115. »tinta. i vmm, > pt*. ■• »li ms. XLIX. Ml .Slovendd Narod" veQ* 90 poitli za Avstro-Ogrsko: , cdo leto skupaj naprcj . K 25*— FlJ«*. - « • • . 13-- četrt leta m » • • . 650 na rae$ec m » • • . 2-30 ' ■ za Nemcljo: ćelo leto naprej . . . . K 30-— za Ameriko in vse drage dežele t 1 «k> leto naprej • • • . K 35.— VpraSanjem glede Inserafov se naj priloži u odgovor dopisnici ali znamka. Upramlttro (tpodij. dvorile levo), KaafUm uliti M. S, teUtoa *tts. lste|a vmk daa »▼•*«> ix*ft*n*l m4*1|« ta praatk«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 30 vin., z* dvakrat po 18 vin.. xa trikrat ali večkrat po 16 vin. Pa rte in zahvata vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijaji po dogovoru. Upr ivnlStvu naj se pošiljafo naročrune, reklamacije, lnseraU 11 d» to je administrativne stvari. i Pouaiiaa ittrilka v«l|a 10 vtaarftv. ........ Ka pismena aaročila brez istodobne vposlatve naročnine •€ ne ozira. „Marotfaa tiskana« tetefoa iC ••. .Slovenski Narod" velja v I4«Bl|aal na dom dostavljen: celo leto naprej • . • • K 24*— po! leta n • * ♦ • • • 12*— četrt leta „ %f$ . . . 6*— u mesec m *'•••• 2— v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej • » • • K 22*— pol leta „ » • • • • 11"— četrt leta „ • • »i. • 5*50 na mesec „ • • • i • l'9O Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UređnUtroi KaaHora mlica it 5 fy pritUčju levo,) tel«fon ŠL 94, Zmpila ofenziva na li Firobket BOJI PRI TRZIČU. — NADALNJE PRODIRANJE NAŠIH ČET NA TI-ROLSKEM. — 900 V.JETIH, 18 TO-POV IN 18 STROJNIH PUSK VPLENJENIH. Dunaj, 18. maja. (Kor. urad.) U radno se raz glasa: Italijansko b o i i š č e. Ob primorski in koroški fronti ovira talna megla izvečine artiljerijsko delovanje. Jugovzhodno od Tr-iiča smo zavrnUi italijan^ki poskus, da bi zopet zavzeli svoje nedavno iz-gubljene pozicije pri tržtških kopelih (Bagni?). V odseku Col di Lana so se opetovani sovražni napadi ponesrecili. Na južnem Tirolskem so naše čete v naskoku zavzele med Asticom in dolino Leno obmejni hrbet Maggija, prekoračile dolino Leno ter se pola-stile jugovzhodno od Pfazze Goste belle In zavrnile južno ođ Moscherov na Zugni Torti več sovražnih proti-napadov. Včerajšnjf dan je prinesel nad 900 nadamjih vjetnikov. med nji-mi 12 častnikov, ter plen 18 topov in 18 strojnih pušk. Porobila italHanskega generalne-ga štaba z dne 16. In 17. t. m. trde, da so bile naše izgube v teh bojjih »strašne in velikanske«. Te navedbe, ki naj oslabe vtisk u mi kan ja, so prosto izmišljene. Sovražne izgube ie mogoče ceniti Ie onemu, ki se obdrži na boiišču. ItaHjani nišo v tem položaju. Nasorotno pa lahko izjavimo mi, popolnoma upoštevajoč vrednost krvne žrtve vsakega posameznega, da so naše izgube vs!ed spretnosti naše infanterije, vsled mogočne za-ščite naše artiljerije in vo?ne izvede-nosti našega vodstva izredno majhne. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. • « * ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 16. maja. Na trentinski fronti je izvršil sovražnik po intenzivnem bombardiranju napad z močnimi in-fanterijskimi masami na odsek Adiž-ke doline in Alta Astica. Po odporu, tekom katerega so naše čete naj-sprednejše crte sovražniku prizadja-Ie strašne izgube, so se umaknile naše čete na glavna obrambna mesta. — Vzdolž vse ostale fronte do morja se je čutiio delovanje sovražnika z intenzivnim artiljerijskim ognjem in Infanterijskimi napadi različne sile. Take akcije so bile: V Suganski dolini med hriboni Colle in S\eto Ano, v gorenje Jezerski dolini, in na višinah severnozapadno Gorice, na pobočjih južno hriba sv. Mihaela. Povsodi je bil sovražnik točno zavrnjen. Najlju-tejši boji so bili v zoni pri Tržiču, kjer se je vršilo bojevanje z menja-jočim se uspehom, in je prišlo v naše roke po našem protinapadu 254 vjet-nikov. ired njimi nekaj oficirjevr in dve strojni puški. — Signalizirana sovrazna letalska podjetja na nizini spodnje Soče v noči na 15.. na Be-netke in Mestre zvečer istega dne. na Videm ob zori 16. so provzročila na spleh malo žrtev in jako neznatno škodo. Skupina naših »Capronijev« je bombardirala danes zjutrai želez-niško postajo v Ovčji dragi in so-vražna kantoniranja v Kostanjcvici. Lokvici in na Krasu. Vrženih je bilo ,50 bomb z uničujočim uspehom. To skupino je obstreljevalo mnogo bate-rij in sovražna letala so io napadla, vrnila pa se je nepo^kodovana, po-tem ko je prisilila dve sovražni letali. da sta se spustili na tla pri Gorici. Ofenziva proti Italiji. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba 18. maja: Bitka na visoki planoti Folgarije med Brenro in dolino Terragnolo. ki je privedla naše čete predvčerajšnjim v napadu do obmejne crte med So-glio ci' Aspio, Monte Coston, Costa Agra in do Monte Maronia. se je razvila včeraj v nadaljno pridobitcv prostora na desnem krilu, ker so tu-kaj naše vrle čete zavzele 1857 me-trov visok obmejni greben Monte Maggio po ljuti artiljerijski pripravi. Med dolino Astico in Terraznole se nahajajo nasproti središču naše bojne fronte jako močne permanentne utrd-be, in sicer baterije Coston d" Arsie-ro, Coston \albona, Monte Torro, tik zadej oklopna \trdba Monte Campomolon. dalje vzhodno ob cesti, ki vodi v Pedescalo in v Asiago in Arsiero. nadaljne permanentne baterije. Pobiti jih more samo najtežja artiljerija; da se jo spravi tu gor, treba časa. V napadalnem odseku med dolino Terra^nolo in Adižo so vdrle naše čete predvčerajšnjim v Piazzo in Valdugo, zapadno Piazze; včeraj se jim je posrečilo, da so prekoračile južno vzhodno Piazze globel doline Terragnolo kliub najljutejšemu odpo-ru in da so zavojevale greben Coste belle, 1334 metrov. Ta uspeh, ki kaže občudovanja vredno bravuro, ne more ostati dol-go brez reakcije na zapadne sosedne obrambne odseke sovražnika. Po-skusi Italijanov, da bi nam iztrgali hrbet Zugne Torte, južno Rovereta, so ostali popolnoma brez uspeha na-vzlic vporabi znatnih čet in težkim izgubam. Lugano, IS. maja. »Corriere del-la sera-< opisuje, kako se je raztegni-la avstro - ogrska ofenziva. Italijani so sicer hrabro držali velik del svojih pozicij, ali kjer sovražnik koncentrira neznosen ogenj iz svojih baterij na ma! frontni del. bi bil vsak odpor jednak samo nepotrebnemu uničenju. Ojačenje napadenih pozicij je bilo ne-mogoče. Avstrijska ofenziva se je pričela z ogromnimi silami in morda nišo niti prišle v ojrenj vse čete. Vse-kakor pa je v tolažbo, ća se je moral doslej samo del izpostavljcnih čet opustiti. Italijanske glavne pozicije so še nedotaknjene. Tako se more položaj premotrivati mirno in z za-upanjem, ako prav se ne smemo uda-jati iluziiam. ^Secolo^ skriva za svojim pritoževanjem. da je mir leta 1866. dal Italiji tako neugodne meje, razočaranje radi italijanskih ne-uspehov. List izjavlja: Italija mora kljub temu zmagati in deseci svoje naravne meje. — »Secolo« piše o na-padih Avstrijcev: Artiljerijski napad je postal