Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Dm 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška eesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice• Ljubljana. Delavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračalo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din . mali oglasi. M stuiijo v so dola e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din. OJC Štev. 138 • Maribor, sobota, dne 2. decembra 1939 • Leto XIV IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Ob državnem prazniku Jugoslavija 1918 — 1938. Po enaindvajsetih letih! Sodbo lahko izrečemo, če nekoliko pogledamo z brzim očesom v zgodovino in razvoj. Predvsem nas zanima stališče socialističnega delavstva pred letom 1918. in po tem letu. Že avstrijsko delavstvo je priznavalo narodnostni .organizacijski princip. Socialist .je socialist, pa bodi katerekoli narodnosti, vere ali plemena, da se izrazimo moderno. Kulturna potreba je to. Zaradi tega je avstrijska socialna demokracija sklenila v Brnu 1903 na svojem kongresu narodnostni program, ki je imel nalogo podpirati načelni socialistični program organizacijsko. Že v tisti dobi in pozneje pa so se večkrat vršila posvetovanja med slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi sodru-gi glede sodelovanja z ozirom na propagando, organizacijo in zlasti tisk. Naši sodrugi so hodili na take konference v Zagreb in hrvaški in srbski predvsem v Ljubljano. Najpomembnejši enuncijaciji sta bili tivolska konferenca 1090 v Ljubljani in 1910 sofijska konferenca v Bolgariji. Na konferenci v Ljubljani so bile zastopane vse narodnostne avstrijske stranke socialistične (dr. Viktor Adler, dr. K. Renner in drugi) ter hrvaški in srbski zastopniki socialističnega gibanja. Glavno poročilo je imel s. E. Kristan. Na sofijsko balkansko konferenco je poslalo slovensko socialistično gibanje pokojnega s. dr. H. Tumo. Tam so bili torej zastopani slovenski, hrvaški, srbski in bolgarski sodrugi. Obe ti konferenci, ki sta zbujali v vsej javnosti veliko pozornost, ker sta se odločno in jasno izrekli za sedelo-vanje Jugoslovanov in za čim širšo balkansko zvezo pa zlasti v Sofiji. To sta bila dva važna dogodka v razvoju jugoslovanskih narodov, ki sta ideološko znantno pripomogla k realizaciji današnje Jugoslavije, oziroma takratne, ki je nastala po polomu centralnih evropskih velesil. Socialistično delavstvo je sodelovalo tudi pri organizaciji, oziroma reorganizaciji države .V vseh pokrajinskih odborih so socialisti sodelovali lojalno v nadi, da jim bo država nudila vse državljanske svoboščine. Socialisti so sodelovali pozneje tudi v konstituanti pod vodstvom s. E. Kristana. Izdelali so svoj načrt ustave, iz katere so meščanske stranke, ki so bile seveda v večini, vendarle sprejele okoli 80 svobodnjaških in demokratičnih določb. Nova ustava, dasi ni ustrezala zahtevam socialističnih poslancev, je bila vendar moderna, kakor v malokateri državi. To moramo priznati, čeprav Socialisti z ozirom na svoje nekatere Pomembne predloge, ki jih konstitu-anta ni vpoštevala, niso mogli glaso zali za ustavo. Država je bila konstituirana na precej moderni ustavi. Žal so se pa prav kmalu jeli pojavljati hegemonistični in Prečanski vplivi. Namesto konsolidacije Se je vršilo nesmiselno prerekanje, namesto demokracije, lojalne namreč, so ,eu nastopati razni politični vplivi z neobzimo nadvlado, kar je na javnost vPlivalo jako slabo. Prišlo je končno v. *e,n neznosnem vzdušju do strelja-n» v narodni skupščini. Posledica vsega neobzirnega in be- astega terorja z obeh strani je bila u-ioo^ev vidovdanske ustave 6. januarja 929. Od takrat pa se je pričela nova era še bolj nezdravih razmer. Vojna Sovjetske Rusije s Finsko Sile Sovjetske Rusije in Finske si stoje nasproti v razmerju 180 :4 Sovjetska armada je dobila nalog, da prekorači finsko mejo Vojna med Sovjetsko Rusijo in Finsko je pričela 30. novembra zjutraj. — Reuter poroča iz glavnega mesta Helsinški, da so prva ruska letala bombardirala središče mesta in vrgla 12 