Štev. 9. Domovina Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati.__Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Volja za cclo leto 1 gld. 20 kr., za pol leta 60 kr. - Denar naj se po&ilja: Upravništvu ..Domovine" v Celji Shod avstrijskih vinogradnikov na Dunaji dne 3. aprila 1.1. Sloviti vinogradi na Sp. Avstrijskem, sosebno pa oni okoli 13aden-a, (lumpoldskirch-na in Viisslau-a so danes deloma po trtni uši, deloma po strupeni rosi skoro uničeni. Vinogradniki so toraj v velikih skrbeh, ker vidijo, kako usahnuje vir njihovega blagostanja. Vkljub temu p;, ondotne davkarije neusmiljeno iztirjajo davek tudi za uničene vinograde, in tako vže itak ubogega kmeta spravijo v velike zadrege in stiske. Ti reveži so mnogokrat prisiljeni domačijo zapustiti i'i si po tujih krajih kruha služiti. Pripetilo se jo pa tudi, da je vinogradnik prišel ob vse in daje bil prisiljen poprijeti se beraške palice. Ostali vinogradniki so v svojih velikih nadlogah iskali pomoči na raznih krajih — a povsodi brez uspeha. Zaradi tega si hočejo sami pomagati in so v to svrho sklicali na dne :'». aprila t. 1. veliki shod vinogradnikov celega cesarstva. da se združijo in posvetujejo, kako naj si pomagajo: Zborovanje vršilo se jena Dunaji v .Sofijnjih dvoranah in se je pričelo ob 10. uri pre Jpoldne. Udeležba bila je ogromna ; vsi prostori so bili napolnjeni s poslušalci raznih stanov. I 'osebno pa je bil kmetski in vinčarski stan zastopan. Vtis. kterega je zborovanje na poslušalca napravilo, bil je velikansk. Misli si. dragi bralec, prenapolnjeno dvorano, na govorniškem odru kmeta, ki v priprostih a jedernatih ! besedah razlaga in kaže poslušalcem svojo in svojih sosedov bodo, povzro-, ceno po trtni uši in ob enem biča v. I ___________________ ostrimi besedami vlado, ktera za povzdigo in v prospeh vinograd-stva dosedaj še skoro nič nij storila misli si pa tudi na govorniškem odru mizo predsedništva. pri kteri sedi poljedelski minister, deželni maršal in drugi dostojanstveniki in misli si konečno burno in dolgo trajajoče odobravanje, ktero je sledilo vsacernu govoru in gotovo bodeš uverjen, da je bilo zborovanje velevažno. zanimivo in podučljivo. Pri zborovanju so se sledeče resolucije enoglasno sprejele: a) Vinogradniki ene občino se združijo v občinsko zadrugo, oni ene dežele v deželno komisijo v varstvo in prospeh vinogradstva. Za vsako večje vinogradsko okolišče postavi naj se vinogradni nadzornik. I>) Nevarnosti, povzročeni po trtni uši se s tem v okom pride, če se vinogradi z ameriškimi trtami zasadijo in z domačimi požlahtijo. V to svrho je treba zadostno število trtnic, iz kterih bi vinogradniki brezplačno dobivali ameriških trt. Društvo v varstvo avstrijskega vinogradstva na I »unaji (Verein zum Scliutze des <"»sterr. \Veinbaues) daje pri nakupu sadik ameriških trt potrebna pojasnila, <•) Izmed vseh načinov požlahtonja trt so ono z zelenim trsom zaradi svoje priproste izvršitve in povolj-nega uspeha najbolj priporoči. Na viuogradskih šolah naj se uvedo tečaji, v kterih se vinogradniki. viličarji in drugi interesenti temu požlahtenju privadijo. Vele važno je tudi, ako so ljudski učitelji vešči v tej stroki. ,I) Vinogradnikom se nujno priporoča, svoje vinograde o pravem času s škropljenjem z bakreno galico obvarovati strupene rose. r.) Davki za okužene vinograde naj se o pravem času odpišejo, za riove, z ameriškimi trtami zasajene, naj se pa znižajo. Nemčurji v Našim nemškutarjem moramo zahvaliti, da so zanesli v naš trg največo neza dovoljnost, hujskanje in soviaštvo. Silovito rovanje ne pozna več nobenih mei, nobene zmernosti. Odkar se je pri teplo k nam par kričačev. ki si domišljajo, da stoji naš trg na sredi „Prajzovskega", ne moremo več priti do mira in pokoja, v katerem smo poprej živeli. Najprej so si osnovali „si'id-marko", ki bi morala delovati proti našim posestnikom Na zviti židovski način nam hočejo iztrgati kmetije iz rok ter nas spraviti na pesji brod. '/m svoje hlapce in dekle hi nas radi napravili, da bi potem z nami lahko delali kakor z živino. To jim še ni bilo zadosti. Osnovali so si še nemški „šul-verein". Mi vsi še pomnimo prejšnjega okr. glavarja barona Mae Nevina. ki nas Slovence ni ravno preveč rad imel. Pa ta mož je bil toliko pošten Avstrijan. daje dobro spoznal, kake dlake je „šulverein"; Očitno se je izrekel proti temu društvu. „Šulverein" je praj-zovskega pokolenja in deluje, s prajzovskimi denarji največ. Vsakemu je znano, da so ,1'rajzi" že od nekdaj zakleti sovražniki Avstrije. Sveta dolžnost vsakega gorečega Avstrijca mora torej biti, da deluje povsod proti temu društvu. „Xulverein" je tudi pravo židovsko dete. katerega že smrtni krč lovi, kadar čuje le besedo o Rogu in o sv. katoliški veri. „.Šulverein* je najhujiši sovražnik poštenega katoliškega življenja. Njegov namen je, da naši deci iztrebi iz srca nebeške nauke sv. katoliške cerkve in da iz njih napravi brezverneže in ,frajmaurarje\ Tudi to našim nemčurjeni ni bilo zadosti, /daj hočejo imeti svojo nemško šolo. Odkritosrčno rečemo, da nismo nikakor sovražniki pravih poštenih Nemcev. Mi jim privoščimo iz vsega srca pravico, ako jo postavno zahtevajo. Kajti nas vodi ta misel, da moramo vse narode spoštovati in jim f) Proračunjeria vsota 42.000 gl. v varstvo vinogradstva v celem cesarstvu naj se zdatno povikša. Posojila, ki se rovnim vinogradnikom dado iz državne blagajnice, naj se dotičiiikom izplačajo krajšim p< >tom. U) Naj sc vso potrebno ukrene da laško vino ne bode delalo prehude konkurence naši domači kapljici. h) Zoper ponarejevalce vina in drugih živil nuj se strogo postopa. Ljutomeru. dati tiste pravice, katere tudi mi od jih zahtevamo. Pa koliko je pravih Nemcev v Ljutomeru? Toliko jih je, da jih lahko na prstih ene roke našteješ; čudno pa še je to, da naši pravi Nemci vsega tega rovanja niti ne marajo, llujskajo samo odpadniki in iz-dajice, rovajo samo Judaži Iškarijoti. ki so slovenskega roda, pa so zatajili v židovski nesramnosti svojo mater in njeni jezik. Taki ljudje napenjajo zdaj vso predrznost in zvijačo, da dobijo zadosti otrok za popolnoma nemško šolo. Res gnusno in nesramno je bilo videti, kako so letali od