6. številka. Ljubljana, v petek 9. jannvarja XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan lve^er, iziroši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t rij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za čotrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za LjHbljano brez pošiljanja na dom za ne leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 k "h pošiljanje na dom ritana se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor poštnin* znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po *> kr., ee se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 60 se dvakrat in po 4 kr., Čo Skrftt tiska. Dopisi naj se izvold frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana 1 Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stv. Slovani in Madjari. rRusskij Kurjer" priobčil je (lopi* z Dunaja, ki govori o zoanem Riegrovem govoru. Ta dopis je v več ozirih zanimiv in slove v slovenskem prevodu: „Že tri tedne je minulo, odkar je vodja staro-česke stranke dr. Fran Rieger v svojem znamenitem govoru dotaknil se jednega najvažnejših osnovnih, morda celo najosodepolnejšega vprašanja naše dualistične politike, — namreč vprašanja o vzajemnih odnosajih mej avstrijskimi Slovani in Madjari — as tega časa je to vprašanje slednji dan pi t cimet polemike mej češkimi, nemškimi in mudjarskimi listi. Posebno zanimivost je pridobilo, odkar so se v to polemiko vmešali predstavitelji mladočeske stranke, kateri v obče slovanskih vprašanjih izrezujejo ne samo mnenja češkega naroda, ampak mnenje vseh boljših, svežih mladih elementov a\strijskega slovenstva, kakor smo to že večkrat opazili. Od kur so v Avstriji jasni pojmi, kaj je oger-ska in slovanska politična ideja, so se že mnogi belili glave s teorijo, kako bi se dali pomiriti ti dve ideji. V praksi pa neso odnosa ji mej Madjari in Slovani predstavljali nič druzega, kakor vedno borbo, katero je le semtertja pretrgalo kratko pa vselej netrajno premirje. In v resnici bi je težko predsta viti bolj nepomirljivo nasprotje, kakor je vedno bilo mej političnimi težnjami avstrijskih Slovanov in M;td-jarov. Slovani smatiajo za jedini možni pot k političnemu narodnemu razvoju decentralizacijo, stvaritev narodnostuih jedinic, kot elementarnih delov državnega organizma, kolikor možno obširno samostojnost teh delov, ki bi sestavljali federativno državo; — Madjari pa hočejo krajno centralizacijo države, in si prizadevajo s silo pomadjariti vse nemadjarsko prebivalstvo na Ogerskem, in vse podvreči narodnim in političnim posebnostim madjarske narodnosti. Vsakdo mora spoznati, da je a priori nemogoče pomiriti ti dve politični ideji, zlasti če se pomisli na antipatijo mej Slovani in Madjari, katera je navstala in se okrepila vsled prejšnje zgodovne cesarstva. Podoben neizgobljiv antagonizem vladal je in vlada pri Madjarih v odnosajih k vsem odločno slovanskim narodnostim v Ogerskej in zunaj nje. Ta antagonizem se je razširil na južno ogerske Hrvate, katerim se je po dolgej borbi posrečilo, priboriti nekoliko avtouom je, na Bevernoogerske Slovaki- in Rusine, katere je madjarski pritisk pripravil ob vsake pravice, kakor tudi na neogerske Slovane — Ruse, čehe in Poljake. Kdo ne ve, da se je sedanja vlada v Cislitaviji, pod katero so yi avstrijskim Slovanom posrečilo priboriti nekatere važne točke svojega programa, osnovala in se drži ne le mimo, ampak proti volji ogerskegn ministerstva in sploh predstaviteljev madjarske državne ideje. Naravnim njih zaveznikom je bila vedno nemška centralistična stranka, in simpatij do nje in njenih načel ohcijalni predstavitelji madjarske politike še sedaj ne skrivajo, če tudi je cesar sam označil njeno delovanje za fakcijozoo. Mi-nisterstvo Tisze in vladna stranka so poslednjih pet let kazali skrajno antipatijo do cislitavske vlade in ne le jedenkrat skušali jo indirektno omajati in zopet ustanoviti prejšnje gospodstvo nemško-centrali-Btične stranke. Ogerski naučni minister Trefort je večkrat kazal v oiicijalnih okrožnicah in govorih na to novo vlado, kot glavni povod za „ogerskodržavni idejo" toli nevarnemu prebujenju slovansko-narod-nega duha pri ogerskih Slovanih, zlasti Slovakih in Rusinih na severnem Ogerskem. Za izgredov na Hrvatskem so vedno ogerski oticijnzi kazali na avstrijske Slovane kot skrite začetnike in podpihovalce teh nemirov. Z jedno besedo, ta antagonizem ni prenehal kazati se v slednjem koraku ogerske politike, sumo v nekaltrih izjemnih slučajih se je tem oger-skim pol tikom, spoznavšim, da novo vlado v Avstriji zahteva pred vsem vnanja politiku, zdelo potrebno skrivati svoje prave nazore in delati se, kakor bi se bili pomirili s sedanjim položajem. Podobne politike „neutikanja" v ogerske zadeve držali so se s svoje strani tudi cislitavski slovanski politiki. Vsi so pa spoznavali, da so