ZDRAVNIŠKI MED. UNIV, •*» R. VLADIMIR GUUL' VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI KEMIKA D. D. ZAGREB priporoča m najMtreJSe In nalDspešnelSe zdravljenje gonoreje svoje preizkušene domače preparaie: 'iokalnp; CJTRAGEN: Molarna raztopina Arg.Nair. Citric. s konstantno koncenir. vodikovih ionov. Raztopina za vbrizganje orig. steki, s 300 gr. C i i r a g a n b a c i 11 i a 3 ccm za ženske. C i t r a g a n s i y 1 i a 6 cem za moške. Peroralno: ACITEfRAMIN: deluje neodvisno od reakcije seči MOBimmm: Kombinacija Acifetramina, Methil. coeru!. in Eupaverina, dosedaj naj-sigurnejši in najhitreje delujoči peroralni desinficiens seči. Orig. cevka s 15 kapsulami. Parenteralno ^CHINOTERPIN: Poznani domači preparat terpentina in kinina za intramuskularne injekcije. Orig. škattje z 10 ampulami a 1,1 ccm. PR ©TUVE ff s Preparat rastlinske beljakovine za intravenozne injekcije. Orig. škatlja z 10 amp. a 1,1 ccm. Nadalje priporočamo naša tonica in roborantia: KOLAOOUOID: Vsebuje Nux Colae v zvezi s sperminovo bazo v formi likerja, zelo prijetnega okusa. Ima zanesljivo ionizirajoče in roborirajoče delovanje. Pospeši izmenjavo snovi, jači tvorbo krvi in živčni sistem, Daje se z odličnim uspehom pri vseh pojavih slabosti, v rekonvalescenci i.t.d. KOLALECITHIN: T o n i c u m v formi tablet prijetnega okusa in zanesljivega delovanja. Deluje hitro in sigurno, se lahko jemlje in dobro prenaša. FERRARStiMUUCOLir Sirup ugodnega okusa, ki vsebuje železo, arzen, fosfor in kalcij v organskem spoju. Odlični roborans pri anemiji, splošni slabosti, v rekonvalescenci i.t.d. Izvolite se pri vsaki priliki poslužiti domačih preparatov, ker so poceni in se proizvajajo v naši državi. Naslov uredništva in administracije: Zdravniški Vestnik • Golnik. Vsebina: Glej stran X. Antiphlogisfina se strinja z vsemi drugimi načini zdravljenja. V zvezi z zdravljenjem z rentgenovimi žarki, z diatermijo in podobnim je Antiphlo-gistina adjuvans, ki vpliva pomirjevalno, dekongestivno in absorbirajoče. Vzorci in literatura brezplačno 1 -...—1 ■ ■ .. THE DENVER CHEMICAL MFG. CO. NEW YORK, U. S. A. Angleška drogerija Union Braće ]. jovanovića, Beograd ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE ROGAŠKA SLATINA Ima v svojih treh vrelcih »TEMPEL“ .STYRIA“ in .DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo, indikacije : Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen ingiht. Letna in zimska sezona. Glavna sezona: maj — oktober. — Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA! Specifikum za zdravljenje vaginalnega fluora, posebno pri kolpitidi radi trihomonadov Kavzalna terapija, ker se vpostavlja normalna vaginalna flora. Uspešno, čisto in ugodno zdravljenje. Originalni zavitki: Omoti s 15 in 30 tabletami # »(ßay&i« IG. Farbenindustrie A,G. LEVERKUSEN a. Rh. Zastopstvo za Jugoslavijo; „JUGEFA" K. D. BEOGRAD ZAGREB Cardiazol «Knoii» KNOLL A.-G. Ludwigshafen am Rhein sretstvo za krvni optok kod smetnja u cirkulaciji krvi uslijed infekcija, smalaksalosti i t. d. Tablete — Ampule — liquidum V...... ■ m ■- ■ ... .. .... ... ■ .. sŠŽfe' Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr. DRAŠKO VILFAN, ZAGREB, Ilica 204. n ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN flDMINISTRRClJR: DR. R. NEUBAUER - GOLNIK Štev. 5. 31. Maja 1935. Leto VII. II. interna klinika beograjske univerze. Šef. prof. dr. Dim. Anfić O novejših metodah diagnostike in terapije gastro-duodenalnih obolenj na kliniki prof. v. Bergmann-a v Berlinu*) DR MARIJA GOROPEVŠEK, asisf. univ. Na prof. Bergmannovi kliniki sem se najdalje zadržala na oddelku za želodčne bolezni in za obolenja žolčnega mehurja. Radi tega iznašam kratek pregled vseh novejših diagnostičnih in ierapevtičnih metod, katerih se na Bergmannovi kliniki v teh slučajih poslužujejo. Pri gastro-duodenalnih obolenjih Bergmann v glavnem razlikuje 3 vrste bolezni in sicer: ulcus ventriculi oz. duodeni ali kakor ga on imenuje: ul-kužno obolenje (Ulcuskrankheit), carcinoma ventriculi iu gastritis. Gastritis v novejšem času, odkar s pomočjo doc. Bergove (rentgenolog Bergmann-ove klinike) metode lahko radiografski prikažejo relief sluznice, še posebno povdarjajo. Gastroskopije, ki bi tu prišla v poštev, na Bergmannovi kliniki ne vporabljajo, ker jo smatrajo za precej nevarno metodo in ker jim pri tako popolnem rentgenskem oddelku ni niti potrebna. Diagnozo „neurosis ventriculi“ smatra Bergmann za „cavete diagnozo“, ker se vedno po ponovnih pregledih in točni anamnezi končno vendarle najde kakšno organsko obolenje. Bergmann rad pripoveduje o dveh slučajih, ki so ju zdravniki nekoliko decenijev smatrali zdaj za nervozno želodčno obolenje, zdaj zopet za ulcus duodeni, mislili so na obolenje žolčnega mehurja in celo pankreasa. S pomočjo rentgenske analize so končno našli na kliniki v prvem slučaju na zadnji steni bulbusa ulkus, ki je penetriral globoko v pankreas tako, da bulbusa skoro ni bilo videti in da je razdalja med pilorom in žolčnimi kanali bila popolnoma mala; v drugem slučaju je rentgen pokazal velik in deformiran bulbus, izpred njega stenozo vsled ulkusa, katerega so našli s pomočjo reliefne metode na zadnji steni duodena. Mnogokrat se smatra larvirana holecislitida z žolčnimi kamni za hiperacidno nevrozo želodca, ali po manj ali več letih, ko nastopi ahilija, se končno vendarle pomisli tudi na holecistitido. 'jReferat ob vrnitvi iz prof. Bergmannove klinike v zdravnišken kolegiju II. Interne klinike v Beogradu. Po Bergmannu je naloga moderne medicine preštudirati in diagnosticirati larvirane slučaje brez mnogo laboratorija in rentgena, temveč po možnosti samo ob bolniški postelji. Znano je, da smatra Bergmann ulkus za lokalno obolenje na konsti-tucionalni bazi. Da bi to povdaril, glase diagnoze na njegovi kliniki vedno: ulkuzno obolenje (Ulcuskrankheit) in nikdar ne samo ulcus ventriculi — duodeni. Lokalni angiospazmus pri vegetativno stigmatiziranih osebah (to so osebe z motnjami vegetativnega živčnega sistema in odgovarjajoče muskulature, žlez, sploh hormonalne in jonske sredine) dovede do slabe prehrane odgovarjajočega dela sluznice; ta proces napreduje lahko tako hitro, da nastopi perforacija preje, nego smo ulkus sploh diagnosticirali. Bergmann imenuje tak ulkus akutni ulkus. Za glavne simptome ulkuznega obolenja se smatrajo bolečina, odvisna od hrane ali bolečina pri praznem želodcu (Hungerschmerz) in makroskopska krvavitev. Okultnim krvavitvam ne pripisuje velikega pomena, ker le-te prenehajo takoj, čim bolnik leže v posteljo in drži dijeto. Zeto pri ulkuznih obolenjih na Bergmannovi kliniki sploh ne obračajo pozornosti na kemijsko analizo blata na kri, medtem ko pri ca. ventriculi vršijo to analizo v blatu takorekoč vsak dan. Bruhanje in pyrosis ne štejejo kot važen simptom pri ulkusu. Pyrosis po njihovem mnenju ni vedno v zvezi s hiperacidi-teto. Katsch naziva pirozo acidizem in misli, da se pojavlja v vseh slučajih regurgitacije žolča v želodec (do kardije) in ne samo pri ulkusu. Želodčni kemizem določujejo na Bergmannovi kliniki samo s pomočjo frakcionirane praznitve želodca. Boas-Ewaldovo evakuacijo smatrajo sicer kod dovoljno za prvo orijentacijo v ambulanci in praksi, na kliniki pa je sploh ne vporabljajo. Pri frake, evakuaciji pustijo sondo po več ur v želodcu in tako dobijo rezultat ne samo enega momenta, kakor pri Boas-Ewaldovi metodi, nego opazujejo in študirajo sekretorno in evakuatorno sposobnost želodca tekom več ur. Na ta način ne zamudijo onega trenutke, ko se hi-poacidna krivulja vendar dvigne na normalo ali še celo iznad nje (na pr. takoimenovani poznoacidni (spatazide) slučaji). Razen tega vporabljajo pri frake, evakuaciji kot dražilno sredstvo za sekrecijo prozorno, čisto in kemijsko nekomplicirano tekočino, v kateri se ne nahajajo niti beljakovine, niti soli, niti kakšne organske kisline. To je zelo važno iz sledečih razlogov: 1. v soleh se lahko nahajajo svobodni H-joni; 2. z beljakovinami so lahko vezane kisline, katere pri titriranju z n/10 sol. NaOH osvobode H-jone 3. organske kisline so lahko samo malo disocirane. V teh slučajih titracija sv. HC1 ne odgovarja H-jonski koncentraciji, za katero nam pravzaprav gre, ker je delovanje fermentov odvisno od H-jonske koncentracije. Optimum za delovanje pepsina n. pr. je pH 1'5—2, kar približno odgovarja titra-ciji sv. HC1 10—33, t. j. kadar najdemo 10—33 sv. HC1, lahko trdimo, da je v želodcu dovolj kisline za optimalno H-jonsko koncentracijo. Kakor hitro pa se nahajajo v poskusnem zajutrku beljakovine, soli itd., ali kakor hitro se v samem želodčnem soku nahajata kri ali sluz, kakor n. pr. v soku na tešči želodec, ali pa pri gastritidah, ali kadar imamo v želodčnem soku mlečno kislino, ki je slaba kislina in sama malo disociirana, potem si ti-tracija sv. HC1 in H-jonska koncentracija ne odgovarjata; v teh slučajih moramo razen HC1 določiti tudi H-jonsko koncentracijo. Iz tega razvidimo ne samo, da li smo dosegli optimum H-jonske koncentracije ampak tudi, da li mogoče ni želodec produciral več HC1, kakor je potrebno za imenovani optimum. Določevanje H-jonske koncentracije in to celo v toliko porcijah, kakor jih dobimo pri frake, evakuaciji, je pa le preveč kompliciran posel, da bi ga mogli vedno vršiti. Zato nam je potreben poskusni zaju-trek v obliki čiste in kemijsko nekomplicirane tekočine. — Važno je tudi vedeti, kdaj titracija s pomočjo sol. dimethylamidoazobenzoli ne zadostuje, četudi smo vzeli poskusni zajutrek, v katerem se ne nahajajo beljakovine, soli itd. 1. Če imamo v želodčnem soku večje množine krvi in sluzi, katere opazimo že s prostim očesom. 