leto LXXm, St. 77 OredoUtve U oprtvai LJubljana Kopitarje*« «. Telefon IS-61—S3 64. Meaeina naročnina M lir. — Cek raA Ljubljana 10.650 u naročnin« ln 10.394 ta Inaerate. Izključno i» itopetvo ia oglate 1» Italije 1» inozemstva) CP1 S. A. Milauo Bokopleo* tt« »r»Jm» Porama purani v gotorfal •» di« poaiferaif tat DeuUL Preii- Cdtf C 2 SLOVENEC APRIL - 1945 PETEK DerWehrmachtbericht im heutigen »Jutro« Pomemben obrambni uspeh v 25 dnevni obrambni bitki v zgornji šleziji Na jugu vzhodnega bojišča so bili odbiti številni sovjetski protinapadi — Jnžno od Dunaja so se izjalovili sovražni prebijalni poskusi — Na zahodu je prišlo do ogorčenih bojev od reke Ijssel de Porta Wcstfalica. — Amerikanci so vdrli v Miinster — Ogorčeni poulični boji v Wiirzburgu in Karlsruhe. vztraja neka lastna bojna skupina proli osredotočenim napadom. Fiihrerjev glavni stan. 5. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na j n g u v« hodnega ltojišča so odbili naši oddelki, ki so jih podpirale edink« ljudske vojsko, številne sovjetske napade ob M n r i. Ob zgornjem teku reke Halje so protinapadi vrgli boljše-vike nazaj. Zahodno ob L e i t h i in južno od Dunaja so se izjalovili sovražni prebijalni poskusi ob trdovratnem odporu naših divizij.. Na zahodnih obronkih Malih Karpatov, kakor na oholi straneh reko V a h trajajo ogorčeni boji. | Spričo visokih izgub niso Sovjeti včeraj nadaljevali s svojimi prebijalnhni poskusi na odseku Sthwarnvasser — Jagcrndorf. Krajevni napadi severnozahodno od L o s I a u a so bili odbiti. V 25 dnevni obrambni bitki so na.se čete, ki jim načeljujo generalni polkovnik Sehorner in ki so jih odlično podpirali leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstva, odbile naval močnih pehotnih in oklepniških sil ter dosegle pomemben obramben uspeh. Sovražnik je doživel težke izgube v moštvu in gradivu, v Času od 10. marra do 4. aprila je bilo uničenih 1423 oklepnikov in naskakoval-nih topov, 20(1 letal pa sestreljenih. >a zahodnem bojišču pri Breslau in severno od G o t e n h a t e n a pa se trajajo težki boji. Kakor so se izjalovili napadi z juga in severa proti trdnjavi Konigsberg, so se izjalovili sovražni napadi v zahodnem delu nižine Visle. V teh bojih je bilo uničenih 20 oklepnikov. Tudi v Kurlandiji niso uspeli ponovljeni sovjetski napadi severnozahodno od Doblena. Nad vzhodnim bojiščem so lovci in protiletalsko topništvo letalstva sestrelili v mesecu maren 1295, čete Tojske pa nadaljnjih 16» sovjetskih letal. Zaščitne siie neke nemške spreinlja-ve so v noči na 4. april pred severno norveško obalo odbile ponovne napade sovražu i h pomorskih sil, potopile nek rušilec, drugega pa zažgale. Na severnem odseku »ahodnega bojišča so naše čete od reke Is sel pa do Porta Vestfaliea zapletene v ogorčene boje s sovražnikom, ki napada na vsem področju. Severno od Osna-b r ii c k a in med Tentobnrškim lesom in pogorjem W i e h e n je sovražnik nekoliko napredoval po občutnih i*,gubah. Amerikanci so vdrli v mesto M n n s t e r. Na področju južno od tod Oh srednjem teku reke S i e g so bili v protinapadu odstranjeni manjši vdori, ki so nastali v bojih prejšnjega dne. Sovražni napadi so se izjalovili v severnem delu Siegena. Na področju pri Win-terbergu in Brilonu je sovražnik obdržal svoj pritisk proti zahodu, vendar je bil nu večini odsekov odbit ali pa v protinapadih vržen nazaj. Iz področja M ii 1 b a u s e n — G o t h a . kakor iz Tlitirinškcga gozda poročajo o sovražnih sunkih in lastnih protisunkih, ki so zadržali ameriško prodiranje. Posadki E i s e u a c h a in M o i n i n g e n a zapirata nadalje važna cestna križišča. Med Sc h 1 ii e h t e r n o m ob reki K i n i i g in Gemilndenoin ob reki M a i n branijo naše čete odsek S i n n. Ogorčeni boji so v teku v W U r z b u r • gu ob Mainu. Marktbreit in Ochsen-i u r t smo očistili sovražnika, na področju južno od tod pa so bile težko prizadete uaprej prodrle sovražno oklepniške skupine ler je bilo pri tem uničenih 24 oklepnikov, 20 oklepniških vozil in 32 tovornih voz. Bojna črta, ki poteka preko Kiinigsbofena m kojiališča Mer g e n t h e i m do Wimplena ob Neckar-j u , je bila ojačena. Sovražnik jc izsilil po močnih napodili proti našim črtam med H e i 1 b r o n-n o m in Renom pri Karlsruhe posamezne vdore, ki pa jih je moral pla-čati i izgubo številnih oklepnikov. V Karlsruhe so zadivjali ogorčeni poulični boji. Lovski in borbeni letalci so podnevi in ponoči usmerili uspešne bombniške in strojniške napade proti sovražnim premikom čet in preskrbi. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal. Po došlih vesteh je bilo t mesecu marcu na zahodnem bojišču uničenih ali zaplenjenih 725 angleških ali ameriških oklepnikov, naskakovalnih topov in oklepniških ogledniških vor. Na dalmatinski obali je sovražnik ponovno pričel z močnimi napadi proti našim oporiščem na obeh straneh G o s p i č a. Na področju pri B i h a č u dobro napredujejo lastni protinapadi proti tolpam, ki streme proti severu. Angloameriški bombniški oddelki so izvedli podnevi in ponoči napade na kraje v sovernem in sred njene m-š k e m področju, pri čemer sta bili posebno zadeti mesti Kiel in Hamburg. Letalske obrambne sile so sestrelilo 31 večinoma štirimotornih bombnikov. Poročila z bojišč Berlin 5. apr. Bitka na zahodu jo prešla v torek tudi na srednjo Nizozemsko. Pri Arnhelinu so v teku boji proli nemškim naprej preloženim oporiščem med Waalom in Lekom Istočasno so ojačili Britanci svoj pritisk ob reki Isseli, da bi pomagali Kanadčanom, ki napadajo ob Loku ter da bi zagotovili severni bok Severnoamerikancev, ki napadajo v Teutoburškem lesu. V severozahodnem delu Teutoburškega lesa je uspelo sovražniku, da si je odprl cesto proti Osna-brflcku ter se prebil h svojega vdora pri llerfordu proti \Verri, kar ga je stalo občutne izgube. V zaledju sovražnih oklepniških osti so branile nemške čete Miinster proti osredotočenim napadom ter so prešle k protinapadom pri llam-mu. Medtem ko je ostalo napredovanje na področju rek Diemel. Eber tn Fulda zelo skromno in so nemški grenadirji ter oklepniški grenadirji od Siegi s številnimi protisunki sovražnika zapahnlli nli pritisnili nazaj, se je področje vzhodno od NVerre razvilo v težišče ogorčenih bojev. To pod ročje leži med Eisenachom-Meiningenoin-Golho. Ko so se izjalovili