Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 67. petek, dne 28. marca 192G. LETO m. Posamezna številka Din J'—. %wr- lakaja vsak dan opoldne, izvzemSl nedelj in praznikov. J£ese5na_ naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80- . isodvisen političen list UREDNIŠTVO IN TJPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV-. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po Pismenim vprašanjem naj se priloži omika za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu Štev. 18.10$. Za čist naroda! Ni sramota za drža\V> v tem, ee se razkrije velika korupcijska afera, sramota nastane šele tedaj, kadar so korupcio-msti tako močni, da se država ne upa nastopiti proti njim, kadar se trpi tudi ^najsramotnejši greh zato, ker ga je zagrešil mogočnež. Zakaj grehi so se dogaja i in se bodo dogajali. Ne more se pa v pravni državi dogoditi, da greh ne bi bil laznovan, če je bil prijavljen in dokaz vladne korupcije je, «e se kazen ni izvršila zato, ker bi morala zadeti mogotca. A greh pade v takem slučaju ne-izogiono tudi na narod sam, ki trpi tako vlado, ki ne.zna napraviti red. * Vse to se je zlasti jasno pokazalo sedaj ob priliki madjarske falzifikatorske afere. Zastrmel je svet, ko je slišal za j obseg te afere in ko je izvedel, kako se' je v državni tiskarni od državnih nameščencev in z vednostjo najvišjih državnih funkcionarjev mesece dolgo pouare-’ jalo tuje bankovce. Toda pravi škandal je nastal šele tedaj, ko se glavnih krivcev tli poklicalo na odgovornost, ko je parla- V MeBt izrekel zaupnico onim, ki so falzi-fikatorje podpirali. Tedaj ni padla sramota več na ponarejevalce, tedai je padla sramota na madjarski narod. Danes je možnost tu, da pade slična sramota na naš narod. Odkrita je velika § ki.- sega v.naše .najvišje kroge. . če se izvaja kaka akcija na osnovi odločitve Zveze narodov proti državi, ki je proglašena za napadalca. Dr. Ninčič govori dalje o vsebin: in o dijjm pakta, sklenjenega v Locainu. O prošlem zasedanju Zvezo narodoV pravi dr. Ninoič, da je bilo ko zasedanje sklicano j^ede na prošnjo Nemčije za, sprejem v Zvezo narodov. Vse 'je bilo v redu. Ker pa ie Brazilija zahtevala stalno mesto v svetu Zveze narodov in od te zahteve ni odnehala, je zasedanje Zveze narodov končalo brez uspeha. Avtoriteta Zveze narodov pa s tem ni padla. Nasprotno, je bil prav pri tej priliki dosežen med francosko in nemško delegacijo popoln sporazum v tem vprašanju. V °dnošajih med tema državama bo v bodoče vladalo veliko večje medsebojno zaupanje. Dr. Ninčič govori nato o sodelovanju nase države v Zvezi narodov ter povdar-ja, da jenasa država bila udeležena pri vseh aktih Zvezo narodov s čimer §0 jg dvignil ugled naše države. Dobila je mesto v posvetovalni komisiji in naš delegat je bil celo izvoljen za predsednika najvažnejše komisije, to je komisije za razorožitev. Dalje je bil izbran naš član tudi v investigacijsko komisijo, ki ima v Bolgariji stopiti na mesto medzavezni-ške vojaške kontrolne komisije. Hkrati je naš delegat izvoljen tudi v odbor za pripravo razorožitvene konference. Za tem preide dr. Ninčič na vprašanje spremembe postopka z narodnimi manjšinami v duhu locarnskega sporazuma ter ugotavlja z naj večjim zadovoljstvom, da se je naša politika še pred Locarnom udejstvovala v duhu tega sporazuma. Govornik govori nato o delu Male antante v preteklem letu. Prehajajoč na naše odnošaje napram posameznim državam pravi, da so govo-Tili vsi razlogi za to, da pridemo v neposreden stik: s službenimi predstavniki naše najbližje sosede kraljevine Italije in da s prisrčnim sodelovanjem rešimo vsa vprašanja. In teh je med nami in Italijo mnogo. Sme se reči, da so ta vprašanja že rešena ali da so vsaj na potu, da bodo rešena. Izmenjava misli m prija, teijski razgovor z Mussolinijem v Rimu je zopet potrdil, kako važni interesi silijo obe državi da prijateljsko sodelujeta Dr. Ninčič se dotakne nato komentarjev o njegovem potovanju v Rim, ki so jih objavili nekateri zunanji listi in pravi ^jlede na to, da je potreba za periodično izmenjavo, misli z zastopniki Francije in Italijo sama po sebi razumljiva. Naša želja je, vedno si prizadevati, da*^roučimo vsa vprašanja, ki merijo na to, da se odnošaji miru in vzajemne solidarnosti v Evropi čimbolj učvrste. Napram Bolgariji smo stali vedno na bazi, da se ne mešamo v njene notranje razmere, ker smo bili prepričani, da je to najboljša pot k utrditvi čim boljših odnosa jev. O naš£111 razmerju do Grčije se je v evropski javnosti mnogo govorilo. To vprašanje pa se je obravnavalo s precejšnjo neobjektivnostjo iu pristranostjo. Odnošaji z Avstrijo se vedno bolj urejujejo. Kar se tiče Madjarske, je treba reči, da je napravila silno mučen vtis afera ponarejanja naših novčanic. Nasproti Albaniji nas je vedno vodila misel dobrih odnošajev in prijateljskih vezi. ^Tovornik opisuje dalje zgodovino naših odnošajev do Turčije. S Francijo stojimo kakor vedno v razmerju neporušnega in nepremakljivega prijateljstva. Isto velja za Anglijo, ki je velik faktor v politiki. Z Nemčijo so naši odnošaji dobri in se bodo v prihodnjosti še zboljšali. Lani se je delalo na sklenitvi konkordata z Vatikanom. Medsebojni razgovori so ugotovili obojestransko voljo in iskreno željo, da se rešijo vsa še nerešena vprašanja. Bilanca naše zunanje politike je bilanca dola miroljubnega hišnega očeta, ki vse svoje bodočnosti ne snuje na nesreči ! drugih, -temveč na delu za utrditev do- i brih odnošajev za to, da dvigne občo blaginjo. DEBATA. ^ Ko je dr. Ninčič končal svoj ekspoze, se je oglasil k besedi poslanec dr. Hoh-njec. Kritiziral je ekspoze zunanjega ministra in rekel, da minister ni omenjal onih stvari, ki so'najglavnejše. Govornik je dalje grajal našo zunanjo politiko iri govoril* o obupnem stanju naših rojakov v Italiji in v Avstriji. Za njim je govoril Svetozar Pribi-čevič, ki ji istotako kritiziral ekspoze in delovanje dr. Ninoiča. Očital mu je, da je šel v Rim takoj, ko je nastopil Mussolini s svojimi bojevitimi govori proti Nemčiji. Minister bi se bil moral izogniti vtisu, kakor da je bil njegov po-set v Rimu nekaka demonstracija naše države proti Nemčiji. — Dr. Ninčič je tudi slabo odgovoril na to, kar so pisali zunanji listi. Govornik je dalje kritiziral naš nastop v* Zvezi narodov. Naravnost škandalozno je, da mala avstrijska republika ne spoštuje niti najele-mentamejših pravic fcarodnih manjšin. Govornik nato še ostro napada Nincicevo politiko, ki da slabi moč naše države. H koncu zahteva, da se ustanovi parlamentarni odbor za zunanje zadeve. Seja je bila za tem prekinjena in se nadaljuje danes ob 8Vt. Govorili bodo danes Jovan Cvikovič, Ilija Šumenko-vič in pa dr. Trumbič. REKONSTRUKCIJA VLADE ŠE PRED SPREJETJEM PRORAČUNA? Beograd, 26. marca. Na osnovi zadnjih dogodkov se je v političnih krogih utrdilo prepričanje, da bo Pašič najkasneje do sobote predložil kralju v podpis listo novih ministrov in da bi se tako vprašanje širše rekonstrukcije vlade rešilo še pred sprejetjem proračuna. O tem se je včeraj govorilo v krogih, ki so najbolje informirani. Potrjena ta vest ni. Mera Rade Pašič - Stojadi-novic. RADE PAŠIČ NADALJUJE Z NAPADI NA LJ. JOVANOVIČA. Beograd, 26. marca. Rade Pašič nadaljuje s svojim pisanjem proti Dragiši Stojadinoviču in hoče s temi napadi pogoditi Ljubo Jovanoviča. Stojadinovič odgovarja Pašiču, da ga bo zaradi žaljenja časti iznova tožil. Ugotavlja, da bi Rade Pašič rad spravil debato na drug;) polje. Zato ne bo 'odgovarjal na nobc-na nova vprašanja Pašičeva, dokler ta ne odgovori na tožbo, ki jo je naperil proti njemu. On nima nobenih ukradenih listin. Pripravljen je dovoliti vsakomur preiskavo v svoji hiši. Toda tudi Pašič naj bi dovolil njemu, da pregleda njegove tekoče račune pri -Slavenski banki in pri Francoski hipotekami banki-. KONZULTACIJE SO SE PRIČELE. Beograd, 26. marca. Dane« bo kralj sprejel v avdienci predsednika vlade Pašiča, prosvetnega ministra Štefana Radiča, predsednika skupščine Marka Trifkoviča, notranjega ministra Božo Maksimoviča in zunanjega ministra dr. Ninčiča. Kralj želi od posameznih politikov čuti njihovo mnenje o političnem položaju v državi./ Tem avdiencam pripisujejo v političnih krogih posebno važnost. HSS PRIDE PRI VSAKI KOMBINACIJI V POŠTEV. Beograd, 26. marca. V političnih krogih zatrjujejo, da pri vseh kombinacijah, ki so se v zadnjem času pojavile glede sestave nove vlade, ni bila niti za hip izključena druga največja skupina v parlamentu, to je HSS, ker se je ta stranica tudi v najkritičnejših momentih za vlado solidno držala in se je to splošno tudi zapazilo. Dalje stranka tudi zaradi političnih ekscesov ni spravljala v nevarnost niti sporazuma niti same vlade R. R. DR. NINČIČEVO STALIŠČE. Beograd, 26. marca. Glede na verzije, da je dr. Ninčič oseba, ki je designirana za bodočega načelnika vlade, povdarjajo v političnih krogih, da se bo dr. Ninčičev položaj po njegovem ekspozeju v parlamentu znatno ojačil. Sodijo, da bo ekspoze zadovoljil vladne stranke in opozicijo. Kar se pa ni zgodilo. Poleg tega se kot dokaz za Ninčičev ugoden položaj navaja zaupanje, ki ga uživa dr. Ninčič pri kralju. Pašičevi pristaši pa zatrjujejo, da je treba vseeno počakati, da pristane na to kombinacijo tudi Pašič, ker tudi sam dr. Ninčič izjavlja, da kar on dela, dela v sporazumu s Pašičem. Kot star diplomat se neče izpostavljati nevarnosti in gotovo raje varno sedi na enem stolu, kakor pa da bi sedeč na dveh stolih pal v sredi na tla. Vsled odprtega boja med Ljubo Jovanovičem in Pašičem pa se smatra za izključeno, da bi hotel Pašič komurkoli odstopiti svoje mesto. REDUKCIJA MINISTRSTEV. Beograd, 26. marca. Takoj ko bo sprejet proračun, bo vlada neglede na even-tuelno nje rekonstrukcijo začela z delom za ukinjenje ministrstva za vere, za izenačenje zakonov in za socialno politiko. Pon sprejetju proračunov bodo skupščinske seje najbrž za kratek čas odgo-dene, da vlada pripravi potreben material. Poravnajte naročnino! Stran 2. NA {ODNI DNEVNIK, 26. marca 1926. Štev. 67. Interpelacija opozicije o sferi R. Pašič - D. Stojacinovič Interpelacija opozicije je bila v .