Leto in., štev. 198 iKhal* eb 4 gfutraj. Stane mesečno 10"— Din za Inozemstvo 20"— » Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št, 72. Pofttdna parSallrana. V Ljubljani, torek dne 22. avgusta t922 Panainla žtew. Itane 75 par Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljnbijana. riežetuora ul. št. 54. Telet »t K. Podružnico: Maribor. Barvarska nlica št. 1. TeLSt.22. Celle, Aleksandr. eesta. Račun pri poštn. čelcoT. zavoda iter. 11.842. LJubljana, 12. avgusta. 12.000 rudarjev je danes v Sloveniji stopilo v stavko. Ves revir »Trboveljske premogokopne družbe* je prenehal z delom. Kot vzrok stavke navaja delavstvo, da premogokopna družba ni hotela mirnim potem ugoditi njegovim mezdnim zahtevam; kot povod se označuje, da je okrajno glavarstvo v Celju prepovedalo za pretočeno nedeljo v Trbovlje sklicani ehod rudarskih organizacij. Vsaka stavka je skrajno sredstvo v mezdnem sporu. Ž njo so nujno zvezane bolj ali manj težke posledice tako za delojemalca kot za delodajalca. Stavka trboveljskih rudarjev radi_ važnosti obrata in po svoji dimenziji je vitalna zadeva ne le za »Trboveljsko premogokopno družbo* in njeno delavstvo, marveč tudi za vso ostalo javnost. Kar je žito in moka za prehrano naroda, to je premog za vzdrževanje industrije, obrti in železnic. Iz visokih Žitnih cen izvirajo v glavnem težke prehranjevalne razmere, visoke cene premoga spravljajo v opaznost promet ter brezhibno industrijsko produkcije. Vse življenje podražijo tako visoke cene žita, kakor visoke cene prem osa. Zato sega vprašanje trboveljske stavke zlasti v široke vrste industrijskega delavstva ter železniških nastavljencev, katerih mezde in prejemki so v največji odvisnosti od cen premoga, globoko v žep pa sega to vprašanje tudi prav vsakemu drugemu konsumentu, kateremu v času splošne visoke draginje ne more biti vseeno, ako naj se za jesen _že_ itak visoko cene premoga še povišajo. S stališče široke javnosti torej nikakor ni simpatična nobena akcija v premogovnem revirju, katere nujna posledica je takojšnje povišanje premogovnih cen. A trboveljske stavke ne smemo presojati samo s tega stališča, V trboveljskem premogokopnem »kolišču živi na desettisoče našega naroda. Nacijonalni, državni in socijal ni interesi zahtevajo, da ta del naro da ne propada in da se mn za pošteno delo daje tudi plačilo, ki mu omo-gočuje človeka dostojno življenje. S tega stališča mora vsa javnost zahtevati, da se brez odloga mezdne razmere v trboveljskem premogovniku času in razmeram primerno pravično tirede. Povprečni dnevni prejemki rudarjev od 140 K, poleg njih prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava, morda res presegajo povprečno plačo državnih nastavljencev in tudi prejemke delavstva v ostali veliki industriji, a to še ni argument proti povišanju rudarskih mezd. Državni uslužbenec je pač na žalost danes najbolj mizer-no plačen delojemalec, ki je obsojen na stradanje. Rudarsko delo v rovih jo najtežje tnanuelno delo, ki zahteva nenavadno krepke^ prehrane, da se telo vzdrži pri moči. Vprašanje stavke trboveljska^ ru-darjevje treba končno presojati še s političnega stališča. Izgleda, da so se rodi rudarske bede lotili plačani politični agitatorji. Način, kako je izbruhnila stavka ter povod — zabra-na nedeljskega shoda po glavarstvu i_ ki se ga navaja od strani voditeljev stavke, dokazuj«, da so bile resnične vesti, da se je stavka pripravljala od g. Stefanoviča in drugcrv__z« skozi več tednov z dalekosežnejšim političnim namenom. Vse to se vje-ma tudi s taktiko tega »delavskega zastopnika* pri zadnji vladni anketi, ko je demonstrativno zapustil zboro-valnico v trenutku, ko je vlada stavila konkretni posredovalni predlog ra izjavil: »Družba naj se 6ama pogaja s širokimi masami delavstva.* Njegovo razbitje pogajanj se je takrat na anketi označilo kot lahkomiselno in uren&gljeno. . . Kakšni so politični cilji pn tej stavki, se Se ne ve, znano je le, da so ljudje na kmetih že v nedeljo izpovedovali, da naj se le »par dm počaka, da bodo že delavci v Trbovljah okoli obrnili.* Voditelji stavke imajo politične zveze s svojimi komunističnimi tovariši v ostalih delih države, razven tega so v stiku s Stjepanom Eadičem. V kolikor se tiče politične strani stavke, je naše stališče povsem jasno. V interesni delavstva samega J* vlada dolžna, da zatre vsak prevratni pojav že v kali Tu ne sme biti nobenega ugibanja, nobenega omahovanja. Vlada ne more niti trenutka dopustiti, da bi abnormalni in brezvestni demagogi izkoriščali ljudsko bedo v 6voje temne politične namene ter ogrožali javni mir in red. Jutri se vrfi v Trbovljah sestanek stavkovnega odbora, katerega se udeleže v večjem številu tudi narodni po-elaocL Prav tako! Čas ia da čuie tr- Posvetovanja o pobijanju draginje Beograd, 21. avgusta. Danes dopoldne se je v finančnem ministrstvu vršil zopet sestanek komiteja za pobijanje draginje, ki so se ga poleg zastopnika finančnega ministra dr. Popoviča ter ministrov dr. Žerjava in Viloviča udeležili tudi zastopniki mlinske industrije, ki so povedali svoje mnenje o produkciji in konsumiranju moke. Seja je bila v svrho 1 stilizacije konkretnih predlogov s strani mlinskih industrijalcev prekinjena do popoldne. Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Danes popoldne se je v finančnem ministrstvu nadaljevala konferenca odbora za pobijanje draginje. Ukrepi konference ostanejo še tajni. Srednje-e vropska posvetovanja na Ceskem Praga, 21. avgusta. (Izv.) Razgovor zveznega kancelarja dr. Seipla in češkega ministrskega predsednika dr. Beneša se je pričel danes v navzočnosti finančnega ministra Segurja, poslanikov dr. Mareka in dr. Wildnerja z avstrijske strani, dalje finančnega ministra Novaka ministra Girse, dr. Krofte in inž. Horač-ka s češke strani na Hradžina in je tra-jal z malo opoldansko pavzo ves dajj. Dr. Seipl se zahvali začetkom svejega govora dr. Benešu za priložnost posvetovanja o srednjeevproskem in avstrijskem vprašanju. V obširnem govoru razpravlja nato o smernicah avstrijske^ politike. Pripoveduje o samopomoči in o finančnih načrtih Avstrije in o težavah, ki jih je povzročil neuspeh londonske konfereoee in odložitev vprašanja o pomožni akciji zvezi Narodov. Stavil je ministrskemu predsedniku med drugim ta-le vprašanja: Ali je še mogoče, da se najdejo v zadnjem trenutku sredstva, ki bodo zagotovila nadaljnji obstoj in ali naj 6e takoj krene na druga pota, ki obstojajo v tem, da se Avstrija ekonomično ali politično opre na sosednje države ali celo državno skupino. V pavzah sta govorila tudi oba finančna ministra. Ministrski predsednik dr. Beneš je sklepal, da se nikakor ne sme podcenjevati