Št. 11. V Ljubljani, sreda dne 15 januarja 1919. Leto III. li Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo In upravnifitvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošli z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo, celo leto K 40, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklumacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Revolucionarni akt. Danes stopa v veljavo naredba, s katero se uvaja delavnik na slovenskem ozemlju. Današnji dan bo za slovenski proletarijat zgodovinski dan, Z današnjim dnem je deloma dosežen smoter, ki se je zanj slovenski Proletarijat obenem z ostalim, boril nad trideset let, a vedno brez uspeha, ker se je kapitalistični razred z vsemi silami upiral uvedbi osemurnega delavnika navajajoč vse »strašne« posledice za našo industrijo in obrt, Proletarijat ni bil dovolj močan, da bi bil takrat to zahtevo izvojeval. Prišla je vojna, ki je marsikaj izpremenila v gospodarskem in političnem oziru. Ošabni kapitalisti so danes postali bolj krotki in dostopni pametnim zahtevam delavstva. Ruska revolucija je delavstvu vsega sveta dala poguma in novega duha za socialni boj in je na drugi strani tudi kapitalistom pristrigla vsemogočni despotizem. Tudi naša buržuazija je to občutila in danes nima poguma nastopati proti delavskim zahtevam. Lahko trdim, da če je meščanska večina naše narodne vlade deloma sprejela našo zahtevo po osemur-niku, ni to storila iz ljubezni do delavstva, temveč iz strahu pred njim, ker se je bala, da bi to delavstvo v slučaju odklonitve drugače nastopilo. Zaraditega smatram ta dogodek za revolucionaren akt, ki nam ostane nepozabljen. Priznati treba, da je osemurni delavnik za delavstvo neprecenljive vrednosti. Osem ur dela, osem počitka, osem izobrazbe in razvedrila to je naš stari ideal. Vsakdo ve, da je največji vzrok kulturni zaostalosti delavstva predolgi delovni čas. Delavec, ki mora delati Po deset do dvanajst ur na dan, nima časa ne veselja za izobrazbo. Podjetnik pa je dobro vedel, da čim bolj neveden je delavec, tem lažje ga izkorišča politično in gospodarsko. Manj ur pa ko je delavec zaposlen v tovarni, v rudniku in drugod, toliko več je na svežem zraku — toliko manj bolezni — toliko več življenja. Manj ur ko delavec dela v tovarni, toliko več dela je za brezposelne. Manj ko je brezposelnih, toliko močnejši so vposleni, da si pribore boljše plače in druge ugodnosti. Ti so glavni argumenti, ki povedo, zakaj se je delavstvo s tako silo borilo za uvedbo osemurnega delavnika. Danes je to deloma doseženo, naredba stopi v veljavo. Ali pozabiti ne smemo, da je naredba le kos papirja in delavstvo je tisti faktor, ki mora to naredbo uresničiti. Mnogo bo naših delodajalcev, ki ne bodo marali »vesti osemurni delavnik — in to zlasti tam, kjer je de-lavsto še neorganizirano in nevedno. Mnogo bo podjetnikov, ki bodo skušali delavce pregovoriti s tem, da >0do, če se skrajša delovni čas, manj zaslužili ter bodo “beli več časa zapravljati denar. Ali zavedno delavstvo mora stati na straži že od prvega početka in naznaniti vsak tak slučaj, da se že v kali zatre vsak poizkus. Oorje delavstvu, če bo sedaj popustljivo, ker sicer v nekaj mesecih izgubimo to veliko zmago. Delavstvo mora dokazati, da je te zmage vredno. Pokazati mora, da se ni bojevalo za osemurni delavnik zato, da bo lenuharilo in po gostilnah prosti čas tratilo — ampak za h>, da ta prosti čas porabi za lastno izobrazbo in za iz-°brazbo svojih drugov ter za boljši odpočitek. Ne, da-bo popivalo po gostilnah — temveč zato, da bo uživalo čim več svežega zraka in si svoje zdravje utrdilo v ko-rist sebi, svoji družini in narodu. Dokazati mora, da je zahtevalo osemurni delavnik tudi iž solidarnosti s svojimi tovariši, ki so zaradi predolgega delovnega časa brezposelni in morajo živeti v največji bedi sami in njih družine. Delavstvo mora s tem činom pokazati, da hote uve javiti geslo: kdor ne dela, naj ne je — ajj da lote tudi dati priliko, da vsakdo lahko delo dobi, ker ne sme biti več, da se eni trpinčijo od ranega jutra do Poznega v.cčera, drugi pa morajo biti na cesti brez dela in zaslužka ter stradati. Delavci; osemurni delavnik stopi danes v vseh večjih obratih v veljavo. To je uspeh našega dela — branimo ga pred vsemi sovražniki in z vsemi pomočkl ter nadaljujmo delo, da bo v najkrajšem času osemurni delavnik postal splošen. To pa se bo doseglo le, če ■se vso naše delavstvo strne v naše razredne strokovne °rs:anizacije. ter podpira naša socialistična stremljenja. i Delavci, dosegli smo prvo z zmago, varujmo jo in poj-| dimo takoj na delo za dosego druge in tako naprej do i končne osvoboditve delovnega ljudstva. i Uradništvo in Narodna vlada. Prejeli smo in objavljamo: Iz uradniških krogov se nam piše: Nestrpno pre- bira uradništvo vsaki dan komunikeje o sejah Narodne vlade, da bi zasledilo, kako sc bo odzvala vlada svoji moralični dolžnosti, da vendar že enkrat odpomore nezaslišani bedi in strašnemu pomanjkanju v vrstah urad-ništva. Vedeli smo, da posluje že dalj časa komisija za enotno ureditev uradniškega vprašanja in pričakovali smo vsak dan izboljšanje .našega gmotnega stanja. V Nemški Avstriji se je to že drugi teden po preobratu izvršilo. Z začudenjem smo zato brali v komunikeju 43. seje z dne 9. januarja t. !., da je Narodna vlada izročila predloge te komisije poverjeništvu za finance, »da izračuna finančni efekt, nakar bo o njih razpravljala.