večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer. j.re. U. 8 V° *n uPravnl*fcvo: Kolodvorsko nlloe štev. 15. — / urednikom no moro govoriti vsak dan od 11 do 12. uro. — Rokopisi «o ne vračajo. — Inaoratl: Šostiitopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav janjt ( ajo se popnat Volja za I«JnblJano v npravništvn: r.a oolo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., *a čotrt leta 1 gld. 60 kr., na mecoo 50 kr., poSiljatov na dom volja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja *a celo ________________________ loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden m oboo 85 kr. Štev. 199. V Ljubljani v sredo, 2. septembra 1885. Tečaj II. 0 povzdigi tržaške trgovine. Večkrat smo se liže bavili, piše „Fremden-blatt", z vprašanjem, na kak način bi se moglo doseči zboljšanje trgovinsko - ekonomičnih razmer Trsta in zraven interesovanih provincij. V tem oz>r» smo zaznainenovali marsikatere predloge, kateri so prišli od udeležene in tudi nepoklicane strani ter poudarjali zanimanje vlade, katera obrača svojo pozornost na povzdigo tržaškega prometa ter se temeljito bavi s tem vprašanjem. Pred kratkim še le smo govorili o posvetovanjih, katera so se vršila v trgovinskem mini-sterstvu gledč predležečih črtežev za uredbo novega tržaškega pristanišča ter se spominali tudi nekaterih predlogov, kateri so se stavili glede naprave dalnje železniške zveze Trsta s severom. Osebito so bili načrti o železnici čez Ture, s katerimi smo se bavili, s katerimi je sicer tudi zahtevanje po Predelski železnici v nekaki posrednii zvezi. Ni dvojbe, da bi naprava tako zvane „druge težaške železnice* za imenovan emporij ne Wla velike koristi, in sicer uže zaradi tega, ker k' se mu s tem povzdignila možnost, da s konkurenco severnih pristanišč izgubljena tla si zopet Pridobi. Na uresničenje te želje se je vedno gle-dalo ter se skušalo doseči, a mnoge predlagane C|te izkazale so se kot težke in predrage, druge Pa bi bile zopet v nevarnost spravile legitimne Pametne interese drugih delov države. Vladi se je konečno posrečilo, z gradnjo |tke proge Trst-Herpelje storiti prvi korak Listek. troklcta! (Roman Spisal Emile Richobourg; po E Vacanovi predo-lavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) 21. „l’i blago Brce!" mislila si ie Ločila, ko je bil Pr7.i»e t°"te lioti večeru nomvr.o uri zapusti gostilnico v °b 0Smi v . , . nemalo zafcudo ffostilni- Jai kalen n. mogel ometi, kako „0f meU g«pa divjo Idejo. * otrokom dalje polovati , zimski noči! Bila je to v istini velika nespametnost; pa Lucila je imela svoje trdne ideje. Nebo je bilo tožno, oblačno, mraz mokroten in silen. Ko dospe v Frčmicourt, prične drobno snežiti. Mati in otrok prideta na pokopališče. Oba poklekneta na enem grobu, potem na drugem. Saeg je zmerom gosteje naletaval. Otrok se je tresel od mraza, njegovi zobci so šklepetali, pa kazal se je veuder srčnega. Mati ga vzame v k zadovoljitvi onih zahtev, za kojih izpolnitev se mestno zastopstvo in večina tržaškega prebivalstva bori uže skoro dvajset let. Da se pri tamošnjih krajevnih in trgovinskih interesih za bodočnost velike koristi obetajo in da more ta pohlevna železniška pot postati izhajališče važni železniški cesti, razvida se iz spomenice, katero je uže po treh prej izišlih knjižicah prometno politične vsebine znani mestni odbornik in deželni poslanec gospod Cezar Combi sestavil ter zdaj poslal v javnost. Pisatelj najprej opozarja, da Trst zaradi svoje geografske lt-že nikdar ne bode na zapadu mogel zavzimati vladajoče stališče in da tudi delovanje na to, da se železniški promet z vzhodom pomnoži, ne bi za delj časa prineslo posebnega uspeha in dobičku, in on je torej mnenja, da se glavna pozornost ne bo posebno obračala na to. Za Trst najugodnejša in najnaravnejša prometna pot je po njegovem mnenji pot od Trsta naravnost proti osrednji Evropi in proti severu. Samo če si ogladi to ozemlje, sme upati Trst na zboljšanje svojega zdanjega položaja, ker bi se s tem vsaj konkurenca severnih pristanišč, katera se še zdaj čuti celo do vrat Trst, mogla konečno odpraviti. Razen tega preti resna nevarnost od dogradnje srbsko-turške železniške Črte do Soluna, kateri se treba nasproti postaviti, če se hoče zabraniti, da ne pride v škodo tržaško tržišče, kakor tudi trgovinska mornarica in nič menj ogerski Lloyd. Da se ta prepreči, nikakor ne zadostujejo več nastajajoča direktna železniška pota skozi Bosno, na jedni strani skozi Dalmacijo k jadranskim prista- svoje naročje, pokrije ga tako dobro kolikor možno s volnenim shavvlom ter krene proti Ter-roise. Ko dojde skozi vas, pride jej v misel, da bi tu