ni serf P«UkliMk udi distributed w»d« permit No. 728) airthor. by ti« Act o< Octolmr 0, 1917, ob HI« »t tke Poet Office o! Clevetuti, Ohio. By order of the President, A. 9. Burleson, Portmuter Gen. BFtJHE ONLY SLOVENIAN DAILY fcTWEEN NEW YORK AND CHICAGO the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada and south america. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all." CLEVELAND, 0-, TOREK, (TUESDAY) MARCH 7th, 1922 ŠT. (NO-) 54. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. I Pn«? VCerajšnje objave naj bi znižanje J A1 0 EFEKTIVNO S 1. MAJEM, družba U lmvEVA TUDI ODPRAVO POSEBNE PREKO \IKEE PLACE' TZVZEMŠl NEDELJE IN PRAZ- ij lila cestno-železniška družba je včeraj na- Ll^znai ^ SV'0J^ Postajah objave, v katerih se delavcem ^Focent ^ Se s ma3em plače znižalo za 10 R ^ ' T'-^ega t UVf^e °dprte delavnice ni v naznanilu orne-Jmt. običaino v vse^ sPorih zadnjih' par ■tJe 10 P< e so' ^a se P^ča zniža za 5c od ure, to ,frn° delQ1 ent°V' se omeJ'i Pose^na plača, za preko-^otneni ° VSel1 ^'neh, izvzemši nedelje in praznike, kar ^|avnika Sevec^a ravno toliko kot odpravo osemurnega de- navaja kot izgovor za to svoje samolastno na-Hi 6 86 VOZnino v teku eneS'a leta zniža na 5c. ltSanjana plače. * Zaht jJavcev »Gvana znižanja bi na plače cesto-železniških deal D j ovala na sledeči način: E. fcdure. ^ so v službi šele 3 mesece, bi dobivali po 50c jjr'ivali p e*avc* 2 nadaljnimi 9 meseci službene dobe bi do-jjflobe )-•'°i ure> delavci z nad enim letom službene ^1 dobivali po 55c od ure. ^ fladar^1^6 pa so za Prve tr* mesece> f)7c Ohijski rudarji so za . štrajk. Columbus, O., 6. marca. — Kot izgleda, je preprečitev rudarskega štrajka s 1. aprilom skoro nemogoča. To je mnenje G. W. Savage-a, tajnika United Mine Workers of America za državo Ohio. OBTOŽBE ŽELEZNIČARJEV. UNIJE PRAVIJO, DA SE JE BRATOVŠČINAM IZKAZOVALO PREDNOSTI. To svoje mnenje Ch icago, 6. marca. _ Danes se je več predstavnikov nižje vrste železn. delavcev izrazilo, da družbe niso obdržavale z zastop-utemeljuje niki delavcev pravilnih konferenc, Savage na prihajajoča poročila o izidu štrajkovnega glasovanja, ki ie ravno zdaj v teku. Ta poročila s(jer niso uradna, toda zanesli! va. V Sugar C: eek rudniku št. 1 U, okraj Athens, je na primer glasovalo Zci štraik 3 1 0. rudarjev in Nja. aevet, in GOc za čas preko enoletnega službo- Seds / ^a io v Indiani za skupno pogodbo. Terre Haute Ind., 6. marca. — Tajnik podjetniške "iveze za državo 'ndiano, P. B Penna, je danes tukaj '"zjavil, da si podjetniki ne bodo prizadevali pogajati glede mezdi, e pogodbe, ki bi bila veljavna sai:o za Indiano, pač pa da so pripravljeni pogajati se glede pogodbe, ki bi bila veljavna za vse štiri države, ki tvorijo central kompetativno ofcrožjje, namreč Ohio( zapadno Pennsyl-vanijo, Illinois in Indiano. Vrhovni urad "United Mine Workers of America" ni prejel dosedaj še nikakih sporočil o izidu štrnjkovnega glasovanja v po-rameznih državah. Vrhovni taj-nikt William Green, je izjavil, daj nc pričakuje, da bo vsa poročila v uradu do 15. marca, in da bo še potem vzelo več dni. predno se bo vse pregledalo in naznanilo rezultat. Illinoiski rudarji za štrajk. Springfield, 111., 6. marca. — Poroča se, da so tri lokalne rudarske unije z veliko večino gla-:-ov odločile za štrajk. Na vsakih devet glasov za štrajk je prišel predno se je zadevo predložilo vladnemu odboru, in da so družbe obdržavale posebne sestanke s predstavniki štirih železniških bra. tovščin. Končno obtožbo proti železnicam je danes naperil E. J. Me-nion, predsednik železniških telegrafistov. Kot je razvidno iz današnjega zasliševanja, je vložilo pri odboru zahteve za razne spremembe vsega sikupaj 205 posa-menih družb, in da število zastopanih železničarskih organizacij znaša 25. Mani.on je izjavil, da se družbe pri pogajanjih z delavskimi, za- Odločitev v stavbins-kem sporu je blizu. Včeraj sta obe strani v stavbi, iiskem sporu razmotrivali xi'a-daljne načrte, in pričakuje se, da v najkrajšem času pride do ostre odločitve v to ali ono smer. Stavbinsko delo je kot posledica štiridnevnega štrajka, do katerega je prišlo, ker je zveza podjetnikov uvedla novo lestvico brez dovoljenja unij, popolnoma u stavljeno. Kakšno stališče bo zavzela v bodoče zveza odjetnikov se bo od* ločilo na jitrajšnji seji, na kateri se bo glasovalo o predlogu, da se namreč povabi delavce da se povrnejo na delo bre? ozira na akcije unije.To pomeni seveda ravno toliko kot poskus, da se uvede odprto delavnico, akoravno podjetniki to zantkujejo. Charles Smith, predstavnik stavbinskih unij, se je včeraj izra zil, da se delavci pripravljajo, da vztrajajo v boju, kolikor časa b! .... ... . o«, izkazalo potrebnim. Podiet- stopniki niso nikjer ravnale po ., . , , , „ .... , ... v , , iniki bodo v sredo sami odločili --i-------- zakona. I ... ....... . ' I da li se poskusi vsiliti odprto delavnico ali ne," je dejal Smith. Nadalje je izjavil: predpisih železniškega Nadalje je izjavil: ''Meddržavna prometna komisija je družbam že dovolila tolikšna zvišanja, da so več kot po-j "Ako do konca tedna pod-krila zvišanja, katera so dobili! jetniki ne priznajo upravičenosti železničarji pred dvemi leti. Po-1 delavstkega zoperstavljenja proti leg tega so se njih stroški vzpri,- mezdnim znižanjem, tedaj bodo čo mezdnega znižanja, ki je bilo'»nije naznanile svojim konferenč-uvedeno preteklega julija, znižali nim odborom, da se pogajajo s za $400,000,000. Moj namen je, | posameznimi piodjetri.lld. To ^e pokazati odboru, da ni nikake pravi, da se bomo pogajali upravičbe za znižanje plač, oko ^ poeamezni.mi podjetniki ... obese ozira na določbe železniškega j nem z vsako zvezo, ki ne prizna- Datum genovske kon'Za odpravo nevarnih ference zopei spre- j železniških križišč menjen. zakon?.. I va stavbinske podjetniške zveze. i UNIJA POMORŠČAKOV PRO-| TI VLADNI PODPORI ZA -j TRGOVSKO MORNARICO. Peticija železničarjev na Hardinga. Washington, 6. marca. Predsedniku Hardingu je bila da. ( nes predložena peticija železničar- i Washington, 6. marca. — Uni-s^ce organizacije "United Brother. |ja Domorvščakov^bo storila vse, hood of Maintenance of Way kar je v njeni moči, ida poraz? Employees in ''Railway Shop La-1 predlogo za vladno podporo t.r-borer", v kateri se poživlja pred kovski mornarici. Ta predloga rednika, da posreduje ter prepreči, skriva premeteno zavite 'določbe, nadaljna mezdna znižanja, ; ki so namerjene direktno proti E. F. Grable, predsednik unije! ameriškim pomorščakom, se je Pariz, 6. marca. —• Italijanska vlada je obvestila vse države, ki so bile povabljene na genovsko konferenco, vštevši Zedinjene dr- j žave, da se je končno določilo i 1 0. apri.l za otvoritev konference, j Smatra se, da je ta datum končno definitiven, posebno še Č.a, na konferenci v Boulogne poker je Lloyd George, lcot se poro. vedal predsedniku Poincareju, da mora biti koncem aprila doma ko se bo razpravljalo vladni prora-1 cun. I Tukaj se računa, da bo konferenca trajala najmanj kake tri mesece. Ministrski predsedniki, poglavitnih zastopanih držav se bodo mudili na konferenci kvečjem j en teden ali deset dni, tekom ka- i terega časa se bodo v prvi vrsti obdržavali govori, ki bodo določili smer poznejših razmotrivanj. Ko se bodo ministrski