24. številka Ljubljana, v ponedeljek 31. jannvarja 1898 XXXI. leto. Ishajg, vsak dan iirctr, iaimll nedelje in praznike, ter Telia po polti prejeman za avstro-ogerske dežele ta i mesec 1 gld. 40 kr. — Zs Lfnbljaoo hrva pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 pld. 30 kr. aa jed ogerske delele aa tre leto 15 gld., /.a pol leta 8 ., za Oetrt leta 4 gld., aa je«len en m rut c 1 gld 10 kr /i po&iliauje na dnna raAana se po 10 kr. na mesec, .80 kr. aa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veo, kolikor pultoma znata. — Na narocbe, brez istodobne vuofiiljatve naročnine, se n» o«ira. Za oznani Ta plaču/e m od tUnstopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr , ce se dvakrat, in ihj 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai nni ee izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. U pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j vse administrativne stvari. Telefon *t. 2»-4. Vabilo na naročito. Nlavno p. a. obiiuslvo ul|udno vabimo nn Mv* naroCbo, stare »ospode naročnike pa, kateri« Je potekla koneem meoeea naročnina, proatmo, da Jo ok pravem eaau ponove« da pošiljanje ne preneha ln da dobe vae številke. It „SLOVENSKI NAROD velja aa IJaklJaneke naročnike kres po Ali; a- nja na dom» Vae leto. . . gld. 18— I £etrt leta. . . a*ld. ISO Pel leta. . . e-ao | Jeden sneaee. „ l-io Za poftll|anJe na dona ae računa lO kr. na meter, HO kr. aa četrt leta. H po*ll|Mufein po potil veljat Vae lfto ... (Id. 15 — I C'etrl leta . . . gld. 4 — Pol leta ... 99 t*'— I Jeden mesec . „ 1*40 ejejT"" Naročuj« oe lahko ■ vsakim dnevom, a Is k rata ee mora poslati tndl neročulun, drugače oe ne omlramo na dotično naročilo. fJafT" EJal ae natavl|a !#. dan po potekli naroe-nlnl kres oilra va»fcesnn+ kdor ne vpoilje late ob pravem enan. Upravnietvo „Slovenskoga Naroda". Češki namestnik — odstavljen? Nadi dvomi o državniiki modrosti in politični spretnosti ministerskega predsednika bar. Gautsch a postajajo čedalje večji. Že dva meseca stoji baron Gautsch vladi na čela, a svojo modrost in svojo spretnost je pokazal samo z umikanjem pred nemškimi nasilstvi, samo s kapitulacijami pred sveto osebo Karola Hermana VVolfa. Ministarski predsednik je prevzel nalogo, da ,pomiri" razburjene Nemce. Za izvršitev te naloge ■i je izvolil posebno metodo in sicer tako, s kakršno se že nikdar in nikjer ni nasprotovalo revolucijskim gibanjem, nHjmanj v Avstriji, kjer je vlada Slovane že opetovaro pomirjala s puškami in vešali in kjer je vsak najmsnjši odpor zadušila z največjo brutalnostjo. Zadnji slučaj te vrste je bilo preganjanje Omladine v Pragi. Nemce boČe ministerski p red sni n k pomiriti s koncesijami. Baron Gautsch izvršuje prevzeto nalogo na ta način, da se udaja nenifiki prepotentnosti, da odjenjtiva na vseh straneh. Odkar ima državno krmilo v rokah, je samo napram Čehom pokazal, da ima vlada še kaj moči, Nemce pa gladi kakor nedolžne otročiče, ne meneč se za to, da je nemštvo vsied tega izgubilo že vsako spoštovanje pred državno avtoriteto, vsako spoštovanje zakonov, in da čedalje predrznejše naglasa končne smotre vsega svojeg* gibanja. Ministerski predsednik se je že tako daleč Hj)' z »bil. da hoče kapitulirati — če na direktno, pa vsaj indirektno, — celo pred nemškimi študenti; niti toliko eneržije nima, da bi se upal kljubovati naravnost impertinentnim zahtevam teh mladeničev. Komaj so bili dijaki praških visokih šol sklenili, da ne obiskujejo več predavanj, dokler se ne prekliče prepoved, nositi provokatorične djaške trakove in čepice, hitro je poslal Gautsch sekcijskega šefa Hartla v Prago in dal razglasiti, da ugodi vlada želji čestitih p n. gospodov dijakov nemudoma, čim se Z'*ključi zasedanje dež. zbora češkega, torej v kao i h štirinajst'h dneh. A dijaki niso baronu Gautsehu niti tega roka dovolili, dasi je prava pravcata „Gal-genfrist". Dijaški shod, katt-ri ae je pod patronanco Wolfovo vršil v soboto v Litomef cah, je sklenil, da začne vse nemško dijaštvo na vseh avstrijskih visokih šolah splošen štrajk, ako vlada do danes opo-ludne rečene prepovedi ne prekliče. Mogoče je v nas vse in zato je celo mogoče, da se vlada ukloni tudi tej zahtevi, kakor se je uklonila mnogim drugim. Verjetno seveda ni, da se vlada popolnoma uda, zakaj v tistem hipu postala bi pred vso Evropo tako smešna, da bi jo to one* mogočilo, toda da ekuSa po ovinkih odvrniti razposajene dijake od njih namere, o tem pričajo dovolj že cficijozni listi. Vladi pač ni nobena žrtav prevelika, da pridobi ž njo lepo družbo Wolf >v in Irotov. Po njenem uplivu je klerikalec Ebenhoch vrgel svojim slovanskim zaveznikom poleno pod noge, ker pač ni pomislil, da so Čehom nemški liberalci še vedno bližji kakor nemški klerikalci, in sedaj, prav na dan pred začetkom dijaškega štrajka, razglasili so nemški listi, da misli Gautsch odstaviti češkega namestnika grofa Coudenhovea in imenovati namestnikom nemškega generala. Coudenhove se je Nemcem zameril, ker je priznal, da so zadnje praške izgrede prouzročile nemške provokacije in ker se je upal nastopiti proti nemškim provokaterjem. Nemci so začeli boj proti njemu in so tekom nekaterih tednov popolnoma zmagali. Gautsch kapitulira, Coudenhove mora pobrati šila in kopita in iti, na njegovo mesto pa prid- baje pod maršal Fux pl. Echeoegg, kateri je bil L 181)1 brui-lir v Ljubljani in nam je izza tiataga ča^a znan kot vojak velikih sposobnostij in odločnega nemškega miAljenja. Ako je ta vest resnična, potem naznanja važen uspeh, kateri so dosegli Nemci z obstrukcijo. Ta novi nspeh nas uči, kako se da v Avstriji kaj doseči. Dobro leto že traja