hudi napadi na nemška glavna oporišču, so so vrinili sovražni oklepniški klini deloma ob avtomobilski cesti v smeri proti tlotlii, deloma pa na stranskih cestah skozi Thtlrinškl gozd do Arn-standta. Hudi boji v cestnih dolinah pa še trajajo, V dolini reke Kinzig in ob reki Main med Gcmtlndenom in Ochsen-furtom eo Severnoamerikanci stremeli, da bi si osvobodili svoj globok južni bok. Nemški protinapadi so vrgli sovražne sile, ki so j>rodrle severno in južno od Wilrzburga nazaj do reke. Nemški planinski lovci eo pri Wimpfenu ob Nek-karju izvedli nadaljnje protinapade, nemški grenadirji pa so v zgornjereneki nižini zaustavili na obeh straneh Bruch-sala močne napade 7. severnoameriške armade. Tudi na vzhodnem bojišču je nadaljeval sovražnik svoj pritisk na dosedanjih žariščih. Med Blatnim jezerom in Dravo sili proti dolini Mure. ob gornjem toku reke Rabe pa si je zagotovil dosedanjo napredovanje. Njegovi glavni napadi uo bili izvedeni južno od Donave, kjer jf nemška l>ojna skupina z zagrizenim vztrajanjem preprečila pri Badenu name ravani prodor do Dunaja. Tudi pri Bratislavi so bili Sovjeti zaustavljeni v globini obrambnega sistema. Sprememb pol ni boji na obeli straneh Vaha niso prinesli bistvene izprenieinbe. Kakor nu obeh straneh Donave, tafeo no ostali po novui boljševiški prebijalni poskusi brezuspešni v zgornji Šleziji in pred Bre-slauom. Ob Lausitzer Neise in ob spodnji Odri je bilo bojno delovanje skromno, Na zajmdni struni Danzinškega zaliva in San Francisco - težka preizkušnja Stockholm 4. 4. »Važnost poljskega vprašanja je tako velika, da nekateri krogi menijo, da bosta Churchill iin Roosevelt Stalina prosila za nov sestanek, da bi to stvar uredila«-, pravi nek članek diplomatskega dopisnika londonskega >Daily Maila«, ki se bavi z dnevno naraščajoči težavami za konferenco v San Franciscu, Poljsko vprašanje in dejstvo, da sovjetski zunanji minister Molotov ne bo prisostvoval konferenci, sta zadosten razlog, da bo potreben nov sestanek med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom. »Nevvs Chroniele« zagovarja iz istega razloga preložitev konference, ker predvideva drugače trk zavezniških nasprotij. Sodelavec angleškega časopisa »New York Sund« označuje naraščajočo bojazen severnoameriških političnih krogov nad usodo konference v San Franciscu ter ugotavlja, da je zašla ta konferenca >v resno stisko«. Škode, ki jo ie napravila »neverjetna neumnost tajne pogodbe« v Jalti, namreč Rooseveltova privolitev, da dobi Sovjetska zveza tri glasove, pravi časopis, sploh ni mogoče prikriti. Ta pripomba časopisa »New York Simd« odstranjuje tančico tajnosti iz Jalte skupaj s »Tassovo« izjavo, ki jasno pravi, da so si ti trije vojni zločinci med seboj razdelili glasove; to Tassovo trditev potrjuje članek »New Vork Sunda«, ki pravi, da se Roosevelt doslej ni upal objaviti javnosti pravih jaltskih 6klepov in tamkaj nastale podrejenosti diktatu Kremlja. On in njegov sokrivec Churchill nista povedala svojemu narodu resnice, ker se tega nista upala storiti. Iz tega se da razlagati tudi na^al ogorčenja angloameriške javnosti nad sedaj objavljenimi sovjetskimi prevzetnostmi. Ženeva. Časopisni zastopnikj skoraj vseh časopisov v zavezniških deželah so severnoameriškemu državnemu departe-menlu predložili 35 vprašanj, da bi zvedeli podrobnosti o var-eostni konferenci v San Franciscu tn obvezali, na katero je Roosevelt že vnaprej pristal. Amsterdam 4. 4. Severnoameriški zunanji minister Stetlinins je v torek objavil, da je prezident Roosevelt umaknil predlog, da bi imele Združeno države v novi zvezi narodov tri glasove, poročajo iz \Vashingtona. Stett:nius je dodal, da bodo morali v San Franciscu združeni zavezniški narodi sami pretehtati in odločiti vprašanje, aH bosta ukrajinska in beloruska republika lahko postali posamezni članici »svetovne varnostne organizacije«. Dalje je zunanii minister objavil, da konference v San Franciscu ne bodo preložili. Berlinsko časopisje k položaju Berlin, 5. aiprila. Berlinsko jutranje časopisje se bavi danes z naraščajočim nemškim odporom na zapadnem bojišču in političnim razvojem, polnem kriz v medsebojnem razmerju med zavezniki. .Dve dejstvi bosta določali sliko najnovejšega položaja, piše »VSlkisclier Beobachter«. Prvič, so pričele delovati nemške obrambne akcije, številke uničenih oklepnikov so narastle, nemške skupine se branijo uspešneje in hrabre posadke na ■ zasedenem področju se bore z nezmanjšano silovitostjo naprej. Drugič sodeluje civilno prebivalstvo pri boju proti angleškim in ameriškim vsiljivcem, kar sovražnika zelo vznemirja. Ti dejstvi silita sovražno vodstvo do spoznanja, da ne bo mogoče nemške vojske in nemškega naroda tako hitro prisiliti na kolena, kakor »o zdi potrebno Angležem in Amerikancem, da bi učvrstili svoje ogroženo stališč*. f_ ozirom na svetovno-poliffna nesoglasja, ki se pojavljajo na drugih popri- ščih. »Deutsche Allgemeine Zečilung« piše, da upajo doseči popolno uničenje Nemčije, še preden bi nastal prelom, ki postaja med sovražno koalicijo od dneva do dneva večji in nepremostljivejžl. Toda ta špekulacija, ki dela z umorom, množičnim streljanjem in izropanjem nemSkega prebivalstva, je naletela na ojačeu in osredotočen odpor vseh Nemcev, ki se hočejo vreči s telesom in dušo proti vsem sovražnim nakanam. K političnemu razvoju med zavezniki pa vidi »Deutsche Allgemeine Zeitung« posebno v umaknitvi Roosevelto-vega načrta eventualne preložitve konference v San Franciscu dokaz, da »v Beli hiši« vidijo prihajati nevarnost, da bi Sovjetska zveza lahko odklonila svojo udeležbo na konferenci v San Franciscu. London in VVashington je neprijetno dir-nila spretna taktika zameglevanja in mešanja, a katero skušalo spraviti Sovieti svoje' jaltske partnerje k ravnotežja. v Kurlandiji so biln nemške čete ponovno zapletene v hude obrambne boje ter so odbile močne sovjetske napade. Borba na zahodu se sestavlja iz ne-številnih hudih l>ojev za nemške odporne črte, ki potekajo deloma ob rekah, deloma ob obronkih gora. Med Artiheimom in Osnabrllckom se vodijo hudi boji odsek Lek, spodnji tek reko Ijssel, prekop Twenthe-Vechte-Dortmund-Ems in zgornji tek reke llase. Lek in Ijrsel sta ostali nepremagani ter ščitita še nadalje srednjo nizozemsko cestno omrežje V nizozemsko-nemškem obmejnem področju so Britanci