bomb. Bombe so povzročile v mestu več požarov. Popoldne je priletelo nad mesto deset bombnikov, ki so ponovno meta-la bombe in uničila med drugim poslopje tehnične visoke šole. Znova so izbruhnili požari. Letalski napadi so zahtevali okrog 20 mrtvih. Finske oblasti so izpraznile mesto. Finski predsednik Kalio je izdal proglas, v katerem povdarja, da je postala Finska žrtev napada in da se bo branila. Ruska vojna mornarica je doslej izkrcala svoje čete na neutrjenih finskih otokih, čijih izročitev je sovjetska vlada zahtevala od Finske mirnim potom. Kaj poročajo iz Moskve Uradno poročilo iz Moskve o izbruhu vojne z dne 30. novembra se glasi: Ker so finske čete povzročile več obmejnih incidentov in napadle tudi ruske čete, je vlada dala nalog, da ruska armada prekorači finsko mejo. — Ruske čete so doslej ujele nekaj Fincev, topništvo in vojne ladje pa so bombardirale nekaj finskih oporišč. | Posredovanje Zedinjenih dr2av odklonjeno ! Roosevelt je v sporu med Sovjetsko Rusijo in Finsko ponudil posredovanje. 1 Ponudba je bila sporočena v Helsinkih j in v Moskvi. Moskovska vlada je po-jnudbo posredovanja odklonila, dečim ' je finska vlada ponudbo toplo .pozdra-; vila. Kake le priSle do volne Po ureditvi odnošajev z baltskimi državami Letonsko, Estonsko in Litvo, ki so kakor znano morale odstopiti Sovjetski Rusiji gotove dele svojega o-zemlja v svrho zgraditve vojnih oporišč za rusko armado, je načela vlada Sovjetske Rusije vprašanje revizije mej s Finsko. Finska vlada je pristala na pogajanja, ki so se vršila v Moskvi. Parkrat je izjavila, da je pripravljena ugoditi zahtevam Moskve do skrajnih mej možnosti, samo da ji bo zajamčena nedotakljivost njenega ozemlja in pa neodvisnost. Sovjetska vlada pa je naglasila, da noče od Finske ničesar razen nekaj ozemlja severno od Leningrada, in pa nekaj oporišč na obali Finske v Finskem zalivu ter v Ledenem morju. Pogajanja so se razbila. Finska vlada je izjavila, da ruske zahteve niso sprejemljive. Pomembni dogodki v toku pogalanl Med pogajanji je treba omeniti korak predsednika Zedinjenih držav Roosevelta, ki se je zanimal pri finski vladi za razvoj dogodkov, kar je svetovno časopisje pravilno ocenilo kot moralno pomoč Finski, Nadalje je topogledno važna konferenca nordijskih državnih poglavarjev, ki je takisto manifestirala solidarnost in miroljubnost teh držav napram vsem sosedom. — Kot tretje pa je zanimivo omeniti zgodovinski spomin, ki ga je pogrelo finsko časopisje napram Sovjetski Rusiji, da je namreč finski finančni ! minister, socialni demokrat Tanner, v ruski revoluciji 1. 1905. rešil življenje sedanjemu diktatorju Sovjetske Rusije, Stalinu. Pomirljivo za zunanji svet je bilo, da je Sovjetska Rusija po vojni priznala neodvisnost Finske in sklenila z njo nenapadalni pakt. Napetost naraSia Potem pa so se dogodki razvijali ta-ko-le: | Dne 12. novembra so ruski časopisi I očitali finski vladi, da je zvišala število svojih mejnih garnizij od 3 na 7 divizij. ^Dne 14. novembra, ko je bilo sporoče-Ino, da sta Anglija in Francija odklonili i holandsko-belgijsko mirovno posredovanje, je rusko časopisje izjavilo, da mora Sovjetska Rusija s posebnimi u-krepi preprečiti, da bi se vojna razširila tudi na področju, ki ga smatra kot svoje. Dne 15. novembra je moskovsko časopisje razkrilo, da nameravajo Finci napasti Rusijo. Dne 21. novembra so »Izvestija« priobčila članek poveljnika prve vzhodne mornarice, da je sovjetska mornarica preveč številna, da bi se mogla zadovoljiti samo z enim kotom Finskega zaliva (polovico tega zaliva je doslej pripadalo Rusiji, polovico Finski), in da samo čaka, da bo mogla izpolniti Stalinova povelja. V časopisu rdeče armade od 12. novembra so bila potem postavljene te-le zahteve napram Finski: Oddaja v zakup pristanišča v okolici Hangoe za zgraditev ruskega vojnega oporišča v svrho, da bo ruskim topovom, ki so nameščeni na obrežju baltiških držav in topovom, ki bodo montirani pri Hangoe omogočeno s križnim streljanjem, preko 70 km širokega Finskega zaliva zapreti vhod v Finski