močan sele 14. maja. Akcije sovražnika so prisilile naše čete. da so opustile prvo obrambno crto. ker iz taktičnih razlogov ozemlje ni nudilo zadostne varnosti. »Secolo^ skuša, sklicujoč se na Verdurs. zmanjšati avstrijske uspehe in miri občinstvo s tem. da je druga obrambna crta močno utrjena. »Corriere della sera* priznava avstrijske uspehe. Iz poročila, odobrenega v vojno-porocevalskem stanu: V odseku Adižke doline smo odstopili takoj začetkom vojne prostor južno Rovereta. S tem. da smo prepustili ta od-prti obmejni dei, katerega obdajajo od treh strani italijanska tla, sovraž- niku, smo si zagotovili taktično ugodno fronto za sitematično trajno obrambo prostora Riva - Rovereto. Na to se je že začetkom junija italijanska fronta razvila v crto, ki se je vlekla od 9 km od Rive dvigajočega se Altissima na vzhod do doline Terragnolo. Italijanske straže so se že takrat vgnezdile v Albaredu in Mo-seheri. tik zadaj. južno za Rovere-toin, z jedno besedo: že pred jednaj-stimi meseci so stali Italijani komaj en strci daljave od Rovereta. Ali Adižika dolina e zaprta z granitni-mi zapahi in višfne krog mesta so obrambna vrsta, ob kateri so se razbili vsi poskusi, da bi se prebila. Napori, da bi se napredovalo v Adižki dolini in pr?slo čez Rovereto proti se-veru. so bili številni. Po prvih bojažljivih poskusih je prišlo do podjetij večjega štita, kjer je nastopala zlasti težka artiljerija. Ni bilo mogoče sovražniku, da bi prodrl tu, istotako so se izjalovili njegovi napadi v prostoru vzhodno Rovereta na visokih rlanotah Folgarijć in Lavarone% zlasti trikotna lavaronska p'anota je bila cilj neprestanih ljutih naporov; vtrdbe so bile včasih štirinajst dni nepretrgoma pod orkanu podobnim ognjem; že v juniju je padlo na malo vtrdbo 4000 granat. Ali ni se jim posrećilo, da bi omajali avstrijske vtrdbe. Tuđi njihova infanterija ni imela sreče. Izjalovili so se tuđi poskusi; da bi po Suganski dolini pnspeli do jezera Caldonazzo, iz vzhodne strani proti Tridentu. — In sedaj se je posrećilo avstro - ogrskim četam v prostoru med Adižo in Brento, za katerega se je sovražnik tako ljuto bo-ril, doseči velik uspeh s prvim Jast-nim udarcem. Iz vojnoporočevalskega stana. 17. maja: Sunek na južnem Tirolskem. ki je dosegel že prvi dan lepe uspehe, se je včeraj še znatno razširil. V hi-trem navalu se je posrećilo prodirajo-čim avstro - ogrskim četam energično zavojevati na vsej fronti med Su-gansko dolino in Adižko važna italijanska oporišča. Pričel se je napad z mogočno artiljerijstično ouverturo, ki je močno razdejala sprednje italijanske pozicije in zahtevala krvave žrtve. Na to je sledi! v mnogih odse-kih infanterijski juriš, ki je dospel na grebenu Armenterra, na folgarski planoti in južno Rovereta po rezki odstranitvi. mnogih ovir v prvo crto. Naiizdatnejši pa je uspeh napada v Adižki dolini, kjer so jih naše čete potisnile nazai za nadaljnih 5 kilome-trov in jih pritisnite k iako vtrjeni med Adižo in Leno di Vallersa dviga-ioči se Zugni Torti. Ponoćni napad z izborno artiljerijsko pomočjo je pre-magal tuđi to vtrdbo. Cadorna vodi italiiansko obrambo osebno. Iz Milana poročajo: General Cadorna vodi italijanske defenzivne operacije na tirolski fronti osebno. Njegov glavni stan se nahaja v Val Astico. Italijani so odpeljali civilno prebivalstvo iz bojnega območja v pokrajino Ferraro. Naše čete so že na italtjanskem ozemliu. Dunaj, 15. maja. Iz vojnega po-ročcvalskega stana javliajo: V odseku jugozapadno Folgarijske planote so prodrle naše čete zapadno reke Astico že na italijansko ozemlje ter so dospela zapadno od tam v odseku Terragnolo povsodi do potoka, ki teče po dolini. V Italiji zatajuiejo avstrijske uspehe. Preko Lugana poročajo: Italijan-ski listi skrbno zatrjujejo avstrijske uspehe na Južnem Tirolskem. Prebivalstvo izve Ie toliko, kolikor pove Cadorna v svojih komunikeiih. Avstrijska uradna poročila se ne smejo objavljati, uvoz švicarskih listov je strogo prepovedan. Veliki artiljerijski nedostatki. ^Berliner Kreuzzeitung« poroča, da so hoteli franeoski politiki Pichon, Barrere in Barthou posetiti italijanske pozicije v Adižki dolini in v Asti-cu, ali poset je izostal zbog neugod-nega izida bojev za Itaiijane. Franeoski politiki so se odpeljali v Pariz. Posebno so pri tem porazu pokazali razni težki artiljerijski nedostatki. Italijani tožijo vedno, da dobivajo premalo franeoskih topov in franco-skega materijala. — Po takih pora-zih jih bodo dobivali najbrže še manj. Casopisje o naši tirolski ofenzivi. Berolin, 18. maja. (Kor. urad.) Vse nemško čas^pisje slavi avstro-ogrske uspehe na Južnem Tirolskem, uspehe, ki so dvakrat pomem-bni, ako se pomisli, da se vršiio v visokem gorovju, kjer leži povsodi še debel sneg in kjer je etapna služba radi težavnosti terena in radi vremena v vsem oziru otežkočena. Bukarešta, 17. maja. »Indepen-dance Roumaine« piše: V malo dneh poteče leto, odkar je pričela Italija vojno. Primorana se boriti na dveh frontah. je vztrajala nagloma zbrana avstrijska armada v defenzivi. Od-ločilnih strategičnih uspehov ni bilo mogoce na nobeni strani doseči, zlasti z ozirom na gorati značaj boji-šča. Sele po desetmesečnem boju se je posrećilo Italijanom po razstrelit-vi osvojiti vrh gore Col di Lana.Niso pa se mogli polastiti Gorice in tuđi ne prodreti proti Tridentu. Današnje poročilo dokazuje, da so začeli Av-strijci in Ogri na ćeli fronti napadati. Po preteku enega leta je bilo tokrat v alpah zarobljenih tako veliko Šte-vilo vjetnikov, kar potrjuje, da je avstrijska ofenziva že davno skrbno pripravljena. Amsterdam, 17. maja. (Kor. ur.) Listi razpravijajo obširno o uspehih avstro-ogrskih čet na italijanski fronti ter označujejo te uspehe kot najvažnejše vojne do-godke zadnjega časa. »Nieu-wes van der Dagc piše: To je važna vest, kajti dosedaj so bili vedno Italijani napadala. Ali je morda sedaj, ko poteka leto italijanske vojne, nastala sprememba, ali pa se je hotelo Itaiijane ob obletnici vojne OpOZO-riti, da stoji sovražnik še vedno trd-no in močno na straži, tako da Italijani nimajo nikakega povoda ob-letnico praznovati? *Nieuwe Courant« piše: To je najobčutnejsi udarec. ki so ga Av-strijci in Ogri dosedaj prizadejali Italijanom. Lažnjiva italijanska uradna poročila. Dunaj. 18. maja. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Italijansko uradno poročilo z dne 16. t. m. pravi med drugim: »Na fronti v Trentinu je sovražnik, po-tem ko nas je 14. maja ljuto obstre-lieval. včeraj* napadel z močnimi infanterijskimi masami našo fronto med dolino Adiže in gorenjega Astica. Po živahnem odporu, tekom katerega smo prizadejali sovražniku jako težke izgube, so se naše čete umaknile s sprednjih pozicij na glavno obrambeno crto.