prenočila. Pa strah, da ne bi je spoznali, žene jo dalje. Uže utrujena in brez sape, hoče, da bi otrok korakal poleg nje; pa otrple nožiče ga več ne nes6. Zatorej ga vzame zopet v naročje. Tiho je jokal. Na to začne tudi ona jokati. Spoznala je bila svojo neprevidnost! Sneg je naletaval zmerom gosteje; silen veter ga je gnal čez zemljo. Ubogi Lucili se je sneg kadil v oči, da jej je jemal vid; a besneči vihar jo je zaganjal zdaj sim zdaj tj&. Stopala je le z velikim trudom dalje. A kmalu upešajo zadnje njene moči v borbi z elementi. Nesrečnica je čutila, kako jej otrok drhti vsled mraza; slišala je njegovo ječanje, katero jej je rezalo v srce. Skušala je gledati tjii pred s6, pa videla ni nič druzega kakor brezkončno zapuščeno opolzlo pot: nobene hiše, nobenega človeškega bitja, nobenega zavetja! Strah jo prešine. Zdajci otrok zakriči, i'a kar ona od strahu isto stori. Pritisne ledeno obličje otrokovo na niščem in na drugi strani k turškim železniškim zvezam. Največje važnosti je, da omrežje državnih železnic, katero se razširja od nemško-česke meje do Save, od Dnjestra do Bodenskega jezera, pride na jugu do morja ter tako najde prav za prav še le naraven konec. Sredstvo v dosego tega smotra je deloma uže tu, in sicer v mali progi Trst-Herpelje in v delni progi istranske železnice do Divače. Trebalo bi le še izvesti uže zdavna nameravan črtež, naj se dogradi samo 88 kilometrov dolga zvezna črta Divača-Prevalje-Loka od Besnice čez Ljubelj v Celovec, in druga tržaška železnica bi bila gotova, in sicer v rokah države. Vlada je vsekako na podlagi zakona o železnici v Ilerpelje dobila pravico, da se sme za neko letno odškodnino neovirano posluževati južno-že-lezniškega tiru za progo Divača-Ljubljana, s čemer se zveže severo-zapadno državno železniško omrežje s tržaškim pristaniščem, a ta pravica je vender le pogojni pripomoček in dogradba obeh gori omenjenih kratkih zveznih črt bi splošnim interesom vsekako bolj ugajali, ker bi dajala korist posebne državne železnice od severne češke meje doli do zaliva Muggie. In zato bi po mnenji Combijevem ne trebalo več stroškov, nego za progo Divača-Loka, to je okroglo 9, in za železnico čez Karavanke okolo 11, vkupno torej 20 milijonov goldinarjev, v tem ko bi Predelska črta in črta čez Ture vsaka najmenj toliko stala in bi se vender ne stekala v prvo trgovinsko pristanišče v državi. svoja ustna ter je obsipava z mrzličnimi poljubi. — »Spati, mama!“ zamrmra otrok tiho. Ona divje zastoče: „Jaz sem prokleta!" . . . Zdaj si sname po polnem svoj shawl in volneno svojo ruto za na glavo. V to stvar povije otroka. Ona sama ostane brez brambe, akopram ji sneg naletuje v.vratne gube, tam se jej taja ter jej ledeno po hrbtu in prsih kapa! Naenkrat jo strese velik mraz. V ušesih jej zabrni kakor daljno zvonenje. Nje oko oslepi in vidi rudeče iskre. Strah jej segne v globelje srca. Bala se je namreč, da umre. Zdajci poskusi globoko zasopsti, potem zakriči dvakrat silno: »Pomagajte!" Vihar razpihne ta klic. Še par omahujočih korakov — potem se jej kolena všibe. Hropeč zajoče: „Prokleta!“ A oua ne pusti iz rok svojega otroka, da-si se trda zgrudi čez pot. Mali se probudi vsled padca ter glavo pomoli iz svojega zavoja. Ko ugleda svojo mater nepremično v snegu ležečo, silno zavpije, pa tudi njegov krik ni našel odmeva! . . . Pa kakor da je jeza nebeška uže nasičena, prestane snežiti in vihar poneha. Po isti poti pripeljeta se dva dobro zavarovana voza. Konji so bili močni, pa trudni in slabo Poročilo o kopališčih na Kranjskem v letu 1884. Kopališč imamo na Kranjskem pet, in sicer v Toplicah pri Novem Mestu, v Kameniku, v Mediji (Gallenegg) v okraji litijskem in dve na Bledu, gg. Riklija in Mallnerja. Število vseh gostov bilo je v letu 1884 — 2022, in sicer v Toplicah 993, na Bledu v kopelih g. Mallnerja (Mallnerbrunn zvanem) 858, pri g. Rikliju 81, v Mediji 65 in v Kameniku 25. Med temi bilo je 1049 gostov iz Kranjske in 973 iz druzih kronovin Avstrije ter inozemstva. Največ tujcev bilo je pri g. Mallnerju: 773, iu sicer iž' Koroške 54, iz Štajerske 26, iz Primorja 28, iz Spodnje Avstrijskega 128, iz Gorenje Avstrijskega 72, iz Moravske in Šlezije 12, češke 22, Dalmacije 2, Poljske 19, Ogerske 184, Hrvatske 54, Nemčije 76, Rusije 3, Italije 10, Francoske 28, Angleške 37, Bavarske 18. 