isokarpaso Akantu Kyrema Lapitos ^ f/it« 1' orphou""'-.. ^70-^=*= ^an9£c ^Sv*^—„ ¥4^2/mKos'rA'? Kytraa #. Pomos\ IALAMINA Rt Arnavti Pomos NeokhoridS. 's/on!II‘‘ * ,i* KGreko 1ARNAKA Paphos AkTbtiri kto XV. - št. 40 (4194) Kam plovemo...? Nova izpričevala in čl. 478 kazenskega zakona («Ce napravi javni uradnik potvorbo v izpriče-vulu o vsebini kakšnih javnih ali zasebnih listin, je kazen zapor od enega do treh let») V Ivera,j®nji številki smo &Ul vest' da je sy .a*1111 generalni komi-likut? . * zastopnika siniti m, slovenske šole, ki Uh »L -P°leS drugih važ-skeca reciil Problemov šol-L.^°dr°pja prikazala so krivično in tojnj . ° sestavljena le-teni ^Pričevala za slo-sole. ftdr- Palamara jepri-t. tM? sta že svoj čas -4 Wna in dr. Tavella, 50 s»Llc^Vala niso pravil-ktivcb avljena ter da nosi ta iaVr,Za -to napako urad talnem ,*>lstvo pri gene-ilt, ^ vladnem komisar-ttetov-i? ni Pravočasno po-tittvom • S šolskim skrb-skimi * ^ sl°venskimi šol- !1’o rio cionarj’- 2e dej-tt»o’ .a Urad za javno šol-tfe prejema ukrepe na ia bj slovenskih šol, ne š°lskirvfe .Posvetoval niti s t jj skrbnikom, kje še Hitelii nskimi šolskimi vo-&c. g’ le obsojanja vred-to hvn “rana izpričevala tttla in° Proizvod tega ne- '»DoSHPr^kakovanja Pri' ja So **• Mar ni žalostno, k>ra ®°rali zastopniki od-Wr; slovensko šolo in S oKia Potopiti kar pri jtt tnih zastopnikih iat!je Prikazovati vpra- tlovekaZ\katero je še za šmii. ^ ne razume sit*v ka vprašanja, re-, ena, in sicer ti- 5tfw?ovih izpričeval za "■vpnje slovenskih šoi. so se namreč odbora za slo- V blU* t ?oio zavzeli samo hosolska izpričeva-Ie ta so imeli na IH Prejele ret* dnevi pa ‘itijp f pričevala tudi h tudi fn strokovne šole Ntonit* .so, na žalost, vHerJVn krivično se-5? so « Nezakonito zato, Sptl dm^teri predmeti ^ga bam veljavnega tu. ^rta združeni, Junice i°*eni, česar niti Up0< P*, učni načrti Sr^tevajo, in ker pro Jtepu > bili o tem %l Pravočasno obve- *et 3ieviii takih primerov ŠiewJa ali delitve > vr.fPrecei ter se za ni0, bon, šole razliku-Jj prim 0 navedli samo Skigra: Na višji tr- C Profi *"1^1 je na P1'-s? Pren^ ocenil v vpis- > i^dmet trgovinstvo, 1 vai(1carine z eno oce- Za isti predmet pa z drugo ločeno oceno. Sedaj pa upošteva novo izpričevalo samo eno skupno oceno za doslej dva ločena predmeta. Kako naj sedaj profesor združi dve ločeni oceni v eno samo? Predpostavljamo, da je prejel dijak za predmet trgovinstvo, uvoz in carine oceno 5, za vaje pa 6; katero oceno naj sedaj dobi? Pozitivno ali negativno? V prvem ali drugem primeru bi bila nova ocena krivična. Na vseh srednjih in strokovnih šolah so vero-učitelji do sedaj redovali verouk z eno samo oceno in jo kot tako tudi beležili v vpisnico. Ko so dobili vpogled v nova izpričevala, pa so presenečeno opazili, da ta upoštevajo kar dve oceni, in sicer eno za zanimanje in drugo za uspeh. Nihče izmed odgovornih na šolskem skrbništvu ter na ravnateljstvu za javno šolstvo se ni potrudil, da bi prizadetim veroučite-Ijem pojasnil to novotarijo, tako da si niso niti ng jasnem, kaj naj store. Razen tega imajo dijaki na Slovenskih šolah negativne ocene tudi v verouku, kar pa po sistemu,,^veljavnem na italijanskih šolah, ni dopustno. Vedeti pa moramo tudi to, da ocene ne določa profesor sam, marveč celotni profesorski zbor, ki je popolnoma suveren v svojih sklepih in ki ga po zakonu nihče ne sme prisili«; da bi sprejet« ocene kakor koli spreminjal. že prej smo rekli, da izpričevala niso samo neza-konito sestavljena, marveč tudi krivična. Dogodilo se je namreč to, da so tudi na izpričevalih za srednje šole postavili italijanščino pred slovenščino. Kar meni nič tebi nič je postala italijanščina poglavitni jezik na slovenskih šolah. Na kateri osnovi? Poleg tega moramo pripomniti, kakor smo že svoj čas poročali, da se mora vsaka javna uradna listina, ki jo izda kateri koli urad, vskladiti z matično dokazno listino. V našem primeru je javna uradnu listina izpričevalo, matična listina pa vpisnica, za srednje šole pa poleg tega še zapisnik sej profesorskega zbora zbranega na redovalnih konferencah. Kršitev predpisov v takih primerih kazenski za- Neodvisnost TRST, nedelja 15. februarja 1959 Cena 30 lir konik obravnava v členih 476, 477 in 478. Člen 478 pravi dobesedno; *Materialno ponarejanje, ki ga napravi javni uradnik pri avtentičnih prepisih javnih ali zasebnih listin ali v potrdilih vsebine raznih listin. Javni uradnik (357), ki pri izvrševanju svojih nalog, v domnevi obstoja javne ali zasebne listine (492), hlini njen prepis in ga izda v legalni obliki, oziroma izda prepis javne ali zasebne listine, ki je različen od izvirnika, i.e kaznuje z zaporom (23) od enega do štirih let. Če se ponarejanje nanaša na listino ali del listine, ki služi kot dokaz celo za tožbo zaradi ponarejanja, je zapor od treh do osmih let. Če napravi javni uradnik potvorbo v izpričevala o vsebini kakšnih javnih ali zasebnih listin, je kazen zavor od enega do treh lat (432, 493)> Kaj vse se zna iz tega izcimiti? Recimo, da eden izmed staršev, ki ima šoloobveznega otroka ter prejme tako popackano izpričevalo in da slednje ne odgovarja vpisnici, toži učitelja ali tajnice in ravnatelja take srednje šole. Kakšen bo izid tožbe? Zelo verjetno porazen. Nekdo bo ugovarjal, češ da je dobil ukaz od svojih predpostavljenih in izdal izpričevalo, ki ne odgovarja vpisnici ali pa, slednjo ponaredil. Kako naj to dokaže? In če tudi dokaže, je vseeno zagrešil kaznivo dejanje. Ali si po tem slovenski učitelji, tajnice in ravnatelji lahko prevzamejo odgovornost za izstavitev takih nezakonitih izpričeval? V časih protipostavnega procesa proti benečanskim partizanom, v dobi hajke proti izvajanju tistih določb posebnega statuta, o katerih se pravkar razpravlja v Beogradu (določb, ki bi bile lahko izvedene tudi brez vsakršnih zasedanj kot se je to zgodilo na Koprskem in Bujskem), kaže, da morda tudi vztrajanje na zgrešenih izpričevalih celo za ceno tveganja kršitve kazenskega zakona, nikakor ni slučajno. Kam torej plovemo? In — komu to koristi? 't:Andreas Rt. Plakati Yalusa Rt. Kar mak/ti ----- ----------1—^Liveras FAMAGTJSTA CIPER Rt Gota Predsednika grške in turške vlade Karamanlis in Menderes sta se po večdnevnih pogajanjih v Zuerichu sporazumela, naj bi Ciper postal neodvisna republika, ter sta nato odpotovala v London, kjer sta poročala zunanjemu ministru Selwynu Lloydu. Na njuno zahtevo je angleška vlada sklicala za torek in sredo konferenco, katere se bodo udeležili trije zunanji ministri ter tudi Karamanlis in Menderes. Povabili so tudi nadškofa Makariosa in predstavnika ciprskih Turkov dr. Kučuka. Na konferenci se morajo dokončno sporazumeti. Na žalost pa vsebuje sporazum tudi določilo, da bosta na otoku dve vojaški oporišči NATO. V enem bodo angleške čete, v drugem pa grške in turške. Anglija pa hoče obdržati svojo suverenost nad tema oporiščema. Poleg tega hoče Anglija omejiti neodvisnost otoka tudi s tem, da hoče jamstva, da nobena ciprska viada ne bo vodila take politike, ki ne bi bila všeč Zahodu. Vendar pa je sedanji sporazum, če ga bo Anglija odobrila, vsaj prvi važen korak k poznejši popolni osamosvojitvi etoka in bo vsekakor prispeval k pomirjenju med Grčijo in Turčijo. Govori se, da bo prvi predsednik ciprske republike nadškof Makarios. ....................... Nadškof Makarios odpotuje danes v London kjer bo pojutrišnjem konferenca treh o Cipru Tudi Karamanlis in Menderes povabljena v London ■ Delegacija 23 predstavnikov ciprskih Grkov - V Londonu verjamejo v uspešen izid razgovorov ■ Medtem pa Angleži skupno z Američani spletkarijo okoli Somalije LONDON, 14. — V Londonu upajo na uspeh tristranske konference o Cipru, ki je bila določena za torek. Grški predstavnik je izjavil, da se možnost uspeha suče med 50 in 80 odstotki. Mac Millan se bo na konferenco pripravil že jutri in se bo razgovarjal z zunanjim ministrom Selwynom Lloydom, z ministrom za kolonije Lennoxom Boydom in s ciprskim guvernerjem Foolom. Grški in turški zunanji minister pa sta imela danes nov razgovor. Britanska vlada je povabila na konferenco tudi predsea-nika grške vlade Kara-manlisa in predsednika turške vlade Menderesa. Karamanlis je vabilo načelno sprejel, ne ve se pa, ali bo lahko prišel v London, ker je prehlajen. Nadškof Makarios bo prišel v London jutri s svojim spremstvom. Ob 13.30 bo njegovo letalo pristalo na rimskem letališču Ciam-pino. Ob tej priložnosti’’ bo imel Makarios tiskovno konferenco. Spremljal ga bo svetovalec etnarhije Zenon Rosidis. Poleg tega je Makarios brzojavil v Nikozijo in povabil 23 ciprskih Grkov, naj se kot njegovi sve-) tovalci udeležijo londonske konference. Med povabljenimi so župani, odvetniki in ravnatelji časopisov. Pred-. stavnik grške delegacije na Cipru je izjavil, da »uobe-na od teh osebnosti ne bo mogla veljati za voditelja delegucije*. Vsekakoi pa bo naravni voditelj župan iz Nikozije Dervis. Delegacija bo prispela v London jutri okoli 22. ure. Ze danes pa je odpotoval v London Ma-kariosov predstavnik Spiros Kiprianos, ki ma nalogo pripraviti prihod nadškofa. Kiprianos predstavlja ciprsko grško - Pravoslavno et-narhijo v Londonu. Po vesteh iz grških virov bo Makarios v primeru u-speha konference odpotoval iz Londona naravnost na Ciper, od koder je bil izgnan pred tremi leti. V Atenah se je Makarios danes razgovarjal s škofom Antimosom iz Kitiuma ki je ugodno sprejel sporazum, ter s škofom Kiprianosom iz Kirenije, ki pa sporazum obsoja. Nadškof Antimos iz Kitiuma, ki nadomešča Ma-kanosz na Cipru, je sinoči, ob prihodu v Atene izjavil, da je prišel v grško prestolnico, da se z nadškofom pogovori o nadaljnjem razvoju in o prihodnosti Cipra. Ob tej priložnosti je izrekel zadovoljstvo nad sporazumom. Pripomnil je, da o-stane ciprsko orebivaistvo zvesto svojemu voditelju Makariosu in da zaupa vanj Predsednik turške vlade pa je včeraj v Ankari izjavil agenciji »Anatoliaa, da sporazum ni niti poraz niti zmaga za nobeno izmed dveh strani ter ščiti interese obeh skupnosti. Izrekel je tudi prepričanje, da so »naši zavezniki v NATO in vsi miroljubni narodi zadovoljni s sporazumom*. Izrekel je željo, naj bi se prijateljstvo med Grčijo ' in Turčijo okrepilo. Glavni londonski listi pišejo, da je ciprsko vprašanje sedaj praktično že rešeno in da bo tristranska konferenca prihodnje dni samo odobrila sporazum med Londonom, Atenami in Ankaro. »Times* piše, da is londonska vlada nedvomno sprejela sporazum, ki je bil aosežen v Zuerichu, in dodaja: »Grški in turški predstavniki zagotavljajo Angležem, da jim bodo dane vsestranske stalne olajšave za njihove posadke na otoku. Predvideva se, da bo britanska vlada pustila približno deset tisoč mož, največ petnajst tisoč, v oporišču angleškega letalstva v Akro-tiri in v oporišču za padalce v Dekeliji*. Laburistični' list «Daify Herald* pa predvideva, da bodo konservativni poslanci delali še precejšnje preglavice Mac Mil-lanovi vladi. Desničarski neodvisni list «Daily Kxpress» še dalje obroja sporazum m piše; »Ce bo Makarios pri- šel v London kot predstavnik Ciprčanov, bo za Veliko Britanijo nova sramota* Medtem pa se zaostruje spor med Veliko Britanijo in Etiopijo zaradi Somalije. Kakor je znano, je angleški minister za kolonije Lennox Boyd nedavno izjavil, da bo Velika Britanija leta 1960 dala pobudo za pogajanja med angleško Somalijo in italijansko Somalijo za zdru- žitev obeh ozemelj Italijanska Somalija bo leta 19S0 namreč postala neodvisna. Kakor poročajo iz Adis A-bebe, objavlja tamkajšnji u-radni list »Ethiopian Herald* članek, v katerem je med drugim rečeno; »Etiopija se bo odločno uprla temu slabo prikritemu poizkusu Velike Britanije, da obdrži in okrepi svojo kolonialno trdnjavo ob etiopski meji. Naiven bi bil tieti, ki bi verjel v britansko željo, da zapusti svoje strateške položaje na Indijskem o-ceanu in v Adenskem za-' livu*. List pravi, da je bil «napad Lennoxa Boyda proti Etiopcem in Solmalcem, ki ima namen razbiti bratske vezi med obema narodoma, skrbno pripravljen s 1 (Nadaljevanje na S. strani) IIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIMlIlllllllMIIIIIIIIMIIIIIirilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllMIIIIItllMMIIIIIIIIlMllIlltllinilllllllllllllMIItllllllllMIHIIIIIIIHIIIint Zasedanje ra v Beogradu Razprava o dvojezičnosti je bila včeraj zaključena Konkretne sklepe o tem kodo sestavili ob koncu usedanja • Jutri ko na vrsti šolstvo (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 14. — Mešani Jugoslovaiisko-ilaliJanski odbor za manjšinska vprašanja J« končal danes dopoldne obravnavo o drugi (očki dnevnega reda. V štiridnevni razpravi Je odbor proučil vprašanje uradne uporabe tezlka etničnih sku pin pri upravnih organih in na sodišču, vprašanje dvo- jezičnih napisov na Javnih ustanovah ter nazivov kra-|ev in ulic. Izčrpna obravnava, v kateri sta obe strani Izmenjali svoje načelno stališče ugotovili trenutno stanje o vprašanju dvojezič nosti in obrazložili, kaj bi bilo potrebno storiti za zagotovitev popolne izvedbe člena S posebnega statuta, se Je končala brez konkretnih sklepov, ki jih bodo formulirali šele po obravnavi o-stalih točk dnevnega reda. Odbor bo nadaljeval svoje delo v ponedeljek, ko bo načel vprašanje manjšinske-, ga šolstva. To vprašanje je odbor postavil na dnevni red na predlog obeh vlad. Glede na važnost vprašanja se pričakuje prav tako izčrpna razprava. Vzporedno z delom odbora bo nadaljevala v ponedeljek delo tudi odborova komisija, ki proučuje vprašanja in pritožbe Komisija obravnava skupno deset pritožb, in sicer drvet s področja bivše cone A in eno s področja' bivše cone B. Med pritožbami so štiri stare, ki Jih Je odbor na tretjem zaseda-| nju v Rimu sporazumno odložil na sedanje zasedanje,-in šest novih, ki Jih je od-> bor prejel po zasedanju r Himu. jj. B. ' •• •*; do sporazumela, naj. postal neodvisna re- e je bodo trije zu-nistri ter nadškof in predstavnik cipr-kov dr. Kučuk. V i ta bila povabljena manlis in Menderes. je hotela angleška levo še zavlačevati, Sedem dni v svetu Sporazum o Cipru Segni se že več de, za katero se Po dolgih pogajanjih sta se predsednika grške in turške vlade Karamanlis in Menderes v sredo bi Ciper publika, ter sta nato takoj odpotovala v London, hjer sta podrobno poročala angleškemu zunanjemu ministru Setwynu Llogdu. Z njim sta takoj začela pogajanja in britanska vlada je končno s prejela njuno zahtevo, naj se takoj skliče konferenca v Londonu. Konferenca je bila določena za torek in deležili se je bodo nanj i ministri ter Makarios skih Turkov London sta tudi Prvotno je vlada zadevo še toda na vztrajanje grškega in turškega zunanjega ministra se je odločila za takojšnje razgovore, ki naj pripeljejo do končnega sporazuma. Mac Millan je namrečob raznih priložnostih izjavil, da bo njegova vlada odobrila vsak sporazum med Grčijo in Turčijo, ki bi hkrati ščitil tudi njene interese na Cipru. Ce so se v Londonu sedaj odločili za konferenco in določili, da bo trajala samo dva dni, pomeni, da se v glavnem strinjajo s sporazumom, ki sta ga dosegli Grčija in Turčija, Podrobnosti sporazuma niso bile že objavljene in bodo objavljene šele, ko bo dosežen sporazum tudi z Anglijo. Vendar pa se je zvedelo, da bo im«I otok svoj parlament, v katerem naj bi bilo prebivalstvo proporcionalno zastopano. Predsednik bi bil predstavnik grškega, podpredsednik pa predstavnik turškega prebivalstva na Cipru. Parlament bi imel 70 odstotkov grških poslancev, 30 odst. pa turških. Predsednik in podpredsednik bosta imela pravico veta v vprašanjih obrambe, zunanjih zadev in notranje varnosti Poseben organ, v katerem bodo predstavniki grške in turške skupnosti in organizacij, bo odločal o prosvetnih in drugih zadevah. Več manjših vprašanj, kx se tičejo uprave, sodstva, prosvete in socialne reforme, bodo uredili pozneje. Toda, kar v precejšnji meri omejuje neodvisnost, je določba, da bo na otoku eno angleško vojaško oporišče in eno grško-turško, ki pa bosta obe organizirani v okviru NATO. Poleg tega pa hoče Anglija obdržati popolno suverenost nad temi oporišči. Prav tako hoče zagotovila, da Ciper ne bo imel take vlade, ki ne bi bila naklonjena Zahodu. Kakor vidimo, bi hotela Velika Britanija tudi neodvisnemu Cipru diktirati mednarodno politiko in mu preprečiti, da bi vodil preveč neodvisno politiko. Kako se bo vse to uredilo, se bo videlo pozneje. Vsekakor pa so v Grčiji m Turči- na katerem ji v glavnem zadovoljni s ran. Včeraj sporazumom in poudarjajo, da bodo s tem odstranjena nevarna trenja med Grčijo in Turčijo. Sporazum bo vsekakor prispeval k pomiritvi na tem področju. V sedanjih okoliščinah je taka rešitev morda edina mogoča in realna spričo dejstva, da Velika Britanija ni pripravljena zapustiti tega vojaškega oporišča in da je pri tern tudi nahujskala Turčijo, ki je zahtevala nič manj kakor razdelitev otoka. Grčija je morala iz ljubezni do miru in ob u-poštevanju sedanjih realnih možnosti mnogo popustiti m Turčija ni žrtvova- posvetuje s predstavniki strank. Gre za sestavo nove vla-skoraj za gotovo ve, da bo enobarvna in da jo bo podprla desnica ni izključeno, da bo prišel Čas, ko bo otok priključen k Grčiji. Seveda je do take možnosti še dolgo in dokler bo trajala sedanja delitev sveta na dva vojaška bloka, je treba tako možnost izključiti. Vojaška oporišča na oto-■cu bodo vsekakor neprijetnost za tamkajšnje prebivalstvo, posebno če jih bo Anglija kdaj spet uporabljala za nove napade na države Srednjega vzhoda, Kakor se je to dogodilo v zvezi s Suezom in Jordanijo. Ciprsko ljudstvo, ki je s svojo neustrašno borbo doseglo sedaj prvi uspeh, bo nedvomno nadaljevalo borbo v drugačni obliki, da se popolnoma reši kolonialnih ostankov, ker noče ,da bi njegovo ozemlje bilo izhodišče za napade na sosedne prijateljske arabske dežele. Glavna naloga pa bo sedaj preprečiti, da Anglija rasdert to, o čemer sta se sporazumela Karamanlis in Menderes, in doseči, ua določbe sporazuma v čim krajšem času izvede. hodne odgovore na sovjetski predlog o mirovni pogodbi z Nemčijo in jih mislijo poslati v Moskvo te dni. Vsebina odgovora še ni bila objavljena. Vendar pa poročajo iz poučenih krogov, da zahodne vlade predlagajo sklicanje konference štirih zunanjih ministrov, na kateri naj bi razpravljali o Berlinu, o celotnem nemškem vprašanju in o evropski varnosti. Sovjesko vlado prosijo, naj po diplo- matski poti predlaga dan in k a. kraj takega sestank K temu se je prejšnji teden pridružil še predlog a-meriškega demokratskega senatorja Mansfielda, naj bi se začeli neposredni razgovori med predstavniki obeh Nem-ctj. Senator je izjavil, da sedanje stanje v Nemčiji ne mo-e več ti a jati. Obe strani morata iskati najprej združitev občinskih in javnih služnosti ter začeti razgovore o nemški združitvi ter o vseh vprašanjih, ki se tičejo uskladitve političnega, gospodar- (Nadaljevanje na 8. strani) Neslučajna Med tednom smo v našem listu opozorili, da se ob vsakem zasedanju mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta vname besna gonja proti uresničenju njegovih določb.'’ Tudi letošnje zasedanje v Beogradu ni bilo izjema. . Na tem mestu smo že pisali o interpelaciji fašističnega poslanca Gef-terja Wondricha v zvezi z glasovi o razveljavitvi fašističnega člena 137 kazenskega postopnika o prepovedi uporabe slovenskega jezika na sodišču. Ta interpelacija fašističnega poslanca je bila le začetek preračunane gonje, saj so se tatnalu za njim oglasili razni okosteneli glasniki domačega šovinizma i» med njimi tudi razna združenja, za katera se sicer sploh ne ve, da živijo in ki. se oglasijo samo ob takih priložnostih’. Če bi šlo le za fašiste in razne vrste ebojevnikov*, bi lahko šli tudi mimo isga, toda tej gonji so se pridružili tudi važni predstavniki stranke, ki je na oblasti in katere naloga bi morala biti ravno izvajanje določb posebnega statuta, če moška beseda za njih še kaj velja. Zato ne bo odveč, če bomo na kratko primerjali stališča najhujšega razpihovalca narodnostne mrznje Gef-terja Wondricha in predsednika tržaške Katoliške akcije dr. Lina Sardosa-Al-bertinija, ki nam odreka naše pravice. Gefter Wondrich je na misovskem zborovanju. preteklo nedeljo med drugim dejal, *da ne bo Trst nikoli dopustil uvedbe dvojezičnosti ter da se o njej sploh ne sme govoriti, zato da se mesto izogne žalostnim uram*, kar na znanih letakih bolj odkrito imenujejo tpre-livanje krvi*. Gefter Wondrich je tudi pozval navzoče misovce, naj *se vztrajno upirajo* z besedami, z zgledom in z edrugimi sredstvi*. Dr. Lino S ar dos- Albertini pa je na skupščini glavnega sveta eUnione degli Istriani* in kasneje v nekem članku jasno povedal, da se posebni statut, ki ga je sprejela vlada njegove stranke, sploh ne sme izvajati, ker bi njegovo uresničevanje bilo celo škodljivo za najvišji interes miru med narodi! Naj še mimogrede omenimo, da bi po Sar-dosovih besedah uporaba slovenščine pomenila *zelo veliko škodo za pripadnike velike večine prebivalstva ter da bi to zaostrilo odnose med obema narodnostnima skupinama*. Zaključki predsednika Katoliške akcije so torej enaki zaključkom fašističnega poslanca.: oba grozita, pa naj se temu reče tžaloslne ure* ali emir med narodi*. Človek, ki žebra o krščanskih načelih in ki prav gotovo često epristopi k mizi Gospodovi*, se torej ne sramuje odrekati osnovne naravne pravice uporabe materinega jezika, da pri tem niti ne orpenimo same krščanske morale. Toda Sardos in ljudje, ki so v njegovi španoviji, se ne sramujejo niti trditi, da bi uvedba dvojezičnosti zadušila eplamen italijanske umetnosti in kulture* s čimer kažejo, kako malo zaupanja imajo v : jiju. V zvezi s tem naj še omenimo, da je bilo brez haska tudi vabilo veleposlanika Confalonieriju tisku, naj epri-jazno sodeluje in prispeva, da bodo odnosi med Italijani in Slovenci vedno bolj v duhu r.edsebojnega spoštovanja*. Šovinistični tisk se je še bolj zagnal proti dvojezičnosti, nas, ki zahtevamo le spoštovanje prostovoljno sklenjenih in podpisanih pogodb, pa pitajo z netilci narodnostne mržnje! In končno še vprašanje € Katoliškemu glasu*, ki je v svoji zadnji številki popolnoma upravičeno obsodil vso to gonjo. Ali bo v prihodnji številki povedal. da je ra stališče Lina Sardosa odgovoren tudi škof Santin, saj po cerkvenih predpisih tudi laične člane Katoliške akcije imenuje škof? m, ..................................................................... n............................................... H............M...,.......,.,-....................................................................................... -................................................... Dullesova bolezen žrtvovati. la nič, ker so je prtfttri do| •da- otoka popolnoma odpovet la. Sedaj pa se vrača na o-tok s svojim vojaštvom, čeprav le v okviru NATO. Ce pa pomislimo, d a se tfendt dogodki v svetu naglo ro*m- jajo, lahko rečemo, da ni sedanji sporazum prvi ko- rak k poznejši neodmeno«. voet, kor-rta je SZ *• dala otoka, tako da bo njegovo prebivalstvo lahkg sam g odločalo o stroji pripadnosti In Takoj po povratku s potovanja po Evropi so sporočili. da bo državni tajnik Dul-les za kratko dobo zapustil državno tajništvo zaradi bolezni, Odšel je v vojaško bolnišnico in si operiral kilo. Poleg tega si mora zdraviti tudi vnetje debelega črevesa, em je bil lani operi-era j so se razširite govorice, da je Dullesovo stanje zelo zelo slabo, in da bo moral Eisenhouier verjetno misliti na njegovega naslednika. Državni podtajnik Her-ter, ki sedaj nadomešča Dul-Jesa, se omenja kot morebitni naslednik. Prav tako se omenja tudi podtajnik za gospodarstvo Dillon, ki nadomešča Herterja. V zvezi s tem se nekateri sprašujejo, ali ne bo morebitni Dullesov umik zavlekel riprave za razgovore med ~ hodom prav njihovih tr-anoko avanju _ nemškega vprašanja. Ta elastičnost naj bi bila v novi formuli, ki sta jo iznašla Dulles in Adenauer- #nobenih koncesij brez nasprotnih koncesij«. O tej formuli pa pravijo v Moskvi, da hočejo z njo le zakrinkati svojo nepopustlji- koncesije s svojimi predlogi. Medtem pa so v Parizu V s»«u ftATO odobriti tri za- ZANIMIVA SODNA RAZPRAVA V ZAHODNI NEMČIJI Pravda o avtorskih pravicah za roman, napisan v hipnozi Zdravnik toži pisatelja, kateremu je s hipnozo prebudil izgubljeni spomin in mu s tem omogočil napisati knjigo po izjavah v hipnotičnem stanju, registriranih na magnetofon Na civilnem sodišču v Oldenburgu v Nemčiji bodo razpravljali o neki knjigi o bitki pri Stalingradu, ki je bila napisana v stanju hipnoze. Sodniki bodo morali razsoditi o zadevi, ki je gotovo edinstvena v zgodovini nemškega sodstva, to je, ali ima hipnotizer pravico do odstotka na avtorskih pravicah na podlagi svojega priapevka pri ustvaritvi u-metnine. Protagonista teba čudnega dogodka sta profesor dr. Heinrich Gerlach, ki poučuje na srednji šoli, in dr. Sehmitz,' zdravnik iz Muen-chena. Gerlach je pisec knjige, ki je bila v letu 1M7, ko je hšla, bestseller. INaslov knjige je «lzaana vojska*. Gerlach, ki se je bojeval v Stalingradu, pripoveduje v stilu romana o Na sliiki vidimo rvekaj, kar je komaj od daleč podobno avtomobilu. In veodar je to ..avtomobil bodočnosti*. Sševilne prometne nesreče, ki terjajo na tieoče žrtev na leto, so ameriškega konstruktorja Walterja J er omeja navedle na to, da »e je že pred desetimi leti lotil gradnje takega vozila, ki bi zdržalo kakršenkoli prometni incident. Po toliko letih dela se je »rodilo« to, kar vidimo na sliki. Baje je človek v tem vozilu povsem varen, ker da mn tudi najmočnejše trčenje ne more škodovati. Svoje vozilo je Jerome krstil ..Sir Vival«, podobno pa je bolj tanku kot avtomobilu nekaterih dogodkih gtozne bitke, kjer so Rusi zdesetkali nemško armado, ki se je borila pod poveljstvom v on Paulusa. Mnoge epizode, ki so nanizane v romanu, imajo zgodovinsko podlago, čeprav so osebe in njihovi drobni človeški dogodki plod Gerlachove lan-tazije. Knjiga pripoveduje o obleganju, o nemških poskusih, da bi razbili pbroč ruskih armad, in končno o porazu. Po enem izmed običajnih norih Hitlerjevih u-kazov so bile nemške čete obsojene, da morajo braniti ie izgubljeni pololaj do zadnjega moža in do zadnjega naboja. Gerlachovo pripovedovanje je polno zagrenjenosti i.n je povzročilo ob izidu knjige mnogo polemik. Gerlach, ki je bil o-ficir v von Paulusovi armadi, je eden izmed preživelih te bitke. Leta 1943 so ga skupno s tisoči drugih Nemcev zajeli Rusi in ga zaprli v ujetniško taborišče, kjer je ostal do leta 1950, dokler ga niso poslali nazaj v Nemčijo. Med strašnimi dnevi obleganja je Gerlacii zapisat v svoj dnevnik razne epizode, vtise in razgovore s svojimi kolegi. Ker je čutil v sebi nekaj pisateljske žilice, si je obetal, da bo po koncu vojne zbral vse te spomine v knjigi; toda med ujetništvom je Gerlach prišel ob dragoceno knjižico, v katero je bil še nadalje tudi v ujetništvu pisal svoje spomine. Dnevnik mu je zaplenil neki ruski vojak, ker so predpisi poveljstva prepovedovali nemškim u* jetnikom, da bi imeli pri sebi pisarske potrebščine. Tega dnevnika mu niso nikoli več vrnili. V ujetništvu in kasneje' po svojem povratku v Nemčijo i* ®ku-šal Gerlach oživiti v spominu zapiske svoje bodoče knjige, kar pa mu ni uspelo, V stalingrajski b>t,cl J* bil Gerlach namreč ranjen v girvo in je zaradi travme delno izgubil spomin, tako da se je spominjal preteklosti samo zmedeno in fragmentarno. Ko se je nastanil Gerlach v Muenche-nu, je šel nekega dne na pregled k dr. Schmitzu, ki Je specialist za živčne bolezni in psihoterapijo in ki je tudi znan po svojih metodah zdravljenja s hipnozo. Gerlach se je namreč hotel podvreči psihoterapevtične-mu zdravljenju, da bi ponovno pridobil vse umske sposobnosti, in tudi s skritim upanjem, da bi si priklical v spomin vsa doži-vetia v Stalingradu. Dr. Sehmitz, ki je že zdravil z uspehom več takih primerov, je sprejel nalogo. Večkrat je šel Gerlach v zdravnikovo ambulanto in se podvrgel hipnotičnemu zdravljenju. V začetku zdravljenje ni imelo uspeha, potem pa se je po malem spomin vojnega povratnika začel bistriti. V hipnotičnem stanju je pacient obnavljal pretekle dogodke In zlasti vojne doiivljajč. Ko je Gflach videl, da .je poskus uspel, je zaupal zdravniku zgodbo o svojem zaplenjenem dnevniku in ga prosil, naj mu pomaga obnoviti . spomine iz bitke, ker je vedno imel namen napisati knjigo. Na naslednjih obiskih je Gerlach začel pripovedovati dogodke iz svoje preteklosti, medtem ko je magnetofon registrira, njegov glas. Ko ja potem poslušal magnetofonski posnetek, je u-gotovil, da je dobesedno ponovil mnogo zapiskov svojega dnevnikr., ki se ga je začel tudi zmedeno spominjati, Bili so še sveži vtisi, povedani z besedami, ki so vrele na dan v groznih u-rah borb in ki bi jih bil prav gotovo zelo težko še kdaj priklical v spomin v tako živi obliki. Navdušen nad tem uspehom je vojni povratnik zaupal zdravniku, da ima' namen napisati knjigo in st? se tudi pismeno pogodila, da bu dr. Sehmitz dobil 20 odstotkov od avtorskih pravic, če bodo knjigo objavili. Trko je po dolgi vrsti o-biskov pri zdravniku Gerla-chu uspelo, oživiti pozabljene spomine ter skoraj v celoti in ponekod tudi dobesedno obnoviti zapiske v dnevniku. Nekaj časa pozneje. to je leta 1957, je dr. Sehmitz zvedel, da je izšla knjiga z naslovom (Izdana vojska*. Postal je radoveden ln je kupil knjigo ter našel v njej material ki ga je on potrpežljivo ..izkopal* iz spominov bivšega pacienta. Zato je zahteval, naj mu plača domenjenih 20 odstotkov (gre za precejšnjo vsoto, če se pomisli, da so prodali po vsej Nemčiji na tisoče in tisoče izvodov knjige), toda Gerlach je njegovo zahtevo zavrnil Na podlagi pisane pogodbe je zdravnik potem vložil tožbo profi pisatelju. Toda Gerlach Je naprtil dr. Scum!tzu zelo hudo obtožbo: dejal je, da je podpisal to obveznost v hipnotičnem stanju in proti svoji volji. Sedaj bi moralo sodišče odločiti o zadevi in nastajajo pri tem kočljiva in zapletena vprašanja. Ce razsodijo, da pogodba ni veljavna, bodo morali sodniki v tem primeru določiti, ali se hipnotizer lahko smatra neke vrste drugi avtor dela in ali ima zato pravico do dela izkupička. Odvetniki dr. Schmitza bodo prav gotovo rekli, da Gerlach sploh ne bi bil mogel napisati knjige brez posega hipnotizerja. Po d -ugi strani pa bo lahko sodnik razsodil, da sploh ni dvoma, da sta tako material kakor pisanje romana izraz umetniške osebnosti profesorja Gerlacha in nikogar drugega. ALI VEL — da je znani avtor ske popevke *Nel pinto di blu» in ePiove» Domenico zaslužil v lanskem , 700 do 800 milijonov «*•' cer je res, da bi te vsote odšteti še stroške in davke, toda da mu bo vendarle PTtct‘ stalo.’ * * * iti — da bodo mogli SP* brezplačno potovati na no. Po pisanju Špan* dnevnika »Correo de Z» ra* sta dve agenciji Vil li, da bosta organizirali plačna medplanetarna P vanja Omenjeni agencot ukvarjata prva s tura druga z reklamo. Nek' ^ gat turistične *®enc.'y,pii kor piše omenjeni ** bo že prihodnji teden rVj toval v ZDA. da bi tt*^ ral nekaj prostorov z» prve španske turiste, * * * , u — da bodo čez de*« sedanji televizijski n išči dobesedno izgini , ko je izjavil pre*«“"Lj meriške družbe f Broadcasting Companll, , je rekel, da bodo če* let u rabi zelo majhni ^ vizijski sprejemniki, do po želji oddajali platna, obešena na it®*” ,i likost platen bo °^v M (, želje. Slika bo lahko ‘ kot stena. £ — da je neki golob btt$ jj ski pevki Rositi kradel diamant, ki j* v 4 milijone in pol l>r. ,f je odložila prstan z d' ^ tom na okno, da bi s' la nohte, vtem pa ,e .jjr tel golob, s kljunom bil prstan in odletel. ^ bo baje tožila mea‘n0 vo, ker da pri njih s f ne smejo leteti izven P* • * - . ust — da bo papet p XXIII. prihodnje leto ^ f. su olimpiade, ki bo mu, proglasil sveteg^ vannija Bosca za << športnikov. Papež n®n,j|ie osebno prisostvovati ® pijskim igram. — da bo neka d°*WJ .^gj znana slika velik*8* or4U /.liana sima v*-**—— ofSTV ja Tintoretta »odšla* Atlantika v Kanado, lastnik lord Farnha® ^ merfiva razstaviti tT uiviava iMBi«*— jgr tu, kjer pa bodoči* P^rfs kov zbrali toliko t« kolikor zahteva pravi 31.000 funtov j gov ali v naši valuti lijonov lir. — da si je neki «**Jj visokošolec izbral *fl cijo temo o l*r u ljudi. Da bi zbral č0”:nr#l* vi, je v nekem ntU>K^^ dnevniku ponudil ^ t lično dresiranih op®« ^ pripravne za K*1 dinjsko delo in N* prave hišne pomočn oglas je dobil 7321 ponudb». ugl & - da je neki dun*^^ izdelal ak hanik _______________ psa. Pravzaprav gr* ^ r gramofonsko PIoic.(!’1u» renči, če se kdo Prl «p^ du, če pa kdo PozVlto1 ,,ije v J, liju v Švico i"'lej**5 / netrOin^j tj čijo velik Pe vod, po katere*" „ » » vo nafto po*1.1*1 r,»f V ■kega priltanišč ^iljb atilnlcam naft* itd, ci ln južni N*® ; gripe. J4 o*** jtfJ šolskih otrok e*1 S’ J šolo. Ker Pa J* blažjega *n«#Jfl’ |,|d* ti staršev ***** Aktualni portreti BORIS PASTERNAK ki Je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za svoj roman (Dr. Zivagon, ki pa je nagrado aodklonilz, Je napisal pesem, v kateri obžaluje, da mu je ta uspeh prinesel nesrečo, ker da je sedaj popolnoma osamljen ALEC GUINNES ki ga poznamo iz vrste filmov, predvsem iz njegove odlične vloge v filmskem kolosu (Most na reki Kwayz, je bil nagrajen z visokim odli kovanjem in postal Sir TONI EGGER ki je spremljal italijansko odpravo v Južne Ande, se je na povratku smrtno ponesrečil. Bil Je zelo znan planinec, po rodu Je bil iz Bočna, kjer se je rodil 1928 leta in bil po poklicu fotograf FIDEL CASTRO vodja upornikov na Kubi, ki je pred poldrugim mesecem pognal diktatorja Batista, bo moral prevzeti predsedstvo vlade. Dosedanji predsednik )e namreč podal ostavko U z njim je dala ostavko vsa vlada. Odstopivši predsednik vlade je ob tem izjavil, da bo novi predsednik Fidel Castro DULLES Je bil predvčerajšnjim že četrtič operiran. Ko je opravil svoj nagli o-bisk v zahodni Evropi in po vrniivi v Washing-ton poročal predsedniku Eisenhovverju, Je moral takoj v bolnišnico. Zdravniki zagotavljajo, da je njegova operacija uspela ge strani jd logično nemogoče, da bi v sovjetskem človeku sploh ne bilo slabih lastnosti. Ni torej dvo- A P. ČE Mlada ženica Natalja Mi- 7‘Otma se je danes vrnila klfrJt- in ze neutrudno Peta in pripoveduje mo- ve °rlepotafl Krima. Raz-| Jelieni mož ganjeno gle-'ien navdušeni obraz, , ,Usa in od časa do ča-,a Xj vpraša... n>I°lia’ pravijo, da je tam Uvodno drago?* noj ti povem? Mi-feJfc 'n pretiravajo, ljub-j ,j ' ag ni tako črn, kot mli %edstavljajo. Jaz in Ute • *rovna, na primer, imt me^ Ulo prijetno in stanovanje za bral Uhljev na dan. oj t moj’ vse ie odvisno ,Xa- kako človek zna jj V Pes> če si kdo zaže-^ a vi šel kam v plani-trf ra Vrimer na Aj-Pe-r.t. • 7e treba vzeti ko-teft ln V°diča, — res, pole ir J6 Pa drogo, strašno ki v9°.!. AmPok, do bi vi-n,J asička, kako lepe pla-th0J° to! Predstavljaj si, bot ,Jlfoki hribl’ tisoč' nu n °d cerkve... Na Šport me9lo, megla, megla... ti V Po skale, skale, ska-itL , . viniic... Ah, niti ti se ne znam!* n Sa^ res’ ko si bila bral nekaj o teh tih Jsnj}h vodičih Tata-io "j vinjarije počno! Kaj l;ujj°e?»es kakšni posebni atolja Mihajlovna nare-Prezirljiv obraz in glavo. Tatari, nič popravi. *Sicer jaz videla od površno... Po-so mi jih, ampak j.Usem zanimala za-j vek, že od nekdaj Uela vnaprej slabo 0 vseh teh čerke-. Grkih... Mavrih!* fvijo, da so veliki Juoni.) So umazanke, Mihajlovna na-Pokonci, kot da o nekaj strašnega in dolgo gleda s očmi moža, Učne in pri tem tv vteče vsako be-osička, samo da ti oko so ženske ne-J°j, kako so ne-}n to, veš, ne zene ali iz sred-ampak aristo-ošabne, z bon-DoHmtra.hcta’ enostav-* očem ne bi ver-po smrtni postelji že!°fa6iia/ Povej, ali n„ toko pozabiti se «” atl’ Pasička, o H e Pogovarjati no-'niu Panter, vzemimo 0 Petrovno, mojo Tako lep mož, Hr. i?ka- je iz spovedno se de-ko — naenkrat, misliti... Samo, azume se, da je Daj mi da ne po- S. nWa,Ur" - 'v N i ivi A m°rem na-!<( ) kken koreaknahredim sa- V 'i Sr*,?0 rrip bom umr-V * fe0«/ Krč i-\ „ *n m0j prosi tn roti J '' L*0? Sule>™- Su?esto in ^°0a’ Vrne-\iaeve t j i prinesena k*Pljice. To ji i '“fU. . V r“2Utnem ifir ,, 'It 'e zamrmra it J' T° Prej “Ska P° če’ / l vl »ekla’ da uS 0 ' Zdaj ‘ ,a *aTno ^>hu n*ktm priP°ve-u» ^ slojem Su- tega ne razumem! Pomisli, bila je ljubosumna! Kaj ne, ali ni to nesmiselno? Nekoč pride k njej Mametkul, njena strast... nje ni bilo doma... no, in kaj, poklicala sem ga v stanovanje... pričela sva se pogovarjati o tem in o-nem... veš, ti ljudje so čisto predpotopni! In tako sva nevede preživela ves večer... Nenadoma se prikaže Julija. Plane noter... Napade naju z Mametku-lom... naredi nama sceno... phi! Tega ne razumem, V asička! ...* Vasička se odkašlja, namrši obraz in se sprehodi po sobi. «Lepo ste se zabavali tam, ni kaj reči!* zagodrnja in se prezirljivo nasmehne. «Glej ga, kako je to-o neum-no-o-o!* je užaljena Natalja Mihajlovna. tže tem, na kaj misliš! Zmeraj imaš take grde misli! Nič več ti ne bom pripovedovala! Nič več!! Ženica se našobi in u-molkne. Prizor z včerajšnje premiere SNG — Leopold La-hola, «Madeži na Soncu«. (Na sliki: Štefka Drolcev a in Rado Nakrst) OBOGATITEV SLOVENSKE Večer v Citavnici in Moravčevi Pomenki Čakali smo in dočakali, 'red več kakor letom dni e je širilo vabilo na na- očbo te knjižnice z napo-edjo, da izidejo prvi zvez-:i v jeseni 1958. Večer v Citavnici je pri- edil prof. Mirko Mahnič, 'oleg treh Vilharjevih iger e v knjigi tudi vse, kar e igre pri predstavah po-ezovalo. Igrice Detelja, 2u-lan in Poštena deklica tvo-ijo z nagovori in vloženi-ni pesmimi skladno celo-'ečerno dramsko celoto, ki e je uprizorila šestinosem-lestkrat. Lepo je uspela na .drih v Ljubljani, Trstu, Sagrebu, Sarajevu, Beogra-iu in drugod ter dosegla losebno priznanje na festi-'alu »Sterijino pozorje« v lovem Sadu. O Trstu izvemo, da je bi-o pri drugi predstavi v Avditoriju dvakrat toliko ibiskovalcev, kot jih gre ' ljubljansko dvorano, naj-'eč iz okolice, pa tudi iz ioriške. Ko se je z odra iglasil dr. Bleiweis z odloč-10 zahtevo po enakosti av-trijskih narodov pred sto eti ter s klicem po slovenščini «v šoli in kanceliji«, je ta struna vžgala tudi današnje Tržačane, da so gromovito zaploskali, kakor ne- mara nikoli Ljubljanci resničnemu »očetu slovenskega naroda« v slovenski prestolnici leta 186V. Režiserjeve pripombe na koncu knjige pričajo, koliko podrobnega pripravljalnega dela je bilo treba, da se je tak čitalniški večer lahko dvignil pred današnjim občinstvom kot živa, razgibana, izpodbudna, k razmišljanju vabeča zgodovinska slika, ki vzbuja oo-nekod dobrodušen nasmešek brez ironije ali satire. Knjigo poživljajo številne fotografije. Dušan Moravec: Pomenki c sodobnih dramah je zelo prikupna zbirka sestavkov in razpravic o delih iz domače in svetovne moderne dramatike na 131 straneh. Obgovorjenih je 35 dramskih del 31 avtorjev. Med temi je sedem slovenskih pisateljev. Jz Cankarja je uvrščena dramatizacija Martina Kačurja in nova inscenacija Pohujšanja v dolini šentflorjanski. Ostala slovenska dela so: Slavka Gruma Dogodek v mestu Go-gi, Juša Kozaka Balada o ulici, Antona Leskovca Dva bregova, Vasje Ocvirka Ko bi padli oživeli, Alojzija Remca Magda in Igorja Tor- karja Pozabljeni ljudje. Med tujimi avtorji so štirje srb-skohrvatski (Gervais, Ku-lundžič, Nušič, Roksandič), osem je francoskih, štirje angleški, trije nemški, dva ruska (Cehov in Evreinov), eden ameriški in eden španski. Pisatelj se zna v obliki kratkega, zgoščenega eseja, duhovitega članka ali prijetnega kramljanja poglobiti v bistvo odrskega dela ter ga slovstveno, umetniško, pa tudi zgolj človeško približati povprečnemu ali tudi zahtevnejšemu obiskovalcu današnjega gledališča. Cesto se razpravljanje ne omejuje samo na delo, za katero gre, temveč sega v celotno slovstveno ustvarjanje posameznega pisatelja. Bivšim gledalcem obgovorjenih dram bodo pomenki dobrodošli kot prijetna osvežitev prizorov, ki so jih nekoč videli na odru, drugim bodo širili slovstveno izobrazbo v sodobni dramatiki, poklicnim gledališčnikom pa bodo zanesljiv kažipot pri sestavljanju sporedov. Pisatelj poudarja, da ima rad preprosto umetnost in nekaj humorja, pretkanega POMEMBNA KNJIGA ZALOŽBE «ALCE» V BIELLI Andrea Jemma j prikaz sovjetskega gledališča Ni sredstva, ki bi nam lahko vsakdanjo stvarnost kake bolje kot gledališče pokazalo družbe in kakega naroda O sovjetski književnosti ne vemo mnogo, in to ne zaradi tega, ker so viri težko dosegljivi, ali ker se premalo zanimamo za kulturno življenje velikega ruskega naroda. Nasprotno lahko celo trdimo, da rusko kulturno življenje ni še nikoli toliko zanimalo svetovne javnosti kot danes in to iz samo po sebi umevnih zgodovinskih razlogov. Dejstvo, da zelo malo vemo o ruski kulturi, je v resnici pripisati popolnoma novim pogojem, v katerih se razvija rusko življenje. S 'em hočemo reči, da se vsa sodobna ruska kultura, in še zlasti književnost, sklicuje na dogodke, prizadevanja in dejstva, ki jih ne moremo meriti z vatlom, kakršnega smo vajeni. Zato so vse naše sodbe o ruskih kulturnih pojavih zmedene, netočne in prej rezultanta osebnih, političnih in dru- gih činiteljev kot pa zaključna faza nepristranskega primerja-n j a. Vrh te-' ^ Akv g® je ruska C5 \ uradna kriti- '0^ ka zelo muha-\ sta — in tu-di to je po-^ sledica dru- gačnega poj-EHRENBURG movanja U-metniške funkcije v družbi — in ne dovoljuje tujemu opazovalcu, da bi si ustvaril kako trajnejše mnenje o ruskih kulturnih pojavih in si s tem pripravil zanesljivo izhodno točko, ki bi mu lahko služila kot preizkusni kamen v estetskem presojanju. V sovjetskem pripovedništvu je sicer še mnogo o-blikovnih in vsebinskih prvin, ki nas spominjajo na veliko rusko tradicijo, in po tej seveda na evropsko, in svetovni uspzhi nekaterih sodobnih sovjetskih romanov so v tem pogledu Prizor z včerajšnje pre (Štefka wicre SNG — Leopold Lahola, «Madeži na Soncu«. Drolčcva, Rado Nakrst in Julij Guštin) dovolj zgovorni. Toda vse drugače je na gledališkem podrpčju. Sovjetsko gledališče je skoraj popolnoma pretrgalo zveze s preteklostjo in je zaradi tega postalo za neruske gledalce skorajda nerazumljivo. Nobena ‘literarna zvrst ni namreč tako tesno povezana s svojim časom kot gledališka in zato je vsekakor naravno, da je sovjetsko gledališče spričo ogromnih dr"’benih sprememb moralo kati nova izrazna sredsU. n da ta nova izrazna sredstva nimajo nobenega zgleda v preteklosti. Ne s nemo se torej čuditi, če uživajo nekateri sodobni SIMONOV odrski komadi navdušeno odobravanje uradne sovjetske kritike in če se z druge strani ne morejo uveljaviti na zapadnih odrih. V tem pogledu je knjiga, ki nam jo je v italijanščini pripravil Andrea Jemma,*) res velikega pomena. Zlasti zanimiv, čeprav morda ne dovolj izčrpen, jp uvod, ki nas seznanja z najvažnejšimi dogodki v zgodovini sovjetskega gledališča. V knii-gi so z enim delom zastopana najvidnejša imena sovjetskega gledališča in sicer Ehrenburg s trodejanko «Lev na trgu«, Leonov s šti-ridejanko ((Navaden človek«, Simonov s trodejanko ((Rusko vprašanje«, Sofronov s štiridejanko »Moskovski značaj« in Krivoščejn z enodejanko »Novo bivališče«. V dodatku je potem še zgodovina Malega ruskega gledališča in Kuprinova enodejanka «Klovn», Ne bomo tu govorili o posameznih delih, saj to niti ne spada v omejeni okvir te ocene. Rekli pa bomo vseeno, da nam je branje teh del na splošno dalo občutek, da nekaj ni v redu v sovjetskem gledališču in to tudi če brezpogojno sprejmemo načela, fiz katerih izhaja. Ni mogoče namreč logično razumeti, zakaj so dela, postavljena v evropsko a)i ame-LEONOV riško okc’ie, kot na primer Ehrenburgov »Lev na trgu« ali «Busko vprašanje« Simonova, mnogo boljša in dramatično učinkovitejša od tistih, ki so zrasla iz prist nih ruskih tal in se ukvar- *)Teatro sovietico n cura di Andrea Jemma, ALCE Biella. 