hiše do hiše, pritiskali in se grozili, pregovarjali in obečali starišem. da bi se le podpisali in tako prodali svoje otroke. Kes so jih spravili fis skupaj. Ali pa so to v resnici nemški otroci? I'odpisali so se strariši. ki ne znajo niti besede nemške. Kako je mogoče, da bi imeli taki stariši nemško deeo! Velika množica teh prodanih otročičev ne bo znala besede nemške in vendar S'i bo v tisti šoli fodučevalo samo v nemškem jeziku; slovenska beseda bo prekleta v nemški šoli. Otrok ne bo mogel razumeti učitelja; siro-maček bo sedel leto za letom v svoji klopici čisto zastonj. Kilo ima tako trdo srce, da se mu taki otročiči ne bi usmilili! Naši nemškutarji se že hvalijo in bahajo, da se v njihovi šoli otroci ne bodo več učili pozdravljati »Hvaljen bodi .Jezus Kristus". No se ve. to je našim kričačem prekmečko, presurovo; oni zahtevajo mesto tega „kist-hant". Sami si lahko mislimo, koliko pro štora bo v taki šoli za sveto vero Pa vse to je še premalo. Nemčurji hočejo ljutomersko občino izšolati, da bi imeli svoj krajni šolski svet in da bi lahko gospodarili z našimi otroci v svoji šoli. kakor bi se jim zdelo. Izšolanje pa še im:i drugo imenitno stran. Vsi prebivalci, ki stanujejo ali imajo kako posestvo v ljutomerski občini, morali bodo plačevali šolski davek samo za nemško šolo. Za to šolo bo trebalo novega poslopja in dosti, dosti drugih pri prav. ki bodo požrle mnogo denarja. Nem-čurji sicer krmijo ljudi z lažmi, da imajo prezadosti denarja, da ne bo trebalo ničesa dati za nemško šolo. Velik bedak je vsak, ki to veruje. Ko bo prepozno, bo ga že pamet srečala. Ljutomerski občanje pa še bodo morali prevzeti eno plačilo. Ljutomerska občina se je namreč zavezala, da bo plačala določeno svoto za slovensko šolo, ki se bo letos začela zidati. Nasprotniki bi sicer radi ovrgli vse te sklepe, za katere so poprej sami glasovali. Vidi se pač, da se preobra čajo. kamer nemčurski veter potegne. Davkoplačevalci ljutomerske občine bodo morali tudi te stroške platiti. Zdaj pa naj vsak trezno misleči človek pove, kam bomo prišli s takim nemčurskim gospodarstvom? Davki postajajo z. vsakim letom višji, vsakdanji stroški naraščajo, gorico nam vničuje trtna uš in k vsemu temu nalagajo nam nemčurji dvojno plačilo! Živa je istina. na hlapce, na siromake hoče nas nemčurstvo spraviti. Mi davkoplačevalci ljutomerske občine protestiramo in protivimo se z vso odločnostjo proti takemu krivičnemu početju! Celjske (Narodna pridobitev.) Nikjer na Slovenskem niso Nemci, katere so Bog ve kateri vetri zanesli na slovensko zemljo, tako sovražni Slovencem, kakor ravno celjski „Nemci". prav za prav nemškutarji, kajti piavega Nemca med njimi skoraj najti ni. — Tem »Nemcem" vse mrzi, kar je slovenskega. samo takrat jim je Slovenec dober, če pride k njim v »štaeuno". ter jim za njihovo večkrat slabo blago, prinese pošten denar. 0 slovenskem jezi k uročijo ti »Nemci" seveda nič čuti; Slovenec bi se zarad njihove bedaste trme moral učiti nemški, in njim na ljubo govoriti nemški. V zadnjem času pa se njim je nekaj nečuvenega pripetilo: ministerstvo je namreč odločilo, da mora njihov mestni uiad na slovenske vloge v slov. jeziku odgovoriti, to je, da se morajo celjski »Nemci" tudi slovenski učiti. Prišlo pa je to tako: Ko je bila septembra leta 1H'.MI sokolska slavnost v Celju, napadali so celjski poulični capini vsakega Sokola in vsakega Slovenca. Vsled tega so celjski Slovenci začeli misliti, da se morajo zarad telesne varnosti z revolverji oborožiti, in cele vrste njih so prosile pri mestnem uradu za orožni list. Ta pa. ki vsakemu komijčku nemškemu brez obotavljanja orožni list dovoli, niti naj-odličnejšim Slovencem ni hote) orožnega lista dovoliti, ter je slovenske prošnje odbil z nemško rešitvijo. Zoper to je vložil g. Franc Lončar, tajnik Posojilnice po g. dr. Ivanu Dečku pritožbo na namestništvo. in ko to ni hotelo pritožbi ustreči, pritožbo na ministerstvo. Ministerstvo pa je zauka-zalo, da mora mestni urad celjski slovenske vloge tudi v slovenskem jeziku rešiti! — Ta ministerska rešitev je spravila celjske nemškutarčke silno po koncu, kakor če se puranu rudeč robec pred kljun p..drži. In ravno tako kakor napihnjeni purani žlobudrajo po svojih časnikih zoper to naredbo novice. luinisterstva, in so celo sklenili, da se pritožijo na državno sodišče. No, naj se! — Pomagalo njim ne bo nič; državno sodišče bo spoznalo, da je ministerstvo po postavi odločilo, in da ima slovenščina svoje pravice povsod na domačih tleh — in da je Celje pač tudi naša domača zemlja, naj še tudi po njej brska par nemškutarskih petelinov. (Dr. Josip Sernec.) odvetnik v Celju, naznanja, da je preselil svojo pisarno iz Joa. Humerjeve hiše v hišo Celjske posojilnice, poprej Ueiterjevo hišo, Ljubljanska ulica št. 1. i Celjske nemškutarske garde lističi poroča, da se v Celji še ne bode zidal »Narodni d»m". Mi pomilujemo duševno revščino profesorja-urednika, ki izpod svoje uredniško kože kaže oslovska kopita, ker drugače bi ne pisal »dum". Prav radi mu verujemo, da je njemu marsikaj »duin", zelo »dum", ker smo že tirali dovolj njegovih bedarij. Mesto, da bi predbacival slovenskemu zastopniku velike račune, pove naj rajše, kako njegove stranke pristaš, ki si barva brado in lase -- odira naše ljudstvo. Narodni dom sezidala nam bo naša posojilnica; celjski kričači pa naj se primejo za nos in si sezidajo nemčurski kazino, kar so že d.ivnej razbobnali urbi et orbi, pa le še vedno v žepih roke drže, že vedo zakaj. (Napredni žalski trg) neizmerno bode celjske nemčurje v oči. Občespoštovanega, izbornega župana in posojilnico bi najrajše kosmate pojedli. Kako tarna ubogo nem čursko glasilce sedaj, ko je otvorjena savinjska železnica, da se Žalčani premalo zanimajo za nje. če kateri izmed njih dojde v trg. Seveda celjske kričače naj bi zavedni tržani pozdravljali s streljanjem in jih na rokah nosili. Kaj .