Celjski GLASILO OSVOBODILNE FIOMTB CELJA Let« nt — Stev- 9- Celje dne 4. marca 195* Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini &L3UB NAPADOM IN GOSPODARSKI BLOKADI S STRANI INFORM- RIROJEVSKIII DRŽAV, KLJUB TEMU, DA NAS REAKCIJA NA ZAHODU SO VRAZI, IN KLJUB TEMU, DA PRED NIKOMUR NE BOMO POKLEKNILL BA NE BOMO PRODAJALI SVOJE NEODVISNOSTI ZA NOBENE KON- CESIJE, LAHKO ZMAGAMO IN BOMO ZMAGALI! TITO Gradimo neutrudno in neomajno bodočnost naših narodov socializem - srečno Živahne predvolivne priprave v okraja Celje-okoUca Minilo je več ko mesec dni od objave ra/pisa volitev v novo skupščino FLRJ — samo še nepoln mesec nas loči do vo- litev dne 26. marca. Zato ni čudno, če se naše frontne organizacije ter celatno prebivalstvo živahno pripravlja za ta svečan in važen dan, ko b® volilo po- slance v Zvezni svet in Svet narodov in jim izreklo zaupanje za dobo štirih let. Kakor v vsej Sloveniji in Jugoslaviji, tako je tudi na področju vseh treh vo- livnih okrajev mesta Celja in okolice ljudstvo navdušeno na masovnih sestan- kih pozdravilo predloge okrajnega od- bora OF za kandidate in namestnike v Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ — najbolj zaslužne državne in politične voditelje, zveste borce in pristaše OF v času narodnoosvobodilne borbe, požrt- vovalne delavce pri obnovi in dosledne borce za izgradnjo socializma po osvo- boditvi .delavce in kmečke sinove: mi- nistra tov. Leskoška, Kraigherja in tov. Ocvirka, kakor tudi njihove namestnike rudarja-delavca tov. Medveda, malega kmeta iz Lesičnega tov. Leskovška in rudarja-delavca tov. Alaufa iz Rečice pri Laškem. Z enakim navdušenjem ka- kor na razširjenem plenumu OF so vo- livci sprejeli tudi predlog kandidatne liste Izvršnega odbora OF Slovenije na kateri kandidira za poslanca tudi pred- sednik KDZ Arja vas tov. Ulaga ter delavec-sekretar mestnega komiteta KP tov. Trpin kot namestnik. Volivci so na teh sestankihjz svoje srede izbrali naj- boljše frontovce in jih pooblastili za podpis kandidatur. Zlasti so bili dobro obiskani sestanki v Žalcu, št. Juriju pri Celju, Št. Vidu pri Grobelnem, Koz- jem, Dramljah in drugih krajih. V Žal- cu so že na samem sestanku svečano podpisovali kandidature ter se zavezali, da bodo izboljšali delo množičnih orga- nizacij, pomagali pri prostovoljnih de- lih, novoustanovljeni KDZ »Hmeljar« in kanalizaciji trga. V Lisičnem so bur- no odobravali kandidaturo tov. Kraig- herja in njegovega namestnika doma- čina Leskovška, ki je sam vodil sestanek ter si medsebojno napovedali tekmova- nje v predvolivnih pripravah na pod- ročju vseh vaških odborov OF. Nikjer^ protikandidata - izrez enotnosti Osvobodilne fronte Predlagani kandidati OF, ki jih je ljudstvo sprejelo so tudi na področju našega okraja odraz vsebine naše nove ljudske demokratične družbe. Z njimi vred je dano priznanje našemu delav- skemu razredu, delovnim kmetom in zadružništvu, naši Partiji in Fronti, na- šim starim borcem za sacialne in nacio- nalne pravice. Zelo pomembno je dej- stvo, da kakor drugod, tako tudi v na- šem okraju ni bil nikjer predlagan drugi kandidat, čeprav naš globoko demo- kratični vulivni zakon dopušča in daje široko možnost za to. To je dokaz raz- bitosti, slabosti in nemoči nasprotnikov na eni — enotnosti in sirnjenosti veli- kansko večine naših delovnih ljudi ukrog svoje Fronte, Partije in Tita na drugi strani. Sovražniki socializma na naši vasi in v mestih se ni.so upali od- krito nastopiti, ker se čutijo preveč osamljene in se zavedajo, da so malo- številni. Skušali pa bodo zato delati taj- no, s prišepetovanjem bodo skušali pri- dobiti vsaj nekaj ljudi računajoč na njihovo nevednost in nerazgledanost. Kakor pri zadnjih volitvah, tako bodo udi sedaj kolovodje te agitacije ljud- je, ki so pri volitvah v krajevne ljud- ske odbore bili na čelu sovražne agita- cijo — vaški