revolucijsko gibanje avstrijskega nemštva in čim je brezobzirnejše, tem veAje uspehe doseza. Zapomnimo si dobro ta nauk, morda ptide kmalu prilika, da se bodemo po njem ravnali. _ V I Jubilant, 31. jannvarja. Shođ nemških akademikov in profesorjev ▼ LitomeHcah je bil vsekakor jako velik. Zastopani so bili tudi velikonemski akademiki, prišla sta rektorja nemškega vseučilišča in tehnike v Pragi, mnogo profesorjev ter nekaj poslancev, mej temi seveda neizogibni Wolf. Sprejeli sta se dve resoluciji, s katerima se zahteva, n-ij se obe nemški visoki šoli prelomita v čisto nemški okraj češke kraljevine in naj se začne danes, 31. januvarja opoldne splošni velikošolski štrajk, ako se dotlej prepoved glede čepic in trakov ne odpravi. Profesorji so predlagali, naj se začne štrajk šele tedaj, ako se z zaključkom češkega deželnega zbora omenjena prepoved ne odstrani, toda velikošolci so ta predlog zavrgli. Vendar pa je izjavil rektor Ulbrich, da se predavanja na vseučilišču ne ustavijo Nemški dijaki agitirajo za to, da se prične na vseh nemških vseučiliščih viso-Šolski štrajk. Graški nemški akademiki se že pripravljajo za to in bržčas se jim kmalu pridružijo še dunajski. A v atrijsko ruske razmere. »Novosti" pišejo: Sporazumljenje mej obema državama more le tedaj obstati, ako izpolni Avstrija vse spr-jete naloge do cela vestno. Oiicijalna politika se ne sme razločevati od neoticijalne, sicer je sporazumljenje gola fraza Vsa zgodovina balkanskih držav od njihove ustanovitve kaže, da se je Avstro-Og-rska nepre- .LISTEK. Plesni rod. Spiial Emil Zola. Vida se je vrnila nedavno iz samostana, in bliščeča plamena plesne dvorane so razsvitljevala njeni, še otročji obrazek sinoči prvič. Njeno nežno lice kaže sedaj tisti zlati refleks, kateri je svojstvo Sicilijank, in njene nočnotemne obrvi le s težka zagrinjajo ogenj njenih pogledov; toda v plesni dvorani je bila ostala še vedno tisto boječe šolsko bitijce, katero zarudeva pri vsakem poklonu tja do ušes. Zibajoči se na blazinah v lahkem dremežu, v temni sobici, v katero ne puste goste preproge nikakega žarka zimskega solnca, menjajo se ji po zmedeni glavici slike sinočnega plesnega večera. Na stoleh leži leno razmetana njena dišeča plesna toaleta tam bele gacehlačice, ondu par nežnih svilnatih črevljic, tu zračna pahljača. Na toaletni mizici bs lesketa dragocen okrasek in od plesnega reda sem ji pošilja zveneli šopek zadnje svoje vonje. Mal solnčea žarek je ušel izza preproge in švignil po obraza zaspanke. Vzbudi se, gleda zaspano in desnica seže nevsdoma po plesnem redu. Mehanično pregleduje plesno knjižico in ko obrača list za listom, na katerih je zapisano ime Ivin, Šine neka nezadovoljnost preko nežnih potez. Vedno ta bratranec Ivan! Ima pa zelo lepo pisavo; tako okrogle, ravne črke. Njegova roka se ne trese nikdar, niti ako se moje oklepa. Ivan naj bi bil jedenkrat moj mož I Pri vsakem plesu je vzel, ne da bi bil vprašal, moj plesni red in zapisal sebe vedno za prvi ples. To je brez dvojbe pravica soproga. Ta pravica pa ji nikakor ne ngaja. Zamaknjeno gleda pred se. Soprog, šepeče, ta beseda me plaši. Ivan ravna z menoj, kakor s kako šolarico. Tudi ne vem, zakaj naj bi bil baš Ivan moj mož; jaz ga nisem nikoli prosila in on me tudi ni prosil privoljenja. Ko sva bila de otroka in sva se skupaj igrala, spominjam se — bil je zelo nevljuden. Sedaj pa je jako vljuden — ljubši bi mi bil, da bi bil manj vljuden. Ivan in vedno Ivani Saj vendar še nisem njegova! Povedati mu hočem, naj svojega imena ne piše več s tako velikimi črkami, to vzame preveč prostora. Knjižica se polagoma zapre. Plesni red sovražijo najbrž vsi možje ! Drugi listi kažejo zapeljivo druga imena. Ludovik, mrmra gospica. Smešen človek. Prišel me je prosit kadriljo, a me niti pogledal ni. Ko se je oglasila godba, vlekel me je seboj v nasprotni konec dvorane, neki veliki plavolaai dami nasproti, katere oči ga neprestano zasledovale. Slehern čas se ji je nasmehljal in me tako pozabil, da sem morala Šopek, kateri mi je padel iz rok, celo sama pobrati. Vsakikrat, ko je nasprotna dama šla mimo njega, je zašepetal nekaj na njeno uho. Poslušala sem, a ničesar razumela. To je bila morda njegova sestra. Oh ne! Stiskala sta si roke, in ako je stal poleg nje, klicala ga je godba zaman k meni. Sama sem ostala na svojem prostoru in vse figure so bile uničeno. Mogoče pa je bila njegova gospa. Ab, kako neumna sem I Vida gleda z na pol odprtimi ustnami san javo pred se, kakor otrok, ki si radovedno ogleduje ne znano igračo. Leno prične šteti zvezdice na odeji, a desnica leži še vojno na plesnem redu. Malo etano vmešavala ▼ njihove notranje razmere, in čudno bi bilo, ako bi grof Goluchowaki tradicijo- , nalne politike ne nadaljeval. Nastali premor n< bo dolg in avstrijska diplomatska godba se začas iznova. Napadi Kur do v so se začeli zopet pojavljati, in armenske vasi ob ruski meji trp* pred temi roparji; Armenci pa vračajo tudi silo za ognjilo. Ruska vlada je vnovič pozvala porto, naj napravi že vendar jedenkrat mir, s cer bo Rusija sama zasedla vse pokrajine ob Kavkaziji. Španija in severna Amerika. Žpanjci so raili sev^rnoauuričai sk h bojnih ladij v kubanskih lukah jako razdraženi. .Hraldo" predlaga, naj odgovori Spanja s tem, da pošlje svoje b juh ladij« v loke Izjedmjenih držav. Vladi se zdi po'ožaj opasen. Angleži v Perziji. Nedavno se je poročalo, da se j" angleško ladjevje vsidnlo v perzijski luki ter motivirao to z anarhističnimi pojavi v Perziji. Angleško ladjevje se sedaj ved- kakor bi b to ondi jedini go-tpoiar. Ujelo je parmk „B-dudžistan", k-r je vozil za BaSfOj turško