odnošaji mej Madjari in Slovani — krajno ostro vprašanje, katero se more rešiti le po obupnej borbi in prizadevali so se, ne dotikati se tega vprašanja. Pa k nesreči se je tu vmes utaknilo domišlje vanje in starčevskn, kratkovidna diplomacija dra. Frana Riegra; obestransko molčanje je s tem bilo zmočeno in začela se je brezkončna polemika brez vsega smotra. V čeških lt rog h goje nado, da bode v bližnjej bodočuosti cesar Fran Josip privolil v slavno kronanje v Pragi h krono češkega kraljestvi in na ta akt gledajo Ofihi, kakor na slovesno priznanje popolne avtonomije Češke in „českega držav-ntga prava". Tako po naše j pameti pretirano pričakovanje se trdovratno goji na Češkem, iu potem se da razumeti, da si vsi češki politiki na vse pre-tege prizadevajo, da bi se kmalu izvršilo krouanje. In Riegru je prišla v glavo nesrečna misel, da bi v to porabil podporo Ma-ljarov. Že lani je Rieger pogostem občeval z vodjami stranke grofa Apponi-ja (tako imenovane agrarne stranke), katerim je Rieger bil potreben kot indirektno orodje v boji s Ti-szo. Sedaj pa je Rieger izmislil si, razširiti svoj vpliv na merodajniše kroge ogerskega političnega sveta in „razgnati U nespornzumljenja, katera so vsled cele vrste nesrečnih slučajnostij navstala v odnosajih mej Čehi in Madjari." Tak je bil smoter njegovega znamenitega govora. Pa če je že smoter bil m-vspešen, je še nevspešnejša bila njegova izpolnitev. Glavne točke tega govora so bile: 1. Ceska stranka nikoli ni podpirala slovanofilske politike in vse njeno slovnnofilstvo je bilo le literarno (in to govori Rieger, katerega znamenito potovanje na Moskovsko etoografifno razstavo je še vsem v spominu!); 2. Čehi se ne mešajo v notranje ogerske zadeve in se odrekajo od vsake narodno-politične solidarnosti z ogerskimi Slovani; 3. Čehi so bili vedno za idejo samostojnosti Ogerske, iu sedaj pričakujejo, da bodo tudi Ogri podpirali njih težnje po političnej avtonomiji, kajti težnje obeh narodov ho osnovane na zgodovnskem pravu. Jedva so časniki objavili ta govor, že se je začela ostra časnikarska polemika. Vsi medjarski listi brez različja so izjavljali, da ne veiujejo v iskrenost Riegrovih izjav in se odrekajo od vsake zveze s čeBkiini av-tonomisti; da vsa češka zgodovina in delovanje Rie-grovo pobija njegove izjave; daje ideja „literarnega Blovancfilstva" za Madjfire še nevarnejša od političnega panslavizma itd. NajvspešnejSa je pa bila misel „Peštanskega Llovda". „Recimo, pravi glavni organ Tisze iu madjarske vladne stranke, da Rieger res verjame v to, kar govori, da on popolnem iskreno podaje roko Madjarom, — mu vendar mi moramo staviti jako važno vprašanje, namreč: Ali je res Rieger tolmač mnenju českega naroda, in koliko Iju-dij je na Češkem, ki so ž njim jednacih mislij o odnosajih mej Čehi in Madjari?" In res se je kmalu pokazalo, da so Itiegrovi nazori popolnem tuji ogromni večini češkega naroda. Mladočeska stranka, za katero stoji vsaj !7to českega prebivalstva v Avstriji je ustno in v časo- pisih protestovula proti vsebini Riegio in odrekla se vsake solidarnosti Ž njim. Posebno ja vznemirilo vse to načelno zatajevanje 7 milijonov broječ' ga slovanskega prebivalstva na Ogerskem, zlasti zatajevanje solidarnosti 3 tremi milijoni Slovakov. Mladočthi pa vidijo baš v tej solidarnosti ravno m robe jedno najvažnejših jamstev, da zmaga ideja avtonomije slovanskih nnrodnostij. Tako je zvita diplomacija Riegrova napravila popoleu I i, a.-ko in samo še jedenkrat dokazala, da se vprašanje o odnosajih mej Madjari in Slovani more rešiti le v ostrej borbi, katera bode vsekako nastopila prej ali pozneje. Dokler pa to vprašanje ne dozori in se ne začne borba, — ne more noben poskus dovesti do trajnega sporazumljenja, temveč samo vzbujati polemiko, ki popolnem po nepotrebnem še bolj širi prepad mej Madjari in avstrijskimi Slovani." Davčna novela, ali nova postava, po kateri so prenarejena nekatera določila o kolekih in pristojbinah. (Spisal Adolf Obreza, zastopnik občin Notranjskih v državnem zboru.) (Konec.) V tj. 12. se določa, da so pristojbin oproščene pobotnice o sprejemu povzetij, katera izplačujejo pošte ali kakove transportne družbe. V §. 13. je določeno, kako se imajo /adavčiti dobitki pri stavah in v loteriji, pri fomer se bode nekoliko poskočilo. Ta naredba velja takisto pogodbam na srečo, pogodbam o dosmrtnih dohodkih in pogodbah pri zavarovanjih, katerim se v tem paragrafu pristojbina nekoliko zvišuje. Vender vse to nema posebne važnosti za kmetsko stanovništvo. Ravno tako se tiče §. 14. samo trgovskega stanu in določa, da velja za ručune (Couti, itd 1, ako račun zna-a 10, vender pa ne preseza 100 gld. pristojbina po jeden krajcar, ako znaša račun 100 do 5000 gld., pristojbina po pet krajcarjev, in če utegne znašati nad 5000 gld., po jeden krajcar od vsakih 1000 gld. Ta naredba se loči od sedanjih določil f tem, da se je do zdaj plačevala pristojbina po pot krajcarjev že pri računih ako so znašali 50 gld., toda teh pet krajcarjev pristojbine je bilo že najviša pri-B toj bina pri takovih pismih. Po §. 