špekulantje in močnejši kmetje — ki bodo skušali zapeljati proti interesom skupnosti in interesom po- edincev male in srednje kmete — zlasti na kozjansko-planinskem sektorju. Tudi tokrat bodo poskušali vplivati in od- vračati od volitev druge — samo da ne bi bili osamljeni. Je pa tudi nekaj malih ljudi — čeprav zelo malo — ki so se v novi socialistični Jugoslaviji kaj hitro prenasitili dobrin in sedaj na pobudo informbirojevske klike rovarijo in dela- jo proti graditvi socialistične domovi- ne, kakor je to na primer Kovačič Franc, kateremu je ljudska oblast dala iz agrarnega sklada lepo hišo in lep košček zemlje v Vojniku — sedaj pa rovari proti oblasti delovnega ljjd- stva. S tem, da je odklonil legitimacijo OF se je sam izključil iz družbe vseh poštenih Slovencev, ki delajo v duhu nove Titove Jugoslavije, od katere ne more nič več zahtevati niti pričakovati. Onemogli poskusi obupanega sovražnika Na kaj vse polagajo upe ostanki pre- živelo družbe? Protirevolucienarno in nesocialistično stališče, ki ga je zavzelo vodstvo KP v Sovjetski zvezi in z njim vred njihovi hlapci v deželah ljudskih demokracij je dajalo mnogo upa tem obupancem, ki si želijo povratek na staro. Takoj po raz- pisu volitev so tudi na področju na- šega okraja govorili in ponekod tudi še govore, da bodo volitve kontrolirali Anglo-amerikanci, da bodo le-ti in SZ imeli posebne skrinjice, da se bo OF zapet preoblikovala v staro stranke, da bodo volili lahko samo vojni obvezniki in da žene ne bodo imele volivne pravi- ce, da bodo morali vsi iti na volišče v Celje itd. V zvezi s polarnim sijem govorijo o znamenju, ki da se je pri- kazalo na nebu in pomeni vojno. Z ust- varjanjem vojne psihoze skušajo reak- cionarji in maloštevilni informbirojevski zapeljanci oslabiti požrtvovalnost naših delovnih ljudi v borbi za izvršitev pet- letnega plana. Toda kljub vsem tem na- porom in poizkusom je ostala samo raz- krojenost in dezorientiranost v njiho- vih vrstah, kar je razumljiv pojav in rezultat pri ljudeh, ki imajo smotre in želje naperjene proti interesom ljudskih množic. Volivci na predvolivnih sestankih razpravljajo o predvolivnih pripravah in izboljšanju dela organizacij V teku zadnjega tedna so so vršili trajevni množični sestanki, kjer so raz- pravljali o vseh vprašanjih v zvezi z molitvami in boljšim delom organizacij, » govoru maršala Tita, o volivnem pro- pasu FL Jugoslavije in OF Slovenije ter e davčnih osnovah kmečkih gospo- darstev za leto 1949. Ti sestanki so jredvsem dobro potekali v Grižah, v irnavi — kjer so mali kmetje bili ne- ?a«9voljni z davčno odmoro velikim ometom in so to odmero aa samem *e- >^nku popravili — T Kozjem, v Lo- tušu, v Novi cerkvi, Vitanju, Grobel- ej« in Dobrni. Na teh sestankih so »ravli . ®n° osaoT° za leto 1949 po- ie vi na samih sestankih tam, kjer aa iT *epraviIn» •»roma kjer je davč- _ j »isija nepravilno ugotovila go- aarsko moč in pri tem ustvarila ne- ti v ® med malhni in velikimi kme- tudi sLCV,hlih krajih EO Ba teh ^^nkih samopri2evkLklCP ° uvedbi kj«a aP;idr°IiVaem sestanka v Ljubečni, sprejeli ski° navz#eih okrog 6i ljudi, so udeležba" ion' da bo na vsakem volišču ■« v iopoida °dstotna> da bodo V8lili Predj.i,os:t !klh urah iH da bodo sv°- 1 s°ciali«tič*i domovini po- kazali s tem, da bodo s pravilnim po- litičnim delom dosegli, da bo prazna skrinjica v resnici prazna. V Kozjem je bilo na sestanku 150 ljudi, ki so zelo živahno razpravljali o volitvah, na se- stanku v Dobrni pa 300 kmetov, de- lavcev in nameščencev. Ker niso mogli na čast volitev udarniško delati dne 26. februarja, so na sestanku sklenili, da bodo delali pri popravilu eesto v nedeljo, 5. marca. Na teh predvolivnih sestankih so vo- livci sprejemali tudi plane vaških se- stankov, ki se bodo vršili po vseh vaseh najmanj enkrat tedensko v vsaki vasi vse do volitev ter so si v tem pogledu