PROLETAREC JE
DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
c; lupilo J ugoslo vanske
Zveze in Prosfeine M&llce
OFnOAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
6T.—NO. 1923.
, Dk. «, IM7, •( Um pmmf afttc« Acl «1 i o.««.»M «f M.rth S, Ufft.
al Ckkua, I«..
CHICAGO 23, ILL., 19. JULIJA (July 19), 1944.
Publlahsd W«ekly at 2801 8. Lawndule Ave.
•ta
LETO— v uL. XXXIX.
INVAZUA Je lahka beseda. Toda v praksi, ko je bila podvseta v Normandiji, je šlo našim vojakom jako težke.
De Gaulle v boju za Francijo na
znotraj in zunaj
•
V VVASHINGTONU REŠILI "SAMOUUBNOST — ALI POSTANE FRANCIJA VELESILA? — NAČRT ZA OJAČANJE FRANCOSKE ZVEZE MARSEUEZA IMA SPET SVOJ STARI POMEN
Eno najbolj tragično zapletenih poglavij sedanje vojne so od noša j i med ameriško vlado in raznimi strujami, ki so, ali še zastopajo Francijo.
Dve zaveznici — dva stališča
Ko se je Petain s svojo vlado podal Hitlerju, namesto da bi se umaknil v Alžir, in ker mu je Hitler dovolil upravljati precejšen del dežele brez nemške okupacijske oblasti, samo da bo "moralno" proti zaveznikom, se je Angliji to zelo za malo zdelo. S Francijo v Vichyju ni hotela Anglija nikakršnih odnošajev. Petainovo vlado je smatrala od vsega začetka za kvizlinški režim.
Toda vlada Zed. držav pa je zavzela nasprotno stališče in pošiljala v Vichy svoje najsposobnejše zastopnike. Rekla je, da to počne zaradi tega, ker želi, da bi Francija ne postala odkrito Hitlerjeva zaveznica.
Ta vloga washingtonske diplomacije, ki ji je načeljeval Roosevelt, sc ni posrečila. Zamerili pa smo se borbenim Francozom, ker so videli, da ljubimkamo s sovražniki napredka Francije in s tem z ljudmi, ki so po svojem nagnjenju za Hitlerja, ne pa zaveznike.
Slab začetek v Afriki
Po kapitulaciji Francije leta 1940 se je pojavil iznr\ed francoskih poveljnikov general Charles de Gaulle, ki je izjavil, da se bo boril dalje na zavezniški strani. Anglija ga je vzela v zaščito in mu pomagala. Tako je de Gaulle otel precejšen del francoskih kolonij v vojni na strani zaveznikov, dočim se je vlada v Vichyju bolj in bolj nagibala k Hitlerju.
Skoro do zadnjega je naša vlada mešetarila s temi ljudmi v nadi, da jih bo držala stran od "flirtanja" s Hitlerjem.
Ni se ji posrečilo. To ji je general de Gaulle, ki ga v naših vladnih krogih niso nikoli kaj prida marali, ves čas zatrjeval. Toda namesto da bi njega podprli, so menili v Washingfc>nu, da mož nima veljave, ker je brez zaslombe med Francozi Smatrali so ga, da nekaj pomeni samo zato, ker ga Anglija podpira.
Zato se je ameriška diplomacija rajše oprijela Darlana, Gi-rauda In poleg teh še celo bolj izrazitih francoakih fašistov, češ, da le s temi bo mogoče
kaj doseči, ako se jih podpre in odvrne od Nemčije. Naravno, da generalu de Gaulleu in drugim, ki so bili za tako Francijo, ki bi bila z vlado odločno na zavezniški strani, tako mešetarenje ni bilo všeč.
To je dal Rooseveltu zelo določno razumeti, ko sta bila on (Roosevelt) in Churchill na sestanku v Casablanci in od takrat je de Gaulle prišel pri ameriški vladi še bolj v nemilost.
Ljudstvo izreklo svojo sodbo
V Washingtonu so to čudno politiko opravičevali na prav nerodne načine. De Gaullea ne moremo priznati, ker ne predstavlja legalne vlade; dalje, da nihče ne ve, če ima kaj francoskega ljudstva za seboj; dalje, da je aroganten, da je nedemokratičen, poln fašističnih nazorov in da želi postati kot tak diktator Francije.
Zanimivo pri tem je, da smo v istem času podpirali fašiste v Italiji, da smo oteli Italijo za fašističnega kralja in Badogliu pa pomagali več kot komurkoli v bivšem Mussolinijevem cesarstvu, če je bil za republiko in demokracijo.
In na podober. način smo ves čas pomagali fašistu Francu in njegovi diktaturi v Španiji,
Fraze o demokraciji naj bi bile le za ušesa domačega prebivalstva, a v vnanji politiki pa je bila ameriška podpora namenjena zgolj rcakciji bodisi kjerkoli. Tako smo začeli našo politiko napram Franciji v Vichyju in potem pa še v francoski Afriki.
(Konec na 3. strani.)
Spet bo potrošenih na milijone dolarjev - a .. komu v korist?
•	jU
Skozi do volilnega dne v novembru bo v deželi kampanjska vihra, v kateri bo obljub na koše, napadov, sušljanja, intrig, pretepov, zamer in pa napetega pričakovanja. Vse to stane. Demokrate in republikance okrog 30 milijonov dolarlev. V volilnih bojih je med njimi "denarja kot toče j.
Liberalni senatorji so pred leti s svojo dobromi-selnostjo zasnovali postave, ki določajo, da ne sme nobena stranka v volilnem boju za predsedniškega kandidata potrošiti več kot tri milijbne dolarjev Zakon je sicer legalistično napisan m se ga lahko* tolmači tako, da nobena stranka ne sme potrošiti več kot toliko za vso svojo kampanjo.
Herbert Brownell Jr., ki je načelnik kampanjskega odbora republikanske stranke, pravi, da ne bo imel težav zbrati tri milijone dolarjev, toliko, kot mu jih postava dovoljuje v ta namen.
Prav tako ne bo imela demokratska stranka | nobenih ovir olj,težav v pridobivanju gmotnih sredstev Obe bosta vodili račune tako, da bo postavno-Kar bo več, bo šlo pa na druge firme N. pr., vsak lokalni kampanjski odbor lahko potroši, če deluje neodvisno od stranke, toliko kakor ona In koliko pa lahko še posamezne korporociie, posamezni bo- • gataši, časopisi, cerkve in razne druge ustanove, ki se mešajo v politiko! Unije CIO n. pr. so zbrale blizu milijon dolarjev na svojo roko in ga bodo potrošile v svojem področju, tako da demokratska stranka ne bo za to vsoto nič odgovorna
Koliko bo zapravila v kampanji Ameriška trgovska komora na indirektne načine, koliko njene podružnice, in koliko zveza industrialcfcv, to so po-troški, ki nikdar ne pridejo v javnost i
Ali imajo delavci pri tem kaj odločati? Silno malo. Kandidate jim nominirajo maštne in kampanjo plačujejo mašine. Ako bogataš prispeva temu_ ali onemu kandidatu ali stranki toliko, kot mu,postava dopušča, to ne pomeni, da je tisti denar res on prispeval. Izžel ga je iz onih, ki delajo in produ-cirajo Dokler ameriško delavstvo ne zapopade te resnice, ne bomo imeli delavskega političnega gibanj v tolikšni meri, da bi kaj pomenilo. •
Zvezna vlada ima nad 6,140,000 oseb v svoji službi
Kazen sovjetske vlade je vlada Zed. držav največji delodajalec na svetu. V svoji službi ima 6,140,000 oseb, ki prejemajo na leto $989,000,000.
Gornje število vključuje samo civilne uslužbence.
V armadi in mornarici ima okrog 13,000,000 oseb.
Poleg teh pa vlada subvencira še tisoče drugih v vojnih obratih, ki so sicer na plačilni listi svojih kompanij, toda plačuje pa jih vlada.
Zvezni izdatki za plače civilnih uslužbencev so v treh letih narasli 75 odstotkov, število uslužbencev pa 39 odstotkov.
La Follette svari pred nevarnostjo fašizma doma
VSE REAKCIONARNE SILE NA DELU, DA GA UVELJAVIJO. — SPREJEMANJE POSTAV NA DROBNO V DALEKOSEZNE NAMENE. — HUJSKANJE PROTI UNIJAM
Iz upravništva
Anton Jankovich poroča, da bo šel tekom svojih počitnic, ki so se začele ta teden, tudi malo ven na deželo. Obiskati misli na- j selblne Govvanda, Tonawando, • Buffalo in morda tudi Little Falls v New Yorku. Nazaj grede ! pa se ustavi v naselbinah Erie, Pa., in Conneaut, Fairport in Painsville, Ohio. Ob tej priliki bo agitiral tudi za Proletarca ter mu skušal dobiti kaj novih naročnikov. Somišljenikom pripo- \ ročamo. da mu gredo na roko pri agitaciji. — Upravništvo.
tt
tt
Novi minister Sava Kosanovič za jugoslovansko in balkansko federacijo
Štiri svobod ščine v Alobami
Volilna oblast v Houston County, v "demokratski" (ne demokratični) Alabami je dovolila 39. izobraženim črncem, da so se registrirali, toda bilo jim je rečeno, da prihodnjega novembra ne bodo smeli glasovati, pač pa dobe volilno pravico Šele prihodnjega februarja, ako plačajo volilni davek (poli tax) za leto 1945.
Vsak izmed teh črncev je moral prinesti v registracijski urad priporočila kvalificiranih belo-kožcev (za kvalificirana se smatra po njihovih odredbah zdravnike, učitelje, zavarovalninske uradnike, trgovce, hišnike, farmarje in tudi zidarje).
Ko je bil Sava Kosanovič imenovan za ministra v novo jugoslovansko vlado narodnega sporazuma, jc poslal k njemu re-porterja znani vplivni dnevnik New York Times, da izve njegove nazore in namene.
V tem intervjuvu, ki je bil v Timesu priobčen dne 9. julija (obsega dve koloni) je Kosanovič poudaril, da je za federalno, demokratično Jugoslavijo, v kateri naj bi bila poleg Srbije, Hrvatske in Slovenije tudi Bolgarija.
(Program, za kakršnega je v prejšnji svetovni vojni Jugoslovansko republičansko združenje toliko delovalo, torej le prihaja do veljave, čeprav več kot četrt stoletja pozneje.)
Ob enem je Kosanovič v intervjuvu izjavil, da je on ob enem za širšo balkansko federacijo, v kateri bi bile poleg fede-
To je seveda tudi program SANSa, ki ga jc sprejel na svojem kongresu decembra 1942 v Clevelandu, in ob svoji ustanovitvi ga je sprejel za svoj program tudi Združeni odbor ju-žnoslovanskih Amerikancev — (ZOJSA).
Na ta način organizirana balkanska konfederacija bi bila najboljše jamstvo za mir na tem delu sveta in pa "most harmonije" med Rusijo Jn zapadno Evropo, meni Kosanovič.
To ne bi bila kaka vmesna država, kakor so jih velesile gradile v prejšnjih časih, ampak svobodna zveza z neutrjenimi mejami in s tem nosilka sodelovanja med vzhodom in zapadom, namesto mitnica ali pa žoga, ki se je bi uporabljalo v tekmi med velesilami, kot se je dogajalo do te vojne.
Sava Kosanovič, ki je znan
Dočim se ameriško .ljudstvo zanima za vojno, v kateri je prizadeto, in pa za razne vsakdanjosti, planirajo reakcionarni prvaki privilegijev že sedaj vse tako, da kadar pride "free enterprise' spet do veljave, mu unije nc bodo mogle več škodovati.
Sedaj postave, prej sila Senatni odsek za civilne svo-bodščine, v katerem je najodlič-nejši član senator "Bob" La Follette iz Wisconsina, bi rad pred-očil ljudstvu resnico, da četudi se borimo proti fašizmu v tujih deželah, pa tu, kar pred domačim pragom, čezdalje bolj drzno dviga glavo.
Začelo se je v legislaturah posameznih držav in nato v kongresu. V zbornicah je bilo širom dežele sprejetih že na ducate postav proti organiziranemu delavstvu, ki pa se jih sedaj le tu pa tam uvaja, a večinoma pa čakajo, da bo konec vojne.
Takrat pa pride naš čas, menijo sovražniki ljudskih pravic, oziroma tisti mogotci, ki smatrajo delavca za sužnja, pa mu sedaj, zaradi vojnih razmer in pomanjkanja delovnih rok ne morejo do živega.
Odslovitva na debelo in nato udar
Njihov načrt je imeti postave pripravljene. Ena, ki se je še ne uveljavlja, je sprejel lani kongres. Izrabiti jo bo možno čim bo dovolj brezposelnih, in pa vsled premikanja delavskih mas z municijskih centrov v druge kraje. Ko pride do tega, se bosta delavec in bivši vojak drenjala
Prostor za imenovanje novih kardinalov
Od kar je vojna, je bilo v de želah izven Italije izpraznjenih vsled smrti 28 karainalskih mest. Kar je bilo izpraznjenih v Italiji, so bili novi kardinali že imenovani. Izpraznjene kar-dinalske službe v Ameriki so v New Yorku, v Chicagu in v Bostonu, dalje v Toledu v Španiji, v Kolinu v Nemčiji, v Pragi na Češkem, v Rio de Janeiru v Braziliji, v Westminstru na Angleškem in več drugih.
kdo pride prvi na vrsto. Takrat šele se bo bossovski naturi delodajalcev ponudila priložnost ščuvati očeta proti sinu (bivšemu vojaku) in obratno. In tno-ške proti ženskam.
Polje za izkoriščanje se bo neizmerno razgrnilo. Namreč, ako bo organizirano delavstvo dremalo, namesto se brigalo za svoje koristi saj desetino toliko kot se brigajo za svoje izkoriščevalci in drugi paraziti vseh vrst.
Metoda drugačna, namen isti
V prejšnjih časih, ko Še ni bilo takozvanih zaščitnih zakonov v obrambo unij in delavcev v obče, je bilo možno zadušiti veliko večino stavk kar s policijo, ki je za taka dejanja največkrat podkupljena (namreč višji), in če to ni pomagalo, pa je prišla milica, vmes pa sodišča, šerifi in pa kogar koli drugega se je izkoriščevalcem še zdelo vredno najeti.
Se celo od kar imamo "new deal", so se dogodili krvavi napadi na stavkarje, n. pr. v stavki premogarjev, najbolj pa v stavkah delavcev pri takozvanih neodvisnih jeklarskih družbah. V Chicagu jih je bilo takrat kakih 10 ubitih in veliko ranjenih, in to od iste policije pod istim županom, kateremu sedaj isti unijski voditelji, ki so ga takrat zmerjali s krvolokom, zažigajo kadilo.
Države na zapadu jako "budne"
Zelo so se v zadnjih treh letih požurile s sprejemanjem proti-unijskih zakonov nekatere drža-
(Konec na 3. strani.)
rativne Jugoslavije tudi Rumu- j mnogim ameriškim Slovencem s nija, Grčija in Albanija.	I shodov, na katerih je govoril, in
iz svojega predavanja v klubu št. 1 JSZ v Chicagu, je v novi vladi minister za notranje zadeve, socialno skrbstvo In javna dela Ima torej tri portfelje Po narodnosti je Srb iz Hrvatske.
V politiki je bil deloven med srbskim kmečkim ljudstvom na Hrvatskem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini, in velja za bojevnika socialnega napredka.
Problemu brezposelnosti se ni mogoče ogniti
&e predno bo vojna končana, »siroma že do konca tega leta, So štiri milijone delavcev nezaposlenih. To ngotavlja AFL na podlagi podatkov svojega urada ta raziskovanja in statistike, kameri je eden najbdfj verodostoj-lih v dežsli. ♦
Kaj pa potem, ko bo vojne konec in bodo hipoma preklicana še ostala vojna naročila?
To je problem, s katerim se pečajo vse unije, pa delavski de
rlcanju za zmago. Ko bodo vojna naročila preklicana, bodo morale tovarne ustaviti obrat, delavci pa na cesto in &|kati priložnosti za zaposlitve. Te pridejo morda kmalu, če se bo priza-deti obrat moglo preurediti za produciran^e potrebščin civilnega prebivalstva, toda baš tu na-stajajo težkoče.
Trgovska komora je sicer iz-	vala novih delavcev, delala na svojo roko načrt, ki
7n I naj bi industriji omogočil preo- ****** v tak n*m*n urr
partment trgovska komora in ^	vojne v civilno pro-	dil	H»r,«y M KU*ore
zve^za industrialrev.	duk	čimkrajšem čLu	(d™ »« W V« ki " mU
Vse naše sedanje ekonomiko	'	»rajssm času.	^ AFL in mnoge
življenje je zgrajeno na produ* I Toda biro za taka raaiskova-1 druge. Določa, da se po odslovit-
nja, ki ga ima AFL, meni, da v [ vah začne te delavce tako na-niti najboljšem slučaj ne bo meščati v zanje naprej priprav-mogoče preprečiti < brezposelno- 1 jenih zaposlitvah. In kar se sa »ti v. tolikšni meri, da se ne bi zaposlitve privatne družbe po poznala.	končani vojni bržkone ne bodo
;	kaj dosti brigale, naj prevzame
V odpomoč priporoča velika ^ nJ||0K0 y 6lkfk# država, javna dela iq pa popolno spora-1
zumno izmenjavanje delavcev Ameriška trgovska komora je is zaostalih, ali prekinjenih proti. Ona noče "vladnega um©-obratov, v tiste, ki bodo potrebo- javanja". Smatra, da če kongres
opusti razne nadzorujoče zako-
ne, bo "free enterprise" lahko spet svobodno zacvetel in spet bomo imeli po dve pohani piški v ponvi in morda tudi po dva avta v vsaki garaži.