« Tako torej! Za nas pride sedaj po žVstnesečnem vladanju v prvi vrsti v poštev »finančni efekt« in potem se bo šele milostno in počasno razpravljalo o tem. Mi pavprašamo; Ali je Narodna vlada tudi takrat izračunala »finančni efekt«, ko je v prvem ali drugem tednu svojega vladanja naklonila vojaštvu sedanje za 3200% proti prejšnim povišane prejemke in to pri popolni oskrbi in opremil? Vaš list je to opetovno grajal in zahteval demobilizacijo in izpraznitev kasarn. Vlada je pa odgovarjala, da rabi vojaštvo za zavarovanje naših severnih in zapadnih mejd. Zračunali ste dne 21. decembra pr. 1., da nas stane 160.000 kron dnevno samo vzdrževanje ljubljanskega vojaštva, mrtvega za produktivno delo. Do danes je izdala vlada po tem računu samo za ljubljansko vojaštvo, in sicer v dveh mesecih okroglo deset milijonov kron. In naše severne in zapad-ne meje?! Rdečica sramu nam zalija lica, ko vidimo, da mora sedaj naša nedorasla mladina krvaveti in umirati — ne da brani naše severne meje, ampak da brani našo gorenjsko stran, našo ožjo domovino... Fred dvemi meseci pa ni vlada proučevala »finančni efekt« dovoljenih izdatkov za vojaštvo; tudi danes še ne računa, tem mani, ker je »vojaški efekt« ne samo negativen, ampak naravnost polom. V Ljubljani so p;i na dnevnem rodu po gostilnah poboji med vojaki! Zato se obračamo z zaupanjem na Vaš list in na poverjenika sodruga Kristana, da povesta Narodni vladi in njenim buržoazijskim poverjenikom, kot zastopnikom velekapitala, bank in privilegiranih stanov, v brk, da je Narodne vlade prokleta dolžnost, da z vso naglico reši gmotno vprašanje uradništva in da tu ne računa in ščiplje, ko je vendar za neproduktivno vojaštvo dosedaj vrgla milijone in milijone. Predočite si le ta slučaj, ki so premnogokrat godi: Sin-praporščak, torej fant 18 do 19 let, pokaže očetu-uradniku svojo mesečno gažo: nad 700 kron. Oče ne more lastnim očem in ušesom verjeti, da bi njegov ncdolčtni sinček toliko »zaslužil«, ko vendar on, ki služi že do 20 in več let državi in ima družino 5 oseb, prinese mesečno komaj 600 kron domov za vse vkup... In to še ni nižji uradnik, ampak že bolj »visok«, ker ima na uniformi zlat ovratnik. O sramotno nizkih prejemkih nižjih uradnikov uiti ne govorimo. Ti v svoji nezakrivljeni bedi niti ne vodo, ali bi s teinf bornimi zaslužki pokrili za silo svojo in svojih otrok nagoto in pri tem uinrli lakote — ali se pa za silo najedli krompirja in repe in pri tem hodili kakor Adam in Eva v raju. Poleg tega pa še opazujemo, da se vsa potrebna, časih tudi nepotrebna, nova imenovanja gibljejo le v mejah višjih razredov, to je VIT., VI. in V.; nižji razredi pa dosedaj niso bili deležni nikakih napredovanj, sploh nikakega uvaževanja, Ne moremo si tolmačiti to počasnost ravno v našem perečem vprašanju; menda ga ni stanu, ki bi toliko pretrpel v vojni kakor uradniški stan. In to bi morali gospodje pri vladi vedeti! Vsi drugi stanovi, obrtniki, trgovci, kmetje, so delali in še delajo naravnost sijajne dobičke; vsaka branjevka in pre-kupčevalka ima tisoče in tisoče prihrankov; vlada pa vedno le zvišuje cene za najpotrebnejše stvari! Le uradnik je živel ob vojnem kruhu-in krompirju in varoval v skrbno prikriti revščini — »dostojanstvo svojega stanu«. Ako ima vla^p srce za obrtnike in trgovce, katerim deli po nizkih cenah obilico demobilizacijskega blaga; ako ima vlada srce za kmeta, kateri se je v vojni razdolžil in ki je prišel ob koncu vojne še do cenene uprežne živine in vozil, (kje je pa tu finančni efekt?!)' ako ima srce za tega kmeta, ki noče biti več kmet, ampak kapitalist, ker delaš 1000 in več odstotki in se sploh obnaša oderuško — je pač tudi njena najvišja moralična dolžnost, da že vendar enkrat izdatno pomaga uradniku, ki je bil vedno z vso vnemo na svojem mestu in sedaj še bolj kot prej, ter se s tem le malo oddolži napram temu stanu. Drugače se utegne dogoditi, da bo še tisto uradništvo, ki danes še ne čuti socialno-demokraticno, zapustilo v strnjenih vrstah stranke buržoazije ter prešlo v vrste proletarcev. Kar vsem prav toplo priporoča - več, uradnikov SHS —- proletarcev. ______ Politični pregled. Trgovinski dogovor med Narodno vlado v Ljubljani in tržaškim guvernerjem. Ljubljana, 14. jan. (Lj. k. u.) Med načelnikom generalnega štaba italijanskega guvernerja v Trstu polkovnikom Grassijem ter poverjenikoma Narodne vlade v Ljubljani dr. Trillerjem in inž. Remcem so bile te dni v Trstu konference o izmeni blaga. Političnih vprašanj sc v oficialnih razgovorih niso dotaknili, ker poverjenika v to nista bila pooblaščena od osrednje vlade. Dogovorih so se v svrho olajšanja medsebojnega prometa uvede redna, obojestransko cenzurirana kurirska služba med Ljubljano in trstom, ki bo posredovala tudi zasebno trgovsko korespondenco. Blago sc bo izmenjavalo v Logatcu. Italijani so pripravljeni dobaviti sol, riž, južno sadje, manjše količine petroleja in testenin, strojno olje in po možnosti tudi primerno množino angleškega premoga za plin. V izmeno so pa zahtevali uvoz stavbenega lesa, ki bi ga rabili približno 3000 vagonov, nadalje železje in eventualno premog (tega pa le v izmeni za angleški premog). Italijani želijo tudi, da se njihovim oficialnim odposlancem in kurirjem dovoli prost prehod čez ozemlje Slovenije. Narodna vlada bo imenovala v Trstu posebnega pooblaščenega zaupnika, ki bo posredoval pri guvernerju v njenem imenu ter izposloval: zlasti potrebne potne listine za vzdrževanje trgovskega prometa. — Poverjenika sta obiskala potem ameriško misijo, ki sta jo o vse.h naših razmerah temeljito informirali. Misija, i ki ji načeljuje prvi veloposluniški tajnik Zedinjenih držav Mr. Mugh Gibson, je sporočila našima poverjenikoma, da je za kraljestvo SHS na potu iz Amerike sedem parnikom z živili, vrednimi 35 milijonov dolarjev. Člani misije so obljubili, da pridejo v najkrajšem času j zaradi nadaljnih informacij v Ljubljano. Vtisk, ki sta ga j narodna poverjenika zadobila glede narodnostnega po-i ložaja tržaških Slovencev, je kar najneugodnejši. On-dptni Slovenci so zaradi sedanjih razmer v narodnem oziru popolnoma obupani. Nad 4000 slovenske dece je brez šolskega pouka, ker je guverner prepovedal zopetno otvoritev slovenskih šol in ustavil slovenski šolski deci brezplačno kosilo, dočim ga je italijanska šol-, ska mladina še vodno deležna. Zaradi tega in spričo velike bede in brezdelnosti ki vlada v Trstu in okolici, je upravičena bojazen, da bodo revnejši sloji pod pritiskom razmer pričeli pošiljati svoje otroke v italijanske šole. Naša poverjenika sta naprosila ameriško misijo, za posredovanje, da se pouk na naših šolah zopet dovoli. Demonstracije na Reki. Reka, 13. jan. (Lj. k. u.