207. številka, Trst, v sredo 27. julija 1804 Tečaj XXIX. Is ha j a rmsM đan "^i Uli cb nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob uri zjutraj. itevHks se prodajajo po 3 novfi. (6 stotin t) t Krogih tAbftkarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Ouj', Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, et. Petru, Sežani. N&brežini, Novemmestu itd. ^lu« in sraročba sprejema uprava lista „Edinost", tea ttetia ^iccoio štv. 7. — Uradne er« od 2 pop. do 8 zvečer. t»6 ogLarom 16 atotink: na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javse rabvaie in domači oglasi po pogodbi. ^ TELEFON 4tv. S70. cosc^-^^ Gfasiio političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči STaročnlna znafia za vse lete 24 kron, pol leta 12 eron, 3 mesece 6 kroi* Na naročbe brez doposlane naročnine aa apiava ne ozira, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Mefrackav&H pisna se ne sprejemajo In rokopisi 83 ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca fitv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La3tnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcita liata „Edinost" v Trstu, ulica Torro bianca živ. Poštno-hranilnični račun št. S41.G52. n (Brzojavne vesti.) Turčija posreduje med Anglijo in Rusijo CARIGRAD 2G. Ker je Anglija pod-vztla pri turški vladi korake zaradi prehoda ladij ruskega dobrovoljnega brodovja skozi Bosper in Dardanele, je obiskal včeraj minister zunanjih stvari angležkega in ruskega pos'amka ter ju prosi', naj se obe vladi med seboj sporazumeti. Turška vlada želi, da bi se spor rešil mirnim potom in da bi se ne Bpravilo na površje uprtšanje glede morskih oiln. Japonci v NiuČvangu? LONDON 26. Glasom brzojavke došle da: es Lloydsu iz Niučvanga, je prišlo baje v mest j 50 mož japonskega konjeništva. Na ruskih poslepjih veje Francozka zastava. Japonska sprednja straža je dospe1 a danes zjutraj. V mestu je vse mirno. Japonska eskadra pred Inkovom. PETROGRAD 20. »Ruska brzojavna fgentura« poroča iz Mukdeaa : Pred Inkovom kroži japonska eskadia, ki spremna 20 ladij s četam*. Iz Mukdena. O boju pri Dačičavu. PETROGRAD 26. »Ruaka brz. agentura je poročala včeraj iz Mukdena: Govori se, da marširajo mali japonski oddelki v Pen-sikov, 60 verst vztočno o i pos-aje Fantai in ! skale. Poveljnik ladiie je izjavil, da so ga v S nteintin. Ako bi ee ta govorica potrdila, j sicer izpus tili, toda zatrjeval je, da so Ja-b to značilo, d* rameravajo Jaoonci cbiti ! ponci potem napadli parnik z brzostralnimi Liaojaag v smeri preti Mukdentr. j topovj. Dines je vozil tod mimo caričin sani- ; -- tetai vlak z 314 ranjenci iz boja pri Dači-j 0grgka državna Zbornica. BUDIMPEŠTA 26. Proračun minister-sfcva za notrarja ft7ari je bil sprejet. Petem mcžtvu parnika »KnightCommander« 10 minut ča?a, da zapusti ladjo, na kar so isto p'greznili. LONDON 26. Lastniki parnika »Knight Commander« v Liverpooiu so prejeli včeraj od svojega agenta v Jokoham: brzojavko, v kateri se potr j a vest o pogreznjenju ladje. Lastniki izjavljajo, da je vozil parnik mešano blago namenjeno za Japonsko, med tem materijal za železnice, toda nikake vojne municije. Nadaljna poročila o vladivostoSki eskadri. LONDON 26. Kakcr poročajo iz To-kija, bo Rusi zaplenili nemški parnik »Ara-bia«, ki je imel na krovu 30.000 sodov moke ter tudi neko anglcžko ladijo, čije ime ni znano. Oba parnika so poslali v Vladivostok. Nadalje eo brzojavili iz Tokija : Kapitan Tsinau je sporočil, da bo Ru3i razun parnika »Knight Commander« po^reznili še dve japonski jadrnici. Včeraj sa je doznalo, da 8» nahajajo ru^ke vojne ladije vztoČno od vhoda v jokohamski zaliv. Zjutraj ob 7. uri jih je bilo videti 20 milj cd Katsugure v pokrajini Šimo3a. Piule eo počasi proti vztoku. Japonci zaustavili nemški parnik. LONDON 26. Iz Ć fa poročajo : Nemški parnik, ki je prišel iz Niučvanga, so f>0 miij cd Ćifa včsraj zjutraj ob 2. uri ustavile štiri japonska torpedovko ter ga prei- 83 je razpravljalo o proračunu ministarstva čavu, ki se je vršil 24. t. cr. Ko je vlak odhajal, je boj še trajaT. D.-je 24. t. m. je divjal bij cd G. ure zjutraj d j 11. ure zvečer. Rusi so vzdržali svoje , . . ^ . . j -n«x-x — vt ; trgovino. Po govorih posl. Krassnava in pozicije deset verse južno cd Uacicava. isjj ; » * - x- * , __ t - j Aleke. Eruszta ie bila seja za&ljueena. Pnh. se je vršil večinoma med topništvom. lz;d ... J J boja in zgube še n:sa znane. i 8f^a J11*11' Boj pri Dačičavu ; LONDON 20. .st,Dd„da. so eporcjiii. Brzojavne vesti. iz Tieatsina, da so bili Rusi dne 24. t. m. j ® p i Dač.čivu poraženi. Iz Šangaja je zvedel! Iz Makedonije, isti list, da eo te Ruei v tej bitki — 30.000 CARIGRAD 26. Glasom poročila iz na številu, trdovratno branili, veadar eo te Skoplja, je dne 24. t. m. prišlo pri Gosiccu morali umakniti japonski prercoč:. ; ali Gogosnici (okrožje Kumanova) do spo- Kakor j»orcča »Da'Iv Mail« iz Niučvanga ! pada med ustaško čelo mečno 35 mož in je trajal boj 14 ur. Japonska bojna črta je turškimi vojaki. 11 uatašev je bilo ubitih, b la 24 kilometrov dolga. Zgube so na obeh od vojakov je bil eden ubit, 7 pa ranjenih, straneh veliie. Rusi eo se umaknili z Do eedaj ni ša dokazano, je li bila to boi-višav. ! garska ali srbska čets. Pogreznjen anglezki parnik »Knight Prisilni potni list za Srbijo. Commander«. ! DUNAJ 26. Od kompetentno Etrani LONDON 26. »Reuterj ev biro« je pre- j javljajo, da ostane prisilni potni list, katerega jel poročilo iz Jokohame, da bo Rusi dali ; je hotela Srbija nedavno iz reciprocitetnih vzrokov odpravit^ ša nadalje v veljavi. Za to morajo biti potniki iz Srbije providjeni s pravdnimi potnimi dokumenti. Potrjen zakon. DUNAJ 26. Zatrjuje se, da je cesar potrdil zakon, katerega je sklenil nižje avstrijski deželni zbor glede reforme občinskega reda in občinskega volilnega rada za Nižjo-Avstrijo izvzemši mesta z lastnim sta-tatom. Nemška cesarica t Kassela. KASSEL 26. Cesarica Avgusta Viktorija je dospela danes popoludne semkaj. Cesarico sta spremljala princ Joahim in prince-zinja Viktorija Lujiza. Cesar na drornem Iotu. IŠL 26. Cesar ee je danes popoludne v spremstvu princa Leopolda Bavarskega podal na dvorni lov v Eisenerz. EISESERZ 26. Cesir je