14. nove postave pa se ima pri račuuih do 100 gld. plačati samo po jeden krajcar, od 100—5000 gld. po pet krajcarjev, in potem od vsak h 1000 gld. zopet po jeden krajcar. To določilo Be sme za tega delj imenovati nekaka olajšava, a po drugi strani zopet nekako breme. Prišli smo do §. 15. iu do paragrafov, ž njim sorodnih: §§. 1., 2. in 3., kateri se tičejo Bamo premičnega kapitalu, bankirjev ?n borzijancev iu borznega davka, o katerem ae je že mnogo in mnogokrat govorilo. Če se pomisli, da jaz za to postavo delam že od 1881. 1., ako se premisli, koliko mi je bilo premagati ovir, katere mi je stavila borzu in celo še vlada sama, če sem hotel doseči naposled namen Bvoj, gotovo mi ne bode zameril nobeden pravično misleč pametnik nekega zadovoljstva z delom svojim. Res je odsek, ker je vlada tako pritiskala, znižal pristojbino za vsak borzni sklep v znesku 5000 gld., ki sem jo bil jaz iz prva predlagal, od 50 kr. na samih 6 kr. in tudi nemam nikacega upanja, da bi se ta pristojbina zda] povišala, vender hočem biti za časno zadovoljen z vspehom, ki se je dal sploh doseči. Najvažmjše zame pri ttj stvari je okolnost, da .se je naposled sploh ukrenil borzni davek in sicer V najboljše] obliki, \n ki gi je moči povijati vsak trenuttk. Tmii n kakor ne dvojim, da st to kmalu zgodi, se ve da U potem, ako d-živni zbo/ vzprejme postavo, kakir j) je predlagal odsek. Z ladovolj« Btvom ml bode potem letos, koncem šest h let, odkar sem prevzel poslanski mandat možno re ' „odprl aem skupni domovini nov studenec dohodkov, ki jej bode že prvo leto donesel 500 000 gld. (glej odse-kovo poročdo dne 12. marca 1883. 1. štev. 704.) in ki bode v kratkej dobi donašal še trikrat in štirikrat višje vsote, tako, da bod • dohodek večj , kakor ga prinašajo vsi d»rektni davki cele kranjske .ležele. A \ se to ae ima zgoditi, ako se naloži davek na predmet, kateremu se dosle, Bog zna takaj, ni na kladalo nobeni) davčno breme, akoravno se je ubogemu kmetu mnogokrat za zastali davek vzel iz hiiva poslednji rep." Prostor mi ne dovol.uje, da bi pobliže anali-zoval te Štiri paragrafe, kakova jim je vsebina, Bpozna:o so le lehko že iz tega, kar sem pov-dal do zdaj. V §. 16. se nahaja prenar dbt, kar se ti :e pristojbin o razsodbah, katenm je v manjših pravdah do 500 gld. znžana doidaoja pristojbina, v pravdah od 500—800 gld. pristojbina neizpre-menjena, a v takih, kjer gre za več nego li za 800 gld., pristojbina vzvišaaa. Tako zuaša na primer zdaj pristojbiua v pravdah v katerih gre za vsoto do 50 gld..........1 gld — kr. Od 50 do 200 gld.......2 „ 50 „ Od 200 do 800 gld......5 „ — „ Po § 16. ima pa ta pristojbina v bodoče pri razsodbah, kjer gre za zoeske do 25 gld. znašati samo .... — gld. 50 Ur. od 25 do 50 gld. kakor zdaj . . 1 „ — n od 50 do 500 gld. samo ... 3 „ 5<> „ od 500 do 800 gld. kakor zdaj . 5 „ — „ Kakor sem Je dejal, ima se v pravdah, ako znašajo do 800 Jd., po nekoliko znižati pristojbina po nekoliko pa ostane, kaki-ršna je bila do zdaj običajna. Ako pa teče pravda o več nego 800 gld., ima se iazmeruo zvišati sedanja pristojbina. Obžalovati je le, da je ta paragraf tako čudno sestavljen, da se ne morem Bpničati o njem v po-drobuostij, kajti Bicer bi mi ta sestavek pod p* resom | preveč narostel. A kakor se lahko uv;di u tega, kar se je povedalo, ima tudi ta paragraf doseči svrho, da menj imovitim državljanom olaj>a breme, a bogatinu, če-gar pravde so znamenitejše, naložil bode večjo težo. Poslednji trije paragrafi to je 17., 18 in 19 nema jo nikake posebno pomembe. V § 17. se urejajo samo stopinje, kateri]] se je držati, ako kdo uloži pritožbo ali ovrže razsodbo; v §. 18. se ureja in znižuj« delež, katerega dobi v plačilo tista OBoba, ki ovadi gosposki defravdaclje pri pr stojbinah, zatorej nas malo briga; In §. 19. določuje, kdaj ima dobiti postava ve!j1 vo. S tem završujem svoje črtice o par. grafih te nove postave. Upam, da bode vsak nepristransko eodfč človek, kattri se hoče potruditi, da to po-etavo natinČLeje preštudira, uvidel, kako bode do-našala koiisti malemu zemljiški mu p is stoiku, kmetu in sploh kuo'tskemu stanovništvu, posebno v kruno-\ini kranjski, a*o tudi piitrjam, da trgovskemu stanu v obče, zlasti pa spekulantom, bankirjem in bor-zijancim nepravi nekoliko težjih bremen. Razmotiujoč to postave, st'jim na mestu svojem kakor zastopnik kmetskih občin, ki so me volile v državni zbor in zdi se mi dolžnost moja, da Čuvam njih korist in blaginjo, To je prvi nalog moj in ostane, ako tudi bi utegnila kvaro trpeti privatna korist moja. 01 nekdaj že sem hrepenel po tem, da bi olajšal po slabih močeh