2. Če dimetilamidoazobenzolska in fe-nolftaleinska krivulja ne gresta paralelno. Iz krivulj, ki jih dobimo pri frake evakuaciji, je razvidno, da gresta imenovani dve krivulji paralelno z diferenco 10—15 in sicer radi tega, ker ta dva indikatorja ne spremenita barve pri istem številu H-jonov, nego gre fenolftalein bolj na alkalno stran. Ako je ta diferenca med obema krivuljama večja kakor 15, potem to klinično nekaj pomeni. Pri titraciji solucij, v katerih se nahajajo beljakovine in soli, ne dobimo nikdar vrednosti, ki odgovarjajo H-jonski koncentraciji. Ta napaka je pri različnih indikatorjih različna, pri fenolftaleinu n. pr. je mnogo večja, kaker pri dimetilamidoazobenzolu. Tu igrajo vlogo posebno beljakovine in mlečna kislina, soli mnogo manj. Če se torej nahajajo v želodčnem soku sluz (gastritisi), duodenalni sok ali beljakovine, je navedena diferenca večja od 15. Pri karcinomu želodca, kjer imamo v soku mlečno kislino, je diferenca največja, tako, da pri nizkih ali sploh negativnih dimetilamido-azobenzolskih vrednostih pogosto dobimo visoke fenolftaleinske vrednosti. Iz tega n. pr. lahko sklepamo, da li je an- oz. suabciditeta karcinomskega izvora ali ne. V takih slučajih je razumljivo, da moramo določiti H jonsko koncentracijo. Poleg imenovanih preiskav v želodčnem soku sta Katsch in Kalk uvedla še titriranje kloridov po Vollhardu (z n/10 sol. Ag. nitr. in n/10 sol. Rhodan-ammonia). Našla sta, da je krivulja skupnih kloridov vedno višja, kakor krivulja aciditete. V normalnih slučajih je na tešče zelo visoka, takoj po poskusnem zajutreku pada, a se na to zopet hitro dviga paralelno z aciditeto: medtem ko se pozneje aciditeta menja, ostanejo kloridi na isti višini a prod koncu, ko aciditeta pada, se kloridi dvigajo tako, da je diferenca izmed obeh krivulj ravno v zadnjih porcijah frake, evakuacije največja. Ta diferenca odgovarja takoimenovanim fiksnim nevtralnim kloridom, t. j. kloru, ki je vezan na soli. Fiksni kloridi in aciditeta se menjajo v tem smislu, da je število skupnih kloridov konstantno. Krivulja kloridov ni pokazala pri želodčnih boleznih ničesar karakterističnega, zato se tudi ne more vporabiti v diagnostične svrhe. Samo v slučajih ulkus-a duodeni je na kraju poizkusa precej varirala. Katsch in Kalk mislita, da sta sekre-cija kloridov in sekrecija HCl dva popolnoma ločena procesa in da se nahajajo v žlezah korpus-a celice za sekrecijo kloridov. Po Katschu in Kalku igrajo skupni kloridi vlogo v odnošaju med telesnimi sokovi in variranjem kati-jonov in anijonov v želodčnem soku. Katsch in Kalk govorita o „digestivnem osiromašenju klora v krvi“ t. j. med prebavo se mobilizira klor iz telesnih celic in prehaja po krvni poti v želodčne žleze. Kot poskusni zajutrek so preje dajali na Bergmanovi kliniki 300 gr 5°/0-nega alkohola, kar so pa pozneje opustili, ker so se bolniki, posebno pa mlade žene, opijali in ker je mehanizem sekrecije pri alkoholu drugi, kakor pri navadni hrani. Kalk je iskal tekočino, ki bi bolj odgovarjala fizijološkim prilikam. Med ksantinskimi bazami, katere predstavljajo glavni sekretcrni moment mesnih ekstraktov in katere so sorodne purinskim bazam, je našel trimetilksantin — kofein. Na kliniki vporabljajo solucijo čistega kofeina 0,2:300, kar je ravno primerna doza, ki ne daje nobenih neprijetnih pojavov in ki daje takorekoč iste rezultate kakor alkoholni zajutrek. Razlika je samo v tem, da je sekretorna moč (salttreibende Kraft) kofeina malo slabejša, zato pa je koncentracija kisline močnejša kakor pri alkoholu. Zelo ugodno je končno tudi, da je čas izpraznitve (Entleerungszeit) po kofeinu malo krajši in se na ta način cela procedura nekoliko skrajša. Tudi ima kofein še to prednost, da ne vsebuje niti najmanj klora, kar je še posebej važno za določevanje kloridov. Pri frake, evakuaciji določujemo tako imenovano sekrecijo na tešče, ki nastopa vsled podražaja sonde; dalje odrejamo čas evakuacije, ki znaša normalno 60-70 min. in končno še takoimenovana naknadna sekrecija (Nachsekretion), t. j. količina soka, katero želodec še izloči v teku 1 ure po končani evakuaciji poskusnega zajutreka; ako izloči več kakor 80 cm3, govorimo o supersekreciji, v nasprotnem slučaju, kjer imamo zelo male količine, govorimo o takoimenovanih suhih želodcih (trockene Mägen). Ako je potrebno, določujemo to naknadno sekrecijo več kakor eno uro, n. pr. v slučajih poznih sekrecij (Spätsekretion) in plezajočih krivulj (Klettertyp), t. j. krivulj, ki so tipične za ulcus duodeni, kjer imamo superacidno krivuljo, katera se počasi dviga v obliki plezanja in doseže zelo visoke vrednosti. V glavnem razlikujemo 4 tipe krivulj: an- in subaci-dno (tot. acid. pod 30), normacidno (30 - 70) in superacidno (nad 70), razen tega še takoimenovano pozno acidno, t. j. krivuljo, po kateri se aciditeta dolgo časa zadržuje na nizkih in normalnih vrednostih in se šele pozneje dvigne iznad normale. Rentgenski pregled želodca: Bolnika moramo gledati v stoječem in ležečem položaju, v ležečem na trebuhu in na hrbtu. Ker se želodec spušča v smeri od zadaj in zgoraj na dol in naprej, se v ležečem položaju na hrbiu boljše vidi njegova gornja polovica, t. j. fundus in kardija, ker sta bolj napolnjena, medtem ko se v položaju na trebuhu boljše vidita antrum in spodnji del kardije. Najprej gledamo želodec vedno na tešče. Po stari metodi, po kateri bolnik popije naenkrat vso količino barija, se napolni cel želodec in je vsled tega nemogoče opazovati strukturo sluznice, kar pa je pri vseh želodčnih boleznih zelo važno. Zato se da bolniku nejpreje samo 1 • 2 požirka bolj redke kaše, ki napolni vdolbine med gubami sluznice ; na ta način se pokaže iakoimenovani relief sluznice. Karakteristično za ulkus je: 1) niša, 2) radijarne gube sluznice, katere izhajajo iz ulkusa in gredo odtod na vse strani, 3) okrog niše nagubana sluznica (Schleim-hauiwall), ki se vidi na renigenu kot konkaviteta. Popolnoma svež ulkus daje na rentgenu obliko vrha prsta. Kadar se ulkus zarašča, se ta oblika izgublja in ulkus postaja bolj oglat. Če se ulkus, ki je lokaliziran na mali krivini, zaraste, najdemo skrajšano malo kurvaturo, pilorus je potegnjen na levo in gor, vsled česar pride tudi do skrajšanja velike kurvature. — Indirektnih rengenoloških simptomov sploh ne navajajo na izvidih prof. Bergmannove klinike. Duodenalne ulkuse najdemo največkrat na bulbusu, ki se gleda in slika v sagitalni, I. in II. poševni smeri. V sagitalni smeri se bulbus ne vidi v prirodni dolžini ampak skrajšan, ker gre v smeri od spredaj spodaj proti zadaj zgoraj. V I. poševnem pravcu (desna rama obrnjena k ekranu) se vidi bulbus z malo in veliko krivino v svoji prirodni dolžini. V II. poševnem pravcu se bulbus vidi tangencijalno, t. j. njegova sprednja in zadnja stena. Ce se gleda in slika v vseh teh smereh, se ne more spregledati ulkusa niti na zadnji, niti na sprednji steni bulbusa. Berg gleda duodenum v vseh treh pravcih in fiksira sliko v optimalnem momentu. V tem se razlikuje od Amerikancev, katere Bergmann naziva „wahllose Serienphotographen“. Potrebno je precej časa, da se navadimo citati slike v vseh navedenih pravcih. Zahvaliti se je izvrstnemu rentgenologu, da se na Bergmannovi kliniki pogosto konstatira ulcus duodeni duplex (en ulkus na sprednji, a drugi vis-a-vis na zadnji steni duodena). V terapiji