še. še mar jim ni zanje' Veseli so, da jih ne nadlegujejo, ker kar bi »H jim oni diili skupiti in zaslužiti, hi bilo bore malo. Je pač kislo grozdje! (Postni oficijal) v Celji, g. Fr. Pavlič je postal kontrolor v Biuku; za poštnega asistenta v Celji je imenovan g. J. Hackel. (Porotne obravnave) se začno Ki. luaja. iZa drugo porotno zasedanje v Celji). katero se prične 16. maja so izžrebani naslednji gospodje: Ferdinand Kautnv. posestnik. I.uka Lavtar, učitelj, Richard l.oschnigg, gostilničar, Fr. Ileller, posestnik. Franc Kru-letz, vpokojen okr. tajnik. Franc Drasch. pek. Karol Schmidl, trgovec, vsi v Mariboru; Karol Feršnik. trgovec v Ptuji. Jakob Rauter, posestnik v Št. Ilji, Franc Podvinski. župan v Blatnem, dr. K. Wittermann, odvetnik v št. Lenardu. Anton Ilautz. župan v Ceršaku, dr. Mihael Lederer, odvetnik v Konjicah, Ivan Simonič, mlinar v Janževcu, Silvester Schalk, trgovec v Sevnici, M. Cilenšek, gimn. prof. v Ptuji, Fr. Jernkovic, klobučar v Vi-tanji, fiustav Unschuld, župan v Rajhen-bergu, Vinc. Veršec. posestnik v Drenovci. Jurij Škvorc, trgovec pri Vel. Nedelji, .1. Skerbec, župan v Pokleku. Janez Hausen-bichler. veleposestnik v Žalcu, Fr. Teuš, trgovec pri Novi cerkvi. Ivan Bračič. posestnik v Trnovu, J. Frass, posestnik v Bazborji, Franc Petschnigg. lestaurater v Šoštanji. M. Teichmeister. posestnik v Počgavi, Josip NVretzl, posestnik v Studenicah. Adolt Ga-britsch, posestnik v Brežicah, Josip Terčak. posestnik v Rečici, dr. Josip Cuček, odvetnik v Ptuji, Ivan Kup, gostilničar v Slov. Gradcu. J. Pungeršek, trgovec v Zabukovji. Andrej Levak. posestnik v Brežicah; namestni porotniki pa gospodje: Karol Traun. trgovec, fiustav Stiger. trfcovec. Boštjan Selliseheg. krojač. A. Krischanez. mesar, Matej llojnik. pek. Jurij Skoberne, posestnik. Avguštin Kolaritsch, kovač. Dragotin Hribar, tiskar. M. Karlouscheg. mesar, vsi v Celji. (Knez Jurij Salm-Reifferscheidt) seje naselil za stalno s knjeginjo. rojeno vojvo-dico della Graeia, v Gradu Novo Celje pii Zalci. Tega odličnega državljana poznamo Slovenci od sokolske slavnosti 1 1K!K).. ko je prepustil Sokolom blagovoljno svoje prostore v porabo. (Južna železnica . Vozni red osobnih vlakov se je s prvim majem nekoliko iz-preinenil. ladi česar se razveljavlja stari vožni red po vseh progah južne železnice in po progi dunajske lokalne železnice l*o progah Dunaj - Pottendorf-1 lun. Novomesto Ciradec-Kiiflach, LieboehAVies uvel se je s prvun majem poletni vozni red. Po ostalih progah pa ostane veljavni vozni red z malimi izpremembami do prvega junija, ko se tudi uvede poletni vozni red. (C. kr priv. južna železnica i prometna oskrbnica lokalne železnice Celje-Velenje uveljavlja dodatek I. k cenikom za prevožnjo oseb. spremnega, hitrovoznega in voznega blaga. S 1T>. majem t. 1. uveljavi se dodatek I. k cenikom, veljavnim od otvo-renja lokalne železnice ('elje-Velenje za osebe, spremno, hitrovozno in vozno blago. Dodatek obseza določbe o izdavanji in p*®il>i tour in retour voznih listkov, potem o alioniranih voznih listih za učence in delaice, kakor tudi o izjemnih cenah na postajah v: Pasja vas Šoštanj ter Velenje in Petrovče-Žalec. Dodatek je dobiti pri komercijalni direkciji južne železnice po 25 kr. izvod. Dunaj, 14 aprila ]S«t2. (Radeckega spomenik na Dunaji). V nedelj > 24. t. m. opoldne odkril se je na Dunaji (Am Hof) v prisotnosti cesarja, dvornih. cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov. okolo 15.000 veteranov iz vseli strani naše monarhije in ogromne množine prebivalcev spomenik maršala grofa Radeckega. Spomenik je 10 4 »i visok in je stal okolo lOO.OOOgl. Izdelal ga je kipar Zumbusch Radecki sedi na konju z vzdignjeno desnico kot starec v letu 1848. ko je bil na vrhuncu svoje slave. Tudi v Ljubljani so v nedeljo pri kipu Radeckega položili krasne vence. (Lovi. Štajerski deželni zbor je naročil že leta 181)0 deželnemu odboru, da naj skrbi za uravnavo lova in poroča o tem v prihodnjem deželnem zboru. C. kr. deželna vlada je sporočila deželnemu odboru, da bode predložila deželnemu zboru posebno, celokupno lovsko postavo. Deželni odbor je vladni načrt izročil odboru kmetijske družbe, da ga ta pregleda v varnost kmetijstva in pa društvu za varstvo divjačine, da izjavi svoje mnenje o njem. (»pazke obeh odborov z načrtom je pa še pregledala preiskovalna komisija, ki je načrt po opravičenih nasvetih spremenila in mora spremembe vladi objaviti. Vsled tega pride lovska postava šele v prihodnjem deželnem zboru na vrsto. i Mlinarjev Janez, slovenski junaki ali vplemenitba Teharjanov. Drugi popravljeni in predelani natis. Ravnokar je do-tiskana knjižica gornega naslova. Mlinarjev Janez prikupil seje ljudstvu ne le na Spodnjem Štajerskem temveč po vsem Slovenskem in je bilo mnogo povpraševanja po drugi izdaji, kar je napotilo založnika prirediti jo. — Knjižica je pisana v prav poljudnem jeziku in upamo, da bode dobro došla. ('ena mehkove/.anemu izvodu 4Ukr. po pošti 50 kr. Dobiti je pri Dragotin Hribarju v Celji. pa tudi v drugih buk-varnah. Spodnje-štajerske novice. i Premembe pri č. duhovščini i. Župnija v Sevnici se je podelila preč. g. K Jan-žeku. žup.iiku v Šmarjeti pri H. Toplicah ("'. g. J. Marinič, kaplan v Slov. Gradcu, je premeščen v Marenberg. Č. g. A. Aškerc (slovenski pesnik Gorazd) je postal provizor pri sv. Marjeti v Rimskih toplicah. i Premembe pri učitelj stviu. Gosp. A Šehel je postili podučitelj v Slovenjem Gradcu. (Veteran). V Vojniku na Stajarskem živi že skoraj HOlelni duhovnik, vpokojen vojaški kaplan Franc l.anrenčič. kateremu je maršal Uadeeky dne 25. aprila 1850 na kolodvoru v Livorni pripel na prsa zlat zaslužen križec pro piis meritis (za verske zasluge). (Nemškutareuje v šoli i. Kako opravičene .