1800 hr. jajo zgolj s sovjetskimi vsakdanjimi problemi, kot na primer «Moskovski značaj« Sofronova, ali »Navaden človek« Leonova. Skoraj neizogibno pride zato bralec do zaključka, da je sovjetski dramatik neroden, kadar se ukvarja s stvarnostjo svojega naroda in da mu manjka tista ostrina, ki dvigne gledališko delo iz povprečja dramatizirane kronike na višino umetniškega tolmačenja družbe. V tej zvezi naj še omenimo, da so vsa dela, ki jih je Jemma prevedel za svoj izbor, vse prej kot ((realistično« napisana. tako da se človek 'es zaskrbljeno vpraša, v čem je pravzaprav tisti »socialni realizem«, o katerem tako pogostoma govori ruska kritika. Težko je namreč i-stovetiti realizem z dobrohotnim opisovanjem najboljših lastnosti sovjetskega človeka in z dru- sovjetskemu gledališču. Navedli pa bi lahko še sto drugih vprašanj, ki nam jih zastavlja ta vsekakor zanimiva knjiga in ki terjajo, da o njih razmišljamo resno in brez predsodkov Vse to nam dokazuje, da je bil Jemmov trud ne samo potreben, ampak celo važnejši od vseh reportaž o ruskem življenju, ki jih vsak dan beremo v naših časopisih in revijah in ki konec koncev le povečujejo že itak veliko zmedo. Ni ga namreč sredstva, ki bi nam lahko bolje kot gledališče pokazalo vsakdanjo stvarnost neke družbe in nekega narode. z zlatimi zrni ironije. To dvoje prebija osvežujoče iz vseh njegovih strani in u-stvarja njegov osebni slog. Jezik je gladek, lep in bogat. Kaj je bolje: »se jih da opredeliti« (str. 92) ali: ese dadč opredeliti?« »Dvomim v trajnost načel« (80) je po analogiji: «verujem v trajnost načel,« a strožja načela dopuščajo le: ((dvomim o trajnosti načel.« »Pozabljajo na dostojanstvo človeka« (95) bi bilo morda mnogim bolj všeč: ((Pozabljajo na človeško (ali: človekovo) dostojanstvo.« — V drugem zvezku spremljajo spise o slovenskih dramah premišljeno in posrečeno izbrane slike slovenskih slikarjev; ti so: Čargo, Jakac, F Mihelič, Omersa, Pirnat, Smrekar, Vavpotič. — Oprema je zelo okusna. Napovedanih je več novih zvezkov z zelo mikavno in važno vsebino. A. BUDAL Nepotrebno Poleg številnih knjig, ki izhajajo za slovensko mladino v Sloveniji, se dobe tudi knjige, ki jih izdajajo nekatere hrvaške založbe. Tu gre večinoma za razne slikanice, ki sicer po svojem prvem videzu lahko pritegnejo mlade čitatelje ali pravzaprav tiste, ki zanje knjige kupujejo, potem se pa izkaže, da te knjige niso mnego vredne. Slaba so besedila in tudi slike so vse prej kot dobre. (Naj tu navedemo na pr. samo zbirko ((Pravljic«, drobnih knjižic, ki so spravljene v posebni ((omarici«, ki naj napravi ( videz knjižnice.) ‘ Sedaj imamo v rokah slikanico Walta Disneya Rac- 1 man na Južnem tečaju. Disney je dovolj pozitivno ime, da mu ne bo moglo škoditi, če povemo, da ta kacman ni mnogo vreden in bi izdajatelji, pač mogli pri njem najti marsikaj boljšega. Ne bi hoteli delati krivice zagrebški založbi Mladost, kjer je urednik Gri-gor Vitez, prijatelj slovenske literature, vendar bi bila potrebna pri besedilu malo večja pazljivost. V tekstu je nekaj napak, ki bi jih pripisovali prej korektorju ko* prevajalcu, a so v slovenski knjigi nedopustne. liiiiiiiiiiiiHMiiimiminititiiiHiiillliHiiiliiitiiHniiiMiiimMiMimiminiMiiiiminniiiiiHiitniimiiiiHiitiiiMimmiiiiiiiiHmiiiimiiiilliiliiitHiil Pesmi iz ((Pepelke'' SOFRONOV ma o tem, da se je v sovjetski Rusiji gledališče znatno oddalj 'o od svoje tisočletne funkcije in da zato ne smemo iskati v njem katarze, temveč samo ostrogo, ki spodbuja navadnega človeka k posnemanju boljšega, vzornega dela družbe, v kateri živi. Vzvišeni socialni nagibi, ki so svetovali sovjetski družbi to rešitev gledališkega vprašanja, so nedvomno hvale vredni in, vsaj t“oretično, tudi estetsko izvedljivi Vendar je človeška narava tako ustvarjena, da ne uživa in se ne vzgaja ob sreči in popolnosti svojega bližnjega in da ne razume nuje plemenitosti, če je stalno ne p»imer-ja s podlostjo. Zato si tudi dovoljujemo dvomiti, da i-ma sovjetska družba kako znatno korist od svojega gledališča. Zelo možna je seveda tudi, da se motimo ali da sovjetsko gledališče ni še našle tiste idealne oblike, ki bi ustrezala potrebam, katerim je namenjeno, vendar bi vse- teno radi ve- deli, kakšen je v ruskih gledališčih o-bisk, kaoar u-prizarjajo sodobne gledališke igre. Na- KUPRIN kazali smo samo nekaj misli, ki se vsiljujejo bralcu Jemmove knjige, posvečene d 20. 3.) Po bo spet z»®J se sonce. ResiJ« neutemeljeni" di mničenj. ,„„fV svoje sP0S® jj»!i boste uspešno opN* poslovno delo. •m iiiinimimmiinniiiimiiiiiiiiiiimitiii ..................................................... "m'immiiiiniHinMiiiiHiinMmiiiiiiHiiHiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiii,„ll„li|lll|llllllliilllillli,l,l,iliil'i""ll'<* Lepi spomini iz otroških let v Barko vij alj ....... _ rs . . . __ stili) A Z Dragom, mojim bodočim svakom, sva si bila prijatelja ie iz zgodnjih otroikih let in sva se držala skupaj, kakor srajca in tista dnsga stvar. Skupaj sva hodila v barkovljansko šolo, skupna nama je bila pot ko sva obiskovala proseško pripravnico in skupaj sva korakala dnevno do Starega sv. Antona, kjer je bila nemška gimnazija. Pod drugo podzidnico pred njihovo hišo sva si zbila majhno mizico in dva stola. Mizica je bila tako velika, da sta našli na njej prostora dve knjigi; šahovska deska jo je popolnoma pokrila, odgovarjala pa je za igranje na karte. V smetišnici bližnje gostilne sva namreč našla nekaj igralnih kart, ki so bile tako mastne, da bi z njimi lahko skuhal dva ječmena s fižolom; oguljene pa tako, da ni bilo razlike med jantom in kraljem; so pa za odprto b riškolo popolnoma odgovarjale. Za skrivališče nama je služila velika luknja v zidu, ki sva jo vsaki-krat zakrila z velikim kamnom. Nad mizico in stoloma se je razprostiralo lepo figovo drevo, ki naju je v sončnih poletnih dneh vabilo na kratko učenje, daljše šahiranje in na dolgo igranje s kartami. Tudi so nastajali pri tisti mizici vsakodnevni načrti za najina »kuhanja«, kajti poleg učenja, šahiranja tn kart, sva morala v prostih urah vendar kako nakuhati. V šoli me j* Drago vedno prekašal, v «kuhanju• pa sem peljal v šolo njega in vse profesorje, kajti zastonj mi niso obesili vzdevka «bovedski hudič*. Samo jaz sem bil tisti, ki sem znal, kje rastejo najboljše hruške, jaz sem bil tisti, kt sem stavil pest pod srajco na hrbtu, da sem bil kakor grbast in sem se dva koraka pred grbastim Tonetom pačil njemu in vsem grbastim ljudem na svetu. Kdo je znal, če ne jaz napolniti s kamenčki tisto ovalno luknjo pri zadnjem delu Joietove kobile? Nihče med mojimi sovrstniki ni znal tako lepo zavezati mački škatlo na rep, da je ropotalo po našem velikem dvorišču. Prepeč na dolgo bi šlo, ko bi hotel povedati vsa moja »kuhanja*, tako da je bil tisti vzdevek popolnoma upravičen. Zato pa je bil v naši hiši vsak večer »arbajss. Pri mojem očetu je bilo kakor pri policijskem komisarju. Najprej je padla močna klofuta, da je eorlo na tistem mestu, tako da bi lahko spekel na njem debelo pečenko. Se preden se je ohladilo, je ie padla druga, kajti prvi klofuti je sledilo očetovo vprašanje, zakaj sem bil udarjen. Kdo naj ugane, ko jih je bilo toliko na duši? Drtal sem te pravila tistih, ki hodijo k spovedi in »majhne prehe povedo, velike pa zatajijo*, zato sem povedal očetu tisti greh, kt se mi je zdel najmanjši. Povedal sem mu, da sem kradel hruške pri Roži od Nance. Padla je že druga klofuta in oče: »Ah! Tudi hruške si kradel?» in preden sem se izpovedal, da sem zavezal nogo Jožetove kobile k ojem. da ni mogla z mesta, ko je Jože nad njo zavihtel svoj bič, je padlo kakor vsak dan pet do šest klofut. Srečen Drago, na katerega je oče samo knčal, a ga ni nikdar udaril. Pri tisti mizici pa so nastali tudi pametni nameni, med katerimi je zavzelo prvo mesto vprašanje — izdelave fotografskega aparata. Misel se je porodila pravzaprav na Borznem trgu. Nasproti borzne palače je imel majhno prodajalno, ki je bila bolj podobna večjemu zaboju, star možicelj, ki bi ga še danes po šestdesetih letih narisal, ko bi znal risati. Na njegovi plešasti glavi bi lahko seštel sive lase, s suhega obrazka pa mu je štrlel dolg, skrivljen nos, ki je bil bolj podoben vijoličasti kumari kakor nosu, na koncu katerega so našla prostora njegova očala. V njegovem izložbenem okencu je bilo polno poštnih znamk' v sredini pa je bila postavljena velika leča, skozi katero je izgledaln znamka tako velika, kakor pismo. Mesece in mesece sva hodila z Dragom mimo tiste prodajalne in si ogledovala lečo, ki je bila kakor ustvarjena za najin fotografski aparat. Ko sva si segla v strgane žepe, je nama minila vsaka volja, da bi vstopila v prodajalno in vprašala po cent. Kako lepo bi bilo, ko bi nama dajali starši za tramvaj. Četrt ure prej bi se spravila na pot in v nekaj tednih bi spravila skupaj toliko umazanih tn stolčenih krajcarjev, da bi lahko korajžno stopila k tistemu srečnemu prodajalcu. Pa sva morala it Barkovelj do Starega sv. Antona nositi debel kup šolskih knjig vedno in vedno peš. Dneve, tedne in mesece sva buljila v tisto okno, ponoči pa sva sanjala o tisti leči, ki je bila edina na svetu, da bi naju lahko osrečila. Pa sva prišla naposled vendar do zaključka, kako se lahko pride do denarja. Kaj ni hodil vsako soboto k nam cunjar, ki je kupoval cunje in kosti? Toliko jih bova nabrala, da si lahko kupiva ne eno, ampak kar dve leči. Imela pa sva opravka z ljudmi, ki so se malo razumeli na kuhinjo. Po vseh hišah so znali kuhati samo riž in fižol, ječmen in fižol, krompir in fižol, koruzo in fižol in če je bilo v nedeljah malo mesa, so pa manjkale kosti. V katero kuharsko šolo so hodite naše Jucke, ko niso znale, da je naj boljša hrana za zdrave in za bolne ljudi edino le juha, posebno če je bilo v loncu dosti kosti? Ne bo preostajalo drugega, kakor da greva od hiše do hiše in prepričavava vse bovedske kuharice, naj kupujejo kosti, kosti in kosti, da si bova lahko kupila tako potrebno lečo. In kdo je videl še na svetu krpati raztrgane srajce in krila? Kar je strganega se da nama in se kupi novo. Saj je v tržaških prodajalnah toliko lepega. Prelila nama je nevarnost, da bo nekega dne leča prodana in tako bo splaval najin fotografski aparat po vodi. Mnogo je bilo iskanja, preden sva prišla do PrV,n vlšP\. kosti in s tem do prvih krajcarjev, ki sva jth štela kgfr na dan in jih skrivala v tisto lukn 10 v zidu, kjer so *« igralne karte. t Naposled pa sva imela v žepu toliko, da sva se oj«"fUjšu šla na Borzni trg z namenom, da vstopiva k tistemu m „„liif®, da mu enkrat za vselej odneseva lečo. Pa tudi tisti la r znamk se je zaprisegel proti nama. Kaj nama ni ta l^i n t‘ . m _ _______________ j ustil izložbeno okno? Kdo mu je dal pravico, da nama mesece, ne da i2“ ploK --------------- .če in ker se „eimj bavi s prodajo leč. Glej ga zlomka, zakaj pa stavi f° gt*. lečo v izložbeno okno? Kdn m« i. wn nama v . k’ dal, da se z lečo, ki jo občudujeva že mesece, ne da »**■-aparat, ker ima leča prekratko žarišče in ker se o" dru9°' iz dneva v dan izgubo časa, sline, težke sanje in »se bi nama lahko vzelo zdravje? Povedal pa je nam a, da najdeva v Novi ulici opt'ka' , bo postregel s tako lečo, ki bo odgovarjala najini ^ ' ,«8*^ Kaj bi se obotavljala? Sva bila mari reveža, ko j« ^ v najinih žepih? In kako je žvenketaloI Hi**v! Pogumno sva stopila k optiku in nt minilo deset smo bili na ulici kar trije: Drago, jaz in najina leča- ^ je romala iz mojih rok v njegove in obratno, ko Va 5 o, domov, sva se šele zavedala, da sva napravila dobro kuPk0 id J vse kar je prišlo pod njeno območje, je izgledalo neznan* ^ y Dognala sva z najino lečo, da vse »isto, kar sva imela ® jg j nohti m nič drugega kakor ostanki lupin tistih kostanj 1 , , uk L>is.«;u — ni i HM n. . £la * - jth klatila na Obersnelovem posestvu '""j v Stari gon. -• . t(l drug drugemu pod nos in dognala, da bova imela, ko jn iF* dolge brke. Najini lasje so izgledali kakor debeli tram' ^ ,P iva bolhe, da bi jih povečevala z najino najboljšo le10 y A najino veliko veselje se je kmalu izblinilo. lf ‘ inilo. ^ v J tu, a kje je denar za lepenko? Leča mora biti pritr>e’,a ko> 1 / nji strani podolgoste kocke, za katero je potreben v«l'K "j ke. Nove skrbi, novo iskanje cunj in kosti, nove *lin%»i * j sanje. Zdelo se je nama, da se je ves »vet zaprisegel P „ y sreči. Odpravila sva tudi te težkoče, ko sva prinesi« *fitl\J kos lepenke, stekleničico tuša in polo črnega paP‘Da (,( > .f že toliko, da mora biti aparat od znotraj črn, da se ne otj odbijali od belih sten. V enem pojioldnevu je bfI°. V.vo)i Ijeno in najin aparat je stal na najini mizici v vsej c(Sefr lepoti. Ko sva ga občudovala, ne bi menjala z nobeni"1 (Nadaljevanj« prihodnjo vodni ovet, 33 komemoracij ski, 34 pripadnik prebivalstva, ki je nekoč živelo v starem Laciu, 36. nesreča na morju, 38. del voza, 40. navijalen, ,42. starega očeta, 44. neke barve, r&ttScfVt« na Koroškem, 50. slovenski slikar, ki živi v Pari**y 52 kazalni 11 zaiihek, 53 majhna skupina hiš na samem, 55. drag kamen. 57. sodpben, 58. rimske''SteVllo 1005, 59. šibak, slaboten, 61, severpj jelen, 63. krajevni prislov, 04. aačetnici priimka in imena slov. književnika in uglednega političnega delavca, 66. okrajšano moško ime, 67. patrona, 69. igram neko pol zabavno pol športno igro, 72. sovjetska u-radna poročevalska služba, 74. dežela v Himalaji, 76. reka v Sibiriji, 76. domovina Odise- gnoj, ca, l ti gostiji žeje, je po-sarigelca ali druga i so jo napolnili go- - vinogradniki; zve-kakšnem primernem — najčešče v sked->les za «vse, kar le- IS-UUJt-l J.B.V* V , 1/« MB CJ/ u- TEGNIL NAPRRT/ NITI DVA KORAKA / NI VOJAKA , k.1 GA NE ~ ,’f TT\0/ tricoj VZEL NA -Sefa\k\tv Svojo mu/jo/j— VIDEL > zn SKALO ČEP/, 4 SE NE UPR IZ SVOJEGA Su.givau£Ca 's---------- DURNCEV SMO ) YOROK J/A ILI NA DRUG/ IVO D/.... A TUD/ DVA \RL/ S/ GR > STR RANJENA...IV/DEL M občnim zborom Kmečke z zveze .zbor predstavlja Itetln ^2,en do§°dek v živ-ie, tv ?0]°čene organizaci-lC™ ev velja še po-ki sp 8 nas9 organizacijo, trudi sv°je ustanovitve *» oh^ uresničitev želja, klheteu ° Pravic naših ktni -tov ‘etijstv: tu za napredek ttst?. na splošno ko-Področjaalstva našega ° zboru Kmečke Celjo1 v T t Prihodnjo ne-bdbor nnJ0iS ’ bo uPravn’ Poročal Pregled dela in ^bizacib stan^u v naši or- ^Cdeiu ‘»prali bodo naši člani Na svojo oceno, bju bon?? vaznem zaseda- »' redi° .Pustavili na dnevni še pat vrsto vprašanj, katerih J0 rešitev in od bodo v Pričakujemo, da t*itžniki,0Itstile tako Posa-Občnf v skupnosti. >?ogram zbor bo predlagal n??Ldela' ki Sa b<> tre* !voje i?° tvesti in poda! >a bod!^pombe na preteklo Bane^f J?elovan-ie zveze. je vzt?? ugotavljamo, kita J?;raJUost, kljub tež-^a o!0jeiu- v katerih je Jč svoin ja delovala ** tispejjg ustanovitve, rodi- feN«no C da st v uspeh dej-no«, *e je število čla-^r°P°ma večalo, če- !!lvamf°,z raznimi razmero Precejšnje W kdanJlh članov. & je er^m * koscev. ki f' j« ala naša zve- Sov” . '“Pešno. Na tem S^bno m? - 80 sodelovali vH!8^ n?l kmetje in to s*iilo t Je uemalo raz-5Uti je' t“abko trdimo, da ame‘ hi utegnile ško z>?«posestva. zb°r mora izreči -« < -bia 0 vprašanju >s*Jb za-zetmetljske zem* Sih d" Zeti stališče do d'b Problemov, ^tlti ue?,? utegne samo v*i.te občnega zbo- šo organizacijo, vendar niso zato nič manj važna. Občni zbor mora izreči svoje mnenje o odnosih med našo organizacijo in drugimi sorodnimi organizacijami. To vprašanje je sicer upravni odbor zveze že načel in o njem izrekel svoje mnenje, vendar mora to stališče potrditi občni zbor, ki predstavlja najvišje telo organizacije. Kot vidimo, je na dnevnem redu tega zasedanja vrsta zelo važnih in perečih problemov in le sodelovar nje vseh članov lahko zajamči popolni uspeh vseh naših teženj. Občni zbor se bo torej ukvarjal z vprašanji, ki zadevajo posredno in neposredno naše kmete. Zato bi bilo prav, da se člani udeležijo občnega zbora in s svojimi predlogi pripomorejo k uspehu zasedanja ter postavijo temelje za nadaljnje delo. Prepričani smo, da se bodo člani Kmečke zveze zavedali važnosti občnega zbora in da bodo s svojo prisotnostjo še enkrat potrdili ugled in zaupanje, ki ga naša organizacija uživa med kmečkim prebivalstvom. Inž. JOSIP PEČENKO NABREŽINA našt?i Učnega zbo re!*a ^Jetn° vsaJ naj-&i .Haš.^asanja. Doi?1?61^6 Je> da N ?*ga w?a PriPravB 'hlfi^aJrerito???'8 Za raz-proi?? Jne^ih kme- bi i>Je ?^nih veJ- °°-Ibn "o »—.^avulh podDor 14 h?in°must?a bi bUo tre" ?noviti »»klad ‘^Vi k tkjuetijstva». S ‘»eTu ‘zv^<*a sklada bi JJSpfc,.kt bi 0bsirne mello-^ k?, vPUv?uVomno zel° d rfRtvae na naPfe' tov h*'0 *avaV 28110118 za •* baši vanje kme- "*■ aaJfv?e kmetijske S, ’v.da Se ?a'° pobudo M' »aizgIa,uJe za-J,vka ?Je ? asno ukinil JSlini.11 om^^uščinskega V^ShuJ^nih SOfi11 lzvedbo '^lh naPreplsov lz loSbra* d8naSnJe k ž baše^a Predstavlja-nadai???enJu osno- S . Qt J? del° v si>i/.v etov in ? ClaJo *Woh. lov in iS? T J5^ b a*ShiV°Je mob6nl zbor ^ so K?,?enJe. Ta na- Po kratkem presledku že spet nov grob, tokrat res mnogo preran, saj smo v ponedeljek položili vanj komaj 50-Ietnepa Josipa Čermelja. Dolgo se je upiral hudi bolezni, dolgo trpel telesno in moralno, upal in ubupaval, a končno podlegel v najlepiih letih. Kot sin te zemlje ni imel lepe mladosti, saj je moral skozi dobo najtežjega spomina, ki je izzvala tudi v n jem upor in kot vojaka v italijanski vojski ga je kot tolike druge usmerila k borcem 4. prekomorske brigade Po vojni ni mogel opravljati svojega mehaničnega poklica. marveč je vodil bar na n alt železniški postaji, ki ga je bila takoj po osvoboditvi prevzela njegova žena. Vedno je ohranil svojo narodno zavest. Ogromna množica pogrebcev je najbolje potrdila, kako spoštovan in priljubljen je bil ta mož blagega značaja. Ohranili ga bomo v prijetnem spominu. Lahka mu domača zemljaI Hudo prizadeli družini naše globoko soču stvovanjel • • • Zdi se nam potrebno, da povemo svoje mnenje tudi o zadevi, kot je ta-le: Ni potrebno poudarjati, da je obmejni promet v našo in v korist jugoslovanskega ljudstva ker je to že vsakomur znano. To je razveseljiv pojav Ni pa tako razveseljivo in prijetno poslušati, kako se nekateri mejaši izražajo in tožijo o svojih skrajno težkih socialnih razmerah. Niti lačni. nagi in bosi bi ne tako jokali. Prav tako je žalostno, da takim hlinjenim objokan-cem nekateri z neko naslado prikimavajo in za spodbudo še sami kaj dodajo, čeprav dobro vedo, da stvarno ni tako in kot da bi se pri nas cedila med in mleko. Ti ljud- je se ne zavedajo, da takšno besedičenje posredno sramoti in ponižuje tudi nas tostran državne meje. Človek, ki nima osebnega in narodnega ponosa in časti, ne more biti moralno na dostojni višini. Mislimo, da je dolžnost vsakega pošteno mislečega človeka, pa čeprav je nasproten ondotnemu političnemu u-stroju, da takšne besednike pouči, kaj je in do kje sega dostojnost. Nič ne škodi, če sušijo taki objokanci takšno lekcijo, kot jo je nedavno dal na avtobusni vožnji iz Trsta neki potnik sopotnici izza državne meje; «Vi stalno jočete in igrate vlogo siromaka. Ali ne veste, da je pri »as da volj in vedno več siropiakov. ir.nogo več kot pri vas? Jaz Vbs slučajno poznam in vem, dn ste vse prej kot siromak. Ali niste »e lani kupila tukaj vespo? Siromaki si je ne kupujejo! Mene bi bilo v vali koži sramls 2ena je molčala in ni spregovorila besede dokler ni izstopila, potem pa Jo je hitro odkurila proč od ljudi. NEKAJ SPOMINOV NA N EDA VNE Kako so v Mačkovi j ah obsodili pusta na smrt z obglavljenjem Zanimiva in bogata «dota», ki jo je pust zapustil Boljunčanom - Pustovanje v nabrežinski občini Menda niso pusta praznovali v nobeni vasi toliko časa kot v Mačkovljah. Začeli so na pustno nedeljo in končali v sredo pozno zvečer. Vsa vas je bila na nogah in nanj je ostal lep spomin. Za Kroniko moramo povedati, da so se priprave za pusta začele že dolgo prej. Na pustno soboto pa je bilo vse na red in v nedeljo zjutraj so se zbrale maske, godba, vaška otročad in začeli so pohod po vasi. Pred vsako hišo so se ustavili in gospodinje so polagale v košare jajca in klobase, damižana pa je bila vedno polna vina. Končni obračun je pokazal, da so nabrali nekaj košev jajc in klobas, vina pa še niso do- bili nikoli toliko kot letos. V nedeljo popoldne so šle maske z godbo na čelu po vaseh občine, zvečer pa je bil ples, ki se je nadaljeval tudi v ponedeljek in v torek, ko je bila tudi slavnostna večerja. V sredo so se pripravili na svečan pogreb pusta. Pust je začel umirati že v torek opolnoči in čeprav so ga «o-periralia, da bi ga spet spravili k življenju, ni vsa po- moč »specialistov* nič poma- ala. Zato so ga popoldne štirje dvignili na ramena in ga nosili ob spremljavi godbe po vasi, dokler se ni ves sprevod ustavil na trgu pod lipo. Iz avtov so izstopili čla- ipo ni »sodišča* in začela se je razprava proti pustu. Glavni sodnik je bil Aleksander Smotlak. Ko je spregovoril, je številno občinstvo na mah utihnilo in prisluhnilo učenim besedam. Sodnik j# na kratko povedal tole; Pust Avrelij V. je umrl. ker je bil slavni kirurg Ka-nela tako trezen, da je namesto, da bi ga operiral igral karte pri Mičelu. Kljub temu pa je lahko ugotovil vzroke pustove bolezni, ki so; vnetje možganov (zaradi slabega vina), »ulčera« na kolenu (ker je preveč plesal), «pentičite» na palcu (ker je imel preozke čevlje), mrzlica na mezincu (zaradi lepega vremena), alkoholiziran želodec (zaradi predobrega vina), otečen popek (ker ga je premalo pil) in bolan za ženske (ker ni videl nobene). Kaj s pustom storiti? Občinstvo naj samo presodi in vaščani so z glasovanjem odločili, da mora umreti še nasilne smrti. Takoj po glasovanju, ki se je za pusta tako žalostno končalo, je k obtožencu pristopil krvnik in mu z enim zamahom sekire odsekal glavo. Končno so pusta še obesili za noge in s tem je bilo ob 21.42 pravici zadoščeno. Pokop oziroma sežiganje pusta je bilo zanimivo in zabavno tudi v Boljuncu, kjer je pust pred upepelitvijo zapustil »doto*. Ni treba posebej poudarjati, da je bil glavni mojster ceremonije vaški brivec Josip Ota, ki se je za to priliko oblekel v paradno uniformo s cilindrom na glavi. Med hreščanjem lajne in igranjem turobnih ialostink je bila razdeljena dota: »Pust se je najprej spomnil na Vaneta Padona in mu zapustil njegovo vsakdanje veselje: en brentač črnega vina, 4 pakete ealfas in 50 lir za rumpat radecki marš, Ninetu Hribarju diplomo od cirkusa in za pomagaču pa malega brusača. Besede pomenijo; VODORAVNO: 1. kemična prvina, 5. vrsta konjskega teka, 10. glavno mesto azijske države, 15. kratica za konjsko silo, 17. nevsakdanji, neobičajen, 19. potomci, otroci, 21. del predilnega stroja, 23. za-državan, 25. podzemeljska shramba. 