predsed. niki vrnili dmov, se bo delo izročilo v roke eikspertov, nakar se bodo za zaključek predstavniki poglavitnih držav zopet povrnili, da odobrijo delo ekspertov. -o- ULSTERCI SO ZAPUSTILI anGLEŠKI PARLAMENT. London, 6. marca. Ko je danc.s r.ngleška poslanska zbornica s 182 glasovi, proti 31 glasovom sprejela oni del pogodbe z Ir^ko ki ji daje moč zakonitosti, 30 vsi ulsterski člani parlamenta zapustili zbornico. nemške socijalistične drŽave za skupnost Painesville, O., 6. marca. — Painesvillska mestna zbornica je danes, potem ko je Henry O'Lea-ry, katerega oče in brat sta bila ubita v petkovi nesreči, apeliral nanjo, sprejela resolucijo, glasom katere se bo v kratkem aklicalo veliko javno zborovanje, na katerem se bo protestiralo proti smrtonosnim železn škim ' križiščem ter podvzelo korake za odpravo istih. Tudi po drugih ohijskih mestih se pojavljajo gibanja za odpravo nevarnih železniških križišč. V mestni, zbornici Clevelanda so bile v tem oziru predložene štiri resolucije. Slično akcijo se je podvzelo tudi v Marion, O., in Den-nison, O. Resolucija, ko je bila sprejeta na seji painesvillske zbornice, določa, da se mestni uradniki pon.če, kako bi se dalo financirati predor pod progo, in obenem se obrača tudi na mestnega inženirja Grabbsa, da preuredi in predloži načrte za predor, ki so bili napravljeni že leta 1915. Inženir Crabbs je že na -nocojšnji seji povedal, da bi izvedba načrtov, katere je napravil leta 1915, veljala okrog $260,000. Mesto Painesville je hotelo zgraditi predor pod progo že leta 1915, toda je izgubilo tožbo proti N. Y. Central železnici, da bi tudi ona prispevala del stroškov, vsled česar se je načrt opu- 11 deklet ubitih v angleški tovarni. ter J. C. Smock, pomožni predsednik, ki sta predložila peticijo sta izjavila, da predstavljata naj- danes izjav.il predsednik unije, I Andrew Furuseth. On pravi nadalje, da bi imela vlada glasom samo en g! as proti. Zatrjuje se, da slabeje p]ačane železniške delav- te predloge moč nastaviti na tr- l-\ a f.., J. I __ _ ___ _ - __11 ■ 1 1 .. . Da geln Se stvar preje ne razmotriva na seji.'' JUv0ftla 0 Unija protivila proti zahtevanemu znižanju, do iv ne more se seveda reči, da li bo spor prive- p straj'fca. - I'^ini ®°~2e*ezniški delavci so uposljeni pod takozvanim i iK'razum°m z družbo, katerega se Vsako leto' s 1 da na novih pogojev. Ta sporazum ^ taVe Sc sP°r gtede plače in delovnih pogojev v vsa- ^ do" SllIčaJ" u, kjer med delavci in družbo ne mor^ predloži posebnemu razsodišču. Raz-na]^6 tri ^ane- Enega nastavi družba, druzega pa v Osreči'r Poskušata izbrati tretjega. Ako se to 1 ^žrtPfJ' ™enuje tretjega člana sodnik zveznega ^ ^fo.js prišlo do jako hudega boja med unijo /J* Pa er .ie slednja hotela n peljati odprto delavnico, e|avCj ' * r°tuje načelnemu sporazumu med družbo in v la K^^dsG^^'171 sP°ru je igral jako važno vlogo vrhovni i 'Willi cestno-železniške organizacije za vso Ame- ie ^63&la 2pS' Wtz«eraldf ki je prišel iz Detroita. Unija h h ' ^ je 7 P5ocentno mezdno znižanje, toda pod pogo- te dek.. (.l llžba umaknila svojo zahtevo za uved'bo od-f\ uvnice. Di ^j^U * naZaj" Je unija že od8"lasovala za štrajk, toda o^ 2uPanu Fitzgeraldu se je posrečilo istega pre-dosft^.-6,1 Pr^iki so elevelandski cestno-železniški de- bo tudi končen rezultat glasovanja za vso državo izkazal, da je 90 procentov rudarjev za stavko. Vlada brez poročila. Washington, 6. marca. — Delavski tajnik Davis je danes naznanil, da ni pripravljen podati javnosti objave, v koliko da je napredovalo prizadevanje vlade, | prevrnjene sani so po- ce Izjavila sta se, da medtem, ko govske ladje tudi mornarje iz rese jim je vsililo mezdna znižanja, dne mornarice. Tako bi se mor,-katera je odločil .vladni odbor, narje, katere vzdržuje vlada, ra pa se mezdnih zvišanj, katerih bi imeli biti deležni,, nikdar ni vsililo, bilo za obratovanje ladij privat- ker vladn uradniki svoje dolžnosti. n- niso izvršili da se pripravi rudarje in odjetni-ke vseh držav na »kupno konferenco. Kot znano, je predsednik Harding pred kratkim odredil, da vzročile smrt 5 oseb- Winona, Mi;nn., 6. marca. — f Danes so se prevrnile tukaj ob se še pred 1. aprilom skliče taka kraju nekega potoka sani v ka_ Vj Q - ________ C°' ^mr«1- Vr.r^Unec 2 ozirom na priborjeno mezdno lest \ V 2ad;c 70c, 78, in 75c od ure. Ponrmlasu je Pr5š]o v cievelandu do dveh štraj-°ni 2eleznici. Do prvega je prišlo meseca de- skupna konferenca, ter da se s tem prepreči grozeči štrajk. -o- jugoslavenska trgovska mornorica. New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I S.) Glasom oročila ameriškega konzula Don S. Haven v Belgrade, jugoslovanska trgovska mornarica obstoja: 1 ) iz 142 parnikov od skupaj 1 28,-000 ton, izmed katerih 1 12 služi za obrežno trgovino; 2) iz 800 ladij po čez 10 ton, katerih skupna tonaža znaša 1 39,000 ton. Iz- terem se je peljal Gunder Midboe njegova žena, štirje otroci in neki sosed. Wesland in sosed sta se rešila iz potoka, medtem ko je njegova žena z vsemi šti,rimii o-troc.i vred utonila. Midboe si je zaman prizadeval rešiti dva otroka, ki pa sta mu ušla iz roke vsled deroče vode. nJh lastnikov. "Točka 501-a pred loge bi pomenila smrt unije pomorščakov," pravi Furusuth, "ker ima za svoj namen preprečiti vsak štrajk ali pritažib0 proti delavnim razmeram." --o-- velesemenj v zagrebu. pomoč za rusijo- Tr- Washington, 6. marca, govski tajnik Hoover je danes naznanil, da se v raznih evropskih pristaniščih nahajajo velike zalo- med teh je 666 jadrnic; 35 ladiijge živeža, ki so namenjene za pa je opremljenih z motorji odi Rusijo, in ki ne morejo naprej skuoaj 450 konjskih sil in'11,000 tonaže. vsled hudega n sreda v transportnem sistemu. ruskem Ameriški Konzul A. R. Thomp son v Zagrebu poroča, da ie bil velik mednarodni sejem v Zagrebu. ki se je imel vršiti tekom aprila, odložen na junij, in sicer se bo vršil od 3. do 15. junija, To se je zgodilo, ker se je veliko večje število razstaviteljev priglasilo za prostor, kot se je prvotno pričakovalo. Razstavišče je bilo sedai povečano za 40,000 kvadratnih jard. -O- kapp se je pripravljen podati. cembra, 1918. ko je unija nastopija proti uposljevanju ženskih sprevodnikov na pouličnih, karah, do druzega pa [meseca julija, 1919, ko so bile glavni vzrok spora plače in delovni čas. Berlin, 6. marca. — Najvišje nemško sodišče v Leipzigu je dobilo iz nekega švedskega mesta od dr. Wolfganga Kappa, ki je vodil leta 1920 Tevolto proti Ebertu, da je pripravljen podati se nemškim oblastim in biti sojen, rdeo se ga oprosti aretacije in ako se mu garantira varno pot. Kapp je pobegnil na Švedsko takoj po ponesr^čensm puču. Dresden, 6. marca. — Saksonska, Brunswick in Turingija, ki imajo vse socijalistično upravo, so sklenile, da se med njimi ustanovi zveza za prospeh skupnih, interesov, toda pod takimi pogoji da ne bo prizadeta neodvisnost nobene izmed prizadetih držav. Pred kratkim se je v Leipzigu vršila konferenca; na kateri se je sklenilo ustanoviti skupen urad, ki bo deloval za prospeh skupnega dobrobita vseh treh držav. 