napovedovali medsebojno tekmovanje. V Jurkloštu so si vse frontne in ostale množične organizacije napovedale med- sebojno tekmovanje, katera se bo do volitev bolj učvrstila in razširila — v OF bodo sprejeli nove člane in tako za- jeli najmanj 80 odst. volivcev v član- stvo OF. V Žusmu so že sprejeli 91 no- vih članov, ravno tako so tudi že precej razširile članstvo OF aktivne frontne organizacije predvsem v Dobrni in na Vranskem. Na vaških sestankih, ki se bodo sedaj vršili, bodo izvolili grupe ljudskih inšpektorjev, kjor jih de sedaj še ni, oziroma dopolnili tam, kjer šte- vilčno še niso izpolnjene — zlasti iz vrst žena. Vaški odbori OF v Št. Petru v Sav. dolini so si napovedali medse- bojno tekmovanje — tako je vaški od- bor Grušovlje napovedal tekmovanja ostalim odborom v Št Petru med osta- lim tudi v tem, kateri odbor bo plan prvega tromesečja prej 100 odst. izvr- šil in kateri bo največ dvignil članstvo in članarino OF. Podobna tekmovanja so napovedale tudi Frontne organizacije v Novi cerkvi, Žalcu, Dramljah, Št. Vidu pri Grobelnem in drugih krajih. Tudi žene se v tem predvolivnem tekmovanju še posebno pripravljajo na svoj praznik — 8. marec. Na Vranskem bodo ustanovile otroško restavracijo ter izvedle kulturno-prosvetno prireditev v počastitev tega praznika in obdarile bo- do otroke. Podobno se pripravljajo na proslavo v številnih drugih krajih zla- sti v Žalcu, Laškem in Vitanju. Tudi v Loki pri Žusmu so sklenile, da bodo izvedle kulturno prireditev, si uredile materinsko posvetovalnico — 26. marca pa šle vse na volišče. Tako se naše frontne in ostale mno- žične organizacije pripravljajo na vo- litve. Zlasti se bodo na vaških sestankih pogovorili z volivci o vseh vprašanjih, ki jih zanimajo. Aktivisti in odborniki naših političnih organizacij se morajo zavedati da je njihova nenehna naloga še posebej v teku predvolivnih priprav pojasnjevati vse naše gospodarske in politične ukrepe ter s prepričevanjem in pojasnjevanjem našemu kmetu po- magati da ne bo gledal v teh ukrepih dejanja, ki so nejmu v škodo, temveč, da bo spoznal, da so isti koristni in nuj- ni za skupnost in njega samega, da je tudi on dolžan da da svoj delež v tej borbi in naporih za izvršitev petletnega plana in ustvaritev pogojev za boljše življenje. Dvigniti moramo zavest naših delovnih kmetov na vasi da ne bodo nasedali prišepetavanju ostankov izko- riščevalske družbe, ki delajo proti inte- resom delovnih ljudi in bodo skušali vplivati na volivce tudi 26. marca. Te svoje naloge se še danes ne zavedajo frontne in ostale množične organizacije v Št Rupertu, Št Andražu, Prevorju, Slivnici, Dobju in na Planini — zato ni čudno, če sicer pošteni in delovni ljud- je teh krajev nasedajo prišepetavanjem posameznih nasprotnikov delovnega ljudstva. vor maršala Tita v Užicah in o njemu diskutirali. Podobna dela so frontovci vršili tudi v drugih krajih. Tako odgovarjajo naši ljudje na vse poskuse sovražnikov ljudstva, ki ima namen motiti našo socialistično izgrad- njo In predvolivne priprave. Dne 26. marca bodo vsi naši delovni ljudje, razen izrazitih protiljudskih ele- mentov in zajedalcev, oddali svoj glas kandidatom Osvobodilne fronte ter s tem dali pritrdilo maršalu Titu, Partiji in Fronti.. Na velikem predvolivnem zborovanju v Mariboru je tov. Kardelj med osta- lim še enkrat poudaril, da znotraj Ljid- ske fronte obstoje razlike v mišljenju — toda vsi vemo, da se borimo za en skupen cilj, za socializem, ki pomeni blagostanje ljudstva, napredek na vseh področjih, razvoj demokracije in samo- upravljanje ljudstva. In za ta cilj se borimo strnjeno in enotno, zato gremo enotno tudi v volitve. Zato je ena lista, lista OF, toda to je lista vsega ljudstva lista socializma, medtem ko je skrinjica brez liste v resnici lista kapitalizma. Kdor je torej za kapitalizem, za vrača- nje na staro, za