svojih bedo ubožcu teui diplomat enim zastopnikom tujih držav objavit*, da drugače ni mogoče v Muk doniji ibOljMti stanja, k.kor če. se j* ved t ta 23. in 62 član B roliusae pogodbe. V č anu 23. bo je zavezala Turčija vvesti tu li v drugih proviucijab tako upravo, kakeršno ima otok Kreta Član 62. pa zagotavlja vaem versko ^vobolo v turskej državi. Novi francoski vojui minister general Lev/al j» 61 let star. Izobraževal se je v vojašm šol; v Saiut-Cy • u. Ivta 1843 postal je podpo o nik, 1846 podočnik, 1848 rtotoik, 1854 \itnz č«istne legije io 1850 pred iiajinsko vojno major. Vejeta! se j-* v Meksiki, kj >r j.3 bil imenovan podpolkovnikom in častnikom častne legije. L ta 1868 postal je polkovnik. V Vojni 1870, leta bil je šef generalnega štaba renske vojske. 1874 1. imenovan je bil bii-gidnun generalom in 1877 1 sa mu je izročilo ravnateljstvo generalnoštabske šole. 1880 1. postal je di.azijski geneml iu 1883 prevzel je poveljništvo 17. voja. Zn.in je, kot vojaški pisateh in spreten oig.nizator. Govori se, da bode novi minister odpravil jeduoletne prostovoljce, kajti on neče, da bi nekateri vživnli kako prednost, kar se tiče vojne službe. Nemški zvezni sovet je jednoglasno zavrgel predlog, da bi diživm poslanci dobivali dijete. Bilo je tedaj vse prizadevanje državnega zbora zaman. Že osemkrat se je sklenil ta predlog, pj vselej ga je zavrgel zvezni sovet. V drugih ustavnih državah je ob.čajno, če spodnja zbornica v več zasedanjih vsprejme kak predlog, da jej potem zgornja odjetija, a za Nemčijo to ne velja. liclgijsklma zboru cama bode neki še v tem zase Jniiji vlada predložila načrt volilne reforme. 16. t. m. odide C algierskib butalijouov na I\-aiicosko-kltaJsko bojišče. Vojne operacije na otoku Formoza bodo, kakor se misli končane do konca f bruarja, potem pa začne francosko brodovje napadat kitajsko obrežje. M j Francijo in drugimi vlastmi vršo se sedaj dplomatična dipisovanja, keko naj bi sa rešilo egiptovsko vprašanje. Ko se Franciji sporazumi v tej zadevi z drugimi vlastmi, naznanila bode po svojem pos'amku v Londonu svoje nazore angleškej vladi. Dovršene predloge bode pa še le stavila, ko bode pridobila Anglijo za svoje nizore. O teb predlogih 8e bode pot^m posvetovala nova egiptovska konferenca. V angleških vladnih krogih so neki voljni privoliti v francasko-ruske misli, da se za Eg'pet vzame posojilo z mejnaroduo garancijo. Takemu posojilu bi tudi rajši pritrdil angleški parlament, kakor pa takemu, za katero bi jamčila satno Anglija. Dopisi. '#j Vrhnike 8. januvarja. [liv. dop.J (Veselica na korist društva „Narodna šola".) Stoprav je minulo par mesecev, odkar je objavil odbor dru.-tva rNarodna šola" imena onih gospodo? učiteljev-povajeiiikov, ki imajo [O ukrepu občnega zbora re:enega društva z dne 10 sept. 1884. leta uabirati prostovoljnih darov v korist društva, že se je jelo gibati marljho učiteljstvo, in prvi, ki je to svojo nalogo razrešil, je bil gosp. učitelj-poverjeuik Črne z Vrhnike. Po njegovem posredovanj, sestavil Be je odbor trudoljub vih dotnoroduib gospodov, ki nam je priredil za praznik sv. treh kraljev jako zabavno iu elegantno aranžirano veselico nememu društvu v korist. — Na odborovo vabilo aešlo se je v prelepih prostorih Vrhniške Čitalnice ol blizu in daleč obilo občinstva. Vsaj je bil pa tudi namen tako vzvišen, da Be ni smel nihče glušit temu vabilu, komur ni narodnjaštvo in sploh blagor našega uaroda le puhla fraza! Iu reB nesmo pogrešali nikogar izmej svojih; na naše zadovoljstvo bodi povedano, da je izid veselice visoko presegal naše nade. Točno ob 8. uri nastopil je zbor rodoljubnih pevc v (peli so gospodje brata Lenarčiča, Bučar, Flis, Levstik, Majdič, Podkrajšek, Stoječ) in nam zapel dva zbora. Krepko bo odmevali glasovi znane pesni „D-nes tukaj, jutri tamu in milo je donel lirični tenor gospoda Lenarčiča v prekrusnej skladbi „Naša zvezda". Glasno odobravanje je sledilo tema točkama. Na to nastopita gospa Lenarčičeva, soproga znanega rodoljuba Vrhniškega, ekonomi gosp. Lenarčiča in g. Podkrajšek, učitelj iz Borovnice. Rečena gospa je prevzela ra odborovo prošnjo iz prijaznosti iu iz zgolj rodoljubnega nagiba sprem-ljevanje na glasovirji. Istotako je prevzel g. Podkrajšek ulogo za gosi. Igralo bc ja izvleček iz opere „Normau in pa ruska narodna peseu „Sarafau". Gospa L'.'narčifeva pokazala je svojo spretnost v igri na klavirji že pred par leti pri nekej veselici. Ni mi treba še posebej uaglašati, da je i ta pot bvojo nalogo izvrstno razrešila, kajti poleg precizne igre odlikuje gospo igralko nežnost v modulaciji glasu kot izvrstno dilttaut;ujo. Tudi g, Podkrajšek je kot diletant v igri m goslih svojo nalogo prav dobro rešil. Oačtnstvo sledilo je tema točkama z veliko pozornostjo in brez dvojbe rodila se je marsikomu nrsel, kako pr.jetno in koristno bi b lo, ko bi