The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki volume XIX. __ LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JULY 21, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 171 ICKES OBJAVIL^^*"^ odločilno bitko v San MmiMOBClN- % ELEKTRARN tajnik je navzlic o-® •"> opoziciji privatnih in-^^'■esov določil 100 milijo-oM Zgradbo občinskih ® tfarn. Roosevelt odo-•"^Va program. 20. julija. — se iv rt Harold L. Ickes nih ravnatelj vlad- Works Progra^ odločil za velik 'sktrarn občinskih e- privatni kar -jg L./ interesi storili vse, "jo izvedb?. Prepre- se razu^ /ega programa. Kot '^'"avani "ačrt polno odo- ta, i5ay predsednika Roosevel-je v skladu z za r^ vno I. , ®Kiadov za razvoj ja- ^^%*aahebktrarn. dil, da g Poroča, bo Ickes odre-l4l q]jv5 nudi finančno pomoč ^voje elekf"^' zgraditi (lartier, », i" da se bo v ta jonov svoto 100 mili- Vatni iiij- ^ed tem pa pri- koRi, nadaljujejo s kri- •Proti,„„t nameravani načrt p, "suven." %ra)Y^ . )il potisni ^^^nih elektrarn je Ue pJ^ J ospredje, potem ^il,^da VI Roosevelt od- po^ lahko nudi finan-^^ostno ^ ^®stom, ki imajo za-^'2vr4u^^''° relifnih delavcev ^akor zn &_ no, so nižje zvezne Sebastianu; tujci bežijo Delavska armada se mrzlično pripravlja, da ustavi pohod fašističnih čet proti Madridu Pfavi ^ Vadbenega dela. To iteriivlada plačala za da vlari^ slučajih odloči- ^9T"i»v ^ HG TYir^yzi f.J«. trn, ^sanju ne more trositi de-Ja^yno lastovane elek- iie L odločitve o tem ^^hovReg pričakuje od 'f&t v sodišča en- ZA ^ ^'^ndona? IT Jour- med slamnato gla-'^'"žavah '000 farmerji v ^ pokazalo, da ima 25ll,SA&8ovaui!^""m*rji ve*ino. ^'30? 2a T ^ Je bil sledeči: Jk°®®^elta 20,869 za Q za Norman iti o^ii o William Lem-^ druge kandida- j BIARRITZ, Francija, 20. julija. — Neki ameriški časnikar, ki je baš dospel iz Španije, kjer divja civilna vojna, podaja naslednje poročilo: Vse kaže, da se bosta nocoj udarili v bližini važnega sever-no-španskega mesta San Sebastian fašistični uporniki, ki korakajo iz Pamplone in delavska armada, ki se je organizirala, da ustavi rebelni pohod na Madrid. Ko je ta časnikar v družbi^več ko 300 drugih tujezemcev zapustil San Sebastian, so bile na vseh cestah, vodečih v mesto, postavljene barikade iz peskom napolnjenih vreč in kovinarstih posod za olje. Razširile so se vesti, da so rebeli na pohodu proti mestu pognali v zrak več važnih mostov. Z zone nevarnosti smo se podali v osmih avtobusih, na katerih so bile razobešene" rdeče zastave, da smo mogli priti varno skozi levičarske delavske čete, katere podpirajo vlado, do francoske meje. V grupi tujezemcev, ki so zbežali iz Španije, je bilo tudi šest Amerikancev. Med njimi so bile neka ženska iz Californije in tri hčere. Po ulicah San Sebastiana so dirkale skupine delavcev v zaplenjenih privatnih avtomobilih, skozi katerih okna so štrle- glasilo, da je rebelna armada pripravljena poslati skadron aeroplanov v Madrid ter zagroziti z bombardiranjem mesta, ako se delavska vlada ne poda. Reakcijonarji splošno priznavajo, da bo Španija močno koleb-nila v smer komunizma, ako se vladi posreči zadušiti fašistično vstajo. RANJEN V PREPIRU RADI UNIJE AKRON, O., 21. julija. — Danes zgodaj zjutraj je med tremi delavci Goodyear tAvarne prišlo do ostrega prepira, ker eden izmed trojice ni maral pristopiti k uniji, nakar je priplo do te-peža. Delavec, ki je; nr.sproto-val uniji, ni domačin ter je bil v tepežu resno ranjen. Ostala dva delavca sta bila aretirana. Policija pravi, da je do tepeža prišlo pred vhodom v tovarno, ko je ne-unijski delavec prišel, da nastopi nočni šift. Za $20 vidite vse Dočim je obiskovalec svetovne razstave v Chicagu moral potrošiti $69.50, če si je hotel o-gledati vse, kar je bilo na razpolago na razstavi, pa vam za ogleii*iiue„ zaim^uiogti. Jtia Jezerski razstavi v Clevelandu , zadostuje $20 in v žepu vam o-le c(!vi i)usl{ m i-evolveirjev. Po še nekaj drolbiša. T/ tej umrl &'nul je nagloma in u ^niergency Clinic Kinkopf, star ^očevi, Št. Petra ^ ®fiko t; odkoder je prišel v L Tukaj za- soprogo Anno, , ^'"othy j ' Gina Arthur, hčer >,f„t?"'».John in Ru-(Je.'^lbina ^c- ZnidarSiJ ^fUde, , ter mater ^ nahaja v mestu je skoro nepretrgano odmevalo streljanje. Na roki ni nobenih številk glede mrtvih in ranjenih v pokrajini, toda smatra se, da je visoko. Naš beg na mejo je bil vrhunec skrivanja preko sobote in nedelje za zastrtimi okni hotelov, medtem ko je zunaj divjala bojna vihra. Predno je busna karavana odpotovala iz mesta, smo čuli governerja province, ki je potom radia apeliral na delavce, da pomagajo braniti mesto pred bližajočimi rebeli. Kmetje in otroci na cestah, po katerih smo potovali, so z dvignjenimi pestmi odzdravljali rdečim zastavam, ki so vihrale z naših avtomobilov. Morali smo se pogosto ustaviti, da se je odstranilo barikade na cestah, in nadaljevati z vožnjo. Delavci, ki so barikade zgradili, so nam pri tem šli na roko. V ospredju kot v ozadju naše karavane je vozilo več avtomobilov, napolnjenih z težko-o-boroženimi delavskimi bojevniki, ki so imeli na rokavih rdeče komunistične in socialistične ob-šitke. Vožnja je trajala dve uri, akoravno razdalja med San Se-bastianom in francosko mejo znaša samo deset milj. N, se ceni je vključena tudi vožnja v enem izmed malih Goodyear "blimpov," ki krožijo po zraku. Razstava v Clevelandu je v resnici manjša od čikaške, ampak prihranek je mogoč v prvi vrsti vsled tega, ker je vstopnina za razne zanimivosti dosti nižja kot je bila v Chicagu. Do včeraj zjutraj je razstavo obiskalo že 720,210 oseb. Razstavo diči-jo tri izredne privlačnosti, namreč "Parade of the Years," kjer se kaže v dramatizirani obliki razvoj transportnih sredstev od pokritega voza s konjsko vprego, kakšnega so rabili ameriški pijonirji, ko so prodirali v notranjost dežele, pa do areopla-na, dalje čudeža rastlinskega sveta v "Horticultural poslopju," kjer se nahaja tudi greda slovenskih cvetlic, za katero je napravil načrt Mr. Anton J. Terbovec, in pa "Cesta sveta," ki je malo mesto samo na sebi, v .katerem so zastopani skoro vsi narodi sveta, med drugim tudi Slovenci z gostilno "Ljubljano." Vstopnice za razstavo Reklamni odbor Progresivne trgovske zveze poroča, da so naprodaj vstopnice k Jezerski Začasna relifha predloga sprtjjeta Cleveland bo dobil $1,729,-884 za najbolj nujne potrebe. Za celq državo se je določilo sanjo 6 milijonov in pol. I Ohijska legislati^a je sinoči v Columbusu po ti^ki debati v senatu odobrila rejifno jjredlo-go, ki dovoljuje ^ preskrbo brezposelnih in drugih nesrečnikov v državi borngj svoto 6 milijonov dolarjev in' pol. Predstavniki mesta Cleijelanda in o-kraja Cuyahoga .