Poštnina plačana v gotovini. Leto 2. Štev. 7.
Posamezna številka stane 3 Din.
60SP0DAR*«'
Uredništvo in nprava Maribor, Slomškov trg št20 8Lrl3 E
IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECU
Cena inseratom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din
1 Hl* 1* ZABAVO
Mednarodna Kmetska organizacija.
Letos avgusta je slavila Belgija stoletnico svoje neodvisnosti. Ob tej priliki je zborovala v Antwerpnu »Mednarodna agrarna (kmetijska) komisija«, ki ima svoj sedež v Parizu. Najznamenitejši kmetijski strokovnjaki so predavali:	predvsem o položaju
kmetijstva, kakor se je razvil zadnja leta svetovne gospodarske krize, o organizaciji pridelovanja in prodaje kmetijskih pridelkov, o konjunkturi (tržnem položaju) in ustaljenju cen ter o tem, kako bi kmetski stan vseh držav skupno nastopil v boju zoper kmetijsko krizo.
I.	Resolucije, ki so bile sprejete na zborovanju.
1.	Mednarodna agrarna komisija ugotavlja, da povečanje svetovne kmetijske proizvodnje povzroča silen pritisk na cene kmetijskih pridelkov; to kmetijsko krizo poostruje. V zadnji dobi se pojavljajoča splošna gospodarska kriza je samo posledica težkih razmer, v katerih se nahaja kmetijstvo večine držav. Kmet je prisiljen omejiti izdatke za svoje potrebe in ne more izvršiti potrebnih izboljšav niti zadostiti tekočim potrebam svojega kmetijstva; industriji in obrti pa primanjkuje povpraševanja po izdelkih od strani kmeta. Mednarodna agrarna komisija zato opozarja vlade in narode, da je v kmetijskih izvoznih kakor tudi uvoznih državah za odstranitev ne samo kmetijske, marveč tudi splošne gospodarske krize v industriji, trgovini in obrti prvi in najvažnejši predpogoj ta, da se zvišajo cene kmetijskih pridelkov. Mednarodna agrarna komisija se zahvaljuje Društvu narodov, da je kmetijski krizi posvetilo svojo pozornost; kmetijstvu pa priporoča, da pomaga rešiti vprašanje cen kmetijskih pridelkov tudi samo s tem, da ustvarja primerne prodajne organizacije.
2.	Naprošajo se razni zavodi, ki izdajajo poročila o tržnem položaju in ° cenah, da z njo sodelujejo, kakor: nemški Kmetijski svet, da poroča o tržnem položaju žita in svinj; Centralna Zadružna banka v Rumuniji — o koruzi; švicarska Kmetska zveza — o mleku in mlečnih izdelkih; Narodna zveza kmetskih organizacij v Franciji ■— o vinu; madžarska Kmetska zbornica — o konjih itd. Poročila se bodo
izdajala v francoskem, nemškem in angleškem jeziku.
Poseben odsek za kmetsko zadružništvo je razpravljal posebno o kmetski zadružni vzgoji. Ta odsek za zadružništvo bo imel še velik vpliv na razvoj kmetskega zadružništva.
Prihodnji mednarodni kmetijski kongres se vrši prihodnje leto junija v Pragi.
П. Kaj je »Mednarodna agrarna (kmetijska) komisija«?
Ustanovili so jo že pred skoro štiridesetimi leti, ko je bila svetovna razstava v Parizu leta 1889. Tedaj se je v Parizu vršil mednarodni kmetijski kongres (zborovanje), ki ga je pripravljala posebna komisija. Od tega časa so mednarodni kmetijski kongresi postali stalna ustanova; ravno tako pa je postala seveda stalna ustanova tudi komisija, ki bi naj te mednarodne agrarne kongrese po različnih državah prirejala. Odtod ime »Mednarodna agrarna komisija«. Na kmetijskih kongresih se volijo za člane te komisije najodličnejši kmetijski strokovnjaki in najznamenitejše osebnosti Kmetskega gibanja posameznih držav. Mednarodni kmetijski kongresi razširjajo napredek v kmetijstvu po vsem svetu, na teh zborovanjih se porazgo-vorijo največji kmetijski strokovnjaki raznih držav, tu se presojajo novi načini kmetovanja in nauki kmetijstva ter njih uporaba.