-vi bile pritožbe slovenskih poslancev v Gradei. posneli smo iz pogovora slovenskega učitelja, ki deluje na slovenski čvetero-razrednici na spodnjem Stajerskeni. Domoljubni učitelj nam je pripovedoval: „Šola bi morala biti pri nas slovenska, in nemški jezik samo učni predmet. Toda nemščina nastopi začetkoma v 2. šolskem let.u že. ko otroci komaj slovenske črke dobro poznajo. najprvo kot predmet, toda v višjih razredih nastopi že kot učni jezik, ker je s tem vstreženo nadzornikom, \rmbrust-schiitzu in bivšemu dež. nadzorniku Rožeku. kateremu so Nemci v (i rade i radi tega menda hvalo peli. ker je pridno germanizoval. Nemščino hočejo imeti pri nas za učni jezik še celo telovadbi v vseh razredih. In sploh je videti, da naj vsi predmeti služijo le nemščini. Ni na tem Armbrustschiitzu. da bi se otroci učili predmetov kot takih, ampak le za to mu je, da se pri vseh predmetih vadijo otroci v nemškem je/.iku. Da ga nemškutarski nadučitelji ubogajo, in da oni le nemško uradujejo, tega menda ni treba praviti." - Takošne so naše razmere. i Ljutomerski nemskutarji) se t rudijo, da bi za pest svojih otrok čisto nemško šolo dobili. (Nesreča na železnici i. Dri postaji Pasja vas v Savinjski dolini bil je dne 2o. aprila nek mož. ko je šel če/, progo od vlaka podrt ter je na mestu mrtev obležal. — Milo bi pač potreba, da bi se napravile vsaj ob glavni cesti rampe. ker diugače bode mnogo nesreč. (Iz Sv. Jurija ob j. ž.). Dne 24 apr. je zborovala tukajšnja moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni prt »Cestnem Jožetu". Občinstva se je zbralo mnogo. Dili so tu gg. iz Celja. Šmarja. Ponikve in Št. Juričanje. Do predsednikovem pozdravu navzočih, poroča v imenu blagajnika g. dr. Treo o gmotnem stanji podružnice. Dohodkov je bilo nad 47 gld! in toliko tudi stroškov. Dri volitvi novega odbora je bil stari odbor po nasvetu g. dr Treota jednoglasno zopet voljen; mesto tajnika, g. .larca je bil tudi jednoglasno voljen g. Kr. Praunseisjun Pri pobiranji letnine in vpisovanji novih udov seje nabralo 51 gld.: nekaj se je skupilo tudi za „Vodnikove" pesmi" (društvena izdajaš katere je prodajal g. dr. Treo. (Več učiteljskih društev i je 1 in ."> maja slavilo Komenskega: celjsko učiteljsko društvo ima jutri zbor v ta namen iV Slov. Bistrici) imajo tudi neko posojilnico. ki pa menda / ondotno hranilnico vred nemško uraduje; načelnik posojilnice je g. Kamšek. okrajni tajnik. (Vabilo.: Dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne bo zborovalo nCesarjevič-Kndolfovo sadjerejsko društvo za Sp štajer" v St .lurju naj ž. pri „Cestnem" Vspored 1 Poročilo ravnatelja. 2. Volitev | redsedništva. H. Predavanje potovalnega učiteija g. Pele ta o cepljenji trt 1 Nasveti K udeležbi vabi ravnateljstvo. (Poštenosti. Janez Miheličnik iz Savinjske doline imel je nesrečo, da mu je Sava dne lit sušen pri Krškem odnesla ."> tlosov lesa. Ker je bila voda takrat prav velika, zanesla jih je v stransko strugo in gospodar ni mogel nič zvedeti o zgubljenem blagu. Kako se je. razveselil, ko je nazaj-grede zvedel od drugih flosarjev. da se njegovo blago nahaja pri Podsusedu in da je ondotni župan naročil ribičem, naj opozarjajo flosarje. da se dobi pravi gospodar lesa. Miheličnik napotil se je takoj tje. prejel blago in ga tudi tam prodal. Ker je župan tako pošteno in pravično ravnal ter dal les varovati, se mu tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. (Cepljenje trti je letos učil in izvrševal znani strokovnjak v kmetijstvu, g. T. Grah. učitelj v št. Juriju na juž želez. i Podružnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah' ima svoj ruJni l"tni občni zbor dne 1;"). maja ob i{. ut popoldne v prostorih gospoda Volavšeka. 1'dje. kakor tudi gostje so uljudno vabljeni. (Z Vidina i nam je znanec poročal, da je rež imela že o sv. Juriju klas. kar je prav redko. Letos smo imeli res zgodnjo pomlad. (G. notar Ulrihi v Laškem trgu je premeščen v Maribor. (V Sevnicii vodi sodnijo, g. Libiš, mariborski pristav. (V Mariboru' bode bodoče šolsko leto učiteljski tečaj za meščanske učitelji'. 1(1(1 Drug ! slovenske novice. i Družbi sv. Cirila in Metodai ni bilo še takih piruhov. kot letošnjo veliko noč. Šele pred malo leti v Ameriko odšli misijonar. č. g Josip Zalokar nam pošilja MUH gld. z določilom, naj kot ustanovnike vpišemo: „Gorjanski dom" naGorenjskem, (zastopnik prvomestnik ali njega namestnik), „Podholm\ vas pri Blejskem jezeru, (zastopnik vč. duhovni predstojnik Gorjanske župnije) in č. g. Josipa Zalokarja, duhovnega pastirja v Ameriki. — Slovenski gg. goriški bogoslovci zopetno darujejo 100 gld. —Posestnik g. Marino Luxa pri Kojanu v Trstu postal nam je pokrovitelj ter vplačal 100 gld. — Hranilnica v Črni na Koroškem nam je naklonila 5 gld.. in g. Fr. Praunseis ml., podružnični tajnik v Št. Juriju ob južni železnici, nam je poslal lepo zbirko knjig. — Plemenitemu darova-telju tam za morjem, upapolni naši aka-demični mladini, najmlajemu svojemu pokrovitelju in našim požrtvovalnim hranilnicam ter drugim prijateljem kličemo prisrčni: Bog plati! Tako. Slovenci, naj združuje družba sv. Cirila in Me'oda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. i Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani). Osnovalni odlor neumorno deluje, da čiie preje završi pripravljalna dela za katoliški shod. Dosedaj so imeli razni odseki dvajset sej. Dosedanjim odsekom pridružil se je nov odsek za krščansko umetnost, ker se je gradivo v tem oziru tako nakupičilo, da ga ni lahko priklopit.i odseku za tisek. Shod se bo vršil v Ljubljani, in sicer na starem strelišču. Ta prostor je v Ljubljani /a tak shod najprimernejši, ker ima poleg velike dvorane tudi prostorne stranske sobe. kjer bode mogoče zborovati tudi posameznim odsekom. i V Ljubljani) se je poročil v torek -O aprila g. dr. A. Ferjančič, državnega pravilnika namestnik in državni poslanec z. gospico Julijo Lenarčičevo. iV Ljubljani) so bile dopolnilne volitve v mestni zbor. Izvoljeni so bili odborniki, katere je ^Slovensko društvo" priporočilo. Nemci in slovenski konservativci se niso volitve vdeležili. Ljubljanski Slovenci se še vedno kavsajo med seboj, kar pa Slovence po vseh ostalih pokrajinah ne moti, da ne bi bili prijatelji in složni med seboj. „Slogajači, nesloga tiači". Čitalnica se je preselila iz sedanjih prostorov na Turjaški trg. O „ Narodnem domu" ni še duha ne sluha. i Slovenske posojilnice 1.1891'. Mlada posojilnica v Črni na Koroškem, v tej mali vasi, je imela že v svojem 1. letu 30.100 gld. prometa. 9 gld. čistega dobička in je djala že 120 gld. v zadružno zalogo. — V Kopru je imela posojilnica 43.572 gld. prometa. 234 gld. čistega dobička in 3983 gld. zadružnega zaklada. Isterska posojilnica v Pulju je imela lani že v 4. mesecih (od 1. sept, naprej ) svojega poslovanja 30.840 gld. prometa in 140 gld. čistega dobička.