« Temu itali-janskemu poročilu nasprotuje dej-stvo, da se je med številnimi od naših vrlih čet zadnje dni zarobljeni-mi vjetniki nahaial tn<3i polko\Tiik italijanskega pešpolka št. 64.. pri ka-terem so našli od italijanskega 35. divizijskega poveljstva izdano dispozicijo Op. št, 20 z dne 11. maja, kjer stoji dobesedno: Glavna obrambena crta, kjer se moramo do skrajnosti upirati, bo crta Monte Maronia-Malga pra di Bertoldi-Soglto d' Aspio, ki je na obeh krilih ojaČena z bolj zadej ležečimi pozicijami med planinami Milegna in Gionta na eni strani ter med Monte Costonom in Baito de Marchi na drugi strani. Glavna oporišča Monte Maronia, Costa d* Agra (z Malgo Pioverno vred), Monte Coston in Soglk) d' Aspio tvorijo glavne elemente, kjer se moramo v najslabšem slučaju do skrajnosti braniti, ker bi padec enega samega teh oporišč ogrožal ob-stoj ćele crte.« Na nekem drugem mestu dispozicije je čitati nadalje: »V slučaju sovražnega delnega napada na dolino Terragno je neob-hodno potrebno, da držimo Monte Maronia, ker bi opustitev tega oporišča prisilila v dolini Terragnolo se nahajajoče čete, da jo opustijo.« Cadorna je bil torej vsekakor slabo podučen, ko je označil omenjeno od naših čet zajurišano crto, kot spred-njo pozicijo. Seveda se nahajajo za to sprednjo pozicijo še druge italijanske obrambene crte. čim pa jih bodo naše čete osvojile, jih bodo Italijani zopet najbrž degradirali na sprednje pozicije, kakor n. pr. utrje-ne crte ob meji na obeh stran eh Monte Maggia, katere so prišle med tem v naše roke. — Cadorna se nahaja tuđi v zmoti, ako govori o »ze-lo težkih izgubah« napadalcev. Narobe: morda nobena večja ofenzivna akcija svetovne vojne ni bila vsled izbruha artiljerijske priprave izvršena z manjšimi žrtvami. kakor zajurišanje višin južno Rovereta in italijanskih pozicij na Folgarijski planoti. Sicer pa Italijani nišo imeli no-bene prilike ugotoviti naše izgube ali jih Ie približno ceniti, -ker so se vendar v teh bojih neprestano umi-kali in ker nišo mogli na bojiščih, katera so opuščali, nič dmgega opa-7ovat\, kakor to, da naše čete pro-dirajo. — Tu naj bo omejena še majhna podrobnost nezanesljivosti italijanskega poročevanja: Italijansko poročilo z dne 15. t. m. navaja. da smo izgubili pri zavzetju prelaza Diavolo v gorovju Adamello 20 mož kct vjetnike. Temu nasproti naj bo konstatirano, da se tam pogreba Ie osem mož\ Bombe na Benečijo. Lugano, 18. maja. Listi poročajo, da je bilo 16. t. m. na Treviso vrženih kakih 12 bomb. Tri osebe so mrtve, okoli 20 je ranjenih. V ponedeljek zvečer so vrgla avstro - ogrska letala na San Donna di Plave nekaj vžigalnih bomb, ki nišo napravile škode. »Corriere della sera« poroča o zračnem napadu na Videm, da so parne piščalke 17. zjutraj ob 4. uri napovedale, da se bližajo sovražni letalci. Deset letal se je prikazalo v veliki visini. Odbijalni topovi so takoj začeli streljati, nišo pa mogli preprc-čiti, da ne bi bilo vrženih 10 bomb na Videm. Vžgale so se barake in civii-na pekarija je porušena. Osem oseb je mrtvih, dvajset ranjenih. Italijanska letala so začela loviti sovražna in so streljala nanja iz . strojnih pušk. Ali posrećilo se je vsem avstrijskim letalom, da so zbežala. Strah pred obletnico vojne napovedf. »Budapesti Hirlap« poroča, da misli italijanska vlada prirediti na dan obletnice vojne napovedi procesije z božjo službo za srečen izid vojne. Po procesijah naj bi se prebivalstvo javno pogostilo. Za ta projekt se posebno zavzema kraljica. Dobro podučeni krogi pravijo, da je ona še vedno duševna zastopnica četvero-zveze. ako se pokaže med ljudstvom, jo živahno aklamira, opaža pa se vendar. da pojema njena pppulajy Stran 3. .aUJVCNSHI NAKUti*! one 19. maja 191b. 115. Stev. Zapadno bojišče. ZAVRNJENI FRANCOSK1 NA- PADL Berottn, 18. maja. (Kor. u rad.) VVolffov nrad poroča: Velik! gUrni stao: Zapadao b o 11S C e. Jugozapadno od Leosa so se boji z ročflhni sranatam] nadaiievalL Danes zfutraj smo odbili tri nadainje francoske napade na naše pozicije na visini 304. Pri uraikanju preko Esne-sa te imei sovražnik v pregledni pokrajini velike Izdube. Šio ie topot za poskuse neke nove afriske divizije, mehane z belimi m Crni mi FrancozL Sunek, izvršen od slabotnih sovraž-nfli sU jugozapadno od Reichsacker-kopia se je popolnoma ponesrečil. Vrhovno armadno vodstvo. m FRANCOSKO URADNO POROĆILO. 17. maja p o p o 1 d n e. Artiljerijski boj na raznih točkah fronte, zlasti v Champagni v odseku visine Le Mesnil. V Argonih pri Fille Mortu za nas uspešen boj z minami. Na levern bregu Mase obstrelievanje naših prvih črt. Z ročnimi granata-mi izvršeni sovražni poskus, doseči ob Mart liommu napredovanje, se }e popolnoma ponesrečil. Na desnem bregu delovanje obojestranskih ar-tiljerij v pokrajini med gordom Hau-dromont in ribnikom pri Vauxu. Se-verozapadno od pristave Thiaumont smo zavrnili sovražni napad z ročnimi granatami proti neki naši po-stojanki. V noći na 17. t. m. je metak) 13 naših obstreljevalnih letal 24 bomb na bivake v okolici Damvil-lersa in Ville devant Chaumonta, 11 na kolodvoru Brieulles in na Clerv, 14 na taborišcu v Nantilloisu in Ro-magnu, 21 na kolodvoru Aprelont in na Grand Pre. Konstatirali smo več požarov. Neki naš tetalec je zbil neko nemško letalo ter sta se med padanjem odloćili obe krili. Isto noč je vrgla neka druga naša Ietalska flotilja 20 bomb na kolodvora Ars in Metz, 40 bomb na zrakoplovske han-garje v Frescatvju, 40 na kolodvor y Annevilki, 30 na železnisko progo m kolodvor med Metzom in Dieden-hofom. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 17. maja. Danes so se vršili večji boji artiljerije in možnarjev iz strelskih jarkov. Dva izvidna oddel-ka Seafortha sta vdrla včeraj po-noči sevemo od Roclincourta v nemške jarke. V enem jarku je bilo pet Netncev ubitih. Metali smo bombe na tri kritja, zasedena od Nemcev, eno krftje je zletelo v zrak. Naše izgube so bile majhne. Vsi izvidni oddelki so se vrnili. Med vdrtinami na gorskem hrbtu Viny trajalo boji. Močno smo poškodovali neko letalo tipa Albatros ter je pri Lillu zbili, neko drugo smo prisilili sevemo od Vitrvja, da se je poškodovano spustilo na tla, neko tretje letalo. ki je fcilo napadeno od nekega našega Iz-vidnega letala, smo zapazili tik nad zemljo, kako je padalo po strarii ie-žeče. Eno izvidno letalo se ni vr-nilo ter je pristalo na sovražnih tleh, eno izvidno letalo tuđi pogrešamo. Posrećilo se je mnogo fotografi čnih slik sovražne artiljerije. Boji pri Verdunu. Vojni poročevalec »Az Esta« poroča: Vaši Avocourt Nemci še rti-so zasedli, pač pa jo silno obstreljuje-Jo. Med vojno so napravili Francozi iz te vaši tnočnejSo trdnjavo. kakor so bile vse v miru postavljene utrd-be. Avocourt bi se dal imenovati Verdun v malem. Te pozicije bi mo-goće zavzeti z naskokom, marveč jo Je treba s topovi tako razstreliti, da branitelji te pozicije ne morejo več držati, potem pa je še vedno računati s protinapađi. Na zapadnem bregu Mase so Francozi zbrali velikanske in močne rezerve, so pa storili pri tem usodno napako, da so v prostoru južno od Avoeourta tako nesrečnu koncentrirali neko veliko množino čet, da so mogli Nemci metati na njo uničujočo točo krogel. Glasom izpo-vedi vjetnikov so imele vsled tega francoske rezerve za prvo obrambno crto strašne izgube. Sedaj strelja 3000 franeoskih topov tuđi s strašno silo na zadnje nemške zvezne crte. ne morejo pa ničesar opraviti, ker Nemci svojih čet nimajo ozko nakopi-Čenih, Francozi pa ne morejo več pregledati nemških prihajajočih čet. Ruski voiaki za franeosko fronto. O transportu ruskih vojakov na Franeosko peročajo iz Lugana, da so se odpeljali prve dni februarja na 30 ladjah, veei del pod japonsko zastavo iz Port Arthurja. S svojim orožjem, topovi in konji so tvorili popolen ar-madni zbor. Čete so sestavljene iz-ključno iz sibirskih polkov. Transport so med vso vožnjo spremljale flotilje torpedovk. Nicolson od>topil. London, 18. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Stalni državni podtajnik zunanjegra urada Arthur Nicolson je zaprosil za svoj odpust, ker se čuti bolnega. Nicolson je vo-dil svoj urad še 1S meseeev. ko je že bil sklenil demisijonirati. Pred-Iagal je. da naj urad zapet prevzame lord Hardinge, ki je bil pred njim državni tajnik. Hariinge >e privolil v to, da začasno prevzame ta urad. Položa! na irsKem. Asquith v irski vladi. — Cfaurhill irski minister. Iz Londona poročajo. da je Asquith vstopil v irski tajni svet, je torej sedaj član irske vlade ter lahko v vsakem posameznem slučaju vpli-va na upravo Irske. To je prvi slučaj, da je kak angleški ministrski predsednik vstopil v irski tajni svet, in dokaz, da se Asquith ne straši no-benega truda, da izboljša razmere na Irskem. — Iz Haaga poročajo, da bo Churhill baie zopet vstopil v kabinet kot minister za Irsko. Justifikac'ija na Irskem. Rotterdamski listi poročajo. da je bilo v p<.nedeljek v Middletonu osem oseb obscjenih na smrt. Stiii osebe so bile že astrel'er.e. Resne težkoče na Irskem. Preko Pariza poročajo, da je naletel Asquith v Belfastu na velike težkoče. Ulstrci se nameravajo še nadalje upirati homeruli. Le malo upanja je, da bi se zadeva v krat-kem zadovoljivo resila. Irski nacijonalisti. Iz Londona poročajo, da je prišlo v stranki irskih nacijonalistov do poslancev se že več dni ne udeležu-zoslancev se že več dni ne udeležu-je strankarskih sej ter zahteva par-Iamentarično preiskavo justifikacij na Irskem. Vojna z Rusijo. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nićesar pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, ftnl. Berolin. 18. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Vzhodno od Krašina smo zbili neko sovražno letalo. Vrhovno armadno vodstvo. # * * RUSKO URADNO POROČILO. 16. maja. Ob jezeru Dolša (9 kilometrov sevemo od Miadzjolske-ga jezera) so Nemci proti 8. zvečer z močnejšimi silami napadali naSe jarke. Posrećilo se jim je deloma vdreti v eksponirane jarke, s* proti-napadom pa smo jih zopet vrgli na-zaj v njihove izhodne jarke. Severno pd MiadzaoLskesra jecera Je sovraž- nik čez noč na 15. maj silno obstre-Ijeval naše pozicije. Sovražna leta-la so metala na raznih točkah naše fronte bombe. V Galiciji: Severno od ceste Brzezanv (50 km zapadno od Tarnopola) in ob dolenji Stripi je poskusil sovražnik priti do naših pozi cij. S svojim ognjem smo ga vrgli nazaj. # Suhomlinov. Iz Petrograda poročajo. da se je preiskava proti bivšemu vojnemu ministru Suhomlinovu, ki se je do sedaj glasila na izdajo, raztegnila v več slučajih tuđi na veleizdajo. Kritika ruskih vladnih odredb. Petrogrtadski list ^Kolokol«, prej glasilo notranjega ministrstva, v zadnjem času pa poluradno glasilo zunanjega ministrstva, piše v nekem uvodniku: Sram nas je, če se spomnimo visokoletečih trditev naših laži patriotov o skoraJŠnjem poginu Nemčije vsled lakote in o neiz-Črpnih viiih Rusije z oziroen na ži-vila. Sto let se lahko bojujemo, pa še ne borno občutili vojne! tako so govorili ti patrioti ter očitali vsake-mu malodušnost, ki je priporočal štedenje in računanje. Tuđi vlada je bodila v teh nebeškfli sferah ter ie podpiraia rmzuduost ▼ zakdia. Jmt to je začela preporno organizirati preskrbo z živili; stDrila ie pri tem nešteto napak, ker %o Jo številna vprašanja popolnoma fmedla« Nore ruite i^Milci »MaUn« izve Iz Petrograda, da bo Rusija v kratkem zvezala ždtz-nisko progo iz Azrbejčana v Pcrzl-jo s transkavkavško železnico. Pariški kolonijalni krogi so bajc irve-deli, da protestira Japonska proti tajni pogodbi, ki daje Kitajski pravico zgradHi želexniško proeo od re-ke Amur do Charbina, pri čemur naj bi bili dvetretjine delnićarjev Ki-tajci, inženirj* in nastavljenci, pa Rusi. Dogoilki na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Duna), 18. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovztaodno b o i I s č e. Nićesar pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fmL Berolin, 18. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Balkansko podjetie entente. Švicarski listi porečajo iz Aten: Na Krfu se nahaja še kakih 55.000 Srbov, 15.000 od teh jih je že pripravljenih za odhod. Okro^lo 45.000 se jih nahaja že v Solunu. Na Krfu je tuđi še 10.000 Francozov, 2000 An-gležev ter nekaj Italijanov. Franco-ski vojaki so v zadnjem Času močno poškodovali grad Ahilejon, ki je Iast nemškega cesarja. V Solunu priča-kujejo tuđi prihod ruskih čet, ker na-merava ententa haje izvršiti ofenzivo v kar največjem obsegu. Obsedno stanie v Korintu. Italijanski listi poročajo: Grska vlada je proglasila v ozemlju Ko-rintskega zaliva vojaško obsedno stanje. Romunifa in centralne države. Iz Bukarešte poročajo: Prvi vlak z nemškim blagom za Romunijo je dospel 1S. t. m. v PIoesti. Pripeljal je 18 vagonov premoga, 12 vagonov strojev in kovin ter 8 vagonov dru-gega raznega blaga. Vlak je bil okin-čan s smrečjem ter avstrijskimi, nemškimi in romunskimi zastavica-mi. Odslej bodo prihajali vsak dan taki vlaki, ker je natovorienih že 2000 vagonov z raznim za Romunijo določenim blagom. — Promet na dolenji Donavi je postal silno živahen; med romunskimi in avstrijskimi pri-stanišči vozijo številni veliki tovorni parniki. Boji na morju, Ponnorska bitka na Severnem morju? Beroiinski »Tageblatt« poroča Iz Amsterdama: »Telegraaf« poroča s holandsko-belgijske meje, da je bilo slišati s Severnega morja hudo grmenje topov. V Cadzandu so opa-zovali včeraj pazno zvečer več vojnih ladij na morju. Uničen angleški monitor. London, 17. maja. (Kor. urad.) Admiraliteta sporoča: Zakasnelo došla brzojavka poveljnika v Sredo-zemskem morju poroča. da je bil v noči na 13. maj mali monitor »M 30« od sovražne artiljerije zadet, da je začel goreti in je bil uničen, ter da sta bila 2 moža ubita in 2 ranjena. Poročilo o izgubi ladje v turškem vojnem poročilu smo označili kot na-pačno. ker 2 dni po dogodku dospela poročila nišo ničesar omenila o tem dogodku. Sedaj se je izkazalo, da je bilo prvo angleško poročilo pomotno. Torpećl^nn nernški parnifc. Stockhofni, !S. maja. (Kor. ur.) Nemški parn'k »Hera« ic bil na vi-šini otoka Landsort torpediran Po-sadko je rešil švedski narnik »Qo-eta« ter pripeljal v Stockholm. »Af-tonbladet« ratrjuje, da je bil kapitan vjet Angleške izgube ladij. »Frkt. Ztg.