pritisnili dalje proti severu v smeri proti Lingenu in Renu, da bi naprej prodrli in Seveinoamerikanceni, ki so jih težko zdelali nemški protinapadi zagotovili severni lx>k. Na severozahodnem delu pogorja so se v zadnjih dneh nakopičilo pred nemškimi ogorčeno se braitečimi zapahi močne sovražne sile. šele p° izgub polnili napadih so ti napadi odprli cesto, ki vodi v Gsnahrilck. V obeh mestih v zunanjih okrajih v zaledju sovražnikovih oklepniških klinov ležečega mosta M iin sira (rajajo sedaj hudi boji. Sovražnik je dosegel pri Oyn-hausenu Wesero iz svojega vdora, ki en je jzvojeval prejšnjega dne ob avlomobil-liilski cesti pri llerfordu. Daleč v zaledju oklepniškega klina trajajo boji še pri llamniu Soestu. Spričo ogorčenega odpora nemških čet je ostalo anglojimeriško napredovanje med spodnjim Renom in prekopom \Vesera-Ems kliub po občiitni izgubi oklepnikov doseženemu vdoru pri Osnabrtlcku in 0ynhausenu v glavnem skromnejše, kakor prejšnjega dne. Medtem ko se ob rekah Dicmel, Kdor in Fulda niso razvile nobene važnejše sovražno operacije ter so nemške čete vzhodno od reko Sieg tapahnile sovražne sile, ki eo prodrle proli vzhogu, se je med Kise-nachom, Meiningenom in Golbo razvilo novo težišče. S sunkom v Thiirinškem gozdu jo postal še daljši severnoameriški občutljivi južni bok. Zaradi tega so Severnoamerikanci ojačili svoje na|x>ro v vzohdnem Spessartu in ob reki Main na obeh straneh NVUntbirrga, da bi prehiteli nemške protiukrepe. Mogočen odpor nemških čet, ki je pri Karlsiadtu in Ochsenfurtu naraste! do energičnih protinapadov pa jo sovražniku onemogočil dosego nameravanega oilja. Med dolinama reke Tauber in Neckar jo bil sovražnik potisnjen v obranit)«. Hudi, ktajevno omejeni boji so se razvili na področju pti Bruchsalu. Tukaj je skušal sovražnik osvojiti s sunki železnico, ki vodi iz Brurhsala v pogorje ter si pridobiti s pritiskom proli jugu ugodne izhodiščne (>oložajc za napad na Nemški odpor na zahodu narašča Berlin, 5. aprila. V sovražnem časopisju in poročilih angloameriških vojnih dopisnikov stopa vedno l>olj v ospredje ugotovitev, da na zapadnem bojišču vedno bolj narašča odpor in da ee civilno prebivalstvo v naraščajoči meri udeležuje boja proti angloameriškiin vsiljivcem. Tako pravi neko Reuterjevo poročilo iz angloameriškega glavnega stana, da so Montgommeryjeve čete naletele na naraščajoč odpor in da se je poskus razbitja nemškega bojišča izjalovil ob fanatičnem odporu nemških vojakov. Islo poroča britanski vojni dopisnik Marshall Yarrow, ki pričenja svoja poročila na zapadnem bojišču s tem, da je tempo angloameriške ofenzive na zapadu občutno popustil. Povsod je opaziti ne le ojačenje nemškega odpora, temveč so nemške četo večkrat prešle celo k protinapadom, s katerimi je bilo čutiti pritisk na ameriških vojnih črtali. Angleški poročevalski urad -Exchai]ge Telegraph javlja iz območja druge britanske armade o žilavem nemškem odporu. Sveži nemški oddelki mladih fanatičnih borcev so se žilavo ubranili vseh britanskih napadov ter zadali občutno izgubo britanskim četam. »Stockholms Tidningen« javlja iz ameriškega glavnega slana, da se nemške čete zagrizeno bore kljub množičnemu navalu. Tudi sovjetski uradni časopis -.Pravda; prinaša poročilo sovjetskega vojaškega strokovnjaka generala Dalaktionova, ki jasno navaja k položaju na zapadnem bojišču, dn je zaustavljeno angloanieri-škoprodiranje, tako da Amerikanci in Britanci zaznamujejo le razmeroma skromno napredovanje. Sovjetski voiaški kritik podčrtava predvsem odločen odpor številnih nemških mest, ki so zahtevala od zapadnih sil visok krvni davek. Ti sovražni glasovi so potrditev za lo, da je obrambna pripravljenost nemško vojske kakor doslej še nezlomljena. V teli glasovih prihaja jasno na dan razočaranje, da se niso izpolnile pobožne sanje, da l>o kmalu končana uničevalna vojna proti nemškemu narodu in da je glavna zasluga za neizpolnitev teh želj nemška »London in \Vashinglon smatrata, da je delovanje njihovih uspehov postalo politično resno,« piše »Berliner Morgenpostc v svojem uvodnem članku o opazovanju položaja. Da poljskega problema od Jalte niso mogli rešiti, ltaže, da ni nikakega govora o jaltskem kompromisu. Če se šo luko močno trudijo, da bi zakrili odprt prepir, zaključuje časopis, vendar no morejo preprečiti, da ne bi svet pravilno razumel obsega in razburjenja celotne diskusijo med tako zvaninui zavezniki. vojna odločnost in nezlomljiva pripravljenost nemških vojakov. To občutijo v Londonu in Washiugtonu tem bolj neprijetno, ker se je s tem izkazalo tipanje, da bo možno naraščajoči politični kon-flOkt v sovražni koaliciji premostiti z vojaškimi poročili o uspehu na zapadnem bojišču, kot napačna &i>ekulacija. Turčija in Balkan Bern. Ankarskj dopisnik lista jBasler National Zeitung« piše, da nima politični razvoj v jugovzhodni Evropi zadovoljivega in za bodoči novi red Evrope obetajočega poteka. Beg romunskega ministrskega predsednika Radesca v britansko jxr slanišlvo je treba smatrati kot simploma-tičen za reakcijo romunskih dogodkov na razmerje med zavezniki. Vedno znova se glasno pojavljajo dvomi, ali bo Moskva sprejela zavezniško intervenoijo v Romuniji. Turčija gleda s skrbjo na Balkan. V Grčiji groze novo krizo. Komunistični napadi proti Plaslirasovi vladi kažejo, da pripravljajo grški komunisti akcijo za preosnovo vlade. Stalno naraščajoča silovitost nasprotij med Grčijo in Bolgarijo pomeni nadaljnje ogrožanje Balkana. Na vse te konflikte pa ne gledajo v Ankari kot na notranje balkanske zadeve, temveč kot na delovanje vplivov velikih sil. Londonski dopisnik časopisa »Basler Nachrichten« javlja, da tudi I-ondona ni posebno presenetila odpoved pogodbe. Tudi tukaj poudarjajo, da je to izraz one nove linije, ki jo zasleduje Moskva. Domnevati je treba, da no bo Sovjetska zveza po končani vojni trpela utesnitve v f"rnem morju. Ta ameriška vest daje vedeti, du so London in VVashington ne bosta uprla tem neprijetnim sovjetskim zahtevani. Turčija, ki še vedno upa v vprašanjih morskih ožin na pomoč Angloamerikancev, mora končno uvideti, da jI prav nič ni pomagala vojna napoved Nemčiji in da jo bodo sedaj zavezniki predali na milost in nemilost Moskvi. Karlsruhe. V Bruchsalu, ob višinskem pragu nit obeli straneh mesla iu v dolini ki je Jugozahodno od mesta, eo nemške