ulkusa vedno najprej poskušaj z internim zdravljenjem, razen slučajev s striktno indikacijo za kirurško intervencijo. Njihova terapija bazira na dejstvu, da je ulkusno obolenje v zvezi s konstitucijo in da bi s pomočjo terapije morali doseči acidotično preobrazitev (azidotische Umstimmung) organizma. Zdravljenje obstoji v tem, da bolnik leži v postelji, da se ne giblje, da se drži predpisane dijete in da jemlje 3 krat na dan po V, mg atropiua per os. V smislu acidotične preobrazitve organizma in posebno še pri velikih bolečinah misli Bergmann, da bi bila indicirana vene-punkcija (znano je, da po močnih hematemezah in melenah bolečine minejo); v tem smislu se dajejo na kliniki tudi subkutane in celo intravenozne injekcije natrii phosphorici, natrii carbonici in kalcijevih soli, V mnogih slučajih sem skupaj s Kalkom določevala aciditeto v krvi s pomočjo alkalne rezerve pred zdravljenjem, med in ra koncu zdravljenja pa nisem našla, da bi se aciditeta v krvi po končani terapiji znatno zmanjšala. — Ulkusna dijeta na Bergmannovi kliniki odgovarja v splošnem dijeti, ki jo predpisujemo na naši klimki v Beogradu. Omenim naj, da je Kalk na ulkusnih bolnikih študiral vpliv masti na želodčno sekrecijo in je prišel do zaključka, da mast povečava aciditeto, posebno še, če je stara in če se v njej nahajajo mastne kisline. — Navedena terapija se izvaja najmanj 6 tednov a tudi po več mescev. Po statistiki Bergmannove klinike se po takšnem zdravljenju niša na rentgenu hitro izgubi,, bolečine popuste, aciditeta pada, tako da velik del bolnikov odhaja iz klinike v dobrem stanju. Za dokaz, koliko se lahko doseže samo z interno terapijo, če se ulkus diagnosticira pravočasno in se bolnik takoj začne zdraviti, nam služi to, da v poslednjih letih redko prihajajo na kliniko slučaji postulkusnih stenoz: v teku pol leta, kar sem bila tam, sem videla en sam slučaj. — Pri kirurških intervencijah ulcusa uporabljajo navadno resekcijo po Billroth II, gastroenterostomije raje ne radi ulc. jejuni peptic. in radi recidiv. Pri gastroenterostomiji ostaneta antrum in pilorični del, ki sta, kakor je eksperimentalno dokazano, najvažnejša dela za sekrecijo kisline in regulacijo želodca; to je pravzaprav oni del, ki sprejema podražaje in jih vodi naprej do korpusa in fundusa, ki producirata HCI. Zato prihaja kmalu po resekciji do hipo- in celo anaciditete. Vsled regurgitacije duodenalnega soka prihaja po gastroenterostomiji zelo hitro do gastritide, katera se pa razvije tudi po resekciji, posebno še po Bilroth II, četudi pozneje kakor po gastroenterostomiji. Iz vseh navedenih razlogov ieži Bergmannova šola za tem, da kolikor mogoče kmalu, t. j v prvih začetkih bolezni, vsaj posumi na ulkus. Po Bergmannu obstoji sp( sobnost zdravnika v tem, da v atipičnih slučajih poišče pravo pot k diagnozi. Ce bomo dosegli to, ne bo več inoperabil-nih ulkusov, t. j. ulkusov, kjer n. pr. vsled penetracije v sosedne organe in vsled zrastlin z istimi ne moremo več resecirati, ampak moramo izvršiti nezadovoljujočo gastroenterostomijo. Ravno v teh atipičnih slučajih, kjer nam anamneza ne nudi dovolj, nem dober rentgenolog lahko največ koristi. Iz istih in še bolj važnih razlogov moramo tudi pri carcinoma ventri-culi gledati, da čimpreje pridemo do diagnoze. Vsak starejši bolnik z nedoločenimi želodčnimi težkočami nam mora biti sumljiv na karcinom. V teh slučajih na Bergmannovi kliniki analizirajo stalno iztrebek na okultno kri in gredo v tem tako daleč, da z veliko verjetnostjo izključijo ca. (razen scirrhus-a), ako je reakcija na okultno kri v iztrebku več dni zaporedoma negativna. V želodčnem soku gledamo na mlečno kislino, za katero se je mislilo, da nastane pod uplivom bacilov mlečne kisline na ogljikove hidrate pri istočasui retenciji in ahiliji. Bergmann pa trdi, da je mlečna kislina produkt samega karcinoma, t. j., da nastane pri razpadanju karci-nomskega tkiva. Zato govori, da večkrat najdemo mlečno kislino pri onih karcinomih, kjer nimamo niti retencije, niti ahilije. Ahilija je sicer važen simptom za karcinom, ali je ne najdemo vedno. Imamo karcinome s hyper-aciditeto ali še celo take, da imamo poleg velikega HCl-deficita visoko tot. aciditeto. Ta diferenca med dimetilamidoazobenzolsko in fenolfta-leinsko krivuljo je posebno velika v slučajih z mlečno kislino. Kalk navaja en slučaj želodčnega karcinoma, kjer so našli v soku na tešče sv. HC1-0 a tot. aciditeto 99.To dejstvo se uporablja, kakor sem omenila že preje ob priliki frake, evakuacije, v diferencijalni diagnostiki med navadnimi in kar-cinomskimi an- oziroma subaciditetami. Toda za diagnozo prvega začetka karcinoma so vsi ti simptomi brez velikega pomena; tu nam zopet lahko največ pomaga izpopolnjen rentgenski pregled. Razen že znanega defekta v polnjenju, ki pa itak ni karakterističen za začetni karcinom in ki lahko nastopi vsled spazma n. pr. pri nevrotičarjih, morfinistih itd., je važen za začetni karcinom pregled sluznice želodca. Želodčna sluznica, katera na sliki pokaže svoj relief, je na onem mestu, kjer se nahajajo prve karci-nomske spremembe, zabrisana. Doc. Berg nam je pokazal dosti takšnih slik bolnikov, pri katerih se klinično razen nedoločenih želodčnih težkoč in starosti ni našlo ničesar, kar bi govorilo za karcinom, ali rentgen in pozneje še operacijski izvid so potrdili sum na karcinom. Terapija karcinoma: operacija -j- rentgen, v zamujenih slučajih rentgen. Kakor sem omenila že v začetku referata se diagnoza gastritis vedno bolj pogosto pojavlja na Bergmannovi kliniki. Mislim na primarno gastritido in ne na sekundarno pri ulkusu, karcinomu itd. Pri gastritidah ne prihaja toliko v poštev škodljivi moment od ingesta kakor konstitucijonalni moment v vegetativnem ali ožjem vazomotoričnem in vazonevrotičnem smislu in pa moment „lokalne alergične pripravljenosti vsega tkiva za vnetje“. Ta problem je natančno preštudiral Bergmannov docent Kaufmann, kateri je dokazal, da n. pr. sluznica želodca, žolčnega mehurja itd. popolnoma drugače reagira v poteku vnetja nekaj dni po streptokokni angini kakor pa bi reagirala brez angine. Ni potrebno, da prispejo potom krvi na dotično mesto sami povzročitelji, četudi je n. pr. Aschoff dokazal hematogeno metastazo in-fekta v steni žolčnega mehurja. Na Bergmannovi kliniki so imeli slučaje, kjer se je s pomočjo tonzilektomije pri kronični tonzilarni infekciji pozdravila ne samo glomerulonefritida nego tudi holecistopatija in skoro gotovo celo en slučaj ulcerozne gastritide. Razlikujemo super-, norm-, subacidne in končno ahilične gastritide t. j. stadij popolne atrofije želodčnih žlez. Toda imamo ahilije, katere vendarle še secernirajo HC1 na dražilna sredstva, ki so močnejša kakor alkohol in kofein. Tako sredstvo je n. pr. histamin. Histamin ni samo mnogo močnejši, nego deluje tudi direktno na celice žlez in ne potom živcev, kakor n. pr. kofein. Potemtakem imamo ahilije, ki ne reagirajo na alkohol in kofein, pač pa na histamin; dalje imamo ahilije, katere na histamin ne izločujejo HC1 ali ki odgovarjajo na histamin s povečano količino sekreta. Izgleda torej, da je sekrecija tekočine (wässerige Sekretion) odpornejša napram škodljivim izpremembam sluznice. Dalje imamo slučaje, ki odgovarjajo na histamin s povišanjem fenolftaleinske, ali ne tudi dimetilamidoazobenzolske krivulje; to bi zopet govorilo v prilog temu, da sluznica pod vplivom histamina secernira sekret, v katerem se nahajajo beljakovine in soli. V drugih slučajih zopet histamin ne poviša želodčne kisline, poviša pa kloride v že- lodčnem soku — kar nam obenem služi za dokaz, da je sekrecija kloridov res neodvisna od sekrecije HC1, kakor to trdita Katsch in Kalk. — Od vsega tega je važno za kliniko: 1. Ahiličarji, ki stvarjajo na histamin kislino, jo stvarjajo izpod normalnih vrednosti — medten ko psihogene anaciditete producirajo na histamin normalne količine kisline. 2. Anaciditeti pri holeci-stitidah se ponašajo napram histaminu na razne načine: deloma so hista-minrefrakterni, deloma ne. 3. Interesantne so v tem oziru karcinomske ahi-lije: 2/s karcinomskega materijala na Bergmannovi kliniki je še reagiralo na histamin s produkcijo kisline. V enem slučaju so imeli priliko opazovati, kako se je s progrediranjem procesa izgubljala tudi reakcija na histamin. 4. Vse ahilije pri perniciozni anemiji so histaminrefrakterne. 