Do svetovne vojne je bilo deset takih agrarnih kongresov. Po vojni že pet: v Parizu, Varšavi, Rimu, letos pa meseca junija v Bukarešti in avgusta v Antwerpnu. Kaj pomenijo ti kongresi za kmetijstvo, kaže izredno bogastvo predmetov, ki se na njih obravnavajo: poljedelstvo, travništvo, živinoreja, melijoracije, gozdarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo itd., letos pa predvsem agrarna kriza. Za vsa vprašanja kmetijstva se briga pariška komisija, ki je tekom zadnjih let postala
središče kmetijskih in kmetskih organizacij sveta.
To pa je prišlo tako: Društvo narodov se je takoj po svoji ustanovitvi pač brigalo za industrijo in socijalno skrbstvo delavstva ter ustanovilo »Mednarodni delovni urad« v Ženevi. Ni pa se enako brigalo za kmeta in
kmetijstvo. Dolgo časa Društvo narodov sploh ni imelo strokovnega zastopnika kmetijstva niti v Mednarodnem delovnem uradu niti na svojih rednih velikih zborovanjih. »Mednarodni delovni urad« je sam kmalu spoznal ta nedostatek ter si osnoval sicer skromno, a prav delavno pisarno za kmetijstvo. Od leta 1923 imajo pri Delovnem uradu tudi posebno posvetovalno komisijo. Poleg tega je Društvo narodov ustanovilo svoj gospodarski in finančni odsek, ki naj bi se bavil z evropskim gospodarstvom in seveda tudi z vprašanji kmetijstva. Toda do svetovne gospodarske konference v Ženevi leta 1927 Društvo narodov ni imelo primerne kmetijskostrokovne moči niti med svojim uradništvom niti v gospodarskem odseku. Kmetijstvo je bilo pri Društvu narodov pastorek in skoro čisto pozabljeno.
Toda pri posvetovanjih na svetovni gospodarski konferenci so gospodje spoznali važnost kmetijstva za svetovno gospodarstvo ter začeli povdarjati, kako je od kmetijstva odvisna industrija in trgovina. Prišli so do prepričanja, da mora spodleteti vsak načrt gospodarske ozdravitve, ako se zanemarja kmetijstvo in ako se vprašanja kmetijstva ne rešujejo na prvem mestu. Mnogoštevilne temeljite spomenice in visoka izobraženost zagovornikov kmetijstva je na svetovni gospodarski konferenci izvojevala kmetijstvu mesto, ki mu pristoja.
Uspehi na svetovni gospodarski konferenci in zavest, da je kmetijstvo bilo na njej še pomanjkljivo zastopano, je kmetom jasno pokazala potrebo, da si ustvarijo mednarodno organizacijo. V ta namen so izoblikovali ustanovo, ki je bila osnovana že tri leta prej: Maja 1924 namreč je na občnem zboru Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu vzklila misel, da bi se kmetijske in kmetske organizacije združile v mednarodno organizacijo. Prvotno so nameravali ustanoviti samostojno mednarodno Kmetsko zvezo. Pozneje so ta načrt opustili in sklenili, naj se kot stalna ustanova prirejajo mednarodne konference (posvetovanja) kmetijskih in kmetskih organizacij. S tem se je misel mednarodne kmetske organizacije približala nalogam že obstoječe »Mednarodne agrarne komisije» v Parizu. In res se je Mednarodna konfe-
renca kmetijskih organizacij kmalu priključila »Mednarodni agrarni komisiji« kot poseben gospodarsko-poli-tičen oddelek.
Tako je mednarodna agrarna komisija v Parizu postala središče in zbirališče kmetskih in kmetijskih organizacij celega sveta. Na svojem zborovanju na Dunaju meseca maja 1928 je Mednarodna agrarna komisija spremenila svoja pravila tako, da je še bolj povdarila svoj značaj kot »Mednarodna zveza kmetskih in kmetijskih organizacij«. V paragrafu 1. pravil jasno določa svoj program, da bo »zastopala interese kmetijstva v mednarodnih vprašanjih ter pospeševala kmetijstvo na tehničnem, znanstvenem, gospodarskem in socialnem polju in da bo v smislu pravil organizirala mednarodne kmetijske kongrese. Člani Mednarodne agrarne komisije so lahko vse narodne in mednarodne organizacije, ki se pečajo s tehničnim, znanstvenim, gospodarskim in socialnim pospeševanjem kmetijstva.«
Tako si je kmetski stan osnoval svojo mednarodno organizacijo, ki ga bo zastopala pred Društvom narodov in preko njega vplivala na usodo kmetijstva v posameznih državah.