zaliv. Odstop treh ali štirih v Finskem zalivu ležečih otokov, da bo zavarovana pot skozi ta zaliv proti Leningradu. Odstopitev treh otokov tik Karelijske obale, ki naj služijo zaščiti Leningrada od smeri Finskega obrežja. Odstopitev severnega dela polotoka Ribači z luko Petsamo v Ledenem morju, ker to pristanišče pozimi ne zmrzne. Obmejni spopadi o katerih trdijo FIndy da jih ni bito Dne 27. novembra je presenetila evropsko javnost vest, ki jo je razširila Taas, da je finsko topništvo streljalo na meji v Kareliji na rusko vojsko in ubilo 4, ranilo pa 7 vojakov. Finska je zanikala vsak napad in spopad. Sovjetska vlada je v zvezi s tem zahtevala, da' se finske čete takoj umaknejo 25 km od meje. Finska vlada je odgovorila, da je pripravljena zahtevi ugoditi, ako tudi Rusija stori isto. Dne 28. novembra je Taas poročala o novih spopadih na meji Finske. Finci so zopet zanikali te vesti in ponovno izjavili, da njihove čete niso izzvale nobenega incidenta, — Nadalje je finska vlada sporočila v Mjoskvo, da je pripravljena o vseh teh obtožbah razpravljati pred mešano komisijo obeh držav. Sovjetska Rusija je prekinila diplomatiine stike s Finsko Kot grom iz vedrega neba je učinkoval govor komisarja za zunanje zadz/e Molotova, ki ga je imel preko vseh ruskih radio postaj dne 29. novembra. — : V tem svojem govoru je dejal: Sovražni odnošaji sedanje finske vlade do naše države nas silijo, da pod-’ vzamemo takojšnje ukrepe za zavaro-! vanje naše varnosti. Po dveh mesecih Kaj opažamo po tem dogodku. Same boje med političnimi skupinami. Vsaka vladajoča skupina si je skušala zajamčiti obstoj ali s terorjem, z volilno geometrijo, pregrupacijo volilnih o-krajev, preurejanjem volilnih zakonov itd. Političnih strank ni bilo ve več: itd. Političnih strank ni bilo več; njih ustanavljanje je bilo otežkočeno. V razvoju države zadnjih let je bilo delavstvo najbolj prizadeto. Prizadeto , je bilo tisto delavstvo, ki ni razbijalo države, kakor trdijo nekateri o opozicijah, kar pa tudi ni vedno res. Socialistično delavstvo vse države je bilo vedno enotno, vedno je zahtevalo urejene razmere v državi in svobodo za vse državljane, ki naj ob demokraciji urejujejo vse razmere. Krivda socialističnega delavstva ni bila, ako toliko časa ni bilo sporazuma v hrvaškem vprašanju. Sedaj, ko je sporazum s Hrvati dosežen, pa je treba rešiti vprašanje preureditve države v splošnem. To delo naj bi izvršila svobodno izvoljena narodna skupščina, ki bi imela nalogo, da sankcijonira tudi sporazum s Hrvati. Socialističnemu delavstvu se mora omogočiti, da bo v teh tako važnih vprašanjih sodelovalo, ker se ta vprašanja tičejo tudi njega. Z vprašanjem preureditve države so v ozki zvezi socialno-politični problemi, vprašanja delavske socialne, gospodarske in kulturne zaščite, vprašanje socialnih ustanov in upravljanja milijonov od delavstva vplačanega denarja. Ob enaindvajsetletnici delavstvo ponovno zahteva vse tiste pravice, ki gredo državljanom po naravnem zako- nu. Pravico do njih ima, zato jih zahteva. Vedeti pa je teba: Prvič, da se bo država ugodno razvijala takrat, če bedo imeli državljani vse in povsod enake pravice in drugič, da so državljani dolžni, da se za svoje pravice bore. To bo storilo tudi socialistično delavstvo. Zrelo je, ne rabi jerobstva! V tem smislu želimo in zahtevamo, da zavlada v preurejeni Jugoslaviji svoboda in demokracija, v kateri bo ljudstvo našlo svoje zadoščenje, socialno in politično srečo v duhu uresničenega sporazuma! Tako preurejena Jugoslavija bo najlažje kljutfovala nevarnostim, ki jih je rodila nova. vojna v Evropi, ki je enako nevarna za vse narode in države, pa najsi so še tako miroljubne. Na zapadu brez vežjih bojev Na zapadni fronti je zadnje dni vladal skoro popoln mir, ako izvzamemo topniško obstreljevanje, o katerem govorita tako francosko, kot tudi nemško vojno poročilo. Trije nemški letalci, ki so se morali spustiti na Vogezih na francoskem ozemlju, so uspeli ubežati v Švico, kjer kjer so jih internirali. dama m pa svetu- Torbediranie