naš nržni spol v tem rad in pogosto posnemal gospo Lenarčičevo Zi tem naBtopil je zopet moški zbor Ur z veliko preciznostjo zapel pesni „Slovo" in „Savska". Rečeni pesmi sta močno dopadali, baš ker sta se peli jako precizno in sta kot noviteti na Vrhniškem odru napravile velik efekt. OfieijaUu del pevskega programa je bil s to točko končan in pričel se je ples, katerega so težko pričakovali plesalci in plesalke. Godol nam je to pot kvintet godcev Ljubljanskega gledališkega orkestra, ki se je odlikoval z ono preciznostjo, ki joistoja vsemu orkestru letošnje Bezije. Vrlo dobro in mnogo se je plesalo, in nihče se ni mogel pritožit, da je manjkalo plesalk ali pa plesalcev. Po končanem kotiljouu pričela se je loterija. Pruv veliko se je razprodalo številk, in da je kupčija postala proti koncu živahnejša, prouzročde so vrle gospioe, ki so razpečale še dokaj številk, katere razprodati bi se bili gospodje zaman trudili. V stranskej sobi improvizirana, panorama naj-Čudovitejih priroduin, slik najglasovitejih razbojnikov itd. i '.vabila je veliko število občinstva v Bvoje prostore. Tem raje pa je še plačal vsak obiskovali c vstopnino, ker je bil siguren, da dobi tudi kak dobitek, kakeršnih je kar mrgolelo na mizi pred vhodom in kittere je lastnik panorame — g. Pro-seu — kot pravi prototip te baze ljudi, s svo.o radodarno roko delil mej obiskovalce svojega ume-teljnostnega hrama. „Fuiitje, dekleta leuotri!" raz legalo se je na okclu in kadar je on ut huil, za* godli bo njegovi godci tako milo, da ni bilo moč krotiti želja pojed nemu zuuuj stoječih, da bi ne bil vstopil v ta čudohram. Preveč bi bilo, ko bi hotel podrobneje našteti vse, kar si je i/mislil odbor, da napravi večer Čim najbolj mogoče zabaven. R.eSII smo se polni najboljše volje in najboljših utisov, veseleč se sijajnega vspeha, ki bode prišel društvu „Narodna šola" gotovo na dobro. Sklepamo torej te vrstice s presrčoo željo, da bi v kratkem tudi drugi poverjeniki priredili take veselice; slihern bode rad pripomogel po Bvojej moči, da se izvrše mm mi u dostojno. Odboru pa, ki je priredil to veselico tako sijajno, kakor tudi vsem drugim gospodom, ki so sodelovali pri njej, da se je izvršila tako sijajno, potem vsi m gostom iz Ljubljane, Kranja, Bjrov-niče itd., posebno pa de gospej L-narčičevej za pre-prijazno sodelovanje izrekamo na tem mestu naj-srčnejo zahvalo! Ž.veli I Iz Iflozlrja 8. januarja. [Izv. dop.j (Letošnja „Sokolova" maskarada.) Odbor Sav. Sjkola je v svojej teji dne 6. t. m. za prirejanje društvenih zabav izvolil posebni odsek, kojemu se je tud. naložilo, prirediti letošnji predpust Sokolsko maskarado. S tem ukrepom je odbor želji prebi vahtva jako ustregel. Preteklo zimo namreč nesmo tukaj niti jedne večje zabave imeli, a maskarada se je bia, akoravno se je v prvem društvenem letu Bijajno obnesla, — lanski predpust iz neznanih uz-rokov opustila. Kakor se po pripravah, koje so se Že sedaj snov«ti pričele, soditi zamore, hoče društvo Sokol z letošnjo maskarado popraviti, kar je lani zamudilo, kajt< veselični odbor hoče vse sile uporabiti, da bode že sedaj iz bližine in daljave napovedanim gostom v vsacem oziru zadovoljil. Ako še omeuimo, da bo bode maBkarada vršila v kakor nalašč zato pripravnih dvoranah hotela „Pri avstri-janskem cesarji" in da boie pri plesu svirala dobro znana godba iz Šmarija pri Jelšah, smemo gotovo sklepati na mnogobrojno udeležbo, tem bolj, ker je za maskarado določen 1. svečan, kar bode posebno daljnim udeležencem po godu. Na obilno svidenje torej! Iz Litije G. januvurja. [Izv. dop.] Silvestrov večer praznovali smo tudi pri nas jako zabavno. Vsled prizadevanja gosp. okr. glavarja in nekaterih druzih gospodov priredila se je zadnji čas šaljiva loterija, z dokaj dobrimi dobitki. Zanimivo je bilo opazovati dražbo številk, ki so se večinom v prav visokej ceni oddajale. Cisti dohodek omenjene loterije namenjen je ustanovitvi zabavnega strelnega društva, in se je takoj v poštno hranilnico vložil. Res lepa svota nad štirideset goldinarjev čistega se je nabralo. Hvalevredno zbralo se je pa tudi omenjani večer vse tukajšnje inteligentno društvo, iu vsa zaliva bila je sploh kaj živahna. Toda pri svojem veselji nesmo pohabili revnih prebivalcev Hvalevredno sklenilo Be je oni večer, da se napravi i prid ubožue tukajšnje šolske mladine predpustom velika veselica s tombolo. Takoj se je volil iz družbe odbor, da priredi to veselico, in hitro se je sklenilo, da se priredi veselica prvega svečana. Kakor se čuti, bode ta veselica gotovo zelo velika, kajti delajo se že mnoge priprave. Želeti bi bilo, da bi se slednjič pri nas vender ustanovilo kako primerno društvo. Opi-zih in prepričali ste se že gotovo, da bi se dalo z nekoliko dobre volje, primerno društvo ustanoviti. Gotovo bo vsem dopadali zabavni večeri, ki so se vsekdar do sedaj