1 a urad se bo posebno pečal z delavskimi, problemi, in dalo se mn je tudi nalogo, da poskusi izvesti nekako ligo vseh socialističnih držav, ki se nahajajo v okviru nemške republike. --O-- je ljubil ženske lase- Toledo, O., 6. marga. — Danes je bil tu aretiran neki moški, ko se je ravno pripravljal da v neki prodajalnici neopaženo od-striže lase enega dekleta Policija je našla v njegovih žepih še več odrezanih ženskih las. Cincinnati, O., 6. marca. — Neki nepoznanec je odrezal v nedeljo v gledališču s premikajočimi slikami 14-"|fetm Berti Plaiut njene dva čevlja in pol dolge lase. Dekle je opazilo izgubo las sele, ko je prišla domov. --n-- PAZITE, KADAR ZAZIJATE. Canton, O., 6. marca. — Mrs. Harry Lauteeinihauser se nahaja pod oskrbo zdravnika kot posledica čeljustne razklenitve, ki je nastopila, ko se ji je zaizijalo. ----o---- — Influenca in pljučnica sta pričeli pojenjavati in kot poroča zdravstveni komisar Rockwood, ni nevarnosti, da bi se bolezen še nadalje širila. Zadnjo soboto je bilo naznahjenih 28 slučajev influence jn I5 slučajev pljučnice. Burmingham, Anglija, 6. marca. — Danes je bilo ubitih v neki municijski tovarni v Tipon, nekoliko od tukaj, 1 1 deklet, 26 pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila, ko so dekleta iz nabojev odstranjevale strelivo. Nesreča se je pripetila v Know-les tovarni, ki je pred kratkim kupila od vlade 160 ton nabojev. V tovarni je bilo uposljenih več kol 50 deklet. ---o-- irska vlada je zmožna obravnati s krizo. London, 6. marca. _ Irska provizorična vlada v Dublinu je danes sporočila angleški vladi, da je povsem zmožna obravnati z uporniški posadkami v Limerick in Tipperary bataljonih. Tozadevno naznanilo je podal danes pred poslansko zbornico v Londonu koloniialni minister Churchill. Dublin, 6. marca. ~ Irski republikanci so dali četam provizo-rične irske vlade! 48 ur časa, da se umaknejo iz Limmerick policijskih prostorov. Irska provizorična vlada v Dublinu naznanja, da se bo policijska poslopja v siučaju napada do skrajnosti branilo. mellon napada novi načrt za bonus. Washington, 6. marca. — Za-kladniŠki tajnik Mellon je danes naznanil, da bo zakladniški department vseskozi nasprotoval najnovejšemu načrti.1 za izplačitev vojaškega bonu?a. Po mnenju Mellona je ta načrt slabši kot katerikoli drugi, kar se jih še do-zdaj razmotrivalo. Kakšno /»tališče bo zavzel predsednik Harding še ni znano .Mellon pravi, da novi načrt ni pravičen, ker bi oni, ki so služili samo kratko dobo, in ki sploh niso bili v Fran, ciji, takoj dobili $50 v gotovini, medtem ko bi bili zapostavljeni oni, ki so služili dalj« časa in ki so bolj vredni podpore. STRAN 2. .1 1_*_ "ENAKOPRAVNOST" MARCH 7th 1922. (4 ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA YSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland, Collinwood. Newbureh by mail.......1 year S6.00. C mo. S3.50 3 mo. $2.00; United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. S aio. 82.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia ea Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo. *e upravništvo. lice, kajti računali so na monarhistično revolucijo na Bavarskem, ki bi se strnila z madžarsko reakcijo ter napravila konec avstrijski republiki, a ker se to ni zgodilo, se je francosko prijateljstvo napram Madžarom znatno ohladilo. Francija je pač uvidela, da ji bo prijateljstvo male entente več koristilo kot pa osamljeni madžarski reakcijo-narci, in jih je pustila lepo na cedilu, Francoski imperijalfeem očividno krši teorijo, da imajo celo tatovi gotova pravila poštenosti, katera medsebojno spoštujejo. Pripravljen je vreči v kot vsakogar, ki ne obeta doprinesti obljubljenega rezultata. Tudi male države, med katerimi se nahaja tudi Jugoslavija, ki se zdaj pehajo za povečanje moči francoskega imperijaii--ma, se bodo prav kmalu znašale v poziciji Madžarske, ako se kolo usode zavrti v drugo smer. CLEVELAND, O , TOREK. (TUESDAY) MARCH 7th, 1922 V službi francoskega imperijalizma. V Bukareštu so se pred kratkim zbrali ministrski predsedniki Jugoslavije. Romunije, Poljske in Cehoslova-c:ke. Kot se poroča, je čehoslovaški ministrski predsednik Boneš, ki se jako dobro razume s francosko vladno kasto,, pred kratkim v imenu male entente sklenil s Francijo' sporazum, glasom katerega se države, tvoreče malo entento, zavezujejo podpirati Francijo glede pogodbe z Nemčijo. Neka druga brzojavka iz Dunaja poroča, da te male sile, katerim se najbrže pridruži še Grška, nameravajo nastopati na genovski konferenci kot ena celota, ter se tamkaj iznebiti varuštva sil, ki tvorijo veliko entento. Vzpričo tega se poroča, da se bo vršila v kratkem v Bel-gradu konferenca, na kateri se bo definiralo ekonomske cilje nove zveze, h kateri se namerava priklopiti tudiGrška Pri vsem tem se ne gre za prav nič druzega kot za stvoritev malih sil osrednje vzhodne Evrope pod varušt-vom francoskega imperijalizm, ki še vedno sanja o doriw-niranju Evrope. Bukareštanska konferenca je bila sklicana z namenom, da se stvori soliden blok, ki bo na genovski konferenci podpiral Francijo v vseh njenih zahtevah glede Nemčije in sovjetske Rusije. To je potrdilo tudi včerajšnje poročilo iz Geneve, v katerem je celo rečeno, da je bil Beneš tisti diplomat, ki je napravil program, katerega sta nato Poincare in Lloyd George sprejela na konferenci v Boulogni. Namen francoskega imperijalizma je očividno ta, da mobilizira vse te male sile, ki so posamezno sicer slabotne, toda vse skupaj pa precej štejejo, in da z njimi vred v slučaju prevelikega nesoglasja z ostalimi zavezniki napove veliki ententi odprt boj, in da javno zavzame vlogo evropskega "bossa". Rezultat te tesne zveze med Francijo in malo entento je, da so madžarski rekcijonarci silno razočarani. Dovolili so francoskim kapitalistom, da so se polastili najboljših industrijalnin podjetij na Madžarskem, v upanju, da jih bodo Francozi kot- plačilo podpirali pri ostalih članih velike entente. Nekaj časa so Francozi kazali jako prijazno Berlinske avtoritete pravijo, da so kratka krila v Nemčiji povišala število porok. Nekatere druge avtoritete pa so mnenja, da so povišala število razporok v Z^dinje-nih državah. ... Izza spora med italijansko vlado in Vatikanom, so se vsi papeži smatrali jetnikom. O novem papežu pa se trdi, da je jetnik, ki misli v kratkem pobegniti. nam,šli sicer na roke, drugače pa se niso brigali za nas. Tudi v univerzi, v učnih dvoranah, se naši kolegi Hrvati niis0 zanimali za nas. V odmorih med predavanji smo Slovenci tvorili grupo za seflbe. Hrva,ti in Srbi pa zopet za selbe. Z eno besedo — čutili BLEM. V zadnjem času se dosti piše o "Hrvatskem vprašanju" in marsikateri domoljub s strahom gleda na Hrvate, ki groze razbiti naše narodno edinstvo. Podan je smo se kot otok sredi tujega bil že marsikateri- recept, poma-imorja- slovcnci lsmo se vedno gal ni še nobeden. Mogoče bi ne bo,J' za£nzli v naduto prepriča-škodovalo,"ce bi se enkrat ogla-!njc 0 svo-ii več;ii sposobnosti, Hr-sil slovenski akademik, ki štiri vati pa s0 nas imeli 7eV' se Ob padajočem številu betov. Ko so nas hoteli svojo gospodarsko silo> združili. Snovali smo za podjetja,. banke. PrO^8'1' geslo: Svoji k svojim'. * In Srbi! 