čete v hudih bojih zavrle ogorčene sovražne napade. Zadnja poročila z jugovzhodnega bojišča Berlin, 5. aprila. V eevernozapadni Madžarski so bile |>od visokimi izgubami odbile sovjetske in bolgarske čete pod boljševiškim vodstvom jned Donavo iu Rablio. Medtem ko eo boji n Burgeti-ladu, kjer so Nemri svoje položaje zopet utrdili, izgubili včeraj nu silovitosti, je ostal boljševiški pritisk zu|wi>l;«o od Nru-sledlerskega jezera še nadalje izredno močan. Glavna »mer sovjetskega pritiska je bil Dunaj. Na bndenskem področju so Sovjeti osredotočili glavnino svojih hitrih oddelkov, vendar so bili kljub premoči \ gradivu odbiti po skromnih začetnih uspehih. Istočasni napadi j^reko senune-rinške železnico pa eo se zlomili v nemškem obrambnem ogn|it V splošnem gledano je postal i>oloiaj v primeri s prejšnjimi dnevi stabilnejši. Nemški ol-l>or narašča od uro do ure. Drugo ležišče sovjetske veleofenziv« proli nemški Vzhodni marki pu je ležalo na področju Bratislave, kakor tudi v Malih Karpatih. Po številnih brezuspešnih bojih, ki so stati visoko krvne žrtve, je dospel nek sovjetski naskakovnlni oddelek na severovzhodu Bratislavo do zunanjih okrajev, obležal pa je spričo izčrpanja. V Malih Karpatih trajajo hudi boji za prehodne cesie scvernozapadno od Bosinga. Angloamerikanci in Dardanelc Bern 4. t. Agencija -dlniled Pret-s« sjioroča iz Newyorka, da Združenih držav ni presenetila odpoved sovjetsko-lurlke prijateljske pogodbe. V tem gledajo logično posledico moskovske politike, ki hočn spremenili položaj v sovjetski varnostni coni v skladu z novimi razmerami. Moskva hoče sedaj doseči cilj, po katerem stremi žo več sto let in to je nadzorstvo nad morskimi ožinami, ki vodijo v Sredozemsko morje. Bern. »Berner Tngblatt« ugotavlja k vojnemu položaju, da bo celotno sve-tovnppoliticno dogajanje slalo nadalje (vxl vtisom sovjetskega prodirnnja proli zahodu. Sovjetsko morje naj ne poštam-lo Vzhodno morje, Stalin zasleduje tudi nn jugu načrt, da bi sle židovski komisar za izropanje Nemčije Izidor Lubin, ki bo odpotoval kmalu v Moskvo, ponesel iz Združenih držav načrt za gospodarsko uničenje Nemčije. Ostanke nemške industrije naj bi za nekaj desetletij postavili pod nadzorstvo. Kakor javlja severnoameriška agencija nadalje v zvezi s potovanjem žida Ltrbi-na, hočejo Sovjeti odpeljati v Sovjetsko zvezo vso nemško industrijo in vse raz-|>oložljivo blago. Izidor Lubin je torej že marljivo pripravljen, da bi uveljavil svoj položaj kol prisilni opolnomočenec pri izropanju Nemčije tako v Združenih državah, kakor tudi v Moskvi s pravo židovsko kttp-čijsko spretnostjo. Beg pred »osvobodilci« Stockholm, 5. aprila. Kakor pravi vest švedskega časopisa »Dagens Nyheter< je izjavil Bexedius, Šef inozemske komisije, da se bo gotovo mani kot 1% na švedsko pobeglih beguncev hotelo vrniti v svojo domovino, ki so jo zasedli Sovjeti. S tem so postavili na laž trditve švedskih časopisov, kakor Sovjetom prijaznega časopisa »Expressenn«, da se bo 2<>% na švedskem živečih baltskih beguncev vrnilo v svojo domovino. Milan. Vest o Badoglljevem samomoru, ki jo je razširila švicarska radijska [»ostaja Monte Ceneri, je radio Rim tako negotovo demantiral. da milanski od-ločuioči kroci domnevajo verjetnost samomora. »SLOVENEC«, petek, O. aprila 1045 — št. 77 C Iz sončne Goriške in Krasa Borba proti nasilnim komunistom in njihovem ofarskim /aplečuikom rodi lepe sadove. Podeželje je že večiuomu ozdravljeno. »90% ljudi na deželi je spoznalo »osvobodilno« sleparijo in je protikomunističuo,« mi je rekel dober poznavalec kraškega prebivalstva. Gore, Vipavska dolina. Brda in deloma tudi Kras so pod rdečim nasiljem, njegovim izmozgavunjem in trpljenjem spoznale resnico in spregledale. Posle komunističnih krvnikov in priganjučev vrše sumo še izprijeni terenci, med ku-tcrinii je marsikuk bivši savojski ovaduh, in ponorela piinfaru. Razsodni ljudje so rdeči farbariji že vsi obrnili hrbet. Med tržani in meščani je več nadute domišljavosti in zakrknjeuosti ter je bilo še premalo gorja, zato duševni razplet ni tako ugoden. Ti »napredni« nacionalisti, ki so se vedno radi ponašali kot edini pravoverni narodnjaki, so bili nekoliko razdraženi, ko so | >o septembrski »osvoboditvi« slovenski komunisti preplavili deželo z italijanskimi tovariši, vendar so kmalu I »odlegli prefrigani komunistični agitaciji in so se potolažili. Sedaj mirno pričakujejo, da bodo njihove narodne cilje uresničili italijansko-slovenski komunistični pobratimi, ako še niso svo- t Bogoslovec Malavašič Alfonz Pri St Jot tu nad Vrhniko ao pokopali domobrnnoa Gete »a 7.vezo, bo^oalovo« IV. Ietn>»» ljuUjsa*k>'ga semenišča, Malavaši. ia Alfonza. Padel je na Veliko nedeljo zjutraj kot irtev napada iz zasede prt Črnem vrhu n. Idrijo. Njegova neprlčn. kopana sir rt je vse. U so ga poznali, hn do zadela. Spet smo ob tej amrtl videli, da si OosikmI kot spravno irtev sa "e-itev alo-«k«era naroda jstnlje naSe najbolj/Se. NI pretlravanjo, Se rečemo, da je bil Alfonz uied najboljšimi. Malava-ilč Alfonz jo bil prav gotovo iz--clnn talont. Vsem so bile znane njegovo eln-sberne in jezikovne sposobnosti. Poleg kla-ftu-nih jezikov je gladko govoril nemško, francosko, ' ^Sko, italijansko in rnsko. Večkrat »i ga videl v Ljubljani, kako as jo h 7 težave ruzgovarjol z vojaki vseh mogočih narodnosti la dialektov. Zelo s« Je zanimat za filozofijo. Včasih so pri predavanjih kar čudili njegovim si'htilnim vprašanjem, s katerimi je kazal globoko razumevanje predmeta. Se bolj po smo ga občudovali kot prija-tel/a, ki je znal s človekom čutiti, se mu pribliiath Z njim ae je vsak lahko razumel. Bil je duhovit in iegav. Njegovo pripovedo-vanjo je bilo tako alikovito, da ga je bilo uiLek poslušati. Vse te svoje zmožnosti pa je hotel postaviti v službo Bogu. Kako teme.jito je vzel svojo pripravo oa duhovniški poklic. Kolikokrat smo ga videli v semeniškl kapeli vsega zatopljenega z Bogom. Ko je moral obleči vojaško suknjo, se je hitro znaSel in se tudi kot vojak še naprej skrbno pripravljal na svoj pok 11 o. Vedno je bil poln korajie, tako tndi ob smrti. Ko so pričele okoli njega Švigati kroglo. ni izgubil glave. Tovarišo, ki ao bili z njim, je opozoril, naj obude kesanje. Sam ie rapjen, je še na bogu podpiraj teie ranje-4f(;ga soborca. Ob tom je še sam dobil smrtonosno rano. Hudo