vojnih ladij Nemško vojno poročilo trdi, da je njihova podmornica torpedirala v Severnem morju angleško križarsko tipa »London«. Angleška admiraliteta javlja, da je ta vest neresnična. Pomorski plen V prvih dvanajst tednih vojne so Angleži po poročilih Reuterja zaplenili 463.000 ton blaga namenjenega v Nemčijo, od tega 100.000 ton petroleja. Francoske ladje so zaplenile dve nemški trgovski ladji »Triesels« (6000 ton) in »Schantach« (4500 ton). Dve angleSki vo|ni ladij in ena podmornica v nor-veSkl luki Vsled viharnega morja in kvara na ladji sta se zatekli dve angleški križarki in ena podmornica v norveški fjord Sta-vanger. Norveške oblasti so poslale r.a lice mesta vojaško komisijo, da pregleda ladje. Po mednarodnem pravu imajo tudi vojne ladje vojskujočih se držav pravico poiskati zatočišče v nevtralnih lukah, ako je viharno vreme in ako so poškodovane. Angleil nad nemSklm letalskim oporliiem Angleška letala so napadla otok Borkum v Severnem morju, na katerem imajo Nemci letališče za vzlet le- tal, ki polagajo plavajoče mine na vzhodnih obalah Anglije. Angleška letala so obstreljevala par na letališču opaženih letal in se potem vrnila v svoja oporišča. Angletl preže na križarko "Deutschland*1 Angleški listi javljajo, da je križarka »Deutschland« potopila angleško vojno ladjo »Rawalpindi« v islandskih vodah. S tem pa je križarka izdala tudi svojo navzočnost v Severnem morju. Ukre-njeno je vse potrebno, da »Deutschland« ne bo ušla iz pasti, ki jo je zaprla angleška vojna mornarica. Nemžke lete ob »odkar-patski Rusiji Nemci zbirajo čete na meji Podkar-ipatske Rusije. Listi sedaj ugibljajo, ali I je to zbiranje v pomoč Slovakom proti i Madžarski ali v svrho prodiranja v Ru-munijo. Rusija zahteva železniško direktno zvezo ki vodi iz Galicije preko Slovaške in eventualno Madžarske. 70 japonskih letal je bombardiralo glavno mesto kitajske province Kanksu, Lančov. — Bombardiranje je zahtevalo 'mnogo' smrtnih žrtev, še večje pa je število ranjencev. m pogajanj je finska vlada odklonila naše minimalne zahteve za varnost države in Leningrada, podžgana od tujih imperialistov. Prišlo je do nezaslišanega izzivanja, streljanja na naše vojake v bližini Leningrada. Naši protesti niso našli podpore pri finski vladi, temveč so privedli do novih sovražnih dejanj. Finska vlada hoče s svojo vojsko Leningrad še nadalje vojaško ogrožati. — Zato se je sovjetska vlada smatrala prisiljeno izjaviti, da od sedaj naprej pakt o nenapadanju med obema državama ne velja več, Z ozirom na to je ruska vlada prisiljena, da išče nove rešitve in ne more več trpeti sedanjega položaja. Tudi ne more več vzdrževati normalnih odnošajev s Finsko in je zato takoj odpoklicala iz Finske svoje politične in gospodarske predstavnike. Obenem je izdala ukaz vrhovnemu poveljniku vojske in mornarice, da sta vojski sovjetske vlade pripravljeni. Rusija noče priključiti finskega ozemlja, ampak je Finski celo ponudila priključitev dela karelijskega prebivalstva, ki je v Rusiji. Rusija smatra Finsko za neodvisno in svobodno državo v zunanji in notranji politiki. Notranje in zunanje zadeve naj rešuje finski narod sam. Tudi nima Rusija namenov, da bi kršila interese drugih držav na Finskem in se v to tudi ne vmešava. Ruski cilj je samo: zavarovati varnost Sovjetske Rusije in posebno Leningrada z njegovimi 3.5 milijoni prebivalcev. Zavarovanje varnosti Rusije in Leningrada ne pomeni porušitve prijateljskih odnošajev med Rusijo in Finsko.