danaa popoludne dospel semkaj v spremstvu bavarskega princa Laopolda. Škof in dya misijonarja nmorjena. BEROLIN 26. Wolffov biro je prejel iz Šangaja poročilo : Belgijski škof v Išangu je bil na inšpekcijskem potovanju v Lihuanu (pokrajina Hupe) na polupota med Išangom in Hungtingom s svojim bratom in enim misij onerjern umorjen. Štrajk t BoryslaTU. B0RYSLA V 26. Državni poslanec Daszvneki je govoril tukaj pred 2000 delavci. V svojem govoru je delavca pozival, naj vstrajajo v štrajku. Velik požar. LVOV 26. Včeraj je pogorelo [v Brze-sku skupno 330 poslopji, med temi cerkev in župnišča — zgorele so tudi matične knjige — potem židovska sinagoga in občinska hiša. Zaradi pomanjkanja vode ja bilo gašenje nemogoče. Škode je približno en milijon kron. LVOV 26. Cesar je daroval za pogo-relce v Kalušu 4000 K. Proti nam so vsi složni! »Naša Sloga« priobčuje članek »Neprijateljima glagolice«, v katerem izvaja, kako 89 v zadnji čss huje ia huje napaja naš jezik v cerkvi cd Btraai nasprotnih nam cerkvenih obiaati. Izlaati se dogaja to v škofiji poreško-puljski. Clankar priznava, da sedanje stanje rabe hrvatskega jezika ne odgovarja povsem predpisom cerkvenim v tem pogledu, ali to etanje traja ža nad petdeset, a po nekod tudi sto let. A ravno zato ga ni možno odpraviti jednostavnim dekretom, katerega si bodi škcfd. Da se to vprašanje uredi popolnoma, naprošena je bila ža ponovno najvišja cerkvena oblast toliko v poreeko-puljski PODLISTEK. Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. VIII. >Ksander, o kateri pa sumiš, da bi irogla privoščiti RuBom pegubo ? Gotovo poznaš že vsa dekleta v Ćiti tako natančne, kakor svoj žepe. »Katera bi megla biti take. Feodorovna ni, Aks nija Dzerskijeva ni, Ivanovna tudi ne, ti ni, ena ni... stoj ! Kaj pa ona Japonke, ki je že vsem kozakom glave zmešala. Ha, morda je ravno ta; vai hodijo k njej v obiske, ker ona je fina dama, eaj veš Vanja!« »Zdi se mi, kaj misliš«, sem odgovoril jaz s smehom in tudi sodim, da smo na pravi sledi, za kar imam jaz jako važen iii tehten razlog. Haru — kakor vidiš, vem celo njeno ime, ker mi ga je povedala Aksinija — jc Japonka mongolskega plemena, toraj mera ie kakor taka s'mpatizirati s 0unČuz:, ki so 3(3 j morda del plana, kait:, da bi bila tako nesa- i ; bična, da bi se iz gole ljubezni do svojega i plemena toliko žrtvovala in podajala v tako i nevarno3tf to se mi zdi malce neverjetno, pri i tako praktični ženski, kakor mislim, da je i ona«. »Tvoji razlogi, Vanja, se mi zde tako tehtni in dobri, da jim nikakor ne mislim oporekati, posebno pa, ker sem tudi eam takega mnenja. Da s:var terej doženeino do kocc^, domenimo ee na kak začin ee bi mi najležje prepričal/, je li Japcnka res izdajalka, ali n?. Vanja, ti si pokazal danes že toliko bistroumnosti, daj, da tudi v tem slišimo tvojo misel in načrt, ki si ga gotovo že naredil«. »Ne motiš se, K^ander, toraj poslušaj ! Mialim, da bi bilo najboljše, če si to nalogo razdelimo. Ksander, ti vzameš nj?na obiskovalce voj a t-e na muho, Saratin bo pazii na njeno občevanje s tukajšnjimi domačini, jaz pa prevzamem n o samo, da bom opažal vse Diene korake in njfn nacia občevanje, če hače izvedeti kaj od vojne. Tako inialim, da tu !i Mongoli ; dslje pa je vprašanje, da-li ni j se nam posreči ujeti tako tico, kakor je ta ona plačana za svrje vohunstvo, na debiva li hči iz zemlje vzhajajočega soluas, Karu.« »Vanja, ti bi bil izvrsten vojskovodja ! Tvoj načit jo izboren, in če le ni v zvezi a samim črtom, nam mora priti v past. Na to srečo !« Šampanjec je zakipel in č^ša bo zazve-nelo zvonko. Tedaj sem ee pjonanil jsz naročila, ki mi ga je dala Aksinija, in rekel sem Surovu : »Kscniler, g ospica Aksiniia Daerakijeva to je povabila i:a kosilo, če moreš priti«. »Jaz jeko rad. Samo rad bi vedel, kako jo prišlo do tega, da me ona vf.bi.« »Kakor že enkrat, tako tudi sedaj : cherchez la fime ! in feicer ravno i. to kakor prej." »Torej Haru; uboga Haru, ko bi vedela kako si mi ridi nje glavo belimo. Najbrže niti ne sluti kaj takegi«. »Kaj ne, ti prideš? Saj veš za gostilno Diierakj jvo ; pridi ob dveh! Jaz nior^m iti nakupit obleke in drugih potrebščin, ker sem že jako petrebea, da se nekoliko prelevim, posebno ps, će mi bo treba dvoriti pri Ja-ponki.« »LJ^am, da dobro izvršiš ta del svoje na- kolikor v tržaško-koperski škofiji za vzpoBtav-ljenje glrgolice, ki je bila opuščena največ v minolem stoletju ter je bila nadomeščena b knjigo, imenovano »Slavet«. Rešitev še ni došla od sv. Stolice. Vzlio temu vidimo, kako izdaja škof poreški dekrete za uvedenje latinice v — imenu sv. Očeta, ali, kakor je njemu v navadi izražati B3 proti kmetom: papež hoče tako! »Naša SLcga« vaklika : »Je-li tako postopanje pravično od človeka sploh, ki ljubi resnico, da ne govorimo o dostojanstveniku bv. cerkve katoliške ? Ali se a tem varuje ugled cerkvenih oblasti — godbo o tem prepuščamo čitateljem samim. Ze svojedobno je pisala »Naša Sloga« o »dunajski kamarili«, ki podpira v tem pogledu italijansko irredento v Primorju. Ni ena beseda v onem članku ni bila nereanična. Tako pričajo dejstva. Kadar treba zadati udarec našamu jeziku na bogo-služenju, tedaj so vsi složni: katoliki in Zidje, duhovniki in posvetnjaki, čim bo le Nemci in Italijani po rojstvu ali politiki U Ćlankar navaja dalje, da ima dokazov, da izvestni prelatje v škofijah primorskih pišejo ali naročajo članke v italijanskih in nemških novinah, da bi izbrisali iz zemlje to zapuščino naših pradedov. Ćlankar trdi, da so bila imenovanja cerkvenih dostojanstvenikov v teh pokrajinah v zadnjih dvajsetih letih v zvezi z generalnim štabom onih, ki vodijo borbo proti glcgolici. V pojadin-h slučajih so se sicer zaračunali, ali to ne menja nič na stvari. Da dosežejo svoj namen, so vladni faktorji potovali v Rim. Svečeniki pa, ki bo kaj delali za ohranitev našega prava na tem polju, eo bili proganjani. Strast nasprotnikov slovenskega begosluženja je šla tako daleč, da so celo vladarjevo krono po~ vlekli v svoj bojni načrt. Krivo eo obveščali vladarja, da gre tu za novotarije, ker v resnici ne gre za drugo, nego da se ohranijo stare pravice. Ćlankar podaja citat iz preminole »Istrie«, ki dokazuje neovržno, da v borbi proti našemu