-red o ki, iz banke, ga zamenjal z dr opoldne izročena finančnemu in zuna- j podlagi zaupnega akta predse-.' njeinu ministru ter obenem tudi javnosti. | de in ga izročil na svoj račun Po V uvodu interpelacije se konsfatira. j banki za 540.0C0 dinarjev. na la- da je znana stvar, da plačuje naša država vse nabavke od 30—100, pa tudi več odstotkov dražje ko zasebniki. Poleg drugih vzrokov so temu največ krivi razni posredniki. V javnosti, še bolj pa v krogih državnih dobaviteljev vlada prepričanje, da je na eolu teh posrednikov za dobave sin predsednika vlade Radomir N. Pasic. Dosedaj so bile večkrat v javnosti in pred sodiščem tožbe, da Radomir N. Pasic, s pomočjo cele vrste nižjih senzalov, nemilosrdno izkorišča svoje privilegirano stališče na škodo državnih interesov in državnega ugleda. Samo vsled teh intervencij se plačujejo državne dobave dražje in naši preobremenjeni davkoplačevalci morajo zaradi tega plačati na stotine milijonov več davka. Na to govori interepelacija o obtožbah Dragoše Stojadinoviča. Po teh obtožbah je imela češita tovarna v Adamovem popraviti večje število lokomotiv in vagonov. Naša država pa je ostala firmi dolžna 62 milijonov čeških kron. Ko se je koncem leta 1919. ta dolg uredil, je plačala naša država 10 milijonov č. kron v gotovini, 54 milijonov pa v državnih bonih. Tedaj je prejel R. Pašič ček v višini 2 milijonov čeških kron, ki je bil nato na njegov račun vknjižen v Slavenski banki za 5,080.000 dinarjev. Vsa provizija za dosežeuje teea dogovora je znašala 15,000.000 Din. Radomir N. Pašič se brani s tem, da je moral največji del te provizije odstopiti posameznim ministrom. Na ta način ne zadeva ta obtožita samo eno privatno osebo, kakor je Rade Pašič, temveč tudi najvišje državne funkcionarje. Drugi slučaj iz te obtožbe dokazuje nedopustno okoriščevanje z državnim denarjem. R. Pašič je namreč vzel ček št. 408.033, ki ga je poslalo naše zunanje ministrstvo za račun nhšega pariškega poslaništva Francoski Hipotekami ban- pa m Zaupni akt predsednika vlade v delovodni protkool zaveden. Razven tega je znano posredovanje 11. N. Pašiča v korist družbe Omniurn Ser-be, v korist odkupa reparacijške živine, za zgradbo mostu Beograd-Zemun, za brezžično postajo v Rakovici, za osvoboditev državne kontrolen nad rudnikom Trbovlje, za nabavke na račun reparacij, za gradnjo tovarne za orožje, za dobavo pušk itd. Vsa ta posredovanja so na škodo države in jo ponižujejo pred svetom, kot zemljo, kjer sc brez baksiša in provizije ne more ničesar doseči. Interpelanti' p:\dariajc, da se nočejo vmešavati v tek sodnega procesa, da pa smatrajo za neobhodno potrebni), da poseže v to zadevo tudi skupščina ter prepreči nadaljnje razsipavanje državnega denarja. Zato vprašajo: 1. Ali je interveniral Rade N. Pašič pri finančnem ministru za izplačilo dolgov tvrdki v Adamovem? 2. Ali je dal fin. minister nalog, da se izplača ta dolg v času, ko je bilo vse polno letečih dolgov neizplačanih? 3. Ali je znano zunanjemu ministru, kako je prišel R. N. Pašič do čeka štev. 483.033? 4. Kaj misli vlada storiti, da odpravi vsa posredovanja, ki samo povzročajo draginjo? 5. Kaj misli ukrenili vlada, da obvaruje dostojanstvo države, čast ministrov od insinuacij g. Radomira N. Pašiča. Smatrajoč, da zahteva ta stvar nujno razpravo v skupščini ter tudi anketo, prosimo gg. ministre, da nam čini preje odgovore in izjavljamo, da si pridržujemo pravico v slučaju potrebe vložiti v tej stvari novo interpelacijo. Interpelacijo so podpisali Davidovič, dr. Korošec, dr. Hrasnica in Joca Jovanovič. Samostojni demokrati pa so vlo-ž.ili svojo posebno interpelacijo. Fo invalidskem zakonu je pomoč določena begatim in revnim aktivnim generalom in redovim na bergljah. To nf socialna politika. V finančnem odboru so bile črtane postavke za hukana društva, to je prišlo na jako originalno .dejo, da se v ministrstvu za socialno politiko obdrže funkcionarji, črtajo pa fun :-cije. V prosvetnem ministrstvu je uveljavljena gosposka politika, ki se bori za univerze in razkošne umetniške ustanove na škodo narodnih šol. Profesorja univerze plača država slabše, kakor pa plača predsednikov sin (Rade Pašič) svojega kuharja. Profesorja dr. Mih. Petrovič in g. Cvijič dobita skupaj komaj toliko, kolikor znaša dodatek za en ministrski avtomobil in 4 profesorji akademije imajo skupno toliko, koiikor pomočnik g. Ninčiča... Ta nekulturna in antisocialna politika se vidi tudi v sistemu indirekinih davkov, doklad, monopolov in taks, ki vse zadenejo najnižje in najrevnejše sloje. Dva kolikor toliko socialna in gospodarska zakona, o kmetskih kreditih in obrtni banki, sta sprejeta licemerno, bfez podlage v proračunu. Tudi vojna dohodnina in reparacije, milijoni v gotovem zlatu, so bili dodeljeni bogatim liferan-ton in strankarskim priganjačem na škodo ostalih, katerim so pustili papirnate obveznice, s katerimi celo država sama špekulira na borzi. Ministri ro prvi vzeli razlike plač in pustili pisarje, praktikante in sluge, da dočakajo boljših Sasov. Ta režim nima nobene druge skrbi in ne pozna nobenih obzirov razven do močnih in skrbi za sredstva vladanja. Ce kaj zastruplja in razburja javnost, pote® 1° ni propaganda iz Moskve, temveč soV> pojavi ropanja, brezprimernega ego.z®^, brezobzirne in mrzlične dirke za boga®Sfl vom, a vse to na javen račun in z mest, s katerih se narodu pridiguje o varčnosti in zahteva <;d njega v imenu države in njene obrambe poslednji grižljaj. . j? Vse to pa v času splošnega zastoja A.; vseh poslov, razven onih z državo, ker • ti so v rokah vedno istih privilegirancev. In dogaja se vse to v času, ko stalno na- 1 preduje osiromašenje srednjega sloja, ki--a ga današnja reakcija preveč lahkomisej: no šteje med čuvarje vsakega reda I danes zastruplja javnost, to so uradnk potrdila, da milijonarji ne plačujejo davkov in propagator boljševizma ni Si**š Markovič, temveč Rade Pašič ... Na vsako tako pojasnilo pa se odgovar- ; ja z vladne strani z zasmehom. - | Na proteste po februarskem terorju je j odgovorila radikalna stranka z izglasova- / njem Pantheona Pašiču. A v težki gospo- 1 darski krizi, ki je vedno večja, se odgo-varja s pripravami za kronanje Pašiča. f Beograjska uprava Ni močnejšega argumenta proti centralizmu, kakor absolutna nesposobnost centralistov, da bi upravljali državo vsaj kolikor toliko znosno. O tem’je podal zopet lep dokaz poslanec Davidovičevega kluba Milan Grol v svojem govoru ob priliki razprave proračuna ministrstva za .socialno .politiko. Objavljamo njegov govor deloma vsled tiskovnega zakona, deloma pa zato, da udi javnost, kako sodijo Srbijanei o beograjski upravi. Prečanova sodba bi naravno bila še hujša. Posl. Milan Grol je najprej govoril o pomanjkanju vsakega sistema v ministrstvu za socialno politiko, ki ni izdalo niti pravilnika k že veljavnim zakonom in niti ni skrbelo za ratifikacijo obveznih mednarodnih socialnopolitičnih zakonov, da smo v tem oziru samo Albaniji efki-kl. Nato je nadaljeval: »Kako je izveden zakon o zaščiti delavca, ste slišali iz ekspozeja g. ministra. Zakon je ostal brez pravilnika, inšpekcije brez inšpektorjev, od 15 borz dela pa, ki so določene po proračunu in od katerih je v vsem ustanovljenih samo osem, so po novem proračunu ohranjene samo tri in to po onem znanem paradnem plemenskem ključu, po ena v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Glede delavne dobe je kaos popolen, ravno tako, kakor glede odpiranja in ža-piranja delovnih prostorov... V sedanjem trenutku znaša število za-registriranih brezposelnih preko 60.000. Država pa ne stori nič. Veste; gospodje, da pravilno sredstvo proti brezposelnosti ni v izplačevanju podpor, temveč v tem, da daje država možnost dela. V proračunu je predvidena državna pomoč za brezposelnost s 300.000 Din. Na 60 tisoč brezposelnih pride na vsakega enkrat v letu samo en hlebec kruha. Toda so še druga sredstva. Obstoji neki fond, v katerega plačujejo delodajalci in delavci 0.5% plače in ki bi ga morali opravljati paritetno iz delojemalcev in delodajalcev sestavljeni odbori pri borzah dela. Delavci so nezadovoljni in z razlogom se boje, da se teh 20 in nekaj več milijonov, ki se nahajajo v upra- vi fondov uporabijo v druge namene. Brezobzirnosti in šikaue, s katerimi nastopamo proti tujim delavcem, se povra-čajo proti našim mnogo številnejšim delavcem v tujini po enakem obračunu. Mesto legitimacij od občin in strokovnih organizacij veljajo še knjižice. To je prilika za zlorabe in samovoljo policije. Če se kdo upre zlorabam in šika-uam. tedaj velja zanj mesto zakona o zaščiti delavca zakon o zaščiti države. Pri vsaki raciji v Beogradu aretira policija 100 do 200 ljudi. Ko je gnala te ljudi iz j kvarta v kvarta. iz kleti v kleti, spusti zjutraj nekaj od njih, za katere s > inter- j venirali delodajalci na svobodo, nekaj jih izžene iz Beograda, one pa, ki so naj- i zuuiuo slabsi. PoiltlvIlS - Politična napetost raste. Afera Dru-giša Siojadinovic proti Radetu Pašiču zavzema vedno večji obseg in je že postala politična aiera prve vrste. Velik del radikalnih poslancev skuša sicer njen prehod na politično polje preprečiti ter izjavlja, da je atera samo osebna zadeva Radeta Pašiča in Stojadinoviča. Ta dva naj pred rednim ali pa častnim sodiščem poravnata spor, toda zaradi sinov se ni treba prepirati še očetom. Ugieuen iacii-kaini član je tudi izjavil, da se ne bo ba-vil s to alero niti radikaini poslanski kiub in niti glavni oabor stranke. Toda temu se ne veruje, zlasti po napadu R. Pasica na Ljubo Jovanoviča, ki je na ta napad tudi ze reagiral. Dragisa Stojadi-novič vodi kampanjo dalje in v .Politiki- izjavlja, da nikakor ne Pasiceva namera, ua bi bil spor likvidiran s tem, aer je zanesen na politično polje. — Za radikale je seveaa alera ravno sedaj zlasti mučna, ker je sedaj enotnost radikalnega kluba posebno v sedanjem trenutku potrebna. Splošno se omenja, da je današnja situacija popolnoma podobna oni, ko je Davidovič sestavil vlado. Govori se tudi, da misli N. Pašič sedaj postopati na popolnoma ena iv način, doseči razpustitev skupščine in skilcanje širšega glavnega odbora stranke ter mf seji tega odbora obračunati z Ljubo Jovanovičem na isti način, kakor je obračunal z Nastasom Petrovičem in njegovimi pristaši. Ce bo pa to Nikoli Pašiču še uspelo, je vprašanje, ker danes se nima zagotovila, da dobi volilni mandat, enako pa je Uidi njegov poiožaj se- v esfi bolj trezni in ki protestirajo proti takim šikanam, pa pretepejo. Danes je običajna stvar, če je kdo pretepen na beograjski policiji. Priznam na svojo sramoto, če nimam pravice, da priznam za našo kolektivno, da se na tem mestu še ni slišal pravi protest proti temu barbarizmu. Omenjam to stvar pri razpravi socialnega ministrstva, ker je večina teh mučenikov iz vrst delavstva. Če je govor o ministrstvu za socialno politiko, bi bila morda'mnogo bolj nujna od zahteve po higijenski ureditvi delavnic zahteva po reformi naših zaporov, ker je beograjska glavnjača Pantheon divjaštva vseh dob. Zavarovanje delavcev stoji slabo. Je okoli 150 milijonov vlog na dolgu, a je še nekaj hujšega, namreč 30 milijonov cd delavcev plačanih vlog, ki niso fondu izročeni. Država, ki kontrolira in ki bi morala biti vsem drugim za vzgled, ne plača prispevkov. Vojno ministrstvo pošilja svoje delavce na zdravljenje k fondu za zavarovanje, ali svojih prispevkov — interpelacija samostojnih demokra-j tov je sestavljena skoraj enako tako, ko ! od ostale opozicije. Samo ena pikantna } razlika je v esdesarski interpelaciji. Orne-' nja se namreč tudi K. Pašičeva obdolži-tev Lj. Jovanoviča. »Obzor poroča, da so hoteli samostojni demokrati s svojo interpelacijo izzvati napade na Lj. Jovanoviča ter se tako približati Pašiču. — Ljuba Jovanovič odložil predsedstvo v odboru za proslavo Pašičeve osemdesetletnice. Boj med Ljubo Jovanovičem in Nikole Pašičem se je začel in tega boja ni mogoče več prikrivati. Pomemben uvod k temu boju pa je bil storjen na seji odbora za proslavo Pašičeve osemdesetletnice. Takoj po otvoritvi