« poroca iz Haaga: Do aprila 1916 je izgubila Anglija za šest milijonov funtov šterlingov ladij. Meseca aprila lanskega leta so znašale izgube nekaj več kakor dva milijona. Podpisujte IV. vojno posolilo! Amerika in vojna. Oster protest Ammlkt proti AoglUL Kakor poroča zastopnik Wolffo-vega urada po »Associated Press*, pripravlja amerikanska vlada oster protest proti angleškim ukrepom, ki ovirajo prosti poštni promet. Nota, ki bo v kratkem odposlana, poudar-ja, da Zedinjenc države ne bodo več trpele zadržavanja in konfisciranja zlasti nevtralnih pošiljatev. Amerikanska vlada bo zahtevala, da An-gleži svojo sedanjo prakso spreme-ne. Državni tajnik Lensing je izjavil, da se je vsled zadnje nemške note težavnejše pogajati z Anglijo radi blokade. Navzlic temu se bodo po-gajanja nadaljevala. Amerika bi se bila v tem vprašanju bolj požurila, ako bi bila Nemčija opustila zahtevo, da naj Zedinjene države takoj nasto-pijo proti An^Iiji. Vojna nevarnost med Ameriko in Mehlko odpravliena. Kakor poročajo iz VVashingtona, je prišlo med amerikanskim! povelj-niki v Mehiki in mehikanskim pred-sednikom Carranzo do kompromisa. Amerikanci so ustavili nadaljne prodiranje v Mehiki, da dajo Carranzo-vim četam priložnost dokazati, ali so res dovolj močne. da pacificirajo severno Mehiko in ukrotijo generala Villo. Akoravno ta kompromis ni formalen, smatrajo vendar v Wa-shim.nu, da je nevarnost vojne med Zedinjenimi drža-vamiin Mehiko za enkrat i z k 1 j u č e n a. Japonska in Mehika. Iz Londona prihaja brzojavka, oddana v mehikanskem pristanišču v Veracruzu, ki pravi, da so priplule tja 3 japonske vojne ladje, ki bodo prevzele varstvo Japoncev v Mehiki. Predsednik Wilson in papež. London, 17. maja. (Kor. urad.) Reuter javlja iz VVashingtona: Predsednik Wilson je odgovoril na najno-vejšo papeževo spomenico. Uradno se odklanja vsako pojasnilo o vsebi-ni tega odgovora, vendar pa se namiguje, da se je izmenjava pišem le z daleka dotikala mirovnega vpraša-nja. Kakor se govori, je Wilson pa-pežu sporočil, da stremi živahno za tem, obvarovati Zedinjene države vojne, v kolikor se to zlaga s častjo in pravicami Zedinjenih držav. Objavljena pa ne bodeta niti papeževa poslanica niti Wilsonov odgovor. Berolin, 18. maja. (Kor. urad.) Newycrški zas topnik Wolffovega urada poroca brezžično: Nasproti včerajšnji brzojavki Reuterjevega urada o že oddanem odgovoru pred-sednika Wilsona papežu, poroča »Associated Press« iz VVashingtona: Predsednik Wilson namerava te dni razgovoriti se z državnim tajnikom Lansingom glede papeževega sporo-čila, ki je bilo pred kratkim oddano v Beli hiši od apostolskega delegata ms£. Ronzana. Sporočilo zadeva na-daljevanje prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Zedinienimi država-mi ter indirektno namigava na mož-nost ustvariti v Evropi splošen mir. Po končanem razgovoru z Lansingom bo poslal Wilson papežu odgovor. Razne politične vesti. = Povratek grofa Tisze iz Srbile. Ogrski ministrski predsednik se je vrnil iz Srbije naravnost v Budim-pešto. Na hrvatskih tleh v Zemunu sta ga pozdravila ban baron Sker-lecz in hrvatski minister Hidegheti. Zemunski župan je nagovoril grofa Tiszo v hrvatsketn jeziku, grof Tisza se je nemško zahvalil. poudarjajoč, da mu je žal, da ne razume hrvatsko. = Grof Andrassy o vojni. Ko se je mudil grof Andrassy v Monako-vem, ga je interviewal zastopnik »M. N. N.« o vojni. Grof Andrassy je predvsem poudarjal intimno bojno tovaristvo med Madžari in Bavarci. Bavarci so na Madžarskem najbolj priljubljeni Nemci. Monakovo je me-sto, kamor Madžari najraje zahajajo in sicer ne le radi tega, ker leži na cesti v Pariz. Tuđi Bavarci, ki danes Ie redko obiskujejo Ogrsko, se bodo po vojni poda jal i rajše v donavske dežele. kakor pa čez Alpe. Grof An-drassy je trdno prepričan, da bo na naši strani zmaga popolna. Govoriti o trgovski vojni, ki da se bo po skle-njenem miru razvila, je prazno. Evropa bo imela dovolj opraviti, da za-celi rane, ki jih prizadene vojna, ne pa da si seka vedno nove. Najnovejša govora sira E. Greva in predsednika Poincareja kazeta obupno malo mi-roljubnosti. Se vedno staro frazer-sko besedičenje. Njih vseblna je za nas fndiskutabel. Občudovati je le ne-verjetno aroganco, s katero govori Grey kot zaščitnik malih narodov — v času sramotne borbe proti irskim narodnim težnjam. 1 = Im novo organizacijo avstrij-skega nemštva. Ze delj časa se poja vijajo v nemškem političnem taboru stremljenja po reorganizaciji avstrijskega nemškega političnega življenja. Začetkom leta sta sklenila nemški parlamentarni »National-verband« in pa eksekutivni odbor krščansko-socijalne stranke kompromis, katerega program naj bi bil določal smer bodoče skupne nemške politike. Ta kompromisni program je vseboval tuđi točko o spopolnjenju deželne avtonomije. Baš zato pa je naletel v nemško-nacijonalni javnosti na hud odpor, če§, vsaka avtono-mistična težnja je na korist Slova-nom in torej Nemcem škodljiva. Pod pezo javne kritike, katero so jako spretno vodili radikalni Nemci s Če-škega, se je menda kompromis med nemškim »Nationalverbandom« in krščanskimi socijalci razdrl — vse-kakor pa je ostal le na papirju. Med tem so se pričele raliirati nemške stranke na Ceškem; državni in de-želni poslanci so obnovili svojo zve-zo in ustanovila se je posebna organizacija zastopnikov »obrambenih« organizacij in vršijo se tuđi ž« pogalanja s socijalnimi demokrati. Iz alpskih dežel je na to potekla ideja onega radikalnega programa, ki so ga nemški Volksrati na Dunaju proklamirali kot binkoŠtni program in katerega prenapetih zahtsv so se ćelo ustrašili. V zadnjem Času se je pričela agitacija za ustanovitev nove nemške stranke. Politikujoči nemški profesorji dunajske univerze so izdali poziv, ki pravi, da se mora nafpreje politično zreorganizirati napredna meščanska inteligenca, ki si mora določiti gospodarski, nacijo-nalni in kulturni program ter odpra-viti dosedanje politično strujarstvo in razcepljenost. V tei smeri se gib-Ije tuđi rezolucija, onih nemško-naci-jonalnih poslancev (večina jih je iz alnskih dežel z Doberaikom na čelu), ki tvorijo skupino takozvano Mladonemcev. Ti poslanci zahtevajo tuđi ustanovitev enotne nemško-na-cijonalne stranke. Vsa ta stremljenia so še le v začetkih in trajalo bo Še nekaj časa. predno bo razvidno kak-šna pota hoče ubirati nem^ka politična organizacija po vojni. = LIoyd George o traianiu voi- ne. Na nekem zborovanju je paro-plovni podjetnik Holt trdil, da ie treba Angliji več delavcev v ladjedelni-cah, več tesarjev in pristaniškili delavcev. kakor vojakov. Če namreč izgubi Anglija svojo premoč na morju, bi bila