jeziku na bog03luženju niso merodavne verske koristi, ampak politične, in de izvestni cerkveni dostojanstveniki igrajo igro, nedoBtojno njihovega Btanu. Ćlankar v »Naši Slcgi« zaključuje : »Jako pa obžalju-jemo, da radi teh vzrokov propada naš hrvatski narod na mnogih krajih toliko v verskem, kolifcor v narodnem pogledu. Cu3to3 quid de noete«. Uredništvo puljskega lista pa dodaja : »O tem predmetu hočemo razpravljati vedno v javnosti, ker tožbe na kompetentne oblasti nič no koristijo. Ostaja nam torej le javno novinstvo. Naj vsaj doznfja svet, kako je prav'coljubje naših nasprotnikov, cerkvenih ia posvetnih, ia kakih Bredstov se poslužujejo«. loge, eaj si premeteaa glavica. Jaz sa popolnoma zanesem na te in večno ne bom osramočen«. S temi besedami psalmista je zaključil Surov ; pripoirniti moram, da je on jako rad vpletal svetopisemske izraze v svoj govor, Eeveda, če ga je malo ime?, kar pa je bilo tedaj. In tudi ni bilo čuda, saj je stala na mizi ccla baterija steklenic, ki so dale svojo kri za cas, kakor bi se izrazil Surov, ča bi on to pisal. Š!i smo torej vsak na svojo etraa, Surov v Bvoj stan, midva s Saratinom bvs jo pa udarila na bazar t. j. trg, kjer dobiva človek, česar si poželi oko. V aaijatakih in sploh v orienjtalski h mestih nadomestuje bazar nekako razstavo vsega obrtništva. Obrtniki delavci imajo tu odprte delavaice, kjer lahko vid'š, kako eni izdelujejo svoje blago. Tu razbija kotlar in dela kotliče in razne bakrene posode, tam šiva čsvljar, tu zopet dela sedlar iz lelke svoje stroke, zlatar tam raz-.tavlja različne dragocenosti, ki bo vredne, da si jih ogledrš. Največji duean, t. j. prodajaln'co ima pač izdelovalec Giožja. Tu je razstavljena pred tvojimi GČmi vsa industrija te iktroke, od na- Rusko-japonska vojna. Trst, 26. julija 1904. Čitatelji vedo, kako bo pred nekoliko dnevi upili japoncfilski viri o sjejni zmagi Kurokija, ki da je prodrl levo krilo vojske ruskega generala Kellerja ter dn maršira proti Mukdenu. Mi smo že takrat hitro opozorili, da tej ves:i absolutno ni dati vere, ker ni nobenega cficijelnega potrdila ne iz Petro-£.rada, ne iz Tokija. Od tedaj je minolo nekaj dni, a niti iz Tokija ni nobenega vladnega glaeu, ki b: potrjal odo vest. PaS pa poročajo iz Petrograda, da eo bili Japonci res poskusili prodreti levo krilo generala Kellerja, a da se jim poskus ni posrečil. Ona petrograjska — toda ne cfis'jelsa — ves: se glasi: »Poskus J.'p^ncev, da bi z dvema divi-x:jsma prodrli levo krilo generala Kellerja, se do sedaj ni posrečil. General Herechel-mana je vspeano odbil naval japonskih čot. Pri Kaiču bo puetili Japonci bsje le dve diviziji, dve so pa vkrcali na transportne valnostjo, da Kuropatkin odredi popolno spra-žnjenje poluotoka ljaotunskega in južne Mandžurije do Mukdsna. Ali ča stori to, stori gotovo le iz tehtnih proračunjenih namenov in le na korist končnemu cilju te vojne. potem je dopuščeno mnenje, da se vrv ne napne tako silno, da bi počila. Na tako rešitev, ki ne bo v soglasju z ostrostjo, s katero je nastopil sedanji državni tajnik, bi kazalo tudi dejstvo, da se trdovratno vzdržuje govorica, da je Merry del Val podal Sredstva, ki se jili poslužujejo Japonci. 8V0J° ostavko. Izlasti vzdržuje to vest avto »Mcsk. Vjedomosti« navajajo ta-le grda Iritativni riiaski list >Tr;buua<-. Po zatrdilu sredstva, ki se jih poslužujejo Japonci v tej i teSa lista misii tudi demi6i}°' ■ • ! . • i- .i i •• „ Noče pa. da bi B9 to zgodilo ravno v seaa-vojni; 1.) organizovali bo vel:kansk, zvijačen,! 1 ' 6, , __ . , . - , i j v. , . i njem času, ampak nekoliko pozneje. Zakaj neveren in veleumeten sistem ogledustva, ki S J > r r j j j . , ... . , , , I da v Vatikanu nočejo ravno sedaj tate ve ee ne zadovGJjuje z blizn;o potrebo, ampak t J . . ,, , . , a x o\ r . jlevažne spremembe, to je lahko umevno, eeza v notranio=t ruBke države, 2.) JaDonci* ^ , . . ,. . . . , iBoie sa bržsone, da bi svet videl v tem rabijo granate, ki ustvarjajo strupene pline. I J _ ' .. _ _ . o v t * i- • ^ a x ' kapitulacijo sv. Stol:ce pred trancozko repu- o.) Japonci streliajo na zastavo rudecega 1 J t , __ , 1 . lili\m Ali hilr» Irstrnr ni hnm I Vflfltrakrt na križa. 4.) Japonci zlorabljajo zastavo rudecega blikc. Ali bilo, kakor si bodi ! Vsakako pa se dozdeva, da že u videvajo v Vatikanu, da - so storili veliko pogreško na škodo ugleda je storila ta pogreška. Ta pogreška je bila le posledica prejšnje temeljne pogreške, ki je da bo na toli neizmerno važno križa, da s tem pokrivajo — ne morda laza rete — ampak cele vojne oddelke. 5.) Japonci . . - , , tj * i •• j vatikanske diplomacije, ko so zapustili kurz organizujejo tolpa Hunguzov ter rabijo ro- ■ r J ' 1 j i , - - j i • • u j i Leona XIII. in kardinala Rampolie nasproti parje, med katerimi delujejo — kar je doka- j 1 1 * * -ur u \ t ■ „ j,- francozki republiki. Ni sa čuditi temu, da sa zano—japonski častniki, b.) Japonci so uredili * 1 organizirano uetrelje vanje ru?kih častnikov, v kateri namen japonski čaEtnik z binoklom , poišče žrtev. 7.) Jav>onci Bi nadevljejo kc- v tem' parnike za Port Artur. En oddelek teh čet j wjlko obleko torf(j *napoda| B kateriia M mesto, ki zahteva celega moSa in celega di- je gotovo odšel tudi proti severu v ojačenje Rugi ng bojuJejo in čegar odposlanec je bil PloiESta' postavili mladega, komaj 40-letnega Karokijeve armade, ki ho3e zajeti ru^ke ! nedaVQ0 temu deiegiran v Petrogradu. 8.) kardicala> ki ci im*l še nikak h izkušenj in pozicije in tudi želcznico Beverno od Liao- Japonci a riJO failifia;raile ru3ke kreditne pa- j ®u Je SIadki ia °Polzli t£ren diplomacij — j"ga«. pirje v ramen, da bi fzpodkopali med do- terra incegnita- Ta vest iz Petrograda sicer ni — kakor mačini zaupanje do ruekega denerja. 9.) Ja-! Sl Parva lioet camponere msgnis — če smo že rekli — oficijelna, ali potrjajo jo j ponci uprizarjajo intrige v Turčiji, v Kitaju bi aam b dovoljeno male dogodke vspore-japoncfiUki viri indirektno s tem, da nič več in v Mongoliji. 