27. načrtno ravngnje, 29. nabuhel, napihnjen, 31. komemoracij bivalstva, v starem na morju, Tako »o v Mačkovljah pohiraili jajc* i*> klobase V Boljuncu so se pred sežigom še slikali s pustom Brelendetu en topolino poln ocvirkov, Milanuetu pesem »Za pust se bom poročils. Sergetu rile od slona. Zuštetu eno karjolo gulaša. Boljunskim fantom pravico, da lahko hodijo v Padriče. Tržaškim dekletom Klinšči-co. Gostilničarjem en svinčnik in eno dolgo klobaso. Boljunskim dekletom iz prvega delu vasi zapušča pust vsaki po enega lepega fanta in dva bela konja; iz drugega dela vasi po enega fanta in fiat 600; iz tretjega dela vasi fanta in fiat 1100; iz četrtega dela vasi pa Sisal za 362 milijonov. Ko bodo imele ta denar, si bodo fanta lahko same izbrale.» To je le nekaj odlomkov iz pustne zapuščine v Boljuncu. Lahko rečemo, da so jo vsi prizadeti in neprizadeti z velikim veseljem sprejeli, Skoda le, da bo treba čakati spet eno Izto, preden bo pust razdelil novo doto. Potem so pusta seveda zažgali in po vaških gostilnah je še dolgo časa odmevalo žalostno stekanje globoko užaloščenih pustovih častilcev. Pravijo, da je bil eden od pogrebcev tako žalosten, da je hotel napraviti samomor. Ko so ga vprašali, kakšno smrt si b0 izbral, je rekel, da bo skočil z mosta v Glinščico in se v njej utopil... Sedaj pa še poglejmo, kaj pravi naš dopisnik o pustovanju v nabrežinski občini; Fanclji (miške) v vsaki hiši, popoldne povorka pustnih šem s harmoniko, bobnom, pokrivačami in drugo ropotijo, košare pri vsaki naslednji hiši polne jajc, klobas in druge svinine; da bi ne bilo pri večerni gostiji žeje, skrbela barigelca ali posoda, ki so jo spodarji -čer pa v prostoru — njih — ples za »vse, kar ze inoj gre*. Takšen je bil pustni dan po naših vaseh nekoč — takrat, ko je pust imel devet ust in naj bi se ta dan jedlo 9-krat. A k*r smo z njim v krvnem sorodstvu, je prišlo tako, da so se mu usta naenkrat za dolgo vrsto let skrčila. Izkušeni kritiki pravijo o letošnjem pustu: pust se je moderniziral in se vozi z avtom, ampak je kljub temu večji revež od nekdanjega. Ko so bili ljudje lačni črnega kruha, je imel pust devet ust, danes, ko smo siti belega kruha, pa je lačen. Čudna reč... Pust je v krizi, ker je kriza za njim in pred njim; ne ugaja mu število 500 brezposelnih na 6000 prebivalcev naše občine. Svoje stare pravice je več ali manj obdržal tam, kjer kokoši še nekaj kokodakajo, kakšen prašič kruli ali kjer je še kakšne plan-ta ali latnik; tamkaj so vezi s preteklostjo bolj trdne in je še kakšen meh za zabavo in smeh. Zaradi tega smo letos srečali na pol starega na pol novega pusta le po naših obmejnih kngečkih naseLih- in si rekli, da naj bi vsaj to v bodoče ostalo. samem, 55. 58. 63. . knji-in uglednega politič-delavca, 66. okrajšano ime, 67. patrona, 69. neko pol zabavno pol igro, 72. sovjetska u-poročevalska služba, 74. v Himalaji, 76. reka v 76. domovina Odise-veriga, 82. literarno M. kaditi ogorke cigar, 86. strup, žolč, 88. očesna mrežni marljiv, 94. Kratica za naslov l neznanca, 95. sloj, 96. svilen, 97. nabrane vrste, serije. NAVPIČNO: T. priimek jugoslovanskega voditelja. 2. mesto ob Baltiku, 3 potegujem kožo s koga, 4. odločilen, 6. druga in zadnja črka besede pod 77. navp., 7. otrebljen svet, 8. enota stare ploščinske mere, 9. pogrebni sprevod, U. vzklik bolečine, 12.'oblika po) možnega glagola, 13 pripomoček za tehtanje, 14. propagandna tiskovina, 16. družinsko bivališče, 18. velik, izreden, 20 krajevni prislov, 22. velikan, orjak, 24. nepričakovan, 26. pohajkovanje, 28. razdajanje, razstavljanje na dele, 30. oseba iz opere «Snegu-ročka», 32. menim, ocenjujem, 35. vrsta hrasta, 37. zakupnik, ki plačuje zakup v obliki polovice pridelka, 39. lepotilen, 41 žepno orodje, 43. bolan (v telesu se mu nabira voda), 46. zastrupiti, 49 izraz obžalovanja, 51. vedno lačen, 54 del telefonske napeljave, 56 staro ime za hrast, 60. delavec, težak, 62. beseda, s katero poudarjamo neko trditev, 66. mesto na Japonskem, 68. moško ime, 70. beseda, ki pome ni nasprotje besede pod 93. vod., 71. vrsta alkohola (množina).-73 indijanska trofeja, 75. plužno rezilo, 77. m°žko »-me, 79 koralni otok, 89. nepo- južna rastlina in cvat, l škodovani, 83. okrajšano mo-neke barve, 93. delaven, I ško ime, 85. pripona mnogih samostalnikov ženskega spola, 87. ocena, urejenost, 90. igralna karta, 92. znak za natrij. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. izbrusi, 7. osornež, 13, sestradanec, 15. SS, 17. zarotilen, 18. dr, 19. TAM, 21. donesek, 22. roj, 23. Oman, 25. ginem, 26. tala, 27. polip, 29. kej, 30. poziv, 31. iti, 32. ro, 34. Ba, 35. eni, 3f. ta, 37. cink, 39. milo, 41. A c, 42. imperialist, 45. Klio, 46. ako, 47. čari, 49. izgovarjati, 53. os, 55. Aida, 56. lise, 57- pa, 58. len, 60. Ba, 62, at, 63. Krk, 64. edili, 66. tim, 61. izvir, 70. neki, 71. rake v, 73. Davo, 74. Oto, 75. zarodek, 77. sit, 78. vi, 79. kapilarno, Sl. di, 62. Kalifornija, 84. Astri• da, 85. donesek. NAVPIČNO: 1. izstopiti, 2. B(eneška) S(lovenija), 3. rez, 4. usad, 5. strog, 6. ironik, 7. Odisej, 8. salem, 9. Onek, 10. Ren, U. N(ovo) C(elje), 12. žerjavica, 14. Atenec, 16. samota. 18. dolina, 20. Mali, 22. raze, 24. ni, 26. to, 28. pripo-gibi, 30. paličasti, 33. one, 34. bil, 37. cmiza, 38. krava, 39. Maori, 40. osate. 42. ili, 45. lka. 44. tri. 48. polenovka, M. oda, 51. JLA, 52. bakrotiek, 54. sedeti, 57. privid, 59. Niko, 61. pikolo, 63, kvas, 6S. li, 66. tarifa, 67. Medard, 66. ZD, 71. Rapid, 72. verno, 75. zali, 76. Knin, 79. kar, 80. oje, 82. kt, 83. as. ■ IIIHIIMIimillllHHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIimnllll iiiiiiimiiiihiiiiiiii miti ....................................................................................................................... Naše kor pol dansko sonce. Se pozdrav, pa dobro srečo za bližnji rojstni dan, in že smo hiteli k najstarejiemu Sovodenjcu. Nekam čudno se sliši, vendar je res-, štirje najstarejši Sovodenjci in Sovodenjke so si mejači. Ko smo poizvedovali za njimi, in jih potem tudi obiskali, se nam je zdelo, da jih je usoda sama spravila tako blizu, da bi jim o-mopočila večkratno srečevanje in obujanje spominov na dogodke |g mladosti, ki s# Jih farno oni doživeli. Najraje bi pisali kar o vseh štirih toda čut dolžnosti in vednost, da je najstarejša samo ena So-vodenj ka, n as je pripeljal k Ivani Lukežiievi. Družina ja imela polne roke dela, ki ga na kmetiji nikoli ne manjka. Lukeiičeva mati, kateri je bit namenjen naš obisk, pa je sedela za pečjo tn se grela. Več, ji del življenja je šel mimo !»j*t zravnala je družino, se- daj pa uživa zasluženi počitek. lz pogovora z domačini smo zvedeli da se je Ivana Lukačič rodila 9, marca 1872 leta v Sovodnjah v upledni družini, iz katere je izšel tudi g. Ludvik Lukežič, predsednik sovodenjske posojilnice. Njen oče je bil zelo razgledan mož, saj je bil organist v Sovodnjah, Gabrjah in ne Vrhu, nekaj časa pa pisar v tovarni usnja Tosi v Sovodnjah. Poleg petih bratov je bila edina hči. Zaradi tega sta imeli z materjo vedno polne roke dela. Ker je bila edina naslednica, jo je imel oče zelo rad tn jo je v veliko jezo vseh bratov peljal v Trst, kar je bilo za čas pred 70 leti velik dogodek. Vsi njeni bratje so obiskovali mestne šole ter se v življenju povzpeli zelo visoko. Poročila se je leta 1894 z Antonom Devetakom iz Sovodenj. Poroka je bila velik dogodek. V zakonu je rodila šest otrok pet deklic in samo e-nega fanta. Med prvo svetovno vojno je bila od leta 1916 do 1918 v pregnanstvu v Hrušici pri Ljubljani. Ko se je družina vrnila, je morala tr* do prijeti za delo, da je pozidala porušeno domačijo Vsi njeni otroci so kljub dvema vojnama in trpljenju, ki so ga doživeli, še živi in zdravi. Ko smo jo še zaprosili, če jo lahko slikamo, da bi objavili njeno sliko v našem časopisu, je bila takoj za to Ker jo bolijo noge, je s pomočjo domačih prišla na dvorišče, kjer je grelo februarsko po- Prašiči in zajci so se podili po dvorišču, kajti toplota dobro de v takih mesecih tudi živalim. Franc Pelicon je kuril ogenj pod velikim kotlom, v katerem se je kuhalo za prašiče. Nismo se nadejali, da se bomo srečali s tako vedro, naravnost mladeniško naravo Franca Pelicona, čeprav ima za seboj že 83 let, kajti rodil se je 2. marca 1876. Spočetka je zaradi skromnosti, h kateri se nagiblje, nasprotoval jp. mu, da bi kaj pisali o njem v našem časopisu, toda pozneje se je le vdal, ker je u-videl, da ne popustimo. Ponovor je tnko) nanesel na čebele. Naš znanec je namreč strasten čebelar, eden redkih na Goriškem, ki je vse svoje Življenje posvetil čebelam. S 16. letom sc je pričel ukvarjati z njimi. Med prvo svetovno vojno j* čebelarstvo za nekaj časa opustit, kajti moral je po svetu. Bil je v Grad-, cu in v Novem mestu, kjer je pod vojaščino opravljal svoj poklic krojača. Po razpadu Avstrije je kupil v Ljubljani nekaj družin kranjskih čebelic in jih prinesel v Sovod nje, da je nadaljeval s čebelarstvom, ki mu je bilo v veliko veselje Včasih je imel dva čebelnjaka, sedaj pa ima samo enega, kajti s čebelami je precej dela, pa ga sam ne zmore. Največ je imel 19 družin, sedaj pa jih ima samo 6. Pred leti je prišel k njemu neki furlanski čebelar, fci je zelo hvalil italijansko čebelico. Pelicon pa mu je odgovoril, da je kranjska čebelica veliko boljša; bolj marljiva je in ker je manjša, lahko pride v vsak cvet. Zaradi čebel je moral požreti že marsikatero grenko, toda brez potrebe. Nekateri so namreč še vedno prepričani, da povzročajo Čebele ško do na grozdju. Tudi strokovnjak i so bili svoj čas tega mnenja. Pozneje pa so ugotovili, da čebele niso načele grozdja, ki so jim ga postavili v panj, čeprav niso imele druge hrane. (J čebelarstvu i-mu zelo veliko knjig, ki jih še sedaj vztrajno prebira. Prav te dni je dal vezat nekaj zvezkov z vsebino s tega področja. Ko smo sedeli za mizo in se pogovarjali še o tem in o-nem, smo ga vprašali, kaj dela, da je pri svojih letih še tako čil in zdrav. Pa nam je odgovoril, da je po njegovem mnenju zelo važno, da se človek nikoli ne naje do sitega. On se je vse življenje ravnal po tem načelu Potem pa smo se brž poslovili, kajti oba sva bila nekoliko v skrbeh, da ne bi ugasnil ogenj pod kotlom na dvorišču. LE TAKO NAPREJ , VEČILt... r-o DOBRO SE DRilTE / ---- ^ ^ EkjRUPMl PR/PLA-SKUPINE BRANIL- l/EČ INDIJANCE SPRAVILI NA SVET, NAŠA B/ U -0VR KO- (Nadatjevanje sledil PArnSgcTanevnlk — 6 — 15. februarja Vrem* včeraj- Najvišja temperatura 10.6, najnižja 2.1, zračni tlak 1039,1 stalen, veter 6 km jugozahodnik, vlaga 65 odst,, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 15. februar)« Jordan - Sonce vzide ob 7.10 in zaton« ® 17.30. Dolžina dneva 10.20. Luna vzide ob 10.43 in zatone ob D«-Jutri, PONEDELJEK, 16. i‘M' Danilo Danes dopoldne no sedežu kino PSUJ SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE Ustanovna skupščina Enotnega gibanja socialistične iniciative Gibanje so ko korito za enotnost in združitev rsok italijanskih socialistov Tiskovni urad Enotnega gi- sanje časa in dobre volje z balja socialistične iniciative | obeh strani. Na današnji skup- speroča, da bo danes ob 10. urina sedežu v Ulici sv. Fran. čiška skupščina tržaške sekci-je notnega gibanja sociali- * ■ ^ §iuouja »ULidii- stične iniciative ki jo priredi trteiki pripravljalni odbor in kateremu so se pridružili trža-škfcsocialdemokrati, ki so zapusti^ PSDI. Ba skupščini bodo obrazložili vzroke, ki so privedli do tega, aa je struja »Socialistič-nejhlciative* izstopila iz PSDl in perspektive, ki se danes od piajo v Italija za združitev sir*------------- vs9R socialističnih sil. V poročilu je nadalje rečeno, da uEnotno gibanje socialistične iniciative ni in nima nobenega namena postati tretja socialistična stranka v Italiji. Enotno gibanje socialistične iniciative meni, da bo mogoče samo z ustanovitvijo avtonomnega socialdemokratskega gibanja obnoviti stike in razgovore s PSI, ki je po neapeljskem kongresu dokazal, da hoče ubrati razčiščevanje tudi v vrstah P6DI. Enotno gibanje socialistične iniciative bo storilo vse, da bo v Italiji zrasla enotna socialistična stranka, včlanjena v socialistično internacionalo in ki bo res demokratična* Jz tega poročila je razvidno, da se danes ne bo ustanovila nova socialistična stranka, ki bi prispevala k še večji zmedi med delavstvom in vsemi naprednimi silami, ampak bo formalno ustanovljeno organizirano gibanje, ki bo stremelo za uresničitvijo načrta združitve vseh italijanskih socialistov v eno samo socialistično stranko. Korak tržaških in drugih italijanskih socialdemokratov leve struje je zelo važen in pomeni dejansko korak naprej k združitvi vseh socialističnih sil. Pomembno je tudi dejstvo, da se ta skupina levih socialdemokratov odkrito sklicuje na PSI in obsoja okostenelo ter kolaboracioni-stično politiko PSDI, ki jo vodi Saragat. Kako se bo razvijate sodelovanje med Enotnim gibanjem socialistične iniciativ* in PSI. je predvsem vpra- iiiiallHiatiUftiMigiiiitiiMlilHiliHHiHiiMilHimiiimimiMitmiiiminM ščini bodo torej postavili temelje bodočim razgovorom in sodelovanju med novim gibanjem in PSI. Veleposlanik ZDA na obisku v Trstu Včeraj je prispel v Trst veleposlanik ZDA v Rimu Zeller-bach, ki je obiskal atelje tržaškega kiparja Marcella Ma-scherinija, ki sedaj izdeluje kip po naročilu veleposlanika. Ta kip bo stal ob vhodu v novo palačo eCrosvn Zeller bach Corporation* v San Franciscu Kasneje je veleposlanik obiskal vladnega generalnega komisarja in tržaškega župana. «»------------------ Ustanovitev strokovnih tečajev za brezposelne jetja in da je prenehalo z delom še 20 delavcev na račun drugega podjetja. V obeh primerih ne gre za neposredne odpuste s strani ladjedelnice Sv. Marka, vendar to kaj malo spremeni dejstvo, da se je znašlo brez dela 37 delavcev. Vsi ti delavci so bili namreč zaposleni po vsej verjetnosti na račun posebej zato ustanovljenih podjetij, da ne bi bili v neposrednem delovnem odnosu z ladjedelnico in da bi jih na ta način lahko torej laže odpustili. Ta stvarni odpust (čeprav juridično posebne vrste) pa potrjuje ugotovitve, da se je pričela kriza ladjedelniike industrije tudi v obratih CRDA. Načrti za uresničitev tržaških zahtev O Opozarjamo citatelje, da je telefonska številka službe snujne pomoči* kvesture «223» in ne 233, kot je bilo predvčerajšnjim objavljeno v obvestilu preselitve letečega oddelka v nove prostore v Ul. dell’U-niversita št. 1. Tržaška trgovinska zbornica je izdala še eno poročilo o sestanku izvršnega odbora, ki je bil v petek zvečer. V poročilu je rečeno, da se je pozno v noč zavlekla razprava o Kritičnem položaju v tržaški industriji. Daljše poročilo je imel dr. Novelli, ki je poročal o odpustih v največjih industrijskih podjetjih in o u-krepih, ki so sedaj nujno potrebni, ker se tudi v drugih podjetjih položaj stalno slabša. Prof Florit je govoril o mah in sregnji industriji, kjer se opažajo podobni znaki krize O javnih delih pa je govoril Frandoli, ki je podčrtal birokratsko počasnost pri izvajanju javnih del odnosno počasnost, ki je posledica formalnosti, ki jih predpisujejo upravni organi. Poleg tega je govoril o pomenu najvažnejših industrijskih podjetij IRI in o potrebi, da se ta podjetja okrepe. Dr. Vatta pa je govoril o različnih pobudah, da bi se pritegnil v Trst tuji kapital. Sestanek je zaključil predsednik Caidassi, ki je poročal o načrtih, ki jih pripravlja zbornica za dosego upravičenih tržaških zahtev. Sporočil je tudi, da bodo za obravnavo teh vprašanj sklicali v pri- Velik dogodek včeraj zvečer v Avditorija Krstna predstava na odru Slovenskega narodnega gledališča Droma «Modexi oa soncu* avtorja Leopolda Lahole je delo, ki bo gotovo šlo tudi na drage odre • Navzočega avtorja in igralce je občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem Vsakemu gledališču tudi njegovemu občinstvu so od časa do čusa potrebni neki izredni dogodki; to so te lahko uspele predstave, ali pa dela velikih avtorjev, ki si jih vedno znova zaželimo na odru. Prav gotovo pa so posebni dogodki v gledališču še zlasti krstne predstave. Ze dejstvo, da so taki dogodki razmeroma redki, navdaja občinstvo s posebno radovedno pazljivostjo, kajti ob krstni predstav i navadno občin-stvo čuti neko tesnejšo povezanost do dela, čeprav ga še ne pozna. Toda navadno pozna avtorja, ker je avtor temu gledališču blizu; ali pa čuti, da se je moralo na kak poseben način zgoditi, da je domače gledališče prišlo do dela, ki se daje prvič prav v tem gledališču Slovensko gledališče pozna obojne primere. Za «Prihodnjo nedeljo» prof. Josipa Tavčarja bomo kar kmalu imeli spet na odru njegovo delo hodnjih dneh tehnike in stro- I »Pekel je vendar pekel» in kovnjake. 1 tako bo občinstvo ponovno ho- Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje je odobrilo za tržaško področje 31 tečajev za strokovno vzgojo brezposelnih delavcev. V teh tečajih bo zaposlenih 743 delavcev. Delali bodo povprečno od 100 do 150 delovnih dni. Za tečaje bo ministrstvo porabilo skupno 70 milijonov 99.000 lir. Po drugi strani pa je vladni komisariat odobril otvoritev 32 tečajev, v katerih bodo zaposlili 774 brezposelnih delavcev. Za te tečaje bo komisariat porabil skupno 74 milijonov lir. Kot je znano, vzdržuje vladni komisariat tudi središče za vzgojo delavcev, v katerem je zaposlenih 522 delavcev in 84 uradnikov. «»-------- Posredni odpusti pri Sv. Marku Izvedelo se je, da je v ladjedelnici Sv Marka prenehalo delati 17 delavcev, ki so bili v tej ladjedelnici zaposleni na račun nekega drugega pod- S sinočnje seje repentaborskega občinskega sveta Čimprej je treba urediti vprašanje dohoda v hribe nad Velikim Repnom Za enoten nastop vseh županov glede raztegnitve zakona o hribovitih krajih - Povišana najemnina za občinska lovišča Nesreča ne počiva ffrtrlp prometne nezgode Žensko, ki jo je podrl n« tla motociklist, so s pridržano prognozo sprejeli na kiruriki oddelek CepraV je 21-Jetni Silvano Bieccia iz uliramarskega dre-vJiei/a vozil zelo previdno in pocali, Je v.-eeno v večernih učah p->url na tla 80-letno Ano Sijinter por. Cenci s KontoveL »este, ki je hotela v bli-rieiie rejtavracije prezora-ceste, Zenssa se je pri ku reteo posiiooovaia in zdravniki ne morejo iz-ffti’- prebitja lobanjskega ritja,' so jo s pridržano prognozo sprejeli na 11. kirurškem oddelku Kmalu po 13. uri je prišlo na križišču Ul. F. Severo in Foro Llpiano do razmeroma hudega uarambola. Največjo šjodo je utrpel fiat tiOo, last trgovca Giuscpna Frisonja iz Štorklje, kateremu se zurav-nfki v bolnišnici ugotovili tudi verjetni zlom reber. Mož se bo moral zdraviti 8 ali morda tifdr 4J dni, šofer in lastnik tqvormkn, ki se je zaletel v manjše 'vozilo, pa bosta imela opravigg s sodno oblastjo. In tu Ur šbier ni imel šoferskega dovoljenja, lastnik pa, ker j«B*iivrni kotiranje neveščemu člavegu fio nezgod* je prišlo, ko je 2b-M*tni Giuseppe Tabar*lli iz ViMfelj 8, ki je šofiral tovornim last Luciana Milla iz Mnj, hotel prehiteti tovornik s prikolico, ki je iz Foro Ul-piano zavil v 111. F. Severo. P*i teni st je premaknil na leko, pa čejjrav mu ie del prikolice zakrival pogled na o-stfli del ceste. Tako se j« znašel pred fiatom 600 v katerega se je zaletel in mu po-vžrocil precejšnjo škodo. Zaradi verjetnega zloma re-bšr in notranjih poškodb so mbrali včeraj pozno zvečer sprejeti s pridržano prognozo n* II. kirurškem oddelku 27-letnega Franca Mavroviča iz Ul. Galleria, Ranjenec je izjavil, d* se j* vozil na drugem sedežu \ uspe, » katero je 20-tetni Ennco Rizzitelli iz Ul. del Veltro vozil proti viš-ji-mu predelu Šentjakobske u-ličFIta križišču z Ul. Scuole Nuove pa jima je 6S-letni Ar-mendo Raguzzino iz Ul. Pic-ciol* prerezal pot s fiatom 600, zaradi česar je prišlo do ka-rambola. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Štirje mladeniči obsojeni za prevaro z razdeljevanjem plačilnih nalogov telefonskim abonen-tofk se Je ponudila skupini fantov možnost začasnega zaslužka. Nekateri pa »o to izrabili v svojo korist in se zatekli k prevari, .ri naj bi jim pomagala zaokrožiti dobiček. 