— Posojilnica v Djekšah na Koroškem je imela 58.710 gld .»denarnega prometa in 255 gld. čistega dobička: njena prihranjena zaloga je narastla na 311 gld. — Sevniška posojilnica je imela 83.472 gld. prometa. 480 gld. čistega dobička in zadružne glavnice 1188 gld. Žužemberška posojilnica, ki je uravnana v smislu najnovejše in za ljudstvo najugodnejše postave (od 1. jun. 1889) imela je že v 1. letu (od maja naprej) 28.148 gld. prometa. 50 gld čistega dobička in založila v začuvni (rezervni) zaklad 9(5 gld. Njeni darovi v dobrodelne namen? so kaj spodbudni. Malo prometa je imela posojilnica v majhnih po trtni uši hudo prizadetih Pišecih (blizo Brežic), namreč samo HKS-i gld. Vendar je imela 2:! gld. dobička in ima že 1482 gld. zadružnega zaklada. iNa Raki) je nečloveški sin mater ubil in zakopal. (V Mokronogu) so zopet sprožili misel o ustanovitvi posojilnice. (V Kostanjeviškem okraju i je kaj nevarna kužna bolezen, ki pobira posebno odrasle ljudi, osobito ženske. (Iz Krškega*. Davčni adjunkt v Krškem je postal g. Vilfan, kontrolor g. Grab-ner gre v Ucdovljico. (Umrl) je v Krškem, nadepplni. izvrstni visokošolec, medicinec, g. .los. Ženar. ki je obetal, da bi bil s svojim domoljubjem in značajem veliko koristil domovini, ko bi ga ne bila smrtna kosa v najlepši dobi pokosila. i Zaveza slovenskih učiteljskih društev i zboruje o binkoštih v starodavnem Kranj i. 'Slovenske obrtne šole) na Kranjskem nadzorujeta dva profesorja i/. Gradca, ki ne znata čisto nič slovenski. Take ljudi nam pošiljajo. — i Katoliško politično in gospodarsko društvo za Koroško) imelo je v sredo 27. aprila svoj letni občni zbor v Celovcu. Udeležilo se ga je nad 300 posestnikov iz slovenskega Korotana. Pri zboru je poročal g. predsednik G. Kinspieler o delovanji deželnega zbora koroškega in omenjal, četudi slovenska dva poslanca ne moreta nič doseči. sta vendar živi priči oholim Nemcem in nemškutarjem. da Slovenec na Koroškem še živi! Gospod blagajnik naznanil je sklep računa, ki se sme imenovati ugoden. Tajnik pa je poročal o društvenem delovanji in vspehih. Gospod tajnik kmetijske družbe kranjske Gustav Pire, ki je prišel na ukaz poljedelskega ministra grofa Kal-kenheima, poučeval je v nad uro trajajočem govoru, kako je umno gospodariti in dosegel prav lep vspoh in priznanje. Koncert ravno tega društva, združil pa je nad 500 Slovencev. ki so navdušeno pozdravljali drug druzega. Vrli ljubljanski pevci.' posebno operni pevec g. Jos. Nolli, gospa prof. I.en-dovšekova in gospica Begatova bili so odlikovani od hvaležnih in veselili rojakov s cvetjem in venci. — - Ta dan pokazali so koroški Slovenci, da se zbujajo od dne do dne in da jih nasprotna sila ni moč ugonobiti. Lepe so bile te ure v pravi slovenski družbi, ko je vse jeilnako mislilo in želelo. Dal Bog več jednakih prilik in Korotan bi ne bil v> č tužni Korotan! (Čudno slovensko uradovaujei. Prav je imel dr. Tavčar v kranjskem deželnem zboru, ko je grajal nemško-slovenski „ričetu pri sodiščih na Slovenskem. <• tem se je neka slovenska posojilnica prepričala. Slovenska pravila vpiše jej okrožno sodišče v svoj register po — nemško. Odlok, da so se pravila vpisala, je bil pa slovenski: potrdilo, da se je stran'i odlok vročil, je bilo pa z( pet nemško. Mam se to ne zdi postavno. Ker so pravila slovenska, naj bode tudi vpis v register okrožne sodnije slovenski, kakor je slično pri gruntnih knjigah. Potrdilo pa zopet odda slovenska .stranka, in ta ni dolžna, nemška potrdila uradom dajati. Tu se pač vidi. kako nemščina pri oknih in durih zopet v urade sili. — (Poročil se je) dne 2. maja v Oseku v Slavoniji gospod nadporočnik Fridolin Kavčič, znani slovenski pisatelj, z gospico Marijo Droschan. čestitamo! i0 cepljenji trt) se bode učilo na kmetijski šoli v Novem mestu 2.. •'!. in 4. junija. Xa 20 odraslih mož je dovolil kranjski deželni odbor nekaj podpore: dobili po 1 gld. 20 kr. na dan. in če morajo radi daljave že 1 dan prej z doma iti. dobe tudi 2 gld potnine.. Dolenjski vinorejci. udeležite se tega tečaja. (Pri cepljenju trt) se poslužujejo v najnovejšem času svinčenega lista in v bakrenem vitrijolu namočene vrvice (špage), kar trte prav dobro stisne. (Sodnijei so dobile naročilo, da imajo otroške denarje (kar je čez. ."i00 gld. od ene stranke) naložiti na posestva ali zanje državnih papirjev nakupiti. iV Istri) se izreka občno zaupanje poslancu Spinčiču, kateremu je vzel minister službo. V državnem zboru so ministra odločni slovanski poslanci tudi ostro radi tega prijeli. iV Zagorjii ob Savi bode imelo litijsko učiteljsko društvo 10. t. m. zbor v proslavo Komenskega. i Deželni odbori goriški, v katerem sedita 2 Slovenca in 2 Italijana, uraduie le italijanski, in vendar je na Goriškem več Slovencev kakor Italijanov (Popotovanje na svete Visarje*. Slovenski Štajerci pripotujejo radi k Mariji na svete Viša rje. Vsako leto na dan po Vnebo-hodu Jezusovem. Povabljeni ste tudi letos, da bi se vas obilno število sešlo na dan. kateri vam je odinenjen, pri Materi Hožji v Petrovčah. Prišel bode tudi vodnik po imenu Janez Vehar iz Kranjskega (ki je starim romarjem že tako znan). Letos pride k Materi Dožji v Petrovče po nas štajerske romarje in nas bode vodil v lepem redu po Kranjskem na sv. Višarje in po navadnih potili nazaj do sv Frančiška. Druge avstrijske novice. i0 uredbi novega denarjai vršili se bodo v državnem zboru razgovori, o tem pišejo časniki; o tem se povsod govori. Predlaga se. da se bode iz 1 kilograma zlata nakovalo l(i4 cekinov po 2o ki"n. t. j. po 10 gld. sedanjega denarja. Kovali se bodo pa tudi zlati po 10 kron. t. j. 5 gld. sedanjega denarja. Krona bode imela pa 100 vinarjev, vinar bode nekak pol krajcarja. Slovanski poslanci naj se za to potegnejo v državnem zboru, da dobo novi denarji, zlasti bankovci tudi slovanske napise. Pri novi uredbi naše denarne veljave hvalijo nekateri to da hoče naša država pravično postopati nasproti svojim upnikom, da ne bi ti škodovani bili. Drugi pa zopet trde, da bode ljudstvo avstrijsko na škodi Nasprotno se pa pravi, da bode manjši denar — krona — vspodbujal k večji varičnosti najubož-nejše sl"jeve. Čudno se nam vidi. da je ta zadeva postala tako pereča da hočejo napraviti