‘ Po predavanju Podrazzija v Zadru so italijanske tolpe znova pričele žaliti jugoslovansko prebivalstvo. Z nekaterimi so tako grdo ravnali, da je morala poseči vmes mednarodna straža. Gospodični, ki so jo žalili je prišel srbski major Milič na pomoč, italijanski vojaki pa so ga napadli. Zabodli so ga z bajonetom dvakrat v hrbet in v vrat. Težko ranjenega so spravili v bolnišnico mornariške akademije. Tudi srbskega častnika Paraviča so Italijani izzivali. Ob štirih popoldne so se vojaki raznih držav spopadli precej resno zaradi jugoslovanske zastave. Vsled teh dogodkov krožijo močne italijanske, angleške in francoske-vojaške patrolc po mestu. Pri včerajšnjih izgredih je bil, kakor se je naknadno dognalo, ranjen tudi en francoski vojak, ki je bil tudi prepeljan v bolnico. Ob 8. uri zvečer so napravili kordon in izpraznili korzo. Ponoči je prišlo do manjših spopadov brez posebne važnosti. — Poskušan preobrat v Craigori. Cetinje. 11. jan. (Lj. k. u.) Pod vodstvom zeta Jovana Plamenca, bivšega reakcionarnega ministra, je "skušala dinastija Petrovičeva na srbski božični večer izvesti državni pre- obrat. Ob odločnosti Črnogorcev pa se nakana ni posrečila. Kdor ni bil aretiran je bil razorožen. Preku-cuške vodje so izročili sodišču. Plamenou pa se je posrečilo z 20 pristaši ubežati. Za njim so izdali tiralico. V deželi vlada zopet mir in red. Brzojavni in telefonski promet je zopet vzpostavljen. — Dalje poroča Lj. k. u.: Rovarenje tujih agentov ie dovedlo v Črnigori do krvo-prelitja. Na srbski božični večer ie nekoliko 100 kmetov napadlo Cetinje in zahtevalo odstranitev srbskih čet. Kmetje so bili po večini pristaši bivšega kralja Nikite. Proti upornikom so odposlali oddelek črnogorskih čet, ki so po kratkem boju vstaše popolnoma razgnali. Deloma so jih ujeli, deloma pa so ubežali proti meji in se udali Amerikancem in Francozom. Skupno je bilo 200 mrtvih in ranjenih, po večini vstašev. Francoski general z nekoliko oddelki francoskih in ameriških čet ie odšel v Cetinje. — Italijani in škof Mahnič. Reka, 14. ian. (Lj. k. u.) Italijanske oblasti so zahtevale od škofa Mahniča, da mora uvesti v cerkvi na vsem otoku dvojezično službo božjo, v krajih pa, kjer je več Italijanov, izključno italijansko. Zapretili so škofu, da ga takoj odstavijo, ako bo on in njegova duhovščina poizkusila najmanjši odpor proti italijanski odredbi. — Cehi zasedi! Frančiškove kopeli. Frančiškove kopeli, 13. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: 10. t, m. je 80 mož Cehoslovakov zasedlo Frančiškove Kopeli. Zupan je protestiral proti zasedbi. Na vprašanje, zakaj so določili za Frančiškove kopeli tako močno posadko, je izjavil častnik, da je vsled nameravane ustanovitve močne obmejne straže potrebna navzočnost večjega števila čet. — Kompromis med Nemci iti Cehi na Češkem. Heb, 13. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: V zadnji seji trgovske zbornice se je vnela živahna debata o razmerju k čehoslovaški republiki. Da se delovanje zbornice ne ustavi popolnoma, oziroma da ne pride zbornica popolnoma v roke Cehov, so sklenili kompromis, da odstopijo Cehom od 42 mandatov 4 mandate. Te člane bo imenovala čehoslovaSka vlada. Dunajska monarhistična zarota? Dunaj, 14. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: V včerajšnji seji dunajskega vojaškega sveta so razkrili nekaj senzacionalnega, namreč da je bila v kadetnici v XIII. okraju seja upornikov, katere se je udeležilo več častnikov in gojencev kadetnice. Narodna obrana ie vdrla v kadetnico in zaplenila orožje monarhistov in sicer 30.000 pa-tronov, 40 pušk, 3 strojnic in tudi 2 plamenometa. Razkritje je povzročilo veliko razburjenje na seji vojaškega sveta. Stavka rudarjev v ruhrskem ozemlju traja dalje Berlin, 14. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Stavita rudarjev v ruhrskem ozemlju traja dalje. IJsti poročajo, da znaša število stavkujočih 40.000. V nekaterih rovih so rudarji hoteli zopet delati, pa so jim Špartakovci za-branili, ker hočejo izsiliti stavko kot demonstracijo. ■— Hindenburg zopet vojskovodja? Berlin, 14. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Listi javljajo, da bo Hindenburg prihodnje dni odšel na vzhodno mejo, da prevzame obrambo. Ukrajinske prošnje v Parizu, Stanislavov, 13. januarja. (Lj. k. u.) Ukrajinski tisk. urad poroča iz Kijeva: V Parizu se je osnoval ukrajinski narodni svet, ki se je obrnil na francoskega ministra za zunanje stvari Pi-chona s prošnjo, naj se oficielno prizna flirektorij v Kijevu z Viničenkom na čelu. Istočasno so naprosili francosko vlado, naj ukrajinsko legijo, • ki se nahaja na Francoskem in ki šteje 150.000 mož, nemudoma odpošljejo preko Odese domov. Ukrajinski Narodni svet v Zedinjenih državah. Stanislavov, 13. januarja. (Lj. k. u.) Ukrajinski tiskovni nrad poroča iz Kijeva: Semkaj dospela brezžična brzojavka iz Washingtona javlja, da se je ukrajinski narodni svet v Zedinjenih državah Severne Amerike obrnil na predsednika Wilsona s prošnjo, naj posreduje, da se zastopniki ameriških Ukrajincev, ki štejejo nad milijon, pripuste k mirovni konferenci, da pojasnijo svoje stališče glede ureditve teritorialnega vprašanja v Ukrajini. — »Najvišji svet asocllranlh vlad za splošno prelira. no«. Pariz, 12. januarja. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Včeraj je bilo tukaj prvo zborovanje najvišjega prehranjevalnega sveta. Minister za prehrano Clementel je pozdravil delegate in obžaloval, da niso mogli pravočasno obvestiti italijanskega ministra za prehrano Crespija, da bi se udeležil današnjega zborovanja. Profesor Attalico bo zastopal Crespija. Sklenili so, da so b'i svet imenoval »Najvišji svet asociiranih vlad za splošno prehrano*. Na prošnjo delegatov je Clementel prevzel predsedstvo. Najvišji svet se bo posvetoval o splošni prehrani ter o prehrani in pomoči različnim narodom in določil splošno politiko, pri čemer bo moral upoštevati potrebe zaveznikov in nevtralcev. Generalnemu ravnatelju za prehrano Hooverju bo pomagal stalen komite sestoječ iz delegatov štirih asociiranih velesil. Svet za prehrano se Je bavil tudi s finančnim problemom, ki je v zvezi s prehranjevalnim vprašanjem. Danes bo svet nadaljeval svoja posvetovanja. Agitirajte za soc. dem. časopisje! Dopisi. lz Kranja. Tukaj se prodaja petrolej po 8 K za liter, v dveh trgovinah, v eni pa celo po 10 K. Kdo more to kupiti? Delavec ne — ampak le bogatini, glavno premožni kmetje, ki imajo vsega dovoli in ki prinesejo maslo, jajca in moko gospodom trgovcem v zameno. Poživljamo gosp. okrajnega glavarja, da si ogleda vse te trgovce in jih povpraša: odkod so dobili ta petrolej in kako je tu oderuška cena mogoča? Novoinosto. V nedeljo popoldne se je zbralo v prostornih' lokalih Košakove gostilne vse polno občinstva,' da prisostvuje shodu, ki ga je sklicala jugoslov. soc. dem. stranka. Sodrug Josip Udovč je pozdravil navzoče | ter podal besedo sodr. Antonu Kristanu, ki je v j enournem govoru razlagal pomen politike za delavca j in kmeta. Navzoči so pazno sledili govornikovim izva- j janjem, ki so šla za tem, da pojasni pogubno počen- ! janje meščanskih strank pred vojno. Slika! je rovanje proti soc. dem. prograrnatičnem delu in proti nastopanju soc. dem. na deželi. Pokazal je dalje kako prav so imeli vsi soc. dem. govorniki, ki so delovali za revne in izkoriščane. Prisotni so burno odobravali govorniku. Za sodr. Ant. Kristanom je govoril sodr. Albin Prepeluh o gospodarskem programu soc. dem. stranke. Dotaknil se je vprašanja veleposestev, produkcije, socialnega zavarovanja, šole in vzgoje, vojnih posojil itd. Stvarno je obrazložil poslušalstvu gospodarsko stran socialističnega programa. Pazno so sledili navzoči poročilo govornikovemu. Sodr. dr. Milan Korun je nato referiral o političnih ciljih soc. dem. stranke. Kaj je naš cilj? Socialna država — socialna republika. Ljudstvo naj samo vlada. V naši stranki nimajo prostora le delavci plavžev, rudnikov, tovaren ali železnic, ampak tudi kmečki delavci in vsi duševni delavci, ki so zlasti sedaj v voj ij okusili vse gorje ubogega človeka. Govorniku so krepko pritrjevali, ko je razlagal: zakaj je jugosl>v. soc. dem. stranka stopila v vlado in kaj je njen zastopnik v tej vladi dosegel. — Videti je bilo, da se navzoči strinjajo i. delom socialne demokracije. —• Sodrug Anton Kristan je še pojasnjeval razne vladne predloge. Obrtnik Picelj se Je pritoževal nad birokracijo uradnikov, obrtnik Malovič pa nad grozovlado župana gosp. Rozmana. - Shod je jako lepo uspel; soc. dem. stranka bo pridobila tudi v Novemmestu čim dalje več prisl tfieV. Hrastnik. »Slov. Narod« je v 3. številki z dne 4. prosinca priobčil notico o lepi svobodi v Hrastniku. Res je, da so rudarji sami izrazili željo izpopolniti svojo stanovsko organizacijo, in zakaj. Del rudarjev je že 20 let organiziran. Kar se je doseglo potom dolgih let za delavce, je vse delo organizacije. Nihče od gospodov liberalcev (sedaj demokratov) se ni zmenil za ubogega rudarja. Zaničevan, zasmehovan ie bil od te družbe. Da delavstvo stremi za zboljšanju svojega položaja je umevno. Vsak pameten rudar ve, da ga čakajo boji tudi v Jugoslaviji. Ne upajmo, da bi sedaj kakšni slovenski podjetnik radi Jugoslavije plačal svojega slovenskega brata delavca boljše. Ce pa hoče delavstvo biti dovolj močno v bodočih bojih napram kapitalu, mora si ustvariti močno bojno organizacijo. Kdo je pa stal ves čas vojne delavstvu ob strani? Mari gospoda narodni delavci? Kdo je pa zboljšal plače in uredil 8 urni delavnik? Ali niso organizirani delavci to zahtevali že v začetku decembra 1918. od poverjenika za javna dela? Kje pa ste bili isti narodni delavci? Saj jih tu niti ne poznamo, fzvzemši kakih 10 (reci deset). Čakati, da bi drugi organizirani rudarji šli v boj in dosegli za vse, kar je največ mogoče, ni lepo. Kadar je skleda polna, | in se k isti vsesti, a ne pomagati napolniti, gotovo ni ! lepo. Tudi čebela izmeče vse tiste trote, ki hočejo samo j uživati, a ne pomagati. Zakaj pa ne odklonite vse prido-j bitve, katere je izvojevala strokovna organizacija, če I mislite da to ni prava pot. Delajte rajši 10 ur nego osem. Zadovoljite se z dvema kronama namesto desetimi ali več. Dela se samo s prepričevalno besedo, in £e ta ne bode pomagala, bo delavstvo z istimi škodljivci vsega delavstva napravila red. Političnega naziranjA istih par možiceljnov pač ne bodemo kratili. Ce mislijo, da je J. D. S. delavska stranka, potem naj pač živijo v zmoti. Mi pa vemo iz lastnih dolgoletnih izkušenj, da še ni nikdar storilo za delavstvo prav nič. Pa saj tudi ne j mara. Kajti kapitalistu (ala Peter Majdič v Celju), itd. veleposestniku, veletrgovcu pomagati, se pravi delavcu škodovati, če pa se delavstvu pomaga, se one oškoduje. Edino stranka delavstva je zaščitnica vseh ubogih. Lepo je sicer, da ste svetovali našim par pristašem, da se organizirajo v bojno organizacijo rudarjev. Prepričani smo, čez par mesecev nam bodo Canski socialisti enega, NDO enega in tri soc. demokrati. Sklep je bil soglasno sprejet proti glasu našega zastopnika. Ob koncu seje je sodr. Mlinar odločno protestiral proti taki oddelitvi mandatov, češ, da so drugod pomnožili mandate . in dali delavstvu primernejše zastopstvo. V Ljubljani so pa nad polovico mandatov egoistično razdelili med seboj, dasi jim sploh ne pripadajo. Socialnodernokratična stranka je najbolje organizirana »n najbolj delovna stranka, zato ima pravico do primernega zastopstva zlasti tudi, ker je Ljubljana delavsko tnesto. Ce dobe zastopstvo tudi druge organizacije, prav, toda obe