seje je namreč izjavilLjuba Jovanovič, da ne more več predsedovati seji z ozirom na napad Radomirja Pašiča. More storiti z ozirom na hi napad samo dvoje. Ali molči ali pa govori ter izda državne tajnosti. Tega ne more storiti in zato je bolje, da molči. Toda predsedstvo odlaga in nato je odšel Jovanovič s seje. Njegova izjava ne plača. Zato je začel fond uporabljati | je napravila na vse globok vtis. Takoj je kapital, določen za nesreče. Število za- bil telefonično obveščen predsednik ra-varovanili delavcev dosega pol milijona Ce se prišteje k tem 90 tisoč železničar- dikalnega kluba Lj. Zivkovič in obenem tudi Pašič. Zivkovič je po konferenci s jev, 40.000 rudarjev, 200.000 kmetijskih j Pašičem prišel na sejo ter obsodil ha »top delavcev in 150.000 fluktujoče mase, ki ni nikjer za regi stri rana, potem doseže to število en milijon. Ce prištejete h tem še 700.000 izseljencev, potem imate jasno sliko, v kakšnem položaju je ena šestina naroda. Ljube Jovanoviča, češ da očetov ne briga, če se je spria deca. Seja se je nato nadaljevala, toda končala je brez zaključkov. Ljuba Jovanovič pa je odšel v radikalni klub, kjer je imel številne in zelo prisrčne razgovore z radikalnimi poslan- ci. Ni pa hotel podati nobene izjave o svojih nadaljnjih namerah. Kakor se zatrjuje, je Pašič odločen izvesti boj do kon- ca. Nekateri listi tudi pišejo, da je situacija tako napeta, da mora priti do odločitve. Mi tega optimističnega mnenja še ne delimo, temveč smatramo, da je še vedno mogoče, da pride do mirne po-Jj ravnave in da bo interes partije premagal vse druge opice. Bilo bi namreč prelepo, da bi tako hitro prišli do kardinalnega razčiščenja vseh teh afer. = Beiieš odstopi? V sedanji češkoslovaški uradniški vladi je dr. Beneš edin poslanec. Zatd se je pričelo govoriti, da se ima dr. Beneš odločiti, če ostane zunanji minister in položi poslanski man- Uat ali pa ostane poslanec in od st o ni 'zunanji mlr.L-.ler. . Ceske Slovo . glašfio dr. iT-neseve stranke, piše, da naredno-sccial istima stranka ne more želeti, da bi dr. Beneš odložil poslanski mandat Zato je verjetno, da bo dr. Beneš podal ostavko kot zunanji minister. = Konec Mattoottijevega procesa. Mat-teottijev proces je končan, in sicer natančno tako, kakor je bilo že preje domenjeno in kakor smo poročali. Glavni morilci so bili obsojeni vsled uboja na 5 let ječe, cd tega so jim štiri leta odpuščena po amnestiji, ostalo pa so odsedeli v preiskovalnem zaporu in bodo tako v p31’ dneh na svobodi. Dva morilca pa sta bila sploh oproščena. Pravica je torej izgubila v Italiji vso pravico. » — Zaupnica Chamberlainu. Razprava v angleškem parlamentu vsled ženevskih dogodkov je končala z zaupnico Chamberlainu. Najprej je govoril Lloyd George, ki je očital Chamberlainu, da je on kriv, da ni bila sprejeta Nemčija v Zvezo narodov. Mesto njega je bil Linde« zastopnik javnega mnenja. Chamberlain se je branil z daljšim govorom ter prečital navodila vlade. Zagotavljal je, da je storil samo to, kar mu je naročila vlada. Zelo ostro in s širokim pogledom je govoril nato — Mac Donahl. Chamberlainov govor je bil takšen, kakor da Chamberlain ne bi bral časopisov. Prva napaka, ki je bila storjena, je bila ta, da je bil Locam-ski dogovor odvisen od dejanja, ki ga ja imela storiti Zveza narodov. Na ta način so morale dobiti sile, ki niso bile pri Lccarnu udeležene, vtis, da je Zveza narodov metresa velikih sil. Nobene pravi-cd nimamo delati očitke Braziliji,, ker kriza med locarnskimi silami ni bila rešena niti P° resignaciji Švedske in češkoslovaške na mesto v Svetu Zveze narodov. Sicer po je bilo stališče Brazilije tako Franciji ko Angliji po volji. Po vetu Brazilije so zagrabili oni, ki so vodili nedostojna tajna pogajanja v Ženevi, kakor potapljajoči se po bilki. Dogodki v Ženevi so bili zelo podobni kupčevanju na orientalskih bazarjih. Končno je poudarjal Mac Donald, da je bila napaka v tem, ker se je hotelo locarnske metode ovekovečiti. Locamo je posledica najuspešnejše uporabe Coue-ovega zdravljenja: »Hočem mir, hoče® mir v Evropi.« Toda v ozračju 2eneve i® to sredstvo odreklo. Štev. 67. •» ** KU4WUXTKC^U-.d»«l tVFSH hA'. Stran 3. t»>*wt’s>w.iw*'.wwytt Načrt novega občinskega zakona. O novem občinskem zakonu se v javnosti že dolgo časa razpravlja, zlasti z ozirom na to, da je bila javnost razburjena z nekaterimi skrajno reakcijonerni-mi načrti, katere se je hotelo predložiti v razpravo narodni skupščini. Pred daljšim časom je ustanovil minister za notranje zadeve posebno komisijo pod načelstvom načelnika ministrstva notranjih zadev K a tič a. Ta komisija je imela nalogo izdelati načrt za nov občinski zakon, ki naj velja za vse občine, razven mest z avtonomnim statutom. V komisiji je zastopal Slovenijo član državnega sveta dr. Sagadin. Tej komisiji so bili predloženi razni načrti in predlogi, med njimi tudi predlog dr. S t e s k e. Komisija je zavrgla vse predloge ter izdelala nov načrt občinskega zakona. Ta načrt jo gotov ter bo predložen v najkrajšem času narodni skupščini v razpravo. Priznati se mora, da se je komisija potrudila ustvariti zakon, ki naj bi odgovarjal vsem zahtevam občin, ki so sedaj opravljane po lo različnih zakonih. Naloga je bila težka, vendar je komisija storila, kar je bilo v njeni moči, dasi zakon še ni po-polen in kaže marsikatere pomanjkljivo-• Rti. Predvsem so izpuščene lz zakona vse določbe o gospodarskem delu, ki pa bo >aje izšel v posebnem zakonu. V komisiji je dalje zmagalo načelo, da je občina podrejen organ države in da so vse njene javnopravne funkcije samo državne in da izvršuje vse posle samo v imenu države. Vsled tega so odpadle tudi vse 'določbe o prenesenem in lastnem delokrogu. Vzlie temu je načrt proti prejšnjim reakcijonamim načrtom mnogo boljši in ščiti pravice občin. Načrt obsega 12 poglavij ter ima 175 i, členov. Prvo poglavje govori o splošnih odredbah ter določa, da spadajo pod ta zakon vse občine razen mest z avtonomnim statutom. Vsaka občina mora imeti najmanj 2000 prebivalcev, izjeme so dovoljene sa-■ttio tam, kjer to ne dopuščajo razmere, oziroma redka naseljenost. Vsako zemljišče mera biti v obsegu ene občine. Rezanje sporov o mejah občin spada pod ^blast srezkega poglavarja. Ako gre za ' Por dveh občin raznih srozkih pogta-vaistev, rešuje spor veliki župan in pri občinah, ki spadajo v razne oblasti, pa minister notranjih zadev. V vsakem slučaju mera biti zaslišan pristojni oblastni odbor. Isti predpisi veljajo za razdelitev in združevanje posameznih občin. Vsaka občina mo i a imeti svoj p§čat z državnim Srbom, poleg tega sme uporabljati tudi ^sten od oblasti priznan grb. Vsaka ob-l;iDa mora zgraditi: v teku 10 let svoj občinah dom, kjer se namestijo občinske pisarne* občinski zapori td. Drugi del zakona se nanaša na člane občine. Vsak državljan mora biti član ene občine. Pristojnost občine si pridobi z rojstvom. Pristojnost se ravna po starših. Žena je pristojna v občino, v katero pripada mož, adoptiraui mlad letni otroci so pristojni .v občino, v katero spada oni, ki jih adoptira. Državni in samoupravni javni uslužbenci spadajo v občino, v kateri opravljajo stalno službo. Glede sprejema v drugo občino veljajo isti predpisi •stkor do sedaj. Janez Advokat: V obrambo Radeta .SPašiča. Slavna javnost! Kdo je Rade Pasic, ki sedi danes pred vami na zatožni klopi, vesti vsi. On je »bedno dete« svojega četa, našega velespoštovanega predsednika vlade Nikola Pasica, česar tudi on sam ne taji, ampak se vedno odkritosrčno podpisuje z imenom Radomir N. Pa-šič, kar pomeni Radomir Pašič, sin Nikole Pašiča. To »bedno dete« sedi danes pred vami jn mora poslušati težke obtožbe, ki jih je rodila umazana zavist in popolno nepoznavanje položaja. Kdor pa ima količkaj smisla za moderni red in za moderno upravo države, kdor ima količkaj razumevanja za plemenitost srca in čistost človeške duše, kdor zna le količkaj ceniti samozatajevanje in nesebičnost, ta obtoženca ne bo obsojal, ampak bo znal primerno ceniti njegove ogromne zasluge, ki si jih je s svojim neumornim javnim delovanjem stekel za naš narod in za pnoapeh naše mlade države. Tretji oddelek ima predpise o organizaciji občine. Občino upravlja občinski odbor, predsednik občine (župan), kateremu sta dodeljena dva namestnika. Občinski odbor se . loj i v cbičnah do 2000 prebivalcev iz 15 odbornikov, od 2000 do 4000 prebivalcev iz 18 odbornikov, 4000 do 8000 prebivalcev iz 21 odbornikov in v občinah, ki imajo čez 8000 prebivalcev iz 24 odbornikov. Občinski odbor volijo vsi prebivalci občine, ki so vpisani v stalni \olilni imenik občine, potom splošnih direktnih in tajnih volitev. Občinski odbor se voli za dobo štirih let. Volitve za občinski odbor se vršijo istočasno v celi državi, na podlagi kraljevega ukaza, na predlog ministra notranjih zadev in sicer tretjo nedeljo meseca avgusta. Za občinskega odbornika je lahko izvoljen vsak član občine, ki ima volilno pravico in je dovršil 30 let in ni izključen od izvolitve v smislu predpisov zakona. Za odbornike ne morejo biti izvoljeni: 1. občinski uslužbenci, dokler so v aktivni službi, 2. uradniki onih državnih oblasti, ki imajo neposreden nadzor nad občinami, 8. osebe, ki se tožijo z občino, dokler traja tožba, 4. občinski dobavitelji in najemniki občinskih zemljišč itd., 5. oni, ki upravljajo občinsko imovino, 6. oni, Id Iv rez razloga ne sprejmejo izvolitve in sicer štiri leta po izvršenih volitvah, 7. oni, ki uživajo stalno ubožno podporo, 8. oni, ki so obsojeni radi kakega zločina, 9. oni, ki so stavljeni pod nadzor. Isti oddelek ima točne predpise o volitvah v občinski odbor. Novoizvoljeni občinski odbor prevzema delo najkasneje tri dni po pravomočni' izvolitvi. Vsi odborniki položijo pri nastopu predpisano prisego. Občinski odbor izvoli iz svoje srede župana za celo dobo občinskega odbora. Osebe, ki so v državni, občinsid ali cerkveni službi, ne morejo biti izvoljene za župane. Razven predsednika voli občinski odbor še dva do štiri člane in istotoliko namestnikov, ki tvorijo s predsednikom občinsko upravo in so obenem namestniki župana. Ta upravni odbor je pomožni organ občinskega odbora. Oddelek četrti govori o delokrogu občine. Delokrog občine obsega vse posle, ki se tičejo občine, ki jih izvršuje na svojo lastno odgovornost in s svojimi lastnimi sredstvi, toda pod nadzorstvom državnih oblasti. Čl. 88. ima naštete posle, ki spadajo v delokrog občine in so isti kakor dosedanji. Po čl. 89. mora občina podpirati državno upravo po obstoječih predpisih in po nalogu državnih oblasti ter mora zlasti skrbeti za krajno policijo, »ko ne obstoje posebni tozadevni pred-. Pisi. Za sklepe občinskega odbora o za-olžitvi občine in o prodaji občinskih nepremičnin, kakor tudi za vse obveze fi-nancijelnega značaja, ki trajajo preko dobe mandata občinskega odbora, e potrebno odobrenje oblastnega odbora. ' Oddelek peti ima predpise o delokrogu občinske uprave, župana in odbora, oddelek sesti o občinskih uslužbencih. Vsaka občina mora imeti potrebno število nameščencev ter moia v to svrho sestaviti službeno pragmatike. Za občinske