iž nje kabinetno vprašanje. Po naših mislih se stvar ne d.i tako hitro rešiti. ker niti zagotovljeno ni. da dobimo v resnici dovolj zlata in se uravnave plač uradnikov itd.: še manj pa v javnem prometu bode dalo tako hitro izpeljati Tudi obnebje ni jasno in lahko bi se pripetilo, da se mesto zlata kupi jeklo. (Novi drobiž). Ko s>- bodo nove krone in zlati kovali, dobili bodemo menda tak-le drobiž: petdesetice (50 vinarjev = 25 kr.) dvajset ice (20 vinarjev = 10 kr ). To bo srebrno. Bakreni drobiž pa: desetice (5 kr.). dvojice (1 kr.) in vinarje i1., kr.). Pa tudi iz nikla dobimo novce po 20 in 10 vinarjev. Če se bode res tako izpeljalo — kakor se namerava. iRadeckegai .so slavili dosluženi vojaki po vseh avstrijskih mestih, ko so mu nedavno z veliko svečanostjo na Dunaji odkrili krasen spomenik. i Nemcem l na Češkem hoče dati pravosodni minister posebna sodišča, kar pa Slovane globoko žali, zlasti ko vidijo, da se pri sodiščih v slovanskih krajih zopet nemščina Siri Več poslancev je terjalo, da bi se minister radi tega tožil — seveda se nt; bode ministru nič žalega storilo. Ogled po širokem svetu. (1. maja) so se bali. da bodo po vseh mestih razgrajali delavci, anarhisti, socija-listi in. kakor se še imenujejo, drugi lačni in nelačni rogovileži. vendar je bilo po Avstriji in še drugod dokaj mirno. i Italija i je v denarnih stiskah. (V Parizu) delajo anarhisti, t. j. državni prekucuhi. vladi in ljudstvu veliko neprilik. ker razdirajo s svojimi bombami hiše in ranjujejo nedolžne ljudi na grozoviti način (Vseh katolikov v Združenih državah i je okolo 10 milijonov. Od leta 1820. se je sicer priselilo 1(5 milijonov katolikov, a pomisliti je treba, da jih mnogo, mnogo odpade od vere, zlasti zaradi dveh vzrokov: 1. najmanj polovica priseljencev je le po imenu katoliška, taki še zadnji ostanek sv. vere zavržejo največ zaradi tega. ker jim 2. vera nalaga tukaj velike stroške, kakeršnih v Kvropi niso poznali. Vzdrževati morajo duhovnika, šolo in cerkev neposredno sami. V Kvropi so plačevali vse to le posredno v davkih. (Pa so tudi v Evropi davki neizmerno veliki in skoro neznosni. Ur.) „Amer. Slov." Dopisi. Skoz Vojnik gredoč. Tako je torej cela reč, da le „dajč" kaj v Vojniku velja. To je pač „gšef't" pri naših Kranoeljnih. Toda recimo jim tiho na ušesa, da če bi njim le »Nemci" denar nosili, bi r.;im se že davno delale pajčevine po trebuhu. Kateri kaj v Vojniku ima — ne računajoč nekih pensio-nistov — vse ima od Slovencev. Tistim pa, katerim so Slovenci tako tukaj na pot i. najbolj da gredo, vsaj jih radi damo. Kedo bi se pa teh „švabov" in nemškurjev ne bi rad znebil. Toda ti so pač »posiljeno zelje". V Vojniku. kakor lahko vsak bere, imamo tudi — Zottlna. In kako še ponosnega! Zvon nosi bojda nemškutarski. In glejte, ta možicelj — rekel je velikonočni pondeljek očito na cesti »dieses \vindische Gesindel". Vprašamo torej gospoda Zottl ali je s tem mislil svoje otroke in sebe, ali koga druzega. Če je prvo. dobro; če je pa koga druzega mislil, naj pove koga, dotle pa njemu ostane, kar je rekel. In ta Zottl kateri še vedel ni, kako se Žavec po nemško pravi, dokler je skakal še kot fantek okoli kovačnice doma. kaj taeega govori. Tudi kokoši ali petelini se glasijo časi v ne pravem času: najbrž to pomeni slabo vreme. Tako sem slišal od starih ljudi. Če kokoš ali petelin, kakor tudi po drugod pravite popoldan ali pozno v noč poje, se bo vrem„ spremenilo. In v Vojniku se spreminja precej. Časi se držijo nemškutaiji. kakor bi njim maček s peči padel. No ne mislite pa, da so vsi Vojničani nemškutarji. Tu imamo tudi poštenih ljudi, kateri so Vam gospod urednik res hvale vredni. In zato bi dobro bilo, da se poštenih imena povedo neiučurji pa niso vredni, da bi jih imenoval Kaj več drugokrat. Iz Savinjske d iline. V jedni prejšnjih številk Vašega cenjega lista smo čitali dopise iz Zagorja ob Savi in Hrastnika, kateri so se nam prav dopadali. Vendar pa bi jaz gospodom dopisnikom malo očital, ker v Trbovljah in Laškem trgu so že vsaj malo, čeravno ne zadosti vzbujeni. Imajo podružnice sv. Cirila in Metoda, katere delujejo za obrambo naroda. A poglejmo si malo naše zaspance po Savinjski dolini, št. Pavi, Polzela in Gomilsko, tri največe vasi in to skoraj v sredi naše krasne doline, pa vse brez podružnic. To je pač lepa trojica zaspancev. Oziraje se na druge slovenske kraje naše mile domovine, spimo mi Savinjčanje menda še najbolj v narodnem spanju pravičnih. Pozor tedaj Savinjčanje! Vzdramimo se iz spanja, združujmo se; snujmo si društva, kajti le v združenju je moč. Sv. Martin na Paki. Dopis z dne f>. marca t. I. od sv. Martina na Paki ni popolnoma isti nit in je vsled tega dokaj razburil tukajšne prebivalce Gospod župan, dasi poštenjak skoz in skoz je vendar največ zakrivil v preveliki ljubezni do svoje vasi. da se kolodvor ne imenuje po celi far i in, istem kraju, koder v resnici stoji, temveč po vasi Rečica (Rietzdorf). To dela večkrat sitnosti, ker je Rečic več na Štajerskem in si tujci nikakor razlagati ne morejo od kod imena: Paška dolina, paška vina itd. Tudi glede poštnega pečata bi lehko katero rekli, vendar ker dopisnik gotovo ni imel skušenj o tem. kako se pridobivajo dvojezični poštni pečati, prepuščamo to v razsodbo onim možem, ki se za to borijo že leta in leta. a vendar še niso nič dosegli. Da bi se slovenska šolska mladina pri pouku nemškega jezika od svojih učiteljev le nemško kleti, svoje rojake za zijake imeti, se domačega sramovati, ter se le s tujini bahati učila, je krivično trdenje. Enako zlobno in celo po nedolžnem se napada mnogoza«lužni gospod baron \Varsberg. Ta plemeniti mož je vsikdar pripravljen vsakemu dati dober svet in pomagati, ter je glede narodnosti popolnoma nepristransk. Zato se nismo mogli načuditi, da je prišel med svet dopis, ki je samo blatil naše lepe kraje in to i/, zgol osebnih odnošajev. Dostavek uredništva. Dopis nam je bil poslan od popolno zaupne osebe in mi nismo dvomili niti trenutek, da ima pošiljatelj kak drug namen, nego koristiti svoji občini, vsled tega smo ga tudi nepo-pravljenega priobčili. Ker smo se pa osebno prepričali, da stvari stoje malo drugače, radi ustrežemo