stranki nimata nobene pravice in ne potrebe za te mandate, ker imata itak večino. S tem se hoče socialnodemokracijo tudi izključiti od direktnega .sodelovanja pri upravi, to je v gremiju. Sklep, gospodje, ^i ste ga danes napravili, je zame presenečenje, žaljiv /a čut moje strankarske zavesti in poštenosti kot stran-kar, za volilce pa opomin. Spričo tega dogodka prosim, da se moj mandat razveljavi in stavim v ta namen Predlog, da moja stranka predlaga tudi mojega namestnika. — Gospod župan odgovarja, da je predlog kompromis in da so hoteli dati s tem zastopnika tudi Šiški. Upa, da se bo razjarjenost govornika polegla in bomo še delali te mesece skupaj, dokler bodo nove volitve. (Za zastopstvo Šiške bo poskrbela že socialnodemokratična stranka, zato je ta izgovor gosp. župana nepotreben. ^P- iired.) — S selo občinskega sveta ljubljanskega. Na včerajšnji seji občinskega sveta je stavil sodrug Mlinar naslednji predlog: Ker se je ustanovil odbor za postavitev spomenika pisatelju Cankarju, ki je nedavno umrl, ter je bil kot pisatelj nedvomno med prvimi in obenem duševni voditelj preporoda slovenske moderne književnosti, naj votira mesto Ljubljana kot središče slovenskega kulturnega življa, kjer je pokojnik živel dolgo let, spomenik primeren znesek. Predlog ni nujen, zato se sklepaj o njem na bodoči seji občinskega sveta in naj v ta namen pristojni odseki stavijo predloge. — Pred-lagaiec priporoča ta predlog zlasti tudi zaraditega, ker ic prepričan, da bo Cankarjev spomenik tak, da bo odgovarjal današnjemu času. — Socialni demokrati dobe v ljubljanskem, občinskem svetu samo tri mandate, dočim so jih dobili v malem Celovcu sedem. Ljubljanski narodnjaki se hvalijo s svojo proporcionalno volilno pravico v občinski svet, dasi je ta volilna pravica čisto navadna spaka, ki sloni na Pluralnem volilnem sistemu. Sodrug Mlinar je pred vcc meseci predlagal splošno in enako volilno pravico za Ljubljano. Takrat je poročevalec g. dr. Novak zavračal ta predlog s tem demagoškim utemeljevanjem, da Volilci niso doma ter da moramo njim prepustiti odločitev. S tem ni povedal nič drugega, kakor da sc niti zdi. da bodo njegovi volilci, ko se vrnejo, za krivično volilno reformo, zakaj, če bi bili hoteli uvesti enako volilno Pravico, bi se ji gotovo noben pošten demokrat 'ne upiral. Dolžnost kronista zahteva, da to zabeležimo. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Novorojencev je bilo 10, mrtvorojenec 1; umrlo je 21 °Seb, 14 domačinov in 7 tujcev, in sicer za jetiko 3 (1 tujec), za različnimi boleznimi 14 oseb, za pljučnico 2, za influenco 2 osebi. Za kužnimi boleznimi sta obolela 2 in zn grižo 2 domačina, za malarijo 1 domačin in 4 tujci Vs> bivši vojaki). Okrajna bolniška blagajna v Št. Vidu nad Ljubljano 'e združi z okrajno bolniško blagajno ljubljansko, kar je 13 že zdavnaj želja delavstva ljubljanske okolice. Te- meseca januarja se tudi ostale bolniške blagajne v Dijani združijo z okrajno bolniško blagajno. Toza-ev|'a akcija je v teku. Zavarovalnica zoper nezgode in pokojninski zavod v Ljubljani. Poverjeništvo za socialno skrb je imenovalo ** komisarja začasne Zavarovalnice zoper nezgode in začasnega pokojninskega zavoda gosp. Janka Žirovnika, odvetnika v Ljubljani. Vodja obeh zavodov je dr. Anton Sagadin. — - Naredba glede omejitve alkoholizma. Točenj? i.. nadrobna podaja žganih opojnih pijač sta prepovedani. :’naatek ruma ali konjaka k čaju v največji meri 4 cl /a Porcijo se ne smatra za točenje žganja v zmislu te Uaredbe. Za žgane opojne pijače v zmislu te naredbe je vStr|atiati vse žgane opojne tekočine, namenjene člo-veku za uživanje, ki so primerne za pijačo s prmesjo * j brez primesi (špirit, rozolja, rum, liker, brinjevec, - 'Vovka, konjak it d); pri tem je vse eno, ali so naprav-tene s kuhanjem ali kako drugače (z esencami ali dru-sittM surogati) in brez ozira na to, v kateri obliki se o d.ijajo. 1 o gostilnah in kavarnah se do enajstih dopoldne ne smejo točiti nobene alkoholne pijače. Dve pred policijsko uro gostilničar ali kavarnar ni več 'J^lžan dajati gostom alkoholnih pijač. Sploh gostilničar j*/1 kavarnar ni dolžan enemu gostu dati več kakor pol 1:ra vina ali en liter piva. Oostilničar gostu ne sme oddati hrane radi tega, ker gost ne pije. Kolodvorski b!"f‘ti in restavracije v kolodvorskih poslopjih smejo UJ za potujoče občinstvo odprti vso noč, toda glede (,ivenja alkoholnih pijač veljajo zanje iste določitve ka- za gostilne in kavarne sploh. Mladostne osebe, ki. k niso dopolnile 17. leta svoje starosti, smejo hoditi v *'0stilne in kavarne le v spremstvu doraslih svojcev, varihov, rediteljev ali drugih nadzorovalnih oseb. Javne veselice, plesi itd., uprizoritve vseh vrst (gledališke in kinematografske predstave, varieteji, glasbene zabave itd.) se morajo končati najkesneje opolnoči. Ob tem času morajo biti dotični prostori že izpraznjeni. — Odbor za zasedeno ozemlje poživlja dotočnega d i m n i k a r s k e g a mojstra, ki je bil v noči med 7. in 8. januarjem na postaji Podbrdo „d italijanskih vo-jaKov vklenjen v verige, da se čimprej zglasi v našem uradu* — Generalov dar. Bivši general in graški vojaški poveljnik Matanovič je podaril Narodnemu vječu 109.993 kron z izrecno željo, naj se 10.000 kron tega denarja nakaže stradajočemu prebivalstvu v Srbiji, ostanek pa vdovam in sirotam padlih vojakov iz Bosne in Hercegovine. —• Promet na progi Split-Knin-Sibeuik zopet otvoi--jen. Lj. k. u. poroča z dne 7. t. m.: Včeraj se je zopet pričel promet na železniški progi Split-Knin-Siben.k. iz Splita vozijo vlaki do Perkoviča, kjer morajo potniki na Knin in Šibenik prestopiti na italijanski vlak. Italijanske oblasti delajo potnikom s slovenskega ozemlja velike ovire. — Milijonski dobički nadvojvode Leopolda Salvatorja, Duuajski državni urad za armadne zadeve naznanja, da je dobavljalo posestvo nadvojvode Leopolda Salvatorja za avstroogrsko armado za časa vojne