nam je ob izgubi tega od Boga tako nadarjenega in toliko obetajočega pri jatclja. Vemo pa, kako je pred Bogom dragocena smrt njegovih pravičnih. Zato so dviga ob toj smrti h Gospodu prošnja, naj kri nedolžnih skoraj odvrne oil našega na. roda jezo božjo. jega »prepričanja« zapostavili umazanemu proliturstvu, kateregu si ob koncu obetajo. Saj so pota teh »nacionalnih hertMev« tako tajnostmi, da so bili nekateri izmed njih obsojeni skupno z italijanskimi radikalnimi badoljevci. K zboljšanju položaja na deželi so veliko doprinesli tudi dobrovoljei, ki imajo lepo vrsto postojank po Vipavski dolini in na Krosu. Zaradi svojega mirnega, ljubenzivega nastopa so si pridobili nukloujenost domačinov, s svojo, odločnostjo so ustvarili pa varnost in redne življenjske prilike. Tudi smrt mladega, 32 letnega dr. Jožeta Kogeja, odvetniškega pripravnika, ki je bil v zadnjem času zaposlen pri organizaciji Todt, ie močno odjeknila v mestu. Pokojnik, ki je bil med Slovenci splošno znan, se je, tako pravi uradno poročilo, 15. marca nekoliko po osmi uri zvečer srečal v ozki, nekoliko odročni ulici Bačamonti, z italijansko vojaško putrolo- Zaradi zamenjave je nastalo streljanje in Kogcj se ie zadet od rafala brzostrelke zgrudil v krvi ter nekaj dni zatem izdihnil ▼ bolnišnici. Bil je zaveden Slovencc in je izhajal iz naših vrst, ie bil delaven in je mnogo dbetal. Njegova smrt je zadala občutno rano našim vrstam. Po rodu je bil Idrijčan vse njegovo delo je bilo pa usmerjeno na Goriško in se ie čutil Goričana. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Prav isti dan, dne 15. marca, v popoldanskih urah so neznani, v vojaške uniforme oblečeni zločinci ustavili na državni cesti, ki pelje iz Gorice proti Crnicam, novega črniškega dekana gospoda Kodriča in zahtevali, da jim izroči kolo, s katerim se je vozil. Ker se je g. dekan obotavljal, je eden izmed tolovajev oddal nanj strel iz revolverja in ga v polno zadel. Nasledni. dan so nesrečnega gospoda pripeljali v goriško bolnišnico. Bana je bilo sicer težka, vendar ne smrtna in se dekanovo stanje KULTURNI OBZORNIK Zapiski o otrokih Založba Ljubljanska knjigarna j« v kratkem času svojega obstoja izdala ie dve knjigi: razpravo dr Senka o kongresa v Ljubljani leta 1X21, ter sedal prevod dela znano slovaške pisateljice Klene Marothy Sultesovc: Moja otroka, ki ga je oskrbel prot. Uršlč Tako »mo dobili po dolgem času zopet novo delo iz slovaške književnosti, ki je bilo pred tem prevedeno ie v francoščino in hrvaščino. S tom se predstavlja tudi slovaška pisateljica, ki je stala dolga lota v ospredja slovaškega Javnega življenja kot politična in organizacijska voditeljica slovaškega ienstva, nekako tako kakor pri nas Franja dr. Tavčarjeva. Hčerka protestantskega pastorja Marothyja. ki se je odllko-val v narodno buditeljnkem delu ie za romantičnega buditelja Stura, je bila rojena leta 1855 ter se jo poročila s trgovoom Sol-tesom, stopila na čelo ženstva kot urednica 1 najbolj razširjenega slovaškega ienakega lista »Zlvena« ter predsednica organizacija istega imena, delovala pa je ludi kot pisa. toljica romantičnega kova. naslednica Va. janskogo romantičnega realizma. Napisala jo več romanov iz življenja inteligence, kakor tndi kmetske. toda največji sloves je dobila s svojo dvodelno knjigo »MoJa otroka«, ki jo je zase pisala kot dnevnik o svojih otrokih v letih 18T» dalje, za tisk pa Bripravila po smrti sina ln hčerke I 1913. mrla pa je leta 1939. In prvi del teh za-piskov, ki nosijo podnaslov »Dvoje življenj od zibelke do groba«, siro dobili sedaj v lepem slovenskem prevodu, ki nekoliko spominja na podobno delo Zofke K vod rove. Ni to roman o otrokih ali novelistične zgodbe v smislu kakega »Hlačka«, temveč je to resnično z ljubeznijo in nazornostjo lepo opisan razvoj otroka, kakor ga gleda mati ln ga opisuje s tedna v teden in z dneva v dan, vedno pod različnim zornim kotom. Pisateljica spremlja v tem razvoju hčerko Alonko od treh let do smrti v g letu, sinčka Ivana pa od rojstva do vatopa v ljudsko Solo. Ta razvoj vsebuje prva knjiga. Knjiga nudi prizadevanja prve družinske vzgojiteljic-matere, da bl spoznala do dna različna značaja avojlh dveh otrok, e katerima živi od jutra do večera, trpi z n.ii. ma ponoči in upa, da vzgoji dobra človeka iz njiju. NI v knjigi izrecnih vzgojnih tendenc, temveč so samo zelo ljubko in s toplo materinsko ljubeznijo opisani prvi koraki otrok, otroSko žlobndranje se raavija po hitro boljša. Želimo mu skrorajšnjega okrevanja! IZ POSTOJNE Postojna je bila še nedotaknjena, nepoškodovana, Pri mojem zadnjem obisku pa ni bilo več tako. Letalski napad pa ni napravil samo materialne Škode, temveč je zahteval ludi nekaj človeških žrtev. Med ubitimi je bil tudi gostilničar in hotelir g. Vladimir Paternost. Delal je zunaj na vrtu, ko je izza pobočja prihuljeno priplavalo sovražno letalo, je sovražnik metal bombo ln mitraljiral. G. Paternost se ni utegnil umaknili v hišo. Njegovi domači, ki so bili ludi na vrtu, pa bliže domu, so se skrili v hišo, on je pa obležal s prestreljenim hrbtom in razbito glavo. Bil je v hipu mrtev. Smrt blagega gosp. Paternosta, ki Je bil zelo mirnega zna/čaja in ni nikomur storil niič žalega, pa je že pod savojskim režimom zaradi svoje narodne zavednosti moral mnogo pretrpeli — saj je bil večkrat zaprt in interniran — je z bridkostjo prevzela vse mesto. Njegov pogreb v nedeljo 25. marca je bil resnično žalni sprevod, kajti vsem je bilo težko ob grobu šele 48 letnega delavnega in skrbnega moža-poštenjaka. Naj počiva v miru! BISTRIČANI ZA KNJIŽNI SEMENJ V vsak večji kraj je bilo na Primorskem dostavljenih po; 1000 ali še več tombolskib tablic knjižnega semnja po 20 lir. Zanjo je prevzel skrb v vsakem kraju poseben poverjenik. Pri prodaji teh tablic prav skrbno sodelujejo povsod tudi trgovine in trafike. Prebivalci Ilirske Bistrice in Trnovega so za to človekoljubno in obenem silno potrebno akcijo takoj pokazali veliko zanimanje in razumevanje. Tako so n. pr. v Ilirski Bistrici prodali tombolskib tablic »Socialne pomoči na Primorskem« samo v treh dneh za 10.000 lir. Bistričaini in Trnovci pač vedo, da same >pobožne« besede malo pomagajo, da je treha ljubezen do bližnjega v dejanju pokazat med nami dosti takšnih, ki imajo do trpečega sonarodnjaka v6aj šo nekaj sočutja. vseh