mesto, orožje. Angleži opravljajo torej posel p r:ijsk^ pomorske po ic je, dasi jih ni zato nikdo pooblastil. A angleški up v je s :n iznova n naštel. Angleži so tu li ova lili mesto Bušir, važno trgovsko m^ste, da je meščan-s'.vo dobro oboroženo, in perz jska vlada je dala na to t.ikoj konfiscirati 10 0Qi> pušk. Ko je bd v Džasku umorjen neki brzojavni nadzornik, odšla je tja nemudoma angleška p hotna četa, in na nemire v M- it-.um so s« odzvali Angleži Ukoj z odpo^iljat-vijo bojndi ladij. Angleži so ttrej kakor nadležne stenica. zari|ejo se v vsako p-rz jsko ugodno ležeče mesto. Toda Turija in Rusiji že ugovarjati toli s Ino naraščajočemu uplivu Angežev. Zlasti Rudija bo odločno ugovarjala, da bi se Angleži skalno vsi-drili v per^jsk^m morskem zalivu, ker je v Rusji baŠ ta točka izredne važnosti, hakor Talienvau v kitajskih, tako utegne Bušir io perzijski zaliv postati resna preporna točka mej starima tekmecema, tako da j« prav možno, da nastane mej ruskim medvedom in angleškim mrož«m boj na življenje in smrt. — Knez Utitomskij, izdajatelj „ Peterburgskija Vjedo-mosti4, ugovarja jako ogorčeno, ker so prišle angleške ladij« v Port Artbur. Uht.omskij piše: „S č m morejo opravičiti Angleži svojo predrznost ? Očividuo smo dod-j vdiranje Angležev v tnje zemlje prt m do energično zavračali. Toda sedaj ni čas groženj. Ne na morju, kjer sta Anglija in Japonska močnejši od Rusje, ampak doma, na suhem, kjer more Rusija vsakega sovraštvo streti, je jedino možna rešitev orijentskega vprašanja. Ako bode začelo pihati s severa na hišic« iz kart, katere so postavili Angleži v Indiji, potem nastopi politična zad ji ura umetno ustanovljenemu in vzdrževanemu kraljestvu; Angležem pa bo prišlo veselje misliti na razkosanje Kitajskega." Dopisi. H ftt«|erakegA. 29. jannvarja. Kakor znano, nameravajo štajerski Nemci ptujsko dežniao nižjo gimrazjo izpopolniti v višjo, kar pomeni — nov, izdaten prirastek na nemškutarskem, še vedno po-ganjajočera parobku. Ako bi nove razrede dobili Slovenci, kak hrup bi nastal v velikonemškem tabele cvetke šumljajo in se zibajo, najbrž vedo, kdo je bila ona plavolasa dama . . . Vida prebira dalje. Neko ime jo zopet ustavi. Robert je zlobnež! Nikdar si nisem mogla misliti, da živi pod tako belim telovnikom tako črna duša. V kratki pol uri me je primeril že vsem cvetlicam, zvezdam in drugim krasnim stvarem. Nisem vedela, kaj naj bi mu odgovorili, tako sem bila presenečena. A ko me je peljal na moj piostor, ni ize mogel ločiti od mene. Stopila sera mej okno, in preproge ho me skrile pred njegovimi pogledi. Tu začujem, kako Robert veselo pripoveduj« svojemu prijatelju, da je plesal z ,malo samostansko gosko", katera je „pri vsaki besedi ko ogenj 2arudela in povešala oči*. Norčeval se je tudi iz drugih goapic, a vsega nisem slišala Samostanska goska! Sem li to jaz? Ali kaka moja prijateljica? Tereznka morda ? — Pavel ima plave oči; Pavel ni lažnjiveo, in on zna tako lepo, tako sladko govoriti. Da, da, ponavlja Vida. Pavel ima zveste, plave oči in Pavel ni lažnjivec. In kaj praviš o Juliju? začenja znova plesni red; Julij te smatra za Dajboljšo plesalko! In Mirko boru! Z odločnostjo primarno <>d-ćdcodnno; ako Že ne tako, za katero bi blo treba št*ti novih denarjev, pa vsaj t ko, ki ne stane niti vinarja! Glede pos'eduje imam namislh — dvoje-zičn« naše paralelks na mariborski in celjski gimnazij, katere naj se izpre>m«n'jo — po kranjskem vzgledu v čisto slovenske! Za tako izprem*onbo g» vonjo todi drugi tehtni ra-lngi. Svoječasm namera al- venskih poslancev, ondotno našo mladino glede prestrogih nčnih tir.atnv v nemščini razbremeniti, s* j« n mre: p«> dvojezični uredbi p »polnem ponesrečila. Ali so — zLsti v prv>m in drugem razredu — učijo vet ali pa le pol >vca pr-dmetov n.....ški, je iz legi italiMe pač vse jedno; resnična olajšava j* mogoča jedino na zgor-j omenjani način! Ć»-mu p-i tudi razfoč k d-lati mej kranjskimi in Štajerskimi S;ov»nci? Da bi bila potreba nem-SčitiH pri pos'elnjih ve'-a kakor pri prv h, ta je p«č bosa. Da bi naše paralelks vsled označene izpre-memb« izgubi >e katerega učenca, se tudi ni btti; ravno narobe. Ali jia *e naj mar bojimo nemškega „str«šla?- Ako si taisto ogledamo v bližini, spo-znamo, da ju po »redi votlo, oboda pa tudi n ma! Stoj-č na trdni in zanesljivi podlagi v drž. oso. postavah zajamčenih nam pravic, lahko kljubiijnino vsem n^m^km viharjem tembolj, ker ima Ham"za-vedni m brezozirni Nemec rešp^kt In pred O'iim, ki mu je v t h lastnostih jednak, doč m ponižnega bojazljive* zaniuje in — ustrahuje! V. K o r o t a n. Dnevne vesti. V Ljubljani, 31 januvarja. — (Osobne vesti ) Koncurtni vodja ,Glas-bene Matice", g. Josip Ceri n je odložil svoje dosedanje mesto, na katerem je deloval z vso požrtvovalnostjo, ter prevzel s 15. septembrom t I. v c. kr. dvorni cerkvi sv. Avguštiua na Duntiju mesto organista. — Dvorni svernik pri dalmatinskem na-me.stništvu g Karol M. Truxa je imenovan dvornim svetnikom pri upravnem sodišči na Danaji. — Računski podčastnik v p. g. Ferdinand Unger je imenovan kancelistom pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. — (Občinski svet) imel bo v četrtek, dne 3. februvarja t. I, ob petih popoludne v telovadnici I. mastne deške petrazredoice v Komenskega ulicah redno sejo. Dnevni red: I. Preds^dstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje soje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnji hišne posestnice Marij« Czerne za priznanje odškodnine v stavbnih zadevah; 2. o rekurzu hišne posestnicn Karoline Treo proti magistratnemu odloku zaradi naprave žleba; 3. o pritožbi ml Ka-rola Tavčarja proti magistratnemu odloku zaradi stavbnega dovoljenja; 4 o poročiti pravnega koa-sulenta o zadevi brezplačnega odstopa sveta za pro-jektovane ulica ob Trpotčevem posestvu na Resljevi cesti; 5. o pritožbi Ane Lenčkove omožene Debev-čeve proti razsodbi mestnega magistrata št. 41.619. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o magistratnem dop'su o zadevi poprave Sv. Martina ceste; 2. o oddaji mestnih tiskarskih del za prihodnjo triletno dobo; 3. o potrebi premembe § 7. navodila za oskrbovanje loterijskega posojila in ž njim združenega amortizačnega zaklada. V. Stavbnega odseka poročilo : o prizivu hišnega posestnika Ivana Godca na Z dovski at zi proti magistratnemu odloku z dne in Vilko in Albert? Vs-m si najbolj ti ugajala in srečni so bdi, ako si sa jim le nasmehnila. Vida začuti, kako jo šegeče mala knjižica mej prsti; hoče jo zapreti, a nima poguma. Ti si bila kraljica plesa, zašepeče zapeljivec v plesnem redu. Tvoje šestnajstletne krase je zavidala marsikatera. O Vida, veliko glavic si nocoj zmešala ! Mlada gospica posluša zarudela zapeljivo besed«. Ah, mala petlja moje obleke se je bila odvezala. Gotovo so se smehljali mladi gospodje. Ta nepazljva šivilja! Ali ni nič plesal s teboj? vpraša hitro plesni red Kdo? vpraša Vida ter znova zarodi do vrata. In ime, katero je plavalo že pred četrt ure pred njenimi očmi in katerega črke njeno srce tako željno čita, leži sedaj na njenih ustnih. Gospod Emil je bil včeraj tako žalosten. Videla sera, ko je iz daljave zrl na-me. Ker ni upal meni približati se, šla sem sama k njemu. Tako sem ga prisilila, da me je naprosil za p!es. Ah, Emil ti ugaja, šepeča knjižica. 24 novembra 1897, štev. 38 616. VI. Policijskega odseka poročilo : o prizivu lastnikov psov v Vodmatu proti pUčevan a pasje takse za 1897 I. VII. Odseka za olepšavo mesta poročila: 1. o prošnji „Eislauf-Vereni', da se podaljša najemna doba do I. 1910; 2. o uredbi „Zvezde". VIII Vodovodnega direktorija poročilo: 1. o prošnji lastnica kopališča, Josi-pine Gnesdove za znižanj« vodarine; 2. o prošnji hišnega posestnika Frančiška Kovača z* npeljavo vode; 3. o podtljšanji vodovodnih cevij do kolodvora dolenjskih železnic; 4 o prošnji hišne posestnice Franje Foderlove za podaljšanje vodovodne cevi do nj»ne hše ob c-sti v mestni log; 5. o prošnji društva „DirkalŠče slov. bcikliatov* za položitev vodovolnih cevij na društveno dirkališče; IX. Elek-tramiškega direktorija poročili : 1. o magistratnem dop su v z tdevi zavarovanja mestne elektrarn« proti ognju; 2. o magistratnem dopau v zadevi imenovanja drugega pazmka p i akumulatorski pretikal* mci. X Personalnega tn pravnega odseka poročila: 1. o prošnji bivšega magistratnega praktikanta Avgusta Erzina za prepis zapisnikov o dveh tajnih sejah občinskega sveta; 2. o prošnji Aut. Permšta za sprej-m v občin-dto zveso; 3. o mestnega magistrata dopisu glede priznanja nagrade Ivanu Ur olju, kurjaču centralne kurjave v mastni hiši in Franu Kobalu, vratarju d želnega muzeja. — (Is oes. kr. mestnega šolskega sveta.) O c. kr. mestnega šolsk *ga sveta redni seji z dne 25. t. m. prejeli smo sledeče poročilo: Potem ko predsednik proglasi sklepčnost se preide na dnevni red, in poroča zapisnikar o kurOucijah ter pove, kako so bde rešene. Prošnjo nekega uitelja za novčno podporo sklene se pnpnroc lno predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Reši se več prošenj za pripoznanje starostnih doklad in se prizna mestnemu uadučitelju Franu Rakrelju šesta, mestnemu učitelju Janku Janežiču in mestni učiteljici Avgusti Ma 11 ino vicevi pa tretja službeno-sta-rostna dcklada, prvemu od 1. januvarja letos, dragemu od 1. oktobra lani, tretji od 1 decembra lani Sklene s i šolskim vodstvom priporočiti nakup „Ho'zlovega" stenskega zemljevida „Palestine*, katerega j« za slovenske šole priredil prof. Orožen. Prošnji nekega učenca za oproščenje od obveznega pouka v slovenščini se ugodi. Končno se reši še nekaj internih zadev. — (Za potnike) Na železnicah jemljejo popotniki večje kovčege, časih kar celo vrs o s sabo v vozove tako da so ravnateljstva primorana v tem ozira najojstreja navodila izdajati. Posebna vrsta popotnikov je tako brezobzirna proti dragim, ž nj mi potujočimi ljudem, da ne obloži s svojimi neštevd-nimi kosi prtljage samo največjega dela p ostora, za prtljago določenega, temveč tudi neplačane se leže in celo hodnike osebnih voz. Vsak popotnik sms samo in le prost' r, kolikor ga je neposredno nad njegovim plačanim sedežem, s prt'jag > obložiti, do* čim je prostor nad drugim sedeži določen za one, kateri j h plačajo. Osobju južne železnica js ukazano, popotn k »m kateri imajo preveliko prtljago ali preveč prtljage nhod na peron zabraniti, i a jih povabiti, i-to pri oddaji prtljage izročiti. Težje in večje stvari pa ae sploh ne smejo jemati v vozove, — (Poštne zadeve) Od 1. svečana t I. naprej se ne bodo več pisemske pošiljatve neposredno Železniškim poštam oddane, za kraje v tuzemstvu (Avstriji) namenjene, pečatom železniške pošte pečatile, marveč bodo dobivale dotičie pošiljatvs Vida še globokeje z .rudi. Pri plesu sem čutila, kako js trepetala njegova roka v mojej. Ko sem zapazila, da mu ugajajo moje rože, dala sem mu jedno. To vendar ni nič hudega! Seveda ne, Vida. In ko je prijel za etetko, približala so se njegova ustna tvojim prstom in on jih je poljubil. Ali je to kaj grdega? ponavlja Vida. O ne, gotovo ne! Nasprotno, zaslužiš grajo, ker si ga pustila na ta buren poljub čakati toliko Časa. Emil bi bil diven mož I Zares, Emil bi bil diven mož, mrmra Vida. Ljubiš ga, nadaljuje zapeljivec; ako bi bil jaz na tvojem