Katka Zupančič bo pisala v Proletarca
V tej številki na 2. strani je prvič zastopana s svojimi IVERI Katka Zupančič. Obljublja, da bo nadaljevala. Njen sijajni slog, ki si ga je uveljavila v povestih, pesmih in črticah v raznih slovenskih publikacijah v Ameriki, in s katerim zna toliko povedati, žari tudi iz te njene prve kolone v Proletarcu.
Sotrudniki so vsakemu listu neobhodno potrebni, ako noče biti ves po enem kopitu. Proletarec jih ima prilično število.
Joško Oven n. pr. piše redno vsak teden še dobrih par let. Ni mu lahko, ker dela vsak dan, pa drugih opravkov ima mnogo, a vendar, odločil se je in vztraja.
Upamo, da bo enako storila tudi Katka. Veliko lepega, poučnega inl koristnega nam bo lahko povedala. Pa tudi z grajo ne bo smela štediti.
Svoječasno nam je obljubil bolj pogosto pisati tudi Frank Česen v Clevelandu. Nedavno je nam poslal prevod kratke črtice sovjetskega pisatelja Elije Ehrenburga.
Tudi Frank Puncer v Milwaukeeju je obljubljal, da se bo čimvečkrat oglasil s svojo staro satiro, pa jamra, da ga drži nazaj tovarna in pa da tudi zdrav ni posebno.
Humorist Martin Judnič bi lahko včasi kaj natipkal, čeprav z eno roko, kakor pravi v svojem pismu v tej številki. Anton Shular v Kansasu se oglasi tu pa tam, da pojamra, ati pa zbija šale.
Potem imamo dopisnike, ki poročajo o aktivnostih v naselbinah, o delu za list, za pomožne akcije, o volilnih bojih itd. Snoy v vzhodnem Ohiu, Zornik v Penni. Tomšič v Coloradu in Tomšič v Californiji, Jankovič in Krebel v Clevelandu in mnojo drugih skrbi, da v Proletarcu ni enoličnosti.
, ___i
' aCj
■ ■■Vv" ■ - ' »
anfe*

PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jniotlovantka Delavaka Tiik«fu Druib«, Cktc^g*. IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drfevao ta celo let« $3 Ou; sa »ol leta $1.71;
sa četrt leta $1.00. lootematvo: ta celo leto $9.(0; ta pol leta $2.00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naiem uradu najpMtoeje do pondeljka popoldne ta priokrfiUv v Številki tekolega (adna.
~ PROLETAREC
Pubtinhed every WednriuUy by tke Jufoala? VVorkmen'« Publhhing Co..
lac. Ratabliah»*d 100«.
■ lirn
Editor__________________________________________...Jtftnk Zaitt
Busineaa M a nage r...........................C h trka "Pogorelo«
8UBSCRIPTION RATES: Jnited State«: Ono Year $3.00; Sit Month« $1.75; Three ttonths $1.00. Poreign Countriea. One Year $3.60; Sit Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	' ČHICAGO 23, ILL
Telephone: ROČK VVELL 2864,
J0SK0 OVEN
RAZGOVORI
Voclit«klji unij Nt' na
GORNJE JE BILA PRED NEKAJ TEDNI NAC1JSKA TRDNJAVA. Zgradili su si Jo v Normandiji, ki naj bi branila zavetnikom vpad v "Festang Evropa". Kaj je a t« "nepremagljive utrdbe" nattalo, (overi slika.
konvencijah slarili strank zopet opekli
—-"Navada je ^lp7nn srnjrn^prnvi prt>gnvnr Fni izmed navad, ki se je voditelji ameriških unij nikakor ne morejo iznebiti, je njihovo romanje vsaka štiri leta na konvencijo republikanske in demokratske stranke, kjer moledujejo za "koncesije" delavstvu, ki naj se jih bi napisalo v platformo (v strankin kampanjski program).	.	i
Tako je bilo spet letos; pred par tedni na konvenciji republikanske stranke in sedaj na demokratski.
V imenu unij CIO je bil pred odborom republikanske stranke za sestavo platforme Van A. Bittner. Poslušali so ga, mu 9egli v roke in mož je odšel. "Union Nevvs Service" (CIO) poroča, da so bili predstavniki CIO na republikanski konvenciji zelo hladno sprejeti in nič boljše niso naleteli voditelji AFL in železničarskih bratovščin.
S klavzulo v platformi republikanske stranke, ki se tiče njenega stališča z ozirom na unije in socialne zakone, ni zadovoljna ne AFL, ne CIO. William Green jo je označil za "presenetljivo slabo točko". Ne pove nič določnega, razen da prijema Roosevelta, ker je "usilil" toliko 'regulacijskih' zakonov, da so "izgubili" vsled njih svobodo delavci in delodajalci.
"Delavsko klavzulo" v republikanski platformi sta pohvalila samo Wm. Hutcheson, predsednik tesarske unijo, in John L. Lewis. Oba sta že stara republikanska politika in jima bi bila všeč kakoršnokoli točko bi že sprejela.
Nekateri unijski voditelji pa bodo pohvalili "delavsko klavzulo" demokratske stranke, dasi tvorijo njeno konvencijo, ki se vrši ta teden, prav tako konservativni ljudje, kakor odločujejo v republikanski stranki. To voditelji unij dobro vedo. Prav zato ker to razumejo, naglašajo toliko bolj Roosevelta, ker zaupajo njemu, ne pa njegovi stranki. Toda tudi Roosevelt Je že pred več leti nehal usiljevati kongresu predloge socialnega značaja, in že dolgo pred to volilno kampanjo izjavil, da je "new deal" izvršil svoje, sedaj pa naj bo naša glavna briga, da zmagamo v vojni.
Letošnja konvencija republikanske stranke je bila po duhu bolj reakcionarna kakor pred štirimi leti. In isto drži za demokratsko konvencijo. 2e pred štirimi leti se je upirala nominirati Henryja Wallacea za podpredsedniškega kandidata, a sedaj p« je bil proti njemu že mnogo tednov tolikšen boj, kot da je on najnevarnejši politik v tej deželi. Nevaren komu? Sovražijo ga, ker poudarja potrebe in pravice "navadnega človeka*, in pravi, da bo nova doba njegova« Ko se je Roosevelt javno poslovil od svojega "r>ewdealskega" gesla, ga je Wallace oglašal naprej in to je burboncem, ki kontrolirajo politične mašine demokratske strane jako zoperno.
Za Roosevelta so se še nekako zedinili, čeprav ne z veseljem. Mnogi demokratski veljaki so še vseeno odprto proti njemu. Toda večini ni kazalo drugega kot da se še enkrat izreče zanj. Ker pa se je raznesla trditev, da je slabega zdravja in da morda ne bo preživel termina, ali pa se utegne zgoditi, da ko bo vdjne konec in mir sklenjen, bo resigniral, so postali pozorni na vprašanje nasledstva. Svoje vpitje proti VVallaceu so dvignili s tega stališča.
Vsi odborniki unij vedo, da kadar se gre proti delavstvu, nI v kongresu in v legislaturah med demokratsko in republikansko
stranko nobene razlike.
In je ne bo ^v bodoče. Tudi če je organiziranemu delavstvu predsednik naklonjen, mu proti reakcionarni večini v kongresu
ne more kaj prida koristiti.
To, kar je kongres v prid delavstva na pritisk Roosevelta sprejel, je bilo v krizi. V taki krizi, da se je majala vsa struktura ameriškega kapitalizma. Ves "new deal" je bil zamišljen tako, da se ga otme iz nevarnosti popolnega poloma in v tfr namen je bilo treba pomagati iz bede in zmede milijonom brezposelnih in ban krotiranim farmarjem. "Nevv deal" je uspel največ v prid posedu Jočlh. Brezposelnost pa je odpravilo šele oboroževanje in vojna Socialni problemi so v teh okolščinah za enkrat potisnjeni v oza* dje, a pojavili se bodo spet v ospredju čim bo konec vojne. In tedaj bodo voditelji unij znova izprevideli, da imajo v republikanski in demokratski stranki zelo malo "delavskih prijateljev". In unije CIO pa še posebej, ker jim bo postalo jasno, da so svoje sto-tisočake v volilni kampanji slabo porabile.
=
—-*-
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Odmevi na spremembo politike jugoslovanske zamejne vlade
Jugoslovanski veleposlanik Konstanti* Fotič v Washingtonu se je po dobrih dveh tednih v marsičem premislil. Ko ga Je novi premier Subašič odslovil, je izjavil, da se mu ne bo pokoril, ker bi morala odslovitev podpisati tudi vnanji in finančni minister-Subašič pa je bil takrat še sam.
Medtem Je Subašič novo vlado sestavil, kralj Jo Je odobril in
Tale stolpec. 10 ga danes prvič vidite — morda i berete — bo prinašal različno snov. Ured-• njk mi je namreč dal "proste rflke", zato ne jemljite na piko njega, ako bi kdaj zatipali kakšen trn v mojih vrstah.
Tudi nisem prisegla ne na križ, ne na brado Mohamedovo, da bom redno vsakteri teden napisala toliko in toliko. Zato se ne čudite, če bo tega stolpca včasih več, včasih manj in včasih
nič — pravim: včasih nič. v
*
Da sem si izbrala za naslov "Iveri"—četudi bodo i bruna— so krive sanje. Drugače bi vam nemara nudila "Zrnje v plevah", ali kaj podobnega.
Dobro bi omeniti, kako se gledava s politiko. Dolgo in predolgo sem bila takorekoč trdno u-verjena, da so politične vode samo za ščuke. Sčukarstvo pa ni bilo nikoli moja lastnost. Torej ml politika ni mogla biti mikavna.
"Etika in politika!!! Le kako fooreš družiti to dvoje!?" Tako se je zgražal nad mojo tedanjo lahkovernostjo nekdo, ki so mu ščuke odgriznile prst, ko je skušal rešiti neko ubogo ribico.
Jaz nisem bila tista ribica. Ta pripomba je potrebna, da ne bo kdo sočustvoval z menoj.
Veliko pozneje šele sem spoznala, da je v političnih tokih najti tudi take ribe, ki jim med etiko in«politiko ni treba postavljati pike in ki jim ščuke nič ne morejo.
Skoda, da je Kristanov med nami tak malo!
Priprave na obračun
Vojne sile so na delu. Načrt je v glavnih obrisih že sestavljen. Podrobnosti bodo sledile postopoma z razvojem vojnih dogodkov.
\	rJ L« . 1	L% aa IV, . . i. .
v zaseaen m aezejan se Doao upostavile začasne vlade, ki bodo v oblasti dotlej, da si posamezni narodi sami in po svoji volji ne izvolijo vlade v svojih deželah. Vsaj toliko jamči sporazum vseh treh evropskife velesil.
Odločujoče velesile so se tudi sporazumele glede vprašanja; kaj je storiti s sovražniki, ko bodo premagani. Vrhovni poveljnik Eisenhovver bo imel oblast nad pokrajinami skoro vse zapadne Evrope; Anglija bo pa poslala posebej izvežbano moštvo vojaške vlade v Nemčijo, da bo prevzelo ali zaseglo vsa javna mesta in njeh področja, hkrati pa bo vodilo tako zvano čistko med naciji.
Ta je vzeto iz washingtonskih poročil.	^
Ali bodo v tem in za ta posel izbranem in izurjenem moštvu zastopani poleg Angležev tudi drugi po Nemcih udarjeni narodi — tega poročilo ne pove ... Ali bilo bi silno na mestu, da bi se v tem pogledu nele točneje, ampak točno izjavilo.
Posebno za Slovane je to vprašanje velike važnosti. Saj so bile vse slovanske dežele, tudi slovanski del Rusije, po Nemcih zasedene, medtem ko Anglija ni bila zasedena in torej tozadevnih strašnih skušenj Angleži nimajo.
Tudi ni hitlerijanski nemški program vključeval ne za Angleže ne za druge narode tega, kar je vključeval posebej za Slovane, namreč: poleg poraza tudi sistematično zatiranje do popolnega iztrebljenja. Ta program so izvajali; koliko so ga izvedli — bodo pokazala dejstva.
Zato bo nacije in nacijsko o-duševljene Nemce treba soditi ne zgolj ko\ kršilce mednarodnega prava, marveč kot kršilce
tako je postala povsem legalna. Na legalnost pa ameriška in angleška vlada veliko porajtati.
Konstantin Fotič se je poslovil iz službe s pismom državnemu tajniku Hullu, v katerem pa še vedno smatra, da nova vlada ni pravilna, ne pravična, Srbom pa naravnost krivična S Foti-čem vred Je pustilo službo v poslaništvu nekaj drugih Srbov, lu so se vsled svojega udinjanjs FotiČevi politiki onemogočili in odšli z vzklikanji Mihajloviču. Toda le z vzkliki, ne osebno. Pravijo, da bi rajše šli v ameriško vojno službo.
V Chicagu je odstopil jugoslovanski konzul, eft uradnik in ena uradnica — vsi trije Srbi — generalni konzul, Hrvat po rodu, pa je ostal.
Od kar Je ustanovljen« Subašičeva vlada, Je rsdio-postSja Svobodna Jugoslavija, ki Je oznanjala vesti o bojih jugoslovanski osvobodilne vojske pod maršalom Titom, utihnila. Saj kar se tujezemskegn časopisja tiče, posebno ameriškega In angleškega To pomeni, da bo v bodoče razglašanje poročil o Jugoslaviji v področju Subašičeve vlade, ki pa ni še urejena, ker so vso Jugoslovansko propagandno službo v Londonu, Kairu in v New Yorku ter VVashingtonu kontrolirali pristaši prejšnjega režima.
Fotičeva poslovitev iz poslaniške službe je udarec na vse, ki so mu frtužili. Je sposoben propagandist in veliko denarja Je imel na razpolago. To je prešlo.
Najbolj občuti to spremembo "Srbobran" v Pittsburghu. A l»o še dalje udrihal. Premeteni ljudje si znajo pomagati ob pravem času, da s financami ne pridejo v zadrege Ampak bitko pa so le izgubili. To čutijo in se zastran tega silno togote.
Nova vlada pa ima sedaj sijajno priložnost, da dokaže vso zmotnost In korumpiranost prejšnjega režima s tem, da zares deluje sa to, za kar se je oglašala. Začela Je dobro, a ovir pa ima veliko pred sabo. Premagala Jih bo, če bo odločno nadaljevala po poti takega sporazuma, kot ga Je sklenila
splošnega človečanskega prava, to je, kot prave in dobesedne morilce.
Ce pa bodo morali grobovi molčati in če pohabljenci in se-stradanci posameznih narodov •ne bodo" Imeli svojega zastop-istva mM tožitelji, ne« bo sodba I ne pravična, ne izdatna. In če bodo na zotožni klopi le naciji, ne pa nemški narod, bo Nemčija vkljub porazu — zmagala. Zmagala seveda ne na celi črti, vendar pa deloma. Ko se bodo od nje razbiti in izmozgani narodi komaj nekoliko opomogli, bo ona že davno na nogah. Če je v tej vojni žrtvovala, ali bo žrtvovala eno generacijo svojih moških, je pa zato drugod ušibila in razredčila, ponekod tudi pokončala najmanj dve generaciji moških in — žensk. To vam je tisto zlo, ki postane zlasti za majhne narode lahko prav nevarno in morda usodno. Zategadelj bo Nemčiji navzlic izgubljeni bitki veliko laglje računati na "Lebensraum" zdaj, kot kdaj prej — če se ji posreči zvrniti vso krivdo in odgovornost na Hitlerja in njegove tolpe.
Hitlerstvo ni zrastlo čez noč in na goli skali, ni kar iznenada planilo na nemško ljudstvo, ampak se je pod vneto oskrbo jun-kerskih vrtnarjev razvijalo v nemških domovih, šolah in uradih. Uklasilo se je iz nemškega ljudstva.
Da so pognale nacijske kali iz versajske pogodbe, to je prazno. Če bi bili versajski sklepi za Nemce milejši, bi se bila ta vojna. ki nič drugega, nego nadaljevanje one prve, začela morda nekaj let prej; če bi bili pa sklepi trši. pa tolikanj poznej. Kajti Nemci so trdili in še zmerom trdijo, da njihova armada v prvi svetovni vojni ni bila prema-gana.
Dokaj hroma je tudi trditev, d^ bi se bila Nemčija razvila v miroljubno demokracijo, če bi bile le ostale države izdatneje podprle nemško republiko. Koliko smisla in volje so Nemci imeli do svoje republike, so pokazali na volitvah, ko so ji izbrali za predsednika — koga? Samega Hindenburga! To je tako, kakor če bi kdo, ki mu zelje ne tekne, hotoma izročil svoj zelnik kozi v varstvo.