85 bilo je domačinov. Pri Rikliju bilo je 11 domačinov, 39 iz druzih pokrajin Avstrijske in 31 inozemcev. V Toplicah pri Novem Mestu bilo je domačinov 888, 104 iz druzih pokrajin Avstrije in je-den iz Amerike. V Kameniku bili so trije Kranjci, 9 gostov je bilo iz Gorice, 6 iz Trsta, 2 iz Beča, 2 iz Koroške, 2 iz Rusije in 1 Prus. V Mediji bilo je 62 Kranjcev in 3 Štajerci. Povprečno število gostov znaša 405. Kakor razvidno ima največe število tujcev kopališče Mall-nerjevo na Bledu, razmeroma najmanje v Toplicah, Vzroki so jasni. Kadar dobimo dolenjsko in železnico v Kamenik, opomogli si bota gotovo tudi te dve kopališči in dohajalo bo več tujcev. Število tujcev se pa do sedaj dviga le polagoma — in povprečna prirast v primeri s prejšnjimi leti ni posebno znatna. —c. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Več nemških listov bavi se še vedno s sestankom avstrijskega in ruskega cesarja v Krome-riži ter hote vedeti, da so se tam sklepale važne reči za Evropo. Kake reči, o tem ne vedo povedati. Dunajski dopisnik v „Times“ vender pripoveduje, da je Avstrija dala Rusiji zagotovila, da bode ona v slučaji vojne med Rusijo in Anglijo vporabila vse svoje moči v to, da ostane Turčija nevtralna. Angleški list „Standard“ pa zatrjuje, da prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo ne more biti dolgotrajno, ker so njijini interesi različni. „N. fr. Pr.“ poroča, da pride dozdanji predsednik državnega zbora, dr. Smolka, dne 15. t. m. na Dunaj, da prevzame posle državnozborskega predsednika. Po poslovnem redu ima namreč stari predsednik poslovati do prihodnjega zasedanja. podkovani, tako da so le počasi krevsali dalje. Oba voza sta bila imovina glumačev, kateri so, prihajoč iz nekega letnega semnja, bili napoteni v Gray. V prvem vozu so bili možje, žene in otroci vse vprek, zaviti v stare plašče, raztrgane odeje, v živo pisane krpe; nekateri so ležali na tenkih žimnicah, drugi na goli slami. Bila je to čudna mešanica mladih in starih, bolj grdih kakor lepih obrazov, s skrbipolnimi in temnimi ali trudnimi pogledi. Bili so to obrazi, na katerih se je zrcalila globoka žalost ali glupa veselost: družba pod poveljstvom bede. A ni se vsa truma vozila. Dva moža sta bila izstopila ter stopala naprej, z rokami v žepih, z glavo proti vetru obrneno, tik pred sopihajočimi konji. Hodeč sta kramoljala, ter oba zabavljala nad tožno jima usodo. Starši je bil Pavliha, norčevalec v družbi, isti, kateri je od tega brce, od onega zaušnice dobival, pri tem različne obraze delajoč, krčeč se, ječeč ali smijoč se. Drugi, visok mladenič pri petindvajsetih letih, igral je prve uloge. Imel je brke ter kratko ostri-žeue lase. Pouličnjaki v Liberci hoteli so maščevati dogodke v Kraljevem Dvoru; zbrali so se v petek pred češko „Besedo“ ter pobili več oken. Bili so to večinoma individuji iz delavskih krogov, kateri so hoteli izbruhati svojo jezo j roti drugi, češki narodnosti v deželi. Napali so na ulici tudi jed-nega črkostavca ter ga pretepli. Morala je policija krepko poseči vmes ter zabraniti dalnje izgrede, in posrečilo se jej je tudi preprečiti jih. Pričele so se stroge preiskave. — Poslancu dr. Trojanu došel je iz Liberca o teh dogodkih naslednji telegram: „Tri dni uže se liberškim Čehom brez povoda preti doma in na cesti, napadajo jih ter pretepajo. Včeraj so se zopet na več krajih Čehom pobila okna z dva. do tri kilograme težkimi kamni. Policija nima moči, prosimo brze pomoči." Dr. Trojan oddal je telegram kompetentnemu uradu. Volitve v srbski cerkveni kongres izpale so zelo ugodno za radikalce. Med petdesetimi voljenimi civilnimi zastopniki je 44 radikalcev; med duhovenskimi zastopniki pa so bili izvoljeni 4 radikalci. Vkupno imajo radikalci 31 glasov večine. Tujo dežele. Iz Berolina se poroča, da se nemški državni zbor snide v meseci novembru. V tem zasedanji predložil se bode tudi zakon o poštnih hranilnicah. Nemčija poslala je uže odgovor Španiji gledč Karolinških otokov. V tem odgovoru Nemčija odločno odreka Španiji vse pravice do Karolinških otokov; ob jednem pa tudi bolj pohlevno apeluje na prijateljstvo med tema državama ter meni, naj bi se ta zadeva poravnala mirno. V odgovoru pa je Nemčija toliko previdna, da se popolnoma ogiblje črhniti le kako besedico, da si je uže osvojila te otoke. »Pol. Corr.