pravični zahtevi in popravimo s tem prejšnji dopis. Naš namen ni nikoli, koga vedoma žaliti in se vsled tega obračamo do cenjenih naših dopisnikov s prošnjo, da nam poročajo le golo resnico, ker urednik nobenega časnika ne morebiti vsegavednež Sv. Martin na Paki. 1'mrl je pri nas v soboto ;>(). p. 111 šestošolec Ivan Aii-helec, ko je v sredo prej prejel sv. zakramente. Lansko leto o Veliki noči se je na potu od doma v Celje prehla lil, potem prepozno k zdravniku podal in moral sedaj v prerani grob. Za naš kraj je totem žalost neje, ker jili ima le malo potrebnih pripomočkov. da bi se podali v šolo. pokojnik je bil vzglednega obnašanja in zato obče priljubljen. Naj ostane toraj sošolcem, prijateljem in znancem v blagem spominu' Kozje, 2."». aprila 1 Si)2. Dobili srno novega davčnega eksekutorja Valentin Topolovca, o kterem smo že veliko brali v novinali. Bil je prej v Slovenski Histrici in se tam odlikoval s sovraštvom in srdom do Slovencev. Imenoval je tam javno okrajni zastop, ki je v slovenskih rokah. slovenske b . . . Mi se čudimo, da je oblast vo tega človeka k nam poslalo. Tukaj je še bolj slovenski okraj. Vidi se. da se tisti, ki se najbolj odlikuje s s> vraštvom do našega naroda, porine v najbolj slovenski okraj, namesto da bi se p res. a vil na „ober-štajarsko". Tudi dobro. Mi bomo .-i to /a pomnili. Davčni eksekutorji že itak niso posebno priljubljeni zarad njihovega posla. Oe pa oblast vo misli, da bode slovenski kmet rajši davek plačeval, če ga ti rja t in rubit hodi človek, ki še njegovo narodnost zraven tega zasmehuje — je to pač velika zmota. Slov. Bistrica, 20. aprila. Prišel je k nam novi občinski tajnik — iz Ptuja. Mestni očetje so se požurili in so to naznanili v „Tagespošti" celemu nemškemu in neinčurskeinu svetu. Prejšnji občinski tajnik hodi nekako klaverno okoli in vidi se mu na obrazu, kako veselo je to. če se sme človek malo pobahati s pesnikom, ki pravi: Cisto mi ju .sive in čista dlan. Kar se tiče novega tajnika, vemo že naprej, da nam ne bode prijazen. To sledi že iz tega. ker se pusti hvaliti po nemčursko-liberalnih listih. Mi se tega prav nič ne bojimo. Če smo prejšne tajnike preživeli, bodemo tudi tega. Imamo oster pogled, ostro pero in seveda tudi — čisto srce in čisto dlan. Za danes toraj zadosti. Iz Ljutomera. Dne 20. marcija imela je naša posojilnica veliko skupščino ali zborovanje. pri katerem so se sklenili za ves okraj zelo imenitni predlogi. Zi zgradbo konjske ogiaje na Krapji s- dovoli sto goldinarjev. Za dobrodelne namene se določi tudi sto goldinarjev. Tretji predlog se tako glasi: Vsako požarno društvo, kateio se ustanovi v letošnjem letu v našem okraju, naj dobi podporo In sieer prvo tako društvo, ki se ustanovi, dvesto, vsako drugo pa sto-inpetdeset goldinarjev. Razven tega še dobi vsako novo društvo po petindvajset goldinarjev za društvene, priprave. Oba zadnja predloga ima načelništvo izvesti ali izpeljati po svojem prepričanji in po svojem dobrem spoznanji. I/, tega se pač jasno vidi. kako koristno in dobrodelno deluje naša posojilnica Njena prva skrb je, da bi se gospo-darstveno stanje našega okraja /.boljšalo in utrdilo. Naša posojilnica je posebno še zdaj za vse Mursko polje neprecenljive vrednosti; kajti naši sovražni nemškutarji delujejo z vsemi silami, da bi nas podkopali v gospo-darstvenem ozirn. Posojilnica pa je prva in najimenitniša obramba našemu posestniku. Oklenimose tega prokoristnega našega društva, katerega je prvi in zadnji namen, da nam pomaga v gospodarstvenih stiskah, da ne pademo v požrešne nemškutarske kremplje, i/, katerih ni več rešitve Tudi pri tem se držimo zlatega pregovora, ki pravi: .,Svoji k svojim!" Iz Krapja pri Ljutomeru. Malo se nam res že čudno zdi, kaj nemškutarji počenjajo v ljutomerskem trgu. Imeli smo '/.'■ večkrat priliko jih opazovati in vsekdar smo videli, da so naši najhujši sovražniki, da bi nas v žlici vode potopili, ako bi nas le mogli. Pa kaj smo jim mi učinoliv < »ni so prišli k nam in mi smo jim dali stano- vanje. Lačni so bili in mi smo jim dali kruha, da niso od glada konca vzeli. Kadi bi bili bogati in mi smo jim nosili slednji krajcar, da bi jim željo izpolnili. To smo učinoli našim neinškutarjem in zato zdaj tako hujskajo in kričijo proti nam. In mi jim še vedno nosimo denarje v hišo. oni pa se smejejo in pljujejo za nami. Jaz sem si že večkrat mislil, da smo mi Slovenci strašno pohlevne, pa tudi grozovito bedaste ovčice. Mi sami pletemo korobač, s katerim nas zdaj že nernčurji klestijo. Bodimo enkrat vendar že pametni! Ako hočemo v Ljutomeru česa kupiti, vpiašajmo najpopred, ali je tisti narodnjak. od kterega hočemo kaj vzeti. Ako j'- nemškutar, pokažimo mu hrbet; on ni vreden našega krajcarja. Ako trebamo blaga, iilimo k našim trgovcem; nemškutarske šta-cunarje naj nemškutarji podpirajo. Ako hočemo česa pri rokodelcu, idimo k narodnjakom. saj jih imamo. Ako gremo v krčmo, idimo v slovensko, ne v nemškutarsko. V Ijutoiueru imamo dva krčmarja, ki sta z dušo in telom Slovenca. Tako se naj združi vsa okolica Ogibljimo se nemškutarskega praga ko vrag križa! Slovenske knjige. i Za meščanske šole) sta spisala profesorja Orožen in Vrhovec knjižici za zemlje-pisje in zgodovin); prva se dobiva pii Mi licu. druga pri lllazniku v Ljubljani; za višje razrede ljudskih šol je bil ravnatelj Lapajne že pred leti spisal zemljepisno knjižico, ki se dobiva zdaj za znižano ceno (K) kr.) pri I lolzel-nu v Beču. Prošnja. Vsi oni p. 11. gospodje, katerim so bile poslane pred tremi leti voj. knjigo, in kateri še niso poravnali računa, so prav uljiidno naprošeni, naj blagovole prej ko mogočo poslati novce, ali pa vrniti ostale knjižice v Gradec, Graz-bai hgasse, 40. ŠTEFAN BOUCON, -$> stolar - Graške ulice štev. 23, CELJE se priporoča za napravo vsakovrstnega v njegovo stroko »padajočega dela. Prevzame tudi vsako popravo stolov pletenih s slamo in žieo. Cene nizke, tlelo solidno in trajno. (16) 12 ."