In ker so bili pri odločujoči večini zastopani poleg militari-stov seveda tudi denarniki, je manjšina ostala brez prave moči in je hočeš ali nočeš zrla na svojo republiko nekako tako, kakor bi gledal star menih na lepo skušnjavo.
"Črni tfg" z otroci
Izmozgavanje otrok pri delu vseh vrst je sedaj v ogromnem zamahu. Delodajalci jih najemajo in silijo v razne obrate ne-glede na postave za zaščtto otrok. Izgovarjajo se na "vojne napore", češ, da hočejo "pomagati" i vsemi svojimi močmi (v resnici na stroške zdravja otrok) k čimprejšnji zmagi (to se pravi, k čimprejšnji odebelitvl svojih žepov). Tako to stvar tolmači dnevnik St. Louis Post-Dis-pateh, ki ugotavlja, da je bilo pred vojno uposlenih manj kot milijon otrok med 14. In 17. le-, tom, s do konca tega leta bo to število naraslo na 5 milijonov.
J Nekoč mi je nekdo pravil — bil je pač eden tistih vojnih strategov — da so Rusi dobri v obrambi (v defenzivi) — ali o-fenzivno se pa po njegovem mnenju ne bodo uveljavili. Da se Je fant zelo zmotil, to menda danes sam priznava. Kajti kako Rusi proti nemški meji sedaj prodirajo, o tem se je menda dobro uveril celo sam veliki flrer.
Naši sosedi
V	Južni in v centralni Ameriki ni vse v redu. V Argentini roži jajo z orožjem. V Guatemali je moral pobegniti diktator Ubi-co in v E1 Salvadorju so pognali čez mejo okrutnega diktatorja-mistika Majcimiliano Hernande-sa Martinesa. Enaka usoda čaka skoro gotovo tudi diktatorja Ti-burcio Cariasa v Hondurasu in Anastazio Samoza v Nicaragui
Kar je čudno je to, da se gotove južne republike pogrezajo v vojaški, despotični fašizem, druge sa ga pa skušajo otresli.
Vojaški režim v Argentini se je, kot sem že zadnjič omenil, napotil v fašizem, čeprav- se to večkrat zanikava. Odpravil je svobodo tiska in govora, zatrl delavske unije in v večjih slučajih zaplenil premoženje. O kakšnih volitvah v Argentini sedaj ni govora. Radikalci — sem spadajo socialisti, komunisti itd. — so ali zaprti ali pa v izgnanstvu. Nacionalistični, šovinistični militaristi so na krmilu. Dne 10. junija je imel vojni minister Juan Domingo Peron govor, v katerem je naštel argentinske ambicije in prav po mussollnsko rožljal s sabljo.
Na sosede Argentine je s svojim govorom napravil zelo slab, boleč vtis, n. pr. na republiki Čile in Uruguay.
Resnica je, da je oboroževanje v Južni Ameriki na dnevnem redu. Najprvo je bila Brazilija, ki je z napovedjo vojne osišču dobila pravico do "lend-leasnih" dajatev iz Zed. držav, kar pomeni, da je bila in ostane deležna orožja in raznih drugih po-šiljatev iz dežele strica Sama.
Brazilija ima svojega diktatorja predsednika Getullija Var-gasa, ki je vse drugo kot demokrat. Argentina čuti, da postaja Brazilija vsak dan močnejša in ji izpodjeda prvenstvo. Ve tudi, da ima močno armado, ki se vež-ba navidezno za evropska bojišča, toda je še vedno doma kjer skoro gotovo tudi ostane. *
Argentina ima v večini belo-poltno prebivalstvo. Do nedavnega časa je bila znana kot naj-liberalnojša dežela v Južni A-meriki. V poljedelstvu je zelo bogata, primanjkuje pa Ji premoga, olja in železa. Te potrebščine kupuje v zameno za svoje pridelke (žito, bombaž, meso, ttolna itd.) od svojih sosedov in veliko od Anglije.
S postankom falange v Španiji je zavel v Argentini drug veter. Španija je danes tista dežele, iz katere se usiplje strup šovinističnega klerikalnega fašizma po vsi latinski Ameriki. In posebno v Argentini je ta strup padel na rodovitna tla.
Argentina se danes naorožu-je. V Španijo izvaža veliko živeža in druge pridelke, od tam pa ga oddajajo Nemčiji. Iz Argentine ga vocijo španske ladje, nazaj pa dovažajo železo in drug materijal, ki ji je potreben pri produciranju municije.
Predzadnji teden je bila v Buenos Airesu ogromna vojaška parada, v kateri se je pomikalo na stotine oklopnih tankov, izdelanih v argentinskih tovarnah in nad mestom so križarila bojna letala, istotako izdelana v Argentini. Vse to — s fašistično kliko na krmilu ne obeta hič dobrega.
V Mehiki
V	nedeljo 9. julija je korakalo pred narodno palačo v mehiškem glavnem mestu nad 50,000 unijskih delavcev« S to demonstracijo so predsedniku Avilu Camachu pokazali, da so stoodstotno z njim, ker je v začetku tega meseca odredil preiskavo falangistične klerikalne organizacije "Sinarquista". Vlada je zaplenila njene knjige in skrivne dokumente. Bil je že skrajni čat.
Drugo razveseljivo dejstvo je apropriacija vsote enajst milijonov dolarjev za zidanje ljudskih šol v Mehiki. Poleg deljenja eemlje in gradnje jezov za
irigacijo je zidanje šol v Mehiki najpotrebnejša naloga, čeprav se je v nji v zadnjih desetih letih napravilo v tem oziru velikanski korak naprej.
Kljub vsem težavam, ki jih ima, je torej Mehika vseeno na pravi poti. Je pač edina dežela na oni strani Rio Granda, ki je priznala v bistvu Indijanca ne samo za človeka, ampak tudi za — državljana!
Pri nas
Skozi zadnjih par tetino v se je dogodilo pri nas precej žalostnih dogodkov. Strašna nesreča v Hartfordu, Conn., kjer je izgubilo življenje v ognju v cirkusu nad 150 ljudi, večinoma otroci. Nesreče na žcleznicah, v katerih je bilo ubitih poleg drugih potnikov tudi mnogo vojakov. A najbolj pretresljiva ne-% zgoda se je zgodila v premogovniku blizu mesta Bellaire, Ohio. Sestinšestdesetim premoga r jem je zasulo izhod, ker je opore uničil požar. Nekaj dni, ko so se * vršila rešilna dela, je bilo še upanje, da dobe ven saj nekaj živih. A potem ne več. Tragedija, ki sledi premogarski družini od rojstva do groba, je nekaj, kar puhlo meščansko časopisje ne bo nikdar razumelo. Spominjamo ser kako je to časopisje v imenu takozvane javnosti rohnelo "ptotl tistemu malemu zvišanju borne premogarske plače, vedoč, da če jo kdo zasluži, je to premogar, kateremu je smrt dnevno za petami.
Kandidati in kandidature
To bo kratek odstavek. Predsednik Roosevelt je sporočil, da se je odločil ponovno kandidirati. Gerald L. K. Smith, znani fašistični pridigar ter vodja "America First Party" je minuli teden naznanil javnosti, da se njegova skupina snide v Chicagu 16. julija, da konvenciji demokratske stranke predlaga senatorja Wheelerja iz Montane za predsedniškega kandidata. Smith je rohnel tudi ob priliki nedavne konvencije republikanske stranke, ki pa se ni hotela ozirati nanj.. r A
Proletarec in kampanja
dvestoterih
Proletarec ima prijatelje. Prepričan sem, da presežemo kvoto dvestoterih, ki bi vsaki prispeval po $5. Upravnik Proletarca Charli mi je povedal, da se je nabrala že precejšnja vsota, ki dnevno narašča. Ce je bil petak kdaj prispevan za dobro stvar, je to za naš list, katerega moramo za nadaljno uspevanje in izvrševanje njegovih nalog finančno podpreti. Na noben način ne smemo dovoliti, da zaide v dolgove. Sodrugi in prijatelji lista, še posebno ženske, oglasite se?
Imena prispevateljev bodo objavljena v koloni pod označbo Prispevki dvostoterih Proletarcu v podporo.
Ruski relif
Prav zadovoljiv odziv. Frank Luzbi iz Chicaga, dober prijatelj Proletarca, je daroval v ta fond $5. Luzbi o Rusiji mnogo ve, ker je bil v zadnji vojni, ko je služil v avstrijski armadi, od Rusov vjet.
(Nadaljevanje na 3. strani )
Tole mi ne gre v glavo?
Cemu Nemčija smatra, da samo njena zemlja je sveta in nedotakljiva, vse drugo pa »r lahko pohodi in uniči, lo mi nika-kar ne gre v glavo.
J U S KOZAK:
ŠENTPETER
(Nadaljevanje.)
Dva dni nato je zopet trpela. "O gospod, reši, reši dušo!" je prosila s. sklenjenimi rokami.
Široko je odprla oči in se oklenila Marijinih rok: ' Sestra, ali veš, kaj jc svet? Bogastvo, lišp, veselje, čast in malo, malo slasti. Kje je resnično življenje, kje?'*
Nato je pričela umirati. "Reši . .. dušo ..se je včasih čulo iz hropečih prsi. Tik pred koncem pa je poizkušala nekomu dati desnico. "Zbo ... gom" je dihnilo iz nje in onemela je.
Zeba jo je zvečer zamaknjeno gledala: "Tako je lepa, kakor bi bila iz voska ustvarjena. Zdaj je odrešena."
Aleš je zajokal, ko je zagledal Marijo. "Mamka, ne jočite!" je prosil, "midva sva tako vaša!"
Na Miklavžev dan, tri dni po pogrebu je Marijo potrla nova žalost.
Aleš in Rok sta se sprla. V besni, slepi jezi je navalil Rok na Aleša. .
Ko je prihitela Marija, ni mogla verjeti očem. Aleš se je ves bled tresel v kotu in tiščal puško, ki jo je dobil za Miklavža, na prsih. Zadaj za njim je stal Rok in mu pretil z velikim, kuhinjskim nožem. Videlo se je, da niti ne ve, kaj dela ter mu jeza bruha iz oči.
"Rok, Rok!" je zakričala Marija.
Otrok je ni poslušal. Zdelo se je, da bo vsak hip zamahnil. Marija je potegnila Aleša k sebi. Se glasu ni mogel iztisniti.
"Boš dal?" je rjul Rok. Ti pritepenec! Mačka je tvoja mati, pes tvoj oče!"
Vrzel pot je oblival Marijo. Zgrabila ga je za roko in z vsem naporom mu je iztrgala nož.
Zaklenila ga je v sobo in ga strahovala. Iz sobe se je zopet oglašalo.
"Mačka je tvoja mati in pes tvoj oče!".
Ko se ji je posrečilo z največjim naporom streti jezo, je potuhnjeno pokleknil in še vedno sikal: "Bo že videl, pritepenec!"
Zvečer se je Aleš približal k Mariji. Objokan je bil.
"Mamka, povejte, ali res nimam očeta?"
"Tvoj oče, Aleš, je umrl. Dober človek je bil, ampak ubog!" "Kdo, kdo?"
"Stric Luka je bil tvoj oče. Zato si bil pri nas in si naš kakor
Rok."
Otrok jo je nezaupljivo motril: "In mati?"
"Nesrečna je bila. Veliko je trpela, kot teta Aza."
"Skofička pa je rekla, da je moja mati delala greh, očetu pa še molitev ne pomaga."
"Aleš, ti moli za oba. Skofička ni lepo govorila."
Nekaj trenutkov je vladal molk med očmi. Nato se je Alešu utrpila solza: "Mamka, če bo Rok še enkrat kaj takega rekel, ga bom udaril."
"Aleš, vidva se ne smeta pretepati. Sem mu že jaz prepovedala."
Stisnil se ji je v naročje: "Mati, zakaj mi stric Luka niso tega prej povedali, tako sem jih imel rad "
"Da bi ti nc bil žalosten."
"Nič nc bi bil žalosten, še pomagal bi jim. Ali so me imeli radi?"
"Aleš, saj veš, kako te je imel rad."
Nenadno še je ozrl vanjo z blestečim pogledom.
"Mati me pa ni imela rada."
"Iimela, imela, Aleš, pa je umrla, ko si bil še čisto majhen."
Otrok je prepričevalno trdil: "Ni me imela!"
"Zakaj, Aleš?" •
"Ce bi me imela rada, bi me ne dala Škofički."
petala, da je naposled od strahu pred večnostjo otrpnila. Strašne prikazni so jo mučile in vsj so ji privoščili odrešenje v smrti. Bratovščina pa je rastla v družinah na Škofovem, V cerkvi so njeni udje pokupili prve sedeže, stari farani so se umaknili.
Le bronasti zvonovi so dihali v linah še vedno enako ter ozna-njeli trem vrstam faranov božje in delovne dni.
Na sveti večer je gosta megla pokrivala mesto. Ljudje so hiteli, da bi opravili delo pred prazniki in izginjali po domovih. Svpčan molk se je sprostrl po šenlpetcrski cesti, skrivnostno pričakovanje je seglo v duše. Neslišno so nad meglami udarjale ure, kakor da so utihnili celo zvonovi ter je v cerkvi zastalo srce, pripravljajoč se na veliko, pobožno radost.
Prijazno so gorele svetiljke za okni. Pri Hostarjevih so že pokadili in opojni vonj kadila
DEKLETA V INDIJI POMAGAJO ZAVEZNIKOM. Gornja slika jih predstavlja, ko na svoj primi< tlvni način donašajo materijal sa gradnje vojnih letalskih bas v Indiji.
"Gospod župnik te je dal tja ,je m hišo Hlapci in dekle ker ti je dobro hotel. Tvoja mati | ^ *j^edH y kuhinji prj ognji.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
je že umrla.
Tisti hip so Aleša polile solze, vrgel se je v Marijino naročje in krčevito je plakal: "Vas imam tako rad!" je jecljal, "vi ste moja mati!"
Matere so odprle oči in bedele nad spečo deco. Obličja se niso izpremenila, čeprav jim je umrlo že toliko otrok. Mlada srca so živo utripala v kamenitih telesih in pričela so spoznavati življenje.
Večne ure
Leta so prinašala pozabljenje. Aleš in Rok sta odrasla. Le medlo sta se še spominjala preteklih dni in ljudi. Na Škofovem in tja do Friškovca so vstajale na polju nove pritlične hišice, spočetka plaho in raztreseno. V njih so se naselili ljudje iz mesta ter Streharjevi delavci. Nove prodajalne so odpirali, nove krčme, pomočniki so postajali mojstri. Hostarjevi niso še od-prodali nobenega koščka sveta za hišo, drugje pa je bilo vedno manj zemlje za posevek.
Stare praznike, žegnanja so obhajali kakor prejšnje čase le v domovih ob cesti, kjer so živeli še rodovi iz pamtidni Ljudje zadaj na polju so se shajali med seboj ter se redkokdaj družili z onimi ob farni cesti. Delavci so pili po malih krčmah in pri Pacu, kjer je po očetovi smrti gospodarila Liza, razvijajoča se v dekle tuje lepote. Njen ostro rezani obraz, z lahno zaokroženo bradico in majhnimi, vzvalo-vanimi ustnicami je bil včasih skoro prozoren, včasih pa tako svež, kakor, bi dihnila vanj toplota z juga, odkoder je bila mati doma. Pri njej so se shajali vsi brez razlike, kakor prej. Vabile so jih črne oči, polne čudnih senc. Celo priletni možje so z veseljem občudovali goste svilene lase. Marsikateri je menil: "Kdo bi si mislil, da bo v tej podrtiji tako cvetela? Nevarna ženska!"
Skofička je umrla. Novi župnik je vedel, da se mu je na smrtni postelji izpovedala in obžalovala sovraštvo, ki ji zavoljo vere ni nikdar počivalo v prsih. Ljubila je svojega boga, pred njegovo strogostjo je tako tre-
šču.
V hiši, pod prižganimi jaslicami sta se razgovarjali Zeba in Svedrač.
"Čudno priraste človek k hiši, kakor pes," je menil Svedrač.
"Zdaj imaš svojo bajto, pa se še vedno potikaš drugje."
"Hm, imam jo, res, ampak takole o praznikih sem rad med domačini."
"Koliko nas je bilo včasih!" je vzdihnila Zeba. "Se vsako leto sem šla k polnočnici, danes pa ne morem nikamor. Doma bom molila."
"Postarala si se. postarala, teta."
"No, tudi ti nisi več mlad."
"Mlad že ne! Konca pa le ne ! vidim."
j "Se vedno ti roje muhe po glavi. Sramota za tako starost.** i "Tako je tudi rajnea dejala."
"Katero rajneo pa misliš?**
"I to, ki mi jo je vzela lanska zima."
"2e zopet lažeš. Njene smrti si bil tako vesel kot bajte.**
"Hm, če bi imel nocoj katero doma ,.."
Zeba ga je nejevoljno prekinila: v Norec! V teh letih, pa ti gleda za ženskami!** Čez čas je vprašala: "Kje so pa naši? Marija pripravlja. Ampak Aleš m Rok?" .	'
(Dalje prihodnji« )
Anton Zornik, Herminie, Pa,, mi je nedavno sporočil, da od njega skozi par tednov ne bo kaj prida agitacije. Barvanje hiše, [društvena opravila itd., vse to mu bo vzelo časa Poslal je $1.50
sklad, ki ga je prispeval M. Medved.