Mednarodno zbližanje kmetskega stanu je velikanske važnosti ne samo za kmetijstvo, ampak tudi za trajno zasiguranje svetovnega reda in miru.
Tudi naša Kmetska zveza je poklicana, da v svojem področju pri tem delu krepko sodeluje!
*
Trgatev.
Čas splošne trgatve je pred durmi. V kratkem bodo oživeli prijazni grički naših goric in čez nekaj dni bo spet zavladala mrtvaška tišina. Istočasno bodo številni klopotci vzeli slovo s svojo turobno melodijo.
Pri tej priliki se nehote spomnimo dneva svete Terezije kot starega termina trgatve, za katerega se žal nekateri vinogradniki v zadnjih letih le malo zmenijo. Temu je vzrok bodisi pičla rodnost žlahtne trte, bodisi neugodne vremenske prilike, bodisi tatvine in ptičja nadlega. Navedeni slučaji dajejo mnogim povod, da se odločijo za predčasno trgatev. Najdejo se pa tudi »nazadnjaki«, ki se ne pustijo zapeljati po »naprednjakih«, temveč odlašajo s trgatvijo, dokler se da. Posledice obojih so seveda povsem naravne. Naprednjaki navadno potem trdijo, da pijejo tako vino, kakršno jim je Bog dal, nazadnjaki pa pravijo, da prodajajo in poleg tega še srkajo zlato kapljico, ki so jo sami pridelali. Težko je presoditi, kateri imajo prav.
Najsi gre za izvedbo rane ali pozne trgatve, povsod je skrbeti, da se delo čim vestnejše opravi. Predvsem je gledati na snago in hitro predelavo grozdja, zlasti pri toplem vremenu. Slabe posledice nesnage in počasnega dela se pokažejo pozneje v mnogih boleznih in napakah vina, kot so cik, počrne-nje, duh po plesni, okus po starini, po lesu itd. To nam pričajo naši vinorodni kraji na jugu, kjer je snaga in na-
čin predelave grozdja na zelo nizki stopnji in kjer so tudi bolna in pokvarjena vina nekaj vsakdanjega. Radi tega je vse priprave za trgatev in predelavo grozdja pred uporabo temeljito očistiti.
Za dosego čim boljše kvalitete vina se nadalje priporoča naslednje postopanje: V sortiranih vinogradih naj se loči grozdje po sortah, ker po sortnih vinih je veliko povpraševanje. Pri trgatvi sami je po možnosti ločiti gnilo od zdravega, črnino od belega. Posebno važno je, da se ne meša med domače grozdje šmarnica; zakaj taka mešanica mošta, oziroma vina se sme prodajati do leta 1932 le pod imenom šmarnica (zakon o vinu!). Nabrano grozdje je čim prej zmastiti in spreša-ti. Ponekod, kjer nimajo grozdnih mlinov, grozdje v koritu preše pohodijo, kar seveda ni posebno apetitno. Nezrele, trde, torej kisle jagode se pa pri tem načinu ne zmastijo, kar je vsekakor v prid kvalileti vina. Prešanje drozge je vršiti naglo, da se prepreči cikanje.
Pripravljene sode, katere polnimo z moštom, je prej rahlo zažveplati. Za rahlo žveplanje enega polovnjaka zadostuje en azbestni trak. Rahlo žveplanje ima namen oslabiti manj odporne, torej manj vredne in škodljive glivice in s tem dati nadmoč pravim in odpornim vinskim kvasninam. To je posebno važno pri moštih od gnilega grozdja. Močnega žveplan j a se poslužujemo pri izsluzenju mošta. Izsluze-nje je ločitev d rož (kvasnic) iz svežega mošta, katerega se po pretakanju prevre z dodatkom umetno prirejenega kvasnega mošta. Kdor ne namerava izsluziti, naj ne žvepla močno ali srednje močno, ker tak mošt nikoli ne prevre popolnoma, temveč se navadno v toplem poletju pokvari. -— N. J.