10.) Japonci se poslužujejo Jati z potem bi smeli tudi reči, da ne govore o tem velikem vojnem činu Japon- mnogih »vojnih zvijače, kakor so: prirejajo ie v Sori temeljni pogreški vzrok, da tista cer, pač pa kriče sedaj o velikih z nagah krive signalne egaje, narejajo modele ladij, ki mu5na rlcmanjska zadev« se ni rašena tako, Japoncev vel,ko južneje, pri Dač;čao na polu- naj varajo, da misli sovražnik po noči, da kakor J8 °amarjal rešiti pokojni Lsv XIII. otoku Ljaotung. A tudi U krik o veliki tamkaj vozijo vojne ladij e; prirejajo na iadije Da' lahko reSem° ge več: da ni rešena niti zmagi Japoncev pri Dačičao je zaačilen in stolpič?, da bi menil sovražnik, da so med tako' kakor Je Eaukazal — to vemo a£j' poučen. D/a tri dni sem so kričali, da so brodovjem tudi oklopnjače ; razobešajo na g°tovejega vira — sedanji papež Pij X. BuBi morali izprasniti iNiačvang, pristaniško trgovske ladije zastave iste barve, kakor jih mesto ob Ijaotunškem zalivu — sedaj pa so nosijo vojne ladije; poativljajo skupine voja-j Dl*0)>lie pollticiie Y6Sti. Japocci naenkrat tm?=gali sijajno še ie pri kov na prelaz h, da markirajo stoječe straže »Politik« »H r v. Pravu«. Orne- Dačičao, ki je več kilometrov oddaljen od iQ postavljajo lesene modele topov in možtvo Qivš tudi od nas omenjeno notica, s katero Niucvanga! Torej so tedaj, ko eo govoril-', poleg. 11.) Japonci se p:s'užujejo ruskih j9 glasilo hrvatskih »čistih«, »Hrv. Pravo«, da so Japonci zavzeli NjuSvang, grdo lagali, brodovnih signalov, da ložje prirejajo napade, ščuvalo hrvatske dijake, naj ne hodijo v — Pa tudi glede »?ijajne zmnge« Japoncev 12.) Japonci razširjajo hujskajoče proklama- Prago, ker da bi se jim tam zmešali pojmi, pri Dačičio bo dobro, ako mirno počakamo cije. 13. Japonci po nečloveški koljejo ruske pripominja praška »Politik« : »S9veda, v nadalinih poročil. V tj nas silijo okolnosti, ranjence. 14.) Slednjič ee neznanski boje, da Gradcu in na Dunaju se jim razsvetljajo da tudi o tej z*sagi poročajo ie tisti motni bi padla le najmanja luč na resnično pojmi! Sicer je »Hrvatskemu pravu« vas viri, da ni nobenega zace3ijivega potrdila ni iituvaoijo japonske vojske; to j€dn0j kako gre hrvatskim dijakom tam zu-iz Petrcgr^di ni iz Tokija, in ja, da ruska je sicer posnemanja vredna skrbnost, ali pri naj# Da je ns trpe interesi »čistih«. »Hrvat-brzojtvna agentura poroča, d* oni bej dna Japoncih ima že nekaj bolnega. pravo< izjavljaj da mu je ljubše, ako na 24. t. m. pri Dačičao, kateri boj označajo Vsa ta sredstva — pravijo »Moskovske Dunaju jn v Gradcu učeči so'di,aki drže s japon;fili kaker veliko japonsko zmago, je bil Vjedomosti« — donašajo Japoncem pač hipn h »g^timi«, nego da bi prihajali iz - Prage le uvod boju naslednjega dne, o katerega vspehov ; ali s tem, da ee jih poslužujejo v kakor »Siavosrbi«. Hrvatski dijaki naj ss na izidu pi ni še nobenega poročila ne z ruske toliki meri, priznavajo, kako sa sami zavedajo, Dunaju le puščajo zssramovati kakor uai-ne z japonske strani. Rsčena agentura javlja da niso dorasli ruski vojski. Ijenc-, ali naj se puššajo tudi pretapati ! namreč, da je dce 26. t. m. paairal Mukden yQri torpedi za Kusijo. Kajti v Pragi, kjer ee hrvatski dijaki vspre ean.tem: vlak z ranjenci iz boja dce 24. t. RU3ija je naročila pri tovarni za torpede jemajo s s mpatijami in kjer se žnjimi brat m. pri Dačičao. Ko je odhajal vlak, je boj n& Rgki g() torpedov nainoveje konstrukcije, postopa, mogli bi sa obrniti na stran slo-se trajal :n je nehal še e ob 11. uri do1g;h 6 ifl pol metro> je torpede mora to- vanske vzajemno^, a to je »Hrvatakemu varna čim prej odposleti v Kronstadt. pravu« i^totaka grozota, kakor kateremu si bedi madjarskemu šovinističnemu listu«. .. .. . ... —- , Dunajski nuncij. Z Danaja po Nemci in dogodki v Trstu. ro&j<), da J je duaaj8ii aandj GranJitodi zvečer. Rusi eo vzdržali svoje pozicije 10 verst od Dačičao. Tako ee glasi poročno ruske agenture o boju 24. t. m., katerega japoaofi i razkriča-V8jo kakor velikansko z nago Japonca v. Torej »Slovo Polskie« prinaša članek pod na- Belmonte podal v Rim, kjer ostane tri tedne. — le Lladao kri tudi to pet. Ne glede na to, 6]0vom »Posledice vaenemekega gospodar- Nune j jo šel baja v Rim na specijelni peziv da imamo že vse polno izgiedov, ko so etva«, v katerem pravi, aa so tožbe nemških pap€žev. japoncfiii kričali o japonskih zmagah tudi v liBtov radi dogodkov v Trstu, deloma nepra- 1 T t> i i e i x i x --u u d j i- • • ! . ^ U Bolgarske. Sofi.ska »Večerna smcajih, ko so Rusi dosegli svoj namen jn se vične, deloma bedaste in smešne. Razmere v * j . • A r> , ... , , m , , posta« poroča, da sc turski zastopnic v Ba- potem umaknili, meramo danes zopet poklicati Trstu so ustvarjali Nemei cd Sehmerlinga f , - v , , , . „ ... , x • ■ i- x ! t _ & lemgradu letni pasa poda te dni v Marijine v spomin, kar smo včeraj pisali na tem mestu. gem. Iz sovraštva do Jugoslovanov ie du- , . , • j • . . , - i , ...... b j vari, kjer se nahaia sedaj bolgarski kn€z iSi vsikdar premagancc oni, ki se umika in najska birokraciia podpirala italijansko giba- ^ , . , . , j j, »T- ... . . J 1 r Ferdinand, (jrovori se, da se knez onide z vsata odredba Huropatkina, je v zvezi z nje v Trstu in je pomggala na pcitahjanče- , . , t^ i j - , j... ,, J j r o r j angležkim kraljem Jiidvardom. — iSacelnik drug.mi njegovimi odredbami po celotnem vanju Slovencev. Brez dotoka renegatov po , x- . . . ^ , - . j . . , t, „ - .. . j. . i ... , , , , , . knežje tajne pisarne, Dubrovič, je odpotoval plana. Zato moramo računati tudi z eventu- Bil , ker so se Slovencem odrekal3 šule n se jim je krčila pravica do političnega uveljav-vadnega noža do najnovejše puške. Tu sem ljanja, bi se bil ital janski element v Trstu v Marijine vari. Nemško - ruska trgovinska prihaja vedno največ kupovalcev in to nika- krčil in bi bil zgubil na moči. V Trstu so P 0 S ^ ^ ^ a- Raroiina poročajo, da je v kor ni čudno ; v deželi, kjer nosi vse orožje, — zaključuje poljski list — največi privr- tamkajšnj-h &rog.h razširjena govorita, da gospod in hlapec, možki ia ženske porablja ženci Italije in najzagiižsneji sovražniki Av- rus^a vlada poip šeJ trgovinsko se mnogo streljiva in rabi sa vedno dovolj atrije tisti poittl janSeni Hrvatje in Slovenci, P0?