monarhijo, četnike, ustaše, klerofašiste, ljudske zajedalce vseh vrst skupaj s kominformsko agen- turo ta potemtakem ima svojo skrinjico — skrinjico brez liste. V nedeljo, dne 26. februarja so delovni ljudje v podjetjih in na vasi delali na čast volitev Kot odgovor na vse poskuse reakcije in Informbiroja so delovni kolektivi v podjetjih in delovni kmetje na vaseh sklenili, da bodo na čast volitev v Zvez- no skupščino in v znak predanosti naši Partiji in njenemu vodstvu prostovolj- no delali v nedeljo, dne 26. februarja. To obljubo so tudi izpolnili. Skoraj v vseh podjetjih so delavci prostovoljno delali na ta dan ter pri tem dosegali in presegali norme. V večini kolektivov so po končanem delu imeli sestanke na katerih so govorili e bližnjih volitvah. V Železarni Štore je delalo okrog 1.400 delavcev, ki s« v posameznih oddelkih normo presegli. V tekstilni tovarni Vol- na v Laškem je delale 70 delavcev, v tovarni nogavic v Polzeli 160, v Tovar- ni Juteks v Žalcu 93. V tekstilni tovar- ni Št. Pavel pri Preboldu je delalo do- poldne 79 odst., popoldne pa 64 odst. vsega delavstva — skupno se je dela udeležile 94,5 odst., ki so večinoma nor- mo presegli. V Vojniku je v krajevnih gospodarskih podjetjih delale 40 delav- cev in nameščencev, v invalidskem pod jetju v Polzeli 43 delavcev, ki so dnev- no normo presegli za 36 odst. V Tekstil- ni tovarni v Št. Petru je delalo 6o de- lavcev, ki so presegali normo — skupno so napravili 337 delovnih ur. Za našimi delavci v tovarnah in pod- jetjih pri tem delu na čast volitev ni hotela zaostajati naša vas. Čeprav je deževne vreme zelo oviralo izvršitev zadanih obvez frontovcev, ponekod pa celo onemogočilo, so vendar v številnih krajih tega dne delali in dosegli lepe uspehe, kjer pa to ni bilo mogoče, so se zavezali, da bodo to nadoknadili v ne- deljo dne 5. marca. V Marofu je tega dne pomagalo iz- vrševati plan sečnje 24 frontovcev 15 jih je pa kopalo ilovico pri zadružni opekarni. V Jurkloštru so žene že v soboto po- pravljale ceste, v nedeljo pa člani front- nih in ostalih množičnih organizacij. V Ponikvi pri Grobelnem so vozili gnoj na njive zadružne ekonomije ter zorali eno njivo, v Gotovljah je 30 frontovcev či- stilo sadno drevje, v Dramljah je 50 frontovcev popravljalo krajevno cesto v vasi Jazbine. V Št. Ilju so sekali les za zadružni dom, v Slivnici so poprav- ljali krajevno cesto in vaški vodnjak, v Vitanju so nakladali les in žagali dr- va pri LIP-u, v Škofji vasi so vozili gramoz za zadružni dom, v Kozjem so pospravljali ruševine, v Grebelnem in Pristavi so popravljali krajevno cesto, v Dobrni so popravljali krajevne cesto in vaški vodnjak. V Novi cerkvi so po- spravljali ruševine zidu okrog pokopa- lišča ter že pri samem delu sklenili, da bodo to nadaljevali prihodnjo nedeljo. V Ljubečni so mladinci preložili 8000 zi- dakov za zadružni dom. V Rifniksi so delali na popravilu ceste v vasi Hruše- vec, ker jim je pa dež to delo onemo- gočil, so se zbrali in skupno čitali go- V okraju Šoštanj je pred volitvami zelo živahno V Velenju je bil množični predvolivni sestanek. Zbralo se je preko 400 ljudi. Pričakovali so, da bo na sestanku govo- ril eden od kandidatov za okraj Šo- štanj. Na sestanku je potem govoril predsednik OLO ter namestnik kandi- data za Zvezno skupščino tov. Marolt Jože. Velenjski rudarji so sklenili, da bodo v času pred volitvami nakopali 5000 ton premoga več, nameščenci pa 500 ton. Delavci Elektrarne v Velenju pa bodo pripravili ves les za zadružni dom v Velenju. Mladina pa bo skrbela za čim lepšo okrasitev Volišč in krajev na dam volitev. V Pesjem se je množičnega sestanka udeležilo mnogo ljudi. Napovedali so tekmovanje vsej šaleški dolini in skle- nili, da bodo prvi zaključili volitve s 100% udeležbo. V Šmarrtnem ob Paki so na množič- nem sestanku navdušeno sprejeli kan- didata za Zvezno skupščino