v Laglici priredili, koliko bolj bi še le živahno bilo, ko bi se v pravem društvenem pomenu zabavali. Nujte, da se sedaj ustanovi, okolišine so prijazne. Verujte, da tudi v društvenem življenji „le sloga jači". Domače stvari. — (Ob g lav ljenje časopisa.) „Slovanu izšel je letos s prav lepo novo naslovno glavo, ki predstavlja slovauska mesta: Moskvo, Piago in Ljubljano S tem pa se je omenjeni časopis močno zagrešil ter prouzroči! nemir pri političnem oblastvu. Poklicali so lastnika nSlovanovegau „ad audieudum verlmm", ter mu sku-ali dokazati, da je ta glava „pa u slavistična", da mora torej glavo — Bek, sicer bode „Slovan" — koi.fhkovan. Pomagali neso vsi ugovori, glava mora proč. „Slovau" bode zategadelj v prihodnje) številki izšel s Btarim naslovom, dokler se ne izgotovi nova naslovna glava na ' katerej se bode Moskva morala umakuiti kraljevemu Zigrebu. Pak mirna — Bjsna ! — (Imenovanje.) Gosp. Ivan Križa nič, profesor in podravnatelj semenišču v Mariboru imenovan je kanonikom Lavantinskega stolnega kapi-teljna. — („Zabavni večer") bode jutri v soboto ob 8. uri zvečer v steklenem salonu Ljubljanske Čitalnice. — („Učiteljski Tovariš".) Z novim letom nastopil je „Učiteljski Tovariš4 svoje petindvajseto leto. Prva številka obsega to-le zauimljivo blago: 1. „Tovariš" svojim prijateljem o petindvaj-setletnici (pesen). — 2. Beseda slovenskemu uči -tel'stvu v novo leto. — 3. Učiteljevo vedeaje mej narodom. (Fr. Gabršek). — 4. Knjiga Slovenska v XIX. veku (spisuje prof. M.-.rn). — 5. Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli (piše Gradimir). — G. Meso (po nem. izv. posnel J. Ravnikar). — 7. Hrvatski Jučiteljski dom. — 8. Književstvo. — 9. Dopisi. — 10. Rizue stvari. — Razpis učiteljskih služeb. — Priporočamo najtopleje ta izvrstno uredovani list učiteljskim krogom, kakor tudi vsem narodnjakom, ki se zanimajo za narodno šolo. — (Popravek.) V včerajšnjo notico „Iz Pazina" uriuila se je neljuba pomota, čitati je gosp. Davorin Nemanić, ne pa Nemorič. -— (Po mi loš če nje.) Presvetli cesar odpustil je 133 kaznencem ostali del kazni. Od teh je 9 moških v kaznilnici v Ljubljani, 5 žensk pa v kaznilnici v Begunjah. — (Znamenje časa.) V nekej trafiki v Ljubljani so zadnje praznike boljših smodk in specijalitet za 300 gld. menj prodali, nego prejšnje leto. —J(Ponarejalca srebrnega deuarja), Aleša Štibernika, vjeli so orožniki včeraj na Igu. — (Vabilo.) Diletantiško društvo v Sevnici priredi v nedeljo 11. t. m. v korist ondotne ljudske šole besedo s sledečim programom: 1. slavnostni govor, 2. petje, 3. E:o uro doktor, burka v 1 dejanji, 4. igranje na citro iu 5. Sam ne ve, kaj hoče, dramatična glumj v 1 in '/s dejanja, K obilni udeležbi vabi — odbor. — — (Čitalnica Gornjigrad) je imelo dne 4. t. m. svoj IV. obfui zbor. Voljen je bil sledeči odbor: predsednikom Č. g. L Potočnik, dekan; namestnikom g. J, De ti ček, c. kr. notar; tajnikom, ki je ob jednem blagajnik, g. M. Spende, učitelj; odborniki: gosp dr. F. V o u še k, c. kr. sodnik; g. B. VVolf, zasebnik; g. J. Krajne, župan; g. F. Lončar, uradnik; g. F. Prislan, tržau. — (Razpisano mesto.) Nadinžener gosp. Fran Z i e g 1 e r imenovan je stavbenim svetnikom iu predstojnikom tehničnega oddelka pri deželni vladi kraujskej. Vsled t» ga imenovanja razpisano je mesto državno-stavbenega oadinženfirja v vojvodini kranj- ski (VIII. razivd), eventuvalno me.sto inzenerja (IX razred). Prošnje do 10. febiu.arja t. I. na dež. predsedstvo Telegrami „Slovenskomu Narodu": Madrid 9. januvarjt. Štirideset tisoč osob izselilo se je iz provincij Malage in Gra-nado. Pariz 9. januv. Gospa Hugues, oproščena zatožbe, da je umorila Morina, a obsojena je, da mora povrniti škodo v znesku 2000 frankov in sodnijske troške. Pariz 8. januvarja. Pravda proti gospej Clovis-llugues pričela danes. Občinstvo ogromno, mej njim mnogo diplomatov. Zatožena vidno potrta odgovarja na ašanja s krepkim glasom. Priznava, df n ravnala in da je že od 25. rajnika nameravala, i svojega o breko val c f*. tva ju odkrila ni8 novega. Razne vesti. * (V jeden dan dva škofa umrla.) Kakor so brzojavlja iz Levov*, umrl je 7. t. m. baron Alojzij Pukalski, škof v Taruovem v 87 1 tu svoje dobe. Pokojnik, porojen 15. marca 1708 v T. senu in 22. maja 1852 za škofa v Tainovem posvečen, bil je tudi tajili sovetnik, vitez reda železne krone drugo vrste, vitez komturskega križa Fran Josipu-vega reda in rimski grof. — Kivno ta dan umrl je naglom* tudi škof John .1 .ekson v Lmdonu. * (P r ob i valstvo v Bo I ga n j i.) Statistična pisarna v Sofiji objavila je nedavno statistično podatke ljudskega štoviljeira, katero se je vršilo od 1. do 13. januvarja 1881 leta. Bolg»ri|a brojila je tedaj 2 007 61!) preb va'c«v in sicer 1.027.M03 moških in 980.1 Hi žensk, tako di pripada 1049 moškim le 1000 žensk. 40 4% ,/!