John Teran, Ely, Minn., štiri naročnine.
Jennie Jerala, Moon Run, Pa., dve naročnini ter članske pri-
v tiskovni sklad in ko bo doma spevke za klub 175 JSZ. Poroča,
da so dobili dva nova člana, in sicer je pristopil bivši tajnik kluba št. 19 JSZ na Burgetts-townu Joseph Krmel s soprogo.
SLOVENSKE IN	
ANGLEŠKE KNJIGE	
	Največja slovenska
	knjigarna v Zed. državah % 3
	Pišite po cenik PROLETARCU
	2301 S. LAWNDALE AVENUE ..
	CHICAGO, 23, ILLINOIS
Rdeči križ apelira v varstvo civilistov
Mednarodni Rdeči križ, z glavnim stanom v Genevi v Švici je dne 13. julija na vse v vojno zapletene dežele znova apeliral, naj v vojnih zonah protek-tirajo civiliste. Prvič je apeliral civilnemu prebivalstvu v o-bmabo v začetku 11)40, a klic jc naletel na gluha ušesa.
Civilno prebivalstvo ni le žrtev napadov iz zraka, bombardiranja med sovražnimi si armadami v vojnih zonah, in sedaj vsled nemških "robotov'*, ki na-skakujejo v Angliji zgolj neobo-rožene ljudi, pač pa ga koljejo tudi za 'kazen*' kot &e v nobeni vojni toliko.
Na vzhodni fronti so Nemci pokončali na stotisoče civilnega prebivalstva, in v vseh deželah, ki so pod njihno okupacijo. Po cela mesta, trge in vasi so iztrebili. In takega klanja ni še konec. Rdeči križ apelira, kar se Nemčije tiče, na gluha ušesa.
je poslala dve naročnini ter eno novo, zraven pa $3 v tiskovni sklad. Prispevala sta s soprogom Johnom vsak en dolar, enega pa je dodal Andrej Bcrtl iz Darragha. Pa.
Da ne pozabim, oglasila se je stavko	P* * bi hladili v
tudi naša stara znanka Kathe- navdušenju zanjo.
Patrioti v Franciji ne čakajo...
Kakor n. pr. v Sloveniji, tako je bilo posebno'na Francoskem umorjenih že precej kvizlingov za kazen, ker svoj narod prodajajo sovražni sili. Zavezniki sicer obetajo vsem vojnim zločincem s kaznimi, toda če v Franciji pridejo prej v roke podtalnemu gibanju, ne bo čakalo, da jih odda zaveznikom, nego kar samo čimprej obračuna z njimi. Objavilo je že pred par meseci novo dolgo listo onih, ki Jih za njihna izdajstva čaka smrtna kazen.
In isto velja za Jugoslavijo. Kam naj beže Pavelič, Nedič, Rupnik in drugi Hitlerjevi pomočniki, kadar bo Honec moči njihnega firerja? Nedvomno Jih spreletaVa zona kadar pomislijo, da jim bo tezKo najti izhod na varno.
dogotovil delo, bo šel spet na pot.
Mrs. Maria Cupin, Escondito, Calif., je obnovila naročnino in poslala tudi dve novi, zraven pa prispevala $2 v tiskovni sklad. Pravi, da ji je žal.ker se ni že prej naročila nI Proletarca. List ji vsestransko ugaja in če bo mogla bo še kaj storila zanj.
Chicago: Obiskal nas jex naš stari znanec Simon Trojar, ki je že dalj časa v Bellvillu, 111, kot radio inštruktor. Plačal jc članarino za klub št. 1 JSZ, pa na Proletarca se je naročil. Louis Zorko nam je izročil $2 v tiskovni sklad, ki sta ju prispevala Louis Novak In soproga iz Clevelanda. C has. Pogorelec je dobil dve novi in 4 obnovne naročnine. Frank Zaiti dve novi. Louis Steblay je prispeval v tiskovni sklad $2, Anton And res pa $1.15. Frances Vider nam je izročila naročnino za Mrs. Seli-»kar. Ely, Minn. Luka Groser je dobil 4 obnovne, Joško Oven pa dve novi naročnini.
Kathy Junko, Detroit, Mich., je poslala tri naročnine in $5.40 v tiskovni sklad. Math Urbas je poslal $31.90 v isti namen, ki sta jih zbrala z našim dobrim somišljenikom in dolgoletnim naročnikom Jožctom Kossorn na pikniku soc. pevskega zbora "Svoboda" na farmi Rud.vja Potočnika. John Zornik jc poslal 2 novi in 10 obnovnih naročnin ter $1 listu v podporo.
Frank Cvetan. Johnstown, Pa., je poslal 6 naročnin.
Louis Sasek, Indianapolis, Ind., je obnovil naročnino in kot je njegova navada, poslal tudi $2 v tiskovni sklad
Tako so storile tudi Kristina Nadvešnik, Oglesbv, 111., in Ma-ry Zaniker, Orcgon City, Ore. Prispevali sta vsaka po dolarju v tiskovni sklad in obnovile svoji naročnini.
Herman Drobesch, New Wa-terford, C. B., Kanada, obnova naročnine, 50c tiskovnemu skladu in novce za prodane izvode Majskega glasa.
Johanna Pečjak. Greensboro, Pa., je obnovila naročnino, poslala po dolarju v tiskovni sklad zase in za soproga, in naročila Kernovo Angleško - slovensko berilo.
Joseph Ovca, Springfield, 111., je poslal dve naročnini.
Cleveland, O. John Krebel je poslal 5 obnovnih in dve novi naročnini; Andrcw Bozich dve obnovi, $1 v tiskovni sklad in članske prispevke za klub št. 49 JSZ. Anton Jankovich 2 novi naročnini. Mrs. Anna Vadnal je poslala članarino P. M, za pevski zbor "Jadran" ter naročnino na list zase.
Joseph Snoy, Bridgeport, O., dve naročnini. Pravi, da se v kratkem spet oglasi.
Marko Tekavec, Canonsburg, Pa., za katerega sem že mislil,
da ga je "črna noč požrla", je, - ,	_ ,
poslal dve naročnini in $1 v ti- ameriški industriji B odstotkov skovni sklad, ki ga je prispeval manj smrtnih nesreč kakor lani
LA FOLLETTE SVARI PRED NEVARNOSTJO FAŠIZMA DOMA
(Nadaljevanje s I. strani.)
ve na zapadu. Glavni namen novih odredb je onemogočiti pike-tiranja, prepovedati vsa "hujskanja" (nagovarjanja) v stavko, in uvesti čimstrožjo kontrolo nad unijami, kakar se zavzemajo podvzeti stavko. Postava marsikje določa, da je treba naj-prvo stavko predlagati, potem čez par mesecev o tem razpravljati, in ako je članstvo zanje,
Mary E. Fradel, Latrobe, Pa., j ^ tako izreče, toda s stavko
pa sme pričeti šele po "uhladilni periodi", ki naj traja par tednov, morda več, kakor že določa zakon v dotični državi. To bi dalo delodajalcem priložnost, da se pripravijo, delavci, ki se bi za
rine Horvatin, ki se je po več mesecih bivanja v Los Angelesu spet kar hipoma pojavila v Chicagu, nato pa smo izvedeli, da je šla pogledati na drugi konec P1,nsKe dežele, v New York. Poslala je solznIce polletno članarino klubu št. 1 JSZ, in kar bo več, naj gre v tiskovni sklad, je rekla. Piše, da ko se malo vdomači, razgleda in seznani z rojaki, bo že spet poslala kakega novega naročnika. Upam. da bo uspešna v agitaciji. Saj je bila celo v svojem prejšnjem kraju, kjer so Slovenci bolj redko naseljeni. Sicer pa jc Kathy fajn dekle, ki izvrši kar obljubi.
To bo vse za enkrat. Prihodnjič bom pa že morda lahko poročal o uspehu naše nove akcije za vzdrževanje Proletarca. Pisma na one, od katerih pričakujemo da nas podpro v tem prizadevanju, bodo razposlana v kratkem. Zdaj, ko pravijo, da po deželi ni več toliko stiske za denar, se je zanašati, da bo ta kampanja uspela. In upati je, da še celo bolj kot je določena kvota.
ZELO VAŽNA SEJA JPO-SS IN SANSA
Chieago, III. — Prihodnja seja podružnice št. 8, Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora in podružnice štev. 50 SANSa se bo vršila v ponde-ljek 24. julija v Tomažinovi dvorani, 1902 W. Cermak Road. Pričetek točno ob 8. zvečer. Po seji bomo imeli nekoliko okrep-čila.
Ta seja bo zelo važna, prvič, podani bodo računi zadnje prireditve, drugič, volili bomo dva delegata in dva namestnika za konvencijo SANSa, ki se bo vršila mešeca septembra v Clevelandu, O., tretjič, razdelile se bodo zelo zanimive publikacije v slovenskem in angleškem jeziku Zatorej, udeležite se vsi zastopniki in vse zastopnice, kakor tudi odborniki in odbornice društev, klubov itd.
Na svidenje na seji in rodoljubni pozdrav,
. Anton Krapenc, predsednik, John Gottlieh, tajnik, John Ko-chevar, blagajnik.
Nova sredstva boljša kot stara
Za rušenje stavk so v prošlo-sti veljale za najboljše sredstvo bombe — takozvane — batine, bajoneti, od-slovitve, izganjanja iz stanovanj in črna lista.
Po novem bodo postave same opravile velike tega nadležnega dela, odborniki unij pa bodo pri-morani trositi svoj čas in de/iar svojih blagajen z zagovarjanjem na sodiščih. Kajti kakorkoli se bodo obrnili, bodo kršili zakon.
Senator LaFollette meni, da bi bilo za delavstvo zelo koristno, ako se bi več brigalo proti fašistični nevarnosti tukaj, namesto da jo odganja križem sveta, na svojo pa pozablja. Ko se mu bo nekega dne usedla na vrat, bo morda že prepozno, a sedaj je še čas, da se je otrese in ji prepreči pot k oblasti.
Ženske v službi na železnicah
Iz statistike o uposlitvah na ameriških železnicah — zadnja sc nanaša na mesec april t. 1., je razvidno, da dela na njih nad 112,000 žensk, ali 6 odstotkov od skupnega števila na železnicah uposlenih delavcev, katerih je bilo aprila meseca 1,412,184.
Ako kake številke ne prejmete, to pomeni, da jo je pošta isffablla. Pišite upravnistvu po drago.
DE GAULLE V BOJU ZA FRANCIJO NA ZNOTRAJ IN ZUNAJ
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Ljudstvo spregovorilo
Ne zavezniška ne vichyska cenzura, ne policijske odredbe admirala Darlana in potem naših vojaških oblasti v francoski Afriki niso mogle ljudstva odvrniti od manifestacij za de Gaul-lea. Darlan je bil umorjen, Gi-raud je moral pasti pod pritiskom ljudske volje, in iz francoskega narodnega osvobodilnega odbora so bili iztrebljeni drug za drugim vsi fašisti, čeprav jih je protežirala zavezniška diplomacija in zavezniška oborožena sila. Angliji je treba pri tem priznati, da je dala prvenstvo v tej politiki Zed. državam.
Nad leto dni je rasla napetost v odnošajih med vlado v Wash-ingtonu in de Gaulleovim odborom. Churchill, ki je imel v'naporih za pomirjenje podporo vse angleške in ameriške svobodoljubne javnosti, je končno izpo-sloval, da je šel de Gaulle v VVashington, v nadi, da bo Roosevelt ob taki priložnosti prenehal s svojo osebno trmo, in da se bo tudi de Gaulle umiril, kajti v odnošajih, kakršni so bili med njima, ne bi moglo dolgo dalje brez zlih posledic.
Sporazum dosežen
Churchill je s svojo potezo uspel. Roosevelt se je sicer še hladno zadržal in francoske vlade v Alžiru ni štf priznal, a priznal pa ji je pravico izvrševati vladne posle v osvobojenem delu Francije, kar je že nekaj. De Gaulle se je poslovil zadovoljen, da je saj tako dobro izšlo.
A ob enem je skozi roke novinarjev v Washingtonu, New Yorku in v Montrealu določno poudaril, da ni prav, ker se s Francijo postopa kot da je ni na zemljevidu. Francija je bila velesila in bo spet velesila, pravi de Gaulle. Kadar zavezniki govore o bodočnosti Evrope,, naj nikar ne pozabijo, da brez Francije ne bodo njihovi sklepi ničesar zalegli.
Ob enem de Gaulle na podlagi skušenj sedanje vojne deluje, da bi postala Francija večja in močnejša s tem, da se ji bi pridružile kot avtonomne dežele Belgija, Nizozemska in Luksem-burška. In pa da dobi nazaj Al-zacijo in Loreno ter da zasede za dol^o dobo Porenje.
Francija si želi preobrat
De Goulle je prepričan, da bo v teh naporih uspel. In uverjen je tudi, da bo francoska reakcija — čeprav je on sam konservativec — poražena v svojih naporih, da s pomočjo Londona in VVashingtona reši deželo v prid tistim slojem, ki so krivi njenega propada.
Iz Francije se čuje Marselje-za sedaj tako mogočno, in s takim pomenom, kakor takrat, ko je prvič orila in navduševala ljudi po deželi in potem po vsem svetu. V Franciji znova vre in iz nje pridejo vzpodbude za nove svetovne prevrate.
V slučaju, da Je vaš naslov ali ime na Proletarcu napačen, ali «*e se je primerila kaka druga pomota, sporočite nam. To lahko storite na dopisnici.
Smrtne nezgode v industriji se to leta znižale
V prvi polovici leta je bilo v
Frank Samsa.
Louis Barborich, Milwaukee, Wis., je poslal 10 naročnin. Anton Shular, Arma, Kans/;
v istem času.
Skozi vse leto 1943 je bilo ubitih v industriji 18.000 ljudi, izven svojega dela pa 23,500,
dve naročnini in $1 v tiskovni! skupaj 41.500 delavcev.
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine - je DR. KERNOVO
"ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO"
"English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred
Naročila prejema
PRCLETAGEC
2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL.
Konstantin Fotič je končno le priznal, da je njegova personalna "ambasada" v VVashingtonu nekomu vendarle podvržena. Ce ne drugemu, tisti banki, v kateri je vložen denar jugoslovanskega ljudstva in ki ga je dose-daj tako samolastno trosil. Ameriškemu državnemu tajniku Hullu je dne 14. julija naznanil, da je svojo amabasadarsko službo pustil, z vsemi dolžnostmi in obveznostmi vred. Vsa njegova baharija, da nove jugoslovanske vlade, ki ji- načeljuje Ivan Subašič, ne bo priznal, ker ni nobeenga Srba iz Srbije v nji, in take stvari, je šla v nič. Ampak nekoč bo nekdo zahteval račune o delu in stroških in pa kdo je bil deležen njegovih iend-leasnih" dajatev ...
šubašič je nalogo za sestavo nove vlade sprejel pogojno, da bo legalna, karkoli bo že izcimil iz pogajanj za kompromis. To pomeni, da bo legalna v očeh angleške, sovjetske in ameriške vlade. Fotič je računal na svoje vplivne prijatelje, ki pa so se mu v zadnjem momentu, ko so videli, kako piha veter, uhladili in mož je iz tega razvidel, da je njegove kontrole nad politiko v imenu Jugoslavije v Zed. državah konec.
Zelo jezno izjavo je dne 8. julija podal jugoslovanski vojaški ataše podpolkovnik 2ivan L. Knezevich. On je z dušo in telesom s Fotičem. Dodeljen je bil njegovemu poslaništvu. Kakor njegov šef, tako se je moral tudi on posloviti iz službe. Ob tej priliki je poslal časniškim agencijam v Washingtonu precej dolgo besedilo, s katerim opravičuje svoj "izstop". Edini, ki se bore v Jugoslaviji proti okupatorjem, so četniki pod Mihajlovi-čem, pravi podpolkovnik Knezevich. In on se bo boril, kot ostali člani atašejevega štaba bivšega Fotičevega poslaniške-ga urada v VVashingtonu, še v nadalje pod Mihajlovičevim praporom. A na razpolago pa so ti častniki tudi ameriški ali pa angleški armadi. S tem je stare Fotičeve ambasade v Washing-tonu, o kateri je treba priznati, da je bila izmed malih držav ena najbolj znanih in notoričnih v ameriškem glavnem mestu, konec. Kaj se zgodi z drugimi nameščenci, med katerimi je tudi par Slovencev, ni znano. Bržkone pa ostanejo vsi na plačilni listi. Dela pa večinoma že prej niso imeli, pač pa le plačo.
Palmiro Togliatti je veljal za odkritega nasprotnika Vatikana. Bil je sovražnik klerikalizma v Italiji. V letih po prejšnji vojni se je razvil v voditelja komunistov. Pod Mussolinijevim terorjem je pobegnil v Moskvo. Po zavezniški okupaciji južne Italije se je od tam vrnil, sklical ko-
munistične zaupnike in jim v bistvu dejal: "Vi se postavljate v ospredje, propagande za odstav-ljenje dinastije in za republiko. Anglija in Amerika jo podpirati. Torej?" In rezultat je bil, da so po tistem sestanku komunisti v Italiji in z njimi vred Rusija prvi priznali dinastijo v luči "nespornega vprašanja'1. Republikanska fronta je bila razbita. Dinastija obvarovana in nova koalicijska vlada ustanovljena. Sedanja je bolj demokratična, a brez moči. Tudi Emanuel je brez posebne moči, a ima jo (na papirju) njegov izvrševalec vladarskih poslov princ Umberto. Demokracija v Italiji se torej razvija po silno vijugastih potih.