« V zvezi s tem govorom je pričelo deževati raznih resolucij ruskih državljanov na vlado v Moskvi, v katerih jo pozivajo, da naj zagotovi mir na sovjetskih mejah. Vojna Fincev z Rusija je nesmisel, to je vojna 4 proti 180. Kajti Finska ima vsega skupaj 4 milijone prebivalcev, Leningrad sam jih ima 3.5 milijone, Rusija pa 180 milijonov. Spričo takega razmerja sil je vsaka pomisel Fincev na vojno blaznost in ni na svetu človeka, ki bi to smatral za resno. Za preureditev države pred volitvami se izjavlja proi. dr. Ilič, ki je sodeloval pri sklepanju sporazuma s Hrvati. V svojih izvajanjih v listu »Napred« naglaša, da je preureditev države izvedena samo deloma. Ako ostane sedanje stanje, potem ibo to rodilo posebne težkoče. Ne gre, da bi Hrvati samostojno u-pravljali svoje zadeve, a preko centralne vlade imeli vpliv tudi na slovenske in sbrske zadeve, ki so v celoti pridržane centralni vladi. Za preureditev vse države govore tudi finan-cijelni razlogi, ker ni mogoče misliti, da bi se iz skupnih sredstev trošil denar za skupno državno upravo in za izdatke, ki spadajo, v pristojnost lastnega (delokroga. Preureditev države je treba izvesti in potem dati narodu priliko, da se izjasni, ko bo videl, kako preureditev države izgleda in kakšen efekt je dosežen. Uredbe o prenosu poslov od centralne vlade na banovino Hrvatsko so pripravljene. Iz Zagreba javljajo, da je uredba o prenosu poslov od ministrstva gradbenih del na banovino Hrvatsko že odobrena od kraljevih namestnikov in se nahaja v tisku. Tudi uredbe j o prenosu poslov od ministrstva za prosveto, i kmetijstvo, socialno politiko, trgovino in industrijo ter gozde in rudnike so pripravljene. Dokler ne izidejo te uredbe, banovina Hrvat-ska ne more pričeti delovati niti na enem izmed navedenih poidročij. Doslej je bil prene-šen na banovino Hrvatsko samo tisti del poslov, ki se tiče politične uprave (policija m žandarmerija). Madžari ustanove stranko. V Bački Topoli so imeli madžarski prvaki konferenco in sklenili, da hoče imeti 500.000 Madžarov v Jugoslaviji svojo stranko, ki bo napram državi lojalna kot manjšinska stranka. Izigravanje kmečkih dolgov. Ker kmetje ne odplačujejo v redu svojih obrokov Priviligirani agrarni banki, so davčne uprave dobile nalog, da prično z izterjavanjem z vso strogostjo. " Kvas In Kvas je mo- nopolski predmet. Letno se izdela v priviligira-nih tvornicah 250 vagonov kvasa. Zaslužek tovarn znaša letno i... 30 milijonov dinarjev. Trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo se bodo vršila v Beogradu. Te dni je v to svrho prispela posebna francoska delegacija v Beograd. Iz Turčije bomo dobivali bombaž. V Beogradu se bo v kratkem sestala jugoslovansko-turška komisija, ki bo razpravljala o plačilu tranzita, ki ga dolguje Turčija naši državi. Turčija bo baje poravnala ta dolg z bombažem. Toda njen bombaž je diražji, kot pa ga nam nudi Italija. Slavonska podravska železnica je prožnim delavcem zvišala mezdo po najmanj dva dinarja na dan. S. Seitz v koncentracijskem taborišču. »Pa-riser Tageszeitung« poroča, da je s. Seitz, nekdanji dunajski župan, bil ponovno prijet in odveden v koncentracijsko taborišče. S. Seitz je star že 73 let. Za sporazum na Balkanu se zavzemajo v Rimu, kjer zlasti žele, da bi prišlo do zbližanja med Romunijo in Moskvo. Odnošaji med Turčijo in Bolgarijo postajajo po angleških vesteh vedno bolj prisrčni, kar | bo velikega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu, Ponovno uvedeni vlaki. Ljubljanska železniška direkcija je z veljavnostjo od sobote, dne 2. decembra ponovno uvedla nekaj doslej ukinjenih osebnih vlakov in sicer: ob 8.25 iz Sevnice v Zidani most, ob 7.24 iz Zidanega mosta v Ljubljano, o'b 23.22 iz Ljubljane v Zidani most, ob 23.23 iz Ljubljane v Postojno, ob 7.25 iz Postojne v Ljubljano, ob 5.40 iz Ljubljane na Jesenice z zvezo na Boh. Bistrico oz. Planico, ob 19. iz Bohinjske Bistrice in ob 19.15 iz Planice s priključkom na Jesenicah na ljubljanski vlak, ob 21.20 iz Ljubljane v Kamnik, ob 20. iz Kamnika v Ljubljano, ob nedeljah ob 21.30 iz Kamnika v Ljubljano, ob 7.23 iz Ormoža v Mursko Soboto, ob 10.32 iz Murske Sobote s priključkom proti Mariboru in Ljubljani, ob 10.12 iz Maribora v Prevalje, ob 14.43 iz Prevalj v Maribor, ob 5.26 iz Slovenjgradta v Dravograd, ob 20.37 iz Dravograda v Slovenjgradec, razen tega vozijo novi vlaki iz Rogaške Slatine do Celja in obratno: iz Rogaške Slatine pride v Celje ob 6.27 in 19.20, iz Celja pa odhaja ob 7.17 in 19.50, na progi Konjice Žreče je uveden ponovno en vlak v obeh smereh, na progi Novo mesto—Straža po diva vlaka v obeh