~so urgirali sprejem predloge, (lasiravno se zavedajo, da bo svota zadostovala le za najbolj nujne potrebe in to kvečjim do kdnca oktobra. Kot je župan Burton telefoniral iz Colunibusa, so to storili, ker so prepričani, da je to največ, kar se je v danih razmerah zamoglo priboriti. Na podlagi fornm;le, katero se je vključilo v predlogo, bo Cuyahoga okraj dobil le $1,729.884, s katerim ima skpbeti za vse relifne potrebe do konca tekočega leta, dočim rftlifni uradniki izjavljajo, da se bo potrebovalo najmanj 5 milijonov dolarjev. Poleg omenjene &A'ote šest milijonov in pol, ki določena za celo državo, novi %akon določa dodatno svoto $1,800,000, ampak občine in okraji, ki bodo hoteli kaj dobiti iig;tega sklada, bodo,moral i -še dolcazt,- ti, da se nahajajo v nujni stiski, in vrhu tega bodo morali sami prispevati en dolar za vsak dolar, ki se ga jim bo izplačalo iz tega sklada. Oblasti v Clevelandu pravijo, da se pod najboljšimi pogoji za lokalni relif ne bo moglo dobiti iz tega sklada več kot $500,000 ali $750,000. Mnogo španskih monarhistov j razstavi po 50c, mesto po 75c, in nacionahstov v San Sebastia- j kar je navadna cena za one, ki nu se je zateklo v hotele, potem' kupijo vstopnice pri vhodu, da Sv Pok, ob Pogreb se bo Go), hiše žalosti na ^^'stine •^ve., ter v cerkev na St. Paul iSvetiuZ* '^"datvom Jlug. ■ Naj v miru po- kak življenja nI je žilami na ro- svoji sobi v kln ^ Sin. 77-letni "J«8ovo on, ker He je od- C" kZ" '"■"»"j" »» sta- bori 8^" Starček se v smrtjo. ko so zaklenili in zabarikadirali svoje vile, da jih zavarujejo pred možnim izropavanjem. Fašisti in monarhisti so pred našim odhodom rekli, da upajo na pomoč od rebelne armade, ki je na pohodu iz Pamplone. Bili so uverjeni, da oboroženi socialistični in komunistični civilisti ne bodo kos fašistični armadi. Neki mladi grof je pred našim odhodom rekel: "Delavci, ki imajo puške, niso organi^.ira-ni in ne morejo vzdržati na- morejo posetiti splošno razstavo in še oddelek svetovnih cest. V ta namen je vodstvo slov. trgovcev kupilo nekaj več vstopnic in so sedaj na razpolago pri sledečih trgovcih v nakup: August Kollander, 6419 St. Clair Ave.; Joseph Grdina, 6121 St. Clair Ave.; John Trček, 15506 Holmes Ave.; Karol Mramor, 1140 East 67 St.; Anton Ogrin, 15333 Waterloo Rd.; Frank Mulec, 16811 Waterloo Rd.; Fred Jazbec, 821 East 222 St. Kateri izmed tr- BARBARSKI STARŠI PRED SODNIJO ST. CLAIRSVILLE, O., 20. julija. — Danes sta stala pred sodnikom Albrighton oče in mati 13-letne Katarine Kovas, ki sta hčerki obrila glavo, ker si je dala lase skodrati. Dekle se je vzelo staršem in poslalo v državni mladinski zavod v Columbus, in kadar se bo tam ugotovilo duševno stanje otroka, bo sodnija nadalje ukrepala glede staršev. Zgodbo, katero je deklica izpovedala pred sodnikom, se sliši kot pravljica o zaničevani in vedno zapostavijani pepelčici. Medtem ko sta oče in mati osta-hh sedem sester in bratov skrbno negovala, pa je bila ona prava sužnja; morala je delati na polju, umivati posodo, nositi premog in celo vršiti tesarska dela pri hiši. Deklica pa je pred nekaj dnevi revoltirala prc^' ti krutemu zapostavljanju ter ukradla $25 iz očetove omare, kjer je imel shranjenih $500, potem pa šla v mesto, kjer si je dala skodrati lasi. Ko se je vrnila domov, jo je mati najprej natepla, potem pa ji je z britvijo obrila glavo, rekoč, da hoče, da bo izgledala "kakor opica." Družina stanuje v Martins Ferry, Ohio. Rev. Slaje oproščen Pomožni policijski prosekutor Dan Sammon je včeraj oprostil Rev. Milana J. Slajeta, slovenskega župnika v Lorainu, Ohio, odgovornosti za smrt 61-letne-ga John Biegerja, delegata na Townsendovi konvenciji iz Ore-gona, ki je bil v nedeljo zvečer na zapadni strani mesta ubit pod kolesi Slajetovega avtomobila. Slaje je bil po nesreči aretiran na svojem domu v Lorainu in priveden v Cleveland na izpraševanje. Prosekutorju je rekel, da se je nahajal na neki farni zabavi v Collinwoodu, kjer je bil poprej za kaplana. Ko se je zgodila nesreča, se je nahajala z Rev. Slajetora v avtomobilu Mrs. Josephine Samsa iz Loraina. Župnik je rekel prosekutorju. da ga je Mrs. Samsa prosila, da jo je vzel z avtom domov, ko je odhajal z zabave v Collinwoodu. Rekel je, da je vozil od 25 do 30 milj na uro po prometnem Bulkley bulevardu, ko je nenadoma začutil, da je avto zadel ob neki predmet. Rekel je, da ko je avto ustavil in stopil ven, je videl na cesti ležati nekega moškega, da pa se ni zavedal, kako resno je moški poškodovan, in da tudi ni opazil, da se je ena izmed prednjih luči na avtomobilu pri zadetju moškega odtrgala, dokler ni dospel domov. Rekel je dalje, da je nameraval o nesreči poročati policiji v Lorainu v pondeljek po maši. Ko pa je prišel domov, ga je tam že čakal državni prometni policist in je bil na zahtevo clevelandske policije priveden sem na izpraševanje. Slaje je rekel, da je zato odvozil s pozorišča nesreče, ne da bi komu dal svoje ime, ker je vedel, da so priče vzele licenčno številko njegovega avtomobila. Ubiti moški je bil avtomobilski trgovec v Marshfieldu, Ore., v katerem kraju je bil vodja Town-sendovega gibanja, s čigar pomočjo je pri zadnjih primarnih volitvah dobil republikansko nominacijo za državnega senatorja. Bieger se je včeraj nameraval vrniti domov v Oregon s svojo ženo, ki je bila priča nesreči. Krvava borba za demokracijo na Španskem Španski delavci so se mobilizirali, da z orožjem odbijejo novi napad na republiko