Vatikan, kar je isto kot rim-sko-katoliška cerkev, je od vsega početka sodeloval — na svoj način kajpada — s takozvano proti-knmunistično zvezo osiŠča Rim-Berlin-Tokio. Zato pa je mikado pred par leti poslal svojega ambasadorja za stalno k papežu, čeprav je na Japonskem komaj peščica katoličanov. Ple-tle so se intrige in naklepi proti Rusiji. Vatikan ni skrival sovraštva do nje. Proti nobeni državi ni sveta stolica oglašala v svet tako sovražnih izjav kakor proti Rusiji.
A dogodilo se je! Sovražnik Vatikana, komunistični voditelj Palmiro Togliatti, ki je član sedanje italijanske vlade in neoporečno tudi zaupnik Moskve, ter monsignor Giovanni Monti-ni, izvršni drž. tajnik Sv. stoiice, sta se sešla na uradno posvetovanje, ki je bilo prvo med komunistom in predstavnikom Vatikana. Gre se zaradi odnošajev med papežem in Moskvo. Načela tu ne pridejo kaj prida v pošte v, pač pa razne nujnosti. Vsled zmag rdeče armade prehaja na vzhodu Evrope pod pokroviteljstvo Sovjetske unije čezda-lje več katoličanov, posebno na Poljskem. Sovjetska diplomacija želi Vatikan prepričati, da rdeča armada ne bo preganjala cerkve. 2eli pa, da duhovščina ne uganja političnih pustolovščin proti Rusiji.
Kaj sta govorila na sestanku v Rimu papežev državni tajnik in pa predstavnik komunistov, ni v zapisniku. Ve pa se točno, da msgr. Montini komunista To-gliatija ni silil k maši, ne k spovedi. Govorila sta o posvetnih rečeh; bodisi v dobro, ali pa v slabo bodočnosti Italije in njenega napredka. Vsako utrjevanje trhlega klerikalizma v nji, kot enako diskreditiranega mo-narhizma, je v škodo napredku ne samo Italije, ampak vse Evrope. Toda interesi posameznih držav se na take "malenkosti" ne ozirajo. Ljudstva pa se bi morala. In izgleda, da ly> itali-

VOJAK FRANCOSKE SVOBODNE ARMADE na povratku v do
movtnno, da v nji ostane. Francoske čete so prišle v Francijo s angleško in kanadsko armado.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

■ NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Nar*£ai*a aa Zdr«i«n« Jrbf« (i«m Chicaga) la Kanado S« 00
■a lato; $3.00 aa pol lata; $1.80 aa talrt lata) sa Chicago la Cicaro $7.60 aa ealo lato; $3.75 sa pol lata; aa Inosonataa $9.00,
Naslov za list in tajništvo je:
to Lawn«lale Avenue 23, Illinois
"jansko ljudstvo pomedlo s starim, če bo le moglo, neglede na diplomatične kupčije, ki se uganjajo za njegovim hrbtom.
Abesinci so v skrbeh, ker se jim zdi, da se v Londonu nekaj kuha. Zahtevali so Eritrejo, ki je po prebivalstvu in geografi-čno del Etiopije. S tem bi prišli do morja, od katerega so jih angleški, francoski in italijanski imperialisti v prejšnjih kupčijah popolnoma odrezali. A sedaj , pa se med Etiopci s strahom suš-lja, da namerava Anglija vrniti Eritrejo Italiji in še kos osvobojene Etiopije po vrhu. In pa da ji namerava dati ekonomske koncesije v Etiopiji. Torej stara igra "aH over again".
V Rimu se vrše velike selitve diplomatov, tistih namreč, ki zastopajo svoje vlade pri papežu. Dokler sta bila gospodar Rima Mussolini in Hitler, so diplomati osiščnih in satelitnih dežel rajše živeli v modernih hotelih v Rimu, kot pa stisnjeni v sobah ob vatikanskih dvoriščih. Toda a-meriški, angleški in drugi zavezniški diplomati pri papežu pa so morah živeti v Vatikanu, in se počutili za "vatikanske jetnike" še veliko bolj, kakor pa so se papeži pred lateransko pogodbo. Sedaj na je slika drugačna. Hitlerjevi mikadovi, ru-munski. madžarski, slovaški in Paveličevi poslaniki pri papežu so se morali "mufati" iz rimskih hotelov v sobe,* ki so jih prej imeli zavezniški diplomati.
Kadar zašije nova doba, bo to poglavje preseljevanja diplomatov pri papežu nudilo najboljšo sliko gnilih socialnih razmer sedanje dobe. In dokazalo bo, kako silno se je zlorabljalo vero in cerkev v striktno politične, posvetne namene.
Eric Johnston se je vrnil iz Moskve. Bil je v Rusiji okrog pet tednov. Videl je veliko, kon-feriral s Stalinom več ur, govoril na banketih zavezniških in sovjetskih državnikov in ekonomskih veščakov ter študiral. Ko se je vrnil, je novinarjem v VVashingtonu 13. julija izjavil, da sta se on in Stalin uverila o veliki potrebi ekonomskega sodelovanja med Zed. državami in Sovjetsko unijo. In pa, da je sodelovanje med ameriškim kapitalizmom in ruskim komunizmom ne le mogoče, ampak obema v korist. Smo pač v dobi silnih sprememb. Kar je bilo še včeraj smrtni greh, je danes dolžnost in čednost.
Nemci se v Paveličevi Hrvatski ne počutijo več dobro. Se manj pa varno. Zato se trumo-ma izseljujejo. Ampak imajo ovire, ker so proge in ceste v neprestani nevarnosti pred napadi Titove vojske. To, da Nemci iščejo pot nazaj v "očetnja-vo", ni čudno. A kam bo šel Pa-velič? Njegov učitelj Mussolini je sedaj sam ob službo in lahko se prigodi, da bo kmalu tudi ob glavo.
Prepir v hrvatskem tisku zaradi Vladimirja Mačka je nepotreben. Predstavijo naj si, da mož nikoli ni bil revolucionar, da je bil prišel na vodstvo hrvatske seljačke stranke zgolj po naključjih, in pa da od kar je Jugoslavija padla, so edina njegova družba nacijski in Paveličevi ljudje. Ako je tak mož pod njimi podlegel duševno, je to povsem razumljivo. Naj se spre-
haja sedaj pod njihnim nadzor stvom po Zagrebu dve uri na dan, ali po šest ur, to položaja v ničemer ne spremeni. Dr. Vladko Maček je stvar prošlo-sti, razen ako se bi komu posrečilo, da se ga okliče za svet nika, kar on še nikoli ni bil. A v stiski vse prav pride.
V večnem mestu, na katerega naj bi za božjo voljo ne padla nobena bomba, se je izkazalo da so ljudje prav tako "grešni kakor v Berlinu, v Londonu ali kjerkoli na svetif. Zvezno vrhovno poveljstvo je v večnem mestu začelo po okupaciji Rima zapirati javne hiše, ali po domače. bordele, in loviti pocestnice. Pa se je oglasila proti prostituciji v Rimu Katoliška akcija s svarilno pridigo, kako zlo-često je od tistih žensk, ki kradejo čast in sloves zibelki krščanstva s tako pregreho ... Čemur se ameriški uradniki čudijo je, čemu so v zibelki krščanstva bo rdel i dovoljeni?
Drugo čudo? Zakaj razne katoliške in druge svetohlinske akcije zvračajo ves greh vedno le na ženske? Ali bi bila prostitucija mogoča brez moških?
Osservatore Romano, ki je glasilo svete stoiice, se tudi zgraža nad poniževanjem krščanstva v Rimu. Razumljivo je, da ker je v večnem mestu sedaj veliko ameriških, angleških in kanadskih fantov, pa denar imajo, italijanski dečki pa se nimajo s čem postavljati, so zavezniški vojaki v iskanju ženske družbe brez težav. A čemu pri tem pridigati o krščanstvu? Vojna je v Italiji in deležna je njenih posledic. Iskala jih je.
IZ URADA "BIG TONIJA
Oakland, Calif. — V Prole-tarcu št. 1917 sem zadnjič poročal, da se naša dva sinova, Joe in« Frank, nahajata nekje v Angliji. "Mogoče sta blizu skupaj," sem pisal. *
A danes pa lahko povem, da sta se sešla zares skupaj 21. maja letos in oba mi pišeta, kako zelo sta bila presenečena.
Naj citiram Frankovo pismo Kar v originalu:
When I arrived at Joe's Head-quarters I asked to see Joe, say-ing I vvas his Brother. The Clerk
iznen
nju Frankovega brata, in ko je Joe prišel v urad, sta bila oba tako presenečena, in pa gin jena, da za trenutek ali dva nista mogla najti besede.
Oba sinova nama pišeta, kako vzradoščena sta bila, ker sta se sešla — in pa to še celo tako daleč od doma, na povsem nepričakovanem kraju.
Bila sta skupaj 4 ure. Veliko sta si imela povedati. Dala sta se slikati in tu sta pred vami.
almost fell out of his ch
Obvestil je po tem izn&nade-
Izgube nemških in zavezniških letal v Franciji
V prvem mesecu invazije v Francijo so izgubili Nemci 1,-067 letal, zavezniki pa 1,284.
V fond Prosvetne matice so vplačala druStva, klubi JSZ in druge organizacije v aprilu, maju in juniju 1044 kot sledi:
fttevllka društva in kraj
35,	SNPJ, N. Braddock, Pa	$
36,	SNPJ, Wilock, Pa. 47, SNPJ. Springfield, III. M, SNPJ, New York City/>
N. Y.
81,	SNPJ, Red Lodge, Mont
82,	SNPJ, Johnstown, Pa. 104, SNPJ, Wast Allis, Wia. 162, SNPJ. Palisade, Colo. 206, SNPJ, Oross, Kans. 244, SNPJ. Kaylor, Pa. 321, SNPJ, Warren, O. 421, SNPJ, Wlndber, Ps. 425, SNPJ, Elm Grove,
W Va.
432, SNPJ. ftiiners Mills. Pa 434, SNPJ, Arma, Kans. 449 ,SNPJ, Cicero, 111. Fed SNPJ Chicago. IU. Fed. SNPJ, Minnesota 1, SDZ. Čleveland, O.
KLUBI J. S. t.
47, Springflled. IU. 114, Detroit, Mich
druge organizacije
Soc pevski zbor SVoboda",
Detroit, Mich	1* 00
Dram dr. "Ivan Cankar",
Čleveland, O.	8
Skupal $145 72 tajniitvo r. m.
Vsota
6.00 6.00 600
10.00
3	00 6.00 6 00 $.00 3.00 6.00 6.00 4.50
6,72
4	50 6.00 6.00
1200 6 00 6 00
3.00 6 00
Pišeta nama, vsak s svojega kraja, da se imata OK.
Vsa ta njuna pisma so bila datirana pred 6. junijem, torej predno se je pričela invazija v Francijo. Kolikor je nama do sedaj, ko to pišem, znano, je sin Joe morda Še na Angleškem, Frank pa se je peljal v Francijo 6. junija.
Pred par dnevi predno sem to naoisal, smo prejeli pismo od njega. Pisal ga je 17. junija t. 1. "od nekje v Franciji", v katerem pravi (Iz angleškega prevedeno), na naslov "Dear Mother and Dad", da v okolščinah v kakršnih je, ne more povedati točnega sedanjega bivališča, "am-
pak lahko vam zagotovim, da kjer sem, smo s sovražnikom počistili ... Francija danes in nato pa v Berlin ... Torej samo še dve postaji, predno dokončam svojo turo okrog sveta na stroške davkoplačevalcev.
"Bilo bi nesmiselno, ako bi rekel, da sem na varnem. Sfm na varnem, ampak sem prepričan, da bi vidva bila v skrbeh zaradi mene neglede kako bi vama zagotavljal, da nisem v nevarnosti. Torej potolažita se! Nisem nič bolj v nevarnosti, ali pa še bolj na varnem, kot so n. pr. pešci na newyorških ulicah."
K temu dostavlja, da se bo to trenje prejkone kmalu končalo, morda že pred koncem tega leta. Nadeja se, da bo o Božiču-že med nami. Tako piše sin Frank.
On je najmlajši v družini, star 29 let, a vzlic temu, da je na bojišču, naju zna tako lepo tolažiti. Da bi se njegove besede le
zares uresničile.
a
Pripovedujejo, da je v našem mestu tisoč« italijanskih ujetnikov. Zajeti so bili v Tuniziji v Afriki maja 1943. Nekaj časa so bili v kempi Florence v Arizoni, sedaj so tu. Izvedel sem, da so med njimi tudi trije Slovenci, doma iz Gorice.
To spoznanje se je zgodilo na zelo čuden način. Z dvema ujetnikoma sem prišel v dotiko, ko sta na mestno smetišče peljala smeti iz jetniške kempe. Po znaku na rokavu, "Italy", sem vedel, da sta ujetnika iz bivše Mussolinijeve dežele. Ker italijanščino za silo razumem, sem ju ogovoril z vprašanjem, ako jima je všeč ta dežela. Pritrdila sta. "Da-li sem tudi jaz Italijan," me vpraša eden, in kajpada, odgovor je bil ne, ker res nisem. Poizvedoval pa sem, če Je med ujetniki kaj takih, ki razumejo jugoslovanski jezik. Mislil sem si, naj bo že slovenski, ali srbo-hrvat^ci, glavno je, da izvem, Če je kaj naših rojakov med njimi.
En ujetnik mi je odgovoril, da pozna nekoga, ki govori po
jugoslovansko. Dal mi je njegovo ime — Cvitar — in naslov. Cvitar ni slovensko ime, sem si mislil, ampak mar niso Italijani spremenili imena skoro vsem primorskim Slovencem?
Pa sem Cvitarju napisal in oddal temu jetniku sledeči listek:
"Cenjeni nepoznani rojak. Ako znaš čitati te besede in te zanima naš jezik ter slovenski narod, se lahko seznanimo. VaŠ Tony Tomšič."
Naslednji dan sem že prejel listek od štirih rojakov, ki so prišli po krivdi krivičnega miru v zadnji vojni pod Italijo in so sedaj Italijanski ujetniki, ali kako se bi že izrazil. Vseeno, ujetniki so. Na listku se je glasilo:
Cenjeni g. Tomšič: Vaš listek prejel. Zelo me je razveselil, enako tudi mojega prijatelja. Prosim, če vam le mogoče, da se snidemo še danes in se menimo v našem domačem jeziku." Podpisan sta bila Anton Cvitar in Stanislav Prinčič.
Takoj naslednji dan sva ju šla z mamo obiskat. Tako veseli so bili naju, ko sva ju nagovorila v slovenskem jeziku, da se ne bi moglo opisati. Predstavila sta nama še nega mladega Slovenca, Vincenc Antončiča po imenu, doma iz Gorice.
Iz svojih doživljajev v vojni so nama imeli veliko povedati. Nič veselega. Zgolj le grozne, strašne reči. Obiskovati so morali samo italijansko šolo. Učili se v nji samo italijanskega jezika. Slovenski jim je bil še celo doma, pri starših, prepovedan. A vzlic temu so se učili slovenščine doma in jo znajo, čeprav ne po šolsko.
Govorili so, da ko se vrnejo, si nazaj pod Italijo več ne žele. Kolikor mogoče proč od nje — to je njihna ambicija. "Poglejte," je rekel Cvitar, "iz nas Slovencev bi radi napravili Italijane, mi pa jih tako sovražimo! Sovražimo pa jih zato, ker dobro vemo, kaj so počeli s Slovenci na Primorskem in potem še v Sloveniji, kolikor jo je prišlo v tej vojni pod Mussolinijevo oblast. «
V ameriškem jetništvu so povsem zadovoljni. Dobili so obleko enako dobro kot jo imajo ameriški vojaki. Plačani so po 80c na dan, polovica v gotovini,
pokojnim možem sva se prav dobro poznala še v Frontenacu, Kans. Hvala tej družini za iskreno prijateljski sprejem in postrežbo. Pa se spet vidimo, kadar bo kaj več gasolina.
a
Joško Oven je pričel z dobro idejo. Gre v korist Proletarca. Saj res, Če nam je kaj za napredek, ne smemo baš v tako resnih časih pustiti Proletarca na cedilu. Razmere za tako agitacijo, kakršno Oven priporoča, so po mojem mnenju ugodne. Je že prav ,da smo "šparovni", a ne pri stvareh, ki so za nas vse važnega pomena. Ker nočem Ovnov nasvet podpirati le z besedami, prilagam v sklad dvesto-terih v korist Proletarca 5 co-pakov, ker le na ta način se bo njegova zamisel uveljavila.
Pozdrav vsem podpornikom tega lista.
Anton Tomsich, 2872 E. 9th St., Oakland, Calif.