obsojena na smrt vsled lakote in na obubožanje tuđi če bi imela isti čas 20 milijonov mož na boji-šču.Holt je trdil, da vzdrži Anglija vojno k večjemu do leta 1918., če se ne puste industriji potrebne delavske moči. LIoyd George je temu ugovar-jal ter povedal, da je vprašal velike finančnike v Londonu, ki so mu zatr-dili, da Anglija lahko vzdrži vojno še mnogo delj, gotovo pa delj, kakor Nemčija. Vlada se protivi vpoklicom moštva, ki je potrebno za gradbo ladij in industrije. Brambna dolžnost bo dala le 300.000 mož. Izvajal je nadalje: Če bi bili imeli v bitki pri Ypresu samo 8 divizij več. bi bili An-gleži dosegli popolno zmago. Kdo hoče prevzeti odgovornost, da izgubi Anglija tndi še prihodnjo bitko, samo ker ne razpolaga s potrebnimi rezer-vami 200.000 mož? Če govorimo danes o 300.000 možeh, to še ni skraj-no, kar moremo storiti po uvedbi splošne brambne dolžnosti za državo. To bi bilo smešno in ne verja-mem, da se dado Nemci v tem oziru preslepiti. = Utrditev Alanđskfh otokov. Stockholm, 17. maja. (Kor. urad.) V drugi zbornici si je izprosil podpred-sednik Pcrsson od vlade pojasnilo o vprašanju Alandskih otokov. Zunanji minister Wallenberg je opozarjal na opetovane izjave merodajnih krogov, da hoče vzdržati Švedska v sedanji svetovni vojni, .varujoč si na vse strani pravico samoodločbe, strogo nevtralnost in želi živahno, da se ne zaplete v vojno. Kar se tiče Alandskega vprašanja, je to življen-sko vprasanje za Švedsko. Gotovo je to tuđi naziranje zbornice. Zato pa lahko zagotovi, da smatra vlada za svojo dolžnost zasledovati to vprasanje z vso pazljivostjo in ne bo vlada opustila ničesar, da varuje na tem polju, kakor tuđi na drugih poljih pravice in interese Švedske. Natanč-nejših pojasnil pa da iz razumljivih vzrokov ne more dati. Voditelji vseh strank so odobravali njegova izva-janja. = Kralj Peter na potu v Petro-grad? »Vossische Ztg.« poroča iz Kristijanije, da se nahaja srbski krali Peter na potu v Petrograd. Prispel da je 17. t. m. v Bergen. (Dosedaj je bilo znano, da se nahaja kralj Peter kot rekonvalescent na grškem otoku Evbeji, od koder je baje nameraval potovati v Solun« da pregleda novo srbsko annado.) 114. Sev. = Reka. Mužari in IUIflanL Po« (očall smo že, da se je bil ustanovu na Reki odsek mestnega zastoja, ki |e imei staviti predloge za izpremem-bo inien reskih ulic rn trgov. V zadnji seji je -dr. Fesiis prečital poročilo. ka-tero je sestavi! omenjeni odsek in v fcaterern se predlaga, da naj se iz-Ključijo imena Italijanov (Dante, Mi-shelangelo, Carducci, Canova, Ed-mondo de Amicis itd.) in naj se dotične ulice prekrstijo z imeni zaslužnih Rečanov in Mažarov. Dr. Mey-lender (mažarski socijalist) se je energično protivil temu predlogu. Rekel je: brišejo se imena velikih -esnikov, pisateljev, umetnikov. filo-eofov samo zato, ker so rojeni v Ita-•Jji, izjema je samo za sv. Frančiška ¥ Assisi, menda zato, ker je svetnik. Pr. Fesiis je rekel, da se ne more tr-peti, da* bi imelo mesto ulice, imenovane po inozemcih. Dr. Meylender je odvroil: ali so veliki italijanski geniji samo državljani Italije ali pripadajo celemu svetu? Baš oni so v tej veliki svetovni vojni jedina vez med bo-jujočimi se narodi. Velikega Angleža Shakespeara so slavili nedavno v P>erolinu, na Dunaju, v Budimpešti. Dr. Mevlender je rekel končno, da je sedaj mnogo Rečanov na bojnem po-Iju, zato odreka sedanjemu mestne-mu zastopu pravico, da v imenu re-Skega meščanstva stavi take predlože. Zato je predlagat da se izpre-:::emba ulic odloži do konca vojne. Ostal je osamljen. Mestni zastop je sprcjel predlog odsefea. — »Magvar-orszag« priobčuje čianek nekega Szatmarija, ki pravi, da je politično r.aziranje »treznih Mažarov« tako, .1 se pridružuje Mevlender ju, ker Pante, Michelangelo, Carducci in Canova nišo nikjer na svetu tujci, niti sinovi Italije, marveč pFipadajo ce-*emu svetu. Sedanji zastop reski ne more prejudicirati bodoči Reki. Oni ne more zapreti pot tako. da bi to vpHvalo na odnos med bodoco Reko In mažarsko državo. Szatmari pravi, da se ne more kar tako iztrebitf Italijanov in še mani pomazan ti jih. Ali ne vedo zastopniki Reke, da bo Re ka po vojni jedno izrned izhodišč le-vantske trgovine, iztovorišce pomor-skega prometa in da ostane jezik Ie-vantskega prometa tuđi nadalje italijanski? Boji pa se ta Mažar tuđi, da bi se Reka povsem pohrvatila, ako bi hoteli v njej uničiti vso kulturno Italijansko tradicijo. Szatmari ^e končno spominja. kako je bila Italija svoj čas zatočišče mnogim madžarskim izgnancem jednako, kakor ie Anglija gostoljubno sprejela Ljudevita Koluta in ostale emigrante, ki so sele od tam mogli govoriti o pra-vicah tlačenega mažarskega naroda. = Novi vojni davki v Nemčtji. Dunajski listi poročajo iz Berlina, da se je po daljših pogajanjih posrećilo doseći med merodajnimi faktbrji kompromis glede novih vojnih dav-l;ov. Posebni davek se bo nalagal na vsa premoženja, ki se med vojno nišo zmanjšala, v izmeri lo/oo celega premoženja. Vsled vojne povećana premoženja bodo morala poleg tega plaćati tud i še davek od vojnih do-bičkov. Nadalje bodo uvedeni še davek na tobak in cigare, davek na skupičke, zvišane bodo poštne pri-stojbine in kolki na voznih Hstih. Uspeh vseh teh davkov se ceni na "?0 milijonov mark. Čatrto vojno posolilo. Nimamo še natančnih izkazov o uspeh ih podpisovanja na IV. vojno posojilo. Toliko je pa gotovo, da se je Kranjska posebno odlikovala. Sploh je značilno, koliko je Kranjska žrtvovala za vse namene v voj-nem času. Kako se je obnesel teden Rdecega križa, se bo še nataćneje pojasnilo in tedaj se bo videlo, da je Kranjska prekosila veliko večje in bogatejše kronovine. Ravno tako je z vojnim pcsojilom. Uspeh je sijajen. Kranjska je razmeroma med prvimi deželami fn ker se je rok za podpfso-^rnje vojtoega posojila podalj§al, je Castna dolžnost vsakega, da pomaga rfiranit! Kranjski zavzeto mesto. Priđe čas, ko bo to še tako velikega ;-olitičnega pcmena, kakor brezpri-^.erno junaštvo slovenskega voja-stva. Zato rotimo rojake, naj po-rabljajo še čas do 25. t. m. in naj kar mogoče mnogo pod-pišejo vojnega posojila. — Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kot oficiielnem sub-^kripcijskem mestu za IV. avstrijsko vojno posojilo, je pod pisalo do sedaj £40 strank 10,684.500 K vojnega po-sojila (in sicer 6,455.500 K amort. državnega posojila in 4.229.000 K đrž. zakladnic). Med drugimi so nadalje subskribirali: Hranilnica in po-^jilnica Šmihel nad Pliberkom 19.000 K, za račun svojih strank fi.000 K; Frančiška Srniotičič, Celovec, 5000 K; Ak>jzij Rosman. Prevage. 2000 K; Stefan Klacar, Kopanje, -000 K; ApolonJJa Oblak, PBberk, J .SLOVENSKI NAROD*, dne 1S. maja i»i*. Stran 3. 