> C. kr. priv. južna železnica prometna oskrbnica lokalne železnice Celje-Velenje uveljavlja dodatek I. k cenikom za prevožnjo oseh, spremnega-, hitrovoznega- in voznega blaga. S 15. majem t 1 uveljavi se dodatek I k cenikom veljavnim od otvorjenja lokalne železnice Celje-Velenje za osebe, spremno- hitrovozno- in vozno blago. Dodatek obseza določbe o izdavanji in porabi tour in retour voznih listkov, potem o aho-niranih voznih listkih za učence in dclalce, kakor tudi o izjemnih cenah na postajah samo za osebe v Pasja vas-SoStanj ter Velenje in Petrovče-Žalec. Dodatek je dobiti pri komercijalni direkciji južne železnice po 25 kr. izvod. Dunaj, 14 aprila 18!I2. Na prodaj je ir nov mlin -fi s tremi tečaji, prav dobro narejen; voda visoka ter jo je zmiraj dosti, v dobrem kraju, eno uro od železnice, pri cesti in je v obližji tudi pre-inogokop. Pri mlinu so tudi njivi- in travniki. Plačati je jeden del takoj, ostalo pase lahko plačuje v letnih obrokih. Tudi se dobi vsakovrstna železnimi za mline in žage, kolesa železna z lesenimi m železnimi zobmi, remenska koirsa in druge take reči, prav po nizki ceni. Več se izve pri Janezu Lenardu, (H4) 1 v ltajhenburgu; Štajersko. 8 1 t ■ ■ i' ■ 1:','T'i v, fii^K^Šf Alfred Pungeršek ! knjigovez (s»>) m i I Gcljc, Cospodskc ulicc st. 15 se priporoča »is čast duhovščini, uči- [ teljem, uradom, trgovinam 111 zasebni- I Kom za | -E knjigo vezko delo E— j in vse v njegovo stroko spadajoče stvari, i Delo solidno in po nizkih cenah. Pis- | mena naročila se obratno reSujejo. I ^ ----- —7 sobni in faradni slikar, izdelovalec napisov, presnih V. slik in pleskar (86) 2 1 & Celje, Nova ulica, 18 Spodnji ^ ' Dravburg (Koroško) priporoča se za izvrševanje v-eh v nje-•7« govo stroko spadajočih del po najnovej-^ šem nkusii in najnižjej ceni ior> $ s?- 'Č ■Z" li •j I I JOSIP HOČEVAR, krojaški mojster, Celje, 'iraška cesta št. 14. Priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo ,.17 veliko zalogo storjenih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah. Velik izbor sukna iz vnanjih. kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk in fabrik. Vsako mtitifiifo .v izrrši 11" ži'tjo r />'i h dnrli trr ai zat/otarl/a trajna in satu/na jtostrrilHi. E ma^mBHHaHHHaHaaaBB^^HEBi ssgi Drag*otin Vanič trgovina s suknom, platnom in manufakturnim blagom v Celji na oglu fiiaške cesto in ItotovSke ulicc nmiiMBajiMiMiamiiM priporoča za pomladan. ko sezono .si. občinstvu in čast. duhovščini svojo bogato zalogo raznovrstnega blaga po najnižji coni. I DR JOSIP SERNEC, j 4 od.vetia.ilc -v Celji J naznanja, da ju ^:t5) 3- 1 | preselil svojo pisarno || i/. Jos. Ilumerjeve hiše v \ hišo Celjske posojilnice 4 poprej Reiterjevo hišo | Ljubljanska cesta št. 1. i I Ele- x T* gantno in I trajno ve X ' | zanje vsakovrst- \ & I nih knjig, sosebno i protokolov. (24) 1!» 4 Zvršuje najfinejša galanterijska dela po nizkih cenah. Naročila se hitro zvr-šujejo. P najlepše in najmočnejše poleg tega pa Se, kar je glavna stvar, veliko ceneje kot povsod drugod so dobiti le pri ŠTIBERNIK-u v Celji Rotovške ulice iRathausgasse) št. 2 V zalogi s., vedno inoCni klobuki domaČega izdelka. Lepi izbor pravih zajčjokov kosmatih in Sladkih v vseh barvah in formah. Velika zaloga trdih klobukov v razliCnih ba™h in najnovejšega fazotia, za velečast. duhovščino posebne speciahtcte. Za polet... čas orav? kastorji le 4.". ara,,,, težki, boljši ko vsak slamnik, so dobiti v razhčmh barvah L nS S l i e Velik izbor srajc domačepa izdelka, iz šifon terka.l, bele m pisane kolere e, manšete. zavratnice .penkle), naramniki, žepne rute. knoh za srajce nngov.ee, spodnje MaCc J iger srajce, prave m imitirane itd. Pravo garantirano angleško kavcuk-Mri o kolerei manšete in opersniki .Knrhemd), belo in pisano popolnoma enako berka.l perilu* in močne™i, ko vsako\lrugo. ker je v sredi platno. Nakupovanje volne od ovac. Prevzamejo se tudi klobuki v barvanje m popravilo. (--) ■>-- -v HH) . i' T I' i i 11 'l i 'I' •-- - - * i: Trgovina | DRAGOTIN-a HRIBAR-ja v Celji, Graška cesta št. I f priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu k* Ji razne masne in molitvene knjige po j: najnižji cenah in sicer: ^ ■ r« v papir in pol-platno vezane po 15, 25, it5 |J in 50 kr. v usnje vezan« po 70 in 80 kr.. 1 gM., 1 gl"l. 20 kr.. 1 glil. 50 kr. t' v usnje vezane z koščenim križem poKokr. 1 gld., 1 gld. 50 kr. in tudi tinejši in elej/antno vezanih S « H Zaloga špecerijskega blaga Milan Hočevar < Celje, Graška cesta, 3 Velika zaloga vsakovrstne kave. sladkorja, Čokolade, kakao, riža. finoga olja, vinskega kisa, raznovrstnega čaja. pravega ruma, sli-vovke sremsko, kranjskega brinovca, kognae, vinskega žganja, najboljša štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga, madeira, sheri in raznega šampanjca, svinjske masti. masla, Švicarskega in par-mazauskega sira. ogrskih salam sardel, sardin, makaron, južnega sadja, sliv, lešnikov, najboljše moke, vsauovrstnih popolnoma zanesljivih semen i. t. d., i. t. d., i. t. d. hi Raznovrstne mLcralne vode. Zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo vkljub vsaki konkuronci. m«^„„„„ mrt-vrvi: .1 n M M * i M M m •j J Zbirka domačih zdravil po 4(1 kr., s pošto , 45 kr. Nova pesmarica mehko ve- < zana KO kr . elegantno vezana I pld.žOkr. J po pošti 10 kr. več Obrtno spisje , hi kr.. po pošli 1M) kr. - Obrtno knji- < govodstvo I gld . po pošti I gld. 10 kr. | Luči 70 kr., po pošti 75 kr Mli- < narjev Janez sluvenski jnnak ali ' vplemenitba Tehaijanov 40 kr. po ; pošti 50 kr. ".j. * Z,l »T« 'I- T* 'I* -X« T' T* »X« »v -X* ■«• T- •J- Z »X« 'X> T* ■X"X* Z- V najem se da takoj liiša in mlin na Blauci pri Sevnici. l'ri hiši so še gospodarska poslopja in grunt, kar je tudi mogoče v zakup szeti. oziroma vse tudi kupiti. Več se izve pri lastniku (37) 1 FRANC RADAJ-u v Stari vasi. .p Videm. * ----------—....................*...............■■■—■ i 4 ■ Tinktura za želodec •t *. H = i i % * ■ •i : •5 = 4' = 4 = 4 = 4 : l\ 4 = 4 i 4 : 4 = 4 : 4 = 4 3 4 : 4 : 4 : 4 = \ katero prireja GABRIJEL FICCOLI. : lekarnar ..pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, n.lstra-n: i ije težkoče v želodcu-krepča želodec, ter pospešuje tele Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. - Tisk Društveno tiskarne D. Hrioar v Celji. Josip Matic Kolodvorske ulice 7, Celje Zaloga >peeei ijsk»ga bla-a. vina. delikates. južnega