°dko dne 28. t. m. orožia. Tako sem se tudi jaz ustavil tukaj katerih nebomodre oč, plavi lasje, imena i Iz Makedonije. I& Soluna je došla ter nakuoil streljiva, ki mi je ža precej na ič in ac dokazujejo, da v nj;hovih žilah VC8fc' da tamkajšnja policija minoli petek pcšlo. Potem pa sem stopil še h krojaču ter ne teče nikaka romanska kri. |,n Boboto a"tovala na kolodvoru dve bol- si izbral obleko, ki jo navadno nosijo pro- _ S^ski odgojiteljici in eno dijakinjo, ki so mišljeaik*. Scala mi je kakor ulita, saj Sa-i ^ . ^ ... PriŠle m JeoidŠe ter 80 imeIe fj' ratin je tako zatrjeval in če pristavil ! Sp°r med FranCIJO in SV. togrsfije bolgarskih ustaških načelnikov. Na- smeje sa : Stolico. ; šli so tudi fri njih več obtjževalmh liatin. > Vanja, ti se pa jako skrbno priorav-! Iz Pariza poročajo, da utegne sv. Sto- SkoraJ da -ie' da EO te tri Ž2neke v ljaš =a težko nalogo, ki jo boš imef pri j lica tekom tega tedna storiti svoje sklepe zvezi K UBtaškimi naSelnikl. Haru.« ozirom na ultimatum stavljeni jej od fran- Položaj bavarskih državnih »Pomni, dragi mij Siratia, da se pravi cozke vlade. Ta ultimatum je izročen — železniCl V bavarski poslanski zbornici so »haru« po atše pomlad; torej moram' biti kakor javljajo iz Rima — kongregaciji za na razPra^ ° ^ržavn.h železnicah toliko razni tudi jaz pomlajen, če hočem zmagati pri »Po-! izredne cerkvene stvari, med katere členi sta eovornlki kakor tlldi minister za promet na- mladi«.« kardinala Rampolla in Ferrata. To bi bilo ^lašali neug°dno Bta2Je bavarskih državnih »A zato imaš tako skrb! Di bomo pa 1 simptomatično zi način reženja tega konflikta. žsI«nic- C sti Plitek železnic znaša z. leto popolni, treba bi bilo iti tudi h kakšnemu Rečena kardinala sta namreč vehka prijate- 1904/05 le 27.000 mark. Dolg državnih železnic brivcu, kaiti tvoja brada je že bolj podobna lja Francije. Izlaati Rsmpolla je bil mspira- za£8a 1600 milUOQOV mark- eni oi d vjega moža«. • tor tiste spravljive in prijenljive politike —— ' Ta nasvet nikakor ni bil elab. torej sva Dasproti fianeozki republiki, kateri je sledil Š9 obiskala kita;$krgi brivca, ki je ae laleč od ; pokojni prosvetljeni papež Ij9v XFH. Će. todi vodil bridko britvo. bosta torej rečeDa kardinala formulirala sklepe - Konservatorjcm centralne komisije za (Pride še.) sv. Stolice na u!t:matum francoske vlade, umetniške in zgodovinska spomenike je ime- Domače vesti- novan proftjsor dr. Jakob Žmavc v Kranju. Minister za železnice na inšpekcijskem potovanju. Iz Tolmina poročajo, da sta v soboto minister za žaleznice Wittek in načelnik generalnega štaba FZM. baron Back pregledovala dela v bohinjskem predoru in na železniški progi. Noto razprodajo našega lista smo otvorili z današnjim dnem v prosii luki v tobakarni pri glavnem uhodu (ekspozitura 10). Predrznost poštne odpraviteljice. Iz L'ndara pri Pazinu nam pišejo: Od mescca t^bruvarja sem nameščen je tukajšnji ces. kr. poštni urad v isti sobi z županskim uradom, brez nikake ograje, dokler se ne dozidajo primerni prostori. Tukajšnji umirovljeni c. kr. železničar Franc Filiplič dal je v ravno v to svrho eezidati malo hišico z dvema sobicama, ker so mu na ravnateljstvu obetali, da ee v tej hiši namesti c. kr. poštni urad. Postca odpraviteljica, sagrižeua Italijanka, S. MattiaBsieb (č.sta Fiorentinka) noče sedaj — da-si ee je zavezala, da ee preseli s 15. t. rc. — niti čuti ponovnega uatmenega in pismenega naioga tukajšnjega županstva in občanskega glavarstva v Pazinu. Ona pravi od -ločno : non vado via de qua, nanehe psr idea, g;usto per non dargha gusto, perche i volessi meter qua la cas3;i, namreč posojilnic}. Di kak c. k. poštni urad ne more biti v istej sobi z županskim uradom brez nikake ograje, to jo manda vendar jasno. Kajti, kje bi bila sicer uradna tajna, ki mora biti ntij-sveteja ravno na pošti ? ! V eni in isti aohi brez nikeke ograje ne morejo po svoji volji vršiti svoje dolžnosti na poštni uradnik, na župan, ne stranke. Županski urad ima svoja tajna ursdovanja, ša več jih pa ima poštni urad. Je li to ursdaa tajna, ako sa drže pisma, dopisnice, novine odprte na pisalni mizi za čaaa uradnih in neuradnih ur, v navzočnosti in nenavzočncBii odpraviteljice ? A U ne spada tudi to pod uradno tajno, da fo naslovi pisem, dopisnic, novin itd. javnosn nfpristopni ? Na bi moglo kako pi^mo iigi-noti v čaau, ko odpraviteljice ni v uradu m ko prihajajo razne stranke v občinaki urad ? Je li to uradna tajna, ako registri odprti lež ? Je-Ii m< ž jo varovati uradno tajnost, ako različne 03ebe možnega in ženskega spola basv-dičijo s poš:no odprsiviteljico o vsem možnem, kar niti od daltč ne spada v pištni urad ? Je-ii možno varovati uradno tajnestr ako vedno ta alt ona osaba zija na p Silno mizo in tam posiuea in vidi, kako prihajaj j stranke na pošto? Ni čudo torej, da ee uiaogi pritožujejo in da raje nos jo svoje stvari na pošto v Paz;n ! ! In dalje : £o li uradne ure predpoludne čamo cd 8. do 10. ure ? In kdaj se vendar enkrat cdpravitaljica nauči jezika naroda, mei katerim služi? Izvaemši petero rodbin govore v tej župniji vsi izključnu hrvatsk'. Samo iz obzira, ker je odpraviteljica »ons< in ne >on«, so ee vai navadili itaiijanSarati žnjo. A ona ? V zahvalo bi hotela gospodariti v naši hiši. Mi bi hoteli videti, kaj Vse bi storile one italijanske rodbine, ako odpra viteljica ne bi znala italijanski ! Roko r.a prsa ! Mi pa smo vedno polni obzirov. Ni zadosti niti to, ampak ona kaže v uradu samem svojo straat. Na hrvatske pozdrave ostaja nema. Ša več : ona kaže se svojim vedenjem, da ne pozna ni najelementarnejih principov dostojnosti, ker žali naša ljudi z »muš«. Ako se noče naučili našega jez;kp, svobodno jej ! Ali potem naj se izvoli preseliti od tu, nam pa naj pošljejo uradnico, ki bo poznala tudi naš jezik. Našo ljudi i a poživljamo, naj v poštno m uradu govora ^sm > hrvatski in potem bomo videli, d^-1: je ne ozdravimo. Pustila ei je glavo napolniti od nokegi druzega. Mari meni, da jej odstopimo C ti -nico, ki je v občinski hiši ? V tem grmu t i 51 zajec. Čitalnica in posojilnici, smrdita njej ia »onemu malemu našemu« in »onim njen:m«t ki jo branijo. Od c. kr. ravnateljstva v Tratu pa pričakujemo — komisarja, ki naj v interesu ugleda peštne institucije napravi red na našem poštnem uradu. H:ša za pošto ja doiiiana, nsj se torej urad natneeti v njej. Ce bi se pa naša odpraviteljic-i