5. Ahilični operirani želodci (po resekciji po Billroth I in II) nekaj časa po operaciji še producirajo kislino na histamin, kar je razumljivo, ker del žleznega epitela v korpusu in fundusu ostane tudi še po resekciji in ker ahilija ne nastopi toliko vsled zmanjšanja kislino secernirajoče površine, kolikor vsled uki-njenja zveze med pars pylorica in korpusom. Del teh reseciranih želodcev dobi torej atrofirajočo gastritido, katera najprej še odgovarja na histamin, postane pa po nekoliko mesecih histaminrefrakterna, medtem ko drugi del teh želodcev zopet začne reagirati na navadne dražljaje hrane, alkoholnega ali kofeinskega poskusnega zajutreka. V teh poslednjih slučajih je drugi del želodca prevzel funkcijo piloričnega reseciranega dela, t. j-reflektorno in hormonalno vez. — Imamo še eno razdelitev ahilij in sicer po izločevanju nevtralnega rdečila. Obe metodi, s histaminom in nevtralnim rdečilom, gredo paralelno, razen dveh hisfaminrefrakternih slučajev, ki sta pa nevtralno rdečilo vendarle izločevala, četudi samo v neznatnih količinah in zelo počasi. Poskus z nevtralnim rdečilom je še bolj občutljiv, kar nam potrjuje tudi Kalkov slučaj intoksikacije z več kakor 1/e 1 HC1 crudum, kjer je prišlo takoj do popolne anaciditete, ki ni reagirala niti na histamin, niti na nevtralno rdečilo. 9 dni po intoksikaciji je na histamin nastopila povečana količina sekreia, 4 mesece pozneje izločevanje nevtralnega rdečila in 3 tedne nato produkcija kisline na histamin, še 8 dni pozneje pa tudi že na kofein. Ta slučaj nam služi kot dokaz, da je regeneracijska sposobnost želodčne sluznice velika; obenem nam nudi neko vrsto skale funkcijonalnih poskusov pri ehiliji. Ta skala bi se glasila takole: 1. produkcija kisline na alkohol oz. kofein; 2. produkcija kisline na histamin; 3. izločevanje nevtralnega rdečila; 4. povečanje količine sekreta na histamin; 5. popolna odpoved vseh navedenih poskusov. V slučaju intoksikacije HC1 crudum je interesantno tudi to, da se količina skupnih kloridov v želodčnem soku ni niti najmanj spremenila, bila je stalno med 90—112, kar zopet govori v prid Katschu in Kalku, ki popolnoma ločita sekrecijo solne kisline od sekrecije kloridov. Terapija hiperacidnih in ahiličnih gastritid: nevtralizacija premočne kisline oz. nadomestitev iste. V zadnjem slučaju daje Bergmann velike doze HC1: Acid, hydrochloric, non dilut. Pepsin i aa 20'00 Àquae desiill. ad 150—200 00. S: 3 x na dan po 1 jedilno žlico po jedi. Ali: Acidol pepsin St. Î. po 2 tabl. po jedi. Novo mi je bilo njihovo zdravljenje hipoacidnih in ahiličnih gaslrilid z l%o sol. Arg. nitrici peres (Arg. nitr. 0,10 ad 100—150'00 aquae destil!. 3 x na dan pred jedjo po 1 kavino žličko) ali pa izpiranje želodca z isto solucijo. Oni mislijo, da mora Arg. nitrieum, slično kakor pri vnetju drugih sluznic, n. p-, pri cistitidah, izzvati hiperemijo in regeneracijo želodčne sluznice. Po njihovih izjavah imajo uspehe; jaz ga v teku pol leta, kar sem bila na kliniki, nisem videla. Resumé Dans son référai l’auteur explique les méthodes diagnostiques et thérapeutiques qui ont cours dans la clinique du prof. v. Bergmanu à Berlin au sujet des maladies gastro-duodénales. Bergmann reconnaît en tout trois lésions: Io) Ulcère d’estomac resp. du duodénum, ou encore maladie ulcéreuse, corne il se plaîl à dire pour faire ressortir les caractères neuro-constitutionnels ; 2°) Cancer d’estomac; et 3°) gastrite. Le diagnostic „neurose ventriculaire“ est considéré per Bergmann comme diagnostic inutilisable („Cávele diagnosis“). D’après Bergmann, le médecin moderne doit trouver dans l’atypique la voie vers le diagnostic sans trop de laboratoire et de radiologie. Le chimisme gastrique est déte:miné par le tubage fractionné. Comme repas d’épreuve on se sert de la solution de ccféine pure à 0.2 : 300. L’acidité est déterminée par la méthode de titration, de mène qu’avec la méthode de H-ion concentration. Katsch et Kalk ont inaugaré la méthode de titration de chlorides totaux. Se basant sur un cas de gastrite achylique après intoxication avec l’acide chlorhydrique cru Kalk a décrit une gra talion d’épreuves foncionnelles dans 1’ achylie. L’ enamen radiologique de l’estomac et du duodénum se fait dans la clinique de Bergmann par la méthode de relief de la muqueuse gastrique (Doc. Berg). La thérapie des maladies ulcéreuses de 1’ estomac et du duodénum est essentiellement interne et dans le sens d’une transformation alcaline de l’organisme. Dans les cas de cancer de l’estomac : opération plus rayons X. Dans le cas de gastrites achyliques on prescrit de grosses doses d’HCl per os et lavement de 1' estomac respectivement absorption de la solution d’Ag N03 à l%o Pour provoquer l’hyperémie et la régénération de la muqueuse. Literatura : 1) von Bergmann : Med. Kl. 1926, št. 48. 2) Katsch in Kalk: KL W. 1925, št. 46; 192Ó, š>. 20 in 25. 3) Kalit in Kugelmann : Kl. W. 1925, št. 38. 4) Kalk: Verh. d. 38. Kongr. d. D. Ges. f. inn. Med. Wiesbaden 1926. 5) Kalk : Arch. f. Verdkr. Bd. XXXV (1925), H. 5/6. 6) Kalk Jahreskurse f. arzll. Fortbildung Marzh. 1927. Okulistika v splošni praksi (nadaljevanje in konec) Dr. L. JEŠE, šef oddelka Lažje je spoznali sivo mreno (katarakta). Prezreti je skoraj ni mogoče. Dogodi se pa dostikrat, da se napravi ta diagnoza tudi tam, kjer mrene ni. Vsaka stara leča odbija svetlobo, nekatera tako močno, da izgleda pri preiskavi z lučjo (tudi v temnici), kot bi bila res kalna (katarakta). Ce pa vržeie luč z zrcalom skozi lečo, vidite, da je leča prozorna in da leča ne more biti vzrok oslabelega vida. Bolnik od takih pomot navadno nima škode, ker ga zdravnik itak pošlje v bolnico. Zdravnikov ugled pa lahko trpi, če moramo potem v bolnici njegovo diagnozo korigirati. Pravilo je torej: ne izgovorimo besede mrena, predno nisi pregledal bolnikove leče v temnem prostoru v propuščeni svetlobi! Glede operacije mrene vlada med praktiki velika nejasnost. Strokovni zdravnik mora pri mrenah prevdariti različne okolnosti in se vprašati: kakšna katarakta je to, senilna, komplicirana itd., je leča tehnično lahko odstranljiva, je upati na gladek potek in pričakovati dobrega uspeha, je splošno zdravje bolnikovo tako, da se operacija lahko tvega, ne vsebuje morda veznica patogenih bakterij, je odvod solza brezhiben itd? Da se vse to pravilno pretehta, je treba imeti dosti izkušnje. Teoretičen pouk tu ne zadostuje. Tovariš v praksi vseh teh vprašanj ne more pravilno rešiti. Zato mu priporočam tole: Ne pošiljaj bolnikov, ki imajo mreno, v bolnico že z vsemi mogočnimi pojasnili in obetanji, kdaj bodo operirani, koliko časa bodo v bolnici, kakšen bo uspeh in podobno. Odpremi jih v bolnico na preiskavo, vse drugo pa, jim povej, bodo izvedeli v bolnici. S tem prihraniš bolnikom marsikatero razočaranje in sebi ne jemlješ ugleda, če se izkaže, da mora biti program zdravljenja drugačen, kot si ga sam zamislil, in da uspeh ne more biti tek, kot si ga bolniku obetal. * * * Zelo važno poglavje očesne patologije so poškodbe. O teh je treba, da se obširneje pomenimo. Najbolj pogosta očesna poškodba je nasmetenje. Tuje telesce, ki pade v oko, obleži kje na veznici ali na roženici. Ce obleži v spodnji polovici veznice, se telesce samo izplavi iz očesa in zdravnik s tem nima skoro nikoli opravka. Če pa zaide na veznico gornje trepalnice, obleži v tarzalnem žlebu in se redkokdaj samo izplavi. Tu je treba zdravniške pomoči ali pomoči veščega lajika, ki zna gornjo trepalnico zaobrniti. To so znane stvari. Vendar pa se greši tudi pri teh malenkostih. Bolnik včasih ne ve, da se je nasmetil, in če tudi zdravnik na to ne misli, je blamaža tu. Bolnika zdravi in zdravi, ta se pa končno naveliča in gre drugam. Drugi zdravnik najde tuje telesce. Zgodilo se je že, da je tak bolnik s tujim telescem in konsekutivnim panusom na roženici romal okoli mojstrov oftalmologov. Telesce mu je bilo naposled odstranjeno v Ljubljani od dr. Bocka. Vidite, je dejal, vsem tem „boncem“ se ni zdelo vredno evertirati gornje trepalnice. Če tuje telesce odleti v oko z malo večjo silo, se zarine v vrhnje plasti. Taka tuja telesca najdemo največkrat pri brusačih in ključavničarjih. Telesce leži navadno v roženici. Najti ga je lahko in odstraniti tudi, če leži v roženičnem epitelu. Več spretnosti in poznanja tehnike je treba, če je zapičeno globlje. Zdravnik se često odstranitve sicer loti, a je ne dokonča in pošlje bolnika v bolnico. Vsak tak bolnik zabavlja! Taka tuja telesca se navadno pravilno spoznajo kot taka in tudi njih lega se pravilno določi. Vsakdo pa nima dobro razvitega prostorninskega čuta. Poznal sem tovariša, ki nikakor ni mogel ločiti roženične makule od katarakte. Tak lahko stori neverjetne stvari. Dva primera: Bolnik pride v bolnico „nedokončan.