uslužbence (delovodje in blagajnike) so prdpisane šole, katere mora imeti, ako hoče dobiti službo. Gotovi predpisi zakona o državnih uslužbencih se predpisujejo tudi za občinske uslužbence. Vsaka občina mora ustanoviti pokojninski fond, v katerega mora plačati enkrat za vselej 10% od celoletne plače uslužbenca, uslužbenec pa mera plačati prvo leto 25% celoletne plače in potem vsako leto 4% od celotne plače. Oddelek sedmi ima nekatere predpise o občinskem gospodarstvu, zlasti- predpise o proračunu. Proračun mora odobriti oblastni odbor, ozir. veliki župan ter mora občina upoštevati ugovore državne oblasti. Vsaka občina mora imeti inventar občinske imovine, katerega prepis mora poslati oblastnemu odboru in mora istotako vsako izpre-membo v občinski imovini naznaniti oblastnemu odboru zaradi izpreniembe v inventarskem seznamu. Računski zaključek se mora predložiti oblastni kontroli. Pravilnik o vodstvu blagajniških in računskih knjig, kakor tudi lormular za sestavitev proračuna, zaključnih računov in inventarja* predpiše minister za notranje zadeve. Občinsid odbor lahko odredi v slučaju potrebe, da morajo izvršiti prebivalci občine potrebna dela (kuluk). Oddelek osmi ima predpise o organizaciji posebnih gospodarskih odborov, ki ’ zastopajo gospodarske interese posa- i mezuih vasi oziroma mest, ki so združe-; na v eno občino. Oddelek deveti govori o nadzorstvu državne uprave nad občinami. Država vrši nadzorstvo nad občinami potom srezkega poglavarja, ki ima pravico prisostvovati sejam občinskega odbora. Nadzorna oblast sme vsak čas pregledati delo občinske uprave in zahtevati potrebna pojasnila. Občinsko blagajno mora pregledati vsako leto. Prepis zapisnika vsake seje občinskega odbora se mora predložiti pet dni po seji nadzorni oblasti, ki sme po preteku petih dni po prejemu zapisnika zadržati izvršitev sklepov občinskega odbora, ako je proti predpisom zakona. ' Proti odločbi nadzorne oblasti je dovoljena pritožba na velikega župana, ki mora izdati rešitev v petih dneh ali mora predložiti zadevo v rešitev upravnemu sodišču. Ako upaavno sodišče zadeve ne reši v teku enega meseca, postane sklep občinskega odbora pravomočen. Ako nadzorna oblast opazi, da občina ne izvršuje svoje dolžnosti, mora o tem obvestiti velikega župana, ki stavi oblastnemu odboru predloge, kaj mora občina podvzeti. Ako tudi v tem slučaju občina ne izvrši svojih dolžnosti, da nadzorna oblast to izvršiti na stroške občine. Ako občina ne izvršuje poslov državne uprave, ki so ji po zakonu predpisani, jih more izvršiti državna oblast na račun občine. Nadzorna oblast sme razpustiti celo občinsko upravo ali odstaviti župana, ako to zahteva večina občinskega odbora ali ako župan ah občinska uprava ne izvršuje dolžnosti, ki so jim jih naložile državne oblasti na podlagi zakona. O tem odloča veliki župan ha predlog srezkega poglavarja po zaslišanju oblastnega odbora. Proti odločitvi velikega župana je dovoljena pritožba na upravno sodišče, katerega sklep je končnov el javen. Ako je odstavljen župan, mora občinski odbor izvoliti v 14 dneh novega župana. Na predlog nadzorne oblasti sme minister za notranje zadeve razpustiti občinski odbor in odrediti nove volitve, ako odbor ni izvolil občinske uprave, ako dve leti ni rešil občinskega proračuna, ako so sklepi, izjave in delo občinskega odbora v škodo države in je ostalo opozorilo pristojne oblasti brez uspeha. Občinski odbor se sme v zadnjem slučaju razpustiti, samo z dovolitvijo državnega sveta. Nove volitve se morajo izvršiti najmanj dva meseca po razpustu. V slučaju razpustitve sme postaviti minister za notranje zadeve kot gereuta državnega uradnika iz dotične oblasti, ki pa sme reševati samo tekoče zadeve. Oddelek deseti ima predpise o pravnih sredstvih, katere smejo uporabljati oni, ki mislijo, da se jim godi krivica. Oddelek enajsti ima predpise o pve-hodnjih določilih. Občine, ki imajo manj kakor 2000 prebivalcev, se morajo pol leta po sprejetju tega zakona združiti v eno občino, ako to ne izvrše, izvrši to nadzorna oblast. Nove občine se ustanove po navddilih ministra za notranje -za deve. Prosveta. lbseuov John Gubriel Borkman« v ljubljanski drami. Naši publiki, ki je doslej vedno pokazala, da se zanima za Ibsena, bo gotovo ustreženo s premiero enega izmed najbolj dramatičnih Ibsenovih del, to je »Johna Gabriela Boikma-na«, ki bo še pred velikonočnimi prazniki prvič , vprizorjen na slovenskem odru. Zasedba je sledeča: Borkman — Levar, Gunkilda — Marija Vera, Ela — Saričeva, gospa Wilton — Nablocka, Frida — Vida, Foldal — Lipah, Erhard — Jan. Režira Marija Vera, scenograf Ivan Vavpotič. Dramo je prevel Fran Albrecht Prihodnja operna premiera se poje v ljubljanski operi v nedeljo, dne 28. t. m. in sicer Natallanijeva opera »La Wally*:. Opera ■ La Wally« ko je dejanje se vrši v Tirolskih alpah je stalno na repertoarju vseh velikih gledališč posebno še v Italiji. Nedeljska premiera pa je prva vpri-zoritev te opere v Jugoslaviji. Na vsebino in kratek popis dela se še povrnemo. Koncert operne pevke Ade Poljakove« Po dvakratnem gostovanju v naši operi, v operah »Boheme« in »Manon« poje gospa Poljakova v soboto zvečer ob osmih v dramskem gledališču koncertni program, ki je sestavljen iz svetovne literature skoro vseh narodov, v prvi vrsti pu iz bogate ruske literature. Gospa umetnica poje vse pesmi, ki so mi sporedu v originalnem jeziku. Občinstvo opozarjamo, da se vrši ta koncert v dramskem gledališču in to izrecno vsled .tega, ker je dramsko gledališče izredno akustično in je brez dvoma umetniški uspeh v tem intimnem gledališču mnogo večji. Predprodaja vstopnic za ta sobotni koncert je od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. Cene navadne operne. KRATKE VESTI. Sovjetska vlada je izjavila, da se udeleži razorožitvene konference le, če ta zboruje ali v Pragi, na Dunaju ali v kakem francoskem mestu. Ministrski predsednik Černy je izjavil, da je njegova vlada osvojila program Švahlove vlade. =F Slavna javnost! Obtožencu očita državni pravdnik, da je prejemal visoke provizije od neke fabrike na Češkem in da je posredoval pri našem finančnem ministru, da plača fabriki za delo govorjeno vsoto. Državni pravdnik, ki ima v svojih irokah čisto gotovo samo tisti ka-zensl(; zakonik, po katerem je sodil očak -Noe svoje sinove, modernega življenja sploh ne pozna, sicer ne bi bil dvignil tako neumljive in nepojmljive obtožnice. Ali mislite, da je dandanes tako lahko najti rabriko, ki hoče popravljati tako razbite vagone kakor so naši? Gospoda moja, to je težka stvar! Po jugoslovansko razbit vagon je posebnost zase! Tu je treba silnega dopisovanja na vse strani. Dopisovanje pa je dandanes silno draga stvar. Drag je papir, dragi so pisalni Stroji, drage so tipkarice, drage so poštne pristojbine in telegraf in telefon. Potem je treba plačati provizije, da dobiš pravočasno vizum, potem vizum sam, ki ga računajo v suhem zlatu, in končno vožnje same! Komaj prideš v tujo deželo, te sku-bijo irt derejo požrešni hotelirji in la- komni natakarji, goljufajo te fijakerji in avto-vozniki, da komaj vzameš s seboj denarja, kolikor ga rabiš za en dan. In potem pogajanja z največjimi zvijačneži tega svejft. z bančnimi ravnatelji in voditelji komeroijalnih oddelkov raznih fa-brik! Tao prizadevlje človeku cele tedne nepopisnega truda in. nepretrgan niz dolgih noči brez tolažibaega in pomirjujočega spanja. Ves ta trud pa je vzel nase obtoženec in je sam iskal po širnem svetu primerno tvrdko za popravo vagonov tako dolgo, da jo je našel. Tako tvrdko najti pa je ogromna zasluga za državo in vsota, ki si jo je bil zaračunal za svoj večmesečni trud, ni nikaka nedovoljena »zarada«, ampak je popolnoma v redu zaračunana skromna provizija, kakor je ima pravico zaslužiti tudi ministrski sin. Slavna javnost! Gospod državni pravdnik trdi, da je obtoženec poiskal namenoma najdražjo tvrdko, samo da bi si lažje zaračunal višjo provizijo. Oprostite, toda moje mnenje je povsem drugačno/ Moderna država ni s^mo pravna država, ampak je tudi socialna država. V socialni državi pa ima fabrikant dolžnost, da svoje delavce kolikor mogoče dobro plača. Dobro plačati pa svojih delavcev ne more, kdor ne zasluži dobro, kdor ne zasluži mnogo, in zato smatram, da je bila sveta dolžnost obtoženca kot zastopnika naše sccialue države, da poišče najdražjo tvrdko, ki bo lahko na račun naše modeme socialne države tudi delavcem dala, kar jim gre! To je storil obtoženec in za to je skrbel, in zato mislim, da za svoje gorko srce in za svojo milo skrb za svoje bedne in jadne delavce ne zasluža obtožbe, ampak javno pohvalo! In če je po njegovem prizadevanju izplačal finančni minister češki, torej inozemski, tvrdki samo 10 milijonov čeških kron v gotovini, ostanek pa v državnih bonih, je to zopet nevenljiva zasluga ob-toženčeva za dvig naše valute, ker se niso izvažali dinarji, drugič pa je že s samimi dolžnimi obrestmi in valutnimi diferencami bil knit skoro že ves dolg tu pa pride državni pravdnik in očita o tožencu malenkostno provizijo za njegove Dnevne vesti. ODLOČITI SE BO TREBA. Afera dr. Stojadinovič-Rade Pašič ne bo mogla ostati brez vpliva niti v Sloveniji. Hočeš nočeš se bo morala tudi Slovenija opredeliti, če je za brezpogojno razčiščenje vseh afer, ali pa se boji zameriti mogotcem. Toda sedaj se bo treba odločiti in nič več ne bo mogoče skrivati svoje strahopetnosti pod krinko državotvornosti. Za-kaj danes J'e položaj jasen in kdor opravičuje ali kdor skuša prezreti dogodke, ta ppstaja sokriv. Padajo krinke v Beogradu, pasti bodo morale tudi v Sloveniji. Naj bo to nekaterim drago ali ne, to se bo moralo zgoditi in se bo zato tudi zgodilo! Naj gotovi ljudje pazijo, da se ne bodo odločili prepozno, zakaj boj se je že začel! — Nov pravilnik o rečni plovitbi je izdelan v prometnem ministrstvu. Te dni bo predložen ministrskemu svatu. S tem pravilnikom se bo izboljšal in pocenil osebni in tovorni rečni promet. — Mednarodni dijaški kongres se vrši v dneh od 27. julija do 2. avgusta v Sremskih Karlovcih. Doslej je prijavljenih 220 delegatov iz 36 evropskih in izven-evropskih držav. Delegati pridejo celo iz Avstralije in Nove Zelandije. — Službovanje univerzitetnih profesorjev. Novi načrt finančnega zakona vsebuje določbo, glasom katere ima prosvetni minister pravico, da nastavi vse-učiliščnega profesorja v slučaju potrebe pri kaki drugi prosvetni ustanovi ali za-s vodu. To pa more storiti minister samo v slučaju, da soglaša s tem profesorski svet univerze, na kateri dotični profesor predava. — Strokovni svet vrhovne državne uprave. Za predsednika »Strokovnega sveta vrhovne državne uprave« za leto 1926 je imenovan general Dušan Stefanovič, za člane: Sima Miloševič, član Glavne kontrole, Boško Kristič, načelnik kabineta vladnega predsednika, Milan Radojkovič, načelnik Glavne kontrole in Rajko Dogandzič, glavni tajnik Državnega sveta, za namestnike pa: Milojko Va-sovič, član Glavne kontrole in Marko Milutinovič, načelnik kralj, blagajne. — Novi muzeji in arhivi. Kompetentni faktorji pretresajo vprašanje ustanovitve muzejev oziroma arhivskih oddelkov na Cetinju, v Novem Sadu in v Skoplju. — Nakup sivih plemenskih bikov. Državna komisija bo nakupovala je^no-barvne sive bike v starosti I do 2 let in sicer dne 26. marca 1 1. v Ortneku in 27. marca t. 1. v Veliki Loki. Začetek vsakokrat ob pol devetih zjutraj. Prodajalci naj pripeljejo res samo prvovrstne bike'. Razven živinskega potnega lista morajo prodajalci prinesti seboj od občine izstavljeno potrdilo, da se pečajo samo s poljedelstvom in da so dotičnega bika sami vzredili. — Za rezervne oficirje. Na predlog Udruženja rezervnih oficirjev pododbora v Ljubljani je minister vojske in mornarice z naredbo z dne 2. marca 1926 A. S. br. 2964 (Slov. Vojni List za leto 1926, stran 415) odobril, da veljajo preje nabavljene avtomatske pištole in revolverji kalibra 7—9 mm (brez ozira na model) kot vojna oprema. Z ozirom na to velja za^ rezervne oficirje, ki posedujejo take pištole ali revolverje, oprostitev vsakoletne takse za orožni list za posest tega orožja. — Iz državne službe. Ivan Tavčar je imenovan ža višjega revideuta pri agrarni direkciji v Ljubljani, Ivan Verbič pa istotam za referenta. — Razpisano mesto. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je razpisano mesto de-želnosodnega svetnika. Prošnje je vložiti do 13. aprila. • — Smrtna obsodba v Jugoslaviji. Z Žlahtičem in Čičem je bila izvršena 54 in 55 smrtna sodba v Jugoslaviji. Maus-ner je spravil s tem 45 zločincev na drugi svet-(18 slučajev odpade še na avstro-ogrske čase). Število izvršenih smrtnih obsodb v Jugoslaviji je primeroma veliko. Na zadnjem mestu je Dalmacija. Tam so obsodbe na smrt silno redke. Zadnja je bila rečena dne 4. t. m. v Dubrovniku. Če zločinec ne bo pomiloščen, bo to v Dalmaciji po 20. letih prva eksekucija smrtne kazni, predzadnja pa je bila leta 1823, torej 103. — Pozor pred vojaškimi stražami! Vojaška straža pred municijskim skladiščem v Celju je obstrelila te dni lastnika delavnice cementnih izdelkov Karla Sre-dovnika iz Gaberja, ker se v pijanosti na njen poziv ni ustavil. Sredovnik je smrtno nevarno ranjen. — Eksplozijska katastrofa. V hiši delavca Radovana Vladanoviča v Zaječaru se je pripetila te dni nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. V hiši je sedela družba rudarjev. Nenadoma se je pripetila strašna eksplozija. Razneslo je peč. Vsa hiša se je stresla, vse šipe so popokale, vsi predmeti v sobi so zleteli s svojih prostorov. Ko se je polegel dim, sta ležala pod ruševinami dva mrtveca, do-čim se je zvijal tretji delavec težko ranjen v hudih bolečinah pod mizo. Preiskava je ugotovila, da je eksplodiral v peči dinamit. Vladanoviča so aretirali, da se ugotovi, če je vrgel dinamit mo- j goče nalašč v peč. — Slabo poplavljen parnik. Te dni so spustili v splitski luki v morje italijanski parnik »Rodi«, ki je bil tam v popravi. Ko ga je hotel mali parnik ladjedelnice izvleči v odprto morje, se je nenadoma nagnil na levo stran. Na krovu med moštvom je nastala silna panika. Vseh 15 mornarjev s kapitanom vred je skočilo v morje. Parnik kot tudi dok sta močno poškodovana. Parnik bodo morali naj-brže razložiti. Dok je zavarovan za 20 milijonov dolarjev. — Misteriozno izginjanje otrok v Beogradu. V zadnjem času so jih v Beogradu na nepojasnjen način izginjati 8 do 121et-ni otroci. Vsa poizvedovanja policiji so ostala doslej brez uspeha. Gre večinoma za otroke iz boljših hiš. Policija sumi, da je na delu internacionalna tolpa, ki odvaja deco v inozemstvo. — Velesejem v Leipzigu — shajališče žeparjev. Kot poročajo iz Leipziga, je bilo prijavljenih ob priliki velesejma pri tamkajšnji policiji 69 Žepnih tatvin, v 57 slučajih gre za listnice, v 6 pa za žepne ure. Aretiranih je bilo samo 13 žeparjev, od teh imajo stalno bivališče v Leipzigu samo trije, vsi ostali so se pripeljali v svrho kraje od drugod. — Dozdeven dijak slepar. Industrialec Paja Markovič iz Leskovca v Srbiji je potoval te dni po opravkih v Zagreb. V vlaku se je seznanil z nekim mladeničem, ki se mu je predstavil za medieinca Boro Jankoviča iz Valjeva ter se mu ponudil za »cicerona« po Zagrebu. Markovič je obedoval z mladeničem v kolodvorski restavraciji. Po obedu mu je postalo slabo. Njegov spremljevalec ga je pregovoril, da se je šel v kopališče Diana« kopat ter mu izročil za ta čas, »da ne bi bil okraden«, ves svoj denar in vse svoje dragocenosti v skupni vrednosti 5000 Din. V kabini se je Markovičevo stanje tako poslabšalo, da je moral poklicati na pomoč uslužbenko, ki je telefonirala po rešilni voz. Njegov 'spremljevalec je med tem izginil. Markoviču so izprali v bolnici želodec. Pri tem so ugotovili simptome zastrupljenja. Policiji se je posrečilo še isti večer izslediti — pravega Boro Jankoviča, ki pa je nedolžen. Slepar je bil velike postave in črnih las, dooim je študent Jankovič majhen in plavolas. — Delavnico za ponarejene pobotnice so razkrili te dni v Berlinu. Aretiranih je bilo 14 oseb. Lopovi so falzificirali večinoma pobotnice za podpore brezposelnim. — Usmiljenka — morilka. V sredo se je prišel v Frankfurtu a/M proces zoper usmiljenko Viljemino Flessa, ki je ustrelila meseca oktobra lanskega leta kirurga dr. Seitza. Usmiljenka je pričakala kirurga zvečer v temni veži njegove vile. Po izvršenem dejanju je zavžila večjo ko-. ličino morfija ter bi bila umrla, da ji niso izprali pravočasno želodec. Motiv dejanja je še danes nepojasnen. Obravnava, h kateri je povabljenih nad 70 prič, bo trajala več dni. — Poizkusen »ritualen umor«. Zidovski listi poročajo iz Wisznice v Galiciji, da je bila izvršena v tamkajšnji židovski sinagogi in v stanovanjih raznih uglednih Židov na podlagi ovadbe neke 17-letne deklice, ki je izjavila, da so jo vlekli te dni židje šiloma v sinagogo ter jo hoteli umoriti, hišna preiskava. Krščansko prebivalstvo domneva na podlagi pripovedovanja deklice, da so nameravali izvršiti židje ritualen umor. Židovski listi pravijo, da deklica laže. Vsekako pa vlada med krščanskim prebivalstvom veliko razburjenje. Kmetije so zagrozili Židom z represalijami. — Farani zoper župnika. K sarajevskemu nadškofu je prišla te dni depula-cija kmetov iz Moraža v tuzlanskem srezu ter mu izročila predstavko, podpisano od 630 oseb, ki zahtevajo, da se njihov župnik Mato Pezelj premesti. Z ozirom na to, da so zahtevali njegovo premestitev že opetovano zaman, groze topot, da prestopijo, če se njihovi zahtevi ne ugodi, v pravoslavje. S čem se jim je župnik .tako hudo zameril, ni znano. — Hudo radi so jo imeli. Iz Beograda poročajo: Na kolodvoru v Leskovcu je napadlo 20 do 30 fantalinov nekega kmeta, ki je prišel po svojo hčerko, ki je pobegnila od doma ter prevzela v neki zloglasni kavarni v Leskovcu mesto natakarice. Fantalini so hoteli očetu deklico ugrabiti. V bližnjem parku je čakal avto. Postajenačelnik je stvar preprečil s tem, da je slu-il očeta in hčer na pekem tovornem vlaku, s katerim sta se pripeljala srečno domov. — Drago ga jc stalo. Madjarski poslanec grof Andrej Jankovics je bil te dni v Budapešti obsojen na tri mesece ječe ogromne zasluge za dvig naše valute! To je neverjetno, to je nezaslišano, to vpije do neba! A zopet grmi državni pravdnih: Svoj denar je nalagal obtoženec v »Slavenski banki«! Jaz pa trdim, da je ravno to zopet ena največjih zaslug, ki si jih je pridobil obtoženec za prospeh in procvit našega narodnega gospodarstva. Gospoda moja, vi vsi veste, jako dobro veste, da pade in se pcdere cela vrsta gospodarskih zavodov, če pade in se podre le en sam! Na mučne zglede iz polpretekle zgodovine nočem spominjati! Tudi omenjeni banki je pretila neizogibna katastrofa, ki bi utegnila roditi strahovite posledice za vse* naše gospodarstvo. A glej! V kritičnem trenutku je vložil obtoženec v ogroženi zavod svoje s težkim in napornim delom prislužene skromne prihranke in vse je bilo, rešeno. Rešena ni bila le omenjena banka, ampak z omenjeno banko mi vsi in danes trdim tukaj smelo pred vsem svetom: če bi ne bilo spasenosnega delovanja Radeta Pašiča, bi bile že zdavnaj vse naše zlate in srebrne verižice v — zaetavhicah! Tako »to- ji stvar v resnici in ne tako, kakor je slika državni pravdnih. Naj omenim končno še eno točko, jako kočljivo točko! To so naše trbovlje. Slavna javnost! Vsi veste kaj pomenijo Trbovlje. To je premog, premog pa je zlato. Sicer črno in jako umazano zlato, .ampak zlato! Tega zlata se je hotela polastiti država. Dolgoletna praksa pa kaže, da nobena država ne ve, kaj je zlato, tudi naša država ne ve tega. Kajti če bi uaša država to vedela, in Če bi znala z zlatom pravilno gospodariti, bi gotovo ne bila pustila, da bi se z državnim denarjem gospodarilo tako, kakor je ž njim gospodaril Rade — a, pardon, hočem reči naš finančni minister, ki je dejal Trbovlje pod državni sekvester! Gospoda moja! Če hočete, da pes - čuvaj grize, mu ne smete natakniti nagobčnika, in če hočete, da bodo v Trbovljah kopali zlato, ne smete tja poslati gospoda sefcvestra. To enostavno resnico je prvi spoznal obtoženec in se je z vsemi silami zavzel za to, da sekvester iz Trbovelj izgine. In danes že vidimo bogate plodove obtoženče-c* uvidevnosti. Trbovlje procvitajo ka- kor še nikdar prej, ravnatelji so sijajno plačam, upravni svetniki se valjojo v zlatu, a kljub vsemu temu bogastvu in sijaju delavcem ni treba skoro nič več delati! To so gola, suha dejstva, o katerih se vsak lahko sam prepriča, samo državni pravdnik ne uvideva ogromnih zaslug obtoženčevih ampak ga dolži neštetih, nezakonitih dejanj in se spozablja celo tako daleč, da zahteva zanj celo občutno kazen! To je narobe svet, to je na glavo po, tavljen svet Slavna javnost! Zavedujoč se svoje težke naloge kot zagovornik sem prepričan, da gospoda državnega pravdnika ne bom prepričal o nedolžnosti svojega klijeta. Uverjen pa sem, da bo slavna javnost, pred katero je postavila našega dragega Radeta zgolj sramotna zavist, imela za njegovo plodonosno delovanje in za njegove zasluge za javnost več smisla in da ga bo soglasno oprostila vsake krivde z iskreno željo, da bi bilo vsakemu izmed nas dano javnosti tako koristiti, kakor ji je koristil obtoženi Rade N. Pašič. in izgubo mandata, ker je pretepel v nekem budapeštanskem baru nekega policijskega uradnika. — Velik požar na Angleškem. Iz Londona poročajo: Te dni je izbruhnil v vasi Monton v grofiji Devonshire med silnim viharjem požar, ki je vpepelil nad 20 poslopij. Železniška nesreča na Nemškem, Pri Wiilknitzu na progi Riesa-Elstei-vverder se je pripetila te dni vsled napačno postavljene kretnice železniška nesreča, pri kateri so bile 3 osebe ubite, 12 pa težko poškodovanih. Kretničar je bil aretiran. — Samomor radi »bubikopfa«. Kmet Drago Vladovič v neki vasi blizu Mosta-ra se je oženil pred dvema letoma z Ljubico Mašičevo. Spočetka je bil zakon srečen, v zadnjem času pa se je Drago Ljubice naveličal. Ko je prišel te dni pi-jan domov ter videl, da njegova ženica plaka, je vzel škarje ter ji odrezal la-o. \ 1 o je vplivalo na Ljubico tako porazno, da se je obesila. — Eksplozijska nesreča na Romun- -skem. Iz Bukarešte poročajo: V stražami municijskega skladišča v Galacu je eks- I plodirala bomba. Dva vojaka sta bila ubita, osem pa ranjenih. — Hohenzollernska kolonija v Švici. Kot poročajo iz Pariza, se namerava preseliti b.vsi nemški cesar Viljem, seveda, ce no dobil dovoljenje, iz Holandske v' I Švico. V to svrho se že pogaja glede nakupa gradu Trevano pri Luganu. Izgle-da, da bo nastala ob gornjeitalijanskih jezerih, kjer je nakupilo že več princev prejšnje nemške cesarske hiše posestva, s časom cela Hohenzollernska kolonija. — Osrednje poveljništvo državne varnostne straže za Slovenijo razpisuje dobavo čevljev in podplatov za zbor varnostne straže. Ponudbe je staviti do 7. aprila 1926. Natančneje glej Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast štev. 28, z dne 28. marca 1926. — Naši velesejmi. Veliko je stvari, ki se matematično ne dajo dokazati, ki pa v vsi svoji stvarnosti vendarle obstojajo. Sem spadajo tudi velesejmi in njihovi učinki oziroma uspehi. Razstavljalci ne smejo upoštevati le gotovih uspehov na velesejmu samem, upoštevati morajo vse one kupčije, ki so dobile na velesejmu t prvo pobudo, M pa so šele pozneje jmu/ šle do pozitivnega zaključka. Nato opo- 1 zarjamo vse one naše tvrdke, ki se še niso odločile za udeležbo na VI. Ljub- ' ljanskem velesejmu od 26. junija do 5. julija 1926. — Nova revija. Meseca aprila prične izhajati v Pragi modema slovenska revija »Razgled«. Izhajala bo mesečno in beležila vse važne dogodke v literaturi, gledališki in upodabljajoči umetnosti, glasbi, filmu, modi, športu ter radiu doma in na tujem, v sliki in besedi. Bogata vsebina. Krasna oprema. Naročnina: ce- ji loletno Din 360.