in svobodo. Armada rudarjev iz Asturije na pohodu proti Madridu. Delavski oddelki pa-truljirajo madridske ulice. Usoda mlade španske republike je te dni na tehtnici; gre se za biti ali ne biti Nove uradnice s|)ix»ti četam, ki so oborožene s govcev jih želi vzeli še v proda-puškami in strojnicami. Eno poročilo, ki se je razširilo v fašističnih krogih, se je_ Domu na Waterloo Rd. jOj naj se oglasi v uradu tajnika dr. Aug. Urankarja v S. D. Društvo Carniola Tent Naznanjam članom društva Carniola Tent, št. 1288, Maccabees, kateri stanujete v Collinwoodu, da se vdeležite pogreba za bratom Joseph Zabukovec, 15634 Holmes Ave., jutri ob 8:30 zjutraj. — Tajnik. Novo ustanovljeno žensko društvo "Svoboda" št. 748, SNPJ., je na zadnji seji izvolilo odbor za leto 1936. Uradnice so: Leopoldina Vozel, predsednica; Anna Zaje, podpredsednica; Anna Princ, 378 East 161 St., tajnica; Carolina Zigman, blagajničarka; Josephine Sinko-vič, zapisnikarica; Mary Kafer-le, predsednica nadzornega odbora, Mary Durn, Josephine Samsa, nadzornice; dr. Škur in dr. Siegel, zdravnika. Prosta vstopnina Reklami odbor Velike Jezerske razstave sporoča, da je vodstvo razstave razglasilo prosto vstopnino za jutri, to je sredo, za vse one, kateri se udeležijo v narodnih nošah. Zbirališče vseh bo na East 21 St., in Chester Ave., to je med Payne avenue in Euclid. Cas zbirališča je ob 11:30, nakar se odkoraka na razstavo. Pogreb Zabukovca Pogreb Jos. Zakubovca se bo vršil v sredo ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na 15634 Holmes Ave. V včerajšnem poročilu je bilo pomotoma izpuščeno ime hčere Antonije. Draginja zelenjave Cene vsej zelenjavi so v Clevelandu zadnje dni silno poskočile. Trdi se, da je kriva suša. i ZADNJE VESTI (ilasom najnovejše vesti, katero je poslala danes zjutraj Reuterjeva agencija iz Londona, vlada "Ljudske fronte" v Španiji še vedno ni zatrla revolucije, katero so začeli fašisti, monarhisti in klerikalci. Opirajoč se na neko vest, ki je dospela iz Bayonne, Francija, poroča omenjena angleška agencija, da se nahaja na pohodu iz Pamplone proti Madridu 8,000 monarhistov in 4,000 drugih rebelov. Fašističnim upornikom načelju-je gen. Mola in v armadi, ki koraka proti Madridu, se baje nahaja tudi polk t}y)nišfr\a. Isto poročilo pravi, da -s nahaja provinca Navarre, kjer leži mesto Pamplona, v rokah upornikov. , \ nasprotju s tem in drugimi zunanjimi poročili, ki trdijq, da se v deželi še vedno vršijo krvavi boji med vladnimi četami in rel>eli, pa vlada v Madridu trdi, da ima fašistični upor popolnoma pod kontrolo. Z o-zirom na t«, da je vlada odredila strogo cenzuro, ni mogoče vedeti, kakšen je pravzaprav položaj v Španiji. Gotovo je edino t«, da so še vedno v teku krvavi boji in da je vlada nastopila z vsemi močmi, da klerofa-šistično revolucijo zaduši. Včeraj dopoldne je vlada daJa bombardirati s topništvom in iz zraka vojaške posadke v Madridu, ki so se pridružile rebelom, in a-retiranih je bilo na stotine upornih oficirjev. V Ceuti, v španskem Maroku, kjer Se je fašistična revolucija začela, je gen. Francisco Franco, ki je vodja vojaške revolte, rekel angleškim časnikarjem, da "hoče rešiti zapadno Evropo nevarnosti, ki ji preti od ruskega komunizma." Eno poročilo z nekega francoskega obmejnega mesta javlja, da je bilo v bojih med vladi lojalnimi četami, katerim pomagajo tudi delavci, in fašisti ti-bitih že 25,000 oseb. Neko poročilo iz Francije tudi javlja, da vladni aeroplani bombardirajo mesto Barcelono v severovzhodni Španiji, katero so (»oprej zasedli rel)eli po ostrih Ixyih, v katerih je bilo 200 oseb ubitih, 3,-000 pa ranjenih. Druga značilna okolščina, ki kaže, da vlada zmaguje rebele v južni Španiji, je razvidna iz dejstva, da je radio postaja v Sevillu, ki je skozi dva dni oddajala poročila v prilog rebelom, včeraj nenadoma začela pošiljati v svet poročila, ki so naklonjena vladi. Iz tega je jasno, da je Seville zopet v rokah vladi lojalnega vojaštva in delavstva. je dosedanji mornariški minister Jose Giral, ki so ga začeli vojaški uporniki v španskem Maroku, katerim pomagajo fašistični in klerikalni elementi, katerim se hoče fašistične diktature. Rudarji iz Asturije, či-jih junaštvo je imel svet priliko videti tekom krvave revolte v oktobru 1. 1934, ko so se hrabro borili proti afriškim četam, katere je poslala nadnje reakcija, so se zbrali v močno armado, ki je na pohodu proti glavnemu mestu Madridu, da ga pomaga oteti pred vojaškimi rebeli in fašisti, ako bo treba z (Dalje lin 2. str.) MADRID, dne 20. jul. —Danes je v teku širom Španije mobilizacija španskih delavcev, ki so odločeni, da z orožjem odbijejo krvavi napad na levičarsko vlado, kateri zdaj načelju- Andy Žagar umrl Rojaki v newburski naselbini včeraj skoro verjeti niso mogli, ko se je razširila vest. da Andyja Žagarja ni več med živimi. In vendar bila je resnica. Andy, dolgoletni oskrbnik S. N. Doma na 80. cesti in vztrajen javni delavec v naselbini, se je za vedno poslovil od svojih mnogoštevilnih prijateljev. Zgodila se je nesreča sredi veselja. V nedeljo je pomagal na pikniku S. N. Doma v Maple Gardens prostorih, in baš ko je bila zabava na višku, je nezavesten padel na tla, včeraj pa je umrl v St. Alexis bolnišnici, ne da bi se še zavedel. Pretrgala se mu je žila v glavi in tako je umrl naš rojak, prijatelj ter aktiven član in pevec društva Zvon skozi dolga leta. Blagi pokojnik je bil doma iz Bazovice pri Trstu, odkoder je prišel v Ameriko pred 22 leti. Star je bil šele 40 let. Bil je član društev Bled, št. 20 SDZ, Slava, št. 173 SNPJ in sv. Lovrenca, št. 62 KSKJ, ter pevskega in podpornega društva Zvon. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, rojeno Bobnar, sina William Andrew ter hčeri Ljudmila Agnes in Dolores Mary, v starem kraju pa starše, dva brata in dve sestri in mnogo drugih sorodnikov. Pogreb ranj-kega se bo vršil v soboto ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti 3569 E. 80 St. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi vrlemu rojaku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše globoko so-žalje! Truplo bo ležalo v S. N. D. na East 80 Street od 2. ure popoldne v petek do času pogreba. Nov grob Preminul je Thomas Kocko-vič stanujoč na 8001 Simon Ave., v visoki starosti 75 let. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Podrobnosti poročamo jutri. V bolnišnico Včeraj je bila odpeljana v Mt. Sinai bolnišnico Mrs. Jennie Jaksetič, 1096 East 64 St. Nahaja se:v Ward G. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo. STRAN 2.1 ENAKOPRAVNOST 21. julija, 1935' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI II "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by IHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v. Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ER 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 Ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4-50 Ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozemske države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ~ ' Tioi IZ KOTLA TOWNSENDOVE KONVENCIJE Ko je bila otvorjena konvencija townsendovcev v Clevelandu, se je govorilo, da želi ustanovitelj tega gibanja dr. Townsend, da bi se demokratiziralo vodstvo njegove oiganizacije, v kateri je bil dotlej on prva in zadnja beseda, proti kateri ni bilo ugovora. Tekom konvencije, katera je bila pravi politični cirkus in konfuzija z množico slabih klovnov, ki niti sebe in svoje osebne mržnje niso znali skrivati ali kontrolirati, se je pa mož temeljito premislil ter prišel do zaključka, da bo najbolje, da obdrži vodstvo kar v svojih rokah, ako noče, da se ga postavi v kak pozabljeni kotiček. Pa je konvenciji v soboto lepo povedal, da^ se boji, da bi demokracija gibanju škodovala in posledica je bila, da je konvencija brez ceremonij "položila na mizo" resolucijo, ki je določala demokratizacijo vodstva Townsendove organizacije. Tako ostane pri starem, kar se tiče vodstva organizacije. Townsend bo vodil, Townsend bo odločal, Townsend o-stane gospodar. Članstvo pa lahko plačuje mesečne prispevke, se navdušuje za potico na luni in kima za dr. Townsen-dom in neposredno za tistimi prevejanci, ki bodo znali starega californijskega zdravnika dobiti pod svoj vpliv. * * # Edini človek, ki je Townsendovim delegatom odkrito in pošteno povedal, koliko je vreden starostno-pokojninski načrt njihovega voditelja ter jih opozoril na železna dejstva, preko katerih se ne more iti, je bil — socialist Norman Thomas. Vsi ostali so se lagali, slepomišili, igrali komedijante, razpaljali strasti, kazali sploh vsakovrstne maske, samo pravih obrazov ne. In vendar je množica nerazsodnih, naivnih starih ljudi, ki verjamejo, da je ;)otica na luni, noro a-plavdirala slednjim, dočim je na Thoma-sovo ugotovilo samo ugotovilo, kajti, da je Tow^isendov načrt zanič in neiz-peljiv, že vemo, odkai* je padla nanj luč dneva! — odgovorila z oglušajočim kričanjem in žvižganjem. Resnice niso hoteli slišati! Toda, Norman Thomas jim jo je povedal, čeprav je v naprej vedel, da bo dobil v odgovor protestno bučanje množice, ki hoče, zahteva opija. Za to mu gre vsa čast! Isti ljudje, ki so kričali nanj in z žvižgi prekinjali njegove besede, se ga bodo baš zaradi tega nekoč še s])ominjali. Tedaj porečejo; "On je bil z nami pošten in nam je hotel dobro! Toda mi, bedaki, smo si mašili ušesa in kričali nanj! In poslušali in aplavdirali šarlatanom in političnim sleparjem!" Samo, da to spoznanje ne bi prišlo prepozno! * * * V političnem pogledu je Townsendo-va konvencija ustvarila le še večjo kon fuzija. Odločila se ni direktno na nobeno stran. Organizacija bo samo podpi^ 1'ala kandidate, ki bodo obljubili svojo |)odporo v zveznem kongiesu njihovemu načrtu. Ti ljudje bodo townsendovce iz-y,(l' Deček ali deklica? . i^ .\a zadnji seji dunajskega društva je zbudila \'eliko zanimanje st racija lO-lelnega otroka, o katere"^ . čenjaki niso mogli zediniti, da-li ga števajo med fante ali med dekleti)' se že po svoji \'elikosti in teži razlil'^lpi! otrok enake starosti. .Meri \- višine l''.^^ in t elita 50 kg. .1 e torej za -O cm ^ 10 kg težji od j)o\ prečnih desetletiiil' _ <)hK'čen je kot deklica, ohrazne l"*''''],i( so mil IiikIo moške. Primarni in sek'"l'( znaki oheii spolov- so mu enako ^ tedaj za ))ravega liermalVodita (d^"^'"' ka), kakršni so zelo redili. _ .\a materino \ |irašanje. ali "•''•i jil vzgaja kol deklico ali fanta in ali ''i poinogla oper.Mcija do tega, da I*' svoj pra\ i spol. se ,je med jiavzočinii možmi raz\ ila ži\ alina diskusija. niki so se končno izja\ iti za to. naj j, kali, da se otrok še sam raz\ ije. liodo kai akleristični znaki enega i'''.'i^o ga spola potem sami holjc pokazfl'' ^ pa hi hi lo morda, da hi ga vzga.iali li\'o, lo leni holj, ker se oli-ok sam I'JV^ g'iha na lo plat in je sam izrazil ' ostane deklica. IZ PET MOŽ SE JE VRNILO \' Avsti-iji lilij,I \('lik<) %X''"lliii 111'tili 'Tirolci',', ki so liili <»!' svcio\'ii<' vojne posljiiii ua rusko I'"'\,J Iti i)ilo o(l I, 11)14 o njih nolicucgfi ,j^ ' l\ n I siri nn se je iieiindoniji I'" l''r!nie Kesslei', ki je kol eeto\ ()(Ij;' "''.T'.(t l<)vee\' 1. 'I!!! I prišel \- nisko Ujfli'i'"l^^ so ^;i s\'ojei, ko niso niii^ii '2'2 lel 'I"'" ,1/ I'f'iie \csii (I njem, .sninlriiH že daVH" ,i(i \ ef;a. l>o ruski revoluciji se je Kcssl'''^^^ ^ Icžil ho,jev- 7. Iielon'ardisti, n nav/.li'' ,ti1 1'iiroin inn ni uspelo, da hi( si; prcl'il Z njim <0 se s rnili še neki l\lol/..*^'"''''j,,J' 1'oscli in I ,a .