smereh. Tovarna papirnih vrečic (»Prerada papirnate robe«) v Zagrebu je na zahtevo delavstva zvišala plače za 75 para na uro in odobrila delavstvu plačan dopust od 3 do 7 dni na leto. — Delavstvo je stavkalo. Dinamit skozi okno v sobo. Kmetu Halarju iz Erdielja pri Generalskem stolu v Gorskem Kotarju je nekdo vrgel prižgano dinamitno pa-tronio skozi okno v sobo. Dinamit je eksplodiral in porušil stanovanje. Na sirečo je družina | že bilo pokonci, tako da se ni nahajala v ne-1 posredni bližini eksplozije. Koliko intamo goveda v naši državi? — V Jugoslaviji imamo 375.000 .glav goveje živine. Za preskrbo vojaštva se porabi vi mirnih časih dnevno po 150.000 kg mesa. Izvoz goveje živine v inozemstvo je • obilen. -~ V Beogradu ne bo pomanjkanja bencina. Beograjska industriiska zbornica je dosegla pri bencinskih družbah (kartelu), da bodo dobavljale dovolj bencina za beograjsko industrijo. Filip Scheldemann V Kodanju na Danskem je umrl v starosti 74 let prvi predsednik povojne l nemške vlade Filip Scheidemann. — Scheidemann je Lil socialni demokrat in je pripadal takozvani večinski frakciji. Igral je veliko vlogo ob preobratu. Proklamacija o ustanovitvi nemške republike nosi njegov podpis. Podpis ver-zajske mirovne pogodbe pa je odklonil, ker je smatral, da je ta pogodba krivična za Nemčijo, pa tudi usodna za nadaljnji razvoj svetovnih dogodkov. Po prihodu Hitlerja na oblast je moral bežati v inozemstvo. Režim mu je odvzel državljanstvo in sedaj je zaključil svoje dela polno življenje v pregnanstvu, s trdno vero v srcu, da bo ideja, za katero se je boril, prej ali slej triumfirala tudi v Nemčiji in da bo človečnost zmagala nad nasiljem. Scheidemann je bil po poklicu grafi-čar in morda po svoji naravi predober in premehak, kar je omogočilo, da ie nemška reakcija bolj in bolj dvigala I svojo glavo. Sicer je pa bil pokojnik med najbolj delovnimi sodrugi nemške socialne demokracije. Zane Grey: 40 Mož iz žozda Dale je vstal, se obrnil z ušesom proti severu j in prisluhnil znova. »Ali še vedno čakate na Roya?« je vprašala Helen. »Ne, ni verjetno, da bi prišel danes«, je odvrnil Dale, potem pa je stopil k borovcu, ki je rastel v bližini, na mestu, kjer sta ležali dekleti in položil svojo roko na deblo. Njegova drža in način, kako je gledal proti vrhu drevesa ter potem opazoval sosednja debla, je skrivala zopet nekaj pomenljivega v sebi, kar je Helen tako zelo zanimalo. »Sodim, da ima že najmanj kakšnih petsto let, pa bo prestal tudi še nocojšnjo noč«, je zamrmral Dale. Ta borovec ie bil Metuzalem med svojimi daleč naokoli rastpčimi soimenjaki. »Še enkrat prisluhnita.« Bo je spala. In ko je Helen poslušala, je trenutno začula oddaljeno rjovenje. »Veter je, vihar se bliža«, je razložil Dale. »Slišali boste nekaj, kar se izplača. Toda nikar se ne bojte! Upam, da nismo v nevarnosti. Vihar večkrat prevrže kakšen borovec; toda ta korenjak bi vzdržal vsak jesenski veter, ki je kdajkoli zavel preko zemlje ... Smuknite pod odejo, da bom lahko potegnil šotorno polo preko vas.« Helen je zlezla pod odejo, kakršna je bila, napravljena, samo škornje sta si sezuli z Bo; svojo glavo ie položila tik Bojine. Dale je potegnil šotorno polo preko ležišča in jo zavihal tik pod Helenino brado. »Ako bo deževalo, se boste itak zbudili, potem potegnite platno enostavno čez glavo.« »Ali bo deževalo*« je vprašala Hlen. Pri tem pa si je mislila, da je ta trenutek pač najčudovitejši, ki ga ji je kdaj naklonila usoda. V svitu tabornega ognja je videla Dalejev obraz — bil je kakor navadno tih, mrk in vendarle veder, toda ničesar na tem obrazu ni razodevalo njegovih misli. Bil je prijazen, toda niti za hip ni opazoval deklet, ki sta bili z njim, v gozdu, kjer je bilo temno kot v rogu, brez pomoči in brez moči. Izgledalo je, da o tem ni niti razmišljal. Toda Helen še v svojem življenju ni bila tako zelo dojemljiva za nove skušnje, kot sedaj. »Jaz bom ostal v bližini in čuval ogenj čez noč«, je rekel. Cula je, ko je odšel nekam v temo. Kmalu je bilo slišati šum in ropot, kot bi se