velikanske mno-ž.iia posušene zelenjadi, zelja, repe, korenja, pesč in druge take prvovrstne hrane za okroglo vsoto 85 milijonov kron. Iz teh tečnih poljskih pridelkov so napravljali za vojake t. zv. »Hindenburgovo juho«, ki so jo morali uživati ubogi vojaki cele mesece, Njegova Visokost nadvoj-' voda Salvator pa je napravil pri tej kupčiji milijonske kupčije. Tak človek spada pred svetovno sodišče. Kradel je življenje milijonom ljudstva in doleteti ga rtiora zaslužena kazen. — Cehi zasledujejo vojne dobičkarje. V češkem finančnem ministrstvu se je končala organizacija, ki bo zasledovala prikrivanja vojnih dobičkov. Sestavljena je ta organizacija iz veščakov različnih strok. — Modro galico za škropljenje trt proti peronospori v letu 1919. priskrbi Slovenska kmetijska družba v Ljubljani vsem vinogradn.koin v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, če so družbeni udje ali ne, po 8 K 50 vin. za kg na vseh krajih razdeljevanja, ki se jih toliko ustanovi, da more priti vsak vinogradnik brez imena vredne zamude časa do njih. Ta cena je za celo slovensko ozemlje države SHS enotna in se ne sme nikjer prekoračiti. Vso naročeno modro galico je takoj in naprej plačati. Na naročila brez denarja se družba, sploh ne ozira. Priskrbo modre galice jamči le tistim, ki jo precej ali vsaj do 1. marca t. 1. naroče, dočim bo zvršitev kasneje doš|ih naročil zelo dvomljiva, ali sploh nemogoča. Podrobna določila in pojasnila o oddaji modre galice so objavljena v 1. številki letošnjega ^Kmetovalca« in se dobi la /*htevo njih ponatis zastonj pri Slovens.ki kmetijski družbi v Ljubljani. — Moški dežnik je zamenjal nekdo v čakalnici g. dra. Rusa. Dotičnik, ki je znan, se opozarja, da prinese dežnik v trgovino Angele Pekolj, Stritarjeva ulica 9, in dobi tam svoj dežnik nazaj. — Nemške poštne štampiije So v rabi, ker novo naročene še niso gotove. Poverjeništvo za promet je dalo uk.iz, da se začasno iz starih jeklenih dvojezičnih štam-pilij po možnosti izseka nemški napis. Občinstvo pa prosimo med 'cm časom za potrpljenje. Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne, V sredo, dne 15. januarja. Opera. Cajkovskij: »Jevgenij Onjegin«. — Abonement »C«. — Zvečer ob pol 8. — V četrtek, dne 16. januarja. Komedija. W. Perzynski: »Lehkomiselna sestra«. — Izven abonementa. — Popoldne ob pol 3. — G1 e d. igra. A. Jirasek: »Laterna«. — Izven abonementa. — Zvečer ob pol 8. — V petek, dne 17. januarja. Opereta. R. Plannuette: »Cornevillski zvonovi«. — Abonement »A«. — Zvečer ob pol 8. — Predstava v četrtek popoldne je dijaška in se vrši ob znižanih, za enake predstave običajnih cenah. — V Jirasekovi »Laterni« nastopi zopet g. Hinko Nučič po šesttedenski, ne-varni bolezni. ______ Llubljanski zaupniki političnih in strokovnih organizacij se vabijo jutri v četrtek zvečer takoj ob 6. uri na posvet i o važni stvari v restavracijo Narodnega doma. — Tajništvo. Zadnje vesti. S severnega bojišča. Celovec, 14. januarja. (Lj. k. u.) Dim. kor. urad poroča: Vrhovno armadno poveljstvo na Koroškem razglaša: Naše obmejne varnostne straže so v noči od 13. na 14. t. m. prodrle do Trstenika. Šentvedske čete so pregnale Jugoslovane z Vobrske ceste, in 13. t. m. vkorakale v Grebinj. Cete iz Labudske doline so zasedle Lipniški potok. Izgube so maj^-hne. Poročnik Larchenbaumer ]e padel za domovino. Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 14. t. m. ob pol osmih zvečer iz uradnega vira: Pri Podroščici, na Ljubelju in pri VelK kovcu položaj neizpremenjen. — V okrožju mariborskem so Nemci napadli Lučane. Bili so odibiti. Napad se je vršil proti zapovedi nemške deželne vlade v Gradcu, kakor trdi to ona. Naše izgube pri Lučanah: Pešec Andrej Devet iz Malega Brda pri Postojni težko ranjen, pešec Anton Tomažič iz Sole pri Postojni lahko ranjen. Izgube Nemcev: Dva ranjenca, ujeti pa en častnik, en četovodja in en pešec. Maribor, 14. januarja. (Lj. k. u.) O napadu na Lučane se nadalje poroča: Danes o-koli 4. ure zjutraj so Nemci napadli Lučane od vseh štirih strani. Napad je bil sijajno odbit. Pri napadu je bil ubit poštni sluga iz Lučan, ki je služil Nemcem kot vodnik. Naša vrla posadka notranjskih fantov se je držala nad vse hvalevredno. Zahvaliti se je le odločnemu nastopu posadke brez izjeme vojakov in častnikov. in orožnikov, da se Nemcem ni posrečila njih nakana. Navdušenost naše posadke je brezprimerna. Orožništvo v Lučanah je po napadu aretiralo tamošnjega kaplana Pichler-ja, radi njegovega posebno trdovratnega hujskanja raz prižnico proti Jugoslaviji. Izročili so ga mariborskemu državnemu pravdništvu. Dogodki v Nemčiji. Berlin, 14. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Špartakovci so sicer izgubili obrambno bitko, začeli pa so včeraj guerilla-vojno. Popoldne se je ponekod, pričelo zopet streljati. Posebno živahno je bilo streljanje pri Hallešk.h vratih, v Koniggriitzer Strasse in v Friedrichstrasse. Berlin, 14. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Vsega skupaj je dosedaj aretiranih 536 upornikov, ki se nahajajo v zaporu v Moabitu in v raznih vojašnicah. Vlada je ukrenila vse potrebno, da ne pobegnejo. Ugotovili so, da je velik del Špartakovcev pobegnil s 40 strojnicami ter z orožjem in strelivom iz Berlina. Resno je treba računati s tem, da bodo uporniki izven Berlina nadaljevali svojo strahovlado. Berlin, 14. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Vlada je imela snoči in danes dopoldne važno sejo, ki je veljala stavki železničarjev. Železničarji so snoči sklenili proglasiti splošno stavko* Vsi po-' izkusi vlade, da bi pregovorila železničarje, so se izjalovili. Berlin, 14. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča. Pogajanja med neodvisniki in socialisti Scheidemannove skupine se nadaljujejo, do sedaj pa še ni nobene cdločitve. Opažati je željo po združenju, ki ima namen popolnoma izločiti Špartakovce. Berlin, 14. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Včeraj so aretirali dr. Levina, enega voditeljev boljševikov, in sestro Roze Luksenburgove. Berlin, 14. januarja. (Lj. k. u.) »Berliner Zeitung atn Mittag« poroča: V Bremenu, kjer so pri volitvah v delavski svet socialisti večine dobili več glasov kakor do sedaj, so neodvisniki in komunisti priredili veliko demonstracijo in izklicali neodvisno in socialistlčno-komu-nistično republiko Bremen. Meščanskfe liste so stavili pod predcenzuro. V VVilhelsnshavnu vladne čete oblegajo neodvisnike in komuniste. V Oldenburgu so predsednika republike Ostfriezland strmoglavili in vzpostavili vlado večinskih socialistov. Bremen, 14. januarja. (Lj. k. u.) Delavski svet je v svoji današnji seji sklenil, da se Bremea udeleži narodne skupščine. Berlin, 14. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Po poročilu ravnateljstva nad- in podulične železnice so začeli njeni nastavljene! stavkati. Negotovo je, kedaj bodo zopet pričeli z delom. Berlin, 14. januarja. (Lj. k. u.) Danes dopoldne je v raznih delih mesta zopet prišlo do streljanja. Vlada nastopa z vso mogočo energijo proti špartakistom. Od nocoj je Berlin popolnoma obkoljen po vladnih četah. Mesto Berlin je podobno oblegani trdnjavi. Cete so dobile povelje, da nastopajo proti vsaki sumljivi osebi z vso brezobzirnostjo, tako da noben Špartakovce ne more ne v mesto priti in ga tudi ne zapustiti. N a u e n , 14. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) O dogodkih zadnjih dni v Berlinu piše »Vorvvarts«: Špar-takistj v Berlinu nimajo nobenega oporišča. Zmaga vlade jo popolna. Vzrok popolnega poraza Špartakovcev je v razpoloženju prebivalstva; najmanj devet desetink prebivalstva je bilo na strani vlade, ostala desetinka je bila apatična. Značilno je, da ni prebivalstvo niti najmanj poizkusilo, pomagati Špartakovcem. Idealna rešitev meščanske vojne bi bila, ako bi se dosegel pošten mir, pri katerem bi se tudi ujetniki osvobodili. Toda kako naj zajamčjo neodvisni, da ne bodo ujetniki po osvoboditvi zopet napadali javna poslopja? Vojaki, ki tvegajo življenje, da napravijo konec terorju, ne bi mogli razumeti, da bi se zopet z velikodušnostjo in s slabostjo zopet uničilo njih težavno delo. — »Lokalanzei-ger« priobčuje izjavo namestnika policijskega predsednika 0 položaju: »Imamo dovolj moči in sredstev, da Stran 4. NAPREJ. Stev. 11. zatremo upore izpočetka. Te moči in ta sredstva hočemo tudi brezobzirno uporabljati. Redarji so brezpogojno na strani vlade. Nepoštene elemente med redarji smo izločili.« Mladina za osemurni delavnik Budimpešta, 14. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Včeraj dopoldne je par tisoč mladinskih delavcev priredilo demonstracijski obhod po mestu. Zahtevali so uvedbo osemurnega dela na dan, znižanje vajenske dobe na tri leta in izključno uporabo kot strokovni delavci. Med obhodom so de-monstrantje oddali nekaj strelov, razbili šipe izložb in kavarn ter upravništev listov. Končno je narodna bramba odločno posegla vmes in aretirala približno 20 izgrednikov. Ogrska ministrska kriza. Budimpešta, 14. (Lj. k. u.) ČeliosL tisk. urad poroča. Designirani ministrski predsednik Berinkey je izjavil včeraj časnikarjem: Moji razgovori z različnimi politiki so zgolj informativnega značaja. Upam, da bodo jutri končani, in bom potem predložil načrt, kako razrešiti zamotani položaj. Položaj ni brezupen in sestava koalicijskega ministrstva ni izključena. — Kakor smo izvedeli, minister za narodnosti, Jassi, ne bo vstopil v kabinet. Govori se, da se narodnostno ministrstvo sploh namerava opustiti. — Danes je bil ministrski svet. Kakor smo doznali, se je bavil z vprašanjem ameriške politične misije, ki se pod vodstvom profesorja Collidgeja mudi na Ogrskem, ter z rešitvijo ministrske' krize. t Negotovost v krizi ogrskega ministrstva. Budimpešta, 14. januarja. (Lj. k. u.') Dun. kor. urad poroča: V včerajšnji Seji ministrskega sveta je predsednik Karolyi naznanil izid svojih pogajanja za razrešitev krize. Ugotoviti se more, da Karolyijevo mnenje ne nasprotuje sestavi koalicijskega kabineta in se krije z nazori socialističnih ministrov. Dvom- j ljivo pa je, ali delavci delijo nazore ministrov. Kongres češkodržavnopravnih strank. Praga, 13. januarja. (Lj. k. u.) Čeliosl. tisk. urad poroča: Včeraj je bil v Pragi kongres organizacij čeških in državnopravnih demokratičnih strank, ki mu je predsedoval dr. Anton Hajn in se ga je udeležilo 412 zastopnikov. Po otvoritvenem govoru predsednika dr. Hajna je šla deputacija pod vodstvom pisatelja Dyka k predsedniku dr. Masaryku, da se mu pokloni. Dr. Masaryk je v svojem govoru poudarjal potrebo sodelovanja vseh strank. Med tem je kongres nadaljeval posvetovanja. Ministrski predsednik dr. Kramar se je zahvalil za izraženo mu simpatijo povoaom napaaa in je nato izvajal: Mislim, da ta napad ni ^ i le slučaj, da ne pomeni konca, temveč začetek. Toda napadalci so se zelo motili, ako so mislili, da poznajo psiho češkega naroda. Večina češkega naroda je pokazala, da na Češkem ni mesta za boljševizem. Dolžnost vlade je. da z močno roko vzdržuje mir in red v republiki in zatre boljševiško agitacijo, kakor se je to storilo v Švici in drugih svobodnih državah. Glede Nemcev je dr. Kramar poudarjal, da je ententa priznala v velikem obsegu češke zahteve, kar je tudi mogoče dokazati na podlagi dokumentov. Nemcem preostaja samo c-na možnost: sporazum. Ministrski predsednik je končal svoj govor- s prepričanjem, da ima Čehoslovaška država veliko bodočnost. (Burno pritrjevanje.) Angleški vlak z živili na Dunaju. Dunaj, 13. januajja (Lj. k. u.) Čeliosl. tiskovni urad poroča: Snoči je dospel na Dunaj angleški vlak z živili. Stavka švedskih mornarjev. Stockholm, 13. januarja. (Lj. k. u.) D. k. urad poroča: Stavka švedskih mornarjev traja dalje. VVilson za Evropo. W a s h i n g t o n , 14. januarja (Lj k. u.) Reuterjev urad poroča: Predsednik \Vtlson je kongresu