“ Pravi, da mu je nekaj odit telo v oko. Zdravnik mu je jemal telesce iz očesa. Ker mu ni uspelo, je poslal bolnika v bolnico. Dozdevno tuje telesce je bil - naevus iridis! Tovariš je roženico na odgovarjajočem mestu precej razkopal, do ,tujega telesca“ se pa k sreči ni dokopal. Drug primer: V anamnezi nasmetenje. Crna pikica, ki jo je zdravnik smatral za tuje telo, je bil mal prolaps šarenice na gornjem limbu po odstranitvi leče. Zdravnik je prolaps temeljito razcufal, ukinil sprednji prekat in povzročil še odstop mrežnice. Opozoriti moram še na neko posebno nasmetenje. V času žetve in mlačve vidimo na oddelku redno vsako leto nekaj bolnikov, ki imajo v veznici zapičeno reso od žitnega klasa. Klinična slika je precej tipična: velika erozija v gornji polovici roženice in fibrinast sekret veznice. Pri običajnem evertiranju resa ni vidna. Treba je evertirano trepalnico še privzdigniti in pogledati v svod (dvojno evertiranje). Resa namreč radi svojih kljukic „roma“ in zleze visoko gori v svod ali ga celo prebode in zleze skozi veznico. Omenjena površno ležeča tuja telesca so navadno temne barve (oglje, premog, smirk, železna rja itd.) Tuja telesca, ki so svetlejše barve, sivkaste ali rumenkaste, lahko povzroče neprijetne pomote. To so namreč pleve od semen (polovica lupinice) in perotke od malih žuželk Pleva se kot pokrovka povezne na zrklo in obleži trdno na njem vsled negativnega pritiska pod njo. Če obleži na roženici in je sivkaste barve, se kaj lahko zamenja z infiltratom, če pa leži že delj časa, pa s keratitis fascicularis, ker pride do reaktivne tvorbe novih žil. Na veznici zrkla pa se okoli takega telesca naredi cirkumskriptna injekcija, in vsa stvar je podobna flikteni. En primer : Gospa pripelje svojo hčerko s tako „flikteno“. Zdravnik ji je primerno ordiniral in svetoval po ozdravljenju bivanje na morju. Našel sem tako plevo na veznici zrkla blizu roženičnega roba, ki je res zelo sličila flikteni. Z odstranitvijo pleve je bilo zdravljenje končano, deklica prikrajšana za lepe počitnice, mati pa obvarovana stroškov. Vse bolj resne so poškodbe očesa, če je tuje telo prebilo zrkline ovoje. Če je proboj bodisi vsled lege ali po obsegu tak, da ga lahko opazi tudi nevešče oko praktičnega zdravnike, je to dobro tako za zdravnika kot za bolnika. Zdravnik ga pošlje takoj v bolnico, kamor vsak tak poškodovanec spada in se odkriža tako vsake odgovornosti. Bolnik pa pride hitro v strokovne reke. Drugače pa je, če je proboj tako malenkosten, da ga tovariš v praksi ne opazi. Taki primeri so za praktika najbolj nevarni. Probojno ranico v beločnici je včasih mogoče dokazati le s pomočjo posebnih preiskovalnih pripomočkov prve dni po poškodbi, kasneje pa dostikrat sploh ne več. Poškodovanec se resnosti nezgode večkrat niti ne zaveda. Izpoved se glasi navadno: Delal sem to ali ono, pa me je pri tem nekaj zaščemelo v očesu. Prvi dan sem še nekaj čutil, drugi dan pa je bilo že dobro. Videl sem ravno tako dobro kot prej. Zato nisem na vse to polagal važnosti. Tovarišem praktikom bi rad z debelimi črkami zapisal tale nasvet: Če pride kdo k vam in pove, da je tolkel s kakim trdim kovinastim predmetom (kladivom) na trd predmet (kamen ali železo) in mu je pri tem odletelo nekaj v oko, je zelo verjetno, da mu je mal, kovina st drobec, navadno od kladiva, prebil zrklo in v njem obtičal. Preišeite takega poškodovanca z vso natančnostjo in če ničesar ne najdete, bodite dvakrat previdni in prav takega poškodovanca pošljite v bolnico na kontrolo. Prav pri takih je nevarnost, da kaj prezrete in zakrivite izgubo očesa. En primer: Poškodba na zgoraj opisani način. Poškodovanec gre k svojemu zdravniku. Ta najde v veznici zrkla mal sugilat, misli, da gre za kontuzijo in obdrži bolnika doma. Čez nekaj mesecev mu prične vid pešati in mož pride radi tega v bolnico. Tu se ugotovi mal, železen drobec v notranjosti zrkla, sideroza, amavroza. Drobec se je dal sicer še odstraniti, a oko je ostalo seveda slepo. Proboj beločnice je bil s povečalnimi pripravama še dobro viden. Takih primerov smo doživeli več. Zadnje čase dobivamo v bolnico na preiskavo vedno več takih ne-zgodnikov. Pri večini izpade preiskava negativno. Nič za tol Ravnanje teh zdravnikov je pravilno. Poškodbe s probojem zrkla in obtičanjem telesca v ziklu ostane lahko sterilna ali pa se inficira. Drobec se pii udarcu tako segreje, da se sterilizira in sterilen prileti v oko. Infekcijo povzroči kužni materijal, ki ga je drobec posnel s površine (trepalnice, veznice, roženice) in odnesel s seboj v globino. Znaki infekcije se pojavijo sko aj tipično tretji dan po nezgodi. Potr k je navadno takle: Prvi dan je oko primerno boleče, drugi dan je boljše ali že čisto dobro, tretji dan pa prično bolečine (začetna endophthel-milis septica). Če poškodovanca s perforacijsko poškodbo zrkla odpremife v bolnico in veste, da vas bo ubogal in bo čez nekaj ur že v bolnici, je vsa stvar za vas končana. Dajte mu sterilno obvezo, drugega ni treba. Če pa količkaj slutite, da vas ne bo takoj ubogal — to se pogosto zgodi, ker bolečine drugi dan ponehajo — ali če veste, da poškodovanec iz prometnih ali drugih vzrokov ne bo tako kmalu dosegel bolnice, tedaj vam svetujem, da mu daste mlečno injekcijo. Ta infekcijo ublaži in včasih morda tudi ustavi. Mlečna injekcija je važnejša kot vse drugo, lokalna sredstva, tetanus serum in podobno. Za vse to se ne mudi tako. Mleko mora bili surovo (še ne zavreto), polno. Vre naj točno štiri minute. Injicirajte ga 5—10 ccm intra-glutealno. Množina se ravna po konstituciji in starosti. Mlajši prenesejo več. Težke posledice napravijo očesu, če brizgnejo vanj jedke snovi, apno, kisline, lugi itd. Prva pomoč, ki jo takim nudijo praktični zdravniki v pretežni večini ni zadostne. Vzroka za nezadostno pomoč sla po mojem mnenju dva: močan blepharospasmus vsled pekoče bolečine iz zavest zdravnikov, da so njihova oprema in terapevtična protisredstva za take primere nezadostna. Oboje ne drži. Prvo je, da se oko pri takih nezgodah dobro anestezira. Bolnika položite na mizo. Odprite oko t. j. razklenite trepalnici z Desmarrejevimi držali ali vstavite navadni blefaroslat. To tvoje bi pač moral imeti vsak zdravnik. Nato vkapajte parkrat 3—5% kokain ali 1 — 2°/0 pantokain. Slednji napravi manj škode na roženičnem epitelu in delj časa učinkuje. Krč v trepatnicah odneha, bolnik lahko odpre oko in nadaljnje delo vam bo zelo olajšano. Vsa medikamentozna sredstva so več ali mani problematična. Glavno je mehanična odstranitev jedke snovi. To dosežete pri jedkih tekočinah z izpiranjem pri jedkih masah (apno) pa izmenoma z izpiranjem pri jedkih tekočinah z izpiranjem in mehanično odstranitvijo s pinceto ali gaze. Za tekočino, ki jo je treba vzeti za izpiranje, ne smete biti v zadregi. Ce nimate hitro pri roki fiziološke raztopine, vzemite kar čislo, mlačno studenčnico. Važnejše kot to je hitra pomoč in temeljita odstranitev. Ponesrečencu dajte nato v spodnji svod malo čistega vazelina in ga odpre-mile v bolnico. Poglavja o poškodbah ne morem zaključiti, ne da bi položil o nepri-likah, ki sem jih imel že tolikrat radi presoj in ocen, izdanih poškodovancem od praktičnih zdravnikov. Tovariše v praksi, ki so nastavljeni pri bratovskih skladnicah ali pri Okrožnem uradu večkrat doleti, da morajo sestaviti prvo naznanilo o očesni poškodbi, izdati končno mnenje in oceniti izgubo delazmožnosti v odstotkih. Prvo naznanilo ni tako težko sestaviti. Poškodba se podrobno opiše, preizkusi se vid na poškodovanem očesu in vknjiži tudi vid zdravega očesa. Slednje je zelo važno. Da bi pa mogli praktični zdravniki podali tudi končno stanje in oceniti izgubo na delazmožnosti, je izključeno in jim to zmožnost odrekam. Dandanes vsak poškodovanec izgubo vida pretirava, večji del pa celo več ali manj rafinirano simulira. Izvežbanega in tega posla vajenega okulista stane včasih dosti truda, da takega možakarja razkrinka. Kako naj s takim opravi pravično praktični zdravnik! Imam redno posla s temi meni prav neljubimi zadevami in vidim, kake nepravilnosti se dogajajo. Od mnogih naj navedem dva ekstremna primera: Poškodovanec je poslan na preiskavo radi posledic nezgode s prošnjo, da se oceni izguba pridobitne zmožnosti v odstotkih. Ima na roženici enega očesa malo makulo. Drugo oko je normalno. Vsled