nekaj podiralo in potem udarec lesenega krclja ob zemljo, ko je padel na ogenj. Roj isker se je dvignil kvišku, mnoge so legale zopet nazaj na zemljo, kjer so v rosni travi sikajoč ugašale. Zopet se je vil dim ob velikih, raskavih drevesnih deblih proti nebu; prasketajoč in iskreč se je gorel ogenj. Helen je znova prisluhnila rjovenju vetra. Dozdevalo se ji je, kot da ga prinaša sapa na svojih krilih, ki je božala njena lica in se nežno poigravala z Bojinimi lasmi; rjovenje ie postalajo vedno jačje. potem je naenkrat prenehalo in takoj nato začelo znova, samo da je postalo še silnejše. Helen je spoznala, da je bil to šum bližajočega se viharja. Skoroda ni mogla več odpirati svojih trepalnic, vedela pa je, ako jih enkrat zaklopi, da se bo tisti hip pogreznila v spanje; toda hotela je poslušati vihar, ki je razsajal v kronah borovcev. Par mrzlih kapelj dežja je začutila na svojem obrazu in se zavedla, da ni imela strehe nad glavo, ki bi jo branila pred navarnimi silami. Potem je udaril v nos duh po ožganem lesu. Spomnila se je otroških le’t, ko je, igraje se s svojim malim bratom, sežigala veje in listje. Spomin ji je obledel. Rjovenje, ki se je zdelo sprva neskočno daleč, se je javilo nekje zadaj v gozdu in se naglo bližalo, silnejše in silnejše. Kot narasla reka se je razlilo nad taboriščem. Helen se je začudila in prestrašila. Kako divji, nebrzdan in jak je bil ta vihar! Primerjala je njegovo približevanje s korakom armade. In potem je rjovenje napolnilo ves gozd, dasi je še vedno ostalo nekje v ozadju za Heleninim hrbtom. Niti igla na drevesu ni trepetala v siju tabornega ognja. Toda zrak se je zdel kot da bi ga bila stiskala strašna sila. Rjovenje se je stopnjevalo, toda to ni bilo več rjovenje, to je bil grom, ki ga povzroči zagon razburkanega morja, ki preplavi kopno. Bo se je prebudila in se vsa preplašena stisnila k Helen. Vrtinčast vihar je tulil nad njimi, da je šlo skozi ušesa. Helen je čutila, kako je privzdigovalo sedlo pod njeno glavo Velikanski borovec se je stresal v koreninah. Silovita jeza viharja je diviala v vrhovih dreves; soma , trenutek, ki pa se je zdel neskončno dolg, je gospo-1 daril vihar s svojo strašno silo nad gozdom. Potem se je lomastenje spremenilo v rjovenje, ki se je širilo naprej in naprej, se vedno bolj oddaljevalo, P°)e' malo. se izprevrglo v globokeje in vedno tišje ječanje, dokler ni zamrlo v daljavi. (Dalj* prihodnjič-) l .... Tudi pri nas bo letos med revnimi otroci ' delil Miklavž skromna darila, čeprav so izložbe trgovin polne lepih in primernih, pa tudi neprimernih daril za otroke, kakor tudi za odrasle. Z naraščanjem draginje bodo delav>-ski roditelji primorani do skrajnosti omejiti obdaritev svoje dece, kajti mezda zadostuje dandanes komaj za najpotrebnejše življenjske potrebščine, ki so iz dneva v dan dražje. Kako bo z obdaritvijo otrok za Miklavža tam, kjer starši že več mesecev zaman prosijo za delo, čeprav bi se oprijeli vsakršnega dela, samo da bi dobili vsaj skromen zasluzek in da bi mogli nabaviti vsaj najpotrebnejše za preživljanje svoje družine. Bolj, kakor kateri-I koli drug dara, se ob takih prilikah krci srce revnemu očetu in materi, ki ne more obdariti, četudi z najskromnejšimi darili, ^svojih otrok. Ur ’ Meso v Mariboru in na Pobrežju. Meso v našem mestu je neopravičeno drago m stane din 14 do din 16 za kg. Da je to očitno preveč, nam najbolje dokazuje dejstvo, da je mogoče dobiti goveje in telečje meso na Pobrežju, torej vi neposredni bližini mesta, po din 10 do din 12 za kg. Zakaj je meso v mestu tako drago1 m KOŠAKI PRI MARIBORU Viničarsko zborovanje. V nedfeljo, dne 10, decembra se bo vršilo s pričetkom ob 9. uri dop. v gostilni Žižek v Košakih važno viničarsko zborovanje, na katerem bo tolmačil is, dr, Reisman viiničarsko uredbo. Zveza1 viničarjev in malih kočarjev poziva vse viničarje, da se tega zborovanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor. Ali sl !