V Normandiji bilo ujetih tisoče Nemcev
. Angleški poveljnik general Montgomery je v govoru angleškim vojakom v Caenu dejal, da je bilo od 6. junija pa do 12. julija ujetih v Normandiji nad 54 tisoč nemških vojakov.
polovica v kuponih, za katere si lahko kupijo cigaret in piva. Steklenica piva stane samo lOc, paket cigaret 13c. Pravili so nama, da jim ničesar ne manjka, le več prostosti si žele. Radi bi šli v mesto, da ne bi le čepeli zmerom v kempi. Obetano jim je bilo, da se jim bo ugodilo.
Skušal sem v voiaški pisarni kaj doseči za te rojake, pa mi je klerk rekel, da naj Še nekoliko počakam. Zagotovil mi je, da se v merodajnem uraau o tem raz-motriva in da mi bo sporočil.
Kdor bi želel o tem kaj več informacij, naj mi piše na naslov pod tem dopisom.
a
Iz naše "kokošje naselbine" Petalume se večkrat oglasi rojakinja Jennie Kotzman. Radoveden sem bil, kdo neki je v Pe-talumi pod takim imenom. Poznal sem rojake*s takim priimkom v državi Kansas. Dobro, grem tja, da se prepričam, sem sklenil. Keikse jaz in mama rada voziva, ni bilo ugovora. Na pot sva se podala 4. Junija. V Peta-lumo, do katere je iz Oaklanda 45 milj, sva prišla v dveh urah. Zelo sva jih presenetila, ko sva se jim predstavila, pa tudi jaz sem bil presenečen, ko me je njen zet takoj spoznal, dasi me ni videl že 30 let.
Pravil mi je, da me je videl v Frontenacu (v Kansasu) v "avstrijski" dvorani, ko sem vlekel koncertino. Tako smo se seznanili. Njene hčere kot oba zeta so prav vljudni ljudje in naprednega mišljenja. Z njenim
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
X. IZKAZ
Herminie, Pa. Tony Zupančič (Point Marion) $1; Marie Zornik 50c, skupaj $1.50. (Poslal Anton Zornik.)
Detroit, Mich. Joseph Topolak $1 00.
Escondito, Calif. Maria Cupin $2.
Čleveland, O. Louis in Mary Novak $2. (Izročil Louis Zorko.)
Cicero. III. Frank Podlipec $1.
Barberton, O. Leo Bregar 65c.
Santa Ynex, Calif. M. J. Reading 75c.
Star Clty, W. Va. Lawrence Selak $2, John Prelc 50e. skupaj $2.50. (Poslala Rose Selak.)
Detroit, Mich. Kathy Junko $1.40; po $1: Joe Grum, Anna Ser-doner, Antonia Rezisnik in Frances Mezgec, skupaj $5.40. (Poslala Kathy Junko.)
Detroit, Mich. Peter Benedict $5; Rudolf in Mary Potočnik $2.15; po $2: Joe Kotar in Fran jo Kuhov-ski; po $1: Joe Koss, Louis S reber-njak, Paul Ocepek, John Krainz, Joe Smoltz, Jack Gorup, Albin Ser-doner, Mr. in Mrs. Travnik, Julia Menton, Josephine Botala, Mary Bernik, Anton Zrimec, Martin Menton, Lawrence Sluga, August Platt, Leo Junko, Math Urbas in neimenovan; po 50c: Joe Zrimec, Anton Grum, Mr. in Mrs. Truden, Mr. in Mrs. Frank Bole in Mrs. Furbas; Frank Intihar 25c, skupaj $31.90. (Nabrala na izletu "Svobode" Joe Koss in Math Urbas.)
New Waterford, C. B., Can. Herman Drobesch 50c.
Indianapolis, Ind. Louis Sasek $2.00.
Chicago, lil. Louis Steblay $2; Anton Andres $1.15; po $1: Herman Grebene (Čleveland), Pauline Podboy (Parkhill, Pa.), Mary Putz in Mary ftifrar, skupaj $7.15.
Greensboro, Pa. John in Johanna Pečjak $2.00.
Eveleth, Minn. J. A. Ambrozich $1.00.
Oglesbj, 111. Kristina Nadvešnlk $1.00-
Oregon City, Ore. Mary Zaniker $1.00.
Rea, Pa. Frank Samsa $1.00. (Poslal Marko Tekavec.)
Arma. Kans. Math. Medved $1. (Poslal Anton Shular.)
Elisabeth. N. J. Amalija Oblak $1.00.
Latrobe, Pa. Po $1: John Fradel, Mary Fradel ln Andy Bertl (Dar-rsgh), skupaj $3. (Poslala Mary Fradel.)
Čleveland, O. Paul Chesnik $1. (Poslal Andy Bozich.)
New York, N. Y. Kathy Horva-tin 90c.
Detroit, Mich. Anton Grum $1. (Poslal John Zornik.)
Skupaj $72 25, preJSnji izkaz $693.47, skupaj $765.72.
...............*................MIHIH........
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO - ' OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.!
Tol. MOHAWK 4707
1838 N^HALSTED ST. CHICAGO 14. ILL.
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ..................................................
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.
Iz upravnega urada SANSa so bila na vse podružnice odposlana naznanila o prvi konvenciji SANSa, ki se bo vršila v Clevelandu 2. in 3. septembra, ter poziv za volitev delegatov in namestnikov. Izvzete so le podružnice, ki so do 30. junija prispevalo manj kot $50 v SANSo-vo blagajno, a tem je dana prilika do 1. avgusta, da dosežejo svojo kvoto in postanejo upravičene do delegata.
Podružnične tajnike prosimo, da takoj po izvolitvi delegata sporočijo rezultat v naš urad na zadevni listini, ki je tudi bila poslana z naznanilom.
Na podlagi načrta za repre-zentacijo, ki ga je odobrila eksekutiva SANSa na svoji seji 1. julija, bi bile podružnice upravičene do 104 delegatov, nevčla-njene, a prispevajoče organizacije pa do 14, skupaj 118 delegatov. Poleg teh imajo pravico do zastopstva na konvenciji člani eksekutive, katera sedaj šteje 10 članov, ter 40 članov šhv šega odbora. Skupno število delegatov in odbornikov je 168, toda domneva se, da bo konvencija štela manj članov, ker nekatere podružnice nc bodo poslale delegatov.
Primorsko vprašanje
O tem nadvse važnem vprašanju sc je zopet pričelo pisati v javnosti—v slovenskih listih. Iz SANSovega urada bi se o tem problemu lahko razposlalo mnogo, mnogo gradiva, toda kaj bi zaleglo? Zavedati se je treba, da o vprašanju slovensko-itali-janskih meja SANS ne išče mnenja med našimi rojaki v Ameriki. Če bi mi imeli odločati, bi to bila "zaključena točka" SANSovega programa. Ce zadevnegb vprašanja ne bosta mogli rešiti vladi Nove Jugoslavije in Italije brez zunanjih mešetarjev, tedaj bo ostalo problem mirovne konference. Mi lahko natisnemo na tisoče kolon gradiva v slovenščini, pa bi manj zaleglo kot pa en dober članek v angleščini, razmnožen med ljudi,ki bodo vplivni pri končnem odločanju o soln-čni Goriški, Trstu in Istri, ali ki bodo imeli odločilno besedo. Vsled tega mi ne vidimo vzroka, čemu nekateri "dopisnikarji" dražijo našo javnost in podtiku-jejo SANSu, da o tem velikem vprašanju ničesar konkretnega ne ukrene.
Kdor je zasledoval SANSovo delovanje v preteklih 18 mesecih, bo lahko ugotovil, da smo storili vse, da so bile želje slovenskih Amerikancev o primorskem vprašanju sporočene odgovornim organom ameriške vla-
ie, kakor tudi predstavnikom Veliki Britanije, Sovjetske zve-te in Čehoslovaške. SANS je '.aložil brošuro "The Problem of Trieste" in jo razposlal na vse važne osebe v ameriški politiki. Nekaj sto izvodov je bilo razpo-»lanjh tudi izven Združenih držav.
Združeni odbor južnoslovan-?ki h** Amerikancev (ZOJSA) je ial natisniti na tisoče izvodov jamfleta "The Battle for the Balkans", kar je ime zelo važne iiskuzije pod pokroviteljstvom mesečnika Free WorkT, vršeče ie meseca septembra 1943 v Nevv Yorku. Za Slovence in Jugoslovane sploh je važen tisti lel razprave, ki se tiče jugoslo-anskih pokrajin pod Italijo. Jugoslovanske intereso so zastopali Louis Adamič, Sava Kosa-novič in Bogdan Radica, za Italijo pa se je potegoval profesor Gaetano Safvemini.
Antifašistično viječe narodne osvoboditve Jugoslavije -(AV-NOJ> je na svojem zasedanju meseca novembra 1943 z urad-lim odlokom priključil slovensko in hrvaško Primorje, Gorico, Trst in Istro k novi Jugoslaviji, meseca februarja 1944 pa ie bil razpuščen Slovenski narodni svet za Primorje in vse slovensko Primorje s Trstom in Gorico je bilo uradno priključe-10 Združeni Sloveniji. To se je tgodilo na drugem zasedanju Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta iSNOSi dne 19. in 20. februarja t. L, ko se je število poslancev v slovenskem parlamentu zvišalo s 120 na 180 in je bil pisatelj France Bevk izvoljen v predsedstvo SNOSa. Slovenska vlada danes že upravlja vse osvobojene kraje našega Primorja, odprla je že nad 300 slovenskih šol, tiska knjige, časopise in revije v slovenščini, odpira slovenske cerkve—skratka opravlja vsa uradna administrativna dela kakor v drugih krajih Slovenije. SNOS in AV-noj torej uradno priznavata vse jugoslovanske pokrajine pod Italijo za del Jugoslavije. Sal-vemini je dejal v preje omenjenem "Round Tablu", da je vprašanje meja med Jugoslavijo in Italijo odprla "vojna".
SANS smatra za važnejše še bolj seznaniti ameriško javnost o važnosti in pomenu Primorja in Trsta za Slovenijo, Jugosla-cijo in celo centralno Evropo ter neovrgljivo dejstvo, da spada Trst z zaledjem vred Slovencem v Jugoslaviji. V ta namen je sedaj v tisku pamflet z naslovom "The Italo-Yugoslav Fron-tier)" Članke sta spisala Ivor Thomas, M. P., in Mate Vučetič,
Iz prizora napada "robotov" na London
"Robot", s kakršnimi so Hitlerjevi propagandisti že dolgo grozili, povzroča res strahovite učinke. En tak prizor opisnje Elsie N. Danenberg, korespon-dentka časniške agencije ONA. Bila je v njemu in komaj ušla smrti.
Pripoveduje med drugim: Kakor večina Londončanov, ki postajajo na ulicah, poslušajo in čakajo, kdaj spet prileti tista "stvar", tako sem tudi Jaz štrlela v nebo.
Sedem sem jih videla, kako so prileteli doli. Dvoje teh "robotov" ali "stvari" se je hipoma prikazalo iz oblalflov. Njihova temna, orlovsko oblikovana telesa so se odražala od večernega neba. Eden je šinil mimo drugega. Naravnost nad nas je prišlo. Globoko bobnenje njunih motorjev je postajalo glasnejše in glasnejše. In njuna luč je bila bruhanje rdečkastega in rmen-kastega plamena.
Bo tale poletel čez? Bo-li njegov motor ustavil tu^aj? Mogoče je pa njegov uničujoč tovor namenjen komu drugemu? ?
Globoko brnenje j« postajalo glasnejše in glasnejše in naraščalo v grozo. Nenadoma Je motor zastal. Zadrževala sem svoj dih. Slo je navpično dol. Potem trenutek pavze. In hip nato strahovita eksplozija. Vedela sem, da je nekdo blizu dobil tragični delež, ki ga mu je namenil Hit-lfT Oblaki belega prahu so se vrtinčili nad stavbo nedaleč v isti ulici. To noč so sirene večkrat tulile.
ca je upravičena do dveh dele- bomo imeli nikdar,več in zato se	v VVisconsinu, toda ne morejo ga
jatov.	ga moramo poslužiti in izrabiti	prebaviti, ker je v njih očeh "so-
Tortj bo ta seja naše podruž- v naš prid. V ta namen nai	cialist". Teh pa taki "komuni-
nicc zanimiva za vsakega, zato SANS napne vse sile, ki so mu	sti" nočejo, neglede kolikšne bi
apeliram na vse, da se je udele na razpolago, ža. Potrebno je, da nas je več Brooklyn, N. Y., 20. junija skupaj za tako pomembno delo j 1944.
UTitrJENA NACIJA. ki so Ju Američani ujeli v Franciji. Vsa vo%i sa nadaljevanje vojne ju je minila.
uvod pa Louis Adamič. Tega pamfleta ne bomo širili med slovenskimi Amerikanci, pač pa bo razposlan državnim uradnikom, senatorjem, kongresnikom, ko-lumnistom, komentatorjem itd., tam, kjer bo lahko nekaj koristil. Čemu bi sami sebi pripovedovali, kaj nam je na srcu!
Že nekolikokrat smo opazili v naših listih trditev gotovih do-pisnikarjev, da je "Trst odprto vprašanje". (Zapisnik konference Prosvetne matice; "Pismo iz Nevv Yorka" v Enakopravnosti.) Trdi se, da je SANSov častni
MARTIN JUDNICH PIŠE
Znani naš agitator Martin Judnič iz Waukegana, 111., poroča upravniku v pismu z dne 7. julija med drugim:
To pismo bo malo daljše kot po navadi. Bilo bi še daljše, ako bi mogel tipkati z obema rokama. Na desnici ml je stroj palec in kazalec do kosti "orašpal". Rana se izredno lepo in hitro celi.
Zdravnik mi je zagotovil, da bom v treh ali štirih lednih zopet lahko šuštaril. Tedaj bom šel pokolektatl stare naročnike in
in tudi zabava po seji je bolj živahna in vesela če nas je več.
Torej na svidenje v soboto večer, — John Turk, tajnik.
predsednik Louis Adamič tako morebiti, da dobim tudi kaj no-govoril tekom "Round Table" !vih
diskuzije. Mi smatramo, da se v proletarcu sem čital Ovnov podtikuje ta izjava brez druge- na0rt ki ima namen pomagati
ga pojasnila
Znano je že, da je za Italijane — od najhujših fašistov do največjih liberalcev — vprašanje meja med Italijo i* Jugoslavijo ZAPRTO VPRAŠANJE. Italijani o tem sploh razpravljati niso hoteli. Tekom omenjene razprave pa je profesor Salvemini priznal, da je to vprašanje zopet odprto in dasiravno se on strinja s tako zvano Wilsonovo črto, ki dela mejo med Italijo in Jugoslavijo in prisoja Gorico, Trst in zapadno Istro Italiji, je priporočal: "If Italians and Yugoslavs vvere wise enough they would settle this matter among themselves and then go before the representatives of the great
listu iz dolga. Načrt je dober, in v sedanjih razmerah, ko vsakdo dela in primerno zasluži, je tudi izvedljiv.
Pred okrog dobrimi 20. leti, ko je bil še Frank Petrič upravnik, smo tudi zbirali po $5. Zdi se mi, da je bil takrat odziv slab. Leta 1920-22 je bila nekaka povojna depresija. Toda sedaj je vse kaj drugega Upam, da se bo dobilo 200 naših starih socialistov in še toliko somišljenikov, ki bi tisto luknjo pri listu zamašili in še preostanek za prihodnje leto bi moral biti.
American Steel & Wire Co. je, znižala z novimi delovnimi pre-uredbami delavcem plačo. Pravijo, da precej. Kako in na kak-
powers and teli them to mind način ^ je to zgodilo, ne their own business. Ali other vem ker jaz nisem zapo55ien local problems betvveen neigh- tam
boring countries in Europe should be similarly solved ..
The Waukegan News-Sun je dne 5. julija poročal, da so imeli
Adamič je nato dejal: "I am uradniki unije sejo radi tega in
profoundly grateful to Professor Salvemini for going so far as to say he would be willing to open the entire question. That is further than any spokesman of Italian interests had done.'* Ko je ob zaključku razprave
da tisto nedeljo 32 delavcev ni hotelo na šiht. Omenjeni list pravi, da so po mnenju kompa-nijskih uradnikov prenehali z delom zato, ker niso hoteli sprejeti mezdne lestvice, ki je "bazirana na novem produkcijskem
RESOLUCIJA
Na skupnem zborovanju new-yorških podružnic SANSa. štev. 4(>. 59, 63, 85, 87 in 93, dne 20. junija 1944, v Slovenskem domu v Brooklynu, je bila sprejeta sledeča resolucija:
Ker Je Slovenski narodni kongres v Clevelandu sprejel resolucije, ki so dale SANSu naloge, ki jih ima izvrševati, pa so nekateri elementi z zahrbtnim zavijanjem resnice pričeli ruvati proti SANSu in trdijo, da SANS ne zastopa Večine slovenskega naroda v Ameriki, in
ker je SANS gmotno pomagal ZOJSU. da Je bila razkrinkana laž o Mlhajloviču, in
ker je SANS pomagal, da je ameriška javnost izvedela resnico glede dela Osvobodilne fronte in njene armade pod vodstvom maršala Tita, in sta na podlagi tega razkritja Anglija in Amerika pričeli nuditi pomoč maršalu Titu in njegovi osvobodilni vojski, tako da se more sedaj toliko uspešnejše bojevati proti nemškim vpadnim tolpam in Mihajlovičevim izdajalskim četnikom, in
ker sta tudi Anglija, Amerika in Rusija poslali svoji vojaški misiji v glavni stan maršala Tita. in
Joseph Zavertnik, predsednik. Frank Padar, tajnik.