-.er, ki .jim .je zla usntli' islo I ako prepreče\ ala \ rniley Md/cm je videli, da so v d\-eli d''^' pretrpeli nino^o I milega. iW>i julija, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. KOPANJE once je razbeljeno pripekalo. Kakor če ponoči fotografira-t!i^ prižigajo magnezijo, je žarelo kopališče ob j^. em jezeru v sončni pripe- vse koče, kozolci: je bilo belo v peščenem o-Tudi nebo. Prašno je akacij pa se je svetilo be- je okoli pol treh. •loval dan zgodaj obe- , ' Prišel je s stopniščem "^^^kmečki vrt. Kam?" je vprašala šuhaj- dovka vo ' gibala med tra- ^ grem," je odvrnil nji J ^ rcKah je imel viš-J l^opalne hlačke. a vzemi s seboj še fanta," žena. Ne." ne?" ril hudoben," je odgovo-i[) 1 "Ker je zanikeren .'g*. Ne Uči se." 2mi»ai je tajila žena, Poldn ^ rameni. "Vse do- Pred^^ je učil." pi jG čepel na klo- leuijj • deček. Na ko- knjigo; la- Slovnico. itrieu/^ '^''oben otrok, lase je ^^sto rdečo "liel ostrižene. Na sebi je ■ je m ^ajco, platnene hlač-(^njen proti copate. Mežikal „ °četu in materi. Šuljm! je surovo nagovoril Vo, hvalili me . "kai bodo"9 ^ pravi: "L otrok je zabebetai prej je pomislil, toda "La Vstal kakor v šoli. ftiruiraj je norčavo Skratj^j "lauderentur. lavijai ' boš tudi pri porn /'Saj^JfPitu. hi, "2jj^ ^'" ga je reševala ma-j^te," ' lo zmede se. Boji se "Iz" ^rjevai Sa bom vzel," je za-^01% "bogme, da ga vga Za ključavničar- ^olaj.jj^„^j^^ca ga bom dal, za in sam ni vedel, za- r J " "1 je^ "'^atej. ^ svoji ničevosti zrl na .aj sa i -........."" prav ^ ^ razburjenosti dolo-^i%r jjji te obrti, na katere "h-,,r' ni mislil. Janezek," je dene, saj se boš "Y ""GZ(' rne bo soravil ta Jala 2"^- "Kaj %%ezek r' , .-avec-: bo spravil ^%a, 1^ ' udaril vmes Šu-*kor ^u je bila jeza huda Pfika, "v grob me bo t>iU i ponovil in je užival, in 1 razmahnila moči Wa^ odpravila popoldan- "Ufu'^Mozenje. brn. ^ bum," se je tresel fez se je Iskal je zave- . ^te tUtil §a . videl ni. Samo Povsod, vselej, so- je zamrmral Šu- hajda. "Nikar se ne uči! Odveč je!" "Toda učil se bo," je rekla mati in je pogladila dečkovo glavo in jo stisnila k sebi. Ti mu boš pa oprostil, Janezek," je rekla nepričakovano, brez vsakega prehoda, "prinesi lepo svoje hlačke. Oče te bo vzel s seboj." Janezek ni umel, kaj se je zgodilo, kaj pomeni materin nastop, s katerim je s čudovito naglico končala davno trajajoči prepir. Vendar je zdirjal po stopnicah. Prišel je v temno sobico. Iskal je v predalih višnjeve kopalne hlačke. Bile so prav take kot očetove, le manjše. Šuhajdovka je zašila oboje- Oče se je naveličal. Ne da bi kaj dejal ženi, je stal ob grmu, kakor bi čakal sina, mislil pa je vse kaj drugega. Napotil se je skozi vrata in šel proti jezeru, nekoliko počasneje kakor sicer. Sin je dolgo iskal. Janezek je na koncu druge gimnazije padel iz latinščine. Sedaj v poletju se je pripravljal na ponavljalni izpit. Ker se je v prostem času izogibal učenja, mu je oče za teden dni prepovedal kopanje. Še dva dni se ne bi smel iti kopat. Sedaj je moral izrabiti priliko. Mrzlično je premetaval obleke. Končno je našel kopalne hlače. Niti jih ni zavil, ampak je odvihral z njimi na dvorišče. Tu ga je čakala samo mati. Vzpel se je k njej, da bi ji dahnil poljub na lice in je odhitel za očetom. Mati je zavpila za njim, da bo pozneje tudi ona prišla za njima. Šuhajda je kakih dvajset korakov šel pred njim po pešpoti. Janezove usnjene copate so v teku teptale prah. Kmalu ga je dohitel. Toda pustil ga je nekaj korakov naprej in šel kradomai za njim kakor pes, ker še vedno ni bil prepričan, da ga ne bo spodil nazaj. Oče niti besede ni rekel. 0-braz, ki ga je otrok tolikokrat opazoval od strani, je bil tih in mrk. Glavo je imel dvignjeno. Kakor da fanta ne bi opazil, nič se ni zmenil zanj. Janezek, ki ga je vesela novica razvnela, je bil sedaj potrt, čutil je silno žejo, hotel je piti, iti na stran, rad bi se obrnil, toda bal se je, da ga bo oče spet nahrulil. Svojega položaja ni hotel zamenjati s slabšim. Čakal je, kaj se bo zgodilo z njim. Pot od letovišča do jezera traja štiri minute. To je bilo p"rc-prosto kopališče, brez elektrike in vsake udobnosti, na kam'ni-tem zalajskem bregu, tretjevrst-no. Tu so letovali ubožni uradniki. Na dvoriščih so moški in žen ■ske v srajcah ter bosi grizli di-nje in kuhano koruzo. Šuhajda je z običajnim mlačnim glasom pozdravljal znance, iz česar je otrok sklepal, da niti ni tako jezen, kakor se zdi. Pozneje pa se je očetovo čelo spet stemnilo. Murni so cvrčali v sončnem žaru. Že jima je udarjal nasproti sladkobno-gnili vonj vode, že se je prikazalo umazano kopališko poslopje, toda Šuhajda ni spregovoril. Kopališčarica z rdečim robcem na glavi jima je odprla kabine; v prvo je šel oče v drugo pa fant. Razen njiju ni bilo nikogar na bregu, le neki moški je popravljal čolniček. Pravkar je izravnaval na tleh zarjavele žeblje. Janezek se je prej slekel. Prišel je iz svoje kabine, toda ni vedel, kaj bi storil, ni upal iti v zaželeno vodo. V zadregi si je ogledoval konec nog. Ko se je oče pripravil, ga je gledal, kakor bi ga bil prvič videl. Šuhajda je prišel v višnjevih kopalnih hlačah. Bil je nekoliko trebušast, toda mišičast, dvignil je temnoobrasle prsi, ki jih je otrok vedno zijal. Janezek se je ozrl vanj, da bi mu bral iz oči. Toda ni videl ničesar. Zlatoobrobljeni ščipal-nik se mu je zelo svetil. Sramežljivo je gledal, kako bo šel v jezero. Šele tedaj je stopil za njim, ko se je oče ozrl in dejal: "Pridi." Sledil niu je v razdalji enega koraka. Ni se pogreznil v vodo in ni zaplaval s svojimi žabjimi kraki, kakor je delal navadno. Stopical je za njim, kot bi pričakoval tako vzpodbujanje. Oče je to opazil. Postrani je zamrmral vprašanje: "Se bojiš?" "Ne." "Kaj potem mečkaš?" Stala sta pri tistem drogu, kjer je voda otroku Stala do prsi, očetu pa do pasu. Sedaj sta se oba pogreznila do vratu in uživala prijetnost mlačnega jezera, ki je šumljalo okoli njiju zeleno in mlečnobelo. V Šuhajdi se je iz ugodja vz- budila hudomušna in igrava volja. "Boječ si, prijatelj." "Ne." "Pa si bojazljiv." In že je pograbil sina, ga dvignil in vrgel v vodo. Janezek je plaval po zraku. Z zadnjim delom telesa je padel v vodo. Voda se je razdelila, nato pa se je s silnim šumenjem zaprla nad njim. čez nekaj trenutkov se je prikazal nad vodo. Iz nosa in ust mu je curljala voda. Z rokami si je mencal oči, ker ni mogel takoj gledati. — Slabo? — je vprašal oče. — Ne. — Tedaj še enkrat. Ena — dve — in je ponovno stisnil o-troka. Ko je Šuhajda izgovoril "tr-i", je silno zamahnil in ga pognal približno na isti kraj, kamor prej, vendar nekoliko dalje, za kol, ki je držal vrvi, tako