'Robovi bar^ Turkov so se jim ubrani'1'^ pozival] narod na slogo- sila prikipela do vrhunci; fcoJ1 verena Hrvatska prostovoljno de je izšel Strossmayer, med na-združila s suvereno Srbijo na o-, mi so delovali Ilirci, toda ko smo snovi pogodbe, katero Vsebuje se združili, smD uvideli, da je Ju-regeritov manifest, katera pogod Poi •Pri« rt1 trar iž Pre Pet iz t »Al '» v edo, & t^i 3 iv čeli boj na no'ž. V tem bejšega proti močnejšem11 .i' lo trelba izrabiti vsako ' šo ugodnost in prednost) S. nanesel slučaj. Razvil se ^ Ij|j rod praktičen," premeten- junakov. Kraljevič Mar^ mogel pomagati, pomf^ jim le pamet in pest. Pri Hrvatih je bilo Boj se je vrtil okoli vpr Ali je Hrvatska ogrska ^ ca ali pa je samostojna l5 , \ ,-r . pof a na, k; se je na osnovi v^ | prostovoljno združila s ^ | no Madžarsko. V tistem^ a go'sloveristvo - zmota, Jugosla- ku" ko"bi" se Madžarom w 'lo dokazati, da Hrvati " vija fantom. Rešitev za nas je le (Dalj • na 4. strani-) AOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«! 0 _ Guy de Maupasant. — 0 0oooooooooooooooooooooooooooo5 "Glede vaše možitve, oziroma glede moža, ki se z njim poročite." "Vem." "Dobro, ali mi hočete nekaj obljubiti?" "Da, ampak kaj?" "D?, boste prasali mene 7.a svet vselej, kadar vas kdo zasnubi, in da ne sprejmete nobenega, predno se ne pogovorite z menoj." "Dobro, meni je prav." "In to ostane med nama. Niti besede o tem vašemu očetu ali materi " "Niti besede." i "Mož-beseda?" "Mož-beseda." Rival je prišel, ves v naglici: "Gospodična, papa vas kliče radi plesa." Rekla je: "Pojdiva, lepi striček." Toda odklonil je. Sklenil je. da takoj odide, hotel je biti sam da bi lahko premišljeval. Preveč novega je navalio. nocoj nani, in šel je iskat svoje žene. Za nekaj časa jo je našel v bufetu, kjer je pila z dvema neznanima gospodoma čokolado. Predstavila jima je svojega moža, a njemu ni povedala njih imen. Za nekaj trenotkov je prašal: "Ali greva?" "Kadar ti drago." Prijela se je njegove roke in vračala sta se skozi salone, kjer je bilo že manj ljudi. Madelena je vprašala: ^ "Kje je Walterica? Rada bi se poslovila od nje." "Ni treba. Pregovarjala bi. naju, naj ostaneva pri plesu, in mer.i se ne ljubi več." "Res, prav imaš." Spotoma sta ves čas molčala. Komaj pa sta stopila v svojo sobo, mu je Madelena smehljaje rekla^ še predno si je odpela pajčolan: "Saj še ne veš — presenečenje imam zate." Ziovoljen je zagodrnjal: "Kaj neki?" "Ugani." ''Ne maram 3i beliti glave." "No, pojutrišnjem jc novo leto." "Vem." "In taikrat se dajejo vezila." "Vem." "In tukaj je tvoje, ki mi ga je pravkar izročil La-locbe." Fn dala mu je majhno črno škatlico, podobno tistim, v katerih hranimo dragotine. Malomarno jo je odprl in je zagledal kri? čnstne legije. Pobledel je, riato se je nasmehnil in ie lekel: "Ljubše bi mi b'ilo deset milijonov. To ga ni kdove kaj stalo." Ona je pričakovala, .da bo v njem veselje kar zaigralo, in dražil jo je ta hladni sprejem. Ti si pa res neverjeten. Z ničemer nisi več zadovoljen." Odgovoril je mirno: ''Možak je samo svoj dolg plačal. In dolžan mi je šd mnogo več." Njegov ton jo jc osupnil, in povzela je: "In vendar jc to nekaj, za tvoja leta." Oporekel ji je: "Vse jc relativno. Danes bi imel lahko vse več." Vzel je bil skrinjico, jo položil odprto nn kamin, si ogledoval par trenotkov bleščečo zvezdo, ki je ležala notri. Potem jo je zaprl, zmajal z ramami, in je šel spat. Vladni li3t je prvega januarja res razglasil imenovanje gospoda Prosporja Georgesn Du Roya, publicista, za viteza častne legije radi izvanrednih zaslug. Njegovo ime je bilo tiskano v dveh bssedah, kar je Georgesa bolj razveselila nego red sam. Eno uro pozneje, ko je prečital ta javni razglas, je dobil kratko pismo od ravnateljice, ki jc prosila, naj pride še tisti večer z že.^o vred k nji dinirat, da proslave to odlikovanje. Nekaj miiYui: se je pomišljal, potem je vrgel ta list. ki je bil pisan v dvoumnih izrazih, v ogenj, in je dejal Madeleni: "Nocoj dinirava pri Waltcrjevih." Začudila se je: "Tako? Pa sem mislila, da ne raa-raš več prestopiti njihovega pr;■. spredaj s svojihia hčerkama in z Madeleuo, čakal Du Rova pri "Jezusu na morskih \rdovih . ' "Prem.slite." se jo zasmejal, "sinoči sem rtašel svojo ženo prf»l to podu bo na kolenih, kakor v kapeli. Molila je pred njo. Kako sam se smejal!" Gospa V/alterjeva ga je zavrnila s krepkim glasom, v katerem je trepetal, tajen zanos: "Ta Kristus bo rešil mojo dušo. Navdihne me s pogumom in z močjo vselej, kadar ga pogledam." o" In ustavila se je pred Bogom, ki hodi po šepetala: "Kako je lep! Kako se ga boje, in kako ^ tisti-le možje! Poglejte mu glavo, oč • kako P^ hkrati čeznaturen!" Suzana je vzkliknila^ "Pa saj je podoben vam, lepi striček! Pr£lV vam je podobfcn. Ce bi imel brado, ali da \p-brad, pa bi si bila čisto enaka. O. pa je res Pr ijivo!" Prisilila ga je, da se je postavil kraj slike; " priznali vsi, da sta s: obraza slična. .m Čudili ?o se Walter je m,eml, da je to ne osobitega Madelena je smehljaje izjavila, da bolj mošfeo lice. Gospa Walterjeva je stala nepremični^ 5 , očesom je opazovala obraz svojega ljubčka P° f stusovega obličja, in postala je tako bleda, 0' beli lasie. :1 VIII. p To zimo so hodili Du Royevi še mnogo jevim Georges sam je diniral vsak hip pri . na se je izgovarjala, da je utrujena in je ostaj8' doma. Vsak petek je gotovo prišel, in za tis'' Walterica nikoli nikoga drugega vabila; to )e , lepega strička samo njegov dan. Po dineju metali kitajskim ribam kruha, sploh živeli in se sami med seboj. Večkrat je prijela gospa kakimi vrati, ah za grmičem v cvetličnjaku, ali v ^ kotu mladega moža ter si ga tiščala z vso m„ šepetaje mu na uho: "Ljubim te. . . ljubim tete, da bi umrla!" — A vselej jo je hladno o^P jo suhe. zavrnil: "Če zopet začnete, ne pri^6"1 vam." Proti Koncu marca meseca ne jc ) mpžitvi obeh sesti poročiti z grofom Latour-Yv: nenadom3 govorica o možitvi obeh sestra. Roza se je > o , n1* mom, .Suzana Z de Cazfles. Ta dva moža sta postala v Wa''^'j Vpoitevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v dnevniku In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd "nceton 551 6418 st. clair ave. 1922. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. SOSEDOV SIN. POVEST ob devetih je stal pred precej lepo zidane !S l>lesa" • VOziček mrežen. )f 80 bila čedno osnažena in n ter Vl bil Z6len koc Preer- J spet , na vsoh straneh bij no' "a se nikjer ni videla s jm . llaP°lnjena vreča • pod ' PitomPtLtrfljlV° S prednjim ti kon' toPaJ0čega rejene->0 s hi naVCa je delavno oble-J**' vaieti in bič v roci :, ; P av prijateljski pogovar-4 J miren- 4ihvZ'stopi mož kadh petde- "f »da 8rednje' trdne Postave. »obleUJe ravno zda-i v Praž" ;j ^ c gledaje> . Prav naprežen, zape-l . g0ste iposrebrene gum- hobi IeZr0kavniku- Kakor bi - ali je kaj p°za- * ;-pa 0 ddbri hra-t tranjji ^hcju- P0tiplje v tosi je bogastvo s svojim trudom in umom. Njegov oče je bil sicer tudi precej imovit kmet v sosednji vasi, ali razdeliti je moral svoje imenje med štiri sinove, in Anton, najmlajši med njimi, dobil je samo zemljišče in hišo, ki je bila pa veliko manjša in slabša od denalšnje, na istem mestu novic zidane. Prve gotove novce, dve sto goldinarjev, imel je Anton v rokah, ko se je ožo-nil, ker to je bil od žene za doto dcbil. Začel je kupčevati z žitom in raznimi kmetskimi pridelka-mi pridelki, ktere je skupljeval in vozil v me'ste zaloge. Doma pak je žena kmetovala z družino. V vsem je imel srečno. Začel je trgovati z vinom na debelo, kupoval ubožnim kmetičem voli