“ poroča, da se je prostovoljno oglasilo uže mnogo častnikov, kateri hote iti kot italijanska ekspedicija v Massauah; ta ekspedicija brojila bode 1200 mož, a zdaj oglasilo se je uže mnogo več prostovoljcev. Med Španijo in Nemčijo še vedno niso razmere poravnane glede Karolinških otokov. V Madridu ponavljajo se skoro vsak dan po ulicah demonstracije, pri katerih se protestuje proti nemški osvojitvi. Nemški listi pa skušajo dokazati, da Karolinški otoki niso bili nikdar španski, da jih niti geografi niso smatrali za španske. Razen tega hote pa nemški listi Špance tudi preveriti, da niso Karolinški otoki nikake vrednosti, kar pa se ve da istina biti ne more, ker bi se inače nihče zanje ne potegoval. Novo brazilijansko ministerstvo dobilo je od zbornice nezaupnico. Na to naznanil je mini-sterski predsednik, da bode razpustil parlament. Vršile se bodo torej nove volitve, in po novih vo- Njegov tovariš Pavliha pa je bil nasprotno gladko obrit in je imel dolge lase, ki so mu padali na tilnik. Mladenič je bil ponosen, zadovoljen sam s seboj, domišljav; Pavliha pa je bil videti pohleven, boječ, obupan. Nekaj kakor grenkoba je ležalo okolo njega ustnic, a v mrklili očeh tožna senca. Da-si je nesrečnež uže globoko bil pal: vender nekaj človeškega bilo je ostalo v njem. Govorila sta o pomanjkanji in bedi, o nespo-znanem geniju ter o nehvaležnosti sveta. To vedno razpravljajoč zaslišita naenkrat kričanje otroka, ki je klečal poleg svoje matere, ki se nič več ganila ni. 22. Konji so zavohali, da se na deželni cesti nekaj nenavadnega vrši; nastavljali so ušesa, glasno sopli ter nazadnje obstali. Pavliha in njegov spremljevalec sta uže bila pri otroku, kateri je še zmerom milo kričal. Ona dva zagledata ubogo Lucilo, katera je bila otrpnela in se več ganila ni. Vzdigneta jo, da se osvedočita, ali je mrtva, ali ima še iskro živenja v sebi. Pavliha, kateri je opazil, da je nosila usnjeno I litvah se najbrže dozdanji konservativni kabinet ne bode mogel več obdržati na vladnem krmilu, na njegovo mesto pride liberalno ministerstvo. Razne vesti. — (Nenavadna poroka.) Pred kratkim vršila so jo pred dunajskim magistratom civilna poroka v zelo nenavadnih okoliščinah. Nek trgovcc, in sicer kristijanske vere, živel je prej namreč več let na Nemškem in se je tam tudi poročil z neko judinjo. Pozneje nasolil se je na Dunaji in tukaj reklo so mu je, da ujegov zakon v zmislu avstrijskih postav ni veljaven in da so mu zna prigoditi, da njegovi otroci ne bodo za njim podedovali njegovega premoženja. Zat6 dal se je z nova, in sicer civilno poročiti. Kar pa je posebno nenavadno bilo pri tej poroki, je to, da sta bila za pričo dva unuka poročencov. — (Pod vlak prišel.) Dne 27. m m. storil je nek popotnik, ki se jo peljal z vlakom, med Dunajem in Payorbacliom na strašen našin konec. Ko pride vlak namreč do neke postajo, skoči ta, predno se je vlak še vstavil, z voza, a tako nesrečno, da je prišel pod kolesa in je šlo še nekoliko voz čezenj. Baztrgalo ga je na drobne kosce, koje so raztresene izpod voz pobrali. Kakor so pripoveduje, bil je ponesrečeni nek brivec in jo zapustil udovo in sodem nopresKrbljenili otrok. — (Grozni umori v Mainzu.) Iz Mainza poroča so z dno 28. avgusta: Včeraj zjutraj našli so delavci ob ltoni človeško truplo. Odsekani sta mu bili obo roki in obe nogi, katerih nikakor niso mogli najti. Iz tega sklepa so, da so jo zločin izvršil kjo drugje, in da so jo truplo tja preneslo. Komaj pa se jo začelo razburjenje, ki so jo vsled tega bilo v veliki meri polastilo mostnega probivalstva, polcgati, uže so je raz-nosla vost o drugom groznom umoru. Dobili so namreč strašno razmesarjeno soprogo nekega črovljarja v njeni sobi. Vrata so bila zaprta in jo policija morala vlomiti. Krvi bilo jo po tleh in po stenah polno, in pod postoljo stal jo s krvjo napolnjen lonoc, iz česar bi so sklepati dalo, da so grozodejci nesrečnico klali. Kedo da jo to in ono grozodejstvo doprinesel in ali j0 oba zločina izvršil jodon in isti liudodoloc, so šo no ve. Sum pa leti na nokega črovljarja in njegovega pomagača, katera sta v isti ulici delala. Pred ta večer slišali so sosedje prihajati iz sobe umorjeno strašen krik, a kor to ni bilo ravno nič nonavadnoga, jim tudi na misol ni prišlo, da bi so bili pobrigali, kaj jo bilo vzrok onemu kriku. Policiji bodo so nedvojbono posrečilo priti na sled storilcu. — (Ženski dvoboj.) Iz Vontimiglie se z dnč 22. m. m. poroča: Včeraj zjutraj stali sta si v vili Angloža Hainburyja dve gospe v dvoboji nasproti. Orožjo, s kojim sta se bili razsrjeni Evini hčeri, bili sta dve dobeli — palici. Povod temu dvoboju ni prav znan, a sluti se, da sta si dami sporekli pri igri, kakor so to tolikokrat prigodi tudi pri moških duelantik torbico čez ramo, sname jej le-to ter si jo sam obesi čez ramo. Trije možje skočijo z voza ter na povelje vodje, kateremu je bilo ime Croquefer, položijo Lucilo z otrokom vred na voz k ženskam, katere koj oba ponesrečenca povijejo in nekoliko ogrejo- Lucila je še živela; menili so pa vsi, da jej zadnji vzdih plava uže na ustnih. Pridno drgnenje in par kapljic žganja, pomagalo je, da je prišla malo k sebi, pa ostala je kakor slepa in gluha. Zdelo se je, da jej je telo omrtudeno, le malo se je gibalo. Mali Leon, kateri se je bil malo pogrel, za-spal je med nogami kosmatinastega ovčarskeg" psa, kateri