S. JACOB AMBROZICH SE NAGLO ZDRAVI
bile njihne zasluge.
Hoan je pred nekaj tedni izjavil, da ostane kandidat le pod pogojem, če se bodo vsi važni liberalni krogi zedinili zanj.
MLADI ALBERT JERALA POZDRAVLJA
S. Jacob Ambrozich v McKees Albert jeralaf gin sodružice Rocksu, Pa , je nam sporočil na ' Jennie Jerala iz Moon Runa dopisnici, da je dne 22. junija Pa je pisal upravniku Pogorel-dobil nepričakovane " počit ni- cu in l7Toča njemu in dnJgim ce". Zlomil si je kosti na levi | 2nancem tople pozdrave.
roki za pestjo. Zdravi se doma.
Albert služi v armadi in je se-
Želimo, da čim prej okreva, , . 4 . c	;
4 i »vi » i	daj nastanjen v San Franciscu.
»• t^u.Vi "pocitnic nima nihče J	J
ker takih rad.
$i
Konferenca "liberalcev v Milwaukeeju
V nedeljo 16. julija se je vr-1 šila v Milvvaukeeju konferenca liberalcev, ki se sedaj dryžijo„v Wisconsinu v demokratski stran ] ki. V primarnih volitvah za go- j vernerja agitirajo za bivšega milvvauftkega župana D. W. Hoa-na, ki je sprejel kandidaturo na demokratski listi, kot smo v Proletarcu že poročali.
Kako je izpadel nedeljski shod, ki je bil sklican v mestni avditorij, ko to pišemo nam še ni znano. Za govornike so bili povabljeni senator Pepper (demokrat iz Floride) in več drugih.
Kar se tiče soc. stranke v VVisconsinu, je izjavila, da Hoa-na na demokratskem tiketu ne bi nikakor podpirala, pač pa le, ako bi kandidiral na soclalistl-
Pravi, da se je tam prav lahko privadil, vendar pa želi on, kot vsi drugi vojaki, da bi bilo te vojne vihre kmalu konec in se bi spet lahko vrnili na svoje domove. a
Isto tudi mi želimo.
i čni listi. A Hoan v soc. organi-ker velika večina nas sloven- | žaciji že dolgo ni aktiven, skih Amerikancev z vso vnemo Socialistična stranka v Wis-podpira delovanje Jugoslovan- consinu ima polno listo kandi-ske osvobodilne fronte, zato datov (njihova imena so bila ob-naše podružnice odobravajo javljena v- Proletarcu pred par dosedanje delo SANSa in mu tedni.)
priporočajo, da še z večjo vne- Zelo ognjeviti proti Hoanovi mo deluje v prilog Jugoslovan- kandidaturi so komunisti, ki v ske osvobodilne fronte in za Wisconsinu kontrolirajo politi-
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo am vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu
;---
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nov« knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neod-
visnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-osvoboditev vsega slovenskega I čno akcijo unij CIO. Niso zoper i nov govor v Gettysburgu, Predsed-naroda, tako naših Slovencev v njega zato, ker bi mu mogli oči- n»ki Zedinjenih držav in Poedine Primorju, na Koroškem in v tati, da ni progresivec, ali da ne I države z glavnim mestom, številom Prekmurju, kajti sedaj je naj- bi podpiral unij, saj je zanje bolj primeren čas, katerega ne storil več kot katerikoli politik
prebivalstva in velikostjo.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabirapje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše ijpravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
Cena knjižici je urno SO centov i poštnino vred.
NaroČila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2301 S. La*Adale Avenue CHICAGO 23, ILL.
Sla sem spat ob treh tisto Jutro. Nedolgo potem sem se nenadoma zbudila, ker me je vrglo iz postelje. V temni zmešnjavi sem slišala žvenket zdrobljenega stekla, kot da bi šlo tisoče oken na kose, V to je bilo pomešano ropotanje padajočih tramov, vpitje air raid vvardenov na ulici, topotanje tekočih nog, histerično vpitje ženske pri sosedu in jok bolnika na hodniku. Mnogo je prizadetih na ta način. Vstala sem in tipajoč, da bi našla luč, sem občutila, da sem bila pokrita s krvjo. Hitri pregled je pokazal, da sem krvavela samo iz nosa, kar je bilo brez dvoma posledica visokega zračnega pritiska. Bil je tako močan. da so se moja okna in vrata treskovito odprla.
šla sem na hodnik zagotoviti svojega soseda, da se mi ni nič zgodilo in srečala vse, ki so prihajali iz zavetja v kleti, kjer je pritisk odbil iz sten vsa vrata in okna.
Zunaj je bilo uničenje popolno. Več hiš, hotelov in bank Je (bilo brez oken, sten in ometa. Bomba je padla na hišo in jo popolnoma potlačila. Tlak je bil na debelo pokrit z listjem, drevesa pa so v trenotku postala gola in izgledala, kot da bi bila že pozna jesen.
Leteče bombe višajo vojno produkcijo. Vojni delavci plezajo preko razvalin domov iz tovarn, a zjutraj se vseeno vračajo na delo, pa še šale zbijajo zraven.
ljavo 1. julja."
Kaj bo, kaj bo! Se vojne ni konec, pa so že začeli...
Tu Ti pošiljam $5 v tiskovni sklad, kakor J. Oven priporoča. DruŽnost! — M. Judnich.
predsedovatelj Louis Dolivet standardu. kateri je prišel v ve-ugotovil, da je med drugim bilo tigotovljeno, da se morajo državam vrniti pokrajine, ki jih je osišče osvojilo, je Adamič dejal sledeče: "I vvant to congratulate you (Dolivet) on the splendid way you have summarized the discussion. I should also like you to note that Mr. Salvemini and I feel that the problem of the proper boundary line betvveen Italy and Yugoslavia is throvvn open to discussion."
Ce so smatrali Italijani Trst za "zaprto vprašanje", tedaj ga je bilo treba odpreti. Izjava Louisa Adamiča, da je sedaj vprašanje pravilnih mej med Italijo in Jugoslavijo odprto za razpravo (mednarodno razpravo), je pač /bilo na mestu. Ce je vprašanje "zaprto", čemu sploh razpravljati o njem?	,
Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik.
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Oglasil se je tudi moj stari kolega Jože Topolak iz Detroita s petimi dolarji za ruski relif in s petimi pa v sklad dvestoterih v podporo Proletarcu. Obema iskrena hvala.
V zadnji številki Proletarca je bila označena vsota prispevkov $15, v tej številki $10, skupaj $25. Skupna vsota za ruski relif, objavljena v Proletarcu 21. junija $1,349.80, od takrat nabrano $25, skupaj $1,374.80
FiUttpiU t klik HZ!
NAZNANILO PODRUŽNICE ST. 2 SANSA
Chicago, III, — Naša podružnica je zadnjih par mesecev imela težkoče s prostori za svoje seje. Del poslopja Fleinerjeve dvorane, v katerem je v resnici več dvoran, so spremenili v delavnice za vojno produkcijo, druge primerne dvorane v tej okolici pa nismo mogli dobiti za dan katerega bi radi. Iz tega razloga smo imeli par zadnjih sej na nedeljo popoldne, kar pa posebpo v poletnih mesecih ni privlačno. Zato tudi udeležba ni bila taka kakor smo jo bili navajeni na naših prejšnjih sejah.
V prihodnje bomo imeli naše ledne seje zopet vsako četrto soboto v mesecu ob 7:30 tvečer v prej omenjenem Fleinefrjevem poslopju in sicer v spodnjih prostorih pod veliko dvorano. Toliko v pojasnilo, da bo vsem jasno.
Torej prihodnja seja se vrši v soboto 22. julija. Na nji bo razdeljeno zelo zanimivo čtivo, med njimi knjižica "Izjave an-tifaiističnih voditeljev v Sloveniji", mesečni Bulletin ZOJSA 4n razne informacije iz Sanso-vega urada in druge.
Izvoliti bo treba tudi delegata za prvo konvencijo Sansa, ki se bo vršila v Clevelandu, OL, 2. in 3. septembra. Naša podružni-
CALIFORNI A. Foatanai John pečnik. Oakland* Anton Tomiič. Lo« Angele«: Frank Novak. San Francitco: A. Lek»an.
COLORADO. Cre«tad Butte: Ant. Slobodnik. P.rbUi Ludvig Yo*ey. Walaoab«r( in okolica: Kdward
Tu—II.
ILLINOIS. Cfcicage in okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorele?, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in Frank S. Tarchar. La Salla ii* okolica: Anton Udovich
in Leo Zevnik. Springfield: Joteph Ovca in John Goršek.	^
Virden: Fr. Ilersich.	*
Waukegan.No. Chicago: Martin Jud-nich.
INDIANA. IndianapolU: Mary Stroj.
KANSA3. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. WnI Mineral: John Maroli.
MICHIGAN.
Detroii-Dearborn: John Zornik, Leo Junko 8r., Joseph Klurich in John Plachtar.
MINNESOTA.
Buhl: Max Mart*.
Ckhiholir! Frank Klun.
Dulutk: John Kohl.
El>. John Teran in Jacob Knnatelj.
Vllbbing: Frank Pipan.
MISSOURI St. Louis: John Splller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. Rat« Helena: JoReph Mihfllrh. Red L.odge: K« firanoftnik.
NFW jER3EY.
Eliaabath: Amalia Oblak.
NKW MEXICO Gallup: Mary in Jennie MaHnUek.
NEW YORK. Gowanda. Jamea Dekleva.
OH I O.
A kron - Kanmor« - Barbor»©n» Mike Kopach in Matt. Močnik.
I Bridgeport in okolica: Joseph Snoy in
John Vitez. Cleveland: John Krebel, Anton
Jankovich In Frank Hribar. Fairpoet Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John kosin in Andrew Kr vina.
Li«bon-Power Poinl: Jacob Bergant Pincy Fork: Frank Završnik. Powhatan Poini, O.: John Guzel. VVarren: Joseph Jež.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Smrekar.
Avella: Frank Bregar.
Crafton-Moon Ruat Jennie Jerala.
Canon«burg-Strabana: John Terčelj in Marko Tckavc.
Export: Jos. Britz.
Foratt Ciljr: Anthony Drasler Jr.
Poini Marion: Tony Zupančič.
Herminie: AlHon Zornik.
Imperial: Frank Augufttin.
John«lown in okolica: Andre« Vi« drich, Ilija Bubalo in Frank Cvetan.
Latrobe: John In Mary FrajieL
llouston: Louis Britz.
Library: Nick Triller.
Maadowlands: Martin Baje.
Park Hill - Conemaugh: Frank j'od-
Rew: Anton Stopar. .
Sharon: Joaeph Cvelbar,
Potovalna zastopnika za Proletarca, Amcriftki družinski koledar in Maj-ski Glaa za zapadno Penno Anton Zornik, Harmtai«, za Cambria In Someraet okraj pa Frank Cvetan, John«town.
WASHINGTON.
Seal tU. Lucas Dabeljak.
WEST VIRGINIA.
Elm Grov«: Frank Kosem.
Star Cilf: !*wrenc« Selak.
Thomai* Lcnhart
Werdinek. t
WtSCONSIK.
MiUaukee in W«U Allia: Louia Bar-
borich.
Sheboyg«n: Frank Stih,
Uill.ird Mike Krultz in Matt Mal-nar.
WYOMING.
Kemmerer in okolica: Anton Tratnik In John H. Krzisnik.
Ročk Sprlnga: Frank Remitz.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio tiro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo Georqe 'Marchan
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK ]
"PHOSVETA";
Stana sa celo lato $6.00, pol lata 93.00
Uata navijaj te nova druitva. Deset članov (ic) je treba za ! novo druStvo. Naalov za lirft in
za tajništvo je:
* i
2657 S. Lavvndale Ave.
CHICAGO 23, IIL. .............H.......
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN aad SURGEON 3724 West 26th btreet
Tel. Crawfaed 2212
OFFICE HOURS:
1:30 ta 4 P. M.
(Ezcept Wed. and Sun.) •:»0 to t:30 P. M.
(Ezcept Wed., Sat. and Sun.)
Re«. 22It So. Rldgeway Ave. Tol. Crawfard 8440 If aa aaawer — C aR Ao«Hn 5700
i BARETINCIC & SOK j
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHN3TOWN, PA.
MMIMMMMMt>#IMH»i
A Yugoslav Weekly Devoted to th«		EDUCATION
Interest of the Workers	TiTi / if i y ■ i \ 11 i y/ i	ORGANIZATION
•	"m J Kc lil Ml l\ Kc M 1	CO-OPERATIVE
OFFICIAL ORGAN OF	i rvi # i ^i j i / \ iY i \v v	COM M ON W E A LT11
J. S. F. and Its Educational Bureau	JL JL VV/ JL>JL> JL JL JLJLVJL^^^	
NO. 1923.
Pukl»H«d W*«kly at 2301 S*. Lmwm4mU A*«.
CHICAGO 23, ILL. July 19, 1944.
VOL. XXXIX.
Luxury Liner Crash Wrecks "Equality" Myth
»Vhen John Q. Worker vvins a badly needed week's vacation he is told that it is his patriotic duty to stay home. *
VVhen "G. I. Jocs" are granted brief leaves to visit folks at home they are privileged to ride crowded day coaches.
But when soft-handed business executivcs travel, a luxury train is r*ady to accommodate them.
That is the big story coming out of the vvreck of the "Santa Fe Chief." crafk streamiiner, as it speeded accoss thc statc of Arizona on Tucsday, July 4.	/
It is a story that adds el6quently to abundant testimony proving that "equality of sacrifice" simply doesn t exist ... in these war days of lcng hours for regimented labor, and record-breaking profits. easc and abundance for the same old favored super-class of owners.
The "Santa Fe Chief" carried 14 cars for only 158 pasaengers— "including," the news stories nonchalantly report, "prominent business men and ftlm officials."
Compare the manner in which theae "prominent people" travel vvith the crowded, stuffy coaches assigned to ordiaary vvorkers. And then ask yourself vvhere, in any phase of American life. equal sacrifice is being made in this era of national crisis.
Wc know of one local soldier vvho vvas going home to bid his folks ffood-bye before embarking for the battlefront.
He stood aH the way from Naakville to Washiafton!
This solider's experience is not an isolated čase. It could be multiplied by thousands. Sueh accommodations are good enough for working class Americans. in and and out of the armed forces.
But vvhen "prominent busines men" travel they must be given comfort . . . and plenty of room . . . and de luxe service , , , on lux-ury linersr	____
Equality of sacrifice? Where is it today?
And vvhere vvill equality be after this vvar ends and unemploy-ment returns to America?
. —The Reading Labor Advocate.
THE MARCH OF LABOR ■SS^i^S That Monetarv Conference
^^^^^^^^^^^^^^ j That the war is a long way from	'
tfat f |«ST LAIV FOA COHCmATiON Of tABOft
pisputbs kas me
/VlAfcftAMP lAtiOf 1676.
being ended vvas indicatcd thc rather startling disclosure that $75,-i 000,000,000 of army and navy con-tracts for combat materiali are stili to be placed.
Tae revclation vvas made by Donald Nelson, hcad of the War Produetion Board, who said that so far $210,000,000,000 of contracU havc been a vvar ded.
1UB A.f cfL dAS 0FF£/AL1Y
ACAMDirVCTt R5R. PRESIDCNT Of THE U.S. ONLV
OMCt ^ LA FOtlETTH W »924:
National Party Conventions Antiquated
National political conventions have outlived their usefulness. The Republican gathering, vvhich has just concluded its laftors in Chicago, w» ao better and no vvorse than the Democratic National Convention which will soon aasemble in the same city.
National conventions of both parties are controlled by political bosses, and the delegates, in the main, look to those bosses for leadership.
The result is that the vvorkers, the farmers and the plain people generally have no voice in the proceedings except as the delegates toss a bone to ttiem occasionally in the hope of vvinning their votes.
It is antirely safe to say that among the delegates vvho attenrffcd the Republican convention, there vvere not 20 vvho could to be said truly representative of either the vvorkers or the farmers. The Democratic vvhich is onw assembled in the same city.
We need a national primary. Men who aspire to the presidency j should not be permitted to hide behind the fietion that they are waiting to be "drafted." They should be compelled to come out in the open and submit their cause to the voters.
That would make it impossible for politicians in "smoke-filled rooms" to pick the nominiees for a great party and formulate platforma so worded as to conceal, rather than reveal, vvhat the party chieftains have in mind. — Labor.
l^Od-vVI
'■V v	■ mmmmn, *
3i,5CO,aoo
19,000,000
[Laso*****
1H£ ATTACKt »UY tONOSOfJ
SUPfOftr toufc FELLOVIRADE-UNiO^STS 8V
6uv i*e imioN'
LA8CL NODOCtS. ThiS £-mEt>JJCW HATUKL
Rusian Soldiers Turn To American Beer
. The high regard ln vvhich American beer is held by Red Army men is cited os follows by Colonel Charles P. Porter. in hia article, "We VVork With Russians," in the New York Herald-Tribune's "This Week Magazine":
"The Russians' indifference to part of our menu was offset by a boundless «ntiiuaiasm for American beer. They shared our GI ratlon of 3.2 beer—pevo, they called it—tvvo cans a day as long as it lastad. General Obrazkov, of the Red Air Force, himself made a special re-quest that the beer supply be con-tlnued, at both Russians and Yankj worked better with the daily re-fresher... On social occaaions, language limitations vvere no handi-cap. General Obrazkov sat in my hut many an even ing and, over cans of beer, we vvould attempt to learn somethtng of each others native tongue "
Be wiae, rather than witty, for much wit commonly hath much froth.—Trenchild.