makule je vid na enem očesu oslabljen na 5/10, z drugim vidi normalno. Prvemu zdravniku je oslabelost vida simuliral in trdil, da ne vidi več kot prste na par metrov. Zdravnik mu seveda te trditve ni mogel ovreči inje predlagal zanj stoodstotno (!) rento. Zdravnik bi lahko vsaj to vede), da se prizna komaj tretjino tega za izgubo enega očesa. Naš nezgodnik nima sploh pravice do kake odškodnine, ker z nezgodo ni izgubil nad 10%. V kakšen mučen položaj spravi strokovnega zdravnika taka šušmarska ocena! Nezgodnik, ki sem ga s svojo oceno spravil ob tako lepo rento, kleči v ordinaciji in prosi za božjo voljo, naj se usmilim njega in njegovih otročičev. Tako si nabiram sovražnikov po krivdi neresnih tovarišev. Drug primer: Zaverovanec pride k svojemu zdravniku in pove, da je na enem očesu polagoma oslepel in misli, da je temu kriva nezgoda pred več meseci. Zdravnik ga preišče. Ker ne najde na očesu nikake spremembe, ga označi za simulanta. Pri nadpregledu pa se izkaže, da ima mož na očesnem ozadju dobro viden železen drobec in da je na tem očesu vsled side-roze res čisto slep. Zaključujem poglavje o poškodbah s prošnjo, da tovariši prepuste vse očesne poškodbe in presoje njih posledic specijalistom. # * K sklepu še samo nekaj besed o predpisovanju očal. Praktični zdravnik lahko, če je izvežban in tozadevno opremljen, predpiše očali starim ljudem (presbyopia), ki na daljavo dobro vidijo. V vseh drugih primerih pa se jim lahko pripete grobe napake. Da spadajo vsa obolenja očesnega ozadja v strokovne roke, mi gotovo brez ugovora pritrdite. * * Nasveti, ki sem jih tu napisal, gotovo niso podani izčrpno. Marsikaj bi se dalo še povedali. Slo mi je za to, da opozorim na poglavitne napake, ki jih pri očesnih obolenjih delajo lovariši takorekoč dan na dan. Ponavljam, da so vsi nasveti mišljeni tovariško prijateljski in ne od zgoraj navzdol. Kdo je zgoraj in kdo je zdolaj? Praktični zdravniki se resda ne morejo meriti s specijalistom v njegovi stroki. Toda dober praktični zdravnik, ki mora in zna nuditi dobro zdravniško pomoč v najrazličnejših primerih, visoko nadkriljuje vsakega specijalista. Poleg takega zdravnika je specijalist velika ničla. DR. R. HLAVATY Diagnostični pomen bolnega in anomalnega zobovja Ugotavljanje zvez med zobmi kot organi, ki so po vseh anatomskih, fizioloških pojavih v neposrednem stiku s celotnim organizmom ter različnimi motnjami in obolenji organizma kot celote je ena najvažnejših in najhvaležnejših nalog sodobnega zobnega zdravilstva. Ugotovitev kavzalne zveze med zobnimi anomalijami in obolenji ter obolenji organizma vodi do spoznavanja gotovih diagnostičnih vrednot, ki so praktične važnosti kot pomožni, v mnogih slučajih celo kot odločilni simptomi mnogih splošnih obolenj. Denticija mlečnega in stalnega zobovja, anomalije oblike in lege posameznih zob, anomalna struktura eeloinega zobnega loka, caries in druga obolenja zob in njih neposredne okolice — vse to je tesno povezano z različnimi notranjimi in splošnimi obolenji kostnega sistema, obolenji infekcijske narave, motnjami notranje sekrecije, živčnimi obolenji in diate-zami in le-ta obolenja se pogosto odsevajo v zobovju kot organih, ki so bodisi važnega etiološkega pomena bodisi z drugimi vidnimi pojavi nujna posledica omenjenih patoloških procesov organizma. Že normalna denticija mlečnega zobovja s posebnim ozirom na njen etiološki odnošaj do gotovih motenj v otroški dobi je bila od nekdaj predmet živahne diskusije. Mišljenje, da moramo pripisati rasti mlečnega zobovja vnetja dlesna, stomatitide, bronhitide, motnje prebavnega trakta, različne ekceme, angine, limfadenitide in mnoga druga obolenja, kijih spremlja lahko celo vročica, je danes, po odločnem nastopu Kassowitza, nevzdržno. Vzrok temu mišljenju je brez dvoma iskati v dejstvu, da v dobi rasti mlečnega zobovja, to je v dobi med 6 in 30 mesecom starosti, pogosto opažamo navadna obolenja. Dasiravno spremlja rast mlečnega zobovja povečana salivacija, ki pride še posebno do izraza zato, ker otrok ne zna še požirati sline, povečana razdražljivost dlesna in nemir otroke, vendar ne smemo to smatrati za pojave, ki bi presegali mejo normalnega fizijološkega procesa. Zato torej ni presojati navedenih obolenj iz drugih etioloških vidikov kot katerokoli drugo obolenje. To velja še posebno za spazmofilijo, v kolikor jo spremljajo motnje denticije same. Tako spazmofilija, kakor motnje den-ticije same je pripisati po mnenju Hochsingera rahltidi, kateri so otroci ravno v dobi denticije najbolj podvrženi. Klinično važna je patološka denticija. Medtem, ko je dentitio praecox postranske važnosti, kot pojav pri katerem igrajo vlogo gotovi here-ditarni momenti, je zakasnitev v rasti mlečnega zobovja vedno simptom več ali manj težkega obolenja organizma. V pretežni večini slučajev je ta pojav posledica rahitide, v redkejših primerih pa je v zvezi s he-reditarno lues, skrofulozo in endokrinimi motnjami kakor n. pr. s prirojenim miksedemom ah kretinizmc m, mongolizmorn; po mnenju gotovih avtorjev pa je vedno v zvezi s težko atrofijo dojenčkov. V rahitidi moramo iskati tudi etiotoški vzrok zakasnelemu izpadanju mlečnega zobovja, kakor tudi zakasneli rasti stalnega zobovja, ki se vrši pri t. zv. pozni rahitidi v 8. ali 9. letu. Enake pojave v rasti stalnega zobovja opažamo pri hipertireoidizmu, pri kongenitalni atireozi in endemičnem kreti-nizmu. S primerno terapijo lahko dosežemo tako v enih kakor v drugih slučajih vidno pospešitev v rasti stalnega zobovja. V tesnem odnošaju predvsem z obolenji v otroški dobi so najrazličnejše anomalije zobnih oblik. To so trofični defekti predvsem zobne krone in njenega emajla pri mlečnem in stalnem zobovju. Hipoplaziio zob v obliki majhnih vdolbinic in brazd, nepopolne oblike zobne krone povzročajo deloma hereditarni toksični vplivi (pri lues), deloma pa pri stalnem zobovju konstitucijonalna obolenja v dobi dojenja, to je v času, ko so vrši dentifikacija stalnega zobovja v alveolah čeljusti. Posebno značilen je oni defekt pri zgornjih srednjih sekavcih, pri katerih je zobni rob vdolben v oblki polmeseca proti zobni sredici, takozvani Hutchinsonov zob. Temu zobnemu defek(u pripisujemo večjo ali manjšo diagnostično vrednost za prirojeno lues. Moram pa povdariti, da smemo ocenjevati diagnostično vrednost Hutchinsonovega zoba le v toliko v kolikor so navzoči za kongenifalno lues še drugi značilni simptomi, kakor to nesporno dokazuje Hochsinger. Izolirani H. zobje govorijo slejkoprej bodisi pri luetičnih, bodisi tudi pri neluetičnih individujih za dokaz težke rahitide in so po mnjenju omenjenega avtorja — v nasprotju z mišljenjem Fou rnier a --tudi nastali v obeh slučajih le na podlagi tega obolenja. Ali govorijo distrofije zobne krone stalnih zob tudi za infantilno tetanijo in v koliko so z njo v zvezi, še ni dognano. Tezo, daje distrofične pojave, predvsem hipoplastične narave, pripisati prej infantilni tetaniji kot rahitidi, zagovarja med drugimi posebno vneto Fleischmann in podkrepljuje svoja izvajanja s statistiko, primerjajoč razmerje med pogostostjo rahitide in omenjenimi distrofijami. Pri 60% — 90% rahitide nastopa po tem avtorju hipoplazija le v 2% — 7% slučajev. Nadalje govori za to dejstvo, da se pojavljajo hipoplazije predvsem na zobeh, ki so imeli svojo razvojno periodo, svojo dentifikacijo, v prvem življenjskem letu, medtem ko so zobje, katerih dentifikacija spada v 2. in 3. leto, ko je notorično rahitida najpogostejša, manj distrofično alterirani. Nasprotno pa so distrofični ravno oni zobje, ki so v razvoju v dobi, ko nastopa najpogosteje infantilna telanija, namreč v prvem življenskem letu. Po istem kriteriju sodi K ran z tudi diagnostično vrednost Hutchinsonovega zoba in ga pripisuje istim faktorjem kot vse druge zobne distrofije ter po'darja, da je statistično dognal omenjeno anomalijo vsaj ravno tako pogosto pri neluetikih kot pri luetikih. Verjetno je torej, da nosijo krivdo na zobnih hipoplazijah veliko bolj splošne motnje in disfunkcije endokrinih žlez, kakor obolenja, katerim jih na splošno pripisujemo. Originalni zavitki z 20 in 50 d raze ji po 0,1 g NEOTROPIN pertpačkc deJZirfamb ocčmdruA 4tcn žkega značaja. Pri revakcinaciji je prišlo le do rmkropoliadenij. Od cepljenih otrok jih je umrlo 41 to je 8°/0 in od teh radi tuberkuloze samo 0'6°/0 medtem ko je ta procent pri necepljenih otrocih veliko večji. Pri 12 umrlih otrocih je bila napravljena obdukcija in je pokazala zasirjene spremembe v mezenterijalnih in celo traheboronhijalnih žlezah. Eden otrok, ki je umrl vsled miliarne tbc., je umrl za Ibc. humanega tipa. Zaključek je, da je B. C. G. popolnoma neškodljiv in da ni povzročil smrti niti v enem slučaju. Pokazal se je kot neumljivo dober zaščitnik in zato naj bi se ga uporabljalo v širokih masah. Dr. L. S. Izšel je drugi zvezek „Dela proti tuberkulozi“ z zanimivo in bogato vsebino. Ta najmlajši slovenski poljudnomedicinski časopis se lepo razvija in bo zdravniku prinašal, če ne drugega, vsaj mnogo gradiva za predavanja in drugo prosvetno delo. PRHTHISIII BHLSflM odpravi bolečine in vnetja pri solnčnem eritemu, revmi, nevralgijah, tvorih, pruriius, opeklinah itd. Chemische (Panthesin-Balsam se mora večkrat na dan intenzivno vdrgniti). Fabrik vorm. Sandoz, Basel, Švica Kraljevski dvorski dobavitelji najmočnejše prirodne oglj.