*
O povratili škode,
M |e povzroča divjačina v loviščih.
Neki dopisnik nam poroča sledeče: Pri nas dela divjačina mnogo škode. Zakupnik lova je graščak, ki je navadno odsoten. Če se obrnemo na njegove uslužbence, nas napotijo vedno h gospodu graščaku na morje. Prosim, pojasnite v Slov. Gospodarju, kaj naj storimo v takih slučajih, oziroma kam se naj obrnemo.
Odgovor! Pri nas so še vedno v veljavi lovski zakoni, ki so jih svoje-časno sklenili posamezni deželni zbori. Za kraje, ki so spadali do prevrata pod vojvodino Štajersko, je v veljavi lovski zakon za bivšo vojvodino Štajersko z dne 21. septembra 1906 dež. zak. št. 5. iz leta 1907. Glede povračila škode, ki jo povzročajo ali lovci ali pa lovske živali na zemljiščih in na poljskih pridelkih, velja kot pravilo, da je za povračilo te škode odgovoren vsakokratni lovski upravičenec.
Ako se stranke ne morejo sporazumeti radi višine in povračila lovske odškodnine, odloča posebno razsodišče po določilih paragrafov 78 do 92
štajerskega lovskega zakona. Razsodišče obstoji iz načelnika, oziroma njegovega namestnika ter dveh razsodnikov. Načelnika in njegovega namestnika imenuje sre s ko načelstvo po zaslišanju prizadetih občin in lovskih upravičencev za čas, dokler traja zakupna doba. Načelniki in namestniki takih razsodišč smejo biti samo ne-oporečeni in nepristranski možje, ki so izkušeni v kmetijskih, gozdarskih in lovskih zadevah. Sresko načelstvo mora ob početku zakupne dobe obvestiti pristojne občinske urade in jim sporočiti, kdo je načelnik ali namestnik lovskega razsodišča za dotični lovski okoliš.
Kdor hoče uveljaviti lovsko odškodnino, mora prijaviti svoj odškodninski zahtevek pristojnemu načelniku razsodišča ob času, ko se škoda še lahko ugotovi, ker bi sicer ta zahtevek ugasnil. Ako pa je mogoče ugotoviti škodo na žitu in drugih poljskih pridelkih še le ob času žetve, je treba prijaviti samo poškodbo, dočim se višina škode in višina odškodninskega zahtevka ugotovi še le ob času žetve, oziroma ko je taka ugotovitev mogoča.
Načelnik razsodišča mora o vsakokratnem zahtevku na povračilo lovske škode takoj obvestiti lovskega upravičenca ali njegovega nameščenca ter mora povabiti tožitelja in lovskega upravičenca k spravnemu poskusu. Ako ni mogoče doseči poravnave, pozove načelnik razsodišča prizadeti stranki, da imenujeta vsaka po enega člana razsodišča, obenem pa naznani kraj in čas prihodnje razprave.
Stranke se lahko udeležijo te razprave; ako ne pridejo k razpravi, se razpravlja brez njih.
Ako ena ali druga stranka ne imenuje člana razsodišča, je načelnik upravičen uradoma in brez predloga imenovati člane razsodišča.
Razsodišče razpravlja in odloča po svobodnem preudarku, vendar samo v okvirju predlogov, ki so jih stavile stranke. Pri razpravi poskuša načelnik razsodišča doseči najprej sporazum glede povračila škode in stroškov postopanja. Ako se ta sporazum izjalovi, mora razsodišče na podlagi potrebnih krajevnih poizvedb odločiti o sledečih točkah:
1.	Ali je škoda nastala po divjačini, oziroma ob priliki izvrševanja lova;
2.	v kolikor so utemeljene navedbe strank glede višine škode;
3.	o odškodninskem zahtevku in povračilu stroškov.
Ako pa je mogoče^ ugotoviti dejansko škodo še le ob času žetve, se razprava preloži in mora tožitelj pravočasno staviti predlog, da se vrši cenitev in ugotovitiv ob času žetve.
O vsakokratni razpravi sestavljenega razsodišča je treba sestaviti zapisnik.