dela zveze narodov in da je treba tam na vsak način napraviti zadnji poizkus. Dru gih korakov bi on ne nasvetoval, ker se položaj srednje Evrope ne bo rešil z eksperimenti ali trenutno, temveč le postopoma, Pogajanja so bila jako prisrčna in so pokazala, da bi financielna in gospodarska katastrofa Avstrije značila za. vso srednjo Evropo velikanski preobrat. Dr. Beneš je obljubil, da bo zagovarjal korake avstrijske vlade pri Tire zi narodov in onih velesilah, ki so na avstrijskem položaju zainteresovane. H koncu se je obravnavalo nekaj visečih praktičnih vprašanj med Češkoslovaško in Avstrijo v financielnem in gospodarskem pogledu; razpravljajo se je nadalje o načinu bodoče eventualne gospodarske kooperacije obeh držav. — Končno se je sklenilo še nekaj modalitet o izplačilu zadnjega obroka že dovoljenega češkoslovaškega kredita. Pogajanja se jutri nadaljujejo. . Praga, 21. avgusta. (Izv.) Zvezni kancelar dr. Seipl je izjavil med potjo nekemu inozemskemu časnikarju med drugim vprašanje, ali so govorice, da je Avstrija sklenila že na političnem in srospodarskem polju dogovore s Češkoslovaško, resnične, to-le: »Slične vesti so neutemeljene že zaradi tega, ker ne potujem samo v Prago, temveč od tam naravnost v Berlin in morda kmalu nato tudi v Rim. Poslednja dva pota bi bila brezpomembna, če bi bil dosegel s Češkoslovaško že kak sporazum. Posvetoval se bom z vodečimi državniki sosednih držav, ker menim, da je prišel trenutek, da je treba rešiti srednjeevropsko vprašanje. Predočil jim bom, da smo ravno mi Avstriji morali vsled izida londonske konference in odložitve pomožne akcije zvezi narodov sprožiti to vprašanje. Neobhodno potrebno je, da si Avstrija s pomočjo inozemskih financ in nove politične sestave zopet opomore. Zaradi skrajno težavnega položaja moram sam nastopiti s svarili*. Pri tej priliki je izjavil tudi nekemu poročevalcu, da namerava za prvo pomoč na gospodarskem polju izpoelovati 500 milijonov Kč kredita. Rim, 21. avgusta. (Izv.) Obupni apel Avstrije ni vzbudil tukaj nobenega zanimanja. Zunanji minister Schanzer je odpotoval danes zjutraj na dvotedenski dopust v Bolcan. Pripoveduje se, da namerava tam razpravljati z avstrijskimi zastopniki. Časopisje je popolnoma pasivno in beleži samo pariške vTSti. Sodijo, da je bilo časopisje naprošeno, da naj se zdržuje mirno, in tako podpira tajnost italijanske diplomacije. Praga, 21. avgusta. (Izv.) Predsednik dr. Masaryk se je vrnil včeraj s svojega letnega bivališča na Capriju na grad Lano. V Chebu je bil sprejet od ministrskega predsednika dr. Beneša in predsednika narodne skupščine Tomask.a Danes zjutraj je odpotoval v Prago, kjer bo sprejel nekaj višjih osebnosti v av-dijencL Dunaj, 21. avgusta. (Izv.) Korespondenca »Hercog* javlja, da se bosta zvezna kancler dr. Seipl in finančni minister Segur vrnila predvidoma v četrtek ponoči na Dunaj. Po povratku bo kancelar še le odločil, ali se bo sestal tudi z italijanskim zunanjim ministrom Schanzer-jem. czernin 1918 — 1922. Dunaj, 21. avgusta. (Izv.) Poslanec Czernin je izjavil zastopnikom svojih vo-lilcev, da Avstrija nima pričakovati pomoči od Evrope. Položaj bi utegnila rešiti le tesna politična in gospodarska vez z Italijo. Vstop Avstrije v Malo antanto je izključen, združitev z Nemčijo je sedaj še neizvedljiva, z Madžarsko živi v napetem razmerju, tako da ji preostaja le še Italija. Povdarjal ie predvesm, naj vlada posluša njegov nasvet, ker je sicer z večnim beračenjem in nihanjem izgubljena. potovanje ministrov NA češko. Beograd, 21. avgusta. (Iz.) Te dni odpotuje v Prago minister za zunanie zadeve dr. Ninčič, od tam pa bo nadaljeval svojo pot v Ženevo. Dr. Ninčič bo imel v Pragi sestanek z dr. Benešem, na katerem se bo določilo držanje Male antante na seji Zveze narodov dne 4. septembra. Dr. Ninčič ostane na potu tri tedne. LJubljana, 21. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič Je danes ob 12. odpotoval iz Ljubljane v Marijanske Lažne. UradniSka pragmatika Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Predsednik Zakonodajnega odbora Trifunovič Je izjavil, da bo sklical sejo odbora za 1. septembra. Na dnevni red pride uradniška pragmatika. VPRAŠANJE KRALJEVIČA GJORGJA. Beograd. 21. avgusta. Ob 10. uri dopoldne je imel namestnik ministrskega predsednika, notranji minister Timotije-vič, triurno konferenco z zunanjim ministrom dr. Ninčičem in kraljevim adjutan-t">m, generalom Hadžičem. Predmet konference je strogo tajen, domneva pa se, da se Je razpravljalo o aferi kraljeviča Gjorgja. Vrhunec ienčanla Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Nocoj Je izšla posebna številka »Videlo*, ki na vsej prvi strani razpravlja o vprašanju kraljeviča Gjorgja. List navaja, da je Pašič spremenil svoje stališče v tem vprašanju. Storil je to zato, ker je svojo hčer namenil kraljeviču Gjorgju o čemer se je že dosegel sporazum med njim in kraljem Petrom. Kraljevič Gjorgje je to izkoriščal. Ker je imel pred vojno 60 tisoč dinarjev letno, in Je bila ta vsota premajhna, je bil prisiljen, da se Je obrnil na Pašiča. Obrnil se je tudi na gospodično Darinko N. Pašičevo, da z njeno pomočjo pride do denarja. Preden je odšel v Pariz, mu Je Pašič dal iz dispozi-rijskega fonda 50.000 frankov. Ko je kraljevič Gjorgje odhajal v Pariz, je v krogu svojih ožjih prijateljev pripovedoval, da gre, da se vidi z »dolarsko prlncesi-njo*, s katero se misli oženiti. Pašič mu je to preprečil in dal v javnost vest, da Je zblaznel. Ko se je Gjorgje vrnil v Beograd brez žene, ga je Pašič stavil pred alternativo, da se oženi z njegovo hčerjo in dobi vse, ali da zgubi tudi, kar ima. On se Je premišljal, vladni listi pa so javljali, da bo najorže dobil vse, kar je zahteval. Ko je odgovor bil za Pašiča nepovoljen, je nastalo to, kar je Pašič napovedovaL »Videlo* završuje: Sedaj bomo videli, kaj se bo s princem zgodilo. — Isti list prinaša še eno vest pod naslovom: »Bakšiš iz Amerike*: Narodna banka v Beogradu Je dobila nalog iz New Yorka, da se Praporčetoviču, posredovalcu pri zadnjem državnem posojilu, izplača vsota 400.000 dolarjev ali 32 milijonov dinarjev. S tem denarjem se ima izplačati honorar agentom Blerovim, žurnalistom in narodni skupščini. Za ministre bo prišel poseben bakšiš. Kakor se vidi, Je začetek baš amerikanski. Niti groš še ni prišel v državne blagajne, bakšiš pa se že deli.* (»Videlo* je pro-slul revolveržurnal, ki v svojih napadih celo prekaša »Jugoslavijo* in »Stražo*. Specialiteta tega lista so razne poulične senzacije in spretno aranžirane ali izmišljene čenče. Gotovi smo, da bo morda že danes ista vest Iz »Videla* v izvest-nih slovenskih listih servirana v dokaz, »kako se pri nas dela*.) ZVIŠANA PETROLEJSKA PRI STOJBINA. Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Pred par dnevi Je stopila v veljavo nova monopolska pristojbina za petrolej. Uprava monopolov Je povišala pristojbino od 300 na 400 dinarjev za 100 kg. RADGONSKI SESTANEK ZA ŽELEZNIŠKI PROMET OB SEVERNI MEJI. Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Naši in avstrijski delegati se bodo dne 23. L m. sestali v Radgoni. Na tem sestanku bodo razpravljali o pogodbi, ki ie predvidena v 7. točki konference o obmejnem prometu. NEMŠKA VOJNA ODŠKODNINA. Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Uprava za likvidiranje vojne odškodnine Je dobila na račun reparacije iz Nemčije 60 šlepov raznega blaga, ki se bo razdelile svoječasno od Nemcev izropanemn prebivalstvu v notranjosti Sumadije. PREISKAV* V ZADEVI JADRANSKE BANKE. Trst, 21. avgusta. (Izv.) Uradnika Milinovich in Kodid sta bila v soboto popoldne začasno brez kavcije izpu ščena iz preiskovalnega zapora v uli ci Coroneo. Ostali trije osumljenci: ravnatelj Kaič ter uradnika Zagrajšek in Korenčan so še nadalje v zaporu, dočim je glavni ravnatelj Kamenarovič v Ljubljani. Preiskovalni sodnik je poklical strokovnjake za pregled potvorjenih vpisov. boveljsko delavstvo tudi mnenje zrelih mož, ki se zavedajo svoj« velike odgovornosti. Ako bo na tej Jutrišnji seji prev adala treznost, prirodamost in uvidevnost, se bo dalo spor v Trbovljah pravično rsHtf tudi brez skrajnih sredstev. To bi bilo želeti v interesu ruc -rjev in njihovih rodbin Da tudi v interesu široke iavnosti NEUSPEH INTERPARLAMENTARNE KONFERENCE. Praga, 21. avgusta. (Izv.) Češkoslovaški korespondenčnl urad poroča: Ker so nekatere države odrekle udeležbo na dunajskem medparlamentnem kongresu, je predsedstvo češke sekcije iklenilo, da 6e tega kongresa udeleži, referat našega albanskega zastopnika. Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Naš opravnik v Tiran! Nastas Ilič Je bil danes sprejet pri ministru za zunanje stvari dr. Ninčiču. dementi. Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Danes se Je polncmočnl minister Ljuba Nešič vrnil iz Trsta ln izjavil, da nI imel v Trstu nobenega razgovora z Italijanskim državnim pod tajnikom ConMrlnlJem, ampak je samo Izročil agende dosedanjemu odpravniku poslov v Trstu, Cincar-Mar-koviča DELAVSTVO ZA VLADINO AKCIJO PROTI DRAGINJL Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Včeraj je bil v novem socialističnem domu shod delavstva proti draginji. Na shodu sta poročala Zivko Topalovič te delavec Kopač. Kritizirali so vlado in zahtevah, da stori za pobijajnje draginje energične ko rake. ETBIN KRISTAN ODHAJA V AMERIKO. Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Poslanec Etbin Kristan, ki potuje te dni v Ameriko, Je posetil danes ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča in mu poročal o razmerah našUt rojakov v Ameriki H. VVENDEL NAS ZOPET OBIŠČE. Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Naš prijatelj Herman VVendel, zn»nl publicist te dopisnik »Frankfurter Zeltung*, pride te dni iznova v našo drŽavo. ZA PIVOVARNARJE IN VINO GRADNIKE. Beograd, 21. avgusta. (Izv.) P*ve dni prihodnjega meseca se bodo začela pogajanja med našim! in češkoslovaškimi delegati radi konven:ije o Izvozu vina iz Jugoslavije te uvoza piva Iz Češkoslovaške. NEMČIJA IN BAVARSKA. Berlin, 21. avgusta. (Izv.) Pogajanja z bavarskimi zastopniki >o končana. Oba ralnlstra sta odpotovala v Monakovo, da predložita ministrskemu svetu končne izide. Borza Zagreb. Senzacija na včerajšnji bor* zi je bila nepričakovana intervencija Narodne banke. Je to prvi slučaj, ki pa ie bil izvršen precej nespretno. Blago le bilo ponujano daleč pod dnevnimi tečaji, a v nezadostnih količinah, tako da Je bilo takoj prodano. Borzna komisija nI hotela sprejeti tečajev Narodne banke, odtod tudi velika diferenca pri posameznih tečajih. Notirali so: Dunaj 0.10 — 0.109, Berlin 7.10 — 7.50, Budimpešta 5.10 —■ 5.25, Bukarešt 67.50 — 69. Milan 380 — 405, London 375 — 405, Newyork 87. Pariz 665 — 705, Praga 220 — 277, Švica 1595 — 1687.50, Varšava 1.225 — 1-50 valute: avstT. krone 0.11, češke 250, marke 9.25 — 10, leii 76, lire 400 — 402. Banka za Primorje 140. Trg. obrtna banka 62 — 65. Brodska banka 86 — 87.50. Hrvat, eskomptna banka 172.50 — 173.75 Jadranska banka 425. Jugoslovenska banka 104 — 105. Ljubljanska kreditna banka 210 — 212, Slavenska banka 112.50. Praštediona 1110 — 1115. Srpska banka 152 — 152.50. Eksploatacija drva 121 — 125. Narodna šumska industrija 102 — 105. Našička Industriia drva 126 — 128, Gutman 307. Slavonija 120 — 125. Union 575. Ljubljanske strojne tovarne 202.50. Trbov. premog, družba 325. Beograd. Narodna banka Je danes aktivno sodelovala na borzi s tem, da Je zadovoljila trgovce-uvoznlčarje. Posledica je bila, da so inozemski tečaji nekoliko padli; le Pariz se Je vzdignil na včerajšnji višini. Narodna banka je prodajala tuje devize onim, ki so dobili odo-brenje od njenega odbora. Berlin Je no? tiral 7.45. Budimpešta 5.30 — 5.40, Bukarešta 64, Milan 380, London 370, New-york 82.50, Pariz 660, Praga 228, Svtaj 1590, Dunaj 0.115. Dunaj, devize: Zagreb 213.35 - 213.65, Beograd 853.40 — 854.60, Berlin 62.35 — 62.65, Budimpešta 47.06 — 47.14, London 340.600 — 340.800. Milan 3423.50 — 3426.50, Newyork 76.025 — 76.075, Pari; 6072 — 6078, Praga 2249 — 2251, Sofija 449.50 — 450.50, Varšava 902 — 908, Curih 14.493 — 14.507, valute: dolarji 75.650 — 75.750, levi 419 — 421, nemške marke 62.50 — 63, funti 340.250 — 340.550, fr. franki 6020 — 6030, lire 3398 — 3402, dinarji 849 — 851, poliske marke 897 — 903, leji 553.50 — 554.50, švicarski franki 14.430 — 14.450, češke krone 2244.50 — 2247.50, madž. krone 47.29 — 47.41. Praga, devize: Berite 267.50, Curih 616, Milan 145.25, Pariz 256.25, London 144.75, Newyork 32.30, Beograd 37.50, Sofija 20.30, Dunaj 3.50 — 450, Varšava 36 — 46, Budimpešta 200 — 210, valute: n. marke 280 — 300, švic. franki 614 — 617, lire 144.25 — 145.75, francoski franki 255.25 — 256.75, funti 143.75 — 145.25, dolarji 3225 — 32.65, dinarji 37.50 — 38, levi 20.30 — 20.40, avstrijske krone 3.25 — 4.75, poljske marke 36 — 46, madž. krone 2 — 2.10. Curih, devize: Berlin 0.44, Newyork 524.50, London 23.50. Pariz 41.95, Milan 23.70. Praga 15.25, Budimpešta 032, Zagreb 1.52, Bukarešta 3.00, Varšava 0.07, Dunaj 0.075. avstr. krone žigosane 0.075. Berlin, devize: Italija 3500.335 — 3516.65, London 5253.40 — 5266.60, New-york 1162.53 — 1171.47. Pariz 9363.25 — 9386.75, Švica 22.322.05 — 22.377.95, Dunaj 143 — 147, Pariz 3545.55 — 3557.44, Budimpešta 67.41 — 67.50, Sofija «79.15 — 686.85. Šport Zunanje nogometne tekme. Gradec: GAK. : Amateure 3 : 0 (1 : 0). Dunaj: gturm (Gradec) : Simmering 3 : 3 (1 : 1). Hamburg: Reprezentanca Hamburga ? reprezentanca Rotterdama 2 : 1. Praga: Slavla : Viktoria Žižkov S : > Kotanj: Praška Simrta {t pro« kod«}, ski reprezentanci doživela izredno vttok poraz «9:0. Drava čigava! feoroško vprašanje e topa v oe pred] s. Vej smo si jedini, da a nesrečnim plebiscitom ni izrečena zadnja beseda. Jugoslovanski zastopnik je takrat v Celovcu izrekel nam vsem iz srca: »Koroških Slovencev Jugoslavija ne bo niti pozabila niti zapustila.