1000 K; dr. Ptrdfiianđ Mofler. Celovec, 2000 K; Mihael KokBtsck C*» lovec, 10.000 K; Ivan Pavičič, Sarajevo, 50.000 K; Hrvatska kreditna banka, Bos. Brod, 10.000 K; Hranil-no in posojilno društvo, Celovec, 16.000 K: Jakob Kovačič, St. Vid, p. J.. 2000 K; Pavel Stare, St Vid, p. J., 4000 K; Margareta Aschman, Bi-strica-Šmihel, 2000 K; Franc Havli-ček, župnik v Cačah, 1000 K; dr. Leo Hand, Zenica, 2000 K; Posojil-nica Celje 400.000 K; Ana Vrečko, Brzeljsko, 13.000 K; Anton Kirbiš, Remšnik, 1000 K; Mihael Korber, c. kr. notar, Sevnica, 1000 K; Andrej Dolanc, Hrastnik, 2000 K; Marija Turnšek, Nazarje, 1000 K; Frančiška Riher, Nazarje, 1000 K; Franca Rakun, Mozin'e, 1000 K; Alojzij Kupee, Št. Lovrenc, 2000 K: Žtefan Mastnak, Št. Peter, 1000 K; Ferdo Podkeržnik, Skale, 1000 K; Elizabeta Korent. Celje, 2000 K; Anton Turnšek, Nazarje, 1000 K; Valentin Meše, Stermec, 1000 K; Ivan Černe, Zavodna, 1000 K; Marija de Bernar-do, Nazarje, 2000 K; Cesarja Franc Jožefa zaklad za uboge, Trbovlje, 10.000 K: dr. Mavricij Rus, Ljuljana, 1000 K; Mestna hranilnica ljubljanska, daljnih 1,000.000 K; Hranilnica in posojilnica §t. Jerncj, daljnih 1S.200 K; Mestna hranilnica Kamnik, za svoje stranke, daljnih 7000 K. — ljubljanska kreditna banka v Ljub-liani sprejema prijave do vštevši 23. t. m. pri centrali v Ljubljani ter pri svojih podružnieah Splitu, Trstu. Celovcu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju. — Pri tukajsnji podružnici Av-stro-ogrske banke so podpisali IV. vojno posojilo med druRimi: C. kr. sekcijski načelnik grof Chorinskv in grofica Luisa Chorinska nadalinih 25.00(^ K. skupno na vsa štiri posojila 400.000 K; dr. A. baron Rally v Trstu 150.000 K; Štetan pl. Rally v Trstu 200.000 K; Z. Z. 100.000 kron; Mestna hranilnica v Radovljici na-daJjnih 56.000 K: S. G. 15.000 K; to-vamar Emil Tor.nies 10.000 K; c. in kr. voj. rač. svetnik Luka Pestator 10.000 K: dr. Ivan Benedik 10.000 kron: obeina Vrhnika 10.000 K: mla-doletna Emmv Petritz-Kranz po dr. Otonu Vallentschaku 10.000 K; c. kr. nadporočnik Franc LTrbanc r000 K; Andreja Žigić 1000 K; mestni dekli-ški licej 700 K: Josipina \Vessner, učiteljica v Ljutomeru, 500 K: Ka-rol Lfnhardt Š0O K: Danica. Minka in A. Sušnik po frOOO K; mestna nem-ška ljudska Šola v Ljubljani 100 K; Edv in Anica Stuchly po 100 K; Magda in Oerhild Vallentschag po 100 K. — Fran Stupica, trgovec z železnino in poljedelskimi stroji je podpisal pri podružnici Avstro-ogr-ske banke v Ljubljani 60.000 K (na prejšnja posojila 12.000 K, skupno 72.000 IO. njegova soproga Irma Stupica 2000 K in otroci: Franci, Marija in Lev vsak po 1000 K. — Pri C. kr. priv. splošni prometni banki, podružnica Ljubljana, preje I. C. Maver, so nadalje podpi-sali: Gdčna. Luize Schv/ara, Ljubljana, 1000 K; gdčna- Hertha Schwa-ra, Ljubljana, 1000 K. — Podpis IV. vojnega posojila v Idrill. I\". vojnega posojila v Idriii so podpisali: Mestna občina Idrijska 40.000 K: Bratovska skladnica c. kr. rudnika 200.000 K; Mestna hranilnica 35.000 K; zase in za stranke 7000 kron; Okrajna hranilnica in posojilnica zase 40.000 K in za stranke 31.700 kron; Ljudska posojilnica zase 20.000 kron in za stranke 19.700 K: Stavbna in kreditna zadruga zase 500 K in za stranke 7500 K: Ohrtniška bolniška zadruga 1200 K; Kršćansko gospo darsko društvo 2000 K; Občno kon-sumno društvo 1000 K; C. kr. državna višja realka 1000 K; C. kr. dekli-ška ljudska šola 1500 K; C. kr. deška ljudska šola 1000 K; C. kr. rudniški uradniki 30.000 K; tedaj skupaj 439.100 K. Vesti iz primorskih duel. Ponovno prebiranje crnovOfniskih obvezancev rojstvenih letnikov j#66._1897. se vrši: Za mesto Trst in njegovo področje v Trstu od 22. do 31. majnika, od 1. do 10. junija, od 13. do 21. junija in od 23. do 26. juni-ja. Za sodna okraja Koper in Piran v Kopru od 28. do 30. junija, od 1. do 12. julija. Za sodna okraja Buje in Poreč, v Poreču od 14. do 23. julija. Za sodni okraj Motovun v Motovunu od 24. do 29. julija. Za politični okraj sežanski v SežanI od 22. do 35. majnika. Za mesto Gorico in za politični okraj goriške okolice v AJdovščini od 28. do 31. majnika, od 1. do 10. junija. 13., 14. junija in v Vipavi dne 16., 17. in 18. junija. Za politični okraj tolminski v Cerknem od 10. do 21. julija. Za politični okraj Pula in mesto Rovinj v Puli od 22. do 31. majnika, od 1. do 5. junija. Za sodni okraj Lošinj m Mali Lošinj dne 13. in 14. Junija. Za sodni okraj Cres v Cresu dne 15. in 16. Junija. Za sodni okraj labinjskl v Labinju od 18. do 21. in od 23. do 25, junija. Za sodni okca] volofki v Voloskem od 27. do 30. Junija in dne 1. julija. Za sodni okraj III. Podgrad v Podgradu dne 3. in 4. julija. Za sodni okraj pazinski v Pazinu od 6. do 20. julija. Za sodni okraj buzeški v Buzetu od 22. do 27. julija« — C. kr. namestništvo. V Pevmi In Osiavji:. Dopisnik »Novin« poroča: Sel sem v Pevmo. Stopil sem v porušeno cerkev. Lani koncem maja je bila polna ljudi, da-nes po jednem letu vse pusto. Nikjer žive duše domaćega prebivaistva, hiše porušene iz temelja. Ruševine, pogorišča. Pri cerkvi je bil lep dvo-rec, sedaj samo štiri od ognja razpo-kani zidovi. V Oslavju so na levo in desno grobovi padlih junakov. Čitam s krizev: I. R. 22., L. I. R. 37., I. R. S0„ 52. DaJje: tukaj je pokopanih 150 Italijanov, tam 90, tam zopet 25 Italijanov itd. Pogledam na stebla čre-Šenj. Mladica, katere ni porušila granata, nosi sad. Rdcče so črešnje, kakor kri. ki je tekla pred meseci pod njimi. Pomislim: lani v maju smo tu brali črešnje in jih donašali vojakom v jarke. Takrat sem se mogel tod slobodno kretati, sedaj ne smeš dvig-niti glavo iznad zemlje. Na olično nedeljo se ie nabralo na Dunaju za begunce z juga kron 111.664*25. Troškov je K 7.578*05, ostane torej čistih K 104.086-20. Tret-jina je đoločena za sosko armado. Predavanje prelata Drexierja na Dunaju, združeno s koncertom v korist beguncev z juga, je prineslo či-stega dobička TtfS7 K 42 v. Med vjetniki so izkazani poleg uradnih seznamov izgub: Josip Skrk iz Sežane, rojen 1889. korporal 5. polka, Dominik Tomažič iz Sežane, rojen 1SS6. 5. polka, Avgust Piciga iz Dekanov v Istri, 1893., 97. polka. Stefan Pirih z Goriškega, četovodja 97. poika, rojen 1887., Josip Počkaj iz Materije, 97. polka, rojen 1889; vsi ti so v Rusiji, Počkaj je v Tatarsku, gubernija Mohilev. Med vjetniki je izkazan tuđi Fran Pipan iz Sežane, roren 18S5., 97. polka. Dnevne vesti. — Odlikovana nadvojvodi. Nadvojvodi Rainer in Leopold, sina ge-neralnega artiljerijskega inspektorja nadvojvode Leopolda Salvatorja, se borita kot praporščaka na jugozapadni fronti. Te dni sta bila za svojo hrabrost odlikovana s srebrno rab-rostno svetinjo 2. razreda. To je prvi slučaj, da so člani cesarske hiše odlikovani s kolajnami, namenjeni-mi za priproste vojake. Obenem pa je dokaz visokega spoštovanja cesarske hiše do priproste hrabrostne medajle, ki diči prsa toliko junakov. — Odlikovanja. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil asistenčni zdravnik 4. bos.-herc. pešpolka Pavel L e -n a r t. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil živino-zdravnik 3. trenske divizije Franc L o b n i k. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili stražmojster 3. trenske divizije Vinko Z a p 1 a t a , narednik 6. saperske stotnije Adam Ft a n c o n in narednik 7. garnizijske bolnice Iv. R u t a r. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja 3. gorskega topničarskega polka Karol Javornik. — Prestfedovanje letnikov 1897. do 1866. Na različna vprašanja, ali pridejo črnovojniki, ki so bili sele pri prezentiranju ali pozneje za orožje nesposobnim spoznani in odposla-ni na dopust k pregledovanjn. po-jasnjujemo, da so vsi ti črnovojniki podvrženi pregtedovanju, kakor oni, ki so bili pri pregledovanju spoznani za nesposobne. Obenem pojas-njujemo, da pripadajo aktivni voja-ški zvezi Ie oni, ki dobivajo voja-ško plačo (Lohnung:), Kdor ne dobiva vojaške plače, je pregledovanju podvTžen. Svarfmo pro Zidar, posest-nik m trgovec v Ljubljani, je kot stalen dobrotnik vdav in sirot na polju časti za domovino m cesarja padlih Ljubljančanov in mestnih reve-žev sploh, zooet podaril vse vote- 1 9co-nastaaitveiie pristojbkie za. na-ttanltev vojaitva v svo|i hiši št 31 na Dunajski cesti v mesecu aprilu 1916 v dobrodelne namene ln sicer je naklonil 26 K 25 v vdovam in si-rotam padlih Ljubljančanov, 26 K 25 v za aprovizacijo raestnth reve-žev, 26 K 25 v »Vojnooskrbovalne-mu uraduc in 26 K 25 v Rdečemu križu. — Darik) za Rdeči križ. Prima-rij g. dr. Ed. Slajmer je prepustil stanarino za mesec april 1916 v zne-sku 31 K 86 v Deželnemu in gospej-nemu pomožnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko. — Priprave za novo žetev. Mi-noii teden je bilo na Dunaju posve-tovanje odbora za priprave glede porabe prihodnje žetve. Sklenilo se je, da ostane razdelitev žita v rokah vojnega žitnoprometnega arada in da naj se temu uradu izroči razdelitev krotnpirja itd. Ustanovi se centralna komisija za preživijanje ljudstva in je bilo sklenjeno naprositi vlado, naj dela na to, da se bodo vsa živila Avstrije in Ogrske enako-merno razdelila na obe državi. Dalje je bilo sklenjeno: Predpisi glede porabe žita, koruze in meke, ki so zdaj v veljavi, naj ostanejo v velja-vi še v bodoče in se ne srne na glavo đoločena množina prej premeniti, dokler ni znan uspeh žetve. Množine za pridelovanje ni treba zvišati, dokler se ne more ta množina zvišati tuđi za industrijalne in obrtne delavce. Uredbo je treba za ćelo državo enakomerno izvršiti. Pora-ba za mletje rabno žito za klajo naj se strogo prepove. Glede porabe žita in moke naj ostane pri najviš-jih cenah in pri krušnih nakaznicah. — Nova poštna pristojbina za pošiljatve na Ogrsko. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 12. majnika t. 1., št. 13.471/P ex 1916, se zviša v prometu z Ogrsko ekspresna pristojbina. đoločena do sedaj na 50 v za zavitke in 30 v za druge pošiljke, začenši s 16. dnem majnika t. L, do nadaljnega na 1 K za zavitek in na 60 v za druge pošiljke. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala ženska podružnica v Pr-vačini 92 K; od teh je 70 K udnine, 22 K pa so darovali sledeči gg.: Ivo Hrdlička 10 K, Pavla Stanič 5 K, Karol Polaček 5 K, N. Zemlja 1 K, Teodor Tili 1 K. — Mariborska moška podružnica je nakazala za mesec maj v nabiralniku v Narodnem domu nabranih 28 K in sicer vštevši zne-sek 14 K, ki so ga darovali gostje v Narodnem domu kot prispevek pev-cern in 10 K 50 v narodega davka. — Gospod dr. Josip Majcen, fregatni zdravnik v Pulju, je poslal družbi 20 K namesto cvetic na krsto gosp. Jakoba Urbanca, veleposestnika v Lehnu pri Ribnici (Štajersko). Vrlim rodoljubom topla zahvala! — Sladkome nakaznice. Glede prodaje sladkorja na sladkorne nakaznice so nekateri trgovci v zmoti. Sladkor morajo na Kranjskem prodati vsakemu, ki priđe s sladkor-no nakaznico in če tuđi je izdana v kakem drugem okraju. Tedaj obrtnik, ki priđe n. pr. s sladkorno nakaznico iz Kranja v Ljubljano (ali nasprotno) mu tukajšnji trgovec mora prodati sladkor, sicer je kazniv. — Meso pri mestni aprovizacljl. Jutri se bo zopet prodajalo goveje meso v mestni vojni prodajalni v cerkvi sv. Jožefa. — Prodaja iajec v mestni vojni prodajalni v cerkvi sv. Jožefa se jutri nadaljuje. — Otupljene suhe češplje se do-bć v mestnih vojnih prodajalnah. — Izposojene krompirjeve vreče se morajo nemudoma vrniti mestni aprovizaciji. — Prifaodnia košnja. Oni posest-niki, ki potrebu je jo koscev in drugih delavcev za košnjo, naj se nemudoma zglase v mestnem gospodar-skem uradu na magistratu. Zadnji Čas je do sobote opoldne. Iz Celja. Na kolodvoru v Sevnici je skočil 9. t. m. prazen tovorni vlak s tira. Lokomotiva ter 4 vagoni so se razbili, 4 vagoni so bili precej poško-dovani. 6 kondukterjev je ranjenih. — Ubila se je v Laškem trgu soproga tamkajšnjega vpokojenega nad-učitelja Karla Valentinitscha. Padla je po stopnicah ter si prebila lobanjo. Ruše. V tukajšnjem šolskem oko-HSu se je nabralo za Rdeči križ 804 kron. Letnih udov se je oglasilo 29, dosmtnih 1. Iz Maribora. V mariborski okolici so se vršile v zadnjem času števil-ne tatvine. Zlasti je bilo ukradenih pri raznih posestnikih mnogo živil. Orožniki so sedaj aretirali v Poberšu 50Ietno dninarico Florjančič, njeno hčerko Justino, dve vlačugi Matildo Mandl in Marijo Hvalec ter vojaka Frasa in Oabrovca, ki so tvorili posebno družbo, katera ima najbrž vse te tatvine na vesti, — V občini Kar-Covin je dala oblast radi škrlatice zapreti vse «ostilne za 8 dni Le tri gostilne so ostale odprte, vendar pa tih domaćini ne smejo posečati. Pllnovo svetilko si je prilastil uslužbenec Ljubljanske plinarne To» maž Rihar in Jo prodal za 15 K. To ga je vspodbudilo, da si je nabavil pečat plinarne in 100 komadov račui nov, na kar je inkasiral nad 200 K. Te dni ga je prijela policija in izročila sodisču. Na Gllncah je bilo ukradenih po-sestniku Valentinu Urbančiču šest kokoši in jeden petelin. Policija išče storilca. Hlapca Je fskala. Pod tem naslovom smo prinesli v ponedeljek noti-co, o kateri smo dobili danes obv^e-stilo, da ne odgovarja resnici. Pri dotični nišo dobili denarja, ki je v no-tici omenjen. Rešena uganjka. Javna ura tvrd-ke Čuden v Prešernovi ulici kaže z vso strajnostjo že od 1. maja sem točno 12. uro, kakor je bila v noći od 30. aprila pomaknjena naprej. Kal je vzrok temu, vprašajo radovedni ljudje? Nekateri hudomušneži trde, da se ji to samovoljno premikanje »fržmaga« in je za to obstala, drugi zopet pravi jo, da caka 1. septembra, ko pridejo ure zopet v normalni tir. — Resnica pa je ta-le: Ob obilni moči v aprilu je voda zašla v kolesje in se je zlomilo rebro vsled zaruja-velosti. Ura je delana v Nemčiji, in ker tuđi tam zdaj nimajo ravno pre-več »reber«, ji ne morejo poslati no-vega in zato je ura — invalidna. Toliko sitnim radovednežem na znanje. Razne stvari, * Poletni čas na Angleškem. Na Angleškem bodo uvedli 21. maja poletni čas. * Smrt franeoskega generala. »Temps