Proti izreku razsodišča ni nadaljnje pritožbe na kako višjo instanco. Pač pa je mogoče izpodbijati izrek razsodišča v smislu paragrafa 595 c. p. r. s posebno tožbo pred rednim sodiščem.
To so bistvene določbe, ki urejujejo postopek o prijavah in o ugotovitvah lovske škode ter o lovskih razsodiščih.
Ako lovsko razsodišče ne deluje, ima vsaka prizadeta stranka pravico vložiti pritožbo na pristojno sresko načelstvo.
Ker se pripravlja nov lovski zakon, bomo v eni izmed prihodnjih številk zavzeli stališče, v kateri meri bi bilo treba spremeniti dosedanji lovski zakon.
*
Rosila na lesnem trgu.
Zadnja leta stalno narašča izvoz lesa iz Rusije. Ta izvoz povzroča v občutljivi meri pritisk na cene lesa v Evropi. V kakšnem obsegu se dviga izvoz lesa iz Rusije, nam kaže naslednja statistika. Leta 1926 je Rusija izvozila
3.157.000	m3, naslednje leto 4,207.000, predlanskem 5,486.000, lani pa 7,890.000 m3. V štirih letih se je torej ruski izvoz lesa povečal za 150%. Te ogromne količine lesa, ki prihajajo v zadnjih letih na evropski trg, povzročajo občutne pretresljaje v evropskem lesnem gospodarstvu. Severne evropske izvozne države so morale letos pod pritiskom velikih ruskih pošiljk znatno skrčiti svoj izvoz. Cene pa so navzlic temu v zadnjih mesecih nadalje padle. Ruski izvoz gradbenega lesa v Nemčijo je lani dosegel že 415.000 ton nasproti 266.000, 198.000 in 95.000 v zadnjih treh letih, izvoz celuloznega lesa pa 577.000 ton nasproti 137.000 in
89.000	tonam v zadnjih dveh letih. Povečan izvoz ruskega lesa pa ni morda le začasni pojav, kakor se to pogosto tolmači, nasprotno je računati, da se bo še dvignil, ker še vedno zaostaja za predvojnim izvozom. Na naša glavna izvozna tržišča ruski les zaenkrat še ne prihaja v pomembnejših količinah, vendar se pritisk ruskega izvoza v zvezi s slabim svetovnim gospodarskim stanjem posredno zrcali tudi na našem trgu v obliki zastoja kupčij in nizkih cen.
*
PODELJEVANJE PODPOR SADJARJEM.
Kraljeva banska uprava dravske banovine je izdala naslednja navodila o podeljevanju podpor za sadjarske nabavke in zgradbe: 1. Kraljevska banska uprava podeljuje v višini razpoložljivih sredstev javnim ustanovam» korporacijam in zasebnikom podpore za nabavo razne sadjarske opreme in za napravo sadjarskih zgradb, kjer je to za napredek sadnega gospodarstva potrebno. 2. Dejansko potrebo in korist ugotovi referent za sadjarstvo ali sreski kmetijski referent, oziroma od kraljevske banske uprave pooblaščeni strokovnjak. 3. V posameznih krajih imajo korporacije prednost za podporo pred privatniki. 4. Privatnikom se daje podpora le za vzorne naprave kot vzornim sadnim gospodarjem. 5. Podpora se izplača proti ugotovitvi, da je nabavka res izvršena tako, da odgovarja namenu. 6. Višina podpore se iz-merja v iznosu do ene tretjine celokupnih dokazanih nabavnih stroškov. 7. Potrdila izdaja v gornje namene ali dobavitelj ali županstvo m nato po potrebi nabavke, oziroma zgradbo oceni referent za sadjarstvo pri kraljevski banski upravi, ali pristojni sreski kmetijski referent, oziroma od kraljevske banske uprave pooblaščeni strokovnjak. 8. Zasebnik, ki je deležen podpore, se mora pred prejemom podpore zavezati, da bo stavil na razpolago opremo, oziroma zgradbe
tudi sosedom proti primerni odškodnini in njihovemu jamstvu za odškodnino za morebitno poškodbo predmetov.