toh straneh dnevnika, ki »o priča, kakor se v »otroku, temu čudežu božjem, razvija duSIca«. Kako se v Alenk, razvija bolestna raznežonost, pa izredna nadarjenost, v Ivančku pa zdrava razposajenost. Včasih ima človek vtis. da ljubi bolj sinčka, toda prav s hčerko jo ie zadela največja bolečina. kajti v osmem letu zboli na Skrlatinki na oddihu pri teti. pastorjev! ženi. nmro pa doma na posledioai pljučnega vnetja. Z njeno 6mrtJo se zaključuje prvi del. Druifi del pa Je posvečen sinčku Ivanu, ki ga je tudi pospremila — do grobs, in Se ni izšel Ljubka knjiga, po kateri bodo radi se. gall vzgojitelji, predvsem pa roziskovalci otroškega razvijanja pa tud' matere, ki bodo na podlagi tob zapiskov lohko še bolj opazovale senčne ln dobro s rani svojih malčkov ter jih primer iale tema otrokoma. Vsaka mati doiivfja take malenkosti oh svojih otrokih, toda fioltesovi je uspelo, da jo ve« la majhen, a izredno pol* svet ob otroka prenesla v knjigo ter tako sama postavila najlepši spomenik svojima otrokoma. Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Delitev racioniranih živil v mesecu aprilu 1. V Ljubljani ter v občinah Ježica in Polje: a) Osnovna Mrliška nakaznloa brez pre- tiskanih črt In z eno protlskano zeleno vodoravno črto: 100« g rlža in 1»H g flfcila skupno na vseh TO odrezkov za iivila za juho z datumi od 1. do 30. aprila; 25» g sladkorja na vseh 10 odrezkov za sladkor; 1 del olja na prvih 8 odreakov sa m«, »čobo z datumi od 1. do 8. aprila; 25* g soli na oba odrezka za sol: 125 g kavnega nadomestki, na odrezek »3 — Apr«; 53 g kvasa na oba odreaka za kvas prejmejo samo potrošniki, ki niso prejeli odrezkov za moko; 50 g pralnega mila eknpno na oba od-rozka za milo; Delitev moke bo objavljena naknadno. b) Dodatna živilska nakaznica DoMa za otroke do 3. let starosti brez pretlska alt z eno pretlskano zeleno črto: 25» g sladkorja na odrezek »Mlad a Ml«. Vsa našteta živila lahko nabavijo po-trošntki takoj, v kojikor jih imajo trgovot v zalogi, sicer pa po 12. aprilu. S. V vseh ostalih podeželskih občinah: a) Osnovna živilska nakaznica pretlska-na z dvema zelenima črtama: 10«» g rlža na prvih 15 odrezkov za iivila za juho z datumi od L do 15. aprila; 25» g sladkorja na vseh 10 odrezkov za sladkor; W» g soli na oba odrezka za soli 125 g kavnega nadomestka na odrezok »3—Apr«; 53 g kvasa nn oba odrozka za kvas prej-m«j. potrošniki, ki niso upravičeni za pr«. Jem odrezkov za moko: 5» g pralnega mila skupno na oba odrezka za milo; po t škatlico vilgalte »CeHnl» na odrezek »»-Apr«. b) Dodatna živilska nakaznica DoMa za otroke do 3 let starosti s prettskantma dvR-ma zelenima črtama: 25» g sladkorja na odrezek »Mlad.a «»1«. Delitev vžigalic V Ljubljani znotraj ln zunaj bloka, na družinsko nakaznico A, B In O: Po 2 škat. lici voščenk na odrezek »8—A«, po 4 na »8—B« in po I na »8—C«. Na Ježiet in Polju na osr,orno živilsko nakaznico za april po 1 škatlloo na odrezok »i—Apr«. Delitev zaseke za mesec april na Jezici in v Polj« Potrošniki prejmejo po 18« g zaseke za april na Številčne odrezke marčeve osnovno živilske nakaznice »Mar—23«. 24, 25 ln 2»«. Ostale podrobnosti delitve urodi dotični preskrbovala! urad. Na ljubljanska bolniška nakazila lahko delijo trgovci vsa nakazana, iivila razen trdih maščob. Poziv trgovcem! 11. t. m. oddajajo MPU odrezke živilskih nakaznio za drugo deJltev v marcu ttrgoval po sledečem redu: od 7—8 z začetnicami A—Ja, od 8—9 Je— L, od 9—10 M-Po ln od 10-U Pr—2. Trgovci obračunajo drago delitev moko po sledečih količinah: odrezek osnovno živilsko nakaznico 1« g, R. D. 82.« g, TD 185.8 g. NTD 248 g. sa noseče 124 g, bolniško 82.8 g ln mladinski C — 814 860 g. M, A. Razdeljevanje drv za železničarje Pokrajinski gospodarski svet opozarja, da se naj vat železničarji v pokoj en ci in vdove, kt posedujejo nabavno knjižioo za kurivo, zglnse v Nahavljalnl zadrugi dri. železničarjev tn predložo zadrugi evojo do-ba-r-.o knjiJtoe *»r»dt prijave za nove nakaznloa za kurivo. Prijaviti ae morajo tudi oni, kateri so do sedaj nabavljali kurivo pri dragih trgovcih s kurivom. Kavno ta tragična usoda daje knjigi melanholičen prizvok in vzbuja v nas sočutje do trpeče matere, ki je z njima izgubila takšno bogastvo lastnega življenja Ce so bo morda komu zdola knjiga dolgočasna, je ne bo prav sodil, kajti ti zapiski so toplo podoživ. ljanje matere najlepših trenutkov vzgajanja lastnih otrok, so literarno močno delo, ter vzgojiteljsko Izredno pomembno, zlasti fe ker iz knjigo veje velika religiozna vdanost v voljo, ki otroke daje ln jih jemlje. td m «•» Opozorilo V zadnjem času ae opsža, da se ob priliki protiletalskih alarmov občinstvo zadržuje bodisi iz radovedno«ti, bodial v svrho sončenja po raznih ravnih strehah ljubljanskih poslopij. Ker dotični • tem ne izpostavljajo v nevarnost samo lastnega življenja temveč omogočajo sovražnim letalnem tudi uporabo orožja za obstreljevanje in ogražajo s tem ilvljenje svojih someščanov, bo uprava poliolje, oddelek za protiletalsko zaščito v bodoče proti krivcem kar najstrožje postopala. Istočasno se prebivalstvo opozarja, da j« v6ako sežiganje smeti in odpadkov na vrtovih za časa protiletalskih alarmov prepovedano. SP0RT tSK HERMES — ODSEK ZA BOKS Pozivam vso člane odsokn, da se zanesljivo udolože sostanka v potok, fi. t m. ob 18.30 v dvoraui Akademskega doma in tre. ninga po sestanku. Od prihodnjega tedna naprej pričnomo a treningom na eladionu v Slškl. Udeležba obvezna. Prihodnji todon velika prireditev 1 — Načelnik. Operno gledališče Petek. «. aprila oh 17: Bernard 8baw: PygmaIlon. Kod Cetrtok. Sobota. 7. aprila ob 17: F. Lohar: Paganlnl. Red Sobota. „ , Nedelja, 8. aprila ob 17: Bernard 8haw: Fyemalt«n. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Zadnjikrat v sozoni -MttStDltfeB IHBPHU RAD50 UUBL3ANA Dnevni spored za 8. april: 7 Poročila v nemSčinl - 7.10 Jutranji koncert - Vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved apo-roda — nato: Prenos osredn. sporeda — Vmos: 12.30 Poročila v nemščini, poročilo o položaju iu poročila v slovenščini — H i o-ročila v nemSčini - 14.10 Prenos osredn. nom. sporeda - Od dveh do treh — šare meh — 15 Prenos osredn. nem. sporeda —-16 Kadilski orkester - 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Glasbena medigra. — ".JO Kmečki trio 18 Domači nnpevi - 18.45 »lz našega leposlovja« — 19 Komorni zbor — 19.30 Poročila v slovenščini - l»-4o Pronos branja članka minlBtra dr. Gobbelsa lz tednika »Das Reiclu - 20 Poročila v nemSčinl — 20.15 Prenos osrmln. nom. sporeda — .11 Dunaj pozdravlja Ljubljano - 22 Poročila v nomSčini in napoved sporeda — 22.15 Malo igranja, mnlo plesanja - 23 Prenos osredn. nem. sporeda: Glasba pred polnočjo. GOSPODARSTVO Dobave po zakonu o najemu In posojila. Iz poročila, ki je bilo predloženo amorlSk. kongresu o dobavah po zakonu o najemu ln posojilu, so znašal« te dobave od marca 1940 do konca lota 1944 35.38 milijarde dolarjev. Nasprotno pn so Zedinjeno države dobilo od zaveznikov blaga v najem ln na posodo za 4 milijarde dolarjev. 90% vseh ameriških do. bav Je Slo za angleSkl imperij in 8ovjetsko zvezo. Ki tajsko ln do Gaulla. . , NemSkl državni dolg jo znaSal kone« lota 1944 846.fi milijarde mark ln se jo lani pove. čal za 93.48 milijnrdo mark. torej povprečno mesečno za 7.78 milijardo mark (le a 1943 za 5.8 milijarde mark). Večinoma je zlasti novi Hnin lri-atVoi-sJiar, iriaaAi dolg. Obrestno hro-me"znaša letno 10.2 milijarde mark. od tega 5.2 milijardo za 135 1 milijardo dolgoročnega fundlTanegn dolga in okoli 4.9 milijarde za 210.5 milijarde visočega dolga. Vsakdanja Ljubljana... Poslovanje desinfekcijske naprave V vojnem času so mnoge desinfekoijsko naprave veliko zdravstvene in higiensko važnosti, kor so v tesni zvezi z nulozljiviml boleznimi, za katerih zatiranje so v prvi vreli ustanovljeno ln namenjene. Ob VII-harjevl^ulici v zasilni bolnišnici deluje mostna desiufokcijRka naprava, ki je lani dala priliko 14.306 ljudem, da so se »kopali in ki je razkužilo 6818 oblek, odej, iimnio in drugih stvari. V tej postaji je bilo lani zdravljenih tudi vočje število na garjab obolelih ljudi. Lani jo bilo prijavljenih 1788 primerov garij, od tob jo bilo 1459 ljudi zdravljenih v antiscablčnem zavodu, ki ga upravlja državni higienski zavod v Delavskem domu. Nekaj o pasjih ngrizili Mestnemn fizikatu je bilo lani prljav-ljonih 39 pasjih ugrizov. Pasja steklina se pri ljudoh lani ni pojavila v nobenem primeru. Ob vsakokratnem pasjem ugrizu jo mestni fizikat odredil pregled psa po živi. nozdrovniku. Ugriznjeni pa je bil poslan na liigionski zavod zaradi cepljenja. Nesreče in poškodbe Pri padou ai je močno poškodovala desno nogo 13 letna dijakinja Marija Ramovševa. — Štefanija Praprotnlkova, 41-letna gospo, dlnja je padla s kolesa ln se hudo potolkla po obrazu. — Z dežele jo bilo pripeljanih v ljubljansko splošno bolnišnico več ponesrečencev. V Bovtah pri Logatcu je bil 43-letnl posestnik Janez Križaj, zaposlen prt slamoreznlci. Rezilo slamoreznioe mu je j>o nesreči odrezalo tri prste leve roke. — V Lazah pri Zalogu je padla s kolosa ln si zlomila levo nogo 20-letna uradnica Ljudmila Feletova. Posestne spremembe Saturnu«, delniška družba za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani, je prodala Mlhaeln Štruklju, posestniku v Ljubljani, ZapnSka oesta štev. 8 v kat. občini Moste ležeči parceli št. 539/18 ln 539/19 v skupni izmeri 767 m' za 111.165 ltr. — Plautz Olga pl. Kellerfold, hišna posestnica v Ljubljani, Stari trg št. 30, Je prodala Angeli Staneer. Jevl, trgovki v LJubljani, Dunajska cesta št. 10 dve travniški parceli v kot. občini Vi« St. 1163/185 v Izmeri 448 m' In 6t. 1163/136 v izmeri 448 m» za 152.000 lir. Marca izbrisana posojila Po podatkih zemljiške knjige j« bilo podanih v marcu 30 predlogov »a Izbris hi-potočnlh posojil in kreditov v skupnem zne. skn 3,991.000 Din. Najvišja Izbrisana hipoteka jo znašala 2,500.000 Din, ki je bila vknjlžena nn neki nepremičnini v kat. ob. čini Kapucipsko predmestje. Pri 7 nepro. mlčnlnah je bilo daljo Izbrisano 284.640 lir, pri 5 nepremičninah stari dolgovi T znesku 5.436 K in 3.500 gld. Tatvine v ljubljanski okolici Na Pljavl goriol Je Ml posestniku Fraitu Prbincu ukraden iz zaklenjene shrambe 70 tisoč lir vroden elektromotor s 5 in pol KS. — V Zgornji Besnici, občina Trebeljevo, so neznani tolovaji ponoči 20. marca odpeljali ia hleva posestniku Antonu Janfarju 60.000 lir vrednega konja, posestniku Franu Bab-niku 50.000 tir vredno kobilo, a posestnika Jožetu Levstiku 30.000 ltr vrednega vola, težkega do 400 kg. Popolne sreče zemlja ti ne qr, naj tudi vsako zeljo ti izpolni. (Medved.) MALI OGLASI (Službe I dob« | KUHARICO dobro, ta-koj sprejmem. Naslov v upr. »St.< »t. 2335. SOBARICO pridno in pošteno, takoj sprejmem. Naslov v npravi »SI.« pod St. 2336. NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupnje ornet-nine, plača takoj. Stritarjeva nI. 2_ SLIKE naiih starejših in mlajših mojstrov kupim. Pridem na dom. jsib ku- SPRETNO MOč, popolnoma samostojno -neoporečno delujočo ter izveibano v tipkanja na pisalnem stroju, iščemo kot prevajalca (prevajalko), SS-Stsn-darte »Knrt Ejjgers« -Kommando »Adria« — Ljubljano, Miklošičeva ccsts 19-11. I Prodamo | i m BLAGA, drap, za moško .pomladansko obleko sli damski ko. stum prodam ali zamenjam. Naslov v npr. »Slov « pod št. 2339. LIMONO v čaju do-bro nadomešča limonin ekstrakt »Cittoi«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogerija Ant. Kane Židovska nI. I. Trpežno moško KOLO v dobrem stanin ugodno naprodaj. Naslov t upr. »SI.« št. 2319. Krasna DARILA, kristalna. prodam. Nosi. v upr. »Sl.c št. 2338. 1 )vn ŠTEDILNIKA (za vzidati) kompletna, z bakrenima kotloma in cmojl ploščicami, prodam. Ponudbe nn upr. »Slov.c pod »Skoraj novac št. 2363._ LOVSKO OBLEKO -lemnosiv loden. skoraj novo, za srednjemočno postavo prodam. Nnsl. v upravi »SI.« St. 2359. ČEBULCEK 1» znižani ceni nudi - Sever £ Komp., Ljubljana. HLADILNIK na električni tok, uporaben za knhinjn. knpim. ■• Naslov v upravi »SI.« pod št. 2337._ NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupnje razno pohištvo. Plača take' Stritarjeva ulica a. Naslove pustiti t npr. »Slov.