>ega prebivalstva bilo je otrok še ne 14 let stinh, od odraslih bilo ie pa 12 8°/0 samskega, 41*2% zakonskega, 5 5°/„ udov-skega stanu in 01 % ločenih. Glede vereizpovedanja pridada glavnej cerkvi v deželi, namreč grško vsto-čnej 69 9°/0, potem biva v Bolgarii 28 8°/0 Turkov, 0*7°/o Židov in 0 G°/0 druzih veroizpovedam, osobito rimsko-katoliških Kristijanov, protestantov in gregori-jancev. Po materinem jeziku je 67°/„ Bo:garov, 26-30/„ Turkov, 24 Vlahov iu 1 9°/0 ciganov, ter 2 40/o tujcev t. j. 14 020 š|>anjskih Židov, 12 376 Tatarov, 11.551 Grkov, 3.832 Armencev, 1.275 Nemcev, 1124 Uusov, 1894 Srbu Hivatov iu 2 387 pristašev drugih narodov. Največ prebivalcev vae kneževine namreč 9G 5°/„ je domačinov t, j. v Bd-gariji rojenih, l°/0 jih je doma iz Tialfije in Makedonije, l*9°/o «z druiih dežel in 0 6°/0 podanikov tujih velevlastij. * (Novi p o t r e s i n a 8 p a n j 8 k e m.) 5 t. m. zvečer Čutili 80 v Milagi zopet potres, tudi v Gra-nadi, Motrilu in v Loji imeli so ta dan piku hud potres. Strah je velik in nepopisljiv Ljudje mej potresi jako bolestno in glasno upijejo: „Santa M.iia templores di tierre!'' Potresi prouzročili so do sedaj samo po pokrajini Grma 1 i škode za 35 milijonov. Kralj in kraljici sta iz svojega premoženja poklonila 55.000 gld. nesrečnim državljanom. * (Potres v Švici.) Tudi v Švici, aosebno v kantonu Graubiiadten skem imeli so potres 25. decembra m. I. skoro isti čas, kakor na Sanjskem. Čutili so se razločno trije sunki in sicer prva dva prav močna ob 8. uri 27 m. zvečer in tretji lahek sunek ob 11. uri 5 m. po noči. Potres bil je podoben močnemu drdranju bližajočega Be voza. * (Srečen marke r.) Glavni dobitek v znesku 50.000 gld. zadel je zadnjič ua srečko avstrijskega riidečega križa uek marke r iz kavarne v Doli ingu. To srečno srečko dal mu je n: h dnij pred zadnjim srečkanjem neki gost namestu deuarja. Kako je prvemu posestniku te srečke sedaj pri srci, si lahko vsakdo misli. * (Samomor v cerkvi.) V cerkvi „Santa Miiia Maggiore" v Rmu bil je pred kratkim preko 50 let star mož iz boljšega rokodelskega stanu mej mašo videti jako utopben v pobožnost. Ko se pa mašnik obrne pioti občinstvu rekoč: „dominus vo-bisonn!", potegne pobožni mož iz žepa nož ter si prereže i njim svoje grlo. Duhovnik takoj pokliče na pomoč ljudi, kateri so samomorilca prenesli v bolnico, kjer je kmalu umri. Oakiunjeno cerkev so takoj zaprli. * (Nesreča na železnici.) Na angleškej severozahodnej železnici mej Bushburv-jem in \VoI-verhauipton-om trčila sta 5. t. m. zjutraj Škotski kurirni in nek tovorni vlak vkupe. Strojevodja in kurilec osobnega vlaka sta zapazivši nesrečo s'*očib» s stroja ter si tako redila življenje. Tovorni vagoni so se razdrobi. Potniki so vsi ranjeni. 7 teško ranjenih osob morali so prenesti v boluico v VVolver-bamptoo. * (Napačen prevod.) Nek mlad gimnazi-jalec provel je latinski stavek „praesente medico nihil nocet^ takole: darilo (prezent) beraču (meodico) nič ne š k od u j e. Loterija ..Narodnega doma". Pri žrebanji dobitkov „Narodnega doma* za- dele so nadalje dob.tke naslednje številke: 5632 69847 68632 98746 37818 <;5133 73787 85256 11142 49651 4781 16864 6-12« "S 46968 31282 17343 9555 79038 77776 9687 18075 56080 86549 87904 97824 37994 64945 38578 24407 89582 35290 20915 72234 80806 85728 73658 94808 1332 91487 8870 30782 43228 27355 72029 91725 11997 8 8 j 7 BI 128 7 42078 27766 85088 '84648 (17872 6421 55710 8640 24970 53392 33932 94409 78764 61196 11802 40728 '.10280 8711 53667 54309 52021 66271 95091 50430 .')4140 67984 64846 63880 53493 70469 75084 32 169 98386 68280 23488 92033 12847 62950 58663 58988 11561 24286 12162 97754 27074 85723 69198 92885 3767 •.0008 76006 80828 69866 55431 50080 84128 52381 21228 86330 68923 61285 97528 2 5 5,"i 8 1 s 509 68403 37860 63831 !il!Mil 44134 21229 57068 30069 17150 1!» 180 69816 93698 32133 49687 18301 38008 20561 21756 54249 11581 4018 63650 87755 5551 1 7886 74864 3361!) 9-2387 2-1496 761)4 34233 22218 49990 67335 !)004 B5240 3913 2132 70160 50757 31989 11288 70334 37846 29455 28940 70327 6588 46271 19020 7:1404 80883 55531 70539 31566 45785 26881 69217 301 66205 61765 16826 96294 19203 53720 558 68622 95488 19901 53575 38624 2-681 60296 32611 64561 87063 20396 62644 37977 69454 67800 80014 8897 14273 22594 7648 44720 I!»S()J 72231 18231 13137 89132 48890 9564 85293 81512 2444 86610 37074 71785 81922 «84510 22652 66782 16335 40274 13936 46560 61217 40030 65616 15805 54372 5539 1613 23412 31862 78322 51513 61129 77738 13833 34406 S2S14 79810 97910 66865 8998 70814 4342 90800 98093 79028 63082 98415 36330 28761 70816 22288 63538 86760 861)20 41456 81116 8986 i 18257 13761 81168 48248 56588 80426 41215 27770 98642 10112 5988 14816 65031 82270 50354 84193 77488 6823!) 54378 35108 85846 17969 58714 4266!) 