Zaveza se glasi:	Podpisani (ime in pri-
imek, poklic) ... iz (kraj, hišna številka)
. . . občina (ime občine) . . . pošta (ime pošte) . . . srez (ime sreza) . . . potrjujem prejem pravilnika o podeljevanju podpor za sadjarske nabavke in zgradbe in se zavezujem, da bom dal na razpolago s podporo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani nabavljeni predmet (ime predmeta, oziramo zgradbe) . . . proti primerni odškodnini tudi sosedom, če mi obenem jamčijo za odškodnino za morebitno večjo poškodbo predmeta. V slučaju spora odloča o višini odškodnine občinski kmetijski odbor.
*
Cene in seimsKa poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 27. septembra so pripeljali Špeharji na 33 vozeh 66 komadov zaklanih svinj, kmetje 11 voz krompirja, šest čebule, sedem zelja, dva kumare, dva otave in en voz slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 27 Din, Špeh 18 do 24, krompir 0.75 do 1.50, čebulo 1.50 do 3, zelje 1 do 4, kumarce 0.50 do 1 Din. Otava po 70, slama pa po 50 Din. Pšenica 2.25, ječmen 1.50, oves 1, koruza 2, proso 3, fižol 2 do 2.50, grah 6 do 10 Din. Kokoš 30 do 45, piščanci 28 do 70, raca 20 do 30, gos 65 do 80, puran 65 do 85, domači zajec 10 do 40 Din. Česen 18, kislo zelje 5, kisla repa 2, buče 2 do 3, gobe 1 do 2.50, borovnice 1.50, brusnice 7 do 8, jabolka 2.50 do 6, hruške 6 do 10, slive 6 do 7, breskve 8 do 10, grozdje 6 do 10 Din. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 32 do 36, jajca 1.20 do 1.50, med
15	do 18 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na živinski sejem, dne 26. septembra je bilo prignanih 13 bikov, 152 volov, 337 krav in šest telet; skupaj 534 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile: debeli voli 1 kg žive teže od Din 8 do 9.50; poldebeli voli od Din 7 do 8.25; plemenski voli od Din 5.50 do 6.50; biki za klanje od Din 7 do 8.50; klavne krave debele od Din 6.75 do 8; plemenske krave od Din 5.50 do 6; krave klobasarice od Din 3.50 do 4.50; mlada živina od Din 7 do 8. Prodanih je bilo 397 komadov, in sicer za Avstrijo 15, za Italijo pa 13 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sej m', dne 26. septembra je bilo pripeljanih 329 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari od 80 do 100 Din; 7 do 9 tednov stari od 150 do 200 Din; 3 do 4 mesece stari od 250 do 300 Din; 5 do 7 mesecev stari od 420 do 500 Din; 8 do 10 mesecev stari od 580 do 680 Din; eno leto stari od 1000 do 1100 Din. 1 kg žive teže so prodajali po Din 11 do 13, 1 kg mr!ve teže pa po Din 15 do 17. Prodanih je bilo 236 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 18 do 20 Din; volovsko meso II. vrste od 16 do 18 Din; meso od bikov, krav in telic od 14 do 16 Din; telečje meso I. vrste od 24 do 35 Din; telečje meso II. vrste od
16	do 24 Din; svinjsko meso od 15 do 18 Din.
*
Raznoterosti.
Jubilej dela. Dne 1. oktobra bo preteklo 25 let, odkar sta prevzela na Ra-cerdvoru pri Mariboru oskrbnik gosp. Josip Gselman in gospodarica gospodična Marija Pungeršek vodstvo ad-montske posesti. V neumornem delu, pridnosti ter razumnosti sta sledila svojemu težavnemu poklicu 25 let in dvignila Racerdvor v vsakem oziru v vzorno posest. Številne kolajne in diplome priznavajo oba jubilanta na vi-
narskem, sadjarskem, vrtnarskem, živinorejskem in perutninarskem polju kot priznajta strokovnjaka. Bog daj vzglednima jubilantoma še krepko zdravje za nadaljnje, skupno delo, ki je vzgled umnega gospodarstva celi okolici daleč na okrog!
Smrt znanega vinogradnika. V graškem sanatoriju je umrl znani gornje-radgonski veleposestnik in vinogradnik Klotar Bouvier v visoki starosti 78 let. Ostani mu ohranjen časten m hvaležen spomin!
Trojčki. Posestniku Antonu Črešniku v Vuzenici je povrgla krava mari-jadvorske pasme trojčke, ki so tehtali skupaj 135 kg, ko so bili štiri tedne stari.