20-tetni Mario Nardo iz Ul. Zovenzoni je bil začasno sprejet v službo pri Carlu Zordt- nu z uradom v Ul Raffineria. Zcrdan je namreč dobil od TELVE 36 700 plačilnih nalogov, ki bi jih moral razdeliti To delo je poveril Nardoju. Toda ta je naprosil 22-letnega Sergia Brajcovicha iz Ul. Ric-ci, da bi mu pomagal raznašati. Tedaj se je vmešal 27-letni Alberto So-nzio iz Ul. Zaccaria, ki je Brsjcc-vichu predložil na. črt: pri oddajanju nalogov naj skuša takoj dobiti denar. To je Brajcovich tudi storil in tako se mu je posrečilo preveriti 11 oseb za skupno 33.000 lir. S preiskavo pa je prišlo tudi na dan, da so Nardc, Sergio Fabian iz Ul. Zanetti in Clau-dio Bucci iz Ul. Sottoripa prodajali in ne brezplačno izro-čevall k< . bi morali, telefonske sezname, zaradi česar so vse tri obtožili prisvojitve tujega denarja. Ista obtožba je veljala tudi za Brajcovicha, a fant se je rešil kazni, ker proti njemu ni nihče vložil tožbe. Nasprotno pa so sodniki obsodili Sonzia in Brajcovicha za prevaro vsakega na 3 mesece zapora in na 3000 lir globe, Narda na mesec dni, Fabiana na 20 dni in Buccija na 30 dni zapora. Vsi bodo morali nadalje plačati po tri tisočake globe. Kazen Šonziu j* sodišče priznalo vsem pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list. Freds. Fabrio, tož. Brenči, zapisn. Urbani, obramba odv. Uglessich in Retta. Nezgod« na dol« Libero stopper iz Ll. C. Marzio je včeraj popoldne urejeval vrvi na rešilnem čolnu, ki bi ga morali dvigniti na krov ladje «Ferraris», ki je bila zasidrana v novem pristanišču. Med delom pa ga je kavelj žerjava silovito udaril po levi nogi in ga prisilil, da se je odpravil z delodajalčevim avtom v bolnišnico. Tu pa so mu zdravniki ugotovili verjetni zlom piščali in ker brez začetne skrbne nege ne bi šlo, so moža poslali na ortopedski oddelek. Okreval bo v 6 ali v primeru zloma v 30 dneh. Pietru Cernivaniju iz Ul. Verniellis, ki je zaposlen pri centralni mlekarni, pa je brizgnila v obraz neka kisfna, Sinoči se je sestal repenta-borski občinski svet, ki je na daljši seji izčrpal dnevni red zadnjega zasedanja. Tako so občinski svetovalci najprej o-dobrili pet sklepov občinskega upravnega odbira, potem pa je bil odobren notranji pravilnik za živinozdravniško službo. Daljša razprava je bila v zvezi s predlogom, da bi oblasti raztegnile tudi na repen-taborsko občino zakon o hribovitih krajih. Občinski svet je. pooblastil župana, da v tej zvezi stopi v stik z župani ostalih občin ter se z njimi domeni za enoten nastop, ki bi bil bolj učinkovit. V ta namen naj župan stopi tudi v stik a tržaškim poslancem, da bi ae v parlamentu stvar pospešila. Posebno dolga razprava pa se je vnela zaradi Pača. Na strelišču imajo vojaki skoraj vsak dan vaje in ob teh dnevih zasede vojska vse dohode, ki vodijo ne samo na strelišče, temveč tudi v hribe. To pomeni da kmetje ne morejo niti po onih poteh, ki so od streliš’a oddaljene celo več kot en kilometer. Da imajo vaščani zaradi tega veliko gospodarsko škodo, je znano tudi vojaškim oblastem, vendar niso kmeti doslej dobili nobene odškodnine. Omeniti moramo, da imajo vaščani Velikega Repna vse svoje gozdove in travnike, marsikdo pa tudi njive za Pačem v hribih, od koder vozijo drva, listje, seno itd. Kljub doslej že številnim protestom, ki so stremeli za tem, da bi vojaška oblast o-mogočila dostop v hribe ali pa izplačala odškodnino, niso bili doseženi nobeni konkretni u-spehi. Zato je občinski svet sklenil da se predstavniki povežejo s Kmečko zvezo ter skušajo z njenim posredovanjem in podporo doseči, da se to vprašanje enkrat za vselej reši. Občinski svetovalci so razpravljali tudi o najemnini, ki jo plačuje Lovska zveza za lov na področju repentaborske občine. Soglasno so ugotovili, da je najemnina, ki so jo plačevali doslej, prenizka, in da jo je treba povišati. Po krajši razpravi so sklenili, da naj ta najemnina znaša v bodoče 200.000 lir letno. Pred zaključkom seje je občinski svet še odobril resolucijo, s katero je podprl osnutek za ureditev vprašanja zaposlitve ljudi, ki so preboleli jetiko. Pogajanja o odpustih v podjetju Colombin Včeraj so bila na Združenju industrijcev pogajanja o odpustih v podjetju »Colombin*. Kot »mo poročali, je to podjetje pretekli ponedeljek odpustilo lo delavcev in je bilo prisiljeno napovedati odpust še nadaljnjih 10 delavcev. Na včerajšnjem sestanku je lastnik podjetja povedal, da ne obstajajo nikake možnosti za proizvodnjo za potrebe domačega trga in da naročila za inozemstvo niso obsežna in lahko zato zaposli največ 20 do 25 delavcev. Razlog za to HHHHHUHIHHItHHttimiHUlIHIHHIHHIHHIHIHHIHHHIHIHIItHHIIHIHHtlHHHHHHHIHIIIIHt Izpred sodišča Pešca obtožena povzročitve poškodb potnici Razprava pa se ai končala, ker so obtožbo raztegnili tudi ■a šoferja • Mesec dni zapora za vdor v tuje stanovanje Tudi pešce je mogoče obtožiti povzročitve telesnih poškodb osebi, ki se je vozila v avtu. Tega mnenja so bili policijski in sodni preiskovalni organi, ki so predali sodišču za nadaljnji postopek pomorščaka Andrea Antoninija in fotografa Renata Goino. Obtožnica se glasi, da sta zaradi nepazljivosti povzročila 9. julija 1957. leta telesne poškodbe Frančiški Iskra iz Tricesima. Fotograf in pomorščak sta se tistega dne postavila nasproti bencinske črpalke A.qu,ia v Ul. F. Severo m jo hotela slikat. Prav tedaj pa je privozil s svojim fiatom 1100 Giovanni Cleogna, poleg katerega je sedela Iskrova. Aofer se je tako znašel pred pešcema, ki sta pravočasno odskočila. On je sicer ostro zavil in pritisnil na zavore da bi preprečil nesrečo, toda vseeno je podrl fotografski aparat, ki je bil na stojalu na cesti. Pri tem pa se je potnica ranila na očesu in bradi in kakor so kasneje ugotovili, se j* njen vid zaradi te nezgode znatno poslabšal. Fotograf in pomorščak sta se morala javiti sodniku, a ki mu je povzročila precejšnje | njun zagovornik je takoj zah- opekline. Njega so sprejeli s prognozo okrevanja v 8 ali 15 dneh na dermatološkem oddelku. Med delom na 4 metre visokem zidarskem odru na gradbišču v Zavljah. kjer gradijo tobačno tovarno, je 34-letni Paolo Perossa iz Milj padel v globino in se potolkel po raznih delih telesa. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v 8 ali 15 dneh na II, kirurškem oddelku. teval, da odložijo razpravo in da obtožijo istega dejanja tudi šoferja ker ni dvoma, da je kršil čl. 3« cestnoprometnih predpisov, ker bi se moral ustaviti in ne nadaljevati vožnje, s čimer je pravzaprav zakrivil nezgodo. Sodnik Je zahtevo sprejel in je akte poslal državnemu pravdništvu za razširitev obtožbe na šoferja Cicogno Sodnik D'Amato, zapisn. SceL oii zo, obramba odv. Poillucci, Silvano Belli iz Ul. Becche-rie se je na vse mogoče načine skušal otresti obtožbe vdora v tuje stanovanje in povzročitve telesnih poškodb 53-letnemu Alfredu Sardelliju iz Ul. Mazzini. Toda pomagalo mu ni nič in je moral pred sodnike ki so ga na njegovo srečo oprostili druge obtožbe, češ da je bila izvršena v silobranu, obsodili pa so ga za prvo na mesec dni zapora in na plačilo sodnih stroškov. Sardelli je l. decembra 1955. leta poklical v stanovanje policijske organe, ki so tam našli na kraju Bellija in dva njegova delovna tovariša. Sardelli je Bellija obtožil vdora v stanovanje, a obtoženi se je skliceval na pričevanje njegovih prijateljev, ki je bilo njemu v prid. Belli je izjavil, da so vsi trije prišli v stavbo, kjer stanuje Sardelli, po naročilu Sar-dellijeve sostanovalke. Morali bi pomagati pri prenosu nekega blaga, a po enournem čakanju jih je Sardelli hotel odsloviti. Izjavil je, da zaradi dežja ne bo prenosa. Seveda so fantje hoteli plačilo za izgubljeno uro a Sardelli ni hotel ničesar slišati o tem in je celo prisolil Belliju krepko zaušnico. Fant mu ni hotel o-stati dolžan in mu je vrnil milo za drago. Tako je prišlo do pretepa, med katerim sta se oba zavalila s stopnišča v Sardellijevo stanovanje. Od tod tudi obtožba vdora v stanovanje. Sodnik D’Amato, zapisn. Scelzo, obramba odv, Filogra-na. kritično stanje je v nezanimanju vlade ter je v krizi vsa ;talijanska industrija, ki predeluje plutovino. kakor telo videti delo tega domačega, vsem poznanega avtorja. Včeraj zvečer pa smo doživeli čisto poseben dogodek. Ne spada v ta sestavek pojasnjevanje, kako se je režiser Jože Babič spoznal s slovaškim dramatikom in filmskim scenaristom Leopoldom I.aholo. Toda dejstvo je, da je šla prek desk odra včeraj zvečer «pr-oič» drama Lahole eMadeži na soncu*. In le bežni podatki o avtorju nas poučijo, da ne gre_ za dramatika, ki je imel slučajno srečo, da so mu nekje sprejeli v repertoar neko njegovo delo. Leopold Lahola je veliko ime v povojni slovaški in češki dramatiki in le znane razmere v njegovi domovini so ga pripravile do tega, da se je raje nastanil v Jugoslaviji in drugod po svetu, »Madeži na soncu* so njegovo zadnje, peto gledališko delo. SNG si lahko čestita, da ga je prejelo v praizvedbo. Ze v samem začetku in potem vseskozi je imelo občinstvo občutek, da prisostvuje drami, ki je grajena z odločnimi zamahi; da tu ni začetništva in omahovanja; da gre dejanje po železni logiki k svojemu neizbežnemu zaključku. Reči pa moramo, da je prišlo Laholovo delo tudi v zelo dobre roke. Režiser Jože Babič je čudovito uglasil kvartet štirih virtuozov: Štefke DroIčeve, Rada Nakrsta, Julija Guština in Modesta Sancina Vsi so nam včeraj zaigrali, da teh njihovih kreacij ne bomo mogli pozabiti. Včerajšnja predstava spada med tiste, ki si jih želimo ponovno videti. NHHItHHHUlll Pogreb ponesrečenih mladoporočencev Včeraj sta bila na pokopališču pri Sv. Ani pokopana mladoporočenca dr. Enzo Fo-cardi in njegova žena Gioia Alessandrini, ki sta pred dnevi z avtomobilom našla tragično smrt v bližini Viterba. Pogreba se je udeležilo poleg svojcev in sorodnikov mnogo znancev, ki so nesrečni mladi par spremili k poslednjemu počitku. Sestanki Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bodo prihodnji teden sestanki v naslednjih vaseh: Jutri ob 19.38 na Repenta-bru, v torek ob 19.38 v PD aAlbert Sirka v Križu, v sredo ob 28. uri v prosvetnem domu v Dolini, v četrtek ob 19.38 v Lonjerju. ma Carli ter Ivan Korošec iz Doline. Pri nesreči je vozač utrpel po prvem poročilu hude telesne poškodbe, pretres možgan in zlom reber, Ivan Korošec pa pretres možgan in več ran na glavi, medtem ko svakinja ni utrpela nobenih telesnih poškodb. Vozilo je dokaj poškodovano in znaša po oceni organov javne varnosti škoda 200.000 dinarjev. Oba poškodovanca so takoj odpeljali v izolsko bolnišnico kjer so jima nudili prvo pomoč Kasneje pa se je zvedelo, da poškodbe obeh ponesrečencev niso tako resne in bo moral listati Semoli v bolnišnici naj več en teden. Peta obletnica cModrega vala» Od danes enosmerni promet po Ul. Dante in XXX. oktober Županstvo sporoča, da je od danes dalje zopet uveden enosmerni promet po ulicah Dante in XXX. oktobra v smeri proti Trgu Oberdan. Od danes dalje lahko torej vozila parkirajo tudi na levi strani ceste. Z današnjim dnem je bil tudi ukinjen enosmerni promet na Ul. Valdirivo, in sicer med Ul. Filzi in Ul. Roma. Najnovejio knjigo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja: eONKRAJ PEKLA SO LJUDJE* dobite v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 28. tel. 81792 in ostalih slovenskih knjigarnah v Trsta in Gorici. Pester program je pripravila družina sJadranskih delfinov* Sinoči so proslavili taborniki rodu »Modrega vala* s prireditvijo družine »Jadranskih delfinov* petletnico ustanovitve. Program je bil zelo pester; najprej je zaigral harmonikar, sledila je parodija na znano pesmico »Tata kupi mi avto* in šala o prstih. Originalni slovenski prevod Modu-gnove »Piove*, skeč o kopanju in še ena parodija so zaključili program. Prvikrat so nastopili na tej prireditvi tudi najmlajši taborniki čebelice in medvedki in da ne pozabimo bila je tudi tekma v napihovanju balončkov, ki je povzročila obilico smeha. Huda nesreča pri Ankaran« Včeraj ob 16. uri je prišlo do prometne nesreče pri Ankaranu. Vozač osebnega avtomobila TS 21566 Giovanni Semoli, star 45 let, doma iz Doline, je na ovinku zavozil na levo stran cestišča v drevo, od tu pa ga je zaneslo na desno stran. Poleg vozača se je Vpzila njegova svakinja Al. Usoden padec Zaradi padca v stanovanju si je 83 let stara Regina Siniga-glia por. Furlani iz Ul. Ricci verjetno zlomila kolčni sklep stegnenice leve noge in se u-darila v čelo. V bolnišnici so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Marijo Gallo vd. Prodan iz Ul. Campanelle pa so po nudeni zdravniški pomoči odslovili iz bolnišnice in ji priporočili nekaj dni počitka. Zenska je izjavila da ji je med hojo v bližini stanovanja priletel na glavo kamen, ki ga je zalučala njej nepoznana o-seba z neke njive. Pri nerodnem padcu na igrišču v Goriški ulici na Greti si je 13-letni Giorgio Sore iz Ul. Cisternone ranil po ustnicah in si tudi zlomil nosne kosti. V spremstvu očeta se je fant pripeljal v bolnišnico, kjer je ostal na otorinološkem oddelku. Zdraviti se bo moral 20 dni. Prosvetno društvo *I. CANKAR* obvešča, da prireditev (Najmlajšiha odpade, ker so številni otroci zboleli. Nastop bo pravočasno javljen. DRUŠTVO SLOVENSKIH UMETNIKOV Jutri ob 20.30 bo redni društveni sestanek. SREBRNA POROKA Preteklo sredo sta slavila v krogu sorodnikov in prijateljev 2S-letnico poroke MARIJA FRANC VALENČIČ Sorodniki in prijatelji jima ob fem jubileju kličejo ie na mnoga leta, uredništvo in uprava našega lista pa želita svojima zvestima naročnikoma oziroma čitatelje-ma še mnogo srečnih dni skupnega življenja IIIIIHtllHIHIIIIIHIHttlttlll Hilli Hill IIIHIIMIIIMIIIHtllllllHtHIIHIIUIIHIII III lllllfllllllllHHMUMII Zlata poroka Danes slavita 50-letnico skupn c ga zakonskega življenja Tereza in Jože Juriinovič Obema slavljencema, ki sta zavedna Slovenca, iskreno česti tajo ter želijo še mnogo zdravja in zadovoljstva prijatelji i n znanci. — Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. SNG v TRSTU DANES 15. februarja ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk* v KRIŽU Leopold Lahola MADEŽI NA SONCU drama v treh dejanjih V sredo 18. t.m. -ob 18.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj*,, Vrdelska c. 7 Marija Holkova PEPELKA pravljična igra s petjem v štirih slikah V petek 20. t.m. ob 20.30 v ' kino dvorani v SKEDNJU MADEŽI NA SONCU V petek 20. t.m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani na OPČINAH GIGI igra v dveh dejanjih, dramatizirala ANITA LOOS po novelli pisateljice COLETTE PROSVETNO DRUŠTVO »SLOVENEC* IZ BORŠTA VAS VABI danes 15. februarja v dvorano na KONTOVELU na zabavno prireditev: Na sporedu je nastop pevskega zbora, ki bo pod vodstvom prof. Svetka Grgiča zapel nekaj priljubljenih pesmi, dramske skupine, ki bo s svojo VESELOIGRO v treh dejanjih »NEBESA NA ZEMLJI* zabavala občinstvo dve uri ter gostovanje tržaške folklorne skupine, katere izvajanje bo poživilo ves spored. ZAČETEK OB 17. URL VABLJEN! ■ A. D I O J NEDELJA, 15. febraarja 1959 HADIO TRŠT A 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenska folklorna glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Goossens: Con- certino za orkester; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; oddajo je pripravil Orio Gia-rini; 13.00 Kdo, kdaj. zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; od-aajo je napisal Mttja Volčič; 13.00 Igrata pianista George Feyer in Obarite Kunz ob ritmični spremljavi; 15.20 Orkester »Club* vodi I>orot-hy Green; 15.40 Nastopa zbor iz Dornberga: 16.00 Glasbeni popoldan; 14 30 Ansambel Phil •Snkalny; 17.00 *Don Juan*, komedija v petih dejanjih, ki jo je napisal Moličre, prevedel pa Josip Vidmar; igrajo člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, vodi Modest Sancin; nato Plesna čajanka; 19.15 Pestra glas. ba; 20.00 Šport; 20.30 Motivi iz Leharjevih operet »Dežela smehljaja in »Paganinl*; 21.00 Pesniki in njiti stvaritve; (7) »Branko Radičevič*; oddajo je sestavil Vinko Beličič; 21.20 Od melodije do melodije; 22.00 Nedelja v Spertu; 22.10 Beethoven: Sonata Š-. 4 v a-molu, op. 23; 22.30 Glasba iz filmov; 23.00 Nočne melodije; 23.30 Nočni ples^ RADIO TRSt 9.15 Pesmi brez besed; 14.30 »El Campanon*. [od včeraj do danes v Ul, S. Nlcolč ll-II tel. 29-403, odprt vsak dan od 10. do 13. in oo 16.30 do 19.30 ure. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. februarja s* j* rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 10 oseb, porok je bilo 8. POROČILI SO SE: urednik Pie-tro Privileggio In gospodinja Na-dia Carikov, mehanik Oualtlero Ferraro in gospodinja Flora rtoc-eo, delavec Serglo de Rota In gospodinja Loredana Capechl, u-radnik Giordano Bruno Rossi in uradnica Irene Glraldi, mehanik Tulilo Savoldelli In Jlvilja Anna Fernettl, prodajalec Alberto Mase In gospodinja Licia Racchi, krojač Viktor Korošec In gospo- dinji Tonlca Svast, šofer Mario Sommer tn gospodinja Rosalla Palcich. UMRLI SO: 60-letna Antonia Rossetti por Marzocco T8-letni AttUio Goltati, 78-letna Paola Do-manlnl vd Moscara, 65-letna Eli. sabetta Miloš vd Bralco, 95-letna Lmllia Suppan vd Epron, 85-let-ni Erminio Urli, 79-letna Giusti-na Laurencich vd. Candldo, 84 letna Cristlna Slapnikar vd. Camus, 84-letna Amelia de Perslch vd de Strobach in 3 mesece star Daniel Orisanich. OKLICI: Uradnik Josip Furlan In uradnica Marija Vertovec, tr- gevski potnik Giovanni SImonett! in gospodinja Glovanna Colauttl, mizar Udi no Ellero in delavka Dionisia Klss. strojnik Ottone Ne. maz in gospodinja Maria Toneat-to, uradnik Natale Martini In gospodinja Rosa Maiena, zidar Renato Carli in gospodinja Silvana Pettirosso, časnikar Serglo Qua dranti In dijakinja Nldta Sossi, podjetnik Romano Baldinl In go spodinja Elvira Mesghez, pomorski kapitan Silvio Lucovich In toimačica Maddalena Terzetta, delavec Mario Tamburlini in gospodinja Vita Chimentl, stražnik Javne varnosti Giovanni Talami-nl In gospodinja Itala Susino tehnični uradnik Sergio Utel In gospodinja Antonia Dapas, mehanik Galllano Sancin in gospodinja Ollvla Spazzal, delavec Marino Senica In prodajalka Adele Bogateč, uslužbenec tramvaja G.orglo Oretti In gospodinja Renata Schiberna, agent Javne var- nosti Tomaso Fusillo in gospodi-ilnjerskl nja Antonia Mosca karabinjr—. podoficir Savino Capodivento In gospodinja Emerlglana Crocetta industrijski Izvedenec Sergio Zia. ni in učiteljica Bruna Mlchellnl, - J - - delavec Luclano Srebotnik in delavka Hannelore Auguste Stock. makra omvknni A ) *»je za kulturne stike s SZ v Trstu javlja, da je sedež LOTERIJA 51 45 32 61 71 79 72 24 23 10 33 82 87 27 65 44 72 49 1 64 51 50 1 6 47 18 47 42 32 36 1 53 26 39 66 39 40 57 65 25 44 24 g 48 69 27 71 72 II 17 ENALOTTO X 2 XX XI IX XI XX V igri «Enalotto» so bili t« teden zadeti trije «12» ki dobijo vsak po 8,540.898 lir, devetdeset «11», ki dobijo po 213.522 lir, in 1139 «10*. BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE II. PROGRAM 13.00 Plng-pong; 16.00: Festival; 17.00 Glasba in Šport; 20.30 Štiriindvajseta ura; 21.20 »Zlata bolha*. RADIO KOPER Poročila v italijanščini: 12.30 17.15, 19.15. 22 30. Poročila v atov.: 7.30. 13.30, 15.00. 6.00-7.15 Prenos RL- 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Kmetijska oddaja: »Kmetijska šola Ravne pr; pivki*; 8.30 'Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Nap raje si zapojmo: »S pesmijo m besedo po Piranskem*: 9 20 Zabavna glasba- 10.00-10.30 Prenos RL, 10.30 Odlomki iz oper; 12.10 Glasba po željah; 13.30 »Za našo vas*; 14.15 V ritmu polke In valčka; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.10 Glasba po željah; Iti.00-19.00 Prenos RL: 19.00 Nedeljski šport; 19.10 Glasbeni in- termezzo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 127.1 m. 292.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6 00, 7,00, 8 00, 10.00, 13.00, 15.00. 17 00, 19.30 22 00, 22.55. 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — A A. Mllne-M. Stanovnik: Povesti o medvedku Puju — II del; 9.15 Nedeljska zabavna matineja: 1030 Priljubljeni zbori in samospevi; 11.00 Mali koncert lahke glasbe; 11.45 Stevan Hrlstlč: Simfonična fantazija za violino in orkester: 13.30 Za našo vas; 15.25 Narodne v priredbi Cirila Preglja pojo solisti komornega zbora RTV Ljubljana; 15 40 Cedrlc Dumont s svojim «MlxbecherJem»; 16 30 Trije Jugoslovanski skladatelji (Zlatan Vauda. Tlhomil Vldošič, Ivo Lhotka-Kalinskl); 17.00 Po. pevke, ki Jih radi poslušate; 17.30 Radijska igra — Richard Hughes Nevarnost; Dy!an Thomas: Vrnitev (ponovitev); 18.26 Robert Schumann: Koncert za klavir in Clclo MELICLO 7500 lir otroška kolesa, ženska in moška . šport kompletna z vsemi nadomestnimi deli |n pritiklinami 13.500 lir za ves mesec februar. Vsa naša kolesa so zajamčena za dobo 12 mesecev. TRST — UL. A CACCIA 2 Zahtevajte ponudbe 1 orkester v a-molu (Pi?nJ?2« Demus, orkester dunajske , ne Opere dirigira Artur R in on revij* .. ne opere oirigira m.— - ski): 20.00 Nedeljska revi* bavne glasbe; 21.00 Uro^ P^r ^ Lvaviic ccmu Pucciniju (povzetk* ^ »La Boheme* m uMadanie terfly»); 22.15 V plesnem 23.10 Popevke in melodije ko noč. TELEVIZIJA r, JO. 15 Oddaja za I“"‘SSž 15.00 Direktni prenos iz jjjjj* Svetovno prvenstvo v š 3 skem crossu; 17.00 otr?