mu je z ginljivo stanovitnostjo X\1$ obrazek in ročice. Dva moža iz družbe morala sta menjav^0 korakati pred vozom, da sta konja poganjala. denič in Pavliha sta bila sedaj tega proštu: p! vstopi v prvi voz. Pavliha, kot manjši ll,TlC ’ moral se je zadovoljiti z dekoracijskim vo*om; JCI se vgnjezdi med šatorskim platnom, vitež imi. vo“ ranami, hrastovimi gozdi in podijsk>nli atami. Bil je inehkočuten človek in mislil je še nekaj časa na žalostno najdbo. Pi i tem pa se spomni Kakor trdijo priče, tolkli sta se gospe z veliko raz-jarjenostjo, vender navzoči zdravnik po končanem dvoboji ni imel posebno mnogo opraviti, kajti kri ni prehudo tekla. — (Zelo tolažilno.) Bolnik: »Gospod doktor, Pa je tudi res, da jo operacija brez vse bolečine?11 • Doktor: »Gotovo za bolnika, a za nas zdravnike ne, mi smo pri taki operaciji vselej strašno razburjeni. — Bolnik: »Kako to?“ — Doktor: »No tako, ker se nam v sto slučajih komaj jedenkrat srečuo ir.ide! “ — (Čudna želja.) »Oh, rajši bi si bil nogo zlomil, kakor da sem si hlače strgal!" — „Na na, je to mogoče?" — n']'o je tako, ljubi prijatelj: zdravnik še malo na denar čaka, a ta sitni krojač ga ioče takoj imeti." Domače stvari. (Odlikovanje.) Prosvit.li cesar podelil je omandantu okrajne žandarmerije Ivanu Untor-i a i n e i j u sreberni križec s krono v priznanje njo-govih zaslug, ki si jih je pridobil v službi. c' *n kr. visokost gosp. fcgm. nadvojvoda Rainer) pripelje so du6 7. t. m. ob 3. uri Popoludne z južno železnico v Ljubljano ogledovat tukajšnjo brambovske čete. Nj. ces. visokost nastanil so bode v hotelu »pri Slonu". — (Dolenjska železnica.) V „T. T.“ so poroča iz Ljubljano: Trasiranjo dolenjsko železnice, katera se bode imenovala »Cesaričino Štefanije železnica", dokončano. Začetek tako dolgo zaželjeni gradnji železnice jo toroj storjen. — (Ifrajcarska podružnica »Narodnega ^°ma“) z vesoljem konstatuje, da so krajcarske knji-J,lco med poverjonike precej pridno razpečavajo in da jo uže tudi otvorilo dopošiljanjo skupljenih denar-Jev- — Doposlalo so jo namreč prvili 12 gold. s knjižico št. 10 (poverjenik gosp. J. M. iz Zagorja — čast marljivemu nabiralcu — vivat scqucns I). Laskavo je čitati med doplačevalci v tej knjižici tudi imena do-plačevalk in oživila se nam jo pri tem skromna nada, da se morda vender začno domoljubni krogi nežnega spola šo posebno zanimati za koristno in lepo našo idejo ter da so nam dojanski pridružijo k sodelovanju bodrilno in navdušovalno. — Razen od krasotic naših nadejamo pa se tudi prijaznega odziva od narodnih naših čitalnic — onih malih srodišč, ki po slovenski zemlji raztresena širijo, netijo in reprezentujejo probujeno narodno zavest. — Upamo, da jih vidimo kmalu tudi na našem torišči. (Denar in oglasila za poverjeništvo pošiljati jo gosp. dr. Jos. Staretu, blagajniku »Narodnega Doma" v Ljubljani.) — (Občni zbor »Narodno Šolo", društva v Podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu, bode dno 9ga septembra 1885. leta ob 6. uri popoludne v mestni korani s sledečim vzporodom: 1.) Ogovor prvomest-n'kov. 2.) Poročilo o odborovem dolovanji v XIII. družnem lotu. 3.) Pokladanjo društvenega računa in ®s°jene torbice, katero je mladi ženi snel, ne da | ga bil opazil tovariš. Resnično, tu je ležala pri nJem. Ni bila ravno zelo napolnena, pa vender P» ecej teška. Potresejo. Radovednost se mu vzbudi. oibica jo bila zaprta, pa na ključarnici ležal je ključek. Hipec se obotavlja, potem jo odpre. Nekaj 1,111 je pravilo, da ne dela prav. Pa radovednost u ozega vlačugarja je veča od njegovega čuvstva 1-okoV'tmh- Ker bila velika tema, potiplje z £1 S,T" zamrmra ^enarne stebričke. »Saj stebriček ter ga potehta si- „To mora biti zlato!" in nr'xf" e^k je", misli ter meril njihovo dolgost. Ni več !i7h Je stel,r‘f'ke Navzlic mrazu pokažejo se debela potne^1 ^ na njegovem čelu. Mrzlica ga je tresla. 'Tren^k se ne gaue, tiščeč odprto torbico na svoje 'prsi »Zlato!" zamrmra. »Kup zlata, premoženje!« zopet spreleti dihtenje njegovo telo. »Nobeden ni videl, da sem torbico snel ženi z rame. Otrok je premajhen, da bi o tem kaj vedel, kaj govoril. Če žena umre, kedo bo kedaj kaj izvedel.... Zlato je moje!" (Dalje prihodnjič.) imenovanje pregledovalcev računov. 