« poravnal naročnino! Ako Se ne. stori tako| svojo dolinost I Slanine primanjkuje. Nedavno smo čitali v listih, d'a v Jugoslaviji priredimo tedensko od 10.000 do 12.000 prašičev sposobnih za zakoli. Na podlagi, te kalkulacije bi lahko izvozili mesečno prašičev v skupni težini’ 6 milijonov kilogramov, iz-vozimo pa samo 1 milijon kito-gramov. Torej bi moralo biti !pri nas prašičev na pretek, toda kaj opažamo? Slanine primanjkuje. Ljudje v našem mestu se takorekoč nastavljajo v prodajalnicah, istočasno pa se je cena slanini dvignila na din 18 do din 20, med tem ko se slanina izven Maribora prodaja še vedno ipo din 16. Tudi problem, s katerim naj bi se bavil odbor za pobijanje draginje. Akcijski odbor za ustanovitev samostojne demokratske stranke v Sloveniji. V Mariboru se je formiral akcijski odbor za ustanovitev slovenskega dela' SDS. Tudi slovenski del SDS se izreka za brezkompromisno in načelno demokracijo itd. Akcijski odbor tvorijo: dr. Maks Žnuderl, odvetnik; Cirili Maver, februar; Jože Berlič, tekst, tehnik; Jakob Perhavec, trgovec; dr. Krsto Cazafura, kemik; Rudolf Verdonik, kroj. mojster; Nikola Jurkovič, posestnik; Stanko Detela-, ravnatelj; Drago Humek, mešč, šolski ravn. M IP-; Radivoj Rehar, novinar: Brečko Miro', odvet. pripravnik; Josip Keluc, veterinar; Franc Borič, poslovodja. Kam z umobolnimi na Studencu? Uprava umobolnice na Studencu pri Ljubljani je bila obveščena, da ne more računati iz izdatnimi krediti ipTed novim proračunom, torej pred 1. aprilom 1940. Z .majhnimi dotacijami, ki so po-| leg tega še docela negotove, pa umobolnici m j dosti pomagano. Vsak dan se lahko ponovi, da bo bolnica ostala brez mesa, moke in krompirja, kakor se je zgodilo pretekli teden, pridno je minister za socialno politiko nakazal din 100.000 kredita. Za prvo silo si je bolnica pomagala z omejitvijo prehrane, ih*-- *•' v ■ * ' . t Upravi bolnišnice ne preostaja torej ničesar drugega, kot da zmanjša število bolnikov, ki so v njeni oskrbi. Kakor nami poročajo, je uprava obvestila že celo vrsto svojcev umobol-nih, da bodo v kratkem dlofoili bolnika domov. Tako obvestilo je prejela tudi neka kmečka rodbina v okolici Maribora, ki ima. na Studencu svojega sina. Sin je bil že v drugič poslan v umobolnico. Ko sc je namreč z 18. leti vrnil od tam, je kmalu nato dobil napade in je v nekem takem trenutku mati le za las ušla, da je ni pobil s sekiro. Fant izgleda včasih čisto miren in se raztovarja, kot da mu ne bilo nič. Nenadoma pa iga popade besnost in takrat prične grizti okoli sebe. Nekoč je v nekem takem napadu nekomu skoro odgriznil roko v zapestju. Kaj naj počne nesrečna rodbina s takim blaznežem? Prej ali slej se bo nekaj zgodilo in bo mogoče cela vrsta ljudi plačala z življenjem, ker ni potrebnih Ikreditov a* vzdrževanje umobolnice. To so res problemi, nad katerimi se je vredno zamisliti. Olepševalno društvo v Mariboru je imelo te dni svoj redni občni zbor, na katerem je bil ponovnio izvoljen za predsednika društva g. dr. Lip o ld, ki že 15 let načeluje temu društv.u., Med mestno občino in društvom je bil dosežen sporazum glede podpor, tako da bo tudi v bodoče društvo moglo vršiti svoje naloge, j Goloba-piSmonošo je te dtii ujel nek delavec | na Pobrežju in ga izročil orožniški postaji. Naraščanje draginje in nameščenci Z ozirom na silno naraščanje draginje sklicuje »Zvieza privatnih nameščencev Jugoslavije«, podružnica Maribor, zborovanje vseh privatnih nameščencev, ki se bo vršilo v to-j rek, dne 5. decembra s pričetkom ob 20. uri ' v restavraciji »N o v i s v e t«. Namescern-| ci in naimešcenke se v lastnem interesu po-! zivajo, da se tega zborovanja v čim večjem ! številu udeleže. ! Smrtna kosa. V četrtek, dne 30. novembra je po .dolgem bolehanju preminul 58 letni Jernej Schmautz, višji železniški kontrolor v. p. Pogreb se bo vršil v soboto, . rodili odbor« kot uradno reprezentacijo če- J18.0 da se je na stavbi I. Z., ki jo gr« hoslovakov, ki je bila te dni ustanovljena v! l°zeTiec v Kranju, nahajal njegov polir, ki im parjzu i tam v baraki pisarno, sprejema in odpušča Upepeljevanje mrličev na Češkem. Češko! delavce, v K.1;3™ se tor