88817 96453 89621 40076 13664 90061 81662 36279 30522 72360 84130 62117 82403 47156 75157 25919 72064 39057 25481 54872 7225 58593 40090 90207 29151 33177 80601 5680!» 7413 75616 64028 75504 92058 22079 49340 14904 41296 ♦10005 52404 43245 13844 73469 59264 10671 28,"21 82712 26325 82687 72498 72107 66781 98787 34653 32342 15072 28277 61852 14201 76127 30649 23444 21380 13880 58305 74005 76455 63S41 33890 90348 15584 45892 91901 22217 62058 77209 42071 89684 78750 84960 (Dalje prih.) Zdravi tenje poNpeNUJe. Pri odprtih ranah, oteklinah In ulesih se % Molovim .Franooakitn žganjem" odpravi prisilil in s tem vidno pospeši zdravljenji1. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, 0. kr. dvorni založnik, na Dunnji, Tuch-lanben 9. Po lekarnah iii špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno M o 11 - o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (11—1) Meleorologično poročilo. q zovanja v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. a 7. zjutraj 741'TOmm. — 2. pop. 749 Rti mm. 9. zvečer 740-37 mm. 7-8" t) si. svz. d. jas. 0-2° C I si. svz. jas. 7»>"C si. svz. jas. 000 mm. Srednja temperatura — 5*2°, za 2'(iu pod normalom. ZDvrnetJelca "borza dne !). januvarja 1.1. i I/.vimo telegrafično poročilo.) 1'apirna renta.......... 82 gld. Srebrna renta.......... M , Zlata renta........... 105 „ 5°/9 marčna renta......... 98 „ Akcijo narodno banke....... 870 „ Kreditne akcije......... 294 „ London............ 123 „ Napol............ 9 „ C kr cekini.......... 5 „ Nemške marke......... 60 „ 4°/0 državne srečko iz I L854 260 gld 126 „ Državne srećko iz 1 1861 100 gld. 171 „ 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. . 104 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 123 „ , - 4°/o...... M . „ papirna renta 5u/0...... 91 „ 5»/4 štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ Dunava reg srečke 5°/n . . 100 gld. 116 „ Zemlj obe avstr 41/,0/,, zlati zast. listi 122 . Prior obli;,' Klizabetiiie zapad železnice 111 „ Prior oblig Ferdinandove sev železnice 106 . Kreditne .srećke.....100 gld. 174 „ Kudollbve srečko.....10 r 18 „ Akcije anglo-a"str. banke . . 120 „ 99 „ Tramimvav-društ vel j 170 trld a v.. . 211 - 90 80 15 kr. 10 65 78'/, 80 86 75 50 75 20 15 45 81 80 76 25 50 75 Razglas. Davkoplačevalci se opozorujejo, da so obroki za vplačevanje cesarskih davkov za leto 1885. sledeči : 1. za zemljiški (gruntni) davek: vsak mesec do -/ndnjega dne meseca; 2. za hišni davek: vsako četrtletje in sicer 1. febrnvarja, 1. maja, l. julija in 1. oktobra; 8. za pridobni nski davek (za patente): 1. januvaria in 1, julija; 4. za dohodninski davek: koncem vsa-cega četrtletja in sicer do radnjtga dne marca, junija, septembra in decembra. Ako se ne vplačajo davki najdalje v 14 dneh po preteku teh obrokov, se računajo od dotičnih zneskov obresti, 4 tedne pozneje se pa 'zterjajo davki i eksekutivmm opominom, oziroma po ekse-kutivni rubežni. To se naznanja, da ve vsak ob pravem času vplačati svoj davek ter se izogibati eksekutivnemu izterjanju. Mestni magistrat v v 1. dan januvarja 1885. 121—1) Št. 63. Oklic. (25) O I c kr. okrajne sod nije v Trebnjem se naznanja, da se bode 16. in 17. januvaPJa 1885 v zapuščeno umrlega dekana gospoda Janeza Kovačiča spadajoče premično blago, konji, goveda, vozovi in drugo gospodarsko orodje, živinska klaja, poljski pridelki, poh'štvo, dragotine itd. na javni prostovoljni dražbi proti gotovemu plačilu v farovži v Trebnjem prodajalo. C kr okrajna sodnija v Trebnjem, due 8. januvarje 1885. XKXXKXKKXXXXKXXXXX x Priznano nepokvarjene, izvrstne n Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene sveče izdelujejo (750—8) P. & R. Seemam v Ljubljani. g xxxxxxxxxxxxxxxxxx h Trsta v Sovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v NoviJork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Paruik „G-ermaiiia"-, 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 «old. Potniki naj se obrnejo na (20—2) J. TERKtJILE, generalnega pasaSnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj so na Eiiiiliauo d* Ant. roglayen, generalnega agenta v Trstu. Velika partija i (788—76) ostankov suka a (po 3—4 metre i, v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 «1. li. Storch v Urim. Ako bi we blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti jHišiljatri marke za JO kr. Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbranih spisov stoji: 1. zvezek, nevezan po......... t-— kr. elegantno vezan po......... 1 •'"> „ II. zvezek, nevezan po.......... 70 „ elegantno vezan po......... 1'20 _ III. zvezek, nevezan po.......... 70 n elegantno vezan pn......... 1 JO ^ Ako pa tudi oddajano vsak posamičen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za već zvezkov s (c upaj. Naročnina znaša za I., II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri lepo vezane zvezke 4