da niti ni videl, ko je sin padel na glavo in z razprostrtimi rokami zletel v vodo. Zato se je obrnil. Pred seboj je imel drugi breg. Jezero se je svetlikalo, kakor bi se v njem zrcalilo milijon metuljev z demantnimi krili. Nekaj trenutkov je čakal, kakor prej. — Na — je dejal končno nestrpno. Nato pa proseče in željno: — Kaj mečkaš? Ne šali se. Toda nihče ni odgovoril. — Kje si? — je vprašal z nekoliko dvignjenim glasom in se je oziral s kratkovidnimi očmi nazaj in naprej, kje bi se pojavil, zakaj Janezek je znal plavati tudi pod vodo. Ko je šuhajda tako pričakoval, se mu je zdelo, da je minulo mnogo več časa, odkar se je o-trok pogreznil, kakor prej. Ustrašil se je. Poskočil je in hitel na kraj, kjer je otrok najbrž padel v vodo. Vmes je neprestano klical: — Janezek, Janeželk! Na.tistem mestu za kolom ga ni našel. Z rokama je tipal in iskal v vodi in skušal videti na dno jezera, toda voda mu je zastirala pogled. Suho glavo jc pogreznil v vodo in iskal. Iskal je na vse načine, ob straneh. spredaj in zadaj, toda nikjer ga! zaprla je sončnik in pričela jej mu je tekla voda, po licih so te-ni bilo. ! teči in je tekla vso pot do kopa- kle solze. Blazno je stokal. Povsod je bila samo voda,! lišča. ; ^— Moj Bog, moj Bog! In sta stala sredi šumeče; Dva sta ga dvignila. Odvedla; množice že dva orožnika. Mno- j sta ga v kabino, da bi se oble-, gi so jokali. i kel. I Mati je nenadoma razumela, | Ura še ni bila tri. kaj se je zgodilo. i-- S krikom se je vrgla tja, kjer Vstavite se v gostilni "Ljub«i Ijana" na Veliki jezer- ^ ski razstavi. 9 grozeča enakomemost vode. Dvignil se je, da bi se oddahnil. Ko je iskal pod vodo, je upal, da se je sin že pokazal, da bo veselo stal pred njim pri drogu, ali pa bo stekel proti kabini. Se-'je ležal njen sin. A niso je pu-daj je vedel, da je mogel biti; stili. Posadili so jo na stol. pod vodo le za trenutek in da j Željno je izpraševala, ali še ži-j otrok med tem časom ni mogel | vi. I oditi iz jezera. ' Ni več živel. Več ko po četrt- Tak mir je videl nad vodo, i urnem iskanju so ga našli, blizu kakršnega doslej še nikoli ni, droga, kjer je stal oče; in ko j čutil. . so ga potegnili iz vode, mu srce — He, — je zakričal proti' ni več bilo, svit oči je bil ugas-bregu in ni spoznal več lastnega j nil. Zdravnik je tresel vodo iz glasu — nikjer ga ni! | njega, ukazal je umetno diha-1 Mož, ki je popravljal čoln, je nnje, dvignil je mrtve roke prav COULD NOT DO HER HOUSEWORK VI^HEN every-" thing you attempt is a burden —when you are nervous and irritable—at your prisluhnil. — Prosim? — Ni ga — je bruhal iz njega obup. — Koga? — Ne najdem ga — je rjovel iz polnega grla — pomoč! Mož je odložil orodje, slekel hlače in stopil v vodo. Šuhajda se je med tem spet pogreznil v vodo, šel v drugo smer in iskal ter se vračal na isti kraj. Prijel se je za drog, da se ne bi zgrudil. Ko je prišel mož k njemu, oče ni znal razumljivo odgovoriti. Oba sta se samo ozirala sem in tja. Kopališčarica je na bregu vila roke. Na njeno vpitje jih je prišlo dvajset, trideset in so prinesli drogove, tudi čoln je odplul na kraj nesreče, kar je bilo odveč, ker je bila voda majhna. Naglo se je raznesla po okolici novica, da je "nekdo utonil." Že kot resničnost. V tem trenutku je Šuhajdovka opustila svoj opravek na vrtu. Vstala je, šla v temno sobico, kjer je Janezek prej iskal kopalne hlače, zapiia vrata in se napotila k jezeru, kakor mu je bila obljubila. Počasi je stopala pod odprtim sončnikom, ki jo je branil pred gorečim sijem. Premišljala je, ali bi se kopala. Odločila se je, da se danes ne bo. Toda ko je prišla do nekega grma, so se ji misli nenadoma zmedle. LIFE'S BYWAYS ]?UT you'u. HAVS To LEAVE OI£ OurS/pET^ WJET CANTl^KC A ČHAhtČC oN or THE AČToks Ju/^FiK'T7^r J/zoiV, Y'/WdiV PROEDlitS Flea M:!i A Vsem Slovencem, ki čila jo angleško, Jiakor tudi staršem, ki želijo dali svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, i)riporočamo krasno novo povest G (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič 'j4vior 'The Native's Jiclurn,' 'Lau sta mlada zakonca? bogega očeta. Naši čitatelji že dolgo vedo, kdo sta mlada zakonca. Bila sta V neki ozki petrograjski ulici to Mirovič in Olga, njihov prija-je stanoval v prijetni mali hiši- telj pa, ki ju je pogosto obisko-ci že nekoliko tednov mlad za- val, ko se je zmračilo, ni bil ni-konski par, ki je sosede zelo za- hče drugi, kakor stari Peter Vo- vsako upanje, da bova že sploh kedaj našla Katarino. nimal. ' Dolgo ni nihče vedel, kdo sta zakonca in od česa živita. Pri neki vdovi sta najela dve sobi z opremo, ki niso bile drage. Drugače sta živela zelo skromno. Mlada žena, ki je bila izredno lepa , je dnevno odhajala s košaro v roki nakupovat potrebna jedila. Povsod, kjerkoli je kupovala, je takoj plačala. Kupovala je samo najpotrebnejše stvari. Četudi ni mnogo govorila z ljudmi, si je vendar kmalu pridjobila simpatije vseh, ki so jo po:2nali. Z vsakim človekom je bila ljubezniva in prijazna, tako da jo je moral vsakdo vzljubiti. Njenega moža ljudje niso pogosto videli. Toda oni, ki so ga videli, so trdili, da je v vsakem oziru dostojen mož svoje žene Celo njihova hišna gospodinja ni vedela, kdo sta njena najemnika. Mislila je, da je gospod književnik. ali učenjak, ker je skoraj cel dan pisal. Imenovala sta se gospod in gospa Ruskin. Potne liste sta imela popolnomai v redu. Prišla sta iz Moskve in zdelo se je, da uživata mirno, urejeno življenje. Od časa do časa je prihajal k njima na obiske neki stari gospod. Imel je dolgo sivo brado, obraza pa ni mogel nihče razločiti, ker je bilo vedno mračno, ko je prihajal in odhajal. Toda ni minilo mnogo časa, ko so začeli sosedi ogovarjati mlada človeka^ posebno še mlado ženo. Ljudje so trdili, da odhaja mlada žena iz hiše, ko se zmrači in da se zelo pozno in sama vrača. Kje je kila gospa Ruskin med tem časom ? Zakaj ni šel z njo njen mož? — Sosedom je bilo popolnoma jasno, da to ne more pomeniti ničesar dobrega, zlasti, ker je bila .mlada gospa zelo lepa. Toda pustimo sosede, naj