Šest tisoč Din vredno kobilo so
ukradli posestniku Francu Selinšku v Št. Janžu na Dravskem polju.
Rusija in žitna trgovina. Rusija je podpisala na vseh glavnih tržiščih Evrope in Amerike velike pogodbe o dobavi ogromnih količin žita za ceno, ki je nižja za 10 odstotkov od svetovne. Radi prevoza teh količin so najeli sovjeti prevozne ladje z nad 600.000 tonami. Del tega brodovja z nad 300.000 tonami je že v ruskih pristaniščih, kjer nakladajo žito. Radi te ruske špekulacije so znatno padle tudi žitne cene v Newyorku. Trgovski in finančni krogi trdijo, da zasleduje Rusija z žitno prodajo pod svetovnimi cenami politično akcijo in da je prodala mnogo več žita, kakor ga ima na razpolago in je to storila le radi tega, da je povzročila umetni padec žitnih cen.
Iz naše gospodarske politike. Poljedelsko ministrstvo pripravlja pravilnik za izboljšanje kakovosti naših žit in sploh poljskih pridelkov. Vršili se bodo tozadevni brezplačni tečaji po celi državi in sicer v praktičnem in teoretičnem smislu z obveznostjo za vse poljedelce. Predpisov novega pravilnika se bodo posluževali vsi pri poljedelskem ministrstvu uslužbeni ekonomski strokovnjaki. Med našo vlado in Avstrijo je dosežen sporazum, po katerem je mogoč prevoz našega grozdja v Avstrijo preko postaje Maribor brez nadaljnih zaprek. Francija nakupuje v zadnjem času radi tamošnje letošnje po vremenskih nezgodah hudo prizadete žetve: pšenico, koruzo, ječmen, oves in fižol.
*
Gospodarska obvestila.
Borove štuke za korita, late, krajnike, skodle (šindel) za strehe in vsake debelosti rezan les prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.
Vinske sode različne velikosti prodaja Gpilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.
Koledar Kmetske zveze za leto 1931
bo kmalu pošel. Krajevne Kmetske zveze, ki smo jim doposlali koledarje, naj čimprej naznanijo, ali in koliko izvodov koledarja še želijo, da zamore mo preskrbeti II. izdajo koledarja. Kmetska zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. -3ВД
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	t
S’ohištoo — Preproge
posteljnina, vložki, madraci, zastori, posteljne odeje, pohištvena tkanina itd. najboljše iti' najceneje pri
817
Brezplačni ceniki! MARIBOR, Gosposka ulica 20
Stekleno blago Ln„dSr"kv“.Btosls,0.;
razne kipe 1.1. d. kupile najboljše pri stari
Celjski steklarni
n. »auch, Celje, рЈ&гчп.
Brušena in navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 591
Proda se trgatev grozdja
s trsja v velikih vinogradih pri Framu. Pojasnila daje odvetnik dr Kimovec Ivan, Maribor, Sodna ul ca 14	116fi
ooooooooo-c
zaloga:
Stekla
Porcelana
Svetiljk
Ogledal
Okvirjev
Slik
Kipov
Vsakovrstnih
šip i. t. d.
fR. STRUPI
Manufakturna trgovina
FrancUrch/Celje
priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga.
Največja izbiral Najboljša postrežba!
Nizke cene!	975
CEUE
Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 23
>000000000
los. Pristovšeh, pasar in srebrar,
izdelovatelj kovinskih predmetov, delavnica za cerkveno orodje in posodo. Popravila, pozlačenje in posrebrenje.
Celje, Prešernova ulica 21.	1174
Dobro in poceni blago
se kupi v Trpino-vem-TeUstilnem-Bazarju 1043 PRE“ v Mariboru, Ve rinjska ulica štev. 15
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
"	registrovani zadrugi z neomejeno zavezo ===============
v novi lastni palači na vogala Kralja Petra ceste in Vodnihove ulice
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000' Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji, 'illlllllllllillilllllllllllillllillllliililllllilllllllllllllllllllllllllli''
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
■iiiiiliimiiilliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiHiiiiih.
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
'lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIttlllllllllllllllllllllllllllllHI1'
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj,
novinar, Maribor.