| in R da ja: 18.00 Lik igralca; 1» * , ročila; 18.45 «Perry Cornos*j 19.25 Pustolovščine v A,fr:,jtj ( Galerija 20.05 KinoselekciJ«- ^ Poročila; 21.00 Nocoj v * „ City; 22.10 «50 let* 1 ročila - | RTV JUGOSLAVIJA^ ^ 11.00 Kmetijska oddaja ^ . grad; 20.00 TV dnevnik ^ Ei;ad^;mnP07K7-r^'' ob 40-letnici ZKJ — “I fltt 20 40 60 minut z zabavnim . strom RTV Ljubljana „ stvom Bojana Adamiča, (t jo Betty Jurkovič. ^ žaj. Majda Sepe, Frane Mii^t Ježek \n osem instromjš , <1 solistov — Ljubljana; *‘-„rjr(0ii Cehov: Človek v tulcu, P ■IflatrtbM jutri: po noveli $1 20.00 Tisočletna kultura t li^ lu, predavanje vodi * rodnega muzeja dr. k** d*e Ljubljana; 20.30 Srbija ni ja, košarkarska tekm3wire«ilih prezentancama na tnear^ 1, škem turnirju za žene t ljana. OLED TEATRO NUOVO Danes ob 10. uri »Gospod0* kon*. .... ddfi Jutri ob 21. uri prem>*^ ^ mc »Assunta Spina*. $>' vatore Di Giacomo, 1 dro Bolchi. Cene: 1000, 300 lir. -..oviti1 V torek ob 16. uri P°'corfie predstave za otroke rino*. Cena 150 lir. K I N rJSš Ezcelsior. 14.30: »Nevarne ‘ g* ske žene*, S. Koscina. * vatori, D Gray Penice. 14.30: »Zene d™" Philippe, D. Darrieux. uj« Nazionale. 15.00: »GrešnikiJ jea-ns*, M. Čarne, P-ParSy. „ jgr Arcobaieno. 13.20: «Kjer I lja vroča*, Gary Cooper- j Superdnema 14.00: «Vi*ingL[i|l Douglas, T Curtis. J- technicolor. „,,3 F 14.30: Fitodramm; tico. mi je nebo*, L. De Lue • riete. , pif Grattacielo. 14.00: «Pf&ZJM la*, A. Girardot in P- . Strogo prepovedano " nim. . neb^ Cristallo 13 30: «Korenine 0(jj E. Flynn, J. Greco m We!les Capitol. 14.00: »Usoda ^ c ,ect>#> (Sissi — tretji film« color. o.vonF** Astra Roiano. 14.00: «Saj L M. Brando , a 9f.l Alabarda. 14.00; «Dvigalo rišče», Jeanne MoreaU. -F ce Ronet. i,yl»,,7 Aldebarao 15.00: »Mladi Brando, M Clift in D- sjšf Ariston. 14.60: «Zenska gjCš Gregory Pečk, Lauren jrftč i vn J rtvii, £ SIV_a AurOra. 13.30: »Gostilna *■ c# 1. Bergman, C. Jurgei®-masec-pe. M M? Garibaldi. 14.30: «Pr|nc<2*oi, * kov*, S. Brady, R- . Nelson g pe Ideale 14.30: »Bravados*, J. Collins, technicolor. Im pero. 14.00: »Neki naS", TJ scope, Te:hnicolor. GD jjv Italia. 14.30; »Valencia*. INt/lllICl, U[ Moderno. 13.30: »Ključ*, j den, S. Loren, T. JH°',ta l/ S. Marco. 14.00: «Cudov!i“frf zen*, G»ry Grant D. jj F Savom.. 14.00: «Doigo v/f‘“ letje*, P Nevvman in - , Cinemascope. Via>e 16 00: »Most na rek) W Holden, A. Guinnp j nicolor. „ ,Cif*T' Vlltorlo Veneto. 14.00. princ*. D. Kaye, P,er-ltrJrl Belvedere. 14.00: «Mon Vittorlo De Sica. Marconi. 14.30: «Ana It P, Si' , G Lollobi Igtda, u n na», De Filippo Mrsfimo. 13 30: «QuO . Taylor, D Kerr, P. V"*, (5 Novo dne. 14.30: »Dv^VP ter Ridgeu*, L. Bark"’ . day Ob 21 uri TV. jfr Odeon 14 00: «Mož brez K. Douglas, i-vit.jii Radki 15.00: «Mladi > Brando, M. Clift in u' A MILJE t.jŠ Europa: »Veter strasti*^! Iiams. Cinemascope, Volta: «U>oda cesarice* Borna: »Mirni človek*. • * in M. 0’Hara PT Verdi: »Mladi levi*, Cinemascope t mali OOj^a V TKSTU v veletrgovini 1 pojj Ul. carduccl 4t, naspro" lunici, so oa izbiro V* sep bunde (vttrni jopiči) * detn plašči za moške ' Uiače iz žameta ter ^-.itlijl im tkt m posamezni J po oajnižjiti v TrstI cenah. Nadalje ohvc* u 10 ravnokar prejel d ati* gotoery plaščev za v piodaji za vsakega icklamni teni, t. J- ^ele''*?,(! Iviej pomnite, v • Felices v Trstu dobit* * 2 9u» lir S lem odre.«( priznamo poseben P0? (i,. c‘,y mena oddamo. PoJalfJJJg*^ KROJACNICO V Slovenskem go*!*"* združenju, tel. 26-LETNI SLOVENEC ^ g> - liji »e želi jroročlli n*,./ letnim deklitom P'5*'' V'"" I slov: Rudolf Zele, Ti^T-jjR. Via Cooma N.S.VV AU* vol* IZGUBIL SE JE PtS^išJt, m* temnoslv Razum* |sja «Wolf» Kdor ga pr^o ** v Padrlče ali po I*le' „»4^ | na št 21-002 dobi tisoč lir. Z A H V A L tL „ imeni n.1; 1",) Globoko ganjeni -u i-_- i-i:i »k nllw - ženimi spželji ob t>r' lttit bi naše nepozabne matere. DORE REM£C„ se toplo zahvaljujej^j, jG znancem in pri)***11 0 valcem cvetja ter v*0jj 9 ki so na kakršen .- *P°moti počastili njen •sPu,‘«ti. rf* spremili nu zadnji P tfP Žalujoči mož ,n Trst, 15 2.59 neviu — 7 [jSorIšfco*benešfcl dnevnih Dogodki tedna Vifve notranje komisije CR»h v Tržiču metna nesreča, v kateri so izgubili livIjenfe trije Avstrijci iz Koroške. Jndustrijec Karl lih roek bod°iv treh oddel-I Kapeller iz Lendorfa na Ko-CR&4- tr -Tržičn, in sicer I roškem -j* pripeljal s seboj ' Hedelnici, sil, . ,.>•*. elektrgmehanič- Anicah »n * udelov v oddelku toa0u 'vanie Železniških va-(> i članov notra- "misije. Za zaupanje de- >c ec se potegujejo številne m t! flsn jasno sta- .jflOi. 0 vPrašanja volitev. tih I°UdQ^. da volitve no-.hitij. nikov riotran je k o-j I*« * trne jo povzročiti i-Mimi 8a b°ia med sindikal-& ^00Tnizaciiami’ ampak Uh-, * užit‘. da se delavcem , «nja i0 ttajbolj pereča upra-'b L razdvojenosti delav-samo delo- jit h, 5 itUjljso delavci z enotnostjo l|tiMrj2Umpotip‘s tovarniškega NU,- ki velja za vse j%j, V*ili elja xn s katerim so se Vet . ?motni prejemki de-od« « PO akordu in Dosegli so izpla-'l%nrlPOdietij IRI od Con^ 81 Vij« 6’ *Car ie iPieto za poit 0 .pa.r,amcntarno razpra-llij j{jj!r m načrtu pod- hm *? zahtev o, da se k lan- 1 lice rU2^° nou* uspehi 1eh i iz srca teli, %. sv°jih prizadevanjih "i* Si08a v. ° je Franza Laubreiterja ter zakonca Steiner, Vračal se je iz Tržiča, kjer je bit po o-pravkik. Po , kratkem obisku Gorici so pri Krminu z brzino okoli 90 km na uro zapeljali na levo stran ceste. Avtomobil je izril tri obcestne kamne in se zaletel v dre-o, potem pa se zavalil še v jarek. Kapeller, ki je vozil, ter Steinova sta bila takoj mrtva zaradi lobanjskih poškodb, Laubreiter pa je umrl goriški bolnišnici. Steiner, ki so ga prav tako odpeljali goriško bolnišnico, je te to-i ko okreval, da bo v tem ted' nu zapustil Gorico in odšel domov. Izjavil je, da se je nesreča pripetila zato, ker se je Kapeller med razgovorom zrl nazaj in izgubil oblast nad vozilom. Trupla treh ponesrečencev so že odpeljali na Koroško, kjer jih bodo pokopali. ■ o-------- Zborovanje suspendiranih delavcev CRDA Včeraj ob 11. uri je bilo na Trgu republike v Tržiču zbo-ovanje suspendiranih delavcev, ki ga ie organizirala De-avska zbornica (CGIL). Poleg suspendiranih delavcev in številnih meščanov so prisostvovali zborovanju tudi člalni notranje komisije GRDA ter poslanec KPI Franco Raffaele Govoril je -Tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergomas, ki je zahteval od ravnateljstva naj prenelia z dosedanjo politiko čakanja, kajti praksa je pokazala, da je zaman pričakovati od parlamenta, da bo preskrbel delo okoli 1000 suspendiranim delavcem v Tržiču. Številna podjetja IRI v državi so zaposlila suspendirane delavce s tem, da so si poiskala nova naročila, Tudi v CRDA je mogoče zaposliti suspendirane delavce le z novimi naročili. -« Preklic prepovedi uvoza masla v Gorico Na zahtevo goriških trgovcev Je bila preklicana prepoved uvoza masla iz inozemstva na področje proste co-v Gorici/ Ministrstvo za trgovino z inozemstvom je predlog sprejelo ter pred dnevi poslalo tajništvu trgovinske zbornice v Gorici sporočilo, da bo dekret o prepovedi uvoza izstavilo čimprej. Sedaj se lahko nadejamo, da bomo spet jedli uvoženo maslo ki je veliko boljše kot domače. ■ «»----- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškef letališču zabeležili najvišjo temperaturo 15,6 stopinje ob 18. uri, najnižjo pa —6 stopinj ob 7. uri. «» vprašanju u- seja goriškega '% *peta. Razpravlja-s, dnevnem redu, ki na °čfc Najprej bodo Obisti VTSt? interpelacije ii,1 »o J ,0cialisti in komu .Ikh Ijcii Podložili še eno t Obli), 0 o povišanju av-k, ‘ jj- ®°2nih tari/, li- *t’e*i * Oradnjo aK?S#a ® okviru na- F ^on 9lstern-n krmintko- liijt P°lia' p! Pri Krminu 1 ...... J A »h p0poldne se je pri-m V rminu strašna pro- a Senator Solan se je sestal s predstavniki doberdobske občine Razpravljal so o elektrifikaciji, opremi otroškega vrtca v Doberdobu ki popravilu poti V petek zvečer se je sestal na sedežu doberdobskega županstva socialistični senator Fermo Solari s predstavniki doberdobske občine. Od teh so bili prisotni župan Andrej Jarc, podžupan Viktor Vižintin in nekateri svetovalci. Senator Solari je prikazal občinskim možem svoje delo prestolnici v korist načrta za elektrifikacijo zaselkov v Dolu, v Sabličih in v Komarjih. Dejal je tudi, da mu je minister za javna dela Togni obljubil, da bo vnesel potrebno vsoto v letošnji državni proračun. V slučaju da bo v novi vladi kak drug minister za javna dela, se bo sen. Solari zanimal, da bo ta novi mi-nister izpolnil Tognijevo obljubo. Sen. Solari je tudi zagotovil, da se bo pri pristojnem ministrstvu pobrigal za dodelitev dvomilijonskega posojila doberdobski občini za opremo otroškega vrtca v Doberdobu, za kar je zaprosila doberdob-ska občina Prošnja pa se trenutno še vedno nahaja v lokalnih uradih urada za javna dela. Prav tako se bo sen. Solari v ministrstvu za javna dela pobrigal, da bi vlada dodelila pomoč doberdobski občini, da bi ta popravila najbolj važne poti v občini. Istega večera je senator Solari obiskal socialistične sekcije v Gradiški, Zagraju in Ronkah. RAZKOL V PSDI Jutri sestanek izvršnega odbora V ponedeljek bo v Tržiču sestanek pokrajinskega vod' stva PSDI, na katerem bodo razpravljali o razkolu, ki je nastal v stranki z izstopom socialdemokratske levjee. Kakor se govori, je v Tržiču samo Dario Cioli, občinski svetovalec na listi PSDI ter član pokrajinskega vodstva stranke, sklenil izstopiti iz PSDI skupno s svojimi somišljeniki iz Tržiča. Na sedežu goriške sekcije bodo o tem vprašanju razpravljali danes dopoldne. V sobote seja pokrajinskega sveta V soboto se bodo v sejni dvorani v Ulici Crispi sestali pokrajinski svetovalci. Na dnevnem redu seje so razna upravna vprašanja. Med najvažnejšimi je odobritev posojila za razširitev šolskega poslopja na Senenem trgu. Naše kmetovalce pa bo zanimala razprava o taksi za vozove z živinsko vprego za tekoče leto in borba proti infekcijskim boleznim živine. ; i ... «» Policija ulovila dva mlada tatova Policijske oblasti so r.azna' nile sodnim oblastem dva mladeniča, 18-letnaga Pietra Tof-fula iz Ločnika in mladoletnega B. V. Oba sta ukradla v kapelici zavoda v Koprivi nekaT tisoč lir, nekaj tisoč lir sta ukradla delavcem, ki s« gradili hiše v Standrežu. Sam Tofful pa je ukradel 8.000 lir trem delavcem na gradbišču zavoda za starčke v Lečniku oXrog 40.000 lir pa bivšemu gospodarju pietru DelTAngela v katerega stanovanje je štirikrat vdrl. mr.imiHnitHiliHmmimMmMHmmi DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Verdijev korzo 17, tel. 28-79. Razne vesti iz sovodenjske občine Prihodnjo nedelotrorijo otroški f//rc r Ropi Obvezno cepljenje goveje živine Občinski živinozdravnik dr. Vida bo v prihodnjih dneh cepil govejo živino proti slinavki na področju sovodenjske občine. Cepivo je brezplačno, živinorejec bo plačal sto lir zdravniku za delo ter 10 lir njegovemu pomagaču. Cepljenje, ki je obvezno za vso govejo živino, bo po sledečem umiku; Sovodnje 21. februarja, Ga-brije in Rupa 23. februarja, Peč 24. ter Vrh 25. februarja. Cepljenje se bo . pričelo ob 8.30. V Sovodnjah se bo pričelo v dkrljah. V nedeljo 32. februarja bodo ob 11. uri otvorili otroški vrtec v Rupi. Otvoritvi bodo prisostvovali poleg predstavnikov sovodenjske občine tu- i* i A 4 v! i. i i V nedeljo 22. februarja gostuje Slovensko narodno gledališče v Prosvetni dvorani v Gorici. Korzo Verdi 1, s pravljično igro v štirih dejanjih PEPELKA pisateljice Marije Holkcie; prevedel Jožko Luket. Predstavi bosta ob 18. in ob 20. uri. Cene vstopnic — za odrasle: sedeži po 300 in po 200 lir, stojišča 150 lir; za otroke: sedeži po 200 in po 100 lir, stojišča 50 lir. — Prodaja vstopnic od torka dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli I in v kavarni Bratuš ter pti blagajni dkorane pred pričetkom predstav. di predstavniki oblasti iz Gorice. V torek 24. februarja bodo na davčnem uradu v Sovodnjah pobirali vse davke, jih plačujejo davkoplačevalci sovodenjske občine. —- «ii----- Tri manjš« nesreče Ob 23. uri so poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa na Travnik, kjer se je zaradi pijanosti potolkel po glavi 35-letni Francesco Venchia-rutti iz Gorice. Ko so ga hoteli uslužbenci Zelenega križa odpeljati v bolnišnico, se jim je pričel upirati in jih je skušal celo napasti. S silo so ga .;pravili v rešilni avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico. « • • Ob 21.15 so z Zelenim krt ženi odpeljali v bolnišnico 37-letno Olgo Favero, ker si na delu v podgorski predilnici povzročila poškodbe na glavi. • » * Popoldne so z rešilnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 27-letnega Ivana Podgornika iz Nove Gorice, ki se je ponesrečil s kolesom v Ulici Giustiniani in se potolkel po čelu. potem ko so ga obvezali je zapustil bolnišnico. Zdraviti se bo moral os*m dni. 'D Danes ob 15. uri na občinskem stadionu Triestina proti Romi ali borba za obstanek Santelli ali Degrassi - Trevisanov gordijski vozel TRIESTINA Bandini Brunazzi Brach Tulissi Bernardin Rimbaldo Massei Szoke Tortul Bresolin Santelli (Degrassi) Selmosson Lojodice Ghiggia Zaglio Pistrin Guarnacci Stucchi David Corsini Griftith Panetti ROMA KOŠARKA Don Bosco - Varese, moška A serija, telovadnica v Ulici della Valle ob 11,30; Julija - Krožek trgovinske mornarice, ženska B serija, telovadnica v Ul: della Valle ob 10. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14. uri. Glavna dirka «Premio delle Ballate«, lir 330.000, proga 2100 m. Tu: di dirka TOTIP. BOKS Današnje srečanje med Trie-stino in Romo je za tržaško enajstorico tako rekoč življenjske važnosti. Morebitni poraz bi namreč Triestini skrajno poslabšal že tako dovolj kritični položaj na dnu lestvice, razen tega pa bi skrajno ne gativno vplival tudi na moralo igralcev in na odnos gledalcev do njih. Zato ni dvoma, da bo Triestina igrala na zmago in da se bo vsak član njenega moštva potrudil zaigrati čim koristneje. Roma gotovo ne spada med tiste enajstori-ce, ki s svojim renomejem že vnaprej paralizirajo svoje nasprotnike, Njen standard ni stalen m morda je prav sedaj najnižji. Zmaga nad njo bi zaradi tega nikakor ne smela biti nemogoča. * Glede edinega dvoma, ki tare trenerja Trevisana, ni bila včeraj do pozne ure spreleta še nobena odločitev. Ta-to Santelli koj Degrassi sta v odlični fizični kondiciji, vendar na se razlikujeta po nogometnem značaju. Prvi je ofenzivni igralec z individualističnimi nagnjenji, drugi pa je tipični defenzivni krilec, katerega odlikuje smisel za kolektivno igro in močan'strel. Vključitev enega ali drugega je odvisna od taktike, za katero se bo odločil trener, vendar pa je skoraj gotovo, da bo Trevisan v zadnjem trenutku vendarle dal prednost Snntelliju . zaradi hitrosti in smisla za gol- Moštvo Rome je prispelo v Trst že včeraj proti večeru. Sprejeli so ga predstavniki Triestine in,..nekateri domači igralci. Trener je potrdil postavo, ki smo jo najavili že včeraj, kar pomeni, da bo Stucchi igral na mestu srednjega krilca, Lojodice pa na mestu srednjega napadalca, kjer bo zamenjal Da Costo. Tekmo, ki se bo začela ob 15. uri, bo sodil eden najr boljših italijanskih sodnikov Liverani iz Turina. Danes v Trstu NOGOMET Triestina - Roma, A liga, na občinskem stadionu ob 15. uri; Edera '* Dolo, med-deželno prvenstvo, igrišče v Ul. Fla-via ob 13. uri; Libertas - Crda, diletanti, igrišče v Ul.- Flavia- ob 11. San Giovanni - Aqu!leta, di letanti, igrišče pri Sv. Ivanu ob 15. Ponziana - Istria, diletanti, igrišče Ponziane ob 15. CAEN, 14. — Eugene le Cozanet je ohranil prvenstvo Francije v petelinji kat. BOKS V VIDMU Vecchiatto ostal prvak lahke kat VIDEM, 14. — Videmčan Vecchiatto je ohranil naslov italijanskega prvaka lahke kategorije z zmago po točkah v 12 rundah nad izzivalcem Cavalierijem. Cavalieri se je dobro upiral, vendar je Vec-chiattova zmaga bila zaslužena. V ostalih dveh borbah je Tržačan Bernardinello izgubil proti Rossiju (Pordenone) v srednji kat. zaradi odstopa po zdravniški intervenciji v 8. rundi. Tržačan Sanna pa je v welter kat. izgubil po točkah protj Caineru iz Benetk. HOKEJ NA LEDU STOCKHOLM, 14. — V prijateljskem srečanju v hokeju na ledu je Kanada premagala Švedsko s 4:2 (2:0, 0:2, 2:0). V Sundvallu pa je reprezen- Svetovno prvenstvo »tirisedežnih bobov Bob ZDA 1 ( po prvih dveh vožnjah Bob Italija 2 (Zardini) drugi, bob Italija 1 (Monti) sedmi ST. MORITZ, 14. — Danes ] 1T9”4S; 13. V- Britanija 2 se je na olimpijski 'progi l^^ .Sttffo^k) 21J10., čelo sVetovno prvenstvo v šti- risedežnih bobih. Po prvih M.'««® mililMSlUlMIMlUHiHHMnH—«—IIIM,> dveh vožnjah od štirih je v vodstvu ameriški bob št. 1, na tretjem mestu pa je bob Italija 2 kapetana Zardinija. Rezultati prve vožnje: 1. Nemčija « (Schelle) 1’ in 17”63; 2. Švica 2 (AngsO 1’17”?6; 3. Italija 2 (Zardim) l’17”8ts; 4. ZDA 1 (Tyler) V 17%)] 5. Italija 1 (Monti) 1 18”04; 6. V. Britanija 1 (Tay-lor) in Nemčija 1 (Roesch) 1’18”34; 8. ZDA 2 (Benham) 1’18”55; 9. Švica 1 (Zoller) V 18”99; 10. Avstrija (Isser) 1 11, Španija (Sartonu) tom Tartarijcm. ........................ milili«...intimni..... Drugi dan smučarskega tekmovanja «3-Tre» Schranz zmagal tudi v smuku pred Forrerjem in Albertijem Presenetljiv plasma Italijana Pordoaa na četrto mesto ■ Schranz in Avstrija vodita v kombinaciji Rezultati druge vožnje: I ZDA 1 (Tyler) 1’17”42: 2. ItaTtja 2 (Zardini) 1’17”61; 3. Nemčija 2 (Schelle) 1’17”70; 4. V. Britanija 1 (Taylor 1 17”77; 5. Nemčija 1 (Roesch) 1T8"0$; 6. ZDA 2 (Benham) 1T8*07;‘7. Švica 2 (Angst) 1’ I8”12; 8. Italija 1 (Monti) .1’ ‘I9''44; 9. Švica 1 (Zoller 1’ 18”54;,- 10. Avstrija (Isser) 1 !8”7#j* Uš Kanada (Cordon) 1T9”12; 12. Španija (Sarto-rius) 1’19"31; 13. V. Britanija 2 (Lord Šuffolk) 1’21”15. VPSTNI RED PO PRVEM DNEVU: 1. ZDA 1 (Tyler) 2’35”32; 2. Nemčija 2 (Schelle) 2'35”33; 3. Italija 2 (Zardini) 2’35”49; 4 Švica 2 (Angst) 2’35”8I; 5. V. Britanija 1 (Taylor) Ž^Tt; f. Nemčiia 1 (Roesch) 2’36”37; 7, Italija 1 (Monti) 2'36”48; 8 ZDA 2 (Benham) 9. Švica 1 (Zoller) 2’37”53; 1«. Avstriia (Isser) 2'37’75; 11. Kanada (Gord.on) 2’38”M; 12. fcpauMa (Sartorius) 2’38”3S; 13. V BriUnia 2 (Lord Suf-folk) 2'42”95, Kino v Gorici CORSO. 14.30: «Cas ljubezni in smrti*, po znanem Re-marquovem romanu. Igrata J. Gavin in L. Pulver, barvni film v cinemascopu. VERDI. 14.30: »Dvoboj v mrtvem mestu*. Cinemasco-pa v barvah. Robert Taylor in Richard Widmark. VITTORIA. 15.00: »Na dan^z resnico!*, S. Granger in D-Reed. CENTRALE. 15.00: »Totč na mesecu*, Totč in S. Koscina. MODERNO. 15.00: »Pogumno Lassie*, barvni film. MADONNA DI CAMPIGLIO, 14. — Karl Schranz, ki je včeraj zmagal v veleslalomu za veliko alpsko kombinacijo «3-Tre»; je danes zmagal tudi v smuku in z d-vojno zmago postavil resno hipoteko na prvo mesto v kombinacii. Proga za smuk, imenovana Pancugolo, je bila dolga 3022 metrov in je imela 787 m višinske razlike. Schranz jo je prevozil v izrednem slogu brez najmanjše netočnosti in v njenem zadnjem delu na dolžini 1300 m s hitrostjo čez 100 km na uro. Na cilj je prišel svež, kot da bi opravil prijeten sprehod. Toda najpomembnejši dogodek današnjega dneva tega velikega mednarodnega smučarskega tekmovanja predstavlja nedvomno afirmacija italijanskih smučarjev, od katerih so se kar trije uvrstili med prvo deseterico. Alberti je potrdil odlično formo in se uvrstil na tretje mesto, mladi De Nieolo pa je z zanesljivo vožnjo in dobrim, slogom zasedel 10. mesto. Za veliko presenečenje je poskrbel 19 letni Battista Pordon iz S. Vito di Cadore. Startal je s številko 52 ko proga že ni biia več v najboljšem stanju, ven dar se je po njej pognal s tako odločnostjo, da je bilo takoj jasno, da bo dosegel zelo dober čas, če jo bo zvozil. Njegovo četrto mesto v splošni klasifikaciji predstavlja res veliko presenečenje, čeprav je Pordon nedavno ze zmagal v Cortini in dosegel tudi druge dobre plasmaje. Nanj je že pred nekaj leti opozoril Zeno Colč. Na drugo mesto se je plasiral Švicar Forrer, ki sodi med smučarje z najbolj standardno formo. Njegov čas je samo za 3/10 slabši od Schran zovega. Razočarali so Francozi. Pe-rillat je startal s št. 8, a je padel. Najboljši med njimi je bil Vuarnet, ki je startal drugi in dosegel 5. mesto. V ekipnem merilu Avstriia tudi v smuku ni pokazala absolutne premoči kot pred leti. Razen prvega je dosegla samo še 7. in 8. mesto z Grammshammerjem in Hia-som Leitnerjem, razočarali pa so Hintvseer, Obermueller, Oberaigner in Mark, Zelo dooer je plasma Bolgara Dimitrova, kiAje zasedel 22. mesto, Jugoslovani pa se tudi danes niso mogli uveljaviti. Njihovi plasmaji nam sicer niso znani, včeraj v veleslalomu pa je bil najboljši Šumi z 41. mestom. Tekmovanje «3-Tre» Sg bo zaključilo jutri s slalolom na progi Spinale. Prvi tekmovalec bo startal že-ob 8. uri. VRSTNI RED V SMUKU: 1. Schranz (Avst.) L’58"2; 2. Forrer (Sv.) l'58”5; 3. Alberti (It.) 2’00”0; 4. Pordon 2 00 3; 5. Vuarnet (Fr.) 2’0r5; S. Brupbacher (Sv.) 2 00 5; ,7. Gramshammer (Avst.) 2 01 1, 8. Leltner (Avst.) 2’02 2; 9. Bozon (Fr.) 2’02”4; 10. De Ni-colo (It.) 2’02”7; 11. L Leit-ner (Nem.) 2’03”; 12. Hinter seer (Avst.) 2'03’7;13_ Oberaigner (Avst.) 2 03 4; 14. Gaiddon (Fr.) 2’03”5; 15. Per-rot (Fr.) 2’03”5; 16. Bonlieu (Fr) 2’03”7; 17. Momeyer (Fr ) 2’03”9; 1*. Stiegler (Nemčija) 2’04”2; 19. Deflorian (It.) 2’04”6; 20. Pedroncelli (It.) 2’04”8; 21. Zulian (It.) 2’04”8; 22. Dimitrov (Bolg.) 2’05”4: 23. Obermuller (Nem.) 2’05"7; itd Vrstni red za kombinacijo: 1. Schranz (Avst.) 0,00; 2. Forrer (Sv.) 1,23; 3. Alberti (It.) 1.60; 4. Bruptbacher (Sv.) 3.20; 5. Gramshammer (Avst.) 3,46; 6. Bonlieu (Fr.) 4,95; 7. Hinterseer (Avšt.) 6,73; 8. De Nicolč (It.) 6,82; 9. Leitner (Nem.) 6,84; 10. Bozon (Fr.) 7,29; 11. Stiegler (Avst.) 7,53; 12 Leitner (Avst.) 7,61; 13. Vuarnet (Fr.) 8.06; 14. Oberaigner (Avst.) 8,09; 15. Obermuller (Nem.) 8.95; 16. Nomeyer (Nem.) 10,78; 17. Zulian (It.) 11,55; 18. Mathis (Sv.) 12,24; 19. Senoner C. (It.) 12,86; 20. Dimitrof (Bolg.) 13,50 itd. Vrstni red za kombinacijo za ekipe: 1. Avstrija 0.00 točk; 2. Fran cija A 1,66; 3. Švica A 2,35; 4. Italija A 3,21; 5. Nemčija 5,62; 6. Avstrija B 7,83; 7. Italija C 11.63; *. Italija B 12,11; 9. Francija B 14.39; 10. Švedska B 27,07; 11. Španija 37.61. Ekipni vrstni red za kombinacijo v smuku: 1. Avstrija povprečno 2.005 točk 0,00; 2. Švica A 2.02 - 1,18; 3. Francija 2-022 - 1,34; 4. Italija 2.025 - 1,57; 5. Nemčija 2,92; 6. Italija D 2,99; 7. Italija C 4,56; 8. Italija B 4,72; 9. Francija B 4,72; 10. Avstrija B 5,59; 11. Švica B 5,98; 12. Jugoslavija 12.60; 13. Švedska B 13,30; 14. Španija 14,80. - V SMUKU ZA ZENSKE Avstrijka Netzer zmagala v Cortini CORTINA D-AMPEZZO, 14. — Avstrijka Erika Netzer je zmagala v mednarodnem smuku za ženske na olimpijski progi dolgi 2400, z višinsko razliko 588 m in s 17 obveznimi vratci. Druga je bila Carla Marchelli. 