govore kar hočejo. Mi se bomo sa mi prepričali, kaliko je resnice na govoricah. Zakonski par Ruskin je sta noval v dveh najetih sobah. So bi nista bili elegantno opremljeni, toda zato zeJo udobni. Ena soba je služila zakoncema kot stanovanje, druga pa je bila spalnica. Bilo je to onega jutra, ko je dala prejšnjo noč carica aretirati Elizabeto, ko je razkrinkala Arona Katza in ko je bil od stavljen šef petrograjske polici je, baron Pašek. Gospod in gospa Ruskin sta sedela pri zajutreku. Gospa Ruskin, prekrasna žena, je bila zelo bleda in trudna. Zdelo se je, da se ni niti pritaknila jedi. — Ali ne boš Olga, — reče gospod, — popila čaja? Draga, česa se bojiš? — Ne, Mirovič, — zašepeta mlada žena, — česar sem se najbolj bala, to se je zgodilo. Prepričana sem, da je doletela nocoj strašna usoda mojega u- roncov. Po dolgem omahovanju, se je Mirovič končno odolčil, da se vrne z Olgo v Petrograd. Oba sta se zavedala, da se bosta izpostavila veliki nevarnosti, ker ju petrograjske oblasti stalno iščejo. Miroviča so zasledovali, ker je pobegnil od transporta za i-S birijo, Olga pa se kot kmetica sploh ni smela muditi v Petro-gradu, ker ni imela za to izrecnega caričinega dovoljenja. Če bi jo spoznali, bi jo takoj zaprli. — Pomish, drago srce, otrok, zaljubil v mlado deklico in je bil še tako mlad, ko so ti ga ugrabili. Kdo ve, v čigave roke je prišla Katarina? Tako malo bitje pa potrebuje kakor cvetka negovanja in solnca. — Olga, neprestano se mi zdi, da najin o-trok ni več pri žiyljenju! Olga si pokrije obraz z rokami. Velike solze so ji polzele med prsti. — Mar se je zato rodila —, vzklikne Olga, — da jo takoj izgubiva? — Zakaj najprej velika radost, nato pa brezmejna žalost? — Minilo je nekoliko minut, pred-no se je Olga vsaj nekoliko pomirila. — Povrh pa še moja skrb za kon mojega očeta ni pravi za-1 morala učiti novih, ki jih pa ni-kon. Moj oče ni človek, ki bi se sem razumela. Mirovič, pomisli samo, spomni se, zakaj si je nadel moj oče krivo ime? — Zakaj se ne imenuje kakor nekoč Aron Katz, zakaj živi pod turškim imenom Meh-med Ali paša? — Mirovič vstane in se začne z velikimi koraki sprehajati po sobi. — To je zelo enostavno —, reče. — Mladi ženi najbrž ni ugajalo židovsko ime. Lepše je, če nosi odlično turško ime. — Oh, Aron Katz je postal na svoj stara leta domišljav! — Vedno je — Pripovedovali so mi, da je moj oče zločinec in propadel človek, da ga je Bog proklel in da ga čakajo na onem svetu vse peklenske muke. — Pripovedovali so mi, da je moja dolžnost, do posvetim svoje življenje Gospodu! — Pred menoj je ležalo še celo moje solnčno življenje, jaz pa sem morala v samostan! -— Pripeljali so me v Moskvo, stopila sem v samostan in tu so me krstili. In jaz bi morda res postala dobra kristjanka, če bi ne videla marsikaj v samostanu, kar me je prepričalo, da je tudi — Med nami ni bilo kavalir-jev, ki bi mi laskali. Ko pa sem hodila z drugimi nunami v dolgi, tužni povorki po moskovskih ulicah, sem opazila, kako so me moški opazovali in kako so med seboj šepetali. Nekoč sem pa vendar le ujela besede, ki jih je rekel neki bogato oblečen mladenič svojemu spremljevalcu, ko me je zagledal : oč(0 tako, če se ženijo starejši ljudje i tukaj vse skupaj komedija, z mladimi deklicami. — Sicer pa, zakaj misliš —, nadaljuje Mirovič, — da se je očeta! — vzklikne Olga. — Pre-j zgodila sinoči tvojemu očetu ne-pričana sem, da se mu je nocoj zgodila nesreča. — — Kaj bi se mu zgodilo? — vpraša Mirovič. — On vendar živi pod imenom Mehmeda Ali kljub temu je zaklinjala OlgaiPaše, uživa v Petrogradu velik svojega ljubljenega moža, da se j ugled in se veseli življenja! — vrneta v Petrograd. Sedaj, ko sta toliko pretrpela, ko sta preživela toliko grenkih in strašnih dni, sedaj sta hrepenela, da bi živela z vsemi ljudmi v miru, da bi se spravila z vsemi nasprotniki. Predvsem oa se je hotela Olga pomiriti s svojim starim očetom. Pri tem pa Olgo ni vodila želja, da bi imela kake koristi od svojega očeta, bogatega Arona Katza. Ne, ni hotela deliti z njim njegovih milijonov, ni zahtevala od njega niti kopejke! Vroče si je le želela njegovega blagoslo-jče Med tem ko si ti bila v pregnanstvu, ko si ti preživljala najtežje trenutke svojega življenje, se je tvoj oče zopet oženil! — On je resnično —, nadaljuje Mirovič trpko — postopal brez ozira na svojo edino hčerko. — Oženil se je z mlado ženo. Pripovedujejo, da je ona najlepša žena v Petrogradu in sreča — — Poslušaj me —, reče Olga, — pridi, vsedi se poleg mene. Drugače si tako dober in obziren napram vsem ljudem. Mojega očeta ne smeš prestrogo soditi. — Oče, ki je proklel svojo hčerko, — vzklikne Mirovič, — ne more računati z mojim sočustvovanjem. — — Toda pomisli, kako sem ga užalostila. — Glej, moj dragi, on me je vzgojil z dobroto in ljubeznijo, v meni je videl edino svojo nado in srečo! Življenje dasiravno je sam nisem nikoli j pa mu je vse ugrabilo. Zapusti-videl, mi pripovedujejo ljudje,! lo mu je le skrbi in nesreče. — da je obdal tvoj oče svojo mla- Ko pa je pogledal svojo Olgo, je do ženo z razkošjem in luksu- vse pozabil. som, ki se ne da popisati. — — Takrat se je zgodila straš- Moj oče lahko dela kar ho- nesreča. ,odMme(%eL.-]Wm-mul sanšecAmk, koso . • ", r ' "i + m p š zameriti če si ie zaže- zaprh. Mene pa so odvedli s va, ker je mislila, da bo se-le ta-! s m e s zameriti, ce si je zaze , naiorei izročili krat popolnoma srečna z Miro- i 1^1, da se enkrat okusi srečo? Hrepenela sem po svobodi, po življenju. V samostanu nisem imela zrcala. Toda ko sem pogledala svoj obraz na gladini jezera, sem videla, da šem res lepa. — Kaka škoda, — večna škoda, da bo ta lepota propadla v samostanu! — — Teh besed nisem mogla pozabiti. Preganjale so me celo v sanjah in jaz sem se končno odločila, da bom pobegnila. — Toda to je bilo zelo težko, razen tega pa so nune pripo- vedovale o strašni usodi sestre, ki je ravnotako pobegniti! — Mirovič, ta us« je tako grozna in čudna, da jo takoj sedaj pripovedoval*^ me ne bi neprestano mučila da mojega nesrečnega Pripovedovala pa ti jo boo prvi priliki! — V tem trenutku potrka na vrata. — (Dalje prihodnjič) Vstavite se v gostilni Lji Ijana" na Veliki jezel^ ski razstavi. Ali sle zadovoljni? Ali Je vaše delo vse kar si želite? Ako ni, prečita j te to in se odločite! Vsak moški bi moral imeti poklic in ako mogoče takega ki se ga dobro plača in je zdrav. Zidarstvo in Pleskanje imata oba ta pogoja. Prvih šest mož ki ae vpiše v nad vicem. Njen oče je bil že tako star, j da bi lahko vsak dan za večno zaprl svoje oči. Otrokova dolžnost je bila. da še enkrat vidi o-četa, da se še enkrat spojita njuni srci!