—, posamezna štvevilka Ddn 15.—. Prijave in naročnina za Jugoslavijo: Redakcija »Razgleda«, Ljubljana, Križevniška ulica 6/1. Za ČSR: Redakcija »Razgleda«, Praha IV., strahov 126. — Misterio»eu zločin se je pripetil te dni v vasi Ki&ač v Vojvodini. Železničar Pikia-ades je napadel zvečer na cesti nekega kme-??\ no^em v roki ga je prisilil, da se je ’ slekel ter zlezel dvakrat v ledenomrzlo vodo, kjer je moral ostati po več minut. Po tej kopeli mu je dovolil, da je šel domov. Kmet se je tako prehladit, da je smrtnonevarno obolel. Piksiades je bil aretiran. Ni še ugotovljeno, če je izvršil dejanje iz prirojenega sadizma ali pa v hipni blaznosti. — šrapnel v železniškem kupeju. Te dni so našli v nekem 'kupeju lokalne železnice Bu-dapešta: Szentendre ovoj, v katerem se je nahajal šrapnel. Policija je zaslišala 24 ■oseb. V Szentendre-u mislijo, da je bil šrapnel namenjen za atentat na tamkajšnjega srbskega duhovnika, vendar pa ni našla preiskava za to domnevo nobenih indicij. — Fingiran roparski napad. V bližini Plzna so našli te dni na železniški progi bančnega slugo Kuseka. Poleg njega je ležalo raz-tresnih 11.800 Kč. Sluga, ki je bil inlxa-sa.ui podružnice Češke poljedelske in industrijske banke v Strakovicah, je trdil, da so ga v 'vlaku napadli neznani roparji, mu odvzeli okrog 130.000 Kč. ter ga vrgli iz vlaka. Preiskava je ugotovila, da je K usek lagal. Končno je mož priznal, da je 1600 Kč zapravil v veseli družbi v Plznu, okrog 130.00 Kč pa zakopal v bližini gozda, nakar je fingiral roparski napad. Zakopani denar je bU najden. — Falzilikator Sekultze zastrupljen? Kot znano je v madjarsko falziiikatorsko afero zapleteni fotokemik Schultze nenadoma umrl. Zdravniki so navedli kot vzrok smrti krvavenje želodca, ne da bi bili mogli ugotoviti, vsled česar je to krvavenje nastalo. Sedaj so se pojavile govorice, da je bil Schultze zastrupljen. Falzafikator se je nahajal zadnje tedne neprestano v stanju paroksisma. V sredo zvečer pa je postal nakrat miren. Paznika, ki mu je prinesel, večerjo ni sprejel, kot običajno z 'grdimi psovkami. Večerje se ni dotaknil. Uro pozneje mu je postalo slabo in kmhbtobhm jel je pljuvati kri. Zdravnik je odredil, da ga prepeljejo v bolnico. Ko pa je prižel voz, je bil^ Schultze že tako slab, da ga niso mogli 'ec transportirali. Kmalu nato je umrl. Po-preje ni tožil nikdar o kakih bolečinah v že-inodcu. — Korupcija j)i'i madjarskili sodiščih. Te um -je bil suspendiran podpredsednik državnega pravdništva v Budapešti Nikolaj Dolo-rosiak. Ovadili so ga njegovi tovariši, da se le dal od obdolžencev podkupovati, čedni d-r--'•avni pravdnik, ki je doiber jurist, je šel pri svd"j bo iposoCntnLSePrt Podlagi tega izvida je bila obravnava nrelo zena na nedoločen čas. a prelo- — Spolne bolezni med rumunsko srednie -oisko mladino. Kot poročajo iz Jassvia so se razširile med tamkajšnjo srednješolsko mladino v starosti 16 do 18 let spolne bo lezm v taki meri, da so bile šolske oblasti primorane uvesti za 7. in 8. razred redne zdravniške vizite in primerna predavanja Fe mere se nanašajo na liceje v mestih Jas-sy, Botosani, Vasluc. Balti in Soroca. — Sovjetski komisar zaigral 600.000 fran-kov. V igralnici v Monte Carlu so se pripetile enega zadnjih večerov tri senzacije. VVestminsterski vojvoda je je izgubil v igri nad 1,000.000, neki sovjetski komisar pa 600.000 frankov. Kmalu nato so prijeli de-dektivi nekega igralca, ki se je posluževal pri igri falzificiranih jetonov. V njegovem kovčeku so našli bančno knjižico iz katere ®e je ugotovilo, da je ugoljulal igralno banko že za več milijonov frankov. Tovarna za predivo pogorela. V tovar-.ji prediha . Štefana Gartnerja, nedaleč od ^onrtjora je zi.br uhnil te dni velik ipožar, ki je 'uničil vso zalogo s poeloipji vred; Ves trud gasilcev je bil zaman. Ogenj je izbruhnil ob 3. uri ponoči, ob 6. zjutraj je stalo samo Se zidovje. Škoda znaša '1,000.000 Din ter je kri-ia & zavarovalnino. Kaj je povzročilo požar, ho ugotovila preiskava. — Obveščam cenj. občinstvo, da prevzamem od danes naprej avtomobilne vožnje tudi za v Italijo. — Pavel Stele, avtotaksi, Ljubljana, Poljanska cesta 3, telefon 942. Najcenejše in najmodernejše klobuke in slamnike kupite le pri KRISTINI STADLER, SV. PETRA CESTA ST. 23, in sicer: klobuke od Din 80’— dalje, slamniki, nakifeni, po Din 120'—. Za preoblikanje slamnikov •se račnim po Din 45’—. Pred občnim zborom Ljubljanske borze. .■h; s 1— 0 slovanskem agrarnem seminarju v Pragi poroča v petek 26. L m. ob 8. uri zvečer v »Kmetijski družbi« (Turjaški trg 3) akad. J. Kardole. Predavanje priredi ak. agr. klub »Njiva«. Vabljeni so vsi, M se interesirajo za sedanja aktualna vprašanja. j„ Društvo ,?Soča« v Ljubljani nazna-: nja, da radi velikonočnih praznikov odpade preda \an.j(: dne 27. t. m. in 3. aprila t. 1. Prihodnje predavanje se vrši tedaj 10. aprila. Ta večer predava univ. prot. dr. Rado Iiušej, ki predava o po vsem novi in zelo interesantni temi in si. cer: >Cezaropapizem na vzhodu in njegove zapadle oblike« na kar že dan^s opozarjamo naše člane in prijatelje. — Odbor. Maribor. »a— V znaku redukcij in ^tedenja. Po -Hiloku ministrstva za socialno politiko mariborska državna borza dela s 1. aprilom 1926 ukine. Ravnateljstvo je že prejelo potrebna navodila za likvidacijo. Med delavstvom je zavladalo povsem razumljivo ogorčenje. — Baje prevzame borzo, po ukinitvi mestna občina v svojo režijo? Želeti bi bilo! m— Pri zdravstvenem odseku velikega županstva mariborskega je bilo te dni reducirano vso osobje, razen zdravnikov. Tako so ob kruh dva družinska očeta in 3 gospodične. — Bo li to štedenje prineslo kaj koristi? 1#— Trstenjakova razstava v Mariboru se prav zadovoljivo poseča. Prav posebno zanimanje za slikarsko umetnost kaže naše dijaštvo. Due 29. marca se vrši v borznih prostorih I. redni občni zbor naše ljubljanske borze. Upravni obdor bo podal svojim članom in nasi javnosti svoje prvo redno poročilo o poslovanju te velevažne naše gospodarske institucije. Vemo, da bodo poročila in referati odgovarjali točno prilikam, v katerih se giblje naša borza, vemo tudi, da so merodajni faktorji te institucije po svoji moči storili vse, kar se je v danih prilikah storiti dalo. Vendar pa moramo konstatirati, da ni našla naša borza v našem trgovskem domačem svetu onega razumevanja,ki bi ga mogla najti, /4to tudi ni mogla zavzeti po dveletnem obit ju onega razmaha, ki bi ga zaslužila in ki ji je nujno potreben, ako hoče postati središče našega gospodarskega življenja, regulator cen in kar more biti tudi njen cilj in namen — posredovalec naše zemlje z inozemstvom. Res je, da nimamo mi Slovenci borajancev v onem smislu besede, kot jih imajo druge borze, ki imajo v svojem narodu tradicijo. Tudi je res, da je za nas borza nekaj novega in vsled tega tudi nepoznanega. Največja napaka in rak-rana pa je, da se pri nas ni dvignil oni trgovski ponos in volja, ustvariti iz naše borze oni center, ki bo vsaj toli uvaževan faktor v naši državi in izven nje, da bo prisilil prodajalca - ponudnika in kupca - odjemalca, da prizna našo borzo in izvršuje svoje posle na nji. To pa ne bo mogoče doseči vse dotlej, dokler se naši veletrgovci sami ne otresejo predsodkov in sami ne krijejo svojih potrebščin doma. Naša borza, ves njen aparat in izvršujoči ljudje so mladi, lahko rečemo začetniki v svojem poslu. Zato je precej razumljivo, da se i oni bore z prvobitnimi težkočami. S povečanjem števila senza-lov, — ki je za današnje prilike itak že preveliko in pomenja samo prinašanje žrtev za borzo — pa se je promet izdatno povečal in razširil, vendar .ne zdaleka tako, kot bi se to zgodilo, ako bi imeli ti borzni delavci malo večje in trdnejše opore v naši veletrgovini. Blagovna borza, ki je bila prvotno mišljena samo za les, in kateri oddelek se je že močno dvignil, zaznamuje gotovo izdaten napredek. To dokazujejo zlasti žitne kupčije in pa vedno pridobivanje novih borznih predmetov, ki so danes stalen predmet kotacije. V poslednjem času so tudi naši manjši rudniki pristopili k prodaji premoga na borzi, — dasi ravno tu doslej ni bilo beležiti kupčij. Žalostno v dejstvo je, da se Trbovejska premogo-kopna družba še doslej ni odločila za prodajo svojega premoga na borzi, vendar smo uverjeni, da bo tudi ta družba slednjič uvidela korist in potrebo, da podpre naše gospodarsko stremljenje po osamosvojitvi koncentraciji, in da bo ! drugi občni zbor borze ta uspeh lahko slovesno zaznamoval. Ravnotako je pozdravljati, da je našel pot na borzo cement in je upati, da se istemu pridruži kmalu ves gradbeni materijah Naloga bodočega Upravnega sveta ljubljanske borze pa bo, izpolniti še globoke vrzeli blagovnega oddelka. Produkcija naše države, kakor sladkor, olje, mast, slanina slive, limelj itd., dalje kakor kolonijalno blago, riž, kava, olje, petrolej itd. morajo izpolniti vrzel našega blagovnega odelka in nuditi borzi možnost pravega gospodarskega utripanja. Pred temi nalogami se ne smemo ustaviti, ako hočemo doseči svoj cilj. Nujnost pa moramo polagati tudi na izpopolnitev naše borze, in to je predvsem doseči s tem, da država našo borzo kot tako polno prizna in ji dovoli trgovanje z devizami in valutami. To ne-priznanje je velika krivica, ki jo dela vlada naši borzi in vsemu našemu gospodarstvu. Tukaj pa mora pomagati borzi vsa slovenska javnost in vsi njeni predstavite! ji! Zato bi vsak korak občnega zbora v tem pravcu samo pozdravili! ' Ako