1. Netzer (Avst.) 2’09”8; 2. C. Marchelli (It.) 2’11”5; 3. Speri (Zah. Nem.) 2'12”5; 4. Hofer (Avst.) 2’13”4; 5. Pia Riva (It.) 2'13"5; 6. Hasslaker (Avst.) 2T3"8; 7. Jerta Schir (It.) 2’14”4; 8. Beulthauser (Avst.) 2’1G”5; 9. Haraldsen (Nor.) 2T6”8; 10. Snite (ZDA) 2T7”1; 11. Grosso (Fr.) 2’17”4; 12. Leduc (Fr.) 2'19”2; 13 Stoccki (Šv.) 2'22”9; 14. Jol Schir (It.) 2’23”5; 15. Wash (Sv.) 2’23”6. Startale so tudi Jugoslovan ke. Najboljša med njimi je bila Rutarjeva, ki se je uvrsti la na 28. mesto, Ankeletova pa na 32. DRSANJE Voronin (SZ) svetovni prvak na 500 metrov OSLO, 14. — Na Bislet O-limpic stadiumu v Oslu se je danes začelo svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju Med 30.000 gledalci je bil tudi kralj Olaf. V prv; disciplini na 500 m je zmagal Voronin - (5Z) s časom 42"4. Isti čas je dosegel tudi drugoplasirani Kitajec Y*ng Chu Chepg. Italijana Mario GiOs fn Renato Da Ri va sta se z enakim časom 45”5 uvrstila na 30. mesto. Na 5000 m je zmagal Nizozemec Jan Pesman s časom 8’12”1 pred Norvežanom Knu tom Johannesenom s časom 8’12”2. Gios (It.) je bil 20., De Riva (It.) pa 26. Po prvih dveh disciplinah vodi Finec Jaervinen z 92.760 točkami pred Rusom Merku-lovom s 93.270 točkami. Nov rekord «lndoor» v skoku s palico FILADELFIJA, 14. — Na mednarodnem atletskem mitingu alndoor* je Amerikanec Don Bragg postavil najboljši rezultat na svetu v skoku • palico v zaprtih prostorih. Dosegel je višino 4,81, dosedanji najboljši rezultat pa je mel Amerikanec Warmerdan 4.787 m. V okviru iste prireditve je . teku na 1000 yardov Anglež Rawson prehitel Poljaka Ory-wala, izvrsten rezultat pa je dosegel tudi Amerikanec George Dennis v skoiku v višino z 2,08 m. Tehnični rezultati: 50 yardov: 1. Winder (ZDA) 5”3: 50 yardov ovire: 1. Giž* bert (ZDA) 6”1; 600 yardov: 1. Ed Collymore (ZDA) 1T3”4; 1000 yardov: 1. Rawson (VB) 2’13”7, 2. Orywal (Polj.), 3. Sotvell (ZDA); 1 milja: 1. Doei Delany (Ir.) 4’05"8, 2. Tabori (Madž.); 2 milji: 1. Dellin-ger (ZDA) 8’53"8, 2. Al La-wrence (Avstral.): višina: 1. Dennis (ZDA) 2.08 m; palica: 1. Don Bragg 4.81, 2. 6utow-ski (ZDA) 4,67 m; krogla: 1, Joes Marchion (ZDA) 16,72 m. PLAVANJE BUDAL Župan Ža g ar 1. Not £ dva tiso* po betlehemskem rojstvu ni ve* daleč. ?»1 nosil takrat osem križev in polovico devetega, bo L1 J« stoletju marsikaj povedati. Hvalil se bo lahko. kledati beli svet prav tisto leto, ko Je nad na*e X * vasi prihrumela' jeklena, krvava nevihta ln mnoge Jtii ■^Plavila z zemeljskega površja. vasi je tisto leto županoval Matija žagar, vij velikega travna je bila prva košnja že staro po-rjhlib n.a- Bližal se je čas, ko otroci nabirajo modrice po poljih in jih povijajo v vence ra procesijo %\ K ' A j tita utlft« ,in poljtn in jm povijajo v venec zb 2}f*Uh Klasovi so se Tlnlll iz dolgih, želenih ovojev pše-0 deu enih in ječmenovih bilk. Opoldanske sonce je go-» e *n ^'no v senco belih domov in gostih gajev. . severa je prikorakalo krdelo avstrijskih vojakov, ob-C°Pai0 koncu žagarjevih njiv ln v poldrugem dnevu proatorni jan»i. Drugi večer Je is njih zarjulo zapudu, da so Žngafjevi osupnili in se spo- njimi so sikale nevidne pošasti, ki so se čea °Snjeno zabliskale blizu zvonika onstran reke tik «V ^ °hzofJa. snioi, Je rekel Župan dlriiinl. ob altu na drugi konec pjive. Dlan mu Jo dr*®** jraV*hj« ] klasove, ki so se voljno upogibali pod njo. Ob jim . ^iUT' B0 se btli Pr*l Plašn® zdrgnili in raskava Je zdtij dobro deljj in Jih .pomirjala, . žagar Je prekoračil nekaj nad polovico svojega razora. Jami sta se zdajci znova razbobneli. župana je nehotoma pritisnilo k tlom. Stopil je hitreje. Od daleč je zaklical vojakom: »Naglo ste začeli, če vam Italijani odgovorijo, bo moj dom še nocoj groblja*. častnik je stopil z malomarnim nasmehom izza uvelega vejevja, ki je zastiralo jami. V tujem, županu malo umljivem jeziku je nekaj naročal golorokemu mladeniču za seboj. Ta Je nato povedal županu častnikov odgovor: »Streljamo za šalo. Sovražnika še ni. Njegovi topovi so še daleč. Ko bo nevarno, vas opozorimo. Nekaj dni ste lahko brez skrbi*. »Za šalo!* Je tiho jeknilo v županu. Pomislil Je, kako mora biti ta trenutek v domovih, ki jim Je bila šala namenjena. V njjm Je zakipelo, da bi bil kliknil častniku: »Tako braniš domovino? Ali je bila taka tvoja prisega: da boš za šalo zažigal ljudem krove nad glavo, jih za šalo podil z njihovih domov, za šalo sipal svinca v njih izmučene ude? Ti veš, da nasprotnih čet še ni tam, veš, da imaš le ubogo ljudstvo pred seboj, pa vendar streljaš brez potrebe, iz gole objesti, za šalo!* Toda ni rekel tega. Predobro je vedel, da bi take besede podžgale častnikovo navdušenje za take šale in bi le pomnožile gorje, ki sta ga jami že dvakrat bruhnili na zapad. Vprašal je samo: »Ali našo vas izpraznite?* »Če bo treba*, so mu odgovorili. »Zdaj še ne. Kadar bo sila, povemo poprej. Vsi se lahko umaknejo brez najmanjše neprilike. Pri nas gre vse gladko. Naša fronta stoji kakor skala*. Nazaj grede Je župan še ljubezniveje gladil klasove. Njih zelene, upogljive resice so mu prijetno ščegetale trudno dlan. »Za šalo! Za šalo!* je pomrmraval vase. Večerja Je bila tiha. žlice so rožljale suho, odsečno. Oči so spremljale grižljaje, a jih niso videle. V ušesih je vsem brnelo prejšnje sikanje po zraku. Ta in oni se Je ozrl po družbi, kakor bi ugibal, naj U sproži pogovor; pa se je premislil. Zupanovo lice Je bilo resno ln slovesno. Nihče se ni drznil ziniti, dokler mi ne spregovori, žagar Je odložil žlica »V fronti smo*, Je rekel. »Na koncu njive streljajo za šalo tja čez mejo. Odgovor pa pride zares. Ne smem vas imeti v fropti. Jutri odrinete v zaledje*. »In ti?» je plašno vprašala županja. »Odrinemo, reci*. »Jaz ostanem*. »Sam ne boš ostajal, če zate ni nevarno, tudi za nas ne bo. Zakopljimo se!» »Sebe bi», je kimal župan. «Kako pa naj zakopljemo konje in vole in krave? Dojenčka ne moremo imeti v fronti Saj ne pojdete daleč. Umaknite se za nekaj vasi in počakajte, ali potisnejo fronto na zapad*. »Na zapad?* se je začudil Jože, županov starejši sin. »Recite: na vzhod! Od kod naj vzamejo toliko čet? Se za druge fronte jih ni*. »To niso naše skrbi*, je miril oče. »Da niso naše? čigave pa so?» je vpraševal Jože. »Mi naj pustimo hišo in vas — pa da niso naše sktbi?* »Moj bog*, je vzdihnila županja, kakor bi sl ne mogla misliti, da mora z družino in brez moža od doma, vendar s kruto zavestjo, da se to ne bo dalo odvrniti. Ko so vstajali in se razhajali, je župan počakal, da so ženske odšle, in pridržal sinove. Najstarejši je imel že lastno družinico v očetovi družini. Srednji, Ivan, je bil na pol gosposki, slok in koščen, živih oči, visokošolec. Najmlajšemu, Boštjanu, se je njegovih sedemnajst pomladi prešerno in brezskrbno smejalo z lic. »V fronti smo*, je ponovil oče. »Vsi smo še zbrani nocoj. Jutri ne bomo več. Na bojišče bodo klicali tudi vas, bogve na katero. Zlo je prišlo nad ljudi in oni si ga sami še večajo. Vi pa ne počenjajte zla. Vest vam bodi vodnica. To sem vam govoril doslej in to bom ponavljal, ko bo teže ip teze, slušati svojo vest. Jože, ti si prvi. če te bodo klicali,1 misli na dom, ki smo ga vkup gradili, misli na ženo in otroka in nekoliko tudi na nas vse. Ne ubijaj brez potrebe. Ivan, drugi brst naše grude, tebe ne morem učiti. Ti prevračaš kupe knjig in v njih je zapisana pravica. Ti si prerastel dom; tvoj pogled odklanja nasvete preprostega župana. Ti si sl začrtal svojo pot, ki vem, da je nam razodeti ne moreš. (Nadaljevanje sledi) Zopet izvrstni plavalci v Avstraliji SV DNE Y, 14. — Na avstral skem plavalnem prvenstvu v finalu na 220 yordov meša no zmagala 16-letna Ameri čanka ,Sylvja Ruuska s časom 2’40”3, ki je boljši od avstral skega rekorda Fraserjeve (2’48”4). Druga je bila Fra-serjeva z 2’44”4. Na 440 yardov prosto za ženske je zmagala lisa Kon rads s časom 4’50”2, na 220 yardov prosto za moške pa je bil prv, John Konrad-s časom 2'03"3 pred Devittom z 2’09'T. ATLETIKA NOGOMET RIM, 14. — Turčija je 20. država udeleženka olimpijskega nogometnega turnirja. Do-s' slej so Se prijavile: Norveška, Danska, Avstrija, Indija, Italija, Finska, ZDA, Poljska, Luksemburg, Ugan/ia, Švica, Irak, Grčija, Madžarska, Češkoslovaška, Egipt, SZ, Nizozemska, Tanganika in Turčija. K AIRO, 14. — Crvena zvezda je. igrala neodločeno 3:3 » prvakom Egipta Zamalekoip, v katerem je igralo 9 igralcev državne reprezentance. 1EN1S NF,W YORK, 14. — Ameriška teniška zveza je sporočila, da bo žrebanje nasprotnikov za ameriško cono Davisovega pokala 1959 23. februarja v New Yorku. V ameriški coni so: Avstralija, Kanada, Kuba, Venezue’a, Mehika in Zahodna angleška Indija (o-loki). uoKuvorm urednik STANISLAV RENKO Tiska tiskarski zavod ZTT . HOKEJ NA LEDU MOSKVA, 14. — Hokejska reprezentanca SZ je sinoči v Moskvi premagala Finsko z 8:1 (3:0, 0:0, 5:1). KlNOPROSfK-KONIOVfl predvaja danes 15. t. m. ob 16. uri Metro barvni film: Igrajo: JOHN WAYNE in MAUREEN 0’HARA Titm m Cnčiituh predvaja danes 15. t.m. z začetkom ob 14. uri barvni film: 4. pehotni polk Igrajo: ROMY SCHNEIDER, SIEGFRIED BKEUER Jr., HANS MOSER in MAGDA SCHNEIDER V ponedeljek ob 18. uri ponovitev istega filma. Ne zamudite in oglejte si ta zabavni in prijetni film. TRST, nedelja 15. februarja 1959 Leto XV. . Št. 40 (4194) —■— _____________________ Cena 30 lir Tel.t Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini I___________________ UREDNIŠTVO: Ut- MONTECCH1 Jt. *. II. aad. — TELEFON IM»i IN M-HI — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 29 — Tel. st. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulita 5. Pcilico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12 30 in od 15. do 18. — Tel. 37-838 —. CENE OGLASOV: Za vsak mm vliine v siriti, enega stolpca: trgovski 80. »firvančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA FLRJ: v tednu tržaškega tiska iooo r Pii treh tednih vladne krize ^ * j “v#'«' i}r a >' am ^ Gronchi in Segni «privatno» obravnavata do potankosti možnost sestave nove vlade Fidel Castro prevzel predsedstvo nove vlade Poleg liberalcev bodo okoro gotovo tudi monarhofnšisti podprli bodočo vlado - IVlenni: Vlada bo na pozicijah skrajne kleribalne desnice in «v HI) diši po sainomoru» Vlada bo sestavljena že danes dopoldne? (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Segni se je gioal danes med Kvirina- iom in Trgom DH Gesu. Pn poglavarju države je bil kar dvakrat: in obakrat so novinarji pričakovali, da se bo rodila nova vlada. Toda ostali so razočarani. Po prvem razgovoru je bilo okrog poldne uradno rečeno, da gre za »privatni« razgovor. Po drugem razgovoru pa je bilo objavljeno uradno Sporočilo, v katerem je rečeno, da so pogosti stiki med Segnijem in Gronchi-jem dokaz, da oba državnika 'do potankosti razpravljata o vprašanju sestave r.ove vlade «na skrajno resen nagin«. Sporočilo poudarja, da se lahko smatra, da je ((proučitev položaja odločno blizu rešitve«. Po drugem obisku pri Gron-chiju se je Segni sestal na Trgu Del Gesu z Guijem in Rumorjem. Prihodnji sestanek med Segnijem in Uronchijem je napovedan za jutri dopoldne ob 10.30 uri. Spričo omenjenega uradnega sporočila se zaradi tega skoro z gotovostjo trdi, da bo ob tej priliki Segni predložil poglavarju države seznam novih ministrov. Ce smo torej že tako blizu poroda nove vlade, potem je brez dvoma važno že sedaj vedeti, na katere stranke se bo ta najnovejša enobarvna demokristjanska vlada naslanjala. Vse kaže, da ima v tem pogledu najbolj prav Nenni, ki v svojem jutrišnjem članku piše med drugim: »Po treh tednih vladne krize in na predvečer sestave vlade, s katero. se krščanska demokracija postavlja na skrajne pozicije klerikalne in tradicionalne desnice, ugotavljamo v krščanski demokraciji resne razloge za zaskrbljenost in smo hkrati pred obetajočimi perspektiva mi socialistične akcije. Vlada, ki se poraja, je že minirana, tako kot je bila minirana tudi prejšnja. Minirajo jo notranji spori, ki jih lažna soglasnost dosežena na zborovanjih kandidatov za ministrske stolčke, komaj prikriva.« Nenni nato primerja sedanjo vladno krizo v Italiji s krizo francoske parlamentarne demokracije in trdi, da je šlo v Franciji za pomanjkanje, ki se opaža tudi v Italiji učinkovitega stika med vrhom in bazo, med vlado in parlamentom ter deželo, kakor tudi izmenjava programov, metod in ljudi, odkar se je ta stik pretrgal. ((Spričo ljudi — nadaljuje P. Nenni — si nihče ne more delati utvar glede krščan-ke demokracije, da bi mogel Segni ponovno ustvariti stik. ki ga je Fanfani izgubil s parlamentom. Spričo vladne formule in njenega programa, začenja Segni z iste točke, na katero je Fanfani dospel z navpičnim padcem, t. j. od ambicije do vladanja z vsakdanjo dolgočasno upravno prakso, od programov do kupov papirja. Toda s kupi papirja ni mogoče voditi države niti v mirnih časih, še manj pa v časih krize, kakršni so danes«. Svoj članek zaključuje Nen-ni 4 ugotovitvijo, da krščanska demokracija steče za liberalci in se postavlja na milosti in nemilost monarhofaši-stov« ter da vse »t« diši po njenem samomoru« Položaj, ki ae poraja je za državo težak. Prav tako težak pa je za ljud-skei množice, med katere spa-dajb tudi katoliške množice. Toda položaj vsebuje tudi močne stfodbodne in razvojne elemente borbe za demokratično obnovo na čelu s PSl. »Stopamo v fazo, v kateri bo aktivnost in borbenost socialistov imela zelo široko akcijsko področje na črti razvoja, ki (jo je nakazal zadnji nea-pelfski kongres«, poudarja P. Neifnt. V dokaz, da so Nennijeve trditve točne glede opore bodoč# Vlade, je izid današnjega sestanka vodstva MSI s fašističnima parlamentarnima skiiinama. Po tem sestanku je bilo objavljeno poročilo, v katerem s« poudarja «z zadovoljstvom* propad formule leve* centra, kakor tudi neuspeli pianttts. da se izkoplji iz groba štiristrankarska koalicija. „V sporočilu je rečeno, da se demokristjanska enobarvna vlada poraja kot oči; sta formula zaprtja proti akr|jni levici«. Glede prpgra-ma pa je rečeno, da je MSI v klavnem za to, da njeni paifamentarci glaBujejb za zaupnico bodoči vladi. Pri tem si MSI pridržava pravico dokončnega odločanja na podlagi feegnijeve izjave pred par-lanjentom, kakor tudi stvarnih! jamstev, ki jih bo nova vlada lahko dala. 1% jamstva in ta program pa bi bili: utrditev državne avtoritete, zlasti kar se tiče tujega vmešavanja na mejah, pri, čemer je brez dvoma miš- stične glasove. Kljub temu o-stane dejstvo, da MSI kaže veliko navdušenje za njegovo bodočo enobarvno vlado kar ima že samo po sebi velik političen pomen. Danes se je sestalo tudi najprej vodstvo, nato pa še glavni odbor liberalcev. Malagodi je pojasnil, za.^aj bodo libe- ralci podprli Segnijevo vlado. PSDI v Arezzu Vdn l o 1 ia el o Kn iarl nz! o ima! a I 9 ta ___ maldi, milanski mestni odbor-članek, v katerem ponovno niki Aniasi in Ion, ki je tudi poudarja, da je kljub padcu sporočil, da bosta oba v po-Fanfanijeve vlade levega cen-nedeljek izstopila iz milansketra za PSDI še nadalje edino občinske uprave, vendar pamožna «platforma borbe po-bosta glasovala za občinski litika levega centra«. Za PSI proračun. je dejal, da je «obnovila mi- Iz Vicenze poročajo, da j$ rovno pogodbo s KP1«, eko-vodstvo federacije PSDI s 13nomska desnica pa da je za-glasovi proti 3 sklenilo iz-čela ofenzivo proti Fanfani-stopiti iz PSDI in se pridru- jevi vladi, za kar so kri'ji žiti Matteottijevi M.U.I.S. neodgovorni socialdemokratski V Bariju pa je bilo zboro- levičarji, ki jih je podpihovanje 40 sekcijskih delegatov, vala PSI, in so zato oslabili ki so pa sklenili ostati v PSDI. socialdemokratsko število po-Na enako stališče se je po-slancev PSDI. Saragat poudar-stavilo tudi vodstvo federacije ja, da pomeni Segnijeva vlada Dejal je, da bo vlada imela podporo celotne krščanske demokracije, poleg t«a» pa še podporo strank centra in vseh tistih, ki smatrajo, da bi odslej spadali v področje centra, t. j. monarhisti obeh strank. . » Pri tem je vloga liberalcev precej na dlani: po eni strani enobarvna vlada ne bo več tako enobarvna, po drugi pa črno pobarvana enobarvna vlada s fašističnimi glasovi ne bi bila več taka. Ce pa upoštevamo zadnje fašistične izjave, se bo črne barve nalezla dejansko Ul. Malagodi je dalje dejal, da glasovanje proti ali pa vzdržanje sploh ne prihaja v poštev. Gre vsekakor za Segnijeva jamstva politični in ekonomski desnici, saj sicer Malagodi ne bi mogel tako govoriti. Med pogoji ki jih postavljajo liberalci, je Nenni naštel: povratek k osnovnemu načelu razdelitve oblasti, odstranitev zaprtja do PLI, ki jo bo KD morala izrecno prositi za podporo', zaprtje proti PSI in KPI ter proti vsaki obliki totalitarizma; v zunanji’ politiki pa' aevropsko sodelovanje, ki ga je Fanfani spravil v nevarnost«. Ce bo torej vlada sestavljena jutri, potem »e bo parlament sestal že v ponedeljek 23. t. m. Prva seja vlade bi bila že pojutrišnjem, ko bi ministri dokončno sestavili seznam podtajnikov. A. P. trenutno zmago desnice in ob- Saragat je napisal za jutriš-sodbo politike «čim slabše tem r.jo številko svojega glasilabolje*. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil pa bo prevzel njegov brat Raul pil glede svojega sklepa, da P,1 D HAVANA, 14. — Danes so v Havani sporočili, da se bo Fidel Castro odpovedal svojemu mestu vrhovnega poveljnika oboroženih sil in bo pre-vzfl predsedstvo kubanske vlade. V poučenih krogih izjavljajo, da bo poveljstvo nad vojsko prevzel njegov mapjši brat Raul, ki je bil nedavno imenovan.za pomočnika vrhov, nega poveljnika. Fidel Castro ima 32. let. Q-pazovalci so mnenja, da je njegovo imenovanje za predsednika vlade prvi korak za njegovo izvolitev za predsednika republike. Vlada ki ji je predsedoval Miro Cardona, je danes odstopila. Castro bo verjetno sestavil novo vlado že v ponedeljek. Domnevajo, da bo večina sedanjih ministrov tudi v novi vladi, ki jo bo sestavil Castro, ker jih je on sam izbral ob sestavi prve vlade. Fidel Castro ni dal nobenih pojas- revzame predsedstvo vlade. 