mestu, dal bi mu takoj poljubček nazaj. Ne, ne, ustavlja se začudena Vida. Zapeljivec pa nadaljuje: Samo jeden poljubček, ta na njegovo ime Ničesar ne bom izdal. Pri vseh bogovih prisega Vida, da kaj tacega ne stori, a mej tem branjenjem so se dotaknile njena ustna Emilovega imena jedenkrat — dvakrat . . • Tedaj zahrešče vrata, in hišna vstopi v sobo. Plesni rt d hitro izgine pod blazine in se skrije mej sežnobelimi čipkami, poštni pečat Sele na poŠti, kamor so namenjene. . Poailjatve te vrste, namenjene na Ogersko, v oku- j pacijsko ozemlje in v inozemstvo, pe a'ile »-e bodo . mej istodobnim razveljavljenjem pisemskih znamk j pečatom železniške pošte kakoršen je v rabi za prepečatenje obratnib listin. Ker se tedaj od označenega dne naprej ne bo dalo s pisma več posneti kraja, kjer je bilo pismo vrženo v pisemsko trožico železniškega poštnega voza ozuoma v tružico na kolodvora, ostajale bodo take pnšiljatve v slučaju, da se ne mog6 dostaviti, na pošti, na katero so bile naslovljene; nedostavljene, iz Ogerskega. okupacijskega ozemlja in iz inozemstva vračajoče se takove pošiljatve hranile ss bodo kot ne dostavio e na dotičmh železniških poštah, kjer so bih oddane. Da se more tedaj v prihodnje takovo nedost t v I je no pismo vrniti od pošiljatelju, priporoča se da pride-nejo odpošiljattdji takovim neposredno železniškim poštam oddanim pisemskim pošiljatvam vselej svoje ime in slano ališče. — (Milo vreme.) Včerajšnji krasni dan izvabil je ljubljansko prebivalstvo na vse strani po ljubljanski okolici. Posebno veliko j h je p »hitelo na prijazno Šmarno gore, kjer so b li izletniki z vsem prav dobro postiežni po marljivi gostilni-čarki. Izletniki iz g re vračali so ae okičeni s cvetlicami in nekateri telo z metulj', katerih je bilo veliko videti na gori. Ljubljančanom je priporočati, da večkrat pobite na to pnjašuo goro, posebno seda>, kjer je za izletnike z vsem preskrbljeno tako z dolvo pijačo kakor tudi z jedjo. — (Policijske vesti) Tekom leta 1897. je aretovala mestna polic jaka straža 2504 os-b (lanskega leta 2431) in sicer zaradi razgrajanja in kaljen' i nočnega mirn 814 (I. 1 822 j, zaradi postopanja 620 (I 1 513), zaradi pijanosti in ležanja na ulici 301 (1. I. 203). zaradi beračenja 273 (L 1. 364), zaradi prestopka tatvine 120, oseb brez sta novah.-ča 101, zaradi r» verzije 90, zaradi hudodelstva tatvine 77, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe 27, za:adi prestopka goljufije 22, zaradi hudodelstva javn> ga nasibtva 20, vlačng 17, zaradi prestopka lahke telesne poškodbe 15, zaradi hudo-d« Istva goljufije 14, zaradi pregreška § 45 vojnega cakona 10, zaradi prest« pka poneverjenja 9, oseb zasledovanih v policijskih listih 7, zaradi hudodelstva poneverjenja 4, zaradi hudodelstva nevarnega pretenja 4, znradi prestopka § 522. 3, zaradi prestopka gl-diščnega reda 2, zar, di prestopka cestno-pohcijskega re ta 2, zaradi poškodbe tuje lastnine 2, zaradi prestopka § 320. lit e 2, znradi hudodelstva neč stos'i zoper naravo i, zaradi hudodelstva uboja 1, zaradi prestopka so vodstva 1, zaradi hudodelstva zažiga 1, zaradi prestopka železno-cestnega reda 1, zar di prestopka § 516 k. z. 1, zaradi prestopka $ 431. k. z. 1. Od teh aretovancev je bilo c. kr. deželnemu sodišču i/ročenih 151, (I. 1. 196) in c. kr. okrajnemu sodišču pa 543 (I I. 442) Oigon-skim potom odpravilo se je iz Ljubljane 827 (1. I. -816) aretovancev in 29 (I. I. 44) občenevarnih oseb se je izgnalo iz ljubljanskega obmestja. Nasproti drugim sretovancem se je postopalo poli-cjjsko-kazeiif-ko Tatvin je bilo leta 1897 naznanjenih 225 (I. I. 239) in sicer hudodelstev 71 (1. 1. 130; prestopkov 146 (I. I. 109) Vi h tega prigodilo se je 7 (I. I. 4) vlomov. Pri hudodelstvih tatvine so bili v 64 slučajih pri prestopkih v 98. in pri vlomih v 4 slučanh storilci znani ali so se poizve-deli iu ovadili. Skupna škoda provzročena po tatvinah znaša, kakor je bila po poškodovanih napo-vadna 10.523 gld. 24 kr. V minolem leta je bilo 6 samomorov, 4 osebe so se ustrelile, 1 oseba se je obesila in 1 je skočila v vodo. Poskušenih samomorov je bdo 6, izmej teh so se trije poskusili ustreliti, 1 zastrupiti, 1 obesiti in 1 zaklati. Umobolnih je bilo oddanih v bolnico in v norišnico 18 oseb (I. 1. 27) Ponesrečilo se je 18 oseb Najdenih reči je bilo 195 in izgublienih je b.lo naznanjenih 241. Dovoljenj za krošnjarenje se je dalo 163 osebam (I. 1. 241) Mrliče v je bilo 1162. Rojenih je bilo minolega leta 1099 otrok. Tujcev je došlo v Ljubljano 20401 (I. I. 10016). Oadeb se je napravilo po mestnih policijskih stražnikih 6313 (I 1. 4000) po detektivih 1000 Detektivi so tudi aretovrtli 190 oseb (I. 1. 186). Mestni policijski urad je rešil 16635 (I. I. 14000) vlog. Vseh vlog je imel mestni magistrat 1897 leta 44788. — (Umrl) je v Starem trga pri Ložu, notar ■g. Fran Strašek po kratki bolezni v 41. letu svoje starosti. Bodi mu zemljica lahka I — (Čitalnica na Vrhniki) priredi v nedeljo dne 6. februvarja t. 1. v društvenih prostor h ma-ekarado 8vira oddelek vojaške godbe slavnega c. in p špolka št 27. Vstopnina maskovanim ali kostum o van na 50 kr, nemaskovsnim 1 gl. Vstopnice, brez katerih vstop maskam ni dovoljen, dobe" se pri gospodu Gabr. Jelovšeka. Vstop dovoljen je le po. vabljenim ali po društvenikih vpeljanim gostom. Začetek ob 8. uri zvečer. _ _ -7 (.Narodna čitalnica« novomeška in •Dolenjsko pevsko društvo") priredita članom narodnih društev dne 5. svečana t. 1. v prostorih Narodnega doma Vodnikovo svečanost. Vzpored koncerta, pod vodstvom g pevo vodje Ign. Hladnika 1. Josip Cerin: Domu, moški zbor. 2. A. Dvofak: Prstan, op. 32, št. 9, ženski zbor, spremlja na gla •oviro g. Rudolf Sterle. 