generalma- jorja Petra Štanteta-Skalo, ki jim je tudi govoriL SKUD »Kajuh« v Šoštanju je na svoji seji sklenil, da bodo šli z vsemi sekcija- mi ki delajo v času pred volitvami go- stovat. Šli bodo v Zgornjo Savinjsko do- lino v Solčarvo, Luče, Ljubno, Gornji grad Bele vode in Zavodnjo. Prav ta- ko bodo šli gostovat iz SKUD-a Velenje v okoliške kraje. Gotovo SKUD Nazarje ne bo zaostajal in bodo tudi oni obi- skali nekaj krajev. O. V. V proračunu Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, se zrcali skrb za dobrobit prebivalcev V torek dne 21. tpbruarja je bilo v *>oštanju VI. redno zasedanje OLO Šo- lani. Tajnik Florjan Izidor je podal "^egled vseh doseženih uspehov v lan- skem letu. Nakazal je tudi težave, ki so iih imeli pri delu. kakor tudi nekatere ^manikljivosti. Vendar so kljub temu ^li doseženi vidni uspehi, o čemer prl- *a živa stvarnost, da se pri nas resnič- no pradi socializem. V letu 1949 je bilo 7a ljudsko zdravstvene namene izdano 3.044.550 din. aZ pomoč socialno ogro- ženim ,kar j« zapuščina stare Jugosla- vije, pa je bilo izdanih 2.121.000 din. I?, vsega tega je razvidna pomoč in skrb ljudske oblasti za zdravje svojega ljud- stva. Zatem j« podpredsednik Lužnik Stane podal analizo o izvršenem proračunu za leto 1950, nato pa predlagal v odobri- tev proračun za leto 1950. V letu 1949 je bili proračun kapitalne izgradnje, ki je znašal 8,354.165 din v celoti izvršen. Proračun dohodkov je bil v letu 1949 za OLO dosežen 119%-no, za KLO-je pa 156%-no. Tudi proračun investicij za dvig družbenega standarda je bil dosežen 100%-no. Iz neizkorišče- nih proračunov za stvarne izdatke za ljudsko prosveto in šole pri KLO-jih se vidi nedovoljna skrb za šole v posa- meznih krajih. Tako je KLO Gorenje izkoristil proračun za stvarne izdatke ljudske prosvete in šolo od predvidenih 16.000 din samo 11.000 din. Prav tako je KLO Skale izkoristil za šolo isx ljudsko prosveto od odobrenih 40.000 din le 32.000 din. Nekateri KLO-ji niso izkoristili tudi svojega proračuna. Tudi med temri je KLO Gorenje, kjer so izkoristili prora- čun od odobrenih 128.000 le 87.000 din, čeprav so imeli na razpolago vsa sred- stva. Saj so imeli 195.000 din dohodkov. Med te KLO-je spadata še Nazarje in Ljubka. Proračun za družbeno koristne inve- sticije pri šoli Solčava ni bdi v celoti izkoriščen. Vzrok temu je pomanjkanje raznega inštalaterskega materiala, za katerega smo vezani še na uvoz. Zato so se te neizkoriščene investicije prenesle na druge šole. Proračun za leto 1950 znaša za okraj Šoštanj 45,236.000 din izdatkov in je za 41 % višji od lanskega. Proračun za kul- turo in ljudsko prosveto je v letu 1950 za 11% višji. — Proračun za socialno zdravstveno zaščito ljudi pa kar za 376% in znaša 6,927.000 din. Za potrebe socialnega skrbstva pa je v proračunu OLO-ja še 3,267.000 din, v proračunih KLO-jev pa 2,522.00 Odin. V letu 1960 se bo dvignil nivo lokalnih zdravstve- nih ustanov. V Moczdrju bo na novo od- prt protituberkulozni dispanzer. Samo za zobne ambulante je v proračunu 1,833.000 din in prav toliko tudi za splošno zdravstva Proračun KLO-jev za razvoj ljudske prosvete je v letošnjem letu višji za en milijon. Za gradnjo stanovanj v Šošta- nju j« v proračunu 1,390.000 din. — Za gradnje izven proračuna je predvideno 1,168.000 din, katerih stroški bodo kriti iz lastnih sredstev. V diskusiji so .posamezni člani govo- rili o raznih uspehih in napakah na po- sameznih področjih dela. Govorili so o vesčji skrbi, ki jo morajo KLO-ja v bo- dočem letu posvečati šolam in ljudski prosveti. Poverjenik za ljudsko pro- sveto je konkretno nakazal napake in nepravilnosti, ki so jih zakrivili neka- teri KLO-ji pri razvoju šolstva. Mnogo več pomoči je treba nuditi tudi Kmeč- kim delovnim zadrugam, je v diskusiji poudaril tov. Miklavc iz mozirske za- druge. Na zasedanju so bili sprejeti tudi od- loki