--- Toda še ena želja je privedla Olgo v Petrograd. Morda se ji bo posrečilo najti svojega otroka, ki so ji ga ugrabili na tako čuden in zagoneten način! Njena naloga je bila, da najde malo Katarino, ki je izginila one usodepolne noči, ki jo je ločila od ljubljenega Miroviča. Oh, od zore do mraka je blodila Olga po petrograjskih ulicah, v nadi, da bo slučajno našla svojega ljubljenega otroka. Vpraševala se je, če bi spoznala svojo malo hčerko, ko bi jo nepričakovano zagledala. Mala Katarina je bila stara šele nekoliko mesecev, ko jo je ugrabila neka temna moč iz materinega naročja. Mar ji ne bi srce bumeje utripalo, če bi prišla v bližino svojega otroka? Mar bi se mogla zmotiti, mar bi bilo mogoče, da ne bi spoznala svojega lastnega otroka ? Njeno materino srce bi ji takoj reklo, da se nahaja otrok v bližini. Toda ves njen trud je bil zastonj. Ni našla svoje male Katarine. — Oh, Mirovič —, je jadiko-vala Olga, — ali res ne bova nikdar popolnoma srečna? Usoda najine hčerke bo vedno temen oblak nad najino srečo. — Mirovič zmaje žalostno z glavo. — Ljubljena —, reče, sede po- I Morda si je izbral le zvesto go kmetski družini, ki so ji ukaza- spodinjo? - Morda se je čutil "' me polagoma pouči v kr- bolnega in je hotel zato osnovati, svoje lastno ognjišče! — Ne,' Vstavite se y gostilni 'Ljub- jaz nikakor ne smem zameriti j svojemu očetu, ker se je v dru-, gič oženil. — _ — Moral bi se oženiti z ženo, j" ki bi odgovarjala njegovim letom ! — odvrne Mirovič — On pa si je izbral mlado, lepo ženo in jaz mislim, da je to storil le; radi tega, da tebi kljubuje! —Popolnoma se je dobro zavedal, da bi imela ti pravico na. njegovo imetje, če bi umrl neo-ženjen. Zato pa je poskrbel, da' ne boš ničesar dobila. — — Ne potrebujem njegovega denarja —, reče Olga. — Želim | si le, da mi odpusti. Čutim, da; sem svojega očeta zelo užalosti-' la in razžalila. — — Sicer pa —, nadaljuje 01- Ijana" u-a Veliki jezerski razstavi. Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdicott07l8 HEnderson 1218 J =a3MsaEaeit=jsri!ra!i 'V NAJEM" NAPISI HITRO IZGINJAJO 10104-6 Bom Ave., bllxu St. (Malr> ja. zu družini; velikih Hob v vsukem .suiiovanjii: lot T9xlOO. Po-K'»jl: banfiiii rlnanca-----$4500 13704-6 Diete Ave., stanovanje za 2 družini od Kost 140 St., 5 mob, kopalnica v vmakeni stanovanju; lot 4 8 x 8 0: davki $120.9(> na leto________ $4400 14315 Oartey Ave^ od K. 140. za 2 družini. 5 sob la kopalnica sa vmnko; enu soba na 3. nadstropju; gara^u zu 3 avte: lot 47x140. Po-gfiji; Hančmi finanoa__ $4000 991 E. 131 BI., za d'« druSinl. pet »ob 11:1 1 nad.; 4 nn (Irujera; stii-iiovanje tiuU 11,1 nad-Btropju; banana flnancR ^O^vrU THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9th IN HURON PRospect 7666 w čistimo in likamo vsakovrstne obleke Pridemo iskat Rogel Dry Cleaning 6526 St. Clair Ave. Išče se soba Slovenec želi dobiti pri slo- tečaj ta Wen doDijo po^en tečaj | venski družini Stanovanje s hra-za samo $10. Ko so ti vpisani bo .». . cena $50. Odprto od 5. pop. do 9. zvečer Cleveland Building Trades no ali pa brez, v bližini East 55 cestne železnice. Kateri ima kaj priličnega, naj pusti svoj 2IG3 Kast Second St.. Drugo nadstropje naslov V uradu Enakopravnosti. VABILO NA PIKNIK katerega priredita Slovenski Narodni Dom in Klub društev S. N. D. iz St. Clair Ave. na prijazni Pintarjevi farmi VNEDEUO, 26. JULIJA. 1936 Na programu bodo razne tekme, dobra godba, in serviralo se bo okusen prigrizek hladna pijača. Vljudno se vabi cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice, da poseti ta velik izlet. Vabi Skupni odbor. #V#" Oglašajte v — "Enakopravno* 1934 — 21. julija 1936 V spomin druge obletnice, kar nas je zapustila naša ljubljena mati ^na lenČE Leti dve Te grob že krije, nas si pustila in odšla, Lepše zdaj Ti solnce sije, rešena si skrbi, gorja. šele zdaj prav vsi spoznamo kaj si bila Ti nam vse, vzorna žena, dobra mati zlata duša in srce. Žalujoči otroci; Annette, Frank, Marie, Anna in Josephine. Kadar se hočete poživeti z mehkimi pijačami) ne pozabite Double Eagle Bottling Co. ki je slovensko podjetje, ki skozi 27 let izdeluje najboljše mehke pijače. Imamo tudi izvrstno pivo: Buckeye Beer - Union Beer and Ak Gold Bond Beer Double Eagle BottN Company John Potokar, lastnik 6511-19 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 4629 ZA KASEU Samo par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu! Vsi kašlji so enaki pri Buckley's zdravilu (trikratno močnem) — en po-žirek tega izvrstnega zdravila kmalu astavi navaden kašelj — trdi, dobro u-koreninjeni kašlji so pa olajšani s par požirki — in nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati. Buckley's je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 In 85 centov v vseh lekarnah. W. K. Buckley. Inc., Rochester, N. Y. AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v urad i pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 955 E. 76 St. Za Cellinwood, Nottingiiam, Nobie: John S+eblaj, 390 E. 162 St. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E. 68 St. ts Ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI so čudovita last. Murli>® očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. j Knjigo Eye Care ali By® ^ Beauty posiljemo breZ" ..j plačno na zahtevo. MurtiwCo., Dpt. H. S.t 9 E. Ohio Sc., Chicago Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naroČite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811