in krave „na pol prireje", in kopica je rastla od leta do leta. Ljudje so ga cenili raznovrstno; nekateri na dvajiset, drugi na štirideset tisoč, nekateri na več; nekateri so si pa številjenje lajšali in rekli: toliko ima, da sam ne ve koliko. In poslednji niso popolnem napak govorili, kajti natanko Smrekarjev Anton res ni mogel svojega imetja sešteti, ker razen nekoliko okornih šte-vilek niti pisati ni znal. .Za mnogo seveda se ni motil, zakaj imel je čudovito dolber spomin; meso ga hoteli izvoliti za župana. Ubranil se je te časti, rekši, da ne utegne z gosposko poslovati. Dal se je pa voliti za prvega občinskega svetnika. V krčmi ni rad sam pil. Ce je le znane ljudi našel, prisedel je Darila za birmo, dobijo botri in botrice pa najnižjih cenah na 15809 Waterloo Rd., v CoUinwoodis, O, Se priporoča za sigurnost najnižjih cen. Vaš rojak IVAN PROSTOR URAR IN ZLATAR k njim in čakal, kedaj kozarec, ki se okrog vrsti, do njega pridne. Družil se je z vsemi, ž bogatimi in ulbožnimi, a posebno zaupljiv in pr;;atelj ni lil nikomur. Tudi za vino navadn0 ni hotel več dati, nego kar je računa po razdelitvi nanj spadalo. Le kakar je kake nižje uradnike ddbil v krčmi, te je napojil, pa samo zato, da jim je laže prav robato zabavljal in je vpričo prav neusmiljeno mahal. Denes je v bližnjem trgu semenj in pelja se tje, da bi nekaterim kmetom, ki so ga prosili, voli kupil v rejo. Ker poslednji tVžrii dan tudi v mestu ni bil mo-■ zvedeti,, kako je bila kupčija in po čem kaže kupovati. II. v Ko voziček po cesti drči, doi-de suhega, dolzega moža, v zano šeni letni obleki in s kosmato kučmo na glavi. Smrekarjev Anton podrži konja in pravi: „Ce imaš kaj težke pete, pa k meni sedi, Brašnar!" BraSšnar se nalsmehmi, skoči na voz, posadi se dclbro na mehki sedež poleg Antona, ter pokrije z desnim levi črevelj, da se ne bi videla luknja, katero je palec preril. In Anton požene. Brašnar je bil Smrekarjev sosed. Nekdaj je bila Brašnarjeva hiša najtrdnejša vse vasi. Zdaj pak je bila najbolj, zadolžena, poslopje opuščeno, njive negnojne in slabo obdelane. S pijančevanjem in neštevilnimi pravdami je Brašnar zapravil skoro vse, kar je bil po 0četu dcbil- Ker je v svoji mladpsti nekaj let v mestno šolo hodil in se nemški govoriti jn pisati naučil, obšla ga je bila prevzetna misel, da ima izvrstno umrio glavo. Ddbil je prvo nravdo", katero je z nekim sorodnikom jmel. Pripisoval je to samo svoji 'bistroglavoisti. Da bi =!R še bolj podkoval, prebere za-korioznavske knjige, kar jih do-i bi v roke. S pravo strastjo se začne tožariti. Kdor je imel kako pravdo, prišel je k njemu; on se je Vsega lotil, bodi si krivično ali pravično. Vsako tožbo je gnal do poslednje stopinje, in če jo je izgubil, začfel jo je za nekaj časa malo asuknen0 in pre--drugačeno še enkrat od spodaj. Kmetstvo je zanemarjal, novce je rabil jn zabredel je v dolgove. Njegov dom bil imel pred dvema letoma prodan biti; rešil ga je samo s tem, da ga je edinemu sinu prepisati dal in je odstopil od svojega gospodarstva. Zdaj je bil pravdar in meSe-tar ob enem. Vsak, kdor se je tožil se je k Brašnarju pošvetavat. Plačila sicer za take svete Brašnar ni dobival, a pil je. Ker je bila potrelba viriske pijače močnejša od vesti, pomagal je nati-hem obema nasprotnikoma v pravdi, če sta mu oba obilo vina kupavala. A pravdati se člo-|vek ne more vsak dan, želja pu pijači pak se zmerom vrača. Za-I torej je bil Brašnar tudi rneše-tar; na Vsacem semnju je za vo-.Ti in krave kup delal; kjer se :e 'kaj kupčevalo, tam je kričal Brašnar. Tako je malo dni minilo, da bi ne bil pijan zaspal, četudi bil ubožen. Kar se Brašnarjevega znanja dostaja, pritegnemo sicer, da j mnogo tiste modrosti, katero si je sam prisvajal, bilo je samo v j njegovem domišljevanju. Res je i pa, da si je po dolgi izkušnji ta-i ko izurjenost v sodnih in pravdnih rečeh pridobil, da bi bil mno-zega mladega doktorja v zadrego spravil. Tuxli od nature je bil ^obilo obdarovan: imel je močan, sicer oster glas; vse je hitro raz-vldel in govoril je, dokler je kdo hotel, ter najtehtnejše dokaze je znal preobračati, da se ga je še ; okrajni sodnik, ki ni bil pOseben bistreglav, jako bal, kadar je i-mel ž njim 0praviti. (Dalie prili.) (Konec.) Državni pravdnik je vpraSal ravnatelja Kurenta, kaj da ve o priči Deteil. Ravnatelj Kurent je omenil, da težko izpove, kar se ga pa sili, mora povedati: "De-tela nf ravno eden najboljših. Vedno nerga, da ne more opravljati službe, da mora hoditi z ženo na trg, ker ne zna slovenski (preja je bil v Gradcu), da mora pestovati otroke. Takih izgovorov ima polno! Zato prihaja želu neredno v urad. Priča Matija Meden pravi kratko in humoristično: "Ker so bile pritožbe, sem nekoč v špe diiciji rekel za šalo; Fantje! Pazite, če ne boste šli na ričet. Dru '?ega ne vem." Priča Krista Kroell, 231etiir. bivša poštna aspirantka pripoveduje o lepi valeti pri '"Lozarju". Plačali" so za pijačo in jed 120U K. Bila je z družbo tudi v Nai*o-dnem domu, kjer je pokal' šanv pus in so markirale buteljke. Zaključuje: ''Drugega ne vem nič." Dalje so bile zaslišane priče o-ficijal Josip Turk, kontrolor Anton Bučar, kontrolor Mirko To-mažič, ki pravi, da je videl sam nekaj pisem skritih in o Prose-nu pravi," da je pijan bolje delal kot trezen. Priča dr.. Vagaja izpove nekatere detajle. Priča dr. Janžekovič, višji poštni komisar navaja, kako so pri šli na sled pravim storilcem. Pri ča je zvedel, da jc Banovec dal gdč. Štefki Zujan dolarje. Ko sem jo potem zaslišal, je po dalj šem tajenju priznala, da ji le dal en dolar. Naznanil sem stvar pol. nadzorniku Habctu, ki je a-retiral Bariovca in ta je potem imenoval še svojo sokrivce. Priča Kovač, trjovec, izpove, da je kot filatelist kupil od Ša-ka znamk za več tisoč kron. V I jiib.jani tiskane »namke so se !. 1919. prav dobro Prodajale. Nc kateri so zaslužili 20 do 30.000 K Priča Leon Visijan, nadkon- zek, Tonček in drugi. Nato je predsednik prečital !z-povedbe osebno vabljene, a nena vzoče Frančifike Thalerjeve o idi ličnem izletu v Domžale. Priča Fani Wrus je pripovedovala, kako bogato je živela ga, Šakova, da je imela kar tri toalete z Dunja in da se je Šak raz-.imel na filatelijo. Zagovornik dr. Ivan Tavčar pripomni, da se je ga. Sakova vo žila na Dunaj k operaciji, predloži zdravniško izpričevalo in slednjič konstatira, da je priča napram gaku maščevalna, tako da je morala vse obrekljive izjave proti njemu preklicati v "Jutru". Predsednik senata je nato začel čitati razne spise in zapiske, ugotovil je tudi, da je glasom uradnega seznama prijavljenih več navadnih in priporočenih pisem, ki so bila spolirana. Glasom tega seznama je iz teh pisem izginilo celokupno 3166 dolarjev.. Cita tudi nekatera pisma, med drugim pravi neka stranka ogorčeno: "Dolarji so bili za mene revo, pa nič ne delajo!" Oškodovanci so se prijavili raznih kra jev Slovenije, posebno številno pa iz Dalmafcije. Pred zaključkom dokaznega postopanja zagovornik Banovca dr. Švigelj, da je BanovČeva mati pdštena branjevka, ki si je med vtojno pridobila nekaj pre moženja, a mora še ll otrok pre Ovijati, ni pa milijonar,ska, kakor jo slika obtožnica in nekatere priče. Predsednik je 0b 8. zvečer zaključil kazno postopanje. Pred gedbo. — Govori. Današnja raziprava je že pričela ob pol 