* Ta izrek je za nas vse obvezen. Vedno 6mo opozarjali na to, da re-iitev koroškega vprašanja razmeroma ni daleč. Tesno je vezana s končno rešitvijo takozv. avstrijskega vprašanja. Naša javnost se neprimerno premalo zanima za vprašanja inostrane politike. Ce govore gospodje Pomca-t6, Schanzer, Lloyd George ali Wirth, ei misli naš povprečni bralec, da ga to nič ne briga in da si le žurnalisti v uredništvu preganjajo dolg čas s takšnimi brzojavkami. In vendar gre vedno za našo kožo. Da je genovska konferenca ostala brezuspešna, da so se zadnja londonska pogajanja razbila. to bo občutil pri nas doma naš uradnik, kmet in delavec, naš trgovec in industrijalec v svojem žepu in pri oskrbi svojega vsakdanjega kruha! V toku dogodkov inostrane politike te je sedaj razgibalo takozv. avstrijsko vprašanje. Avstrija je pred bankrotom. Senžennenski mir jej je zabra-nil združenje z Nemčijo. Mi vemo, ka.] se pravi, če se ne more ves narod združiti v eno državo. Kakor smo prepričani, da bomo vsi Jugoslovani združeni in ujedinjeni, tudi oni iz Koroške in iz Primorja, ki mu sedaj pra-,vijo »Venezia Giulia*, tako ne dvomimo tudi o državnem ujedinjenju Nemcev. Avstrija ni dobila posojila od Antante, politično je itak že »grossdeutsch* orijentirana in njen kancler Seipel potuje. Danes je v Pragi, jutri bo v Berlinu, pojutranjem ,v Rimu. Antanti pa je sporočil, da je prišel trenutek, ko je treba rešiti »srednjeevropsko vprašanje*. Ta teden še združitve ne bo. Toda vsi vemo, mi v Jugoslaviji kakor Cehi, Avstrijci in Nemci v Rajhu, Francozi in Lahi in Angleži, — vsi vemo, vsi vidimo, vsi čutimo: Rešitev srednjeevropskega vprašanja se bliža. Ves svet vidi, kako se počasi oblikuje revizija mirovnih pogodb. NajsDnejša Vseh sil je gospodarska. Reparacijsko vprašanje je vedno nujnejše. Zveza narodov v Ženevi zaseda, kakor mački okrog vrele kaše hodijo njeni delegati okrog srednjeevropskega gospodarskega in reparacijskega problema. Pričetek končnega razpravljanja in odločevanja bo prišel, kakor navadno v takšnih zamotanih in svetovno važnih vprašanjih, od strani, kjer je najmanjši odpor. Svetovna vojna izhaja iz našega konca, in zadnja njena faza, zadnjo veliko in odločilno . četudi, ne-oboroženo razpravljanje pride od isto-tam, le nekoliko bolj severno. Na vt-6ti je Avstrija, da se po mednarodnih honiatijah, ki jih moramo pričakovati v ne predolgi bodočnosti, združi z Nemčijo, pri čemer je na nas, da prijavimo svoje zahteve. Čim se revidira senžermanski mir, ne vežejo njegove klavzule niti nas, tudi ne plebiscitna. Slovenski del Koroške se mora združiti z domovino — materjo. Seipel roma v Rim. Tam se bodo razgovarjali in dogovarjali tudi_ o Jugoslaviji in o slovenski Koroški. Naš kralj, Pašič in minister ino-stranih del pa so baš v Marijanskih Lazneh. Tam se vodje naše zveze m cele Male antante razgovarjajo in dogovarjajo — o mnogih, za nas vse zelo važnih zadevah. Ne po zabija jmo! Vodnik je pel pred stoletjem: »Sava čigava je — Drava čigava je — jim bomo branili, kdor jih če pit'!» in v Celovcu je naš zastopnik izjavil, da slovenskih Korošcev ne bomo niti pozabili, niti zapustili! . . Bliža se čas, da bomo 6vojo bese-8o morali izpolniti. Pripravljajmo se v srcu in s tem, da bo ta bližnji čas našel nas Jugoslovane enega mnenja, ene volje, kakor leta 1918., tako danes in jutri in vekomaj. Pazi, kam stopiS! Okrog nas besne razni hujskači in razni nahujekanci. Od Časa do časa treba nanje opozoriti. Italija je dovolj neredna in razburkana država. Vendar tudi tam ne gredo preko neke meje. Pri na? pa se zdi, da ne poznamo mej, — in od časa do časa bruhne val besnega, slepega sovraštva, bruhnejo strasti, pena stopi obrekovalcem na usta. Včasih imamo posla z _ navadnim, duševno bolnim besnezem. Tako čitamo v slovenskem jeziku v listu, ki ga doslej še ni nikdo zaplenil- »Jugoslovanski narod, umri, toda molči, da ne pride na dan vsa resnica o divjaštvu. Dalmacija umira, Črnogorci izkopavajo ostanke svojih prednikov in iščejo novih domov, celokupni jugoslovanski proletarijat umira, a na našem preljubljenem kraljevskem dvoru se uganjajo divje orgije, ki jih zaman iščeš v starem. propadlem cesarskem Rimu.* Kdor je to napisal, je kompleten norec. V Ameriki takšni norci lahko nemoteno hodijo okrog, dokler jih nikdo ne razume in dokler govore in pišejo takšne stvari le zase. Čudno pa je, da se puščajo takšni listi k nam čez mejo. O Stejidu n. pr. piše isti list (»Del. - Slovenija*), da atentator »ni hotel za pomi-loščenje prositi tirana, kateremu žal ni mogel vzeti življenja* Norec! . In vendar je ta norec samo čisto logično nadaljeval v tistem slogu in v isti smeri, kakor rajnki »Novi Čas* ali sedaj še vedno rekordna »Straža* ali pa »DeL Novice*. Gosp. Štefanovič, ki je bil že vojaški komandant in je celo Lampeta na Karagjorgjeviče zaprisegel, govori sedaj delavcem, da bo rudarskega glavarja zvezanega pred nje pripeljal, in slične gluposti. »Domoljub* že trideset let zastruplja naše ljudstvo s svojimi spevi najnižjega sovraštva, in tudi danes nadaljuj? tam, kjer ni nehal leta 1914., v proti-srbskem hujskanju. »Jugoslavija*, ki je prej kar počez udrihala, pa sedaj nič več ne posveča svoje pozornosti »višji* politiki, marveč le zvesto in vdano služi svojim novim gospodarjem. Njena politika je tista, ki jo ukazuje gosp. Kamenarovič, zato se zaganja po direktivah banke in p*u-je nasprotnike, da eo konfidenti, de-nuncijanti itd., le da sama skrije, odkod zajema in kdo je njen gospodar. Nadležni, toda manj škodljivi so manjše trobentice, ki se po svoji moči ne morejo meriti z velikimi reptili, dasi niso manj zlobni, pač pa bolj zmešani. Teh niti ni treba omenjati. Vendar je treba opozarjati nanje. Somišljenike prosimo, da opozarjajo druge na razliko med dobrim listom in pa organom velike obrekovalne koalicije klerikalcev, komunistov in bank. One pa, ki mislijo, da so nevtralni, pa fo le neodločni in boječi, pozivamo, da primerjajo in da mislijo s svojo glavo, ne pa z glavo raznih Štefan > vičev, Fakinov, Kamenarovičev in »Domoljubovih* ali »Slovenčevih* hujskačev. Glej, kaj bereš, pazi, kam stopiš! Rudarska stavka v Trbovljah Okoli 12.000 rudarjev je stopilo v nedeljo v Trbovljah. Hrastniku in v Kočevju v stavko. Včeraj so se pridružili stavki tudi rudarji v Zagorju. Voditelji stavke navajajo kot povod za stavko, da jo celjsko okrajno glavarstvo zabranilo javni shod v Trbovljah, ki so ga sklicale rudarske organizacije. Kakor smo informirani, je bil shod prvotno zabranjen zato, ker je hotel na njem govoriti g Štefanovič, kateremu je z ozirom na njegov tujska joči nastop pri prejšnjih zborovanjih, vlada vsak shod zabranila. »Na- pjfet>- pSe, Ai so Eotetf Roditelji de-lavstva na shodu rudarjem sporočiti obljubljeno intervencijo ministra za socijalno politiko ter tako preprečiti izbruh stavke. Na drugi strani se zatrjuje, da je bilo sklenjeno v nedeljo stopiti v stavko že preje, k« je dne 19. avgusta potekel nekak ultimatum, ki ga je poslalo delavstvo rudarskemu glavarstvu. Kakor smo informirani, je rudarsko glavarstvo že v nedeljo dne 20. avgusta zjutraj prejelo od družbe odgovor, da pristaja na ob-1 n0. _ vezna pogajanja, da se je pa dostavi-tev tega odgovora delavstvu zakasnela, vsled česar je delavstvo, mislec, da mu rudarsko glavaretvo noče dati odgovora, stopilo že v nedeljo popoldne v stavko. Rudarsko glavarstvo je odgovorilo delavstvu včeraj. Stavkujočim rudarjem je vodstvo izdalo oklic, ki ima naslednjo vsebino: 1.) Celokupnemu delavstvu se na-svetuje, da takoj zapusti revirje in se preseli na kmete, da si zasluži dnevno hrano. 2.) 2 — Temu nasproti ugotavlja mo, da je Anton Pesek ob prodaji ^Jugoslavije* dne 2. julija v 149. ste vilki tesra lista naznanil javnosti to-le: S 1. julijem je prevzelo lastmstvo in založništvo dnevnika »Jugoslov. Nov. del dr.» v Zagrebu, med cegar ustanovitelji sta tudi dr. Rybaf in dr. Gre-crorin . . Ne umaknem se nasprotnikom, temveč odlagam breme prijateljem. somišljenikom* ... Dne 4. jul -ja 1922 v št. 150. je v uvodniku pitala »Jugoslavija*: »Ugotavljamo se enkrat le radi naše javnosti, da je prešel list v last »Jugoslov. nov d. d », katerega ustanovitelji so najbolj uriedno osebe jugoslovansko neodre-šene inteligence. Med temi se nahajajo G. Gregorin in O. Rybar . . . Nase izdajateljevo je sestavljeno iz takih mož, da je našemu listu zajamčena popolna neodvisnost na vsako stran in da bo mogel zastopati ideje, la so razložene v njegovem programu . . . List (»Jutro*) stoji prenizko, da ^di m0Ha njegova sumničenja omadeževati čisti ščit gori navedenih moz.* Iz teh dveh citatov j9 jasno razvidno, da je »Jugoslavija*, ko je prešla iz Peskove v Kamenarovičevo smer, razobesila v reklamne namene novo. za pisavo lista moralno odgovorno, firmo z dr Gresrorinom in dr. Rybarem. Možati odgovor dr. Gregonna . sedaj dokazuje, da se je «Jugoslavija;> na goljufiv način peslužila njegovega imena. To smo hoteli, da se enkrat ugotovi in zato smo stavili na dr. Gre-gorina javno vprašanje. Sedaj je sle-parstvo »Bankoslaviie* razkrinkano in lo škoda je, da^ je dr. Gregorin tako dolgo časa molčal. -f- Seveda! »Slovenec* namreč poroča, kakor smo tudi mi poročali, da je ministrstvo za promet odredilo, da so ima takoj pričeti z gradbo železniške proge Ljutomer - Ormož. Temu beograjskemu poročilu dostavlja »Slovenec*: »Gradbo te proge je ze dalje časa zahteval Jugoslovanski klub.* Seveda, zasluga klerikalcev je vse. kar se pri nas dobrega stori! 4- KatoPški shed v Mariboru, ki so isem.se torej "nad umirajočimi telesi zastonj novzpel iz Droklete časti: z vami to- rej imam še račun! Križajva meče... sicer mi je desno roko poparilo vrelo olje, toda ubijem vas z levico!* S prestrašenim krikom odskoči Giovanni. Trenutek se je zagledal v Cezarjevo lice, oblito s krvjo in v krpah je z njega visela koža; zavih ti svoj meč — a že je bilo prepozno. En sam sunek mu je z vso poslednjo silo zadal Cezar — in meč gospodarja Pesarskega je odletel v visokem polkrogu. »Umreva skupaj, grof Sforza, siknejo peneča se Cezarjeva usta in začuje se njegov blazni smeh. »Premamila vas je vlačuga Lukrecija in z lastno krvjo morate plačevati ljubavni dolg. ... V pekel z njenim prvim ljubimcem, k vragu tudi njen poslednji!* Ostrina Cezarjevega meča se je zabodla v prsi mladega grofa Sforze in ko mu je konica predrla ledja, sune Cezar nesrečnika nazaj, da se z glavo navzdol zvali v globino, polno krvavih, izmrcvarjenih teles. Cezar Borgia omahne in v hipt» opazi, da so zgornja vrata, vodeča k stopnišču, popolnoma zasedena po sovražnikih. Na spodnji stopnici 6e obnemogel zgrudi Cezar; zdi se, da ga je zapustila vsa življenjska moč, toda ko zgoraj zapazi Lukrecijo, «e hitro vzravna. _ »Ti ... ti izdajalka, sramota Bor-gijcev.* tebe še hočem v pesti* 6 . ^ - /Dalje prihodnjič.) Domače vesti '* Razkol v Slovenski ljudski stranki. Iz Maribora nam poročajo: »Slovenec* z dne 10. avgusta je objavil dolge članke, v katerih hoče dokazati, da v SLS ni razdora. S tem pa hoče le prikriti notranje boje. ki zavzemajo vedno večji obseg. V Mariboru, tudi med klerikalci ne vlada vec edinost, osobito radi tega, ker nekateri prvaki hočejo na vsak način za-treti mlajšo strujo krščanskih socija-listov. Eden najdejavnejših pristasev SLS uživa velik ugled vsled svojega človekoljubnega delovanja, in ld je znan kot velik prijatelj in zagovornik siromakov, g. A. Krepek, je odložil vse funkcije pri SLS, ravnotako je odložil tudi svoj mandat v občinskem 6vetu. Tega gotovo ni storil iz razloga, da se strinja s politiko SLS, temveč radi tega, ker jo obsoja. Poznamo gosp. Krepeka in se čudimo, da se sploh ni zapustil te čedne družbe klerikalnih hinavcev. Njemu se je pridružila tudi večina pristašev SLS v Maribtru, tako da klerikalni prvaki v Mariboru skoraj nikogar nimajo za seboj. To najbolj dokazuje dejstvo, da je Krepek prišel v nemilost pri klerikalnih voditeljih. Isti namreč ugonobe vsakega, kdor tako ne ple: še kot visoki gospodje želijo. Tudi bivši tajnik JSZ v Mariboru gcsp. Stabej je zapustil svoje mesto, zgolj zaradi tega, ker se ne strinja s politiko klerikalnih voditeljev. Klerikalni voditelji se namreč silno hudujejo nad tem, ker so Novočasarji zahtevali, da vodstvo 6tranke bolj uvažuje interese delavskih slojev, ne pa da deluie očitno proti delavstvu. Tej 'zahtevi pa seveda klerikalni voditelji niso hoteli ugoditi, temveč so napovedali raje boj onim, ki se jim nočejo pokoriti. Vsekakor pa je razdor med SLS v Mariboru še večji kot v Ljubljani Bomo še tu pa tam poročali razne zanimivosti iz vret SLS, da svet jzve o klerikalni hinavščini. * «Slovenec» obsojen. Včeraj dopoldne se je vršilo pred okrajnim so diščem v Ljubljani razprava kar