-kisle (CO,) kopelji vJugo-slaviji. Izredni^ uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, gihta, kamnov in notranjih žlez Sezona se prične s 1. majem Radenske prirodne mineralne vode Zdravilna, Kraljeva, Gizela, najjačje litijske vode v Jugoslaviji najjačje po ogljikovi kislini v Jugoslaviji edine vode s težkimi minerali v Jugoslaviji Gg. zdravniki imajo 50°/0 popusta na stanovanju, kopelji brezplačno. Mineralna voda ad .usum proprium vedno gratisl Prospekti, brošure gratisl Nespečnost in nervoziteta sta vsakdanji bolezni! Najboljše zdravljenje je globoko in zdravo spanje, ki sledi DIAL-a Osvežitev in evforija sta značilni za spanje po dialu tablete raztopina ampule Gesellschaft für chemische Industrie in Basel Zastopnik za Jugoslavijo: Mr. Ph. Kaiser Dragutin, Preradoviceva 40, Zagreb Jugoslavensko S1MGNS D. D., Odelenje za medicinsko tehniko Kralj'a Aleksandra 8 BEOGRAD Kralja Aleksandra 8 R ii n t g e n-naprave v vseh izvedbah; Diatermijski in ultrakratko -valovni aparati; splošna elektromedicina. Kom' pletna dentalna oprema in dentalne potrebščine. Celotna oprema za operacijske dvorane, laboratorije, praktičnega zdravnika. Mikroskopi, mikrotomi, projekcijski aparati; veterinarska oprema II. Therapeutica Dr. Gasko: Napredek v simpiomatskem zdravljenju pljučne tuberkuloze. (Tuberkuloza 1935, št. 4,) Avtor povdarja veliko važnost simptomatske terapije pri pljučni tuberkulozi. Od naipogostejših simptomov moramo pobijati predvsem pomanjkanje apetita zgubo na telesni teži, mučno izkašljevanje in splošno oslabelost. V nizu medikamentov sta mu dala zelo dobre rezultate birobin in c o d eri n („Kaštel") Po dajanju birobina je avtor mogel ugotoviti povratek apetita, zboljšanje splošnega stanja in povečanje števila eritrocitov ter hemoglobina. Bolniki, ki so imeli preje radi anacidnega ali hipacidnega soka cel niz težav, so se tudi v tem oziru počutili bolje. Napetost po jedi je izginila, a apetit in prebava sta postajali od dneva do dneva boljša. Birobin vsebuje baker, mangan, fero-sol in substanco želodčne sluznice; daje se dnevno trikrat po 2—3 tablete. Kot uspešne so se pokazale proti kašlju coderin-tablete, ki vsebujejo skupno alkaloide, ipeka-kuanhe, kodein in efedrin. Dr. N. Simert: O dijuretskem delovanju organskih živosrebrnih preparatov. (Klin. Wcch. 1935, br. 15.) Avtor je proučavat delovanje novega živosrebrnega dijuretika Novurita pri 50 slučajih. Injekcije je dajal večinoma infremuskularno, bile so popolnoma brez bolečin, a intravenozne je uporabtjel v onih slučajih, kjer je resorbcija iz tkiva bila otežkočena radi edema. Običajno je dajal 2 — 3 krat tedensko 1 ccm Novurita. Dijureza je povprečno narasla od 4 do 5 litrov, v enem slučaju je dosegel tudi 8 litrov To ojačeno izločevanje traje v nekaterih slučajih še nekoliko dni po injekciji. Dijureza nastopi radi zmanjšanja tlaka v tkivnih koloidih. Pri težkih slučajih je dobro v začetku kombinirati Novurit s kakim kardijakom. Toksiciteta Novurita sploh ne pride v poštev ter se radi tega lahko uporablja brez bojazni dolgo česa. Docent A. Henzelman: O intravenoznem zdravljenju želodčnega in duo-denalnega čira. (Liječnički Tjednik 1935, br. 4.) Avtor zdravi želodčne in duodenalne čire z intravenoznimi injekciiami aktoprotina in novalropina. Običajno daje prvi dan 0,1 ccm aktoprotina kombinirano z 1'3 do */, mg novatropina, a vsak dan zviša dozo aktoprotina za 0,1 ccm vse do 1 ccm, dočim doza novatropina ostane ista. V večini slučajev je avlor mogel konstatirati hiter in energičen terapevtski učinek. V težkih slučajih je dodal injekciji še 0,1 ccm domopona. Včasih je nastopilo po injekciji lahno povišanje temperature, kar pa je brez vsakega pomena. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana Miklošičeva cesta 16 - Telefon 31-33 priporoča gg. zdravnikom medicinsko in farmacevtsko slovstvo, ki jo ima vedno v zalogi. Novosti, kakor tudi druge knjige pošilja radevolje na ogled. Vse v „Zdravn. vestniku“ navedene medicinske knjige in časopise dobavlja najhitreje. Prosimo gg. zdravnike, da se obračajo v slučaju potrebe na nas. Dragevolie dajemo vse informacije in nasvete glede knijg. Ne naročajte pri inozemskih tvrdkah in potnikih, temveč vedno le pri domači tvrdki, ki Vas bo znala v vsakem oziru zadovoljiti. STANOVSKI VESTNIK Prvi kongres jugoslov. zdravniškega sindikata Dne 18. in 19. f. m. se je vršil v Beogradu prvi kongres Jugoslov. zdravniškega sindikata. Udeležba zdravnikov zlasti iz Beograda in Vojvodine je zelo velika, navzoči so pa bili tudi delegati iz vseh drugih delov države. Bila je to prva javna manifestacija sindi- katne zavesti zdravnikov v Jugoslaviji in mnogo zahvale smo dolžni kolegom, ki jim je po dveletnem trudapolnem delu uspelo združiti v centrali in poedinih sekcijah več kot peti del vseh zdravnikov. Nad en tisoč članov šteje že organizacija, ki jo odlikuje predvsem borbenost, t. j. stalna pripravljenost vsakega posameznika braniti svoje pravice in odločnost, boriti se zanje z vsemi zakonitimi sredstvi, kjerkoli še niso zadostno uveljavljenje. Ne zanašati se na druge, ne od drugod pričakovati kakih koristi, ampak sami za sebe z lastnim trudom in lastnimi žrtvami izvojeveti zaščito svojih interesov in pravic. To je bistvo sindkialne zamisli in ni dvoma, da se bo prvi petini v najkrajšem času pridružila še druga ali celo tretja tako, da bo mogoče na prihodnjem kongresu zastopana vsaj polovica vseh zdravnikov Jugoslavije ter bodo temu šlevilu odgovarjale tudi koristi, ki jih bo organizacija lahko nudila svojem članom. Ustanoviteljem sindikalnega združenja je bilo predvsem jasno to, da bo organizacija vsaj v začetku le v toliko privlačna za vse kolege kolikor jim bo nudila vidnih koristi. Zato je bila istočasno ustanovljena tudi Sindikalna zadruga, ki bo poleg bolezenskega in starostnega zavarovanja omogočala članom cenejšo nabavo zdravniških in življenskih potrebščin, dajala posojila po zmernih obrestih itd. V uoravni odbor so bili izvoljeni Predsednik: Dr. Moačanin Svetozar, Beograd, I. podpredsednik: Dr. Kalenič Radivoj, Novisad, II. „ Dr. prof. Alija Košir, Ljubljana, III. „ Dr. Oreškovič Miroslav, Sarajevo, Tajnik I. Dr. Kuskutis Jovan, Beograd, „ II. Dr. Pavlovič Dušan, Beograd, Blagajnik: Dr. Kormes Aco, Beograd in še 18 uglednih kolegov iz cele države. V Ljubljani je bil na sestanku, katerega so se udeležili tudi člani centrale, izbran odbor, ki bo že v prihodnjih dneh razposlal vsem kolegom okrožnico z podobnimi pojasnili in pripravil vse potrebno za ustanovitev ljubljanske sekcije. NOVE KNJIGE Prof. Dr. F. Blumenthal: „Ergebnisse der experimentellen „Krebsforschung und Krebslherapie“ — Svetovno znani nemški učenjak na polju kankrologije, ki deluje sedaj na univerzi v Beogradu, je spisal zgoraj omenjeno knjigo, ki pomenja izreden prispevek k problemu raka, ker je pisana istočasno za teoretika in za praktično delujočega zdrav nika. Že površen pregled knjige zadostuje, da se človek prepriča, da je prof. Blumenthalu uspelo izluščiti iz ogromnega kankrološkega materijala res ono, kar b! danes moral vedeti vsak zdravnik, ki se teoretsko ali praktično peča s problemom rak8. V prvem delu knjige se v pregledni formi vrstijo poučni članki o lastnostih malignih tumorjev, njihovi formalni in kavzalni genezi in o nastanku raka pod vplivom raznih živalskih in rastlinskih parazitov. Avtor razpravlja nato o različnih eksperimentalnih karcinomih in baš to eksperimentalno udejstvovanje je pripomoglo do tega, da „vemo danes o rakasti slanici mnogo več, kakor o katerikoli drugi stanici človeškega telesa“ (Po Warburgu). Zato človek s tem