9. dopoldne. Avditorij je nabit občinstva, po večini poštnih uraJdnikov. Po končanih formalnostih so nričeli playdojerji. Državni pravdnik .Domenick je kot zastopnik javne obtožbe govoril prvi. V svojem, prispo- dob polnem in nad eno uro traja počem govoru je opisoval tedaj vladajočo gnilobo v poštni upravi. Ostro je bičal sistem, ki se je posebno slabega izkazal glede sprejemanja novega uradništva. Predstavil je sliko bede, ki so jo povzročili dolarski princi številnim sirotam in revam, ki so pričakovale pomoči od svojcev iz A-merike, od-svojcev, ki sp .delali v rudnikih, kamnolomih in tovar nah. Obširno in ogorčen0 je govoril o razmerah na pošti, nagla-;al je izjavo ravnatelja pošte in brzojava, da je ta moral odpustiti 350 nezmožnih uradnikov. Predk-.gal je strogo kazen za vse obtožence. ■ Za tem so sledili govori zagovornikov, ki so v splošnem opisovali okolico, ki je vsled nezdra vih razmer pahnila te ljudi v ječo. Do oPoldne so govorili: dr. Švigelj, dr. Tekavčiči dr. Krivic, dr. Kokalj, ki je opozarjal, da je te ljudi zapeljal demon alkohol in dr. Fettich-Franlflieim. Sodba. Ob 2.30 je bila sodba: Banovec Ernest 15 mesecev, Jean Maks 15 mesecev, Al. Alrezin 17 mesecev, Favetti 4 mesece, Prosen Mirko 5 mesecev, Klampfer Rudolf 4 mesece. Ostali trije 0proščeni. ——---o- — Skozi prepir in streljanje, ki je nalstalo, ko neki Heller, 2601 Commercial Rd. ni hotel prodati Vasu Melnicku, stanujočemu v isti hiši, žganja, je prišla policija na sled kuhariji žganja ter a-retrala tri moške. Ko*je pb streljanju, v katerem ni bil nihče za -tet, prihitela na lice mesta policija in zvedela, zakaj se je vršil prepir, je dobila od Melnicka tuli informacije, kje se kuha žganje. Policija je vprizorila pogon na imenovano hišo ter res dobili'. tri socle go se in dva galbna žganja. trolor, pripoveduje glede pijanosti. Priča Rudolf -Fajdiga, adjunkt hudomoristično slika razmere na pošti. Predsednik: "Vam vino ne škoduje?" Priča: "Ce se kozarec vina pije, se lahko dela." Ob 2. popoldne je bila razprava preložena na popoldne. Popoldanska razprava. Ob 4. popoldne se je razprava nadaljevala. Glavno ra'zpravno so izginili coiarji h amerikan-skih pisarn, kdo je vzel dolarje? in "Kako je je pilo?" Odgovori so bili dfeloma humor'stični. Pred senatom so se' priče vrstile v hitrem tempu kot v kinu. Na popoldanski razpravi je bilo zaslišanih 23 prič, večinoma n nebistvenih okolnosth. Zanimiva je bila priča Fran Kristan •'generalni zastopnik" cblarskih princev 1 5 ' 'bi. Predsednik Kri stanu: "Veste kako 8o dolarje kradli?" "Ne!" Predsednik: "Ali so pili?" Priča v lahnem jaclja-n.ju: "Ba-no-vec, Aa?ie. o^C' vvy nju: "Ba—no—vec, Aa—cee-—lin in Kla—mpfer." Na na-daljno predsednikovo vprašanje, koliko je dobil za t), da jih je nadomei?toval v noč-ii službi, je priča odgovoril: "Dvajset do še-" t deset kron." Državni pravdnik: "Vi ste bil generalni zastopnik!" Priča prikima in na vpra šanje, kdo ga je najbolj kavalii-sko Plačeval, je odgovoril: "Najlepše me je plačeval Rapoteč. Dal mi je . 100 K !" Priča Fran Resnik, poštni slu ga. Predsednik: "Kaj veste o dolarjih?" Priča: "Nič!" Predsednik: "O pijači?" Priča: "Pijačo sem nosil." Predsednik: "Hvala lepa!" Priča: "Sluga!" Med nadaljnimi pričami je bila tudi zaslišana Hilda Kump o neki a&fravni stvari. Kum je pristna Ljubljančanka in v ljubljan skem žargonu slika, kako so v neki kavarni marširale "ftaSe", kako jc tekel "flaSenwein". Pili so šampus in skupaj s:o bili Loj- OTVORITEV! Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da sva otvorila na 15408 CALCUTTA AVE. * ki bo verlno založena z raznim železnim blagom potrebnim pri gospodarstvu s kuhinjsko posodo in sploh z vsem kar se rabi pri, hiši. Se priporočava ZMERNE CENE- F. GREGORIC & A. ULLE 15408 CALCUTTA AVE. iiH ® trn ® m im m ® r~i t a ®> ^■■■■BBBBIIBIMflBHBHlEBHMBVSAMHHBSIBIBlHHIMBIHn g KONCERT JADRANA SE VRŠI 26. MARCA, g BBlBBBBlMIlBBBllgBBgiBlBlElBBHBBBBBaBBBBBBBBBBBBgBBaBf Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 |l John 1L«. Miheliclrt SLOVENSKI ODVETNIK m 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: ill 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. USli UHU U^U! VV 1J31I "UEiStjHt! tUEil Lt? L; V^X! llS+i UH^ IJ^J IZ WiiliriHirininilinilBlulSH DVAJSETLETNA gKUSNJA Na stotine ljudi je sedaj na poti k zdravju in zadovoljstvu, ki so bili včasih neprestano bolni, slabotni in obupani. Na stotine se jih zdaj zahvaljuje Dr. Kenealyu za povrnitev zdravja. Ne glede kako dolpfo ste že bolni in kaj jc vaša bolezen, pojdite k Dr. Kenealyu. Nudil vam bo ravno isto vestno, in pazno pozornost ter znanstveno zdravljenje, katero je nudil že tolikim bolnikom v proslosti. Denarne zadeve, naj vas ne ovirajo pri tem, da dobite postrežbo špecijalista. On računa tako zmerno, da zmore njegovo postrežbo vsak kdorkoli boluje za kakšno boleznijo. 2e leto iij leta na Uradne ure: od 9. dop. do 8. zveč. Ob nedeljah od 10. do 2. pop. Dr. KENEALY- 2. nadstropje 647 Euclid Ave. Cleveland, Ohio., Republic Building. Vhod 4. vrata zapadno pd Star gledališča._ STRAN t. "ENAKOPRAVNOST" MARCH 7 th,J^ Clevelandske novice. mu, da je v 2vezi s prodajalci morfina vsled česar se je eden izmed opazovalcev podal v celico takoj poleg njegove ter prisluškoval, ko ga je prišla obiskovat njegova žena. Do omenjenega o-biska nj žena nič vedela, da je mož v" vezi z omenjeno trgovino, toda v ječi ja je pa on stvar povedal. Ona je izrazila bojazen, češ, kaj če ga še za to trgovino primejo on pa jo je potolažil in ji je povedal, da je kaj takega nemogoče, kajti z njimi sodelujejo uplivni clevelandski detektivi. Pripovedoval ji je, kako so dobivali on in drugi uspavalne snovi včasih i2 New Yorka, včasih iz Detroita, nakar so jih iz-ročalfdetektivom, ki so jih razdelili med razpečevalce. Ob gotovem času pa so si porazdelili dobiček. Rekel je, da so obdržavali po navadi detektivi največ. — Policija preiskuje slučaj nekega branjevca, pri katerem je dobila za $4000 omamljeval-nih sredstev, toda za dokaz ie ostala le še majhna količina, med tem ko je velik del teh snovi j neznariokam izginilo potem, ko so bile izročene v roke detektivom. —Preiskovalci šo se poda. li tudi v neko majhno vas v Har din-co., odkoder so dobili več o-vadb, ter udrli v urad nekega zdravnika. Pravijo, da ®o zajeii toliko omamljevalnih sredstev, da bi" se lahko založilo z njimi oolovico žrtev po državi Ohio. — Trgovci s čevlji iz vseh de lov Ohio, ki se mudijo ta teden v Clevelamdu na svoji letni konven ciji, Dravijo, da se trgovina s čevlji stalno izboljšuje. Vsak trgo-vec seveda si sedaj bolj prizacie- moškT sedaj pomaga do avtomo-i va ustreči svojim obiskovalcem bilskega garaža. Bila sta torej ; kot kdaj preje. Da čevlji še ni-brez skrbi, da bi ju prijela poli-'s0 prišli na predvojno ceno, pra-cija. Zadnjo nedeljo pa se jima J vijo, da je vzrok ta, ker s0 se je prišlo na sled. Nekdo je videl, |ljudje za časa prosperite pripada je ženska brez znanega vzro-idili nositi le dobre čevlje teh pa ka zapustila ukraden avtomobil se ne more prodajati po tistih ce ter se vsedla k vozniku prvega t nah kot so bile pred vojno. Te-avtomobila, nakar sta se odpe-; kom dolbrih časov sq imele prt. — Vse pevce in pevke zbora "Zarja" se opozarja, da. se prav zagotovo