3 Igo. Hladnik: Pri oknu, «P. 32, dvospev za sopran in tenor, pojeta goapica Milka Dolenčeva in g. Jurij Kozina, spremlja na glasovira g. pevovodja 4 K. H ffmeister: Tri Jankove pesmi, mešani zbori S j 'jen ples, pri katerem awira oddelek meščanske godbe pod vodstvom gosp. Karola Bitscha. Začetek ob polu 8. uri zvečer. — (.Slovensko bralno društvo' v Kranju) priredi v sredo dne 2. sveč na t. 1 plesni ve ček. Začetek točno ob polu 9 uri zvečer. Vstopnina udom 20 kr., neudnm 40 kr. — (,Narodna čitalnica" in pevsko društvo „Lira* v Kamniku* priredita v sredo, dne 2. svečana t. 1. veselice. Vzpored: 1 G. Brož: „Slava Slovencem", koračn'ca, udarjajo tamburaši 2 F. Juvanec: „Pastir", moški zbor z barit >n samospevom. 3 G Br«'Ž: lnterm^zzo iz op^re „Ca al leria rust cana", udarj b iz Kranja1*, vesela igri e petjem v 1 dejanii. 2. C. Kreutzer: Tercet, iz opere „Prenočišče v Granadi". 3. H Sattner: „Opornin k petju", mešan zbor. 4 Skraup: „Kje dom je moj?" mešan zbor. 5. dr G. I pa vec : „L.k> v slovo**, moški zbor. 6 Gj. Es-mhut: „V naravi", moški zbor. 7. * » * „Hrepenenie po g rah", mešan zbor 8. Iv. pl Zaje: „U t»ojw, moški zbor. 9. J< s. Fleiš-man: „Triglav", mešan zbor. Za et~k ob '/«8. uri zvečer. — (Posojilnica za Bled in okolioo) irat v nedeljo, dne 6 februvarja ob 3 uri popolulne v dvorani Blejskega doma svoj občni zbor. — (Nesreče.) V Lescah je posestnik Anton Soklič padel v pijanosti v svojem hlevu pod konja, kateri ga je z nogo udaril po glavi tako, da je Soklič vsled dobljene ran v umrl. — V Hoternažiti v kranjskem okraju je padla 6Mna hči mlinarja Simona Narobota v potok in utonila — (Narodna čitalnica v Vipavi) priredi dne 2 februvarja t 1. v p ostorh g. Ant. Perhavca v „Tabru" v Vipavi Vodn kovo veselico. Vzpored : 1. Jos. Ogrinec: „Kje je meja?" izvirna glurna v jednem dejanju. 2.R Silvester: „Kavanca", kuplet, poje goapica Mirni Perhavc 3- Schaffer: „Gr<*ščak in kmeta", šal ivi trospev 4. Ples. Pri plesu svira orkester E I. Enzmann. Začetek točno ob ! ,8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr., sedež 20 kr , k plesu 1 gl. — (Koroški deželni zbor) je dne 29. t. m. razpravljal o predlogu, naj se razvelj avijo jezikovne naredbe ker so nezakonite in razžaljive za nemški narod. V debato so posegli tudi sloveuski poslanci. Muri je naglašal, da so jezikovne naredbe potrebne tudi za tiste okraje na Kotoškem, koder prebivajo Slovenci. Grafenauer je poudarjal, naj se znanje obeh jezikov zahteva samo od uradn kov, ne pa od ijudstva. E i n 8 p i e I e r je okrcal nekatere nemške govornike in nemško časopisje ter zahteval jednakopravnost v šoli, v uradu in v javnem življenju, sklicuje se pri tem na vseslovenski shod. Nemci so zagnali silen hrup, češ: kaj nam mar vseslovenski ehod. Kakor smo že javili, je bil predlog, naj se razveljavijo jezikovne naredbe, sprejet z veliko večino. — (V laški šoli v Nabrežini) je učitelj Negri obesil na steno šolske sobe na mesto podobe cesarja Franca Jožefa podobo italjanskega kralja. Mej otroke je razdelil zemljevide, po katerih spadajo Trst, Goriška in Istra k Italiji Tako poroča »Pol." Vrli učitelj Negri je lahko prepričan, da se mu radi tega ničesar ne zgodi. — (Skandali vistersksm deželnem zboru) V dveh sejah isterskega dež. zbora so se primerile velike demonstracije proti hrvatskim in slovenskim poslancem. V II. seji, v kateri je zbornica vzpr* jela Bubbov predlog proti preložitvi istrskega deželnega zbora iz Poreča v Pulj, je galerija hrupno demon-strovala proti Spinčiču in Trinajstiču, ker sta go vorila hrvatski. V zadnji seji so se primerile še večje demonstracije. Na to sejo je bil prišel tudi namestnik grofGoess. ki je pozdravil zbornico samo v italijanskem jeziku, iz česar izvaja „PiccoIoM, da je namestnik priznal izključno italijanski značaj Istre. Posl. Bartoli je predlagal, naj bode italijanščina izključni razpravni jezik v deželnem zboru. Ko je Mandič začel hrvatski govoriti, je galerija talila in razgrajala ter pela pesem „Nella patria de Rosetti", tako da je predsednik sejo pretrgal. Ko je Mandič začel zopet hrvatski govoriti, nastal je iznova hrup. Mej demonstranti so bili tudi učitelji in učiteljice. Demonstrantje so celo v zbornico pljuvali. Predsednik ni pustil Mandiču čitati predloga glede bratovščin in mu je odvzel besedo. Konec seje so se ponovile zopet demonstracije. — (Razpisane službe) C kr. polic jsko> ravnateljstvo v Tratu razpisuje več mest policijskih koncipistov in adjutiranih konceptndi praktikan■ ov. Prošnje do 12 februvarja. — Mesto sodniškega hInge pri okr. sodišču v Kranjski Gori. Prošnje do 26. februvarja pri deželnem sodnem predsedstvu v Ljubljani. * (Rontgenovi žarki proti tuberkulozi.) Predsednik Rontgenovegu kab na a v Berolmu, prof. Griinrmch je izjavil, da ga dosudajšnti poskusi še niso do cela overil, je-li Rontgenovi žarki res odpravijo pljučno tuberkulozi p ič pa morejo ozdraviti kožno tuberkulozo (lupus). * (Beraška baronica) V Kaltenleu'gehenu na Nižjem Avstrijskem je aretoval orožnik 60 let staro baronico Fani Saalliaussen, vdovo Svait^er-jevo, ker je prosjačila ter bila brez strehe Pred seđiŠČen) J9 povedala, da je bila v mladosti vel ka krasotica in bogat nka, a da je njen pokojni mož zapravil vse njeno inetje * (Policaj roparski morilec) V Parizu so zaprli bivšega polic-jek-ga nadzornika R ideaua, ki je umord. zadavil in postrelil izredno veliko število deklet. Star je š^Ih 44 let ter je ž'vel doslej v divjem zakonu s 75lefno markizo Mannurv d' Ecot. * (Sneg v Carigradu.) Dočim imamo tu najlepše vreme, bil je