ne hotela pokoriti, nej jo zamenija z drugo spoiobnejo, ki bo poznala naš jezik. S potovanja. (Dalje). Dne 30. (it. stih) junija, 13./7. po novem, je bilo sa vč9 m°8io v narodnih zastavah in tudi dan pozneje je bilo še videti polno zastav, vitečih z rovnih hiš iu bogatih paltč. Kralja Petra ljubi sleherni Srbin. Oio-bito pa je priljubljen v B^lcmgradu. Oj za- haja eleherai dia na vaa zgjdaj na Bprehod po mestu in po okolici. I-sto dela tudi prestolonaslednik. Na Petrovo je bil kralj r. družino na slavju v Topcideru. Tu ga je narod popolnoma obkrožil. Ker je pa bilo groznega prahu, je kralj le malo ostajal na veselicah. Kralj Peter je popolnoma zdrav in priljubljen in so neugodne vesti, ki j h prinašajo židovske novine izmišljene od kraja do konca. — Sreča mi je bila mila, da eom s pomočjo svojega eopotaika nesel aruž'no g. Jovo Lik d i, vodje čebelarskega in sadjarskega drultva. Na pjegovem stanovanju nad Topčiderom sta nas on in njegjva vrla gospa, gostila po knežje. Ogledal: saao si krasne trtne ua%ade, kjer smo videli že rudeče grozdje. Sadjarstvo je divno in čebeloreja isto — žal, da s a moja malenkost ne u meje v teh etrokah gospodarstva. Pri g. Lakići smo se seznanili z gospodom Svetozorom N.količim in njega vrlo gospo Vero, k' Bta nas, kaEor Lukićjvi, gostila in častila na vse možne načine. Takega gostoljubja nisem še vidtl v tvojem življenju nikjer in ga tudi ne pozabim nikdar. Tako more gostki le brat brata, le Slovan Slovana ! Topčider je dobre pol ure iz mesta. Tam ima kralj Bvoje vrtove, parke, zverinjak in drugo. Tsm je velikih in krasnih gostiln. Tam se sploh obhaja vsako veče slavje. V Topčideru je tudi krasna cerkev, nakičena po kraljevski. Zi cerkvijo ie še danes kolmo zemlje, ki je nekdaj služil Srbom za strel šSs, ko je bil Baligrad sa v turških rokah. Tam eo se vadili v streljanju ; zato je ta kraj velikega zgodovinskega pomena za slehernega Srbina. V Belenigradn je slišati vsa vrste god-benih komadov ; le — avstrijske himae se ne sliši nikdar. *— Po vzroku temu nisem povpraševal. Vojaki pojejo, grade na vaje in iiEzaj, lepe junaške koračnice, kar pri nas ni v navadi — vsaj v mestih na. O korakanju svirajo po 4. tamborji ia iatotoliko trobentače*, kar dela macgo prijetnejše korakanje, n€go je to pri nas. (Zvrcetck pride.) Slavje »Kola« minole nedelje je držalo, kar je obljubljalo. Vepelo jo popolnoma v vsakem prgledu ia prineslo doktz, da simpatije v širokih k"r h tržaških za naše »Kole« so ostale mEBpreme&jene. Pa tudi inteligencija je b.la prav častno z-Bto^aoa, tako, da je bil prcetraci vit »Narodnega doma« pri sv. Ivanu lepo napolnjen. Petje so izvajal: psvei i a pevke »K.»Is« tako leno da smo se uverili vnovič, kako se to društvo bclj in bo'j epopolnju e. Ob:ias'vo je viharno izražalo svoje priznanje in eo [morali ponavljati nekatere točke. O t=m pa je uvaževati scssbno, kako težko [j rihaja petje do prave vel ove na teko prostranem odprtem prostoru Petje je vodil društveni pevoy<;d'a g. Gerbec z lastro mu spretnostjo ia ljubeznijo. Po cfi-cijelnem delu S3 ja vnela jako anim.rana zabava po vsi-m vrtu, ki je t ajala pozno v noč, v kar sta seveda mnogo pripomogla prepr jetni hlai ra tem vita n pa — res dobri teraaček, ki ga točijo tsm pri sv. Ivanu. Severo ameriška Jeskadra Ol ljudij te eskaire je šeat njih obolelo na legarju. In sicer itirje častniki in dva pomorščaka. Kadi tega se jahta »Msifl \ver« povrne z Rake v Trs% kjer počaka, da omenjeni ozdravijo, da ih potem vsprajmg na krov tar sa v G bral-tarju zopet cdruž t eskadrc. Starine na brionskem ctoku. Na brioaskem otoku blizo Pule so odkopuli te lai temelja nekega etarega poganskega tempelj a. Pomanjkanje krme za živino. Od vseh strani prihajajo poročila, da bo letos pr.manj-kavala krma za živino. Seaa je biio malo, otave ne bo nič. In tudi drugo pičo je unišla suša. Sincdpja demonstracija. Začetek: ob 9. uri in po1. Kraj: ulica Acijuedotto, blizu kavarne »Ai Volti«. Demonstrantje: neodrešenci in aoc.ialni demokratje. Način: hoja po u icah Acq ^cdotto, ZovenzDni, Stadion, Torreate, preko t-ga Ooldoni na Corso. Mej Lojo peija socijali-Btičae himne in »Viva Danie«. Tu pa tam kaa; vaklik : »Viva il aoeialiemo«, kateiemu je odgovarjal navadno vskiik : »Viva Vjttor.o Kaiacuel-:«. Konec: okolo 11. in pel ure. Aretovanih: 24. Ranjenih: ? Posebnosti: Demonstracija je bil« bolj viharna nego predsinočaja, ker so se bili prikazali tudi oni od »Lega patriottica della gioventil triestina«. Naša opomba: Bog daj dežja ! Drnlial. Kakor nam poročajo, je dne 22. t. m. ob 11. in pol uri zvečer neka gospodska druhal, idoča po ulici Molin piccolo, pod prostori »Delavskega podpornega društva« uganjala pobalinske burke, na naslov imenovanega društva. Dotičnih »omikancev« je bilo GEezn in sicer v starosti od 20 do 30 let. Mi ne bomo navajali vsega, kar nam je sporočeno, pravimo pa, da ni častno za narod, ki se baba z dvatisočletno kulturo, ako njega sinovi uganjajo grdobe, ki bi bile nedostojne ce!<5 hotentotov ! In vrhu tega je tudi neumestno, da ravno sedaj drezajo v sršenovo gnezdo — ko je že tako in tako vse razburjeno. Oai osinerici razgrajačev pa bodi poveća ao, da utegne o taki priliki naleteti na — marsikaj nepričakovanega ! Nevihte, toča. — V moziraki okolici na Štajerskem je bila v petek 22. t. m. huda nevihta. Vihar je bil strašen. Mnogo drevja je bilo poškodovanega, tudi koruzo je vrgel vihar ob tla. Naposled je prišla še toča, ki je napravila ogromno škodo. V Savinjski dolini je strela udarila v neko kočo ter ubila 15-letnega mladeniča. V Kras ei pri Jaeki je bil v nedeljo silen ciklon, veter je odnesel strehe in ruval drevje. Toča je vse pobila, izlaeti so trpali vinogradi. V nedeljo ob 4. uri popoludne je bil v Parizu silen vihar. Stemnilo se je tako, da so morali prižgati luči. Med silnim grome-njem in bliskom se je VBula velika ploha. Snša, požari. — Iz Čedada poročajo o veliki suši, ki vlada v eloven=ki Benečiji. Dosedaj kažejo pridelki še dobro, ako ne bo pa kmalo dežja, bo na polju vse zgorelo. V dunajskem Praterja so po v nedeljo vaeli travniki v obsegu G0.000 FH m. Ogenj je bil v kratkem pogaš=n. Na brzovlaku, ki vozi iz Budimpešte v Baligrad sc je v nedeljo vžgal