vdeleže pevske seje. ki se vrši jutri zvečer. Pogovoriti se imamo o zelo važnih stvareh glede prihodnjega koncerta, ki se bo vršil dne 30. aprila. Bodite vsi na mestu točno ob 7:30. • — Tajnik. — Neuspeh konstruktiven. "Mnogo ljudi na tem svetu je mrtvih, a se tega ne zavedajo," tako se je izrazil včeraj škof epi-skapalne cerkve, Rev. Ch. Woodcock iz Kentudkya v sVojem govoru, katerega je obdržaval v O-pera House. Rekel je tudi, da ako postane človek obupan radi neuspeha je to znak, da še ni zavrgel svojih idealov. "Človek, ki se ni še nikdor zmotil, tudi ni nikdar mnogo dovršil. Ljudje, ki niso nikdar obupani, ne prično nikdar kaj velikega. Neuspeh ni poraz; človek se le vedno uči, kako je treba delati. Mnogo ljudi se sklicuje na svoje prednike. Toda kristjanstvo ne priznava slavnih pradedov zato, da bi se jih ralbilo kot izgovor za postopanje in zajedalstvo." To je na-ziranje škofa o uspehu in neuspehu.. — Pismo ima v našem uradu John Knific. — Neki moški in neka ženska sta kradla avtomobile na kaj pre meten način. Ženska se je namreč vsedla v avtomobil, katerega sta mislila ukrasti, nakar je moški prišel 2 drugim avtomobilom ter privezal onega,, v katerem je sedela ženska k svojemu. Tako je izgledalo, kot da se je ženski avtomobil kaj potrl in ji 691etno Mrs. Ano Wojciechow-ski, 10617 Crestwood Ave. ter jo poškodoval tako nevarno, da je umrla zgodaj danes zjutraj. Nesreča se je pripetila na vogalu tf ulda Ave. in Woodhill rd. S. L\ Ko je Lamb_videl ženico prihaja-;zumeti njegov0 veličino. Citali ti preko ceste, je zatrobil, toda' smo njegov "Slobodni dom", po- vanjem gledajo če se bode prika zala mala korpulentna postava in ako ga zagledajo vskliknejo: "Evo naš Radič!" Ko se je začela dvigati zvezda Radičeva smo poskušali ra- ljala naprej. Zdaj se nahajata o-ba v rokah policije. dajalne čevljev tudi y zalogi večje število krojev in mer, kar pa bo počasi zopet izginilo. Vteak trgovec bo gledal, da bo imel v za-!logi trpežno in kolikor toliko ce- — Zvezne oblasti so dobile zadnje čase informacije, da so zapleteni v dobičkanosno trgovino j „, _ , .. .... , , . . neno blago. Trgovci pravijo, da z opijem ,in drugimi sredstvi tudi! 6 6 . ' detektivi j dobijo dandanes ljudje vsled kompeticije med tovarnarji mno nekateri clevelandski O tem se je* zve<^lo s prisluškovanjem pogovora med nekim jei nikom, ki je zaprt v Barbertonu radi tatvine in pa njegovo ženo, go boljše čevlje kot so jih dpflbi- i vali včasih. Mestni pravdni direktor ki ga je prišla dbiskat. Tamkaj- Lamb je povozil sinoči, ko se je šnje oblasti~so ga imele na su- vračal iz seje mestne zbornice, ta svarila očividno, ni čula in je nadaljevala svojo pot ter prišla direktno pred avtomobil. Lamb se ji je skušal izogniti, toda bilo je prepozno. Po nesreči je na-ožil ženo v avtomobil ter jo odpeljal v St. Alexis bolnišnico. Po licija Je Tarnba oprostila vsake krivde pri nesreči. — Jutri zvečer se vrši seja dram. dr. Ivan Cankar. -o--- HRVATSKI PROBLEM. (Dalje Iz 2. strani.) dar tvorili samostojne državne individualnosti ali pa če so jo, da so bili premagani in po vojnem pravu zarobljeni na milost in nemilost 0d Madžarov, v istem trenotku bi se bili vitežki ootomei Hunov vsuli kakor trop kobilic na lepo Hrvatsko, izgnali domačine iz vseh uplivnih mest, preproisti narod pa prisilili, da t oar desetletjih pozabi svoj jezik. PomSsli'fti moramo na zavraten značaj Madžarov, ki nimajo moralnega poguna izvesti lumpari-jo, dokler je ne pokrijejo s prozorno kosuljico pravice. Spomnimo se sam0 na zloglasno madžarsko julstico. Zakaj se je toliko luimparij zgodilo potom in a oomoičjo pravoreka sodnije? Zato, da bi potem s hinavsko zavitimi očmi mogli lagati samemu sebi in svetu, da so pdštenjaki. Madžari so pak "vitezi"! Kaj" je preostalo Hrvatom dru ?ega kot braniti se z odgovarjajočim orožjem? Kadar so Madža ri pofvarjali historične istine, bilo jih je treba vje.ti na laži. Ka iar so neusmiljeno zavijali paragraf e7 bilo jim je treba zabrusiti v obraz: Vi kršite pravo! in seveda z vso juritovsko dlakocep nostjo' jirrTto (JokazaTi. Madžari niso potem največkrat imeli poguma izvesti svojih nakan. Mnogokateri udarec se je odbil na ta način. Zakaj stoji sredi najlepšega trga v Zagrebu Jelačičev spomenik, moža, ki je pravzaprav pripravil teren za zHoglasno nagod bo? Mož je z mečem v roki, na čelu~armade dokumentiral hrvat sko državno misel. V tej mani festacjji leži njegova veličina za Hrvate! slušali smo njegove govore, toda nikjer nismo nič posebnega zapazili. Dostikrat je celo jako neslan. Pogovarjal sem se enkrat z ne kirn hrvatskim seljakom. Ko sva nekaj časa govorila o navadnih stvareh, me je mož zaupno vprašal: Kaj pa vi "Kranjci" mislite o našem Radiču? Odgovoril sem mu, da ne' verujemo v njegovo veličino, ker ne najdemo na njem nič posebnega, sicer se nam zdi škodljiv ker ugroža narodno ediinlstvo, ki je edirio naš spas. Izrekel sem potem še nekaj političnih opazk zoper njega. Seljak mi je odgovoril: "Zato ker je on z nami ubogimi, ste zoper njega. Zapirate ga, on trpi za nas in mi mu verjamemo." Miši iO je g'ospodo. V Radičevem problemu sta dve komponenti. Socialno vprašanje seljaka, ki hodi v bleščeči, bogati Zagreb in tamkaj tolaži svoj glad s suhim koruznim kruhom. Tudi on išče in vidi svojo gqp'odo v Ilici. i Ravnokar je izšla knjiga 31 C i Razkrinkani Habsburžani i C i C S « i I i i katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala, grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako intere»antna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c £ f 1 i $ Druga komponenta pa je razočarana inteligenca, od katere se je zahtevalo nekaj, česar ona ne more preboleti. "Vse ste nam vzeli. Radiča vam pa ne pustimo vzeti!" je geslo. UdariJa je dogma integralnega Jugoslovenstva db dogmo hrvatske državne misli. Zazvenelo je in klic se glasi: "Hrvatsko vprašanje." Med dogmami pa ni kompromi sa. Mi pa premišljujemo o koridorju, toda hitimo, ker tudi čas hiti. Ali pa .pojdite vi rriožje, katerih imena s spoštovanjem izgo varjamo Slovenci v beli Zagreb. Obrnite se do mož, s katerimi ste v mladosti skupaj sanjali o Jugoslovenstvu. Pojdite in vprašajte jih: Brat, kako je to, da se ne razumemo? Verujte, da sr bo našla odrešilna beseda. "Slov. Narod". Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa. Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cvelbar, Sharon, Pa. Louis Lindich, P. O. Box 554, Greensburg, Pa. Jakob Mihevec, Box 28, Vand- ling, Pa. Math Kos, Box 227, Cuddy, Pa. Druge države: Krall Joseph, Pueblo, Colo. John Virant, Salida, Colo. John Gudnich, Box 334, Ely, Minn, Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Paulin, E. Worcester, N. Y. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go-vanda, N. Y. | Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volby Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va. Martin Jurkas, Aurora, 111. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va. Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Vsi gornji za$topniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. CEVLJARNA NAPRODAJ. Po- pravljalnica čevljev z vs<-> moderno masinerijo se proda. Poleg tega je naprodaj tudi zaloga novih čevljev. Kupi se lahko vse skupaj ali posebej. Za podrobnosti pišiti ali pa se glasite pri Stephen Berko, 6735 St. Clair Ave. Cleveland, O. i Proda se radi odhoda v stari kraj. (x) NAZNANILO! Lepa prilika za Slovenca. Proda se dobro znana slovenska gro eerija v sredi slovenske naselbine. Zamenja se tudi i.a hišo. Proda se radi odhoda od tukaj. Več se poizve na 1425 E. 55 St. (65) BBBBBBBBBBBBBBBBH gauMMUMMimniMn j* SLOVENSKA POPRA NIČA AVTOMOBIL0* g i II i varimo in ravnal"" 11 vrst železne in kovina'1' I H mete. Zaloga olja, mijevih obročev 'n dr"-,, O j trebščin. Ako rabite P«"110^ JS ! kličite nas po telefon«. R j CETON 1372. Odprto tudi ob ELYRIA AUTO REPAIR & 0lil2 St. Clair A^ Riiiiini!iiiiniii!i;:i!iuiiiiiiinii!iiiiiiiiiii!iiiiiiii!iuiMl on si siroi3 FLAVTA NAPRODAJ. Proda se Boehm System "C" flavta in sicer prav pocemi. Da se tudi poduk, brezplačno za dobo treli mesecev. Pokličite Randolph 7157-J. (55) PRODA SE POHIŠTVO za kuhinjo in tri sdbe. Nahaja se v dobrem stanju in je še kot novo. Zglasite se na 1238 E. 71 St. - (56) GOTOVINA ZA LIBERTY BONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, »rebro, platinum, zlatnino, nerabljene poštne znamke, živo srebro magnetne igle, in za vsako stvar ki ima kako vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik Ohio Smelting and Refining Co. soba »t. 216 Lenox Bldg. vogal 9th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do 6. ure zvečer. (a Mi kupimo, pr zamenjamo sestvo* FARMA ZA ZAMENiJ ]a(J if fcci one akrov 5 krav, 2 konja Poslopja v dobrem sta« lir. ajo 1*U( lizi ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — "V močvirju velemesta" Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 50£. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. w_w w up Ono kar je Hrvate stoletja bra nilo pred najhujšim, ono kar so s hvaležnostjo vzljubili, ono, kar jim je prešlo v meso in kri, tega naj se sedaj, pod spremenjenimi okoliščinami otresejo preko noč Kakor iz šolske table naj se zbriše z mokro goibo vse, kar so nanjo napisada stoletja. Po mojem mnenju duša narodova ni šolska tabla. Bodimo realni tudi v tej točki, realni v ljubezni. Poskusimo razumeti še Radi. ča. Pokličimo si v spomin, kako so zginili s politične pozornice vsi m'ožje, katere poslali Hrvati v parlament, da tamkaj raz tolmačijo njihove želje. Izginili s0 neslavno, nerazumljeni so se umaknili v ozadje. Ostal je samo eden, ki je od ?ačetka negiral Ju goslovenstvo, hodil svoja pota, na katerega je bilo skovanih naj več posmehljivih krilatic, katerega so zapirali in izipuščali in je dalje nemoten0 'kohid svojo pot. Vsi oni, ki so poskušali razodeti svoje želje in svojo duš'o, so padli. Ostal je pa tisti, ki ni nikdar poskušal postati razumljiv in jq-sen. Logičen skllep je, da Radič že samo s svojo eksistenco v političnem življenju dokazuje, da je (bila njegova in samo njegova taktika pravilna. Kdor pride v Zagreb, bo našei v Jurišičevi ulici malo neznatno trgovino: "Slavenska knjižarr-ca". St. Radič. Pred to trgovino sip zbirajo dan 2a dnem seljak; v opankah in narodnih nošah. Molče in z nekim mističnim spošto- NASl ZASTOPNIKI. Potovalni zastopnik John Ja-klich. Krajevni zastopniki za državo Ohio. Za Cleveland: John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohinc. — Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin 2ent Koller. Hrvatski zastopnik za Cleveland in okolico: Ludvik Deliši-monovič. Gaspar Logar, Niles, O. Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville,' O. Mirko Mihely, Brewster, 0< Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovtc, 35 Smithsonian St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., Lorain, O. Za Pe»nsylvanijo: Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa, Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa4 Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branste^ter, Yukon, -Pa. Paul Weis, Cisselman, Pa, John Turk, Garidge, Pa. Frank Baznik St. Mary, Pa. Anton Kova&č, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Raphton, Pa. Vživa ga na milijone ljudi BOLGARSKI KRVNI CAJ Zavžijte ga zelo vročega, da prežene-te prehlade in se obvarujete pred in-fluenco grrpo in pljučnico. Ta čist čaj iz zelišč ima nenavadno zdravilsko moč da osladi želodec, regulira črevesje, očisti jetra, opere z strupom obdane ledvice jn zboljša sla bo in vodeno kri. Je največje domače zdravilo na svetu Se prodaja po vseh lekarnah ali po zavarovani pošti. 1 velika družinska škatlja $1.25 ali 3 škatlje za $3.15 ali 6 škatelj za $5.25. Naslovite H H. Von Schlick, President Marvel Products Co- 433 Marvel Bldg.. Pittsburgh, Pa ••HtfOIBtfBBBflBBfllSBflBBBflBBBB Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrehni zavo^ v Clevelandu POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—'VV. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke In pogrebe in druge prilike. IflaaaaaBBBBS PREMOG Po izrednih cenah. Pristen Bergholz lump $7.00 ton Pripeljemo ga kamorkoli na vshodnem delu mesta. Zglasite se na Collinwood Brick Yardu ali pokličite po telefonu. Ken 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce. PA I N-' EXPELLER' Ob prvem znaku prehlada, ob | prvem vSčipu revmatizma ali trganja po živcih — vporabite to za- | nesljlvo domače mazilo. Pazite, da ima vsaka steklenica ' Pain-Expeller-ja katero kupite, našo tržno znamko, sidro ali mačka. 35c in 70c po lekarnah ali pri F. Ad. Ricbter & Co. 104-114 So. 4 St Brooklyn. N. Y. 1 Tel. Central 2373-W. Randolph 2529-J. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 75c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. U stavite ae pri tej uri in ste na pravem prostoru Wm. Sitter 5805 St. Clair Avenue Cleveland, O. kare 5 akrov vinske * akrov sadja. Oglasite se Prl Collinwood Re^ Mr. KRALL 15813 WATERLOO FRENCH li I^MPAGHIE Generale TRANSA^' 'HO S Express Poatul Sen ** ( Direktna postrežb" Jugosla^ preko HAVRE z veli^, niki na 2 in 3 v>J»' m ala LA SAVOIE ... PARIS ......... ROCHAMBEAU LA LORRAINE 15. 1. Za družine nudimo godnosti tretjega razr jc:t> rt , bine z dvema, štirima.*^ 081 osmimi posteljami. i* niki bodo deležni ist]e(j e postrežbe in hrane, fi je znana francoska Za nadaljne informal šajte pri lokalnih FRENCH VSE DELO v zvezi s plumbarstvom, vam napravimo dobro in trpežno. Postavljamo furneze, banje, stranišča, itd. Kadar mislite, kaj delati, pridite k nam po proračun in prepričani smo, da vam bo naša cena po volji. Chas. W. Hohl Plumbing & Heating 381 E. 156 Str., Cleveland, Ohio. Eddy 8236-R. I K Najhitrejše moderne ladje na svetu. S potniki se postopa nadvse uljudno. V vašem mestu ali blizu, se nahaja naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, Bolgarijo, na Romunsko in Madžarsko preko Dubrovnik ali Trst. ITALIA ........... 24. marca Listki $90.00. — Davek $5.00. Vožnja po železnici v Ljubljano ............ $1.65 Preko Cherbourg AQUITANIA ...... 21. marca Nove ladje plovejo direktno v Hamburg. I ^IflBBBBBBl*1 ^pošljaN^ DENARJA po pošti ali brtojV e hitro, poceni, Na uložke pl«*r po 4% obred^ Prodajamo parobrod^ Javni notarski AMERICAN ^ BANK Ivan Nemeth, Pr' GLAVNI UR^ 10 E. 22nd BVf. PODRUŽNIC*' IV je lo« v i 'al k Dnevnik Enakopravno^ je Z I cA ki spaja odjemalca s W0^ Oglas »nase«) JU dospe na svoje ceno mesto liki te gram. OGLAŠA^ "ENAKOPRA*