v Carigradu ntrašen vihar, sneg je naleta val, da leži po većih krajih za 111 ter vi« eoko. Vsled tega ie nastalo v predmestjih veliko pomankane in glad. * (Kuga v Indiji) Iz Bombaya se por >ča, da se je v Sinni pri Namku občinstvo uprlo vladnimi odredbam proti kugi. Moh je pobil nekaj zdravnikov, zažgai pomožne boln ce, podrl poHo ter porezal brzojavne žice. Vojaštvo je m ralo streljati. I_ _ I Slovenci in Slovenke 1 ne zabita družbe sv. Cirila ln Metoda I Knjiiovnost. — „Slovenski Svet", 1. štev. X;. letnika prinaša tole vsebino: Slovansko-ogerski Slovani v novem letu — Izpremembe jezikovnh naredb. — Deželni zbori. — Iz Krče«inskih potoćnic. — O umetnosti. — Dn btine. — Razgled po slovanskem svetu- — Književnost. — ^Slovanski Svet" stane za vse leto 5 gld., za uč telje, učiteljice in dijake pa 4 gld Naroča se: Wien. IX Etseogass« 13 — „Slovenka". Vsebina III. zvezka: V božični noči. — Pravica do sreče. — Nekaj pedagogike. (Dalje.) — Naročilo. — Ž^na bodi možu najboljši prijatelj. — Pogovori. — Znameniti slovanski skladatelji. — Dopis iz Zagreba. — Novi »-opki. — Iz dnevnika male gospodinje. — Ob studenčku. — Shod slovenskih učiteljic. — Razno. — Doma. — L srnica uredništva. — Izvestja muzejskega društva za Kranj -sko Vsebino 6 sešitka 1 Dr Fr. Koa: Iz domače zgodovine. (Doba od 843 -867.) 2. M.Iao Pajk: Črtice o nekdanjih slovenskih nas-db 11 di v Go enji Avstriji. 3 Dr. Fr. Kos: Laško gospodstvo 1. 1630. (Dalje.) Mali zapiski. 1. S. R. Šilertabor. 2 Dr. Fr. Kos. Stroški za bulo, s katero je bil Sig smund Lamberger imenovan za ljubljanskega škofa. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 31. januvarja. Oficijozno se razglaša, da je vest o odstopu namestnika C >u denhova in o imenovanji podmaršaU Fuxa njegovim naslednikom pop< Inoma neosnovana. Du&ai 31. januvarja. Ebenhoch prijavlja v „Volksblattu" komentar k svojemu govora v deželnem zboru, kateri naj posebno pazno prebere .Slovenec". Ebenhoch pravi, da so dogodbe v Budjčvicah uplivale na njegov nastop, ker je vsled teh dogodb nastala zanj dolžnost, priti Nemcem na pomoč in svariti Cehe. Ako Čehi tacega svarila ne preneso, potem nimajo nemški klerikalci ničesar vec iskati v desnici. Češki poslanci sicer niso odgovorni za rečene dogodbe, ali njih dolžnost je, da prebivalstvo pomirijo. (Ali Wolf, Four-nier, Pfersche in drugi Nemci, ki neprestano hujskajo, nimajo te dolžnosti?) Zal, da Čehi tega ne Btore. Ako imajo Cehi poštene namene (!!), ostanejo klerikalci še pri desnici, a treba je, da narede Čehi mir na Češkem in da se odločijo na žrtve, (čehi so dovolj storili ; ne samo da so odjenjali glede naredb, izdali so tudi dva oklica, ki sta pomirjala narod, Nemci pa niso ničesar storili.) Dunaj 31. januvarja. Ogerski ministerski predsednik baron BaLfFy je bil včeraj v avdi jenciji pri cesarju, potem pa so imeli avstrijski in ogerski ministri več ur trajajoče posvetovanje o nagodbi. Ogerska vlada se je izrekla, da je pripravljena odnehati glede prometa 1 slitini prcđutti, ako se vs; ogerski vrednestni papirji oproste avstrijskega rentnega davka. Dunaj 81* januvarja. M nistmki pred sednik Gautsch je bil danes pri cesarju v avdi-jenciji. Ogerski min stri so razen Banffvja vsi odprto vali. Prgajanj* in« j avstrijskimi in oger-skimi ministri so se nanašala v prvi vrsti na materijal, kateri se naj predloži kvotnima de pttaoijsma, da se na ujega podlsgi dogovar jata o k veti. Dunaj 31. januvarja. Na vseučilišči je nabit razglas rektorjev, s katerim se prepove d u ie dijakom vsako zbiranje na hodnikih. Na meravam shod slovanskih dijakov je rektor definitivno prepovedal. Praga 31. jflnuvurja. V Ltomeficah se je včeraj vršil ljudski sbod, na katerem sta razen nt k h neuušk h bursev govorila tudi Funke in Wo f Sit iln;i je rekel, da Nemci nikdar ne pripnstf, da bi nemška vseučilišča v Avstriji postala črno rumena, in da bi bila vzgojeva lisVa avstrijskih uradirkov, češ, vseučilišča so vseminska kulturna zadeva in morajo to ostati. Ohranjo se pa samo, če bodo Nemci jedini in radikalni. Shod je vzprejel resolucijo, s katero je odobril sklenjeni štrajk nemških visoknšolcev Praga 31. januvarja. Predavanja na univerzi in na tehniki se vrše danes kakor po navadi, a poslušalcev je bore malo. R» ktorat nemške tehnike je izdal oklic, v katerem po življa dijake, naj obiskuje predavanja. Praga 81. januvarja. Slovanski >n so-cijaloodeniokratični dijaki, vpisani na nemškem vseučilišču, so sklenili, da obiskujejo i nadalje predavanja Danes prtdavajo vsi profesorji. Brno 31 januvarja. Mej nemškimi in mej češkimi dijaki je bita tu včeraj zvečer velikanska rab tika. Jednajst dijakov je bilo aretovanib. Brno 31. januvarja. Povod včerajšnjim izgredom so bi'i nemški burši, ki so se klatili po ulicah, koder prebivajo sami Čehi in na skočili Čehe, ko so ti na Heil tulenje cdgo varjali z „As' žije Piaha". Atene 31. januvarja Kretski parlament ima jutri prvo sejo. Pričakuje se, da proklamira princa Jurija kretskim guvernerjem. Atene 31. januvarja. 2000 turških vo jakov je prišlo v Lazarini pri Tnkaiitu, da iztirja davke. Lazarini pripada Grški. Prebi valstvo se je uprlo in nastala je prava bitka. Naslednji dan so Turki zopet prišli čez mejo in plenili po grških vaseh. Pariz 31. jenuvarja. Členi svoječasnega ministe-r.-t* a Dupuy, za čigar vladanja je bil obsojen Dr>yfus, i^vzemsi sedanjega predsed sednika Faurea in takratnega vojnega ministra Merciera, so sklenili pričati v pravdi proti Zoli. 76.000 kron je glavni dobitek princ Kvgenove spominske loterije. Opomnimo, da je žrebanje že dn« 11. februvarija. Poslano.