v petih zadevah, v katerih je «Slov nec* tožen, ker ni mogel brzdati svojega predolgega jezika, ampak je pisal reči, ki niso resnične. »Slovenec* torej prav lepo hiti za «Banko_«layi-jo*. očividno noče zaostati za rajnkim »Novim Časom*. V dveh zadevah je bil obsojen po § 104. kaz. zak., in sicer, ker je v enem članku obrakoval gosp. dr. Žerjava na Kamenarovičev način, v drugem je pa lažnjivo dolžil vojaške oblasti, da so vedoma vojnemu ministru neresnico poročale. V obeh slučajih je zlezel pod klop, in je raje trdil, da ni njegov urednik — čital dotienih člankov. Obsojen je na 300 Din globe ali pa 6 dni zapora in na objavo razsodbe, ko bo pravom oč-na. V treh drugih zadevah pa, kjer tožijo »Slovenca* gg. Vladimir Galci-nja (radi obrekovanja), in Zalka Ko-renjakova v Ljubljani in Albin Lajo-vic v Tržiču (radi smešenja), je odgovorni urednik priznal, da je čital do-tične sestavke, vsled česar so se zadeve odstopile pristajnemu deželnemu kot tiskovnemu sodišču in bo obsodba tem hujša. * Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojencev ima nujno sejo širšega odbora v petek, dne 25. av-srusta ob 20. uri (ne v sredo) v sejni dvorani mestnega magistrata. Dnevni red: Odobritev zapisnika zadnje seje in poročilo predsedstva. Ukrepalo se bo o nadaljnih korakih glede zboljšanja gmotnega položaja državnih nameščencev, zato je polnoštevilna udeležba neobhodno potrebna, Ti~ " J sedetvo. , * Občinske volitve v Zagorju ob Savi. Poročajo nam: Pri občinskih volitvah v Zagorju ob Savi, katere so se vršile v nedeljo, dne 20. avgusta, se je udeležilo izmed 1035 volilcev 435. Dobili so: obrtno - gospodarska lista 75 glasov, NSS 118 glasov, so-cijalni demokrat je 112 glasov in SLS 130 glasov. Da so dobili v Zagorju klerikalci 130 glasov, je zasluga komunistov, kateri so jim dali nad 60 glasov, menda za zasluge, ker ie bivša klerikalna vlada dala na Zaloški cesti na komuniste streljati. Dober tek! , r * Izpremembe v poštni službi Imenovani so: za poštarico privremena pošta-rica Amalija Rober pri pošti Maribor 1 in namestnika selskih slug za slugi Mihael Zenz pri pošti Murska Sobota in Mihael Stingel pri pošti Dolnja Lendava, _ Podeljeno je odpravniško mesto Planina pri Slevnici upravnici Berti Šešerko, Meža poštarici Tereziji Kavčič, Raka poštarici Angeli Gorenc, Trbovlje 1 poštarici Mariji Tori, Poljane nad Škofjo Loko poštarici Mariji Gostič, Kočevska Reka privremeni poštarici Frančiški seme, Bučka poštni pomočnici Tinci Kar-lovšek, Sv. Urban pri Ptuju poštni pomočnici Ljudmili Marinič, Ptujska gora poštni pomočnici Danici Zmrzlikar, Škofljica poštni pomočnici Mariji Mordej in Tržišče poštni pomočnici Pavli Anžič. — Premeščeni so: Kontrolorja Maks Sau-rau od pošte Maribor 1 k pošti Maribor 2 in Mijo Bajd od pošte Ljubljana 2 k pošti Kranj, kontrolor Hubert Jurkovič od pošte Maribor 2 k pošti Maribor 1, upravnika Lucijan Kovačič od pošte Radovljica kot poštar k pošti Ljubljana 1, upravnica Karolina Prijatelj od pošte Tržišče kot poštarira k pošti Ljubljana 1, poštar Ciril Eavliček od Došte Rečica na Paki k pošti Celje, poštarji Franjo Brumec od pošte Zreče k pošti Rogatec Angela Fazzini od pošte Konjice k pošti Ljubljana 1 in Pavla Uršič od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 2 in sluga Avgust Divjak od čekovnega zavoda Zagreb k pošti Maribor 1. — Poštni službi se je odpovedala poštarica Valburga Verbajs od pošte Ljubljana 2. — Začasno sta vpokojena: upravnica Ana Viher pri pošti Vuzenica in poštar Martin Gro-belnik pri pošti Raka, trajno pa: kontrolor Franc Legat pri pošti Ljubljana 1 in poduradnik Anton Stanič pri pošti Ljubljana 1. * Osebna vest. Finančni delegat dr. Šavnik je nastopil daljši dopust. Vodstvo delegacije je za čas njegovo odsotnosti prevzel dvorni svetnik Bonač. * Devizni promet in mariborska podružnica Narodne banke. Poslanec dr. Kukovec je sprejel od pomočnika finančnega ministra dr. Popoviea sporočilo, po katerem je finančno ministrstvo odredilo, da se ugodi nujnim potrebam in zahtevam gospodarskih krogov v Mariboru in se uvede tudi pri mariborski podružnici Narodne banke odsek za devizni promet. . * Novi vagoni iz Nemčije. Ministrstvo saobračaja ie dobilo iz Pariza obvestilo, da je bilo naši državi na račun reparacij iz Nemčije odobrenih še 500 zaprtih vagonov, ki se porabijo za letošnjo izvozno sezono. Minister saobračaja ie radi tega takoj brzojavno obvestil Krup-pove tvornice, naj se vozovi takoi odpošljejo. Porabljeni bodo za izvoz sliv. * Novi bankovci po 1000 Din. Iz Beograda poročajo, da pridejo v kratkem v promet novi bankovci po 1000 Din, ki jih izdelujejo v Parizu. Bankovci bodo izgotovljeni do konca avgusta, nakar se stari bankovci takoj zamenjajo z no-vimi. * Kraljevski dvorec v Sarajevu. Beograjski listi poročajo, da namerava vlada sarajevski konak preurediti v stalni kraljevski dvorec, kjer naj bi bival kralj kadar bi prišel v Sarajevo. Sedaj stanujeta v konaku pokrajinski namestnik ter komandant armijske oblasti. * Kongres slovanskih akademikov v Pragi. Meseca decembra se bo vršil v Pragi velik kongres slovanskih visoko-šolcev, ki ga sklicuje praški centratei savez češkoslovaških akademikov. Pri pravljalni odbor je sklenil, da se povabijo na ta kongres tudi akademiki iz Rusije. , ,, . * Laskavo priznanje. Sušaske »Primorske Novine* pišejo o sokolskem zletu v Ljubljani: »Prvi jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani je bil nedvomno najimpozantnejša in najveličastnejša, a obenem tudi najprisrčnejša vseh proslav kar iih je doživela Jugoslavija po svečanostih kraljeve poroke v Beogradu. 1 a proslava ostane vedno udeležencem kot najdražji in neizbrisen spomin. "Vse je funkcioniralo v najlepšem redu, vse je bilo predvideno in o tem bodo bratje Slovenci šs dolgo prednjačili vsem nam drugim in gre za to veličastno svečanost hvala v prvi vrsti njim*. * Učiteljske per.zije. V zmislu odredbe ministra prosvete odpotuje te dni v Zagreb, Ljubljano, Split in Sarajevo g. Milan Radišič, referent ministrstva, da izbere podatke o stanju učiteljskih pokojninskih fondov ter stavi potem primerne predloge za rešitev vprašanja, kako naj se enakomerno urede penzije učiteljskih vdov in sirot. * Organizacija mariborske oblasti Narodni poslanec dr. Kukovec skliče te dni v Mariboru javen shod, na katerem bo 0 obrazložil svoje stališče glede načina, ka ™ ko naj se mariborska oblast organizira - Pred" glede Lvne uprave in glede dobre samouprave. Na shod bodo imeli pristop pristaši vseh strank. * Podpora za one, ki so trpeli vsled elementarnih nezgod. Iz Beograda se brzojavno poroča, da je ministrstvo financ odredilo izplačilo podpore vsem