White Man Crazy
The Oklahoma Farmer-Stockman recently published two pietures. one of a dilapidated house and the other of a washed-away field. The magazine offered a prize for the best essay on the tvvo pietures. Thc first prize vvas won by a Cherokee Indian, vvho wrote this:
"Both pietures show the white man craz.v. Make big tepce. Plow hill. Water vvash. Wind blow soil, grass aH gone. Squaw gone, papooae too. No chuckaway. No pig, no corn, no hay, no cow, no pony. Indian no plovv land. Keep grass. Buffalo eat. Indian eat Buffalo. Hide make tepee, moccasins, too. Indian no make terrace. No build dam. No give a dam. AH time eat. No hunt Job. No hitchhike. No ask relief No shoot pig. Great Špirit make grass. Indian no vvaste anything. Indian no work. White man heap crazy."—The Missouri Farmer.
Looks Like Russia's Big Reserve May Be in
On ali vivar fronts there is triumph for the forces of the United Nations.
More than once this publication has referred to the povvcrful reserve army that Sovict Russia vvas holding in reserve for thc knockout. i It appears novv, that army is in operation and vvill swcep to thc death olovv for the Nazis.
If this is not the Russian reserve army that is plunging ahcad. the most povverful mechanized army in the vvorld, than the vvorse for the Nazis, for it means there is stili another Soviet army in reserve.
Do not forget though. as vve vieviv these things. that the liberatiog forccs of the Allies in Normandy are being of marvelous assistance to the Russian drive. It has developed that the Nazis already have had to puli divisions off the Eastern front, divisions that they could not sparc, in thc desperate cffort to stem the Yank and British tidc svvccping to vvar d Pariš.	for on their solution may depend
Nor are ali thc blovvs struck yet. Hitlcr's fastest plane undoubtedly the fatc of many generations avvaits his orders for transportation to Tokio, but unfortunatcly for him, the Tokio official radio Tuesday stated the war in the Pacific is now in thc decisive sta g o and inferred things are not going well for Hirohito.
It is becoming a very little vvorld for thc vcry little man vvith thc very little mustache.
This is the time vvhen full svving, ali out produetion, inereased and incrcased to the nth degree and thc peak of war bond buying can aid in thc knock out sock. Thc foc is getting off balancc. Let s give those boys wbo have made him that way evcrything that possibly can be produced.
Slacking in produetion postponcs thc day of triumph. Stubbom emp1oying interests responsible for this, vvill do vvcll to hold up their end and stop draggjng their feet.—Minncapolis Labor Revicvv.
Control of the Proposed Global Bank Would Enable a Handful of Big Financiers to Boss World
At Bretton Woods, in the hils of Nevv Hampshire, the representatives of 42 nations are holding a moneta*y conference. Our govemment issued the invitations and, of course, is paying ali the bills.
Tvvo big proposals vvill come before the conference: (1) A vvorld bank That vvill cost about $10,000.000,000 (2) A stabilization fund. That vvill cost about $6,000,000,000. Uncle Sam vvill put up more inoney Ihan any one else, but vvill not control either the bank or thc stabilization fund.	. „
Everyone agrecs that it vvould be niče if dollars, and pounds and ranča, and marks, and rubles, ali had a certain fixed relation to each other. Some experts say it is possible to bring that about. Others insist it can t be done. Wc dont knovv. We dont think the proposition is as important as some poeple think. For examp!e, it isn't as important as providing jobs for human beings after this vvar is over.
The vvorld bank is a horse of a different color. I f that bank is set up and is supportedby the billions in gold Uncle Sam has been hoard-ng, it vvill be stronger than almost any govemment on carth.
In fact. U is not too much to say that the men vvho controlled the bank vvould control the vvorld.
That's vvhere the big international bankers come in. They expect to control the bank and, as a consequence, to have a finger in every important enterprise in every country on the globe.
And they vvill do it ali vvith the people s money. They won't risk a cent. Thcy vvill Just direct the machine and pocket the profits.
Neither American labor nor American agriculture is represented at Bretton Woods, yet labor and agriculture may bc affected more scriously by the decisions made there than any other group. There are four members of Congress, but thafs about as close as the people get to a ' look-in."
Other international parleys *re bei^g held irom time lo limc, They have to do vvith oil, shipping, aviation and a lot of other things Clever gentlemen are endeavoring to form cartels, or trusts, to control theae and other immenae enterprises.
In practically every instance men vvho have a selfish interest in thc decisions to be made are doing the negotiating. The people, vvho ultim-ptely, in one way or another, vvill pay thc bili, have nothing to say.
• That is an extremely dangerous way to decide issues vvhich are of vital consequence to aH of us.—Labor.
Germany and the Atlantic Charter
A DECLARATION BY BRITISH, FRENCH, BELGIAN, ITALIAN, DUTCH, SPANISH, CZECHOSLOVAKIAN AND GERM/CN SOCIALISTS
Now that the defeat of Hitler and his accomplices is no longer merely certain but perhaps im-minent. it is a matter of urgent necessity that Socialist opinion should make itaelf heard about the great problems that vvill face us when the war comes to an end,
IN THE WIND
From THE NATION
The Credit Guide Company of Marshalltovvn, Iovva, is circulating a "patriotic" leaflet advising ali Americans to reject the "most sinister, dangerous, and revolution-ary legislator ever introduced in the American Congress"—the Wagner-Dingell bili. "Do you vvant an 'OPA' to ration your medical care?" the company asks. "Do you vvant to vvade through govemment red tape to secure medical supplies from some bu-reaucratic elerk vvho thinks in terma of cost rather than of your medical vvelfare? (Under similar systems, *only those drugs listed by the govemment can be pres-eribed )" Th« Credit Guide Com-pany derlves a good part of its ln-come from collecting on overdue bills for Marshalltovvn doetors.
Good-Neighbor Note: 3ome mer-chants in nearby nations, Printer^ Ink reports, novv advertise that their goods are not from Argentina.
Columnist Cedric Adams, in the Minneapolis Star Journal, says that delegates, altemates, and speakers at the Republican convention w«re aH schooled to make no menUon of democracy. Repub-lic is the word.
The Washlngton Daily Nevvs sent six reporter« vvith identical theoretical income-tax data to six different deputy collectors ih the Revenue Buildlng in Washington. They came back vvith slx different ansvvers. The returns were $17.39, $6.73. $12 15, $1631, $12 20, and $16.77. Another reporter then vvent to the head of the depart-ment, vvho called in his super tax
cxpert, vvho, after some time, emerged vvith vvhat the chief said vvas the correct ansvver—$19.33.
Advertisement in the Nevv York-er: In vvar as in peace McCaH's is edited directly to the three primat interests of the American Woman—Her Heart, Her Home, Herself.
Department of Censorship: Ac-cording to Editor and Publisher, a human-interest story about a tank driver in Castelforte, vvritten for the Chicago Tribune, vvas held up by the censor. When It finally vvent through, the fact vvas deleted that the G. I.'s vvife back home vvas an expectant mother. Tracked dovvn by an irate conrespondent, the censor cxplained that he cut It out because the Germans vvould be ablc to deduce that the soldier had been home vvithin nine months, and vvould knovv that "newly arrived troops vvere facing them in Roma." The over-realous censor vvas shipped back from Italy to Algiers.
Festung Europa: According to the Yearbook of the Bank of the International Settlements, Ger-many's foreign clearing debts for goods dellvered up to September 30, 1943, reached 54,600 mili ion marks. Credltors ln order of rank were: France, 4,400 mlllion; Hol-land, 4,010 mlllion; Belgium, 3,645 mlllion; the "Protectorate." 2,425 million; lUly, 2,000 million; Den-mark. 1,690 mlllion.
In the Ci«V Hali square of Cop-enhagen the Danish tourist aao-ciation has a little vvooden hut in vvhich it sells lottery tickets A citizen vvent over to one of the many German tanka kept In the square, knocked on the "window,M and asked the astounded soldier,
PLANS THAT SPELL INFLATION
100,000 NEW "VETS" ! ARE ON PENSION R0LLS terms
_ ,	.„ .	a	Opposing legislation increastng
Here s vvhat vvill happen toyou f th€ iong of veterin, of Wopld
if the amendmenU novv proposed to jW||ri l an<J „ from $40 ^ $50
the priče control act go through:
The Bankhead (polltaxer, Ala.) plan on cotton textiles vvill jack clothing prices up to 20%, cost you as consumers $350,000,000 a year. And it'll bc followed by others on other commodities.
The Taft (R., O.) plan to end food subsidies after Juno 30, 1945
monthly, Vetcrans' Administrator Frank T. Hinea told the Senate Finance Committee that already mora than 100,000 veterana of this war have been added to pension rolls.
Hines said Congress had better defer aetion until it knows more about vvhat the results of this war are going to be.
(note, this is vvell after the alec-	———
tion) vvill raiae your food cost. on QUR REPRESENTATION
every item you buy at least 10 per Juft ^ |lluftrtt€ how
0611	1 the Senate took the recent poli tax
The Smith (polltaxer, Va.) plan dobatCt here waa a typicail seene: to vvreck rent control vvill put you | u was mid-aftemoon. Three senat-
right back in the landlord'a not too 1 tender clutchea—and your rent bili vvill go up out of sight.
The Weeks (R . Mass ) plan to let1 priče vlolators plead innocent of intont to defraud vvill make an-forcement impossible, leavlng you at the mercy of every chiaeller.
Put them together and they speli inflation for you and an enormous-ly greater tax bili for you, your children and the fighting men vvho vvill have won the vvar to pay novv and in the future.—The CIO Nevvs.
LITTLE FELL0W PAYS HIS SHARE OF TAXES
Individual income tax coHectlona during the first nine months of this fisoal year vvere mora than threa times as large as in th« same period last year, a Treasury statement re-vealad.
Of th« $12,669,000,000 pald ln, som« $6,436,000,000, or mor« than 40 p«r cent, cam« from payrol1 wlthholding, pretty good lndlca-
ors vvere ln the Senat« chamber. Nlnety-thre« senators vvere aome-vvherc else. Senator Bilbo was speaking. H« vvas th« only senator on th« Democratic sld«. Senator Whlte of Maine vvas vvriting at his desk. He vvas the only senator on the Republican side. Senator C-Danlel vvas occupyftng Vlc«-Pr«si-dent Wallace'a chair 0'Danlel dozed. He knew he would have no ruling to make. Flnaly Bilbo moved to adjourn. 0'Danlel put th« moti«*. It was recorded as passlng by a vrofoe vote, although tto one heard « tolče.	■
tlon that the vvorkers are payin(
Do you seli lottery tickets here?" j their fhare of the war's cost.
A RIWARD TO GI FOR BEING INDUSTRIOUS
A GI vvho had completed his al-loted years of falthful service re-tired vvith a eomfortable fortune of $60,000. He amassed thts large sum through courage, enterprise, initiative, attentlon to duty, faithfulness, 4nllitary efflclency, the careful in-veetments of his savinga—and the death of an uncle who left him $59;999. — From the Stara and Strlpes, London.
The undersigned are of different nationalities, but they are unitod by the same Socialist faith, th« same desire for liberty. democracy and peace. and the same conviction that their ideal can be real-ized only by the union of aH the vvorkers of the vvorld, and that nothing but this union can prevent return to economic disorder, to spiritual decadence, and to war. They have formulated in the pre-sent declaration their opinion on the German problem vvhich certain rccent political incideats have posed in particularly concrete They intend on later oc-< casions to give expression to their vievvs on other cssential problema.
While it is imperative that the stragglc should end vvith a decisive military victory, our con-stant pre-occupation must be to ensurc a just and lasting peace. In the mcantime, no step should be omitted that may lessen Allied casualties and shorten the suffer-ings of the enslaved populations Whether the Germans insist on fighting to the last cartridge vvill depend on their conception of the future vve proposc for them as a defeated nation.
Our negative purposes have been defined vvith thc utmost clarr ity. Every German understands that it is our resolve to destroy thc military povver of the Third Reich, to i m po se permanent dis-armament on thc aggresaors, to punish the vvar criminals and bring the Nazi and Fascist tyran-nies to an end. Until the other day vve had supposed that the positivc purposes of the United Nations vvere embclhed in the Atlantic Charter.' But if, as vve are novv told, Its principles do not bind the Allies ln their dealings vvith the encmy peoples, vve are left with no accepted statement of pol!cy.
No one contends that the Charter vvas addresaed primarily to the enemy. It vvas addresaed to aU mankind. It defined, as the pre-
not be real ized, and the sufferer vvould be humanity as a vvhole and not Germany alone. Thc ideal that "aH the men in ali the lands may live out their lives in freedom from fear and vvant" could not be fulfilled for any of us if wc vvere to deny its application to seores of millions of Europeans and Asiat-ics.
MUST APPLY TO ALL
The first clause of thc Charter ("Their countries aeek no aggran-dizement( territorial or other") means nothing unless it applies to the cnemy peoples. At vvhosc ex-pense, if not theirs, could vve seck territorial aggrandizcmcnt? The crucial second clause:—
They desire to see no territorial changcs that do not accord vvith the freely expressed vvishes of the peoples concerned.
flovvs from the democratic out-look of the vvhole documcnt. It is implicit in the declaration of the last clause that "aH the nations of the vvorld .must come to ttte abandonment of the use of force."
If, as ls novv proposed, indis-putably German populations are to be annexed to Poland "by way of compensation" for loss of territory elsevvhcre—inde«»d, if any popula-tion vvhataoever is to be made to change its national allegiance against its vvill—history vvams us by many precedents that thc reign of force vvill bc perpetuated. That th« Pole« are entitled to re-dress for the cruel vvrongs they have suffered vve should bc the first to proclaim, but to thc in-jurles the proposed act of barter has no relevance.
These proposals for thc aliena-tlon and dismemberment of vvhat ia properly German territory avvaken our gravest fears for the future. Their adoption may frus-trate aH the efforts of German democrats to eradicate extravag-ant nationaliam from their country. WE GO BEYOND
The elementary principles of de-mocracy are not thc end but only the beginning of a good scttle-ment. But if they are violated vvhether at the expense of Poler or of Germans, our advance into a happier future vvill be gravely imperilled.
We mean, as Socialista, to go far beyond th« promise of this
thc vvill of monopoly capital.
This goal vve may hope to vvin only vvhen vve can unite in its pur-suit ali peoples, peasants as vvell as vvorkers, former enemies as vvell as allies, throughout the world. We seek, therefore, to avoid, alike in the conduct of the vvar and in the terms of the settlement, every 'cause of embitterment. That vvas the aim, as wc read it, of the Atlantic Chartcr. It must not be discarded. Kari Ausch, H. N. Brailsford, Julius Braunthal, Louis Dc Brouckere, George Chester, Kari Cscrnetz, Faringdon, Victor Gollancz, J. F. Horrabin, Wenzel Jaksch, Harold J. Laski, Louis Levy, Marthe Levy. Hector McNeil, Lucy Mlddlcton, A Hiflps Oliveria, Oscar Pollak P. Ollcnhauer, Paul Sering, G. R. Strauss, Paolo Treves, Hans Vogel, Leonard Woolf.
UNCLE SAM'S PAYR0LL NEAR3 MILLION MARK
Federal Employmeat Haa Grown Like Topaj, Reports of Tvro U. S. Agencies Reveal
Tho operate the over-grown gov-| emment machinery calls for ncarly as many men and vvomen as are needed to man our navy and more than a third as «nany as are in our army.
A Joint report by the Department of Labor and Civil Service Com-mission revealed that Uncle Sam s payroll personnel numbers 2,797,-000, vvith 312,000 employes statlon-cd at VVashington The latter fig-ures compares vvith 115,000 at the peak of the last World War
Many thousands of these vvorkers are ln navy yards and arscnals and performlng clvllian vvork for the armed serviefes, but that does not explain tbe staggerlng increaae. No one ia able to teli hovv many draft dodgers have connected wlth govemment Jobs, but the number un-doubtedly is larfee.-r-Labor.
Charter. We hope to see the cloae amble put it, "certain common j organization of the economic life	———
principles" on vvhich the President! of an integrated Europe for the NOT SO BAD !
of the United States and the Prime Minister of the United Kingdom "base their hope* for a better future for the vvorld."
If these principles vvere violated in respect of any people what-soever, these noblc hopes vvould
common good of aH its peoples. Freedom from fear and vvant can be secured only by the collective pursuit of full emp1oyment and full produetion. Theae ends vvill be attained only vvhen the control -of the vvhole community supemedos
Many of our local tavemkeepers have adopted an agreeable aystem of diviaion of lebor vvith their guesta. The management abeorba the federal tax and the customers abeorb th« drinks —Howard Bru baker in [The New Yorker.