*) V odgovor na .Poelano" gospe Marija BtuHer v it. 15 .Slov. Nareda" z dne 20 janatarja 1.1. Ker «m&tra naš čislani žiran, go«pod IVfiha Momcber, pod svojo čast, ođgn arihti mu dotični inserft zfcrraj onipnjpne g'»p*1, oziroma njft sopropa, g. Ivana Miiller-js, šteje si tflfcajfcnjl ohčmski odbor v dolžnost, pojasniti ritateljem feva lista dotični nemisljeni prest- pek pns pda župana ZHrudi koncesim za krčmo Podpisani ob'inski rdbrrn>ki nimref: pntrjn-jejo n tem v imenu v*ppa občinikeg-« odbora v Z*pono, da g. župan Miha Mor«cher ni ntoril ničesar drnzega. k>kor da je kot Jopan izvrftil sklep odb rove aeje več ne jednaj^tih glasov p«-ot« jedn"mu. (M) Andrej Mauer, Rihard Mihelčič, Vinko Bukovšek, Pavel Veinbergrer, odborniku. svetovslca. *) Za vsebino tepa spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor tlolota zakon. ITmrll no v I,jul>l: Dne lil. iannv»rja: Hulena Jevn kar, delsvćeva žena, «7 let, Krakovske nlice ftt. 22. jetika DnA 'Jh januvurj-t: A % VolČ, lampistova žena, 4*2 let, Pred koniuSnico št. *2, snrirlenje frev. Dne 3<>. jannvarja: Mihajl Šraj, ožitninski pašnik, 40 let, Radeckega cesta 8t. "ŽH, jetika. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem ."I ■*> "2 m. c« S a ca "-> Čas opa zovanja Stanje baro-metra v ram. ¥ k* iS Vetrovi Nebo I * -2 ■2 g S 1 5 i "o se J a»*i a. » 29 9. svefter 749 8 00 breatvetr. jasno 30. 7. sjntraj 747 7 -4 1 ■1 svsh megla 00 "2. popol. 745 0 64 sr. svzh. jasno j 31 t 9. z veće r 7. zjutraj '2. popol. 713 1 738 2 733 4 4 2 40 6 6 •r. jng p. m. tah. p m. zali. skoro obi. skoro obi. oblačno o-o Srednja temperatura sobote in nedelje 1'4' in 22", za 3'3 in 4ou nad normalom. dn** 31. januvarja 1898. -Skupni državni dolg v notah..... 10'J *;ld M kr. Skupni državni dolg v srebru . . . . lt)2 , •">') * \vstrijska zlatA renta....... , 15 , \rstrijbka kronska renta 4*'(..... 102 , 7i „ ^erska '.ijita renta 4°/a....... 121 ( 35 . ">Kernka kronska renta 4°/0..... 9S> , 30 . Vvstro-ogerske banane delidoe .... 9H0 , — a .\reditne delnice......... 363 , 80 „ London v ista........... 120 „ 05 „ kemiki drl. bankovci za 100 m.irk ... 58 , 75 , 10 mark............ 11 , 75 . «0 frankov........... 9 , 53 „ italijanski bankovci........ 46 „ 35 N C. kr. cekini........... 6,(8 „ Dn6 29. januvarja 1897. 11 , državno sreAke iz 1. 1H54 po 250 gld. 162 gld. - kr. Državne arefike iz 1. 1864 po 100 gld. . 189 , 25 „ Dnmiva reg. srečke 5°/0 po lOo gld. . . 13') . 30 m 7.emlj obč. avstr. 4'/«°/0 zluti tast. listi . 98 , 60 m Akcije anglo-avHtr. banke po 200 gld. . . 163 . 40 , Lijnbljariske srečke......... 22 , 75 m Rudolf, j ve srećke po 10 gld...... 26 , 25 . Kreditne srnćke po 100 gld...... 199 t — m rramway-drn6t. velj. 170 gld. a. v. . . . 492 , — a Papirnati rubelj.......... 1 B 27*/4 , Izvod iz voznega reda veljaven od dn* 1. oktobra 1S97, lota. fl»«ltMMt •» I^Mt>i|ssn«> jiiž. kol rrev« ^sTrbii Ob 12. nn 5 m po noAi osobni vlak v Trbil, Beljak Celovec. Fran*enfe»te, Liuhno; ćez Selztbal v Ausse, 8olnnprad; će» Klein RHfling v Sr. jr. Line, na Dnnaj via Amatetten. — Ok 7. ari 5 ni. zmtraj osobni vlak v Trbiž, Pontab.-I, Beljak. Celovec, Franze sfeste. Ljubno, Dunaj; ces Selztbal v Solno-grad ; fez Arnstetten na Dunaj. Or» II. nri 50 m. dopolndn«. osobni v'nk v Trbiž. Pontabel Beljak, Celovec, Ljnbno, Selztbal, Dnnaj — Ob 4 nn 2 m popolndne osobni vlak v Trbil Beliek, Celovec. Liuhno; ćez Sel/t hal v Solnotcrad, Lena Gastein, Ze>ll ob ie/.eru. Inom .hI, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; črt Kkm-Reinmg v Steyr, Line, Bidejevice, Plzeuj, Marijine »are, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Lip-sk<>, Dunaj via Amafetten. — Proiga v N«>v» ineeln lm % K«<-«>tJ«. Ob H. uri 15 m ejatraj meftani vlak. — Ob IV, nn -f> ra. popolndnt mešani vlak. — 01» 6. nri 30 m zveiVr ii-i'Suni v Ink — l>rca, Inomoata Zella ob jezeru, Lend Oasteina, Ljuhi.a. Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. nri 57 m. popoln-dne oh' bm vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeate, Pontabla — Ob 9. nri ti m. zvečer .•sobni vUk z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaku, Celovca, Pontabla. — l*rus;a I a Movvgaa aneeta I u la Koeevjav, Ob W, ari 19 m. zjutraj uieaani vlak. — Ob 2. uri 32 m, popoludne ni e sam vlak — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani vlak. — 4»«IU«> JOUR-FIXB gostilničarjev in kavarnarjev v gostilni gospoda An t. Zupan-a „pri črnem medvedu", Rimska cesta. Priporočam tvojo bogato, veliko zalogo vsakovrstnih 189—9) ur in verižic prstanov, uhanov itd. posebno veliko izbero gg. ženinom in nevestam po najnižjih conah. "Vna Vabim na mnogobrojen obisk ter P'fiilj.m cenike po poŠti zastonj. FR. ČUDEN urar v LJubljani. I Južnoštajerska hranilnica v Celji obrestuje liranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 1898 naprej po 4 odstotke ^ ne da bi oilu-jfovala rviitnl davek. Nevsdignene «bresti pripisojeio s« va;ikega i. prosinca in f. malinu srpana h kapitalo. Ravnateljstvo. (1 -.u-. -9 Otvoritev gostilne. (lila no podpisani namanja s tem, da je odprl v Streliških ulicah št. 8 gostilno z dolenjsko vinopivnico. Tod i se priljubljeni dolenjski „Stadtberger" iz vinograda gospoda Drel se-ta, kakor tndi nsjizbornejse Kosler-Jevo marčno pivo. (i«2—i) Zagotavljajoč vedno reelno postrežbo, prosi za mnogobrojen obi8k AvjriiHt JE»fi,v«eU. IIHIMUUI Srečke za princa Evoena spomenik, I ^gji teden. (71-9) C21awnl dobitek t 75.000 11 Srečke it Sflfc kr. priporoma J. C. Maver v Ljubljani r O ML vrednosti. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip JNolli. Lastnina in tiak „Narodno Ti&kurue".