onim, ki so trpeli škodo vsled elementarnih nezgod. V to svrho je dovoljen kredit 2 milijonov Din. Za Slovenijo je določena vsota 150.000 Din. Člani Narodnega gledišča brez stanovanj. Prejeli smo: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani potrebuje za 17 svoiih članov stanovanja in sicer sedem rodbinskih, obstoječih iz ene do dveh sob s kuhinjami Mer pritiklinami, in deset samskih sob za sedem gospodov in tri dame. Obrača se na vse prijatelje slovenskega gledališča in domače umetnosti s prisrčno prošnjo, naj ji pomagajo najti potrebna stanovanja, ali če jih posedujejo sami, naj jih dajo na razpolago. Člani brez stanovanj, potikajoči se dalje časa po hotelih, so opravičeno nezadovoljni in uprava ima radi njih zelo težko stališče. Zato se v naprej vsakemu ljubitelju gledališke umetnosti za vsako tako uslugo iskreno zahvaljuje in prosi, naj se pošiljajo vsa stanovanjska naznanila upravni pisarni v dramskem gledališču. • K aferi «Jadranske banke«. V zar grebških listih priobčata generalni ravnatelj Avgust Praprotnik in ravnatelj dr. Janko Kavčnik »Poslano* v katerem izjavljata, da tudi na najnovejše neresnične trditve g. Kamenaroviča ne bosta odgovarjala v dnevnem časopisju, ampak si "poiskala zadoščenja pred edino kom-petentnim forumom — pred sodiščem.^ • Vagoni za ranjence. Kakor poročajo iz Beograda, je ministrstvo saobračaja prejelo te dni iz Nemčije na račun reparacij dvajset vagonov za ranjence. Naročenih i« še 480 takih vagonov.. « predavanje v Mariboru. Ruski pro» fesor Bostumič predava zadnjič v sredo, dne 23. avgusta ob 20. un v Narodnem domu o duhovni kulturi kot praktičnem okultizmu. * Smrtna kosa. V Vodicah nad Ljubljano je umrla 19. avgusta gospa Katarina Ziherl, roj. Pak, soproga tam. posestnika in staroste Sokola, Fran ZiherL Bila je vrla koroška Slovenka, navdušena Jugoslovanka, vzorna gospodinja ter blaga in globoko verna žena, * Smrtna kosa. V Kranju je umrla ga. Ana Bernot, v Gor. Logatcu pa v starosti 80 let zasebni ca ga, Pavla Schin-ka. Blag jima spomin! * Ljudsko štetje v češkoslovaški republiki. Po ljudskem štetju, ki se je vršilo dne 15. februarja 1921, je bilo v češkoslovaški republiki po narodnosti 8,759.186 Čehoslovakov, 3,122.390 Nemcev, 745.933 Madžarov, 459.346 Rusov, 180.332 Zidov, 75.655 Poljakov in 23.235 pripadnikov drugih narodnosti. * Iz Celja poročajo: V Salmičevi trgovini je bila gospej Gabrijeli Garzarolii iz Postojne ukradena dragocena ročna torbica z večjo vsoto denarja v dinarjih in lirah, potne listine in drugi predmeti * Drobne vesti Trgovcu Josipu Gor-cu sta v Ilirski ulici dva neznanca ukradla kolo, vredno 16.000 kron. Ker eta bi la kmalu opažena, sta pustila kolo in zbežala. — Ivanu Janežu je bilo dne 18. avgusta ukradeno kolo. Ze naslednji dan pa je Janež na Dunajski cesti opazil neznanca na svojem kolesu. Zgrabil ga je in izročil redarju. — Posestniku Ignaciju Jevševarju iz Vodic je bilo ukradenih 20.000 kron. Tropična malarija v Srbiji Bakteriološka postaja v Šabcu je ugotovila tam kaj pet slučajev tropične malarije. Oblast je odredila potrebne ukrepe. * Ne pošiljajte denarja v pismih. V Mariboru so aretirali neko poštno uradnico, ki je osumljena, da je kradla denar iz pisem. Prišli 60 ji na sled na ta način, da je odpošiljatelj, ki mu jo izginil dinar, poslal drugega dne zopet denar z rekomandiranim pismom in ga potem pred ekspedicijo zahteval nazaj. Pismo pa je bilo že odprto in manipulajo-ča uradnica ni mogla utajiti svojega dejanja, * Tragična usoda mladega uradnika. V nedeljo se je vozil iz izleta proti Mariboru 271etni uradnik finančne delegacije v Mariboru, Franc Mlakar. Med vožnjo od SI Bistrice proti Pragerskem je hotel iti k svojim tovarišem v sosednji vagon, pri tem pa je padel pod vlak in so mu kolesa odtrgala obe nogi. Vrhute-ga, je dobil smrtnonevarne poškodbe, tudi na glavi in po rokah in je v par trenutkih izdihnil Pogreb nesrečne žrtve bo danes, ob 18. uri, iz pobreSke mrtvašnice. * Tragedija v hotelu «Tivoli». Modisti-nja Rezi Orovič, ki je v soboto poskušala izvršiti samomor, je že toliko okrevala, da je izven nevarnosti. Njena prvotna izpoved, kako je prišla do lizola, po naših informacijah ne odrovarja dejstvu in je Orovičeva gotovo samo še v duševni zmedenosti mogla reči, da ga ji je poskrbela gdč. Kovačičeva, kjer jo stanovala za časa sokolskega zleta. * V spanju ponesrečil V Eajdovem kozolcu pri Štepanji vasi je te dni prenočeval delavec Rudolf Draželj iz Ljubljane. V spanju je padel štiri metre globoko ter pri padcu z glavo udaril ob voz. Razbil si je glavo ter je obležal mrtev poleg voza. » Goljufiva dvojiea. Neki Jurij Ško-merlj je v družbi 32 let stare Evgenijo Kaltenbrunner izvršil velike goljufije v Zagrebu, Splitu in na Dunaju. Oškodoval je več oseb, kolikor je doslej znano, za več kot 100.000 kron. Goljufiva dvojiea je pobegnila najbrže v inozemstvo. Splitsko okrožno eodišče je za njima izdalo tiraliso. * Prodajalec srebrnih goldinarjev aretiran. Krošniar Anton Pušič iz Rečice * Dalmaciji je prodajal v Gradcu srebrne goldinarje, med katerimi pa je bilo največ falzifikatov, ki so bili dobro ponarejeni. Graška policija mu je prišla na sled in ga vtaknila v zapor. _ Gospodarstvo n. tjtfetJANSKI VELIKI SEJEM. 2. — U. septembra 1922.) naši letošnji Vsem razstavljalcem v prireditvi, ki so svoje prijave k udeležbi poslali do dne 29. julija, smo že dopo-slali načrt dodeljenega jim prostora. V posebnem omotu smo jim poslali tudi več reklamnega materijala za obisk II. Ljubljanskega velikega sejma s prošnjo, da ga uporabijo, kakor ga najboljše morejo, posebno pa kot pisemsko prilogo svoji korespondenci. Tem potom naprošamo vse razstavljalce ponovno, da gotovo porabijo ves reklamni materijal, posebno pa naj ga prilagajo trgovski korespondenci z južnimi kraji naše države. V slučaju, da kateremu reklamni materijal poide, naj se blagovoli nemudoma obrniti na sejemski urad, reklamni odsek, da mu isti pošlje nemudoma novega. Tudi smo priporočali vsem razstavljalcem, da si nabavijo sami reklamni materijal, katerega naj prilagajo korespondenci z navedbo dodeljenega jim prostora na velesejmu in pa s prošnjo, da jih njihovi trgovski prijatelji obiščejo na velesejmu, kjer bodo razstavljenimi izmed lepih izdelkov najlepši in najboljši. Ker so koje oddajo vsem razstavljalcem popolnoma prazne, naj blagovolijo isti stopiti nemudoma v stik z dekoracij-skimi tvrdkami, da bodo gotove vse koje do dne 30. t. m. popolnoma opremljene, ker se veliki sejem otvori 2. septembra ob 10. uri dopoldne. Pripominjamo, da smo morali letos vsem razstavljalcem po potrebi črtati mali del prijavljenega prostora, ker