4.) Volitev 9 odbornikov. (Funkcijonarje voli odbor sam.) 5.) Nasveti. Odborniki »Narodne šolo" za leto 1884/85 so bili: Stegnar Feliks, prvomestnik; Praprotnik Andrej, podpredsednik; Močnik Matej, blagajnik in tajnik; Borštnik Ivan, Govekar France, Podkrajšek Henrik, Praprotnik France, Tomšič Ivan, Žumer Andrej. — V četrtek dne 10. septembra 1.1. zboruje tudi v mestni dvorani: »Vdovsko učiteljsko društvo", a za njim »Slovensko učiteljsko društvo" z običajnim dnevni redom. — (»Narodna Šola",) društvo v podporo ljudskih šol in učiteljev s sedežem v Ljubljani, razglasilo je ravnokar računski sklep za XIII. opravilno dobo. Dohodkov jo bilo 1677 gld. 17 kr., stroškov pa 1G32 gld 55 kr., blagajnični ostanek v gotovini znaša 44 gld. 62 kr. Pri sklepu računa ima torej društvo poleg ostalega šolskega blaga gotovine 639 gld. 62 kr. Tako ugodnega prometa menda to društvo ni še imelo v vsej d6bi svojega obstanka; to pa se je posebno zahvaliti visokodušnim podpirateljem, kajti letos znašali so dobrotni doneski 1003 gld 98 kr. Naj bi to blago-tvorno društvo dobilo še vedno več dobrotnih podpira-teljev! Blag njegov namen zasluži pač vsestranske podpore. — (Duhovenske spremembe vlavantinski škofiji.) Premeščeni so gg. kaplani: Vinko Bauman k sv. Antonu v Slov. Goricah, Matija Kelemina v Slivnico pri Mariboru in Gregor Hrasti v Hoče. — (Pasijonske predstave.) V deželnem gledališči vršile se bodo jutri, v petek in nedeljo pasijonske predstavo trpljenja in smrti Jezusovega pod vodstvom g. Ed. Alleschove družbe, ki sestoji iz 30 oseb starobavarsko pasijonske družbe. Družba je jako dobro izvežbana ter ima prav krasno opravo. Program je zolo obširen in zanimljiv. Nadojamo se, da ne bode nihče zamudil udeležiti se teh predstav. Gospod Allesch dal je na mnogih krajih predstave, in povsodi bil pohvaljen in odlikovan tudi od visokih gospodov. Natančnejši program poved6 na voglih prilepljeni plakati. — (Tatvina.) Neznani tatovi ukrali so pred-včeranjim po noči v Koslerjevem gradu v Spodnji Šiški tri konjske opravo, vredne 70 gold. — (Ponesrečil se.) Iz litijskega okraja poroča se nam z dne 27. avgusta: Včeraj dobili so 681etnega Valentina Deboljaka iz Tonetiš v ondotnem potoku mrtvega Kakor se pripoveduje, šol jo ta prej šnji dan na večer, ko so jo uže tema delala, čez zelo ozko brv, ki nima nobenega držaja, in je pri tem padel v vodo. Voda je ondi sicer lo pol metra globoka, a padol je vznak tor zapletel so tako v vejevje ob bregu rastočih grmov, da se ni mogel iz njih izmotati in je na ta način utonil. — (Strela udarila.) Iz Borovnice piše se nam z dne 29. avgusta: Danes zjutraj ob tri četrt na sedem treščilo jo v kozolec Ivana Telbana iz Dol. Poslopje zgorelo je v kratkem času z vsem, kar je bilo notri. Škodo coni pogoreli na 3000 gold. Zavarovano poslopje ni bilo. — (Strola vola ubila.) Iz Nove Vasi na Notranjskem se nam piše: Dne 29. m. m. okolu devete uro predpoludnom treščilo jo v hlev posestnika Ivana Bovho v Silcah, no da bi bilo poslopje zažgalo. Pač pa jo strela zadela jednega vola in ga usmrtila. Vol bil je vreden 160 gld. — (Na mariborskem učiteljišči) se jo vsicd ravnokar izdanega ministerskega odloka štovilo obligatnih ur za slovenščino povišalo od 2 na 4 ure. Narodno - gospodarstvene stvari. Vremenski pregled za mesec avgust 1885. Priobčil Ferd. Seidl. Moseca julija nadvladal je v vremenskom oziru po zapadni in srednji Evropi visoki zračni tlak s svojimi posledki, ob robu njogovoga področja pa — daleč od nas — pomikale so se depresije. Slično razmoro ponavljal je avgust, le da so se vršile v ožjom okvirji, in so zatorej monjavo tudi naše domovinsko pokrajine dosegle. V resnici nahaj emo ob nastopu avgusta šo barom, višino prejšnjega mosoca. Njeno jedro obsegalo jo Far-Oerske otoke. Pomikala so je proti vzhodu ter 8. dan zapustila Evropo. Pred seboj je rinila barom, nižino, ki je 1. avgusta taborila nad Vzhodnjim morjem. Koj za hrbtom je barom, višini sledila zopet nižina (od 5. do 10. dne) tako, da so tisti kraji zpored prišli iz področja ciklone v anticiklono in zopet v ciklono. To vse se je vršilo večinoma v severni polovici Evropo. V jugu nahajemo po-četkom avgusta barom, višino počasi odhajajočo čez Malo Azijo; za njo je koračila nižina od Balearskih otokov nadalje. Šesti dan meseca prijavila se je nova anticiklona (barom, višina) s središčem nad Španijo, 10. dan zasedla je uže Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Balkanski poluotok — na Kranjskem smo imeli visoki zračni tlak 764 mm. — sredi meseca pa se je ob Uralu poslovila od Evrope. Vzporedno višini koračile ste dve barom, nižini jedna za drugo od zahoda Irsko nadalje. Druga njiju je bila za Angleško viharna; kajti barom, stanje je upadlo do 735 mm.! Še je bila imenovana anticiklona ob Uralu, ko se je uže nova oznanila ob zahodu Irske 13. dan. Baš sredi meseca segla je daleč čez Avstrijo — na Kranjskem je tedaj zračni tlak vspel se do vrhunca za avgust: 767 mm. — potem pase je obrnila proti severovzhodu ter 24. dan nad Peterburgom odšla. Od 13. do 17. dne spremljala jo je ob