vagon na planem. Vlak te je vstavi', nakar bo pcžr pogasili. V gOEdn greko katoliške občine v Ma-gvjr-Periodu je »gorelo 25 oraiov, v občin -ekem gozdu v B.etri pa 50 oralov. Šsode je 21.000 kron. V nedeljo je pogorela v županiji Marcš-Tolda v^s Somoma. Vsako gašenje je bilo nemogoče, ker ni bilo vode. Zaloten tat. Sin gostilničarja Angela Stibeljna, ki ima gostilao na trgu Golaoni v hiši št. h, je včeraj predpoludne ob 11. uri zalotil v dvorišču i3te Lise nekega človek?, ki Be je s kleščami v rokah trudil, da bi odprl vrata gcstilničarjeve kleti. Tat je bil že odtrgal žabnico od vrat. Seveda ga je gostilničarjev sin džl takoj eretovati. Na policiji je tat povedal, da je 38-letai tesar Ivan P. Tajil je, da bi bil skušal odpreti vrata klet-' ; klešča da je imel v rokah le zata ker je jako nervezen (? !) in mora zbog tega imeti vedao kaj v rokah ! ! V kleti hrani gostilničar vina in sir, in sicer v skupnej vrednosti 1000 kron. Razne vesti. Danski kralj ima zelo dragoceno zbirko jajec, v kateri so komadi vsake vrste tičjih jajc. Zbirko cenijo na 360.000 K. Italija ima med vs?mi velesilami najmanje konj sposobnih v vojne svrhe. Ima jih le 2 milijona, dočim jih ima Nemčija 3 in p >1 milijune, Avstrija pa še več. 112 židovskih milijonarjev biva v Sa-vernih zvezaib državah. V Ameriki velja za milijonarja la o ji, ki ima 1 milijon dolarjev, to je našega denarja 5 milijonov kron. Na vsem svetu je sedaj okolo 250 mest, ki imajo nad 100.000 prebivalcev. Nemškega kapitala je vloženega v inozemskih deželah približno 32.009 milijonov mark. Tibet je veči nego Nemčija, Francozka in Španska skupaj, a ima le 6 milijonov prebivalcev. V Pasteuerjevem zavodu v Budimpešti se je minoli meaac zdravilo 275 oseb, katero so v grizli p3i. Vsi fo cepljeni b serumom. Raz mere« največ bolnikov je iz Hercegovine. Pri okSopnjači od 10.000 tonelat tehta zunanja Eteoa eama 3000 Tonelat (00.000 centov), strrji pa 1400 tonelat (28.000 1 ceačov.) Vseh Nemcev na svetu je 88 milijoaov. Od teh jih odpada na Ameriko 10,920.000. Po zadnjem ljudskem štetju je baje v Avstriji nič manja nego 1,780.000 ženskih, ki imajo ime Ana. Od 1600 milijonov ljudij, na zemlji jih biva le 500 milijonov v pravih hišah, nad 700 milijonov se zadovoljuje b kočami, oziroma podzemskimi jamami. Ostali pa nimajo sploh nobeaega stalnega bivališča. Trgovina. Borzna poročila dne 26. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.02—19.04, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termia K 239.65 240.20 Francija K 95.--95.20, Italija K 95-- 95.15 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.50, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.50, cgrskt kronska renta K 97.— 97.25, italijanska renta K 102— 102'/4 kreditne akcije K 636.-- 638 — državne železnice K 632.-- 634 —, Lombardi B 80.— 82.—, Llojdove akcije K 680--684 — Srečke: Tisa K 324.-328—, Kredit K 460.— do 470. —, Bodenkredit 1880 K 303 — 312.—, Bo-denkredit 1889 K 291.— 301.—, Turške K 126.50 po 128.50 Srbske —.— do —. Dunajska borza ob 2. uri popol včeraj danes Državni dolg v papirju i00.15 —. — „ n v srebru 100.15 —.— Avstrijska renta v zlatu 118 75 — „ „ v kronah 4°/«, 99.35 — .— Avst. investicijska renta 31/,8/, 91.10 —.— Ogrska renta v zlatu 4°/0 118.70 —.— „ v kronah 4e/, 97.15 „ renta 3»/, 88.85 — Akcije nacijonalne banke 1605.— —— Kreditne akcije 636.50 — London, 10 Latr. 239 821/, —*— 100 državnih mark 117.25 — .— 20 mark 23.47 — 20 frankov 19 04 — .— 10 i tal. lir 95.05 —.— Cesarski cekini 11.32 —.— Parižka !n londonska borza« Pariz. (Sklep.) — francozka rtnta 97.90 5°/0 italijanska renta * 102.85, španski eacterieur 86.87 akcije olomanake banke 567.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železir.;-677.— Lombardi —.— unificirana turška renta 85.90 menjice na London 252.55, avstrijska zlata ren:* 101.70 orrska 4°/, zlata renta 100.70, LSnderbacL —.— turške srečke 122—, parižka banka 11.70, italijanske racridijonalno akcije ——, akcije B;c Tinto 13.38, Mlačna. London, (čklen) Konsolidiran doU £85/s Lombardi 3V2 srebro 26l8/ia, špaaska renta 85^ ita iijansks renta 102—, tržni diskont 27/8. menjice n* Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila banke —.—. Stalna. Tržna poročila 26. julija. Budimpešta. Plenici za oktober 9 34 dc 9.85 Rž za oktober 7 73 do 7.74. Ovee za oktobei iv 6.78 do 6.79 Koruza za julij —.— do —.—, za i avgust 6.28 do 6.30. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanje poboljšalo, mirno. Prodaja A6.000 meterskih stot. ' Drug* žita nespremenjeno. Vreme : vroče. H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa gocd ave rage za tek. mesec po 50 kg 4125 frk, za sept. 41.50. Hambur g. (Sklep pop.) Kava Santos goo average za julij 331/« september 333/4, za dec 34 V«, za marec 25 "2, vzdržano. Kava Rio navadns loco 34—35, navadna reelna 36—3«, navadna dobu 39—40. Hamburg. (Sklep,) Sladkor za julij 19.10,. zt avgust 19.30, ra eept. 19 35, za oktober 19.60, stt dec. 19.55, za marec. 19.95. Stalno. Vreme: dež. Sladkor tuzemski. Centrilugalpile, piom^tn K 66.50 do 68.00, za september K —.— do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Conca^sč in Melispile promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— dc —, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 9gfc Java 10.6 Sh. Mlačno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodeče dobave, vzdržano, nespremenjeno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, rž avgust 14.65, za sept.-okt. 14.75, za september-df-cember 15.— mirno). — Pšenica za tekoči mc-eec 21.65, za avgust 21.75, za sept.- okt. 22.— za september-december 22.30 (stil 10). — Moka za tekoči mesec 29.20 za avgufct 29.65, za sept. okt 29.90 za sept.-december 29.0 > (stalno;. Repično olje za tekoči mesec 48.50, za avgust 48.50, za Bept.-december 49.25 zi jau uvar-april £0.50 (stidno., Štirit za tekoči mesec 4'3 25, za avgust 42.— za sept.-december 37.25, za janu var april 36.— (mirno) Sladkor aurov 88° uso nov 25— — 25*^ (mirno), bei za tekoči mesec 27l/t, za avgust 27*/,, za okt.-jan. 283/4, za januvar-april 2»Vj (mlačeo) ra-finirar BO'/j—o t Vreme: oblačno. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi 1= ulica Tesa št. 52. A. --'- (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rgs&Hg (šolsko poslopje). Cene, da ae ni bati nlkass konkurent Sprejemajo se vsakovrstna dela tn 1 po posebnih načrtih. Ivaatrov&B oaslk brssplaSao In fff.sljž? M. GAL Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogorice In modrci, ortopedični aparati, aparati za vzravnavanjo žirota, pasovi za popek, sospenzorji. -: Naročbe se izvrše po meri. . PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solldnost. Ljudje vseli stanov 1 zamorejo brez pronetne glavnice dobro iu trajajoča preslužiti ali kot postranski zaslužek pomnožiti svoje dohodke (na dan 15—20kron). Novi patentovani predmeti, ki so jako v rabi. V vsaki v isi ali okraju eden samoprodajalec. (Blago je prosto carine). Zahtevajte brezplačen prospekt. Paul Lamberty, Altena "NVestfnlen. Zastopnik ozir. poiovslec večje trgovine na Kranjskem, vešč slovenskega, nemškega in madjarskega jezika, tudi v pisavi sposoben, iz boljSe rodo vine, pošten in zanesljiv fant, 25 let star, popolnoma izvežban v manifakturni in specerijski stroki, bi želel priti v Trst, ali v Gorico, ^voja službo bi mogel zamenjati v 4 tednih. Najboljša spričevala so na razpolago. Kdo? in kje? pove iz prijaznosti uprava „Edinosti1"*. IA i A} Trgovina jeatoin IH- BJ Id. in del.katea išča dcCia z (ležale. Kje pove uprava »E lin isti«. Pekarna in slade ic ar na FRAN MILLANICH Trst. — ulica Commerciale 7 — Trst. Trikrat na dan svež kruh \siko vra'.fi. Rsz-našan^e na dom. Sprejema naročoe na alad-Sice itd. o priliki poide in krsto/. Najugodnejše csne. rrrjjna. J Poltaa 5 Ic^. cc.ll>j O K SD h trcnco. t DOMAČI PRIJATELJ" ! Zjffrcč* tsčcrzc fifJK Jfjfttf trW/đ4V/f. j EV URAH F. PERTOT v Trstu, ul. Poste nuove št, 3. priporoča veliki izbor ur: Ornega, Sehaff-hause Longines, Tavaunes itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske uro za gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih csnah. Zahvala. Tim potem izrekamo srčno hvalo častitim duhovnikom, cenjenim sorodnikom, uglednim prijateljem in znancem, ki so na kakor.šni si bodi način pokazali nam svoje ljubezen in sočutje toliko za časa bolezni koliko tudi ob smrti našega dobrega očeta. Srčna zahvala bodi še posebej vsemu onemu dobremu ljudstvu, ki se ni strašilo ne dolge poti ne žgočega solnca, da sprejme k zadnjemu počitku nam nepozabnega pokojnika Antona. Bog vam stotero poplačaj. Prosimo, da se i v prihodnje dragega ranjkega ohrani v častnem in pobožnem spominu. Maša zadušnica bo v četrtek dne 28. t. m. ob S. uri v cerkvi Novega Sv. Antona. Žalujoča družina Guštin. Sprejema zavarovanje človeškega živ-j a po najraznovrstnejSih kombinaci-pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je a dno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. Va&k člen ima po preteku petih let pravico do dividende. M. V U A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.4S K Izplačano odškodnine: 78,324.623*17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-naroduo upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim Škodam po najnižjih cenah škode cenfuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši slovea, koder poaluje Dovoljuje iz Čiatega dobička izdatne podpore v narodne iu obČnokoristne namene. i i is! W jtajlepša \ssccmi nabava je prisostvovati koncertu v ljudskem vrtu i* K V tej vročini! I ni tako lahko ugasiti si žejo. Mej tn doline, ki se v ospredju razprostirajo do morja. Lepe zračne sobe z dobro hrano za letoriščnike. Nizke cene. Nizke cene. pri Borštu, Za izletnike dobro urejena restavracija: Izboren teran, mrzio pivo, okusne jedi. Svojim rojakom ae posebno priporoča udana Elconora Fer hi ga lastnica. Fo vinokoj kr. zemaljskoj vladi prog-laSena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička £ p a i o v a £ k a kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i najkorisnija i najglasovitija liekovita voda, koja je cd prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, pluČ2, crkfjana. raznih katara, astme, mjehura, kamenca, hemeroida tzlatne žile), nateklih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bo'esti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE", ZAGREB, iiica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnaina, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. •H- — V slovenskem trgu ob železnici, kjer _ . . . . -__- -- je mnogo uradov in ptujoev 83 odda. v najem Prodajalmca izgetovlismh blaga Uentuvelno tudi proda prostorna hišas^ka- i varno in penzijenom. Kje pove upravništvo. lila Gitta fii Triism" podpirajte družbo Cirila in ]ftelo5a! tvrdke EDVAEĐ KAI.ASCH Via Tor rente št. 40 ^ nasproti gledališču „GOLDONi" ^ s krojaSnico, kjer se izvršujejo obleka ^ po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo pe- g rila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah Izbor boljših in navadnih snovij. VELIKI IZBOR -^g ^ izgotovljenili hiač za delavce K kakor tudi blaga za hlače, ki Be na- pravijo po meri. XX Avtorizovana krojaeniea. Svoji k svojim ""S&S B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam r — Grem kupit par čevljev! — Svetujem Vam, dz greste v ulico Riborgo št. 25. po domaČe k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za možke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naroebe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik: Peter Reliar. A;-'j^au. ljulju . 'A tafe^ag^f^ »»iS^^^sfca^iig^gKfci. z^i^JS^s-; „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUB L J AN Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K l,QQQ,QOQ ! Podružnica v Spletu Kupuje in prodaja -r^te r-L.1, tms'j>7iiib pises, prijori-st, koiannslaih r delnic, vsiut, novcav in u^vir. sases iiliaja k ^rsb&s^a. Zamenjava in ejkomptnje isžreb&ne vrcancss:9 pspirje la vcoviuje zapale -— knoone. — - Bajs prednjms sa vračL papirje Zavaruje srečke proti kurznJ i ------- Izgubi - - Denarne vloge vsprejema 7 tekočem račuuu sli na vložne knjižice prot- ugodi i o p! obrestim. Vloženi denar obrestuje od cins vloge tio dne vzdiga.--= P^-^rna^ s žski ia aakasnioami. Vtnkuiujo šn divlnkuiuje vojaške žsnitnlnek^ kavcijo. ggT £&kozipt tsi žnJtajS£v sitiLti. £cn- as naročila.