o ustanovitvi potih okrajnih obrt- niških delavnic in odlok o obvezr.mn odkupu sadjevca in žganja. Nadalje je skupščina sprejela sklepe za čim večje uspehe na raznih področ- jih dela gospodarsko-politične dejavno- sti kot dvig domače obrti, mobilizacija delovne sile, ustanavljanje kmečkih de- lovnih zadrug ter utrjevanju istih, dvig šolstva in ljudske prosvete in mnogo drugih važnih sklepov. Saj bomo z do- sledno izvršitvijo vseh nalog in s čirn večjo zainteresiranostjo vseh volivcev pri tem dosegli čim boljši uspeh pri volitvah v Zvezno skupščino. Pred zaključkom zasedanja je govoril še delegat Oblastnega ljudskega odbora za ljubljansko oblast tov. Ostanek, ki je v izredno živih, besedah poudaril uspe- he in ogromen napredek pri graditvi dmori oziroma bogata scena, ki je z^ra.a tempo. Ce bi bila scena po- enostavljena. bolj simboli£na kar h' bilo spričo Schillerjevega pomanjklji- vega čuta za stvari morebiti primerneje koSWUnij° f^amatskega d-amTr m lazje propadati občutje S^\pravim schillerjanskim navdu- rež^ska i §a ne sine razredčiti nobena ^ a 9tvar * ' icak*sne ^ te^ ^^^ še nismo videli. Dal ji je energijo, pre- malo pa zlobe, intrigantstva in tiste na- brušenostd. ki jo mora vsak hip naper- jati okoli sebe oblasti željan in časti- hlepen zločdnec. Walter je predstavnik tiranstva, zoper katerega je pisal Schil- ler svoje prve drame. Temu brezoblič- nemu tiranstvu je treba prilagodita kon- kretnega tirana, ki gazi po človeških srcih kakor po suhem listju. Temu je treba dati hojo, držo, sleherni korak, vsako kretnjo, vsako grimaso, temeljni ton pa naj bi dala visokostna udržanost, nekaj, kar sem pri Sveglovem liku naj- bolj pogrešal. Maska in dikcija sta bili še kar zadovoljivi, ker pa sta se tolkli z ostalimi elementi, sta večkrat zvode- neli. MLmiikov Wurm je bil ambiciozna stvaritev, ki ji ne gre odrekati izvir- nosti in resne poglobitve. A tudi on se v svojem kovarstvu mora poučiti moč- nejšega, kakor se je. To ni navadna dvoma podgana, to je hudič, ki z repom nikoli ne miruje, saj je zasebni tajnik tirana. V nekaterih prizorih pa je znal cokazati tudi to moč in tedaj je bil res dober. Gombačev Ferdinand nas je prav tako zagrabil samo v nekaterih prizorih, čeprav smo čutili v njegovem Miku ve-' 1-iko skrbnega dela. Temu se Gomibač nikakor ne sme odreči, da ne podleže maniram. Da ima njegov Ferdinand po- goje za dober odrski lik, dokazuje zelo dobro odigran prizor v spopadu z last- nim očetom v Milerjevi hiši. Sicer pa sem občutil v njegovem igranju premalo ustvarjalne napetosti, zato me ni pre- pričal posebno ne v zadnji sliki. V lady Milfordovi, ki jo je igrala Zepkova, je imel šibko partnerico, zato tudi v bu- doiru ni naredil posebnega vtisa. Ta Milfardin budoir je bil sploh neizdela- na stran predstave. Zepkovi sicer ni od- rekati igralskega talenta, manjka pa ji temeljite šole in je škoda, ker je nima pri roki. Res je, da njena vloga ni lah- ka ,saj mora igrati knezovo metreso, ki na odru prebije dve krizi, pomembni za dejo cele drame. Koliko psiholoških fines, komaj vidnih drgetov in vzgibov je treba ,da narediš to Angležinjo ver- jetno, živo! Kaj terja od nje že samo nema igra v prizoru s slugo, ki ga je mojstrsko v pravem Schillerjanskem duhu odigral Gradišnik. Tudi slovo s slugami, v našem primeru tako leseno, ni kar tako. Tu ni pozabiti na tisto Schillerjevo besedo o sočutju. Bolje bi bEo, da bi ne videli tiste postrojitve brez komande. V sobarici pa smo čutilii, da je na odru samo z glasom, s telesom, v prostoru, pa ne. Meščanska stran je bila v celoti bolje zasedena. S prijetno top- Mno je igral Sedej Millerja, Sadarjeva Millerico, Goršičeva pa Luizo. Njena Luiza je potrdila njene sposobnosti, šib- ka se mi je zdela v zadnjem prizoru, ko ugane Ferdinandov namen. Omeniti mo- T-imo še Smrečhikovega Kalba. Temu igralcu leže tipizirane