večjim zanimanjem prečita razorave o kemizmu rakastih obolenj kakor tudi o dispoziciji in dedlji-vosti z ozirom na raka. Zelo poučna pa so tudi avtorjeva razglabljanja o različnih načinih prenašanja karcinoma in o pomenu milieja in načina življenja na postanek raka. Ob koncu teoretsko eksperimentalnega dela pripelje avtor do logičnega zaključka, da problem malignitete ni problem rasti, nego problem spremembe snovi. Za praktičnega zdravnika nad vse važen in poučen pa je drugi del knjige, kjer avtor obširno razpravlja o terapiji in profilaksi raka. Avtor tu popolnoma pravilno pou- darja, da je terapija raka često enostranska, kajti .mnogi kirurgi ne delajo po operaciji ničesar drugega, kot da čakajo, če bodo nastopile metastaze ali pa recidiv, ne da bi jih vsaj poskusili preprečiti*. — Razen rentgen-radium-terapije avtor lepo referira o najrazličnejših sredstvih, ki jih v svrho zdravljenja uporabljajo po raznih klinikah in ki so vsaj v nekaterih slučajih dovedli do zadovoljivih rezultatov. Ko čitamo avtorjeva razglabljanja o profilaksi, nam prav živo stopi pred oči, kaj vse smo zamudili pri nas, ko bi vendar z malo dobre volje tudi pri nas lahko realizirali marsikateri njegov koristni predlog. Knjiga je v celoti pisana zelo pregledno in v lahko umljivem stilu, je tiskana na lepem papirju in obsega 172 strani. Gg. zdravnikom jo lahko toplo priporočam,- Dr, Jos Cholewa. Nagrade iz fonda pok. Ružice Nedeljković Svet medicinske fakultete v Beogradu je na svoji seji dne 24. aprila 1935 razpisal temata za nagrado iz fonda Ružice Nedeljković za šolsko leto 1935/33 in to: 1. Praktična vrednost kultiviranja bacila tuberkuloze iz tuberkuloznega materijah ; 2. uspehi zdravljenja z umetnim pneumotoraksom; 3. tuberkuloza kot akutna infekcijska bolezen; 4. tuberkulinske reakcije v teku akutnih infekcioznih bolezni; 5. vpliv akutnih infekcioznih bolezni na latentne tuberkulozne procese; 6. tuberkuloza kože v naši državi (morfologija kožne tuberkuloze, vpliv higijenskih prilik in prehrane, zdravljenje kožne tuberkuloze); 7. tuberkulozna obolenja peritoneuma in črevesnega trakta (morfologija, diagnostika in terapija); 8. rana diagnoza tuberkuloze ledvic. Razen teh tem so dopuščene tudi proste teme. Rok za dostavitev tem je do najkasneje dne 28. februarja 1936. Pravico na sodelovanje pri razpisu imajo poleg dijakov medicine še vsi oni zdravniki (jugoslovanski državljani in Rusi), katerim sta na dan objave tega razpisa potekli največ dve leti od dneva, ko so dovršili medicinske studije. Nagrade so tri in to; 1. nagrada.............Din 3.000 II. nagrada............ „ 2.000 III. nagrada............ „ 1.000 Predaja nagrad se vrši dne 20. marca 1936. Beograd, 4. maja 1935. Pisarna dekanata medic, fakultete RAZPISI DROBNE NOVICE Čehoslovaški Rdeči križ ima po podatkih „Prager Presse“ med drugim 517.000 naraščajnikov, 36.000 izvežbanih samarifancev, 348 rešilnih posiaj in 159 sanitetnih auto- mobilov. — Društvo se med drugim bavi tudi s pobijanjem nalezljivih bolezni na Slovaškem. Švicarski Rdeči križ je imel koncem 1. 1934 54 sekcij z 52.676 člani. * • Švicarska Zveza samaritancev ima 586 sekcij z 23.543 člani. • • Bolgarska vlada je izdala zakon, po katerem mora vsak mladi zdravnik po promociji najmanj 2 leti prakticirati na kmetih. S tem hoče vlada doseči, da bodo tudi podeželski kraji, ki so v zdravstvenem oziru zelo zanemarjeni, dobili zdravnike. — Po našem mnenju pa ima uredba tudi še izredno važen vzgojni pomen. • • J. Amer. Med. Assoc. poroča o zdravnikih-črncih v U. S. A. Leta 1932 so šteli skupaj skoraj 12 miljonov črncev na ozemlju Zedinjenih držav, kateri so imeli malo manj kot 4.000 črnih zdravnikov. Medtem, ko znaša število črncev skoraj 10°/o celokupnega prebivalstva Zedinjenih držav, odpade na skupno število zdravnikov samo 2.5% črncev. — Zdravniki-črnci so se naselili predvsem v severnih delih Zedinjenih držav in to prevsem v velemestih. IZ UREDNIŠTVA Za tiskovni sklad Zdravn. Vestnika so prispevali: Dr. Z. Popovič — Sremska Mitroviča din 100.-. HVALA! Kolegi, podpirajte tiskovni sklad Zdrav. Vestnika, brez katerega list ne more izhajati! • * Nekaterim izvodom zadnje priloge „Evgenike“ je tiskarna pomotoma priložila opomine za plačilo naročnine. Priloga „Evgenike“ je sestavni del Zdrav. Vestnika in se zato pošilja vsem, ki prejemajo Zdrav. Vestnik, brezplačno! Urednik in izdajatelj: Dr. R. Neubauer — Golnik. Tiskarna „Sava“ d. d. v Kranju — Za tiskarno: Vilče Pešl, Kranj EUMENOL Emmenagogum rastlinskega izvora je neškodljiv in se lahko prenaša Že nad 30 let izborno sredstvo pri AM£N0RRH0EI IN DYSMEN0RRH0E1 OBLIKE IN PAKOVANJA: Tekočina O. P. — 25 in 50 g Tablete O. P 25, 50 in 100 kom. £. MERCK, Darmstadt Zastopstvo za Jugoslavijo: Dr. LEO NEUMANN Zagreb, Mošinskoga 14 K A T G U T znamke Dr. Ruhland A. G. Nürnberg popolnoma sterilen, prvovrstne kvalitete s popolnim jamstvom za uspešno uporabo pri operacijah dobavlja glavno skladišče za Jugoslavijo: „SPHINX“ Mr. Ph. Josip Bernski ZAGREB, Ilica 17. KLIŠEJE ■bSBO EV bv bo vseh vrst izdeluje po slikah in rizbah JUGOGRAFIKA, d. z o. z. v LJUBLJANI Sv. Petra nasip št. 23 Vsebina: Stran Dr. Marija Goropevšek: O novejših metodah diagnostike in terapije gastro-duodenalnih obolenj na kliniki prof. v. Bergmanna v Berlinu 185 Dr. L. Ješe : Okulistika v splošni praksi (nadalj. in konec) 194 Dr. R. Hlevaty: Diagnostični pomen bolnega in anomalnega zobovja . . . ...........199 Dr. Ivo Rakuljić-Zelov: Specijalni učinki in posljedice promjena kar- ličnih organa............................... 203 Dr. Jos. Cholewa: Borba proti raku v severnih slovanskih drža- vah (z 1 sliko) (nadalj. in konec) . 206 Dr. B. Škerlj: Telovadba in človeško telo (nadaljevanje) 209 Iz zdrav, društev: I. Znanstveni sestanek mariborskih zdravnikov dne 18. 1.1935 v splošni bolnici (z 1 sliko) . . 215 Iz soc. zavarovanja: Umrljivost zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecih februarju in marcu 1935 . . 218 Iz medicinskih časopisov: I. Periodica ......................................219 II. Therapeutica ..................................221 Stanovski Vestnik: Prvi kongres zdrav, sindikata................221 Nove knjige................................................... ... 222 Razpisi: Nagrade iz fonda pok. Ružice Nedeljković . . . 223 Drobne novice...................................................................223 Iz uredništva.................................................... . . 224 D. R. P., Jugoslov. patenl. Elastični brzi povoj za rane v mali kirurgiji Elastični Hansaplast ]e indiciran pri vseh urezninah, utrganinah, odrgninah in opeklinah, pa tudi pri umazanih ranah. V zaščilnem povoju služi kot zdravilni obliž pri furunklih itd, Hidrofilna kompresa je antiseptično impregnirana z YXIN-öm. Bakteriološka lastnost Yxina je utemeljena po oligodinamičnem učinku ionov srebra. Yxin ima močan in trajen učinek tudi v globino in niti najmani ne draži. Poleg tega desodorira in je sam popolnoma brez duha. Vpliva dobro granulirajoče in epitelizirajoče. Elastični Hansaplast ne ovira gibanja na noben način. Nekaj kvadr. cm pogostoma zadostuje popolnoma mesto voluminoznih in dragih povojev Mr mlii elastični Hansaplasl, znatno prihrani na času, delu in poininem materijalu T7 A QTt7F u tvornicakem.farmac. V A „ JA/A O 1 LL proizvodov d. d. VjlVLiLJ ODIO __________„SANABO-KAŠTEL" PROCYTHOL pro injectione perniciozna in težka sekundarna anemija 1 ampula odgovarja po svojem kliničnem učinku približno 500 g svežih jeter PROCYTHOL FORTE 1 ampula odgovarja po kliničnem učinku približno 5.000 g svežih jeter Intramuskularna raba! Vzorci in literatura na zahtevo ■■lil ¡■H Za peroraltio terapijo s kalcijem je najuspešnejši KALCIJEV K I N A T kot EUKALCIN »KAŠTEL« Klinično in eksperimentalno je DOKAZANO da po uporabi kalcijevega kinata pride SIGURNO do povečanja KALCIJA v KRVI EUKALCIN GRANULE Z D-VITAMINOM limane škatijice s 100 granulami 2—4 kavine žlice dnevno EUKALCIN TABLETE z 0,5 g kalcijevega kinata Cevke z 20 tabletami U 2—3 tableti dnevno KAiTEl“ ZAGREB n D. D. EUKALCIN JE POCENI! Zdravilišče Golnik za bolne na pljučih. Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem stadiju 3 oskrbni razredi Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumothorax artefi-ciaiis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, jakobausova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik, Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.