'omnevajO pa, da je to po- sledica številnih težav, ki se pojavljajo na Kubi, , Eden glavnih vzrokov* nesb-glasij med Castrom in Cardo-no je vprašanje ponovne o-tvoritve igralnic. Kljub nasprotovanju Cardone in Urru-tie je Castro nedavno napo- vedal zakon, ki bo omdgočil -P onovno otvoritev igralnic, ki so jih bili t zaprli takoj po zmagi upornikov. To itOlmačI-jo kot koncesijo Castra >indi-katu hotelirjev, ki je grozil s stavko, ker je med hotelirskim osebjem nastala brezposelnost. Poleg tega je nastalo protestno gibanje v industriji sladkorja. Delavci, ki pobirajo sladkorni trs, zahtevajo zvišanje plač in grozijo s stavko. Ooazovalci so mnenja, da bo Castro, ko bo prevzel oblast, naglo izvedel agrarno reformo. wrt«»iHltiiiwiiiii1«lnnnimMHHiiiiiiiiiniiMMiiMiiiiiiinminiliininllliiiiiiil>l>niniienm(llt#(iiininiiii>WwiniiiinliHWniMnili(iiiiiiiiiiiMiiiiwiilimiliiiillilninillHniilllliniMiilitlnHiiiiil Matteottijev M.U.I.S. v Milanu in drugod Saragat pa še vedno ponavlja formulo o levem centru za PSDI MILAN, 14. — Po vsej državi se vršijo sestanki pristašev Matteottijeve in Zagarije-ve »Movimento Unitario Ini-ziativa Socialista«. (M.U.I.S.) Danes je bilo tako zborovanje v Milanu, ki se ga je udeležilo okrog 300. oseb pod predsedstvom poslanca Vigo-rellija. Poročal je Mario Za-gari, ki je poudaril, da je M.U.I.S. dejansko že spojena s PSI in da novo gibanje «ni ne struja ne frakcija v pravem pomenu besčde, temveč se predstavlja kot novo dejstvo spričo nove realnosti«. Med navzočimi so bili tudi Giuseppe Favarelli, prof. Gri- Dulles bo moral podaljšati zdravljenje ker je huje bolan, ka Vendar pa poudarjajo v državnem departmaju, da ne bo odstopil in da se bo njegov dopust samo podaljšal - V Londonu napovedujejo, da bo vlogo zahodnega «voditelja» prevzel Mac Millan WASHINGTON, 14. — Predstavnik državnega departmaja je sklical tiskovno konferenco v bolnišnici «Walter Reed« in je sporočil, da je Dulles bolan na raku, toda za sedaj ne predvidevajo nove operacije, pač pa bodo bolnika zdravili z žarki X. Predsednik Eisenhovver, ki je danes obiskal Dullesa v bolnišnici, je izjavil, da je bil Dullesov bolniški dopust zaradi tega podaljšan, in je pripomnil: »Seveda bom stalno v tesnem stiku z njim«. F.i- senhoiver je tudi izjavil, da je Dulles operacijo dobro prestal. Medtem pa so zdravniki ugotovili obstoj zle tvorbe, katere obsega pa ne morejo za sedaj še ugotoviti, vsekakor pa je potrebno nadaljnje zdravljenje. Predstavnik državnega departmaja pa je izjavil, da so med včerajšnjo operacijo kirurgi našli majhno tvorbo ter so pri analizi ugotovili, da vsebuje rakaste celice. Za sedaj se ne predvideva nova o-percija in Dullesa bodo zdravili z žarki. Predstavnik Lin-coln-Whyte je izjavil, da bo Dulles ostal v bolnišnici več tednov in da se bo zdravljenje r žarki začelo prihodnji teden. Dulles je popolnoma obveščen o svoji bolezni. Ni znano, ali se je Dulles danes z Eisenhotverjem raz-govarjal o svoji morebitni o-stavki. Whyte je dejal, da je Dulles čutil nove motnje zaradi vnetja debelega črevesja med svojim potovanjem po Evropi in sedaj se tudi glede tega zdravi. V uradnih krogih v Wa-shingtonu menijo, da se Dul- les ne bi mogel udeležiti morebitne konference zahodnih zunanjih ministrov, če bi jo sklicai sredi marca v Parizu. Tudi kar se tiče zasedanja NATO, ki bo prve dni aprila v Washingtonu, ’ bo Dulleso-va udeležba odvisna od poteka njegovega zdravljenja. Danes je predsednik Eisen-hower sprejel v Beli hiši podtajnika Dillona, kj sikupno s Herterjem nadomešča Dullesa. Zvedelo se je, da je Dulles izrekel Eisenhowerju željo, naj državno tajništvo v njegovi odsotnosti skupno vodita Herter in Dillon. Poudaril pa je, da hoče ostati na razpolago predsedniku, kar se tiče nemškega vprašanja in priprav morebitne konference štirih zunanjih ministrov. V Londonu se sedaj sprašujejo, ali se bo Dulles lahko udeležil konference treh zahodnih zunanjih ministrov in konference s Sovjetsko zvezo, ki naj bi bila aprila ali maja. Čeprav govori uradna izjava samo o podaljšanju Dulleso-vega bolezenskega dopusta, so v Londonu mnenja, da je malo verjetno, da bo Dulles v kratkem lahko spet prevzet svoje pošle. Ce bo Dulles tudi trenutno odsoten pri obravnavanju mednarodnih Vprašanj, bo po mnenju opazovalcev to vplivalo na angleško politiko ob priliki prihodnjega Mac Mil-lanovega obiska v Moskvi. Ob odsotnosti Dullesa stopa Mac Millan v ospredje kot predstavnik zahodnih držav. V Londonu so prepričani, da sedaj ni nikogar v ZDA, ki bi se lahko tako uveljavil ka- kor Dulles. Angleži menijo, da bo Dullesova vloga sedaj Večidel prešla na Mac Milla-na. To bo vsekakor Mac Mil-lanovemu potovanju v Moskvo dalo večjo težo in pomen, kakor so prvotno mislili. Kar se tiče poznejšega razvoja, pa se sprašujejo, ali bo z odstranitvijo Dullesa še trajala nekakšna delitev funkcij med Londonom in Washing-tonom: «Dulles s svojo nepopustljivostjo in Mac Millan s svojo «elastičnostio» sta sedaj pred--‘avliala dva važna dialektična činitelja pri formiranju skupne zunanje politike« Ameriški podpredsednik Ni-xon je glede Dullesa danes izjavil: «Srečna okoliščina je že, da je Foster Dulles, namesto da bi;odstopil, obdržal svoje1 mesto ih j» sapidiBa ddr pustu. Noben drug človek na svetu nima njegove izkušnje in večje sposobnosti pri analiziranju predlogov komunističnih voditeljev in pri pri; pravljenju odločne linije, ki je potrebna v zvezi s temi predlogi.« Nixon, je .dodal, da. bo Dulles lahko dal Eisenho-werju ter svojim namestnikom v zvezi z berlinskim vprašanjem «zelo dragocene nasvete«. 0 repatriaciji Korejcev iz Japonske TOKIO, 14. — Japonska vla. da je poslala danes japonskemu Rdečemu križu noto, s katero ga prosi, naj posreduje pri mednarodnem Rdečem kri- žu, da poskrbi za repatriacijo Korejcev iz Japonske na Severno Korejo. Mednarodni Rdeči križ naj pripravi seznam Korejcev, ki .živijo, na . Japonskem in ki želijo odpotovati na Severno Korejo, ter naj da na raepolago ladje za -njih prevo*. Nota izjavlja, da Japonska Inč bo dala na ralpo-lag<* ladij J užnokorejska«, vlaSJi p) % me »primerne ukrepe«, da prepreči japonski, v^adi «deportacijo« Korejcev, ki živijo na Japonskem, na Severno Korejo. Kralj Mohamed obišče Korziko in Madagaskar TITO V SUDANU Politični razgovori z generalom Abudom Pomembni zdravici obeh državnikov HARTUM, 14. — Obisk predsednika Tita v Sudanu je e-den najvažnejših dogodkov te mlade neodvisne države, odkar je dobila svojo neodvisnost. Glavno mesto Sudana je v praaničnem razpoloženju. U-lice so okrašene s številnimi jugoslovanskimi in sudanskimi zastavami, transparenti in z napisi dobrodošlice in izrazi prijateljstva Jugoslaviji. Listi so polni vesti o predsedniku Titu in Jugoslaviji. Sudansko časopisje poudarja v svojih uvodnikih, da je predsednik Tito eden od- stebrov miru in svobode človeštva, eden od voditeljev, ki se zavzemajo za sodelovanje in prijateljstvo med narodi. Listi posebno poudarjajo, da Tito ni samo u-radni gost sudanske vlade, temveč ljudstva, ki ga visoko ceni kot uglednega politika, državnika, borca za mir, svobodo in neodvisnost narodov. Včeraj so se v Hartumu pričeli jugoslovansko - sudanski politični razgovori. V razgovorih, ki so se danes nadaljevali, sodeluje z jugoslovanske strani predsednik Tito in ostali člani delegacije, s sudanske strani predsednik vrhovnega vpjaškega sveta general Abud, minigter za notranje zadeve, minister za zunanje zadeve, minister za informacije in delo, minister za trgovino in industrijo in sudanski veleposlanik v Beogradu. Predsednik vrhovnega vojaškega sveta Sudana general Abud je priredji v četrtek zvečer večerjo ha čast’ p^ed sedniku Titu, na kateri sta si general Abud in predsednik Tito izmenjala zdravici Ge iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiifiiiimiiiiiiii Makarios odpotuje danes, v London UŠoljevanje s 1. strani) N (N, dijskimi poro->r|>paganci(. in o««. ^ ijgsufssars: A joivorjeni lažno in! PARIZ, 14. — Francosko zu- nanje miniatzstv« javlja, da je maroški kralj poslal 12. fe- ško Somalijo in pravico So-rpal^evv, da sami odločajo o svojr usodi. Kakor je zriano, je etiopska vlada prejšnji teden poslalas s tem v zvezi angleški vladi posebno noto. Etiopski tisk poroča tudi, da sta 7. t. m angleški in ameriški poslanik izročila cesarju Šelasiju predlog za združitev obeh somalskih ozemelj, ki pa ga je* Vlada zavrnila. V uradnih krogih pravijo, da sta ameriška in angleška vlada svoj predlog podkrepili s tem, da je potrebno »okrepiti protisovjetski in protma-serjevski jez za obrambo Afrike«. •..(■nisi .i •> Etiopija vidi v skupni angleško - ameriški akciji tudi skladnost interesov' Londona in Washingtona, t. j. skladnost med smotrom ZDA, da ustanovijo vrsto strateških oporišč na somatskem ozemlju, in angleškim smotrom v zvezi z obrambo Kenije in Ade-PARIZ, 14. — Predsednik De na. Poleg tega skuša Velika Gaulle je danes odpotoval z Britanija s tem ustvariti svoj letalom iz Pariza v Toulon. načrt, c .ustanovitvi »velike:So- Tu si je ogledal nekatere to- ma^je«, hTIa vključena varne in obiskal tudi univer- ^l^čilSo p“ zo, kjer je na kratko govoril seg-,ia v politiko na afriškem študentom. koltinentu. bruarja De Gaullu prijateljsko pismo, s katerim izreka željo, da bi od 20. februarja do 5, marca privatno obiskal Korziko in Madagaskar. De Gaulle je odgovoril, da bodo odredili vse potrebno za omenjeno potovanje. n ....................................................................................................................................................................................................... m (Nadaljevanje z 2. strani) skega in vojaškega sistema o-beli Nemiij, Razgovore za združitev obeh področij je treba prepustiti Nemcem samim. Hivši zavezniki morajo samo jamčiti, da združena Nemčija ne bo podvržena vojaškemu pritisku sosednih držav in da tudi ona sama ne bo izvajala vojaškega pritiska. Razgovori med obema Nemčijama naj bi bili v okrilju OZN, ki bi v primeru uspeha pogajanj nadomestila tuje čete v Berlinu mednarodnimi policijskimi silami. Mdnsfietd predlaga tudi ustanovitev nea tonskega nodročja, ki bi zajemalo Nemčijo in Srednjo Evropo. ljelo južnotirolskp vprašanje portovna potrditev zahodnega zavezništva brez nevtrahstič-nih koncesij in podpora fran-cos co-nemške teze za »kupno cvi opsko tržišče v gospodar-*ki'politiki pa ohrabrite* in zaslita privatne iniciative tu namen naj bi skrbno »učili načrt Rapacktga, E- nov nafrt in vse druge po- proučil denov dobne načrte. V Vzhodni Nemčiji so ta na-ČQ ugodit« sprejeli, todi(predpone Jih. Nemčijo o združitvi. Strinja pa se s predlogom zahodnih držav, na, se konference štirih zunanjih ministrov udeležijo tudi zahodilonemrki in vzhodnonemški strokovnjaki, ki bi bili prvi svetovalci SZ, drugi pa svetovalci zahodnih, držat).. Franclja zaostruje odnose s Tunizijo šfita. privatne iniciativ*. I renrunf i f|>veila se ne more še reči, 1 ga atašeja pa izgnale Poleg V odnosih med Francijo in Tunizijo je prišlo do noee napetosti, ko so v Tuniziji odkrili francosko vohunsko mrežo, v kateri so sodelovali francoski strokovnjaki, ki so zaposleni v okviru tehnične pomoči pri pošti in telegrafu. Sodelovali so tudi nekateri u-žadntki francoskega poslan išJ t va. Vso zadevo pa je vodil francoski vojaški ataše v Tunisu Tunizijske oblasti str a-retirale 14 Francozov, vojuške- ske nameščence pri pošti in telegrafu. Eden od teh je v policijskem zaporu napravil samomor, francoska vlada je izkoristila to okoliščino in protestirala pri tunizijski vladi, češ da z aretiranimi slabo ravnajo. Poleg tega je začela francoska vojska uprizarjati ob at-žirsko-tunizijski meji noue incidente in tunizijska vlada je zaradi tega odločno protestirala v Parizu. V tunizijskih diplomatskih krogih opozarjajo, da je bil prihod večine alžirskih voditeljev iz Kairu v Tunizijo neposredni povod francoskega pritiska na Tunizijo. Do prvega ostrejšega spora je prišlo na gospodarsko-finančnem torišču, ko je francoska vlada odpovedala gospodarsko pomoč Tuniziji, ker je ta odklonila zahtevo, naj raz-vjrednoti tunizijski dinar v sorazmerju z razvrednotenjem ffancoskega Jranka. Ko pa so 7 dni v svetu v Tuniziji odkriti francosko oohunsko mrežo, fci je vohunila v vseh državnih uradih in proti alžirski osvobodilni fron. ti, pa je začel francoski tisk veliko gonjo proti Tuniziji in nekateri listi zahtevajo' »prehod od besed k dejanjem«. Predsednik Burgiba pa je v svojem zadnjem govoru po radiu precej pomirljivo govoril. V intervjuju tiskovni agenciji Ufi pa je izjavil, da je pripravljen osebno sestati se z De Lraullom ker bi se na ta način lahko' najbolje uredila trta sporna vprašanja. Pri tem pa je poudaril, da se mora Francija končno odločiti, da bo spoštovala tunizijsko neodvisnost. ■h bo ijegni pristal na faši- tega so odpustite trn* fnmco De Gaulle v objemu fašistov '.Predsednik francoske vlade Debre je prejšnji teden obi- skal Aiiir, kjer se je rozgo-virjal s tamkajšnjimi vojaški- n ti voditelji in o izvajanju De Gaullovega načrta za gospodarski dvig Alžirije. Čeprav je v svojem govoru obljubil francoskim kolonistom, da ne bo nobenih političnih pogajanj z Alžirci in da bo Alžirija o-stala pod francosko suverenostjo, niso ti s tem več zadovoljni. Skrajno desničarske in fašistične organizacije so proti Debreju priredile bučne demonstiacije, med katerimi so se slišali tudi vzkliki kakor «De Gaulle na vešalal« in podobno. Morda so se francoske oblasti zganile prav zaradi tega,, ker so demonstranti žalili tudi predsednika republike De Gaulla. Vlada je namreč odredila razpustitev nedavno u-stanovljene fašistične stranke, ki si je dala ime «francoska nacionalistična stranka«. Nekatere njene voditelje so prijavili sodišču z obtožbo zarote proti notranji varnosti države. Tudi v Alžiru so odredih aretacijo glavnih organizatorjev demonstracije. Toda ti so bili pravočasno obveščeni in so se lahko skrili. Vprašanje Je, koliko bo De Gaullu uspelo zatreti vsaj skrajno desnico, ker je do sedaj s svojo politiko ie prispeval, da je začela dvigati glavo, in ker je s svojim voiil-, nim zakonom sam pripomogel, da so marsikje prišli na površje vsi mogoči odtenki desničarskih sil. Spričo tega bo tudi rešitev alžirskega vprašanja vedno težavnejša, če se De Gaulle ne bo znal in mogel odločiti za tako rešitev, ki je bila edina pravilna. Alžirski minister za informacije Jazid je v odgovbru na De-■brejeve izjave poudaril; »Go- voriti v dvajsetem stoletju o francoski suverenosti v Alžiriji je blazno.« Italija Ko Segni še ni objavil seznama novih ministrov, čeprav je imel tak seznam več alt manj že sestavljen in je Je še čakal, kaj bodo rekli na zasedanju vodstva stranke liberalci, je že vodstvo MSI sklenilo, da bodo v parlamentu glasovali za Se gnije-vo vlado. Nomen est omen in če za Segnija glasujejo fašisti... Dolgo časa se vleče vsa zadeva z vladno krizo; Gron-chijeva posvetovanja, poziv Fanfani ju, naj se vrne v parlament, pa zopet nekaj časa za Fanfanijcvo premišljevanje, ponovna Gronchijeva posvetovanja in končno Segnijeva posvetovanja. In kaj' ima dežela od tegaf Desničarsko vlado. Krščanska demokracija, fci je to pot spet sama sestavila vlado, pač sama ne predstavlja več političnega centruma, ker so v njej prevladali elementi, ki vlečejo njeno ladjo na desno. In kolikor ic ni v njej sami dovolj močna desna struja, se še pusti pripenjati na desnico izven stranke. Zal Vse kašfe, da Vlada ne bo desničarska samo zaradi tega, ker bo iskala pomoč pri desnici, temveč }• za to pomoč dopustila desnici v stranki in izven nje obremenjujočo hipoteko. Pella ni človek, fci predstavlja » »fadt samo osebo, fci je z ministrskim stolčkom prejela zadoščenje za svoje oseb”? “f1' cije, temveč predstavlja določen program tako V politiki fcot gospodarstvu. Pri tem je te, brez pomena, če v vladi sodeluje tudi kak Pastore ali še kak sindikalist, ko pa so se ti sindikalisti ž(. pri pogajanjih uklonili in so celo levičarji »baze« obljubili, da bodo glgsovali za vlado, pa čeprav »s težko vestjo«. Dejstvo je, da danes v Krščanski demokraciji ni elementov, ki bi mogli zavreti njeno pot na desno. Demo krščanska levica, k> ima gotovo im Jtatafiiltib,, dele avcev, si naivno predstavlja, da bo lahko s svojo skromno ndvtbčnostjo v vladi mnogokaj dosegla za delavce ih da bo preprečevala, da bi se politika vodila tako, kot bodo hoteli veliki monopoli. Prazne utvare, ki so se ie v preteklosti izkazale kot neuresničljive. Ko so prišla na dnevni red važna vprašanja,1 kjer bi ‘'morala demokr-ščanska levica nujna nastopiti z ostaio parlamentarno levico, je. končno zaradi strankarske disciplirte ali zaradi .kakih drugih interespv naredila tako, kot je hotelo vodstvo stranke. To se je dogajalo celo v vladah, ki so bile bolj sredinsko alt celo levosredinsko opredeljene. 'Kaj lahko pričakuje delavski razred od Segnijeva vlade, kt se tako brezskrbno nesramežljivo opredeljuje na desno, ai pa lahko mislimo. Vlada bo lahko živela ob podpori desnice, ki je zagotovita zadostno vgčino. Vpra-čanje je, ali bo nesramni kon-kubinat katoliške levice s fašisti zares trajal "dolgo časa, ali pa se bodb pošteni katoličani iztrgali iz sramotnega objema. In koliko časa bodo katoliški delavci dopuščali, da se na njihovih hrbtjji krepijo monopolisti? Gotovo je, da bodo morali vedno slutiti tujim koristim, dokler bodo njihove organizacije vodili Škofja i» kardinali. ACL1, organi-zabija katoliških delavcev, s« danes že nahaja pod preiskavo, ki naj ugotovi, kakšnč politične sope pihajo skoti to M,,111 iv o organizacijo. In givgrt se, dt bo? organizacija razpuščena ter nadomeščena z drugo, ki bo podrejena Katoliški akciji. Razen tega bi vodstvo organizacije ne bilo več voljeno, teipveč bi ga imenovali škofje. Mogoča se bodg vsaj sedaj katolišk delavci, kljub cefenim grožnjam iz kurij, zavedli, kam morajo kreniti, da'bo njih glas zares upošte-van. Prusetsti teden’ <*>« ■ je prinesel še neko novost v italijan- sko politično življenje- Odcep ' _ k seveda ni bil nepričdcovun leve struja od PEDI. Dpgode _r ir_ -čJcovar Socialdemokratsko vodstvo sicer skuša temu dogodku odvzeti kolikor mogoče poinemb-nosti pa je to vendar’dokaj jalov posel. Ge je na m rt č re§ da je dober del Sarapatovk stranke tako po meščan jen, da že sploh ne čuti več ttikake potrebe po usmerjanju na levo, je pa gotov p tudi res, da je v tej stranki le tudi dobršen del (lanov, ki se sprašujejo, ali je res prva in zadnja naloga 'tranke,' da predstavlja skoraj vedno samo podporo KD pri sestavljanju vlad, ki potem ne .izpolnjujejo napovedanih sokialhih programov. Pričakovati je, da bodo «ini-ciativiStis le potegnili za seboj precejšen del dosedanjih volivcev PSDJ. r.eral Abud je v svoji zdravici izjavil, da sudanska vlada popolnoma soglaša s stališčem, ki ga je jugoslovanska vlada izrazila v svoji zunanjepolitični izjavi marca 1955 Abud je nadalje poudaril, da je predsednik Tito znan pO svojem iskrenem zavzemanju za dajanje pomoči državam, ki se porajajo in razvijajo, in po svojem iskrenem zanimanju za sodelovanje z državami, ki streme po neodvisnosti. V odgovoru na zdravico je maršal Tito poudaril, da so narodi Jugoslavije z velikim veseljem pozdravili pridobljeno neodvisnost' sudanskega ljudstva kot potrdilo rastoče zavesti in borbe afriških narodov za osvoboditev in enakopravno sodelovanje v mednarodnem življenju. «Pojav novih neodvisnih držav in njihova vloga v mednarodnih odnosih, je poudaril maršal Tito, potrjuje paše trdno prepričanje; da se trajni mir in aktivno mednarodno sodelovanje lahko uresničita samo med samostojnimi in enako- pravnimi narodi in mi«. Tito je poudaril, da so čela koeksistence ^an®s nost in da jugoslovanska da meni. da so neobh trebni ukrepi za Pre ,.:. jedrskih poizkusov, ta Pr ved in uporabo orožja množično uničevanje, “a čimprej odstrani neenak°P nost v gospodarskem razVj, in za mednarodno gospod3 tehnično pomoč neza' razvitim državam brez političnih pogojev. ^ Predsednik Tito bo m133 aW vanjem v Hartumu PrIS°.sjf val vojaški paradi in nekatere ustanove. P° - ct nekaterih drugih kraje'* ^ dana bo predsednik februarja prispel na Prl),ab,ji ski obisk v Združeno ar» republiko. Med ob*s^onjjjo, ZAR se bo predsednik kot ugotavlja skupno P°r° , ki je bilo danes objavlje j Bagdadu in Kairu raz®°Vffl i s predsednikom vprašanjih skupnega in,e B Gaitskell za pogajanj) med Bonnom in Pankovol FRANKFURT, 14. — Voditelj britanske laburistične opozicije Gaitskell je danes izjavil v Frankfurtu, da sl* #po načelnem sporazumu med štirimi velesilami morata o po. drobnostih nemške združitve pogajati Bonn in Pankov«. Zavrnil pa je v seaanjfm trenutku možnost neposrednih pogajanj Zahoda z vzhodnonemško vlado in tudi samo s predstavniki vzhodnega Berlina in jp dodal, da skupina laburističnih poslancev, ki je sedaj v vzhodnem Berlinu, ne predstavlja uradne politike laburistične stranke. , vrn"1 riz, je bilo sest: dr- ^ gospa Dangubič ter J vič, Bugojevič, Maksi ^ ( Grujič. Prvega, ki le^ niš sevanju preveč prizaok , ^ mogli več rešiti. Neke: iniW gega so zdravili po ze načinih. Za štiri medp0v^l «Na Zahodu,« je pripomnil Gaitskell, «se ne sniejo ocenjevati samo lastne želje in lastna zaskrbljenost pač pa se mora upoštevati tudi želja So-vjetske zveze po varnosti. Ce zahodni predlogi ne bodo vsebovali tudi odpovedi, ni mogoče upati na napredovanje. Vztrajam pri svojem mnenju, da je najboljši način za napredovanje, kar se tiče združitve in evropske varnosti, pripraviti predloge, ki se tičejo razorožitve. Vsekakor pa so sovjetski predlogi o Berlinu za laburistično stranko nesprejemljivi. Ce bi prišlo do nove blokade, bi jo bilo treba razbiti z novim letalskim mostom.« Ozdravljeni se vračajo znanstveniki iz Vinče PARIZ, 14.'— Danes zvečer so zapustili Pariz in se vrnili v domovino jugoslovanski jedrski znanstveniki, ki so bili v pariški bolnišnici Curie kot prvi zdravljeni z vcepljenjem oloveikeg* kostnega mozga, pojem ko so bili smrtno nevarno izpostavljeni atomskemu sevanju v jugoslovanskem jedrskem inštitutu v Vinči. Jugoslovanskih znanstvenikov, ki so 21. oktobra s posebnim letalom prispeli v Pa- katerih poškodbe so r ie tolikšno zmanjšanje^, j, , 1 ;ebn° postavjeni gotovi srnrlj,’„n K- sklenili uporabiti PJS®,,n niko, ki si jo je izn" : t?1 fesor Mathe, ki pa se v;eP - veku- človeškega n,oZ/?; preizkušena na človeku^ p lj jen.ie nudili so se prosip,'"' jflii r jalci mozga, med ka' jft bila tudi neka iens« • žinska mati. Potrebo^0[jsty3' Ff bolišnnici Curie, ^ cializirana za borbo. Po treh tedni ne«l paciente že izreku ^ da je njihovo stanje v prvih dneh januar) p« že bili rekonvalescent- f se vračajov domovino polnem okrevanju. Beograjska vlada J fljiti3, la v Jugoslavijo vse. dal rešitelje, zdravnike ^ ce mozga. . ti d. Med zdravljenjem • e tl. nHji prišli do drago^s i tovitve: presaditev v ., jalcev je bilaza Pa :e K1 1 bdi” mo »nadomestitev«, gočila, da se je m°z5f 5‘j, kov zopet opomo^g • imajo oni enako imajo oni ena»u ,. pi krvnih telesc kot ka zdrav človek , , -i-'’ M NOVI DELHU 14. sečnik nrezidija ie t sovjeta SZ Vorosilnv ofcis). fio- • dal svoj uraden Indiji zaradi bole31? danes uradno iaV1 J,oVi F lov je imel priti v f hi 24. februarja. ,-de h Sporočilo indijske c) ,. Ha, da bo konec_m£ / sla v Indijo a°vje!fK>'; odi* ,-iif gacija, ki jo bo vou>* nov, ki je predsednik političnega odbora rodov. svet* TURISTI. ki prihajate v Trnt moa Priporočamo vam, da se pri nabavi hišnih potrebščin obračate na tvrdke la tr^° ki oglašajo v «PRIMORSKEM DNEVNIKU* Postreženi botte t dobrim kvalitetnim in jt?' Pri tem se dokaj čudno sliši glas levice PSI, ki je v posebnem pismu opozoril Nenni-ja »a nesprejemljiv in za stranko žaljiv način, fci to pa disidenti PSD/ izbrali za pristop v PSI. Ti so namreč rekli da hočejo stopiti v PSI ne kot posamezne osebe, temveč kot skupina. Kaj je tu nesprejemljivega tn zai stranko žaljivega, je težko odgovoriti, ko j4 znano, du, to na ta način pristopil« t> PSI že nekatere druge skupine, fci so v PSI dobile tudi že v jinprej dogovorjeno predstavništvo. Ce to mogbče komu ni pran, ki j*‘ izven PSIT lenim blagom Tvrdka LORENZI »C TRST, Ul. S. . tel. 24-245 jjiaVjI in mehanlčn* cejC