komične vloge in ie tudi to zadovoljivo odigral, čeprav bi 'rthko posegel po kakšnem novem rek- vizitu. — Omenim naj še, da je bilo nekaj nepotrebnih akcentov in napač- nrih voka^ov, ki bi jih ne smeli več sili- šati v našem gledališču. Predstava je kljub pomanjkljivostim pokazala resno stremljenje. Treba pa je poudariti ob tej priložnosti, da je Talija zahtevna boginja, ki ji je treba služiti z obema rokama. Ježa na Parnas je str- ma in celo nevarna. Od vzvišenega do smešnega je sila kratek korak, je menda rekel ravno Schiller. Zato je treba še enkrat povzdigniti glas po poklicnem gledališču v Celju. Tine Orel Stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto III. -^st^ Celjske šole so prenatrpane Po zaslugi požrtvovalnih prosvetnih delavcev so celjske osnovne, strokovne šole in gimnazije imele v tem polletju še dokaj dobre uspehe, vendar so pro- svetni delavci v Celju resno zaskrb- ljeni nad vsakovrstnimi problemi, ki zavirajo boljše učne in vzgojne uspehe. Na osnovni šoli med učiteljstvom ni posebne razgibanosti v pogledu inten- zivnega šolskega kot politično vzgojnega dela. Tu poučujejo večinoma učiteljice, ki so brez gospodinjskih pomočnic in imajo doma večje število otrok. Ta okolnost nujno kriči po novem Didu v mestu, ki se snuje skoro že dve leti, pa po togem reševanju stanovanjskih problemov še do danes ni odprt. Celjsko učiteljišče nima svoje stavbe in se stiska v I. osnovni šoli. Še večji problem je Dom učiteljiščnikov, ki je mnogo premajhen. Stanovanjska komi- sija v Celju je že pred meseci obljubila, da bo spraznila v primerni stavbi pro- store, kjer naj bi bil internat. Kljub prizadevanju IO MLO še do danes ni izpolnila svoje obljube. Pred istimi problemi stoji tudi Šola učencev v gospodarstvu, ki rabi nujno 6vojo šolo in internat. Najbolj pereče vprašanje glede šol- skih prostorov pa je na I. gimnaziji, kjer je v štirih razredih po 58 učencev, kar je pretirano previsoko število za en razred. Poleg težkoč zaradi prenatrpanosti šolskih prostorov pa imajo celjski pro- svetni delavci težave tudi z vzgojo mla- dine. Šolska in domača vzgoja sta si v mnogo primerih načelno nasprotni. Po- gostejši in bolje pripravljeni roditelj- ski sestanki bi te pomanjkljivosti lahko odpravili. Na pobudo direktorja tov. Orla bodo na I. gimnaziji v II. polletju uvedli razredniške vzgojiteljske ure, s čemer bodo brez dvoma dosegli večji vzgojni uspeh. Predpogoj vsemu pa je, da se zniža število dijakov v razredih, ki so zlasti na I. gimnaziji prenatrpani. Nujno je, da bi oblast že letos pristopila k zidavi novih šolskih poslopij, in sicer: eno osnovno šolo v industrijskem središču Gaberje, sedanjo II. osnovno šolo pa bi se stavilo na razpolago učiteljstvu z vad- nico. Na ta način bi se otrokom iz Tr- novelj, Hudinje in Gaberja skrajšala pot v šolo. Nadalje je nujno potrebna nadzidava stavbe, odnosno novega gim- nazijskega poslopja v Celju. Upoštevati moramo dejstvo, da bo v toku dveh let naval dijakov iz nižje gimnazije ter iz okoliških sedemletk na I. popolno celj- sko gimnazijo ogromen — in kam bomo šli z novimi dijaki, če je v razredih že danes vse prenatrpano! Razen teh dveh nujnih stavb pa je prav tako nujna tudi gradnja šole in internata za učence v gospodarstvu. Celjski prosvetni delavci hočejo za- staviti vse sile, da se ta važna vpraša- nja začnejo takoj reševati in upajo, da jih bo ljudska oblast razumevajoče pod- prla v njihovem plemenitem prizadeva- nju. V. S. V GRADBENI SOLI PRI »BETONU« SO DOSEGLI LEPE UČNE USPEHE Pri »Betonu« v Celju imajo delovodsko šo- lo, šolo učencev v gospodarstvu, normirski tečaj in tečaj priučenih tesarjev in zidarjev. Uspehi te šole in tečajev so v prvem polletju bili sledeči: Prvi letnik delovodske šole ima prav dober uspeh. Najboljša učenca sta tov. Zlaus in Go» rišek Stane. Tudi drugi letnik je bil prav dober. Tam sta