« pod »Sliko« It. 1317. STEKLENICE vseh vrst pletenke, šiviljske odpadke - pločevinaste sode, vsakovrsten papir, razne kovine — rabno in nerabno že, lezo in tehnične predmete stalno kupnje in dobro plača »Metalia«, Gosposvetska cesta 16, tel. 32-88, nasproti De. lavskegs doma._ RJUHE in KAPNE -dobro ohranjene, knpi trgovina »Ogled« na Mestnem trgu 3._ KOLE t) ARi 'etek, I. malega travna: Sikst I., papež In mučonec; Cclostin I., papož; Kre scencija, devica. Sobota, 7. malsga travna: Herman Jožef, »poznavalec; Ilcgczip, spozuavaloc; Cirijak, mučenec. LEKARNIŠKA SLUŽBA, Nožno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Oiril-Metodova cesta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4; mr. Ustaf, Selen-burgova ulica 7. ZATEMNITEV od It U do «.2« V- J te novica Zvezna pisarna slovenskih narodnih pionirjev nt več na Miklošičevi cesti 29, temveč na Sv. Petra oestl 2/II. Stolna kongregaelja Mar. varstva za gospe ima redni sestanek v petek 6. t. m. oh 5. url. Pridito vsel Gospodje s akademsko Izobrazbo bodo Imoli molitveno uro v nedeljo, 8. aprila t. L, v kapeli Sloin.iUu,. ga doma ob 19. (od 7.-8. zvečer* Travnik bo oddan t zakup. V varstveni stvari noril Zadnikarjevih otrok z Brda št. 29 pri Viču so bo vršila v torek dne 1«. aprila 1145 ob 8. url zakupodaja travnika »v Ulatu«, k. o. Vič potom javne dražbe na kraju samem za dobo tekočega leta. — Drnžbeni pogoji se bodo razglasili pred za-čotkom dražbe. — Radi aiarmov bo zbirališče pri Dolgem mostu ob 7.30 uri. Okrajno sodišče v LJubljani odd I., dne 29. marca 1945. Za trnovsko Ellzabetno konferenco je poklonila g. Frančlškr Leben lz Horjula znesek 300 lir. — Bog plrčal' Ltcejska ljudska šola v Notre Dams oh. vešča učenko in starSe, da bodo šolski pro. stori kmalu pripravljeni, nakar se bo zopet pričel roden pouk. Doslej učenke niso še ničesar zamudilo. Zato naj se starSi no vran. mirjajo in mirno čakajo obvestila v časo. pisih, kdaj so zopet začne pouk. — Upravl-toljstvo. Podpornemu skladu za slepo mladino so darovali: Neimenovana goapa v spomin blagopok. ge. Anice Kosovinec 300 lir ln v apomin pok. JaroSke Vesnaver 200 lir. — Družina Bogdana Sežuna 500 lir v počastitev spomina bla«opok. ge. Nastje Tavčarjeve. — Tovarna Anton Res, Moste. 500 Ur namesto evetia na grob tragično preminulih Hinka BozonSka In soproge. — Tvrdka Sta-no Cuznar 500 lir v spomin blagopok gosp. Killor in K. Lco Starin kot dar slopl mla. dlnl 500 lir — Vsem plemenitim darovalcem "o iskreno zahvaljuje uprava zavoda za slepo otroke, Ljubljana, gluhonomnica. OSEBNE NOVICE Poročila sta se na velikonočni ponedeljek v corkvi sv. Petra g. Clr41 Musar. uči-tolj na zavodu za slepe otroke, in gdč. Tilka Juvančlf. namcSčenko Istotam. Prlel sta bila g. Mirko Dermclj, ravnnitel.1 crluhonept niče, in ženinov stric g. Branko Musar, poročil pa ju jo ženinov stric p. Musar, rektor Knohloharjovega zavoda. — Obilo srec.e in božjega blagosloval NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupuje jedilne servise, vinske servise In razne steklene predmete. Plača takoj. Stritarjev« nlics 2. KANTE (ročke), pločs-vinssie, kupuje »Pe tronafta«, A Hmelsk, Ljubljana, ClriLMeto-dova 35 a. KUPIMO: šivalne in pisalne stroje, moška in damska kolesa, globoko in športne vozičke, otroške posteljice, snažne sobne ia kuhinjske oprave, visoke in nizke omare, Priporočamo: KRIK SLOVENSKE ZEMLJIlir) - TURJAK 18 liri - V SLU2BI DOMOVINE (tO U,| - ZA LEPO DOMAČO SLOVENŠČINO (4 lire). — Dobe m * knjigarnah. Kinematografi KINO UNION - »Vzorni »prog« . Hein« Rtlb- mana. Leni Marenbach - Ob 17 in 19. KINO MATICA . »Afera Boedera« - Ob 17 inl». KINO SLOGA . »Velika nagrada« - Ob 17 la 19- Cenj. naročnike naših listov vljodno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino sa časopise tndi v naši podružnici na Miklošičevi cesti Istotam sprejemamo inseratna naročila in naročila na Slovenčevo knjižnico ia »Rast«. + Umrla nam je naša najdražja mama, «tara mama. teta in taščo, gospa Marija Kovačič roj. Petje vdova železa, vlakovodje K večnemn počitku jo položimo v soboto, dne 7. aprila ob 7 na domače pokop, no Grosupljem. Globoko žalujoči hčerki Mara por. Dular, Via. dimtra por. Polič, sinova Anton in Drago, si-naha, zeta, vnuki in vnukinje — in sorodstvo. nt mm iiimii ii mmum n—rmurn hnhagamaa« + Za vedno nos je zapustil v 39. letu starosti naJ predobri mož, oikn. brat itd., gospod Treven Rafael mestni uslužbenec Pogreb bo v soboto, 7. aprila, ob 10 dop. z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokop, k Sv. Križu. Ljubljana - Vrhnika, dne 5. aprila 1943. Žalujoča ženo Frančiška, Bojan in Marija, otro, ka, Rudi, brat — in ostalo sorodstvo. ištva, žimnico, rjnle, kapne, preproge, por- osamezne komade Itva, pne....... cclan, steklenino, ' je' dilni pribor in drugo. Ponudite trgovini — »Ogled«, Mestni trg 3. PARCELO, stavbno, v Ljubljani, knpim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2362._ | Sobe I 1SČEM prazno garsonjero v mesta. Dom dobro nagrado. Noslov v npr. »SI.« št. 2361. |ZamemamJ Boljše BLAGO za pn r moških srajc - 16 m kotenine prodam ali zamenjam. Naslov v upravi »Slov.« pod SI. 2338. | Glasba| HARMONIKE." klavirske, kromatične, diatonične poučuje strokovnjak. Uapežna metoda. Noslov v upravi »Slov.« pod št. 2360. Polivedbe Kratek"" SUKNJIČ' (paleto) b svožnjem kiju-čev je bil Izgubljen v torek J. t. m. po Ma. sorvkovl oz. Smartin-ski cesti. . Najditelja prosim, da ga izroči proti nagradi v naravi »Slov.«. Izgnhitelj je reven in suknjič težko pogreša. + Za vedno nas je zapnstilo v 38. letu starosti nnša ljuba hčerko in »estro, gospodična Škulj Pavla Pogreb bo t soboto, 7. aprila, ob '/.tO dopoldne z Zal, kapele sv. Jožefa no pokop, k Sv. Knžu. Ljubljana, Vel. Lašče, dno 5. aprila 1943. žalujoči oče, brat ia sestra tPrsrano nos je zapustila, strta od žalosti za pokojnim možem, noša sestra in teta gospa Frančiška Tomažič K večnemu počitku smo jo spremili na veliko, nočno nedeljo v Skocjanu pri Mokronoga. Ljubljano, dne 5. sprilo 1945. Žalujoči: Juvan, Drčar — In ostalo sorodstvo. + Za ranami, dobljenimi v borbi proti komunistom, je umrl 21 letni Stanislav Žagar domobranec Njegovo truplo Jc bilo prepeljano na njegov dom v češnjicah pri Trebeljnem. Ljubljano. Cešnjice, Novo mesto, 5. aprila 1945. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Vsem ki ste spremili mojo »lato mamico in hčerko edinko, gospo Zorko Bezgovšek r. Obersnel ter očka in sinka, gospoda Bezgevšek na njnni zadnji poti in sočustvovali z nami ali s cvetjem in prispevki v dobrodelne nameae počastili njun spomin, se iskreuo zahvaljujemo. Hčerka DoSenka Hojnrlhor s starši Obersnel, Kranjc. Za »Ljudsko tlsknrno«! Joit Krnmarlč — Izdajatelj: Jožko KroSelJ — Urednik: Janko Hafner.