levem robu spredaj depresija, ko pa je anticiklona proti Severji krenila, bila je barom, nižina na južno stran po-tisnona. Zatorej nahajemo njeno jedro 20. dan nad Nizozemskem, od tod se je pomikala proti Rusiji in je 29. dan čez Peterburg odšla. Uže 18. dan je prišla druga, mala barom, depresija do Italije, bila je 21. in 22. nad Istro in severno polovico Adrije ustanovljena ter je ovirala s svojim oblačjom Triglavu pogled na morje. Zadnjikrat je 24. dan na kontinentu bivala, in sicer nad Balkanom. Od 18. do 24 ste bili tedaj vedno dve depresiji nad srednjo Evropo in tretja je bila deloma v južni soseski. Od 25. do 28. dne vladal je precej enakomeren zračni tlak (760 do 764 mm.) nad srednjo Evropo; jedro barom, višino pa je bilo uže od 21. nadalje nad zahodom Irske ustanovljeno in je tam skoro vstrajalo do konec mesoca. Zelo vplivna je postala depresija, ki se je 25. dan od Atlantskega morja sim približala Biskajskemu zalivu (755 mm.) Precejšnji zračni tlak nad srednjo Evropo oviral je nekoliko dnij njeno pomikanje; 29. dan pa je bila zolo znižana (745 mm.) na južno Francosko došla ter je uže segala na jedni strani do Irske, na drugi preko Avstrije do Črnega morja. Donesla je vihar, močne nevihte in dež Francoski, Švici, zahodni Nemčiji, gorenji Italiji, jadranskemu obrežji in Kranjski. Drugi dan (30.) bila jo deprosija uže nad Avstrijo došla, in danes 31. avgusta uže zapušča njeno središče meje našoga cesarstva, pomikajoč so proti Rusiji. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Višnja Gora, 1. septembra. Volilni shod prav dobro obiskovan. Volilci sprejeli Šukljejev obširni govor z živahnim odobravanjem. Praga, 2. septembra. Cesarsko pismo, pisano dnč 1. septembra v Plznu, do namestnika izreka češkemu prebivalstvu, osebito plzenskemu, zahvalo za pojave neomahljive udanosti, ljubezni in zvestobe. Berolin, 2. septembra. „Nord. Allg. Zeitung" pravi, da so poročila listov o iztiravanji pruskih podanikov iz ruske Poljske pretirana, ali po polnem neresnična. Od novega leta do začetka avgusta se je sploh iztiralo samo 113 inozemcev, med temi Gl Nemcev, ker ali niso imeli potnega lista, ali so bili brez dela ali pa so bili vlačugarji. Nekateri so bili iztirani tudi zaradi tega, ker so se udeležili delavskih demonstracij v Varšavi. Madrid, 1. septembra. Tu sim došla nemška nota ugovarja, da bi Španija imela kake pravice do Karolinških otokov, ter apeluje na prijateljstvo Španije; da je Nemčija zasela Karolinške otoke, nič ne omenja. Pariz, 1. septembra. V Marseillu umrlo je včeraj 28 oseb na koleri. Telegrafično borzno poročilo v. dn£ 2. septembra. gld Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................... 82 95 » > » » srebrn........................... 83 50 Zlata renta.............................................109-10 5°/0 avstr, renta......................................... 100 05 Delnice n&rodne banke.....................................871' — Kreditne delnice........................................ 287'75 London 10 lir sterling.....................................124 40 20 frankovee............................................... 9 88 Cekini c. kr............................................... 5 • 88 100 drž. mark...........................................61'05 T«j ei. Dnž 31. avgusta. Pri Maliči: Springer, lastnik časopisa, in Angel, trgovec, z Dunaja. — Schrotter, c. kr. lin. nadkomisar, iz Brna. Mallessovich, uradnik, iz Dubrovnika. — Purkhardhofer, zavarov. uradnika vdova; Cambiagio, zasebnica, z rodbino, in Brichta, zasebnica, iz Trsta. -— Baronovka Ro-ner iz Kranja. — Pfeifer iz Leskovca. Pri Slonu: Haag z Dunaja. — Poclier iz Badena. — Za-bransky, zasebnica, z rodbino, iz Prage. — Weiss, trg. soproga, iz Travnika. — Ha.iler iz Trsta. — Kovacco, trgovec, s sinom, iz Šibenika. — Novak K. in J. iz Zagreba. •— Skalak, urad. soproga, iz Karlovca. •— Winter, žitotržec, iz Koprivnice, — Dr. Pukelj, c. kr. sod. pristav, z rodbino, iz Maribora. Pri Južnem kolodvoru: Werdmiiller s sestro in Strauss, profesor, s sestro, z Dunaja. — Holzinger iz Gorice. — Pregenzer iz Pulja. — Lerchner, uradnik, s soprogo; iz Ljubljane. Meteorologično poročilo. a CS Q Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 1. septbr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733 84 733*07 735 46 12 6 16 0 12-4 vzh. sl. jvzh. sl. bzv. obl. dež 600 dež Umrli so: Dne 1. septembra. Josip Matbeusche, hišnik, 65 L, Karolinška zemlja št. 8, krvni nirtvud. Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo; daljo salicilno ustno vodo, aromatična, vpljiva oživljajoče, zaprečt pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 volika steklenica 50 kr., (.115) 8 salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpljiva zelo oživljajoče in napravi zobo blesteče bele, a 30 kr. Blago za ženske možke obleke I za I jedno obleko ^ * le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti 310 metrov I za S'ld- 4>96 iz dobre ovčje volne; J » > 8,— j> boljže » » 10,— » fine » » 12,40 » jako fine » » Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-ših bojah, najnoveje za gospejne suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40. Črni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper dež in oblačila. Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča Ustanovljeno Jan. Sttafsii • 1866 — fa/torišlca, zaloga v Brnu. Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošiljava) o se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Fošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franco. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabriških cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (125) 24—1 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vsprejemljo se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. (n SSS ru 'O rrj O m S :Š» ° o d a & a ►£ o o P« O a« .c O asa5cL5a5ikoa5as2s o '3 o •n a rt rt > o r*4 S o u 03 id "O >co CD eu O > CL rt £ > M a "O 3 ■ ■H o m ■582 h ftn > Smm a ti H O (D o> ha rj a3 c— O > W 'I VI ra -O N co n •rH ■a M > aT o c3 N G3 d 0) >1/2 03 0 TS X tn O CO a ■|H d g oi > o a. s=: cd etS 05 £-. UU. »d o a isi ^ V dosego in ohranjenje zdravja so jo užo od nekdaj prav dobro izkazalo kri čistilno zdravenje * : ANOVOM3K spomladi ^ kor le-to odpravlja marsikako v tolesu dromajočo kal težkih boleznij. — Naj-izborniše in najbolj učinkujoče sredstvo v to svrbo je J. Herbabny-jev pomnoženi Sarnaparilla ■ mirop J. Herbabny-jev pomnoženi Sarsaparilla-sirop mehko in polagoma raztaplja in zelo zboljšava kri, ker vse ostre in bolehne snovi, ki vstvar-jajo kri gosto, vlaknato in za brzo pretakanje nesposobno, iz istih odpravlja, ter vse skažene in bolehne soke, nakupičenoslezoinžolč—uzroki množili boleznij — neškodljivim in nebolestnim načinom odvaja iz telesa. — Učinek njegov je torej izboren pri zapiranji telesa, krvnem navalu v glavo, šumenji v ušesih, vrtoglavici, glavobdlu, pri trganji in hemoroidalnih bolestih, zaslezenji želodca, slabem prebavljanji, otekanji jeter in vranice, dalje pri napenjanji žlez, hudem lišaji, kožnih izpustkih itd. Jedna steklenica z brošurico vred velja 85 kr., po pošti sprejemana 15 kr. več za zavitek. Vsaka izvirna steklenica imeti mora gori stoječo varnostno znamko v znamenje pristnosti. (62) 10 10 Osrednja razpošiljavna zaloga za provincije: lekarim .pri usmiljenji* Jul. Herbabny-ja ID-a.rLsi,j, nSTe-u/toaia, lE^aiserstrasse ZfcTr. SO. Zaloge imajo dalje naslednji gospodje lekarji; v Ljubljani: J. Svoboda, G. Piccoli, J. pl. T rnkoczy, V. May r; v Celji: J. Kupferschm ied, Baumbachovi dediči; v Reki: C. Silhavy, G. Prodam; v Celovci: V. Thurnwald, P. Birnbacher, J. Kometter, A. Egger; v Novem Mestu: D. R izzoli; v Trsti: C.Zanetti, G. Faraboschi, J. Serra-vallo, F., pl. Leutenburg, I’. Prendini; v Beljaku: E. Scholz, dr. E. Kumpf; v Velikovci: dr. J. Jobst; v Vipavi: A. Konečny. • tajska esbniitiia dMba y liMaciji f Ljiliii. čutiva. Bilanca z dne 31. avgusta 1885. Passiva. št. gold. kr. Št. gold. kr. i Za tekoči račun 69 400 27 1 Akcijna glavnica 150000 2 Dvojljivi račun delničarjev 341 666 14 2 Akcijne obresti 37 50 3 Tekoči račun kreditnega društva 19 404 58 3 Kreditnega društva poroštveni zaklad 20 607 50 4 Dvojljivi račun » » 6 668 99 4 Kreditnega društva obresti in poroštv. zaklad . 2 892 77 5 Rimesni račun A 32 302 — 5 Račun rezervnega zaklada kreditnega društva . 2 654 90 6 Ritne,sni račun B 36 393 32 6 Za tekoči račun 25 601 71 7 Troški 1 250 35 7 Effektni račun 254 02 8 Najmarina 428 — 8 Rimesne obresti A 4 103 68 9 Služnine ...» 3 328 24 9 Rimesne obresti B 4 011 62 10 Za pokriti kredit, 700 — 10 Obresti za pokrili kredil 537 15 11 Račun troskov Avg. Tschinklovih sinov .... 1 519 03 n (liro » 343 356 43 12 Giro-imenje 31 000 — 12 Račun prvega 25% poplačanja pri giro-konto . 278 42 / 13 Račun blagajnice 1495 06 13 » druzega 25% » » » 1 119 58(1 14 Račun dobička in izgube 12 892 10 14 Provizije 131 80 \ 15 Obresti za tekoči račun 2 400 91 16 Mobilije 460 558 448 08 558 448_ V Ljubljani v dan 31. avgusta 1885. Kranj,sk a eskomptna družba v likvidaciji. Za knjigovodstvo; (130) Mayer s. r. Jos. Luckmann p . r. Fran Zeschko q. r. knjiirovo«Ua- Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in ualapata Ig. v. Ifleinmayr A F<“* nsn>bert? v Ljubljani.