najboljša Pauk Kristjan in Roter Ivan, v tretjem letniku pa Mirnik Kari in Gros Anton. V goli učencev v gospodarstvu so najboljši Mirko Berložnik, Branko Robov- nik, Franc Novak in Viktor Pavlič. V nor- mirskem tečaju le štirje učenci niso izdelali. Najboljša v tem tečaju pa sta Jože Završnik in Štefan Veber. V tečaju za priučene zidarje in tesarje pa sta se najbolj potrudila tova- riša: šumrada Ivan in Ribič Stane. Splošni učni uspeh se bo v drugem polletju verjetno izboljšal, saj oni ki prvega polletja niso izdelali, imajo v večji večini le po eno slabo oceno. L. AVTO-MOTO DRUŠTVO »SLAVKO ŠLANDER« TEKMUJE V POČASTI- TEV VOLITEV V LJUDSKO SKUPŠČINO Avto-moto društvo »Slavko šlander« v Ce- lju je sprejelo tekmovanje, ki ga je napove- dalo avtomobilsko-motociklistično društvo fz Maribora. Tekmujejo v naslednjih točkah: 1. Katero društvo bo izvedlo več predavanj v zvezi z volitvami v grupah in krožkih (pred- vsem na vasi). 2. Katero društvo bo največ pomagalo pri tehnični izvedbi volitev. 3. Katero društvo bo v procentih najbolj izpolnilo planske naloge I. tromesečja t. 1. do 2.5. marca 1950. 4. Katero društvo bo do 25. marca 1950 z največjim uspehom zaključilo zimsko kam- panjo (usposobitev voznega parka). Tekmovanje traja od 25. februarja do dne 26. marca 1960. Z ozirom na politični značaj volitev v Ljud- sko skupščino ko bo ljudstvo naše socialistič- ne domovine ponovno dokazalo svojo politič- no zavest in predanost našemu državnemu in Partijskemu vodstvu naj se tekmovanja ude- ležijo oziroma sprejmejo tudi vsa ostala dru- štva v Celju in okolici. NA ČAST VOLITEV BODO USLUŽ- BENCI MESTNEGA MAGAZINA OPRAVILI 600 PROSTOVOLJNIH UR Uslužbenci mestnega magazina se že vsa leta odlikujejo v tem, da so med podjetji, ki imajo največje število prostovoljnih ur. Mnogi člani podružnice so sklenili, da morajo dano obveznost tudi prekoračiti. Kolektiv se prav pridno udejstvuje pri kulturno-prosvetnem delu in pri študiju. Imajo tudi strokovna pre- davanja in sestanke, na katerih se pogovar- jajo, kako bi še bolj ugodno postregli delov- nim ljudem, kljub vsem gospodarskim teža- vam. Več skrbi delovnemu in social^ šibkemu človeku V Velenju živi šestčlanska družina rudarja Krajnc Rudolfa. Poleg matere in hčerke ki sta obe pohabljeni, je v družini še četvero malih otrok. Hčerka Marica je pohabljena tako, da ni zmož- na za kakršno koli samostojno delo. Po- leg tega ima še majhnega otroka. Rej- nik družine Krajnc Rudolf je že nekaj mesecev na družbeno koristnem delu v Kočevju, kamor je bil poslan zaradi ne- dovoljenih razmer v družini. Vendar je doma pustil ženo in otroke, ki so brez vseh sredstev — nujno potrebni pomo- či. Od meseca septembra do sredine fe- bruarja so bili brez vsake denarne pod- pore, niti nimajo kakršne koli možno- sti za preživljanje. V najhujšem mrazu so bili brez kurjave. KLO Velenje ni uvidel, da je treba Krajnčevim pomagati. Nasprotno, še po- večal jim je že itak težko stanje, od- vzel jim je živilske in industrij sike na- kaznice. Živilske nakaznice so jim bile pozneje dodeljene, za to je na KLO-ju intervenirala tovarišica Štrbenkova, ki odgovarja za sekcijo mati in dete pri Okrajnem odboru AF2. Tovarišici Špič- kovi Bebi se ni čuditi, če je osorno od- govorila, češ nakaznic jim na dom ne bomo nosili. Pred nekaj dnevi je bdia Krajnčeva Marica spet na KLO-ju, kjer je prejela po dolgem času točke za blago. Toda morali so jo še posebej ozmerjati, zakaj je potožila, da nakaznic niso dobili, ta- ko, da se je Marica prijokala k tov. Štr- benkovi. Torej revežu v KLO Velenje ni dovolejno niti, da svoje težave komu potoži. Vse mora biiti odvisno od par .j udi na KLO-ju, kot so Špičkova in predsednik Hudobreznik, katerima je vse drugo prej kot skrb za človeka. Tudi šefu preskrbe na RudniJcn i> nilta v Velenju je bilo »nemogoče« ? voliti, da bi Krajnčevim žigo