nam je vsled preobilice prijav zmanjkalo prostora in je bolje, da vsak razstavljalec malo potrpi, kot pa da bi se moralo približno eni petini prijavljenih tvrdk sploh odpovedati prostor. V informacijo naj jim služi, da se je za letošnjo prireditev prijavilo skoraj še enkrat več razstavljalcev kot pretečeno leto. Vsi oni razstavljalcl, ki so se prijavili po zaključnem roku in se jim še ni mogel dodeliti prostor, ker ga sejemski urad nima več na razpolago, sporočamo, da so vse njihove prijave v evidenci in se jim dodeli prostor, čim ga kaka tvrdka odpove vsled najnujnejših razlogov. Prijavnice, katere do danes še niso bile upoštevane, so uvrščene po zaporednem redu njihovega dohoda in jih bomo tudi tako reševali. Razstavljalci, pripravljajte se že za našo II. vciesejmsko prireditev! Vsakdo naj pripomore z vsemi svojimi močmi k najboljšemu uspehu! V slučaju, da želi kaka tvrdka, banka ali privatnik izven Ljubljane razprodaja-ti sejmske permanentne legitimacije (po 40 Din) proti proviziji, ga vljudno naprošamo, da se nemudoma obrne na sejmski urad, oddelek ekonomat, z navedbo, koliko jih potrebuje, kje jih bo razprodajal in kakšnega reklamnega materijala si zato poleg običajnega še želi. = Hmeljarjem. Ker so se minula leta vršile pri hmeljskih kupčijah marsikatere neprilike, ki so povzročile prepir in tožbe, oporarja Hmeljarsko društvo vse hmeljarje ua skrajno poštenost pri prodaji hmelja. Ne mešajte novega hmelja s starim, ne suhega in pol suhega z vlažnim in mokrim hmeljem, ne mešajte pro-daccra hmelja s peskom, zemljo ali s j kar se da sklepati iz najn&vejšiE Vesti, prihajajočih iz hmeljskih krajev. Zadnje cene hmelju eo bile od 1000 do 1500 Kč za 50 kg (to je okrog 200 do 300 naših kron za kg). = Letošnja letina. Po podatkih poljedelskega ministrstva je letošnja žetev pšenice nekoliko bolje izpadla, nego lani. Ječmen je slabši, istotako oves. Koruza vsled suše ponekod propadla. Marsikje bi dež koruzo že popravil Od ko-ruzne letine je odvisno, koliko bo prišlo pšenice na trg. Vinogradi stojijo skoro povsod dobro. Tudi sadje je v gotovih pokrajinah dobre rodilo, zlasti češplje. Vendar i-o tudi kraji, kjer bo zelo slaba sadna letina. Navzlic temu bo ostalo se dovolj poljskih pridelkov za izvoz, samo ako bodo prometne razmere urejene. = Čekovni promet pri poštni hranilnici v Sarajevu in čekovnih zavodih v Ljubljani in Zagrebu izkazuje v mesecu juliju sledeče rezultate: vlog m izplacd je bilo 371.270 z denarnim prometom 1„467,255.360 Din 51 p. Od tega odpade na klirinški (virmanski) promet 9388 manipulacij s prometom 177,332.367 Din 42 par. Novih računov se je otvorilo 81, zatvorilo pa se jih je 14. Število inicjite-ljev čekovnih računov je bilo koncem julija 7788. Stanje vlog je bilo koncem julija 210,793.431 Din 87 par. = Legitimacije za graški veliki sejem (26. avgusta do 3. septembra) se dobijo pri kr. dvomi špediciji »Orient* d. d. podružnica Ljubljana, Sodna ulica št. 3. _ Vprašanje nove avstrijske emisijske banke. Z Dunaja poročajo: Anglo-avstr. strijska in deželna banka sta se izjavili pripravljenim. da se udeležite ustanovit ve nove emisijske banke, če se statuti v pogledu odvisnosti od države nekolik') izpremene. Poleg tega mora nova banka pridobiti toliko na ugledu, da se ji bo priklopil s popolno gotovostjo tudi tuji kapital. Ravno tozadevnih pogajanj se bo ustanovitev nekoliko zavlekla. = Nova poštna tarifa v Avstriji V Avstriji je stopila včeraj v veljavo nova poštna tarifa. Navadno pismo iz Avstrije v Jugoslavijo je treba frankiiati odtlej z znamko za 300 kron, dopisnico z znamko pa 180 kron. Za poštne pošiljke do 5 kg se plača 2400 kron, odpravnina pa še 2000 kron. ^ , = Zunanja trgovina Češkoslovaške « moko in žitom v juniju t L Po izkazu državnega statističnega urada je uvozila Češkoslovaška v juniju: pšenice AS.J>w> metrskih stotov , rži 2375 m. stotov, ječmena 149 m. stotov, ovsa 4430 m. stotov, koruze 50.218 m. stotov, prosa looo m. stotov, pšenične moke 70.338 m. Stotov ržene moke 2314 m. stotov, krmilne moke 1379 m. stotov, pšeničnega zdroba 659 m. stotov. Izvoz pa je znašal v istem času ječmena 144.140 m. stotov, rzi «<69 m stotov, ostalega žita 909 m. stotov, psenične moke 1937 m. stotov, ržene moke 12.747 m. stotov in ječmenovih otrobov 150 m. stotov. = Vinska kriza v Rumuniji vsled nad-produkcije. S priključitvijo novih pokrajin ie dobila ltumunija velike vinorodne kraje Ker se v dižavi razmeroma malo vina' konzumira, se rumunska vlada mnogo trudi da bi priborila Rumuniji zunanja vinska tržišča, kar pa je zelo težavno, ker velik del rumunskih vin ni ■ezavuu, • —---- . , --. . . sposoben za izvoz. Rumunski vinograd- čim drugim: vzorci naj bodo pravični, ne ^ cled3;0 preve5 na količino m pre-laskavi in izbrani: ne prelomite dane : na, kakovost, kar se sedaj zelo mar besede, izvršite vse, kar ste obljubili itd. j zveza rumunskih vinogradnikov Nasprotno pa zahtevajte tudi vi od kup- j^' j,cia; p0tj. kako bi se povečal konca, da je skrajno pošten in pravičen . zum vin ^0ITlai jn kako bi se povečal iz-(kulanten), da izpolni dano obljubo in se ; voz z_t0 zahteva cd vlade večjo fiska-: strogo drži kupčijske pogodbe, katero j j..^ ^remenjenje piva, monopolizacijo ; je na jboljše .skleniti pismeno; potebno . mižanje tarif za prevažanje vin in sodov, preprečen j« ponarejanja . . - - 1 vin. olaišave izvoza itd. Vinogradi obse- rej le zanesljivim in poštenim, vam zna- j ^ y BuEHmijj sedaj 175.000 ha. nim ljudem; ako vam je kupec tuj, tir- h = yolno y Rifflu tel Sa svim atrakcijama franeuske Riviere > dr Upute daje Uprava Cercle des Etrangers. Crkvenica Najzanimivejše ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek št. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepšo in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strojev dosedaj iznašla in preizkusila, razstavi svetovna tvrdka Singer-šivalni stroji Boupne «Sc Co. v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo gonila električna sila kar prihrani čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine Obisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi In zabave kot vse aenzacijonalne kino-predstavel Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje za tobačno tovarno v Ljubljani ofertalno dražbo za dobavo 144.000 kom. 13 u/m 400 i» 26 m/m 200 i« 33 m/m 200 »i 53 m/m 300 II 53 m/m ii ii ii ii ii ii plohov ii 4 m3 plohov 53 m/m debeline iz javor- jevega lesa 30 m3 tramov 10 do 12 cm debeline. Dražba se vrši dne 18. septembra ob 11. nri dopolndne v tobačni tovarni v Ljubljani, kamor je vložiti do istega dne kolekovano ponudbo in kavcijo. Zamenik direktorja: IVO Tome.