poslal spomenico, kjer zahteva kredit sto milijonov dolarjev za ublaženje lakote v Kvropj, in izvaja, da je mogoče zajeziti razširjajoči se boljševizem le z živili, ki so ključ za položaj v Evropi in za mir. / Stavka v Argentlnijl končana. Buenos A i r e s , 14. januarja (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Vzlic končnani splošni stavki je prišlo do ponovnih spopadov. Stavkajoči so napadli več policijskih komisarijatov in jetnišnic, ki so jo hrabro branili. Mestni vo- dovod je razpočil Na glavnem trgu je izbruhnil požar. V Argentiniji tudi love zarotnike. M on te v ide o, 14. januarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Oblasti so aretirale tukaj štiri Ruse, ki so priznali, da so na čelu zarote, ki ima namen, strmoglaviti argentinsko in uruguajsko vlado in proglasiti sovjete, V zadnjih ftneh aietiraii okoli .SGO oseb. od katerih je 80 odstotkov Rusov. Nekateri vodite-, lji so se branili, ujeli so jih / la;-om. _____________ Razno. * Razno. V Ercegbosni bodo zaprli na ukaz tamoš-uje narodne vlade vse nemške oziroma madžarske šole. — Nemška vlada je izdala odredbo, ki pravi, da se novih plemstev oziroma redov ne bo več izdajalo; a preje podeljene redove sme vsakdo svobodno nositi. Pruski duh še ni izumrl... — Bivšega nemškega prestolonaslednika je v Amsterdamu, natepla tolpa ljudi. Drhal bi ga tudi kamenala, da ni princ pobegnil in se skril v neki hiši. — »Daily Telegraph« poroča, da porabijo tanke, ker jih ne morejo rabiti več v vojni, za poganjanje rečnih, jezerskih in podobnih parnikov. — V Budimpešti so ustanovili »Cehoslovaški narodni svet«. Precejšen kulturen napredek!? — Kor. urad dunajski poroča o shodu dunajskih komunistov v Gradcu. Govoril je vodja dunajskih komunistov tiskar Steinhart. Odgovarjal mu je poslanec sodrug Resel. Ko je pa hotela govoriti komunistka Eisler-Freidliindrova, so začeli »organizirani socialni de-mokratje« vpiti, tako da so morali komunisti zapustiti dvorano. Mi takih dejanj — pa naj bodo kjerkoli — ne odobravamo. Smo proti vsakemu nasilstvu! — Listi poročajo, da so poverili Cehi angleškega župnika 2ocha s službo mestnega upravitelja Požuna. — Ogrski uradni list naznanja, da bo odpravljena na Ogrskem šarža častnika. — Sredi januarja začne izhajati na Dunaju nov nemški židovsko-politični dnevnik. —- Listi poročajo, da je bila rumunska sodružica Rakowska-Petro\vska, ki je pripadala italijanski oficielni socialistični stranki, izgnana iz Italije. * Liliske žene tožijo ekscesarja Viljema. Listi poročajo, da so podale žene mesta Lilie (Flandrija) skupno obtožbo zoper cesarja Viljema, ker so odvajali v aprilu 1917 nemški vojaki v cesarjevem imenu lillsku dekleta in žene, ter jih silili k prostituciji. * Nemci vračajo ugrabljeno umetnine. »\Yolfi« poroča, da prejmejo vlade Francije in Belgije sedaj nazaj zopet vse umetnine v vrednosti več milijard, ki so jih oropali nemški vojak po Nemcih zasedenih deželah Belgije in Francije. ________ Aprovizacija. Prodaja moke. Od četrtka, dne 16. t. m. do vštete sobote, dne 18. t. m. se dobi na vsako močno izkaznico po 1 kg moke Ker ni zadostne množine ene vrste, dobe člani konsumov po 1 kg bele moke štev. 0, ki stane 2 K 90 vin., vse ostalo občinstvo pa 1 kg moke za kuho, ki stane 2 kroni. — Po končani prodaji se mora ves ostanek moke takoj napovedati. Čebula za IV. okraj. Stranke IV. okraja dobe čebulo na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 16. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: od S. do 9. štev. 1 do 300, od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štev. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kilogram stane 1 K. Čebula za V. okraj. Stranke V. okraja dobe čebulo na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 16. t. m. pri Mubleismi na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3. popoldne štev. 1 do 500, od 3. do 4. štv. 501 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kilogram stane 1 krono, Društvo zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani naznanja svojim članom, da ima v zalogi 200 zavitkov voščenih sveč po 13 K zavitek. Kdor izmed članov reflektira na sveče? naj sc oglasi v društveni pisarni. Vnanji člani- naj spO' roče pismeno. Izdajatelj ln odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. DR ERNEST DEREANI strokovni zdravnik za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni. zdravi odslej redno dop. in pop. Ljubljana, Frančiškanska ulica 4 Št. 16-2/Preds. Oglas. V zadnjem času se je v Ljubljani iD okolici pojavila vse meje presegajoča razuzdanost in prav živinsko pijančevanje, kar ogroža v največji meri osebno var-nost in last celega občinstva. Z ozirom na te okolnosti in sklicevaje se na sklep narodne vlade SHS v Ljubljani v Uradnem Listu od 21. nov. 1918, št. 11, točka 11.2, odrejuje policijsko ravnateljstvo, da se imajo začenši z današ' njim dnevom zapirati vse gostilne in restavracije brez izjeme v celem okolišu ljubljanskega redarstva ob 8 uri in kavarne ob 9 uri zvečer. Gostilničarje in kavarnarje, ki se ne bodo strogo držali policijske ure, se bo brezobzirno in najstrožje kaznovalo. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 11. prosinca 1919. Preds. 557. Razpisana mesta. Pri višjem deželnem in pri višjem dežel' nem kot upravnem sodišču v Ljubljani je raz' pisanih vkup 8 svetniških mest v VI. činovnem razredu. Prošnje vlagati do 15. februarja 1919 pri predsedništvu višjega dež. sodišča v Ljubljani- V Ljubljani, dne 12. januarja 1919. n m Usnjene čevlie po novih cenah v vseh oblikah in velikostih zopet razpošilja Čevljarska zadruga '5? *■ j g ■ ■ Miren, zač. Vrbovec, p. Mozirje. [ Zahtevajte cenike! Sprejmemo takoj v službo dobrega g: stenografa, ki je obenem tudi strojepisec, oziroma steix>' grafinjo in strojepisko. Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani, Turjaški trg 1. 5 S * : i i m l fT3 10' ■is! .T? 0'inL