se vračamo zopet nazaj k blagovnemu tržišču naše borze, pa moramo ugotoviti, da bi se blagovni promet po-petdesetoril, ako bi naša trgovina polagala več pozornosti na borzo. Nerazumljivo nam je, da se še danes poslužuje 11. pr. naša žitna veletrgovina v 80% nakupa, kritja svojega blaga na tujih borzah, potom tujih senzalov, mesto da bi s svojo izkušenostjo, prakso stavili svoje zahteve na ljubljansko borzo in krili svoje potrebe potom domače borze. Ali ne leži v tem morda res pomanjkanje trgovskega ponosa? Ali to nezdravo razmerje ne ustvarja drugo napako, ki postaja lastni trgovini škodljiva’ O tem je treba tudi razmisliti in priti dov rezultatov, ki so nujna posledica, da bo naš trgovec kril svoje potrebe doma in po domačih senzalih! To približno velja tudi za naše lesne trgovce, ki dasiravno člani borze, ne čutijo potrebe koncentrirati svoje prodaje na borzi ter privabiti kupca tja in onemogočiti s tem raznim italijanskim meše-tarjem in prekupcem, ki slačijo kožo našemu malemu producentu! Napisali smo te vrstice prod občnim zborom v dobrem namenu, odkrito pokazati naše lastne napake! Dokler ne moremo odstraniti teh in koncentrirati svojih gospodarskih sil na edino merodajnem kraju — to je na borzi — ne moremo pričakovati gospodarskih uspehov in bomo stali pred očmi razvitejših narodov z borzami in borzijanci žalibog ie — kot kramarji! Zato ta naš apel na predstoječi občni zbor z upanjem, da najde dovoljnega razumevanja pri merodajnih krogih! v znesku 250.000 Din, ki ga je on sam izposloval meseca septembra pri načelniku Prctiou v Beogradu. To malo svoto' je bilo razdeliti med obilico prošnjikov t. j. okoli 1800. Upoštevati se jih je moglo le okoli 350, vse druge prešnjg pa so bile vsled nezadostnega kredita zavrnjene. — Tu treba pripomniti, da oddelek soc. ^ pol. nad eno leto ni dobil nikakega kredita za posojilo, podpore in nabavo orodja voj. žrtvam. Z ozirom na pritožbo nekega delegata, da ni dobil mesta v Drž. protezni delavnici 77% inv. in pa vsled pritožbe nekega delegata o poslovanju te delavnice je obljubil g. dr. Gor-šič, da bo zadevo uradno preiskal. Po podanem referatu je odšel tako zastopnik vel. župana, kakor tudi zastopstvo s Zveze«. Kongres re?ervnih ofeirjev v "fi'irebu Udruženje rezervnih oficirjev ima kot smo že poročali svoj letošnji zbor v Zagrebu v flneh 28., 24. in 25. maja 1926. Ob lej priliki se bo ob udeleži vlade, vojske, javnosti in inozemskih predstavnikov z vsemi vojaškimi častmi razvila zastava, katero ie Udruženju daroval Nj. Vel. Kralj. „ Prometni minister je vsem članom Udru-zenja dovolil brezplačno vožnjo (višjim oficirjem v I., nižjim oficirjem v II. razredni-Člani se v ta namen izkažejo s članskimi kartami in objavo, katero prejmejo od podpisanega pododbora. Zagrebški pododbor bo skrbel za to, da bodo člani, ki bodo želeli, dobili primerno prenočišče in prehrano. Za člane, ki so državni uradniki, so se storili koraki glede dopusta. O uspehu bodo člani pravočasno obveščeni. Rezervni oficirji se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže zbora, po možnosti v uniformi. Ovseh podobnostih bodo člani še ponovno in posebej obveščeni, zato naj e prijavami zn enkrat še počakajo, dokler ne bodo prejeli poziv glede načina in obsega prijave. Udruženje rezervnih oficirjev — pododbor Ljubljana. PRIMORJE. 1 »Izobraževalno društvo v Avčah«, ki se je imenovalo že od preteklega lela dalje pravzaprav >Prosvetno društvo Dom« je bilo dne 14. t. m. oblastveno razpuščeno. Dekret se utemeljuje s tem, da je društvo »zbirališče, slovenskih iredentistov«, da goji sovraštvo ■proti Italijanom« in podobnimi pavšalnimi iz trte izvitimi trditvami. Konkretnega fakta ne navaja dekret niti enega. Ukinjena dijaška društva. Ravnatelj učiteljišča v Tolminu, Slovene« Pavlin je prepovedal naprednemu dijaškemu dramatičnemu krožku in katoliškemu dijaškemu krožku na-daljno delovanje. 0Bt™ zli0R kvrsnbga odbora UDRI Z. VOJNIH INVALIDOV. Včeraj dopoldne se je vršil v dvoraimi Mestnega doma občni zbor ^Izvršnega Odbora Udruženja Vojnih Invalidov za Slovenijo v Ljubljani . Zborovanja se je udeležilo 43 delegatov odnosno zastopnikov podružnic udruženja, nadalje g. dr. France Goršič kot zastopnik Vel. župana, 3 zastopniki Zveze slovenskih bojevnikov« s predsednikom — in zaslužnim borcem za domovino g. majorjem Colaričem, častni član udruženja g. dr. Fr. Jež z Beograda ter precej inv. članov iz Ljubljane. Zborovanje, ki je trajalo od 9. ure dopoldne do pol 5. u re popoldne je otvoril predsednik I. O. g. Štefe s pozdravom na navzoče, konstatiral sklepčnost ter pred nadaljnim predlagal, da se počasti spomin preminulih članov in do-rotmkov v preteklem letu, nakar so se vsi udeleženci dvignili s sedežev z vzklikom: »Slava jim!«. Nadalje je bil soglasno sprejet predlog predsednika, da se pošlje z občnega zbora vdanostna brzojavka najvišjemu zaščitniku vojnih žrtev Nj. Vel. kralju Aleksandru ter velikemu dbbrotniku princu Juriju. Po izvršenih formalnostih je bil z večino glasov izvoljen za predsednika zborovanja delegat krške podružnice gosp. Žabkar, ki je podal besedo došlemu zastopniku vel. župana. G. dr. Goršič je pozdravil navzoče v imenu vel. župana, ki je radi nujnih poslov zadržan ter obljubil, da bo pri Oddelku za soc. politiko kot do sedaj presojal vedno objektivno položaj vojnih žrtev ter jim nudil vso pomoč v danem mu delokrogu nadalje je izrazil željo po čim ožjih stikih med oblastjo in udruže-njem ter da je udruženju in inv. v svrho informacij vedno na razpolago. Občnemu zboru pa je želel mnogo dobrih uspehov. (Odobravanje navzočih.) Zastopnik »Zveze slov. bojevnikov« g. major Colarič je v vznešenih besedah t naglašal zasluge naših borcev za domovino, predvsem osvoboditev Slovenije izpod suženjstva in izhod naše države na Jadran. Povdarjal pa je, da se ravno vojnim žrtvam, katerim dolguje država največ hvaležnosti godi največja krivica. Naglašal je, da bo Zveza stala v borbi kot močna opora na strani vojnih žrtev vse dotlej, dokler ne bo izvojevan zakon so-cijalne pravičnosti. — »Vaš boj, je Vaš boj!« — Končno je povdarjal potrebo sloge ter želel občnemu zboru obilo uspeha. — Navzoči so izvajanjem pazno sledili ter burno pritrjevali. Nato je podal g. dr. Goršič na interpelacijo posameznih delegatov zaželjena j pojasnila in sicer: glede presoje invalid- j skih pokojnin, katere kompetenca je pre- ! šla sedaj na pristojna okrajna sodišča, ki j pa vsled premalih kreditov in pomanj- j kanja osobja ne morejo sproti reševati ; številnih vlog glede prevedbe itd.; 2. glede podeljevanja oblačilnih predmetov, ki je po novem zakonu omejeno samo na stalne oskrbovance v zavodih, nakar bi bilo opozoriti članstvo, da ne vlaga nepotrebnih prošenj. Obrazložil je tudi po- | slovanje pri razdelitvi podpor, posojil in drugih pomoči iz kredita Narodni fond j TOPONOMASTIKA ALPSKEGA OZEMLJA. Marljivo in agilno »Geografsko društvo« na univerzi je priredilo cikluš predavanj iz geografske strotke. Tretje in četrto predavanje, ki se vršilo 23. t. m. je imel dr. Tuma o toponomastiki. to je o krajevnem imenoslovju v Alpah. Uvodoma je predavatelj omenil, da topo-nomastika še ni veda v strogo znanstvenem pomenu besede, ker se pečajo ž njo večinoma le diletanti. Šele -moderna francoska znanstvena smer je zavrgla v tem oziru izključno filološke metode. i Prava, znanstvena geografija se mora oai-. rati na forme morfologije v zvezi s človekom in rastlinstvom. Človek ne more razumeti ne izemlje in ne njenih označb, ako je ne pojmuje s človekom in s prirodo. Toponoma-stika veže duh človeka s prirodo. V nasprotju s toponomastiko ima filologija edino književne' metode za razlago raznih krajevnih imen. Tako trdi znani filolog-ger-manist Nagi, da je n. pr. ime Ljubljana (res je,^da ta oblika ni nastala iz ljubljena, kot hočejo nekateri romantični etimologi dokazati) nastalo iz nemškega Laubach, ta pa iz latinskega Nauportus, po izpremembi prvega konzonanta n v I. Iz tega primera se jasno vidi, da prehaja strogo literarna filologija v folo igračkanje. Mnogo krajevnih imen je v Evropi, zlasti v Alpah, katerih si filologi nikakor ne morejo razjasniti ter iščejo zato neke keltske, retijske :in ilirske jezikovne korenine, ki pa ne drže. Vse to dokazuje, da je moral nekdaj prebivati v Alpah nek narod, ki pa ni bil ne germanski, ne romanski in tudi ne keltski. 'Le majhen del Alp je slovenski in imena v teh Alpah ne kažejo niti sledu kake romanske ali keltske korenike, nego so pristno slovenska*; taka, kot jih je ustvaril pastir, ki je vedno v stiku z naravo. Predavatelj je v teku svojega življenja prehodil vse slovansko alpsko ozemlje poleg drugih Alp ali povsod na slovenskih tleh je našel le imena, ki so slovenskemu jeaiku umljiva in razložljiva. Temeljne oblike, ki se skoro povsod ponavljajo so: krnica, lasta, ronek polica, to so morfološki pojmi. Botanična imena so leška, čemerika, ruševje, sleč je, rododendron. Tamar, medrje in utor so pojmi pastirske naselbine. Krnica pomeni izkrnjeno, izdolbeno dolino, to obliko najdemo tudi v germanskem in romanskem ozemlju. LaSta pomenja masivi« skalnato ploščo, odtod imena Lastovica, tastovo itd. Ladinci pravijo temu lesta iela marsikomu, ki je natrpan klasične zgodo vino*i n filologije, malo čudna. Toda po mnenju g. predavatelja tudi stara Rliaelia ni nič drugega kot slovensko reeje! Vse to potrjuje mnenje, da je bil praprebi valeč teh po&rajin slovenski pastir. Botanična imena kot leška, lo je trava, ki se ieskeče. ruševje, to je rahlo grmičevje, čemerna (strupena) rastlina itd. se nahajajo tudi pri alpskih Nemeih, Ladincih in Retoro-maiviii. \ae polno je drugih imen po Italiji in nemškem ozemlju, ki so slovanska. Pojmi kot dol, dolina, reka itd. segajo daleč v Furlanijo in Benečijo. Beneška reka Livenza je slovenska livnica, Adige in nemški Enns se da razlagati le tako kot slovenska Nadiža, to je reka. ki se dviga (izvira) iz zemlje. Celo pri Rapallu je ime nekemu potoku La Reca, pod Rimom je grič Peschi, to so slovenska peski itd. Ta imena dokazujejo, da so bili Slovani nekdaj praprebivalci velikega dela alp in gornje Italije. Ob koncu je predavatelj priporočal mladim akademikom gojenje toponomastike, te lepe in za Slovence posebno važne znanosti. Umetno-zgodovinsko društvo v Ljubljani ni moglo prirediti v pretekli zimski dobi običajnega cikla predavanj. Kot nadomestilo namerava prirejati v letni dobi pogoste izlete z 'ogledom važnejših umetnostnih spomenikov v domovini. Projektirani so sledeči izleti: 1. Muljava (treske Janeza Ljubljanskega 1456) — Kamen vrli (freske istega mojstra 1459). 2. Celje. 3. Št. Rupert — Vesela Gora. 4. Ig — Golo. 5. Lesce — Begunje — Sv. Peter. H. Žirovnica — Vrba — Rodine. 7. Jable — Groblje — Smlednik. 8. Ptuj. 9. Fužine pri Ljubljani. 10. Dol. Pri ogledih bodo strokovnjaki razlagali umetnostne spomenike. Vsak izlet bo pravočasno naznanjen v časopisju. Cilj daljšega izleta v letošnji seziji še ni definitivno določen in bo predmet razgovora nct ?etošnjem občnem zboru, ki se vrši 24. marca t. I. ob 8. uri v -Ljubljanskem dvoru*:. Vabljeni so vsi interesenti. Jack London: Morski Šport. Včerajšnje nogometne tekme. SK Slovan : SK Svoboda — 3:0. Moštvo Svobode ni nastopilo ter je v .s led tega automatičn p pravilih zgubilo tekmo s 3 : 0. SK Ilirija : SK Slavija —12:1. Teknui se je vršila na igri^C-u SK Ilirije.. Končala je z razmeroma visokim porazom za Slavijo; od slednje smo od zadnjih tekmah, ki jih je odigrala, pričakovali vsaj nekoliko boljši rezultat, sicer pa odgovarja rezultat poteku igre. Sodil je tekmo g. A. Smole. Obe tekmi sta se vršili za podsavezni pokal. — Tekma Hermes : Jadran, ki spada tudi v to grupo tekmovanj, je preložena na 2. maj. ASK Primorje : ISSK Maribor — 11 : 0. Včeraj je odigralo moštvo ISSK Maribor prijateljsko tekmo z ASK Primorje; tekma se je odigrala popoldne na igrišču ASK Primorje. Vodilni mariborski klub je doživel hud poraz in je popolnoma odpovedal: glavno krivdo na tem težkem debaelu nosijo vratar in oba branilca Maribora, ki so tvorili najslabši del moštva. Od vodilnega mariborske-' ga kluba smo v resnici pričakovali več. Publike je bilo precej. Tekmo je sodil dobro g. Deržaj. Včeraj je gostovala v Ljubljani najmočnejša liuzena družina v državi — družina AŠK-a (Zagreb). Tekmovala je proti družini TKD Atene. — Rezultat: 6 : 3 v prid zagrebške družine. Zagrebčanke se odlikujejo v gibčnosti in hitrosti. Najbolj je ugajala gdč. Koka Tomlje-novic-eva. Od ljubljanskih hazenašic se je posebno odlikovala gdč. -Olga Černetova. Sodnik Baltezar prav dober. ŠAHOVNŠKI TI RNIH NA SEM- * MER IN bi U. XIII. kolo: Vidmar je porazil Aljehi- na, or. Tartakower dr. Yaydo, Janovski Davidscna, Tarrasch Gilga, Griinfold Rcsellija. Igre Treybal : Michel, Spiei-mann : Reiti in Kmcch : Niemcovič so končale remis, partija Vates : Rubin-stein je bila prekinjena. Stanje -v,- XIII. kolu: Dr. Tartako\ver 10, Spielmam: 0 in pel, Niemcovič in Aljehin 9, dr. Vidmar 8 in pol, Retti in dr. Tarrasch 7 in pol, Rubinsiein 7 (1), Griinfeld in Trev-bal 6 in pol, Janovsky 6, Gilg in Vayda i> in pol. Yates 5 (1), Davidson in dr. Michel 4 in pol, Kmoch 3 in pol, Roselli pol točke. XIV. kolo. Dr. Vidmar je porazil Gilga, Aljehin Kmocha, Davidson dr. Mi-chela, Tarrasch Rosellija, Spielmarm Tartakowerja. Niemcovič Rettija. Vayda Rubinsteina. Partija Griinfeld : Treybal je končala remis. Izid partije Vates : Ja-nowski še ni znan. — Stanje po XIV. kolu: Spielmann 10 in pol, Aljehin. Niemcovič in Tartakovver 10, dr. Vidmar j 9 in pol, Tarrasch 8 in pol, Retti 7 in pol, Rubinstein 7 (1), Griinfeld in Trey-bal 7, Vayda 6 in pol, Janovvski 6 (1), Gilg in Davidson 5 in pol, Yates 5 (2), Michel 4 in pol, Kmoch 3 in pol, Roselli pol. . . £ Tc In ono. BRUTALNO POSTOPANJE MADJAR0V Z INTERNIRANCI V ZALAEGEBSZLG! . V petek se je pričel v Budapešti proccs zoper privatna uradnika Deziderja Andorko. dr. Mihaela Nagy-a in tovariše radi zločina sramotenja madjai-skega naroda. Dezidor Andorka je preživel 3 leta v taboru internirancev v Zalaegerszegu ter zbral tam podatke o brutalnostih, ki so se godile v taboru, nakar je spisal knjigo >Madjarska Sibirija«^, ki jo je hotel iztihotapiti s pomočjo soobtožencev čez mejo. Pri tem jih je zasačila policija, ki jih je aretirala in prepeljala v Bu-dapešto. Andorka pripoveduje stvari. Internirance so batinami. Tepli so-jih s železnimi drogovi in sabljami. Pri t« I rali interniranci tako stradati, da knjigi • kaj č&lne iganjali k delu z ’ Icami, puškami, iem so moda se jedli pasje meso in krompirjeve olupke, ;i,so jih pobirali na smetiščih. Številne internirance je straža umorila. Neka žena je bila U9tre" ijena. ker je kopala svojega novorojenca. M®* ko mlado dekle je bilo ustreljeno iz neznan®' ga vzroka med izprehodom. Mnogo interoi-rančev je vsled nečloveško krutega postopanja zblaznelo. Ce si je vaški sodnik zaželel kakega dekleta in se mu dekle ni takoj uda- . lo, jo je poslal administrativnim potom v tabor internirancev. Več žrtev je bilo mst rol jenih pod pretvezo, da so skušale pobegniti. Ce je kakemu oficirju kaka deklica ugajala, jo je dal zapreti čez noč v samotno celico, kjer jo je posilil. , Obtoženi Andorka izjavlja, da ni kriv. Njegov namen je bil, da opiše grozodejstva* ki so se dogajala v taboru in nič drugega. S tem. je hotel izpolniti obljubo, ki jo je dal večim umirajočim internirancem. Predsednik: »Ali bi ne bilo bolj umes!»o, da ste vložili na podlagi svojih dokazov proti krivcem kazensko ovadbo?; Andorka: >V letih 1922, 1923 in 1924 podvzel ponovne poizkuse, da bi bil opoK*n oblasti na te razmere potom notic v listilu toda zaman.: Predsednik je obravnavo preložil na 26. >• m. ter pozval državno pravdništvo, da zbore do takrat protidokaze. 111 BEOGRAJSKA POLICITA imo slavna po glavnjači, temveč tildi vejem poslovanju. Tako poroča »Po- da ka policija prodala 44 Divje všečno je pokimal z glavo. Prav res, Klada, prav res. Nimam domišljav, ki bi pričale o kaki plemenitosti in možatosti. Živ pes je boljši kot mrtev lev, pravim jaz s Pridigarjem. Moj edini nauk je nauk koristnosti, in ima to prednost, da ostaneš živ. Ta-le košček kvasja, ki mil pravimo Johnson,' ne bo imel potem, ko ne bo več košček kvasja, ampak samo prah in pepel, nič več plemenitosti kot je ima prah in pepel, tlečim ostanem jaz živ in čiL< •Ali veš, kaj nameravam storiti?< je vprašal. Odmajal sem z glavo. t>a veš, izvrševati hočem svojo predpravico in ti pokazati, kako se godi plemenitosti. Glej mek Bil je tri metre oddaljen od Johnsona in sedel , bruhnila iz ust s slišnim dihom, podobnim dihu, kakor j ga dahne človek, ki vihti sekiro. Malo je manjkalo, da i ni padel vznak, in se je majal sempatja, da bi dobil ’ ravnovesje. Ni mi mogoče opisovati nadaljne podrobnosti groznega prizora, ki je sledil. Bil je pregrozen, tako mi je bil zoprn. Še sedaj mi pride slabo, če se spomnim nanj. Johnson se je srčno borit, toda ni bil kos \VolI Larsenu, še manj pa \Volfu Larsenu in prvemu mornarju. tiilo je strašno. Nise-m si mislil, da more čloVeSVo i bitje toliko pretrpeti in še vedno živeti in se borili. In f Johnson se je hrabro beri! naprej. Upanja seveda ni j bilo zanj, niti najmanjšega, to je dobro vedel kakor ! jaz. Ampak v oni možatosti, ki je bila v njem, se ni , nehal boriti za ono možatost. Prizor je bil pregrozen, da bi ga bil mogel gle-1 dati. Čutil sem, da moram izgubiti zavest; stekel sem J >»I. le III llltrtlt; 1/U‘UU.J.Jt/ll Uti u Ulili »U J Ul lli acvuri 7 lin na stolu. Tri metre! In vendar je planil s stola v pol- po stopnicah navzgor, da bi edpi \raa i •.P nem skoku, ne da bi sebil poprej postavil na noge. ki-nv. loda \Volf Larsen le za np popus i ■ '.i■ - Planil je s stola prav kot je sedel na nj6m, skočivši s sedečega položaja liki divja zver, kot tiger, in kot tiger je preskočil vmesni prostor. Bil je pravcati plaz besnosti. ki ga je Johnson zaman skušal odvrniti. Iztegnil je eno roko nizdol, da ščiti trebuh, drugo pa navzgor, da -i zavaruje glavo; toda Wolf Larsenova roka je priletela med obem^ in treščila z vso silo v prsa. Johnsonu je sapa, ki jo je udarec izjienada pognal iz prsi, krov. Toda Wolf Larsen je za hip popustil svojo in je z enim samim silnim skokom dohitel mene ter me vrgel v oddaljeni kot kabine, »Pojavi življenja. Klada,« se mi je rogal. >Ostani in opazuj jih. S tem si lahko nabereš podatkov o ne-umrjočnosti duše. Vrh tega pa, kakor veš, ne moremo Johnsonovi duši nič žalega storiti. Zgolj tisto minljivo obliko lahko uničimo.« Zedlo se mi je, da je dolga stoletja trajalo to pre- na javni dražbi večje število delnic neke beograjske banke. Te delnice so ležale namreč v državni blagajni kot depozit. Ko so prišli nato laipci delnic v banko, da delnice prijavijo,* so jim v bani; govorili, da te delnice ne veljajo ver m pokazali so jim tudi Službene Novinec, v katerih je bilo objavljeno razveljavljenje delnic in zadnji dan zasienjave. tepanje, a vendar mogoče ni trajalo dalj kot deset minut Wolf Larsn in Johansen sla ves čas obkrožala reveža. Tolkla sta ga s pestmi, butala ga s težkimi čevlji, ga pobila na tla in ga zvlekla iia noge, da sta ga iznova pobila. Oči so mu bile oslepljene, da ni mogel videti, in kri mu je tekla iz ušes, nosa, ust, tako da je bila kabina krvava ket klavnica. In ko ni mogel več vstati, sta ga še vedno bila in butala namestu, kjer je ležal. -Pr>JV».Tohatisen ie navsezadnje, / Woll Larsen. Toda \ prvem mornarju s; je bila vzbudila zverinska narava in Wolf Larsen ga je moral z zamaho»i roke odstraniti od žrtve; ta zamah je bil sicer videti rahel, toda Johansen je odletel liki zamašek in treščil z glavo ob steno. Padel je po tleh za hip skoraj omamljen, in je težko dihal in nekam abotno pomežike val z očmi. "•Odpri vrata, Klada/ mi je velel. Ubogal sem ga; obe divji zveri ste pograbili v nezavesti ležečega mornarja kot vrečo smeti, ga dvignili po stopnicah in vrgli skozi ozka vrata na krov. K je tekla nesrečniku iz nosa. je obrizgala noge krmarji-* ki ni bil nikdo drugi kot Louis, sodrug v njeg- ve čolnu. Louis je pograbil prečko krmilnega kolesa, j zasukal in nemoteno zrl v kom pasno hišico. (Dalje prih.) \/Q AlfnO si lehko »zt>olJša svojo eksistenco V s pravilno uporabo najboljših ■■■■■■■M šivalnih strojev wOritznerw in ^Adler" »er * nedosežnimi DUBIED^. pletilnimi stroji ***-* «’*■ Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki JOSIP PELETINC, Ljubljana blizu PrcScrnovega spomenika ob vodi levo. V restavraciji ,Pod skelco' Mestni trg št. il se ločijo pristna ter pitna vina. Preko ulice 1 Din ceneje. Vsako sredo, soboto In nedeljo od 20.—24. ure salonski koncert. — Ob nedeljah od 9.—13. ure zojutrkoralm koncert. OGLASI MALI Cene oglasom do 20 besed Din 5’—, vsaka nadaljna beseda 50 par. DRVA - ČEBIN Vfalfova ulica 1/11. - Teista n 56. la Trapist sir «1^ Marija S! er n po 22.50 Din kg noiilja po železnici in pošti Mlekar-sirarna Josip Dvorny, Bedlje-vina (Slavonija). Mlad zakonski par bree otrok iSCe meblirano sobo, po možnosti v bližini dolenjskega kolodvora, ea takoj. Ponudbe na upravo pod >Ta4toj 19«. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekama »EMONA" D. D. v Ljubljani — Tovarna n« Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 5, prtličje. VINOCET tovarna viRSkep kisa, d. z 0. z* Ljubljane, nudi nalfinelši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. ponudbo I Tahnifnn in higijenitao najmoderneje urejena kisarna * Jugoslaviji. j tasti itM.1t. L nadstropje. H ■ * a * s ! * tr a m Siniti Mit. milmi ali kaj mm išže sicer ae r<*. mlado, toda zdraho, krepko, pridno in inteligentno mutasto dekle e dobrimi izpričevali. — Ponudbe n« upravo lista pod »Z*-ualjinc Sobo s separatnim vliodom išče mlad gospod uradnik. — Ponudbe na upravo lista pod »>Soba<. Stekleno f.reino opeko imajo »talno logi Združene opekarne d. d. u Ljubljani. TISKARNA „MERKUR* »•..ind.d.d. LJUBLJANA Telefon ■«- MJ SIMON OHEOOHČIČEVA ULICA ST. 13 Tlslca Časopise, knjige, posetnice, broSure, letalce, cenilce, pravila Itd. Itd. Lastna knjigoveznica Izdajatelj ia •4g*?*cni aretaik 4LEK8AHDEB ŽELEZNIKA* - Ta tiskam« >ll«rkur< y Ljubljani Andrej Sever.