Št. 239 (15.683) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600____ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382 CB)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ mnn UD posmnapučanavgotovn I UK sped. IN ABB. POST. GR. 1/50% PETEK, 1. NOVEMBRA 1996 Upanje še ni splahneti Bojan Brezigar MogoCe bi bilo preopti-mistično, ko bi govorili o zasuku v zvezi s krizo Tržaške kreditne banke, vendar pa nam je včerajšnji dan ponudil nekatere novosti, ki Se dajejo upanje v možnosti takega razpleta krize, ki bi ne pahnil banke v razpad in manjšine v pravo finančno katastrofo. Novic je več. Poglejmo, za kaj gre. Deželna vlada včeraj ni izrekla povoljnega mnenja o likvidaciji banke, kot je to zahtevala Banka Italije. Predsednika Cecottija je deželna vlada pooblastila, da se prihodnji teden sestane z ministrom Piam pijem in pojasni zadevo, vendar ne samo njenih finančnih, ampak tudi politične aspekte. O istem vprašanju se bo v ponedeljek v Rimu s predstavniki manjšine pogovarjal podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino. Tako hiter odgovor vlade na zahteve, ki jih je manjšina poslala v Rim, je vsekakor pomemben politični znak; upati je, da je tudi odraz volje, da se poiščejo ustrezne politične rešitve za izhod iz krize, ki je sicer finančna, vendar ima lahko tudi politične posledice. Tretjo novost je prinesel včerajšnji pogovor med predstavniki slovenskih bank in komisarjema v TKB. O čem so govorili, ni znano, znano pa je, da bodo slovenski bančniki v torek odpotovali v Rim, kjer se bodo pogovori nadaljevali, očitno na višji ravni in v skladu z obljubami, ki jih je slovenski minister Gaspari prejel od Oampija. Četrto novost pa predstavlja dejstvo, da sedaj kaže, da se za partnerstvo v TKB poteguje kar nekaj italijanskih bank in da torej Stališče, ki ga je šef inšpekcije Banke Italije Bianchi iznesel Gaspariju, ne odraža več dejstev. Potem je tu Se nekaj drugih malenkosti, na katere velja opozoriti: na primer na stališče tržaškega senatorja Camberja, ki za TKB predlaga podobno rešitev kot jo je vlada sprejela za Banco di Napoli, ali pa na dejstvo, da bo Pini v sredo odpotoval v Zagreb, kjer ga bo sprejel tudi predsednik Tudman, in da bo vprašanje TKB nedvomno predmet pogovora, kajti hrvaške bnnke so, kolikor nam je da-^^edeti, glavni upnik Te novosti sicer same po sebi Se nič ne pomenijo, še zlest i ne pomenijo, da je nevarnost likvidacije banke, torej najbolj boleče rešitve, nnmla. Kažejo pa na spremembo trenda, kar je ob zadnjem razvoju dogodkov nadvse pomembno dejstvo; upanje torej še ni splahnelo. TRST / PO NEKAJ DNEH POPOLNE TEME PRVI ZNAKI OTOPLITVE V ZVEZI S KRIZO TRŽAŠKE KREDITNE BANKE Dežela odložila sklep o likvidaciji V ponedeljek manjšina pri Fassinu Nasveti SDGZ podjetjem in varčevalcem - Pokojnine bo izplačeval Credito italiano BRAZILIJA / LETALO PADLO NA HIŠE Letalska nesreča terjala 116 mrtvih SAO PAULO : V včerajšnjem tragičnem strmoglavljenju fokkerja 100 brazilske letalske družbe TAM na mestno četrt Jabaquara nekaj minut po vzletu z letališča Congonhas v južnem delu Sao Paula je življenje izgubilo 89 potnikov, 6-članska posadka in najmanj 21 ljudi v hišah, ki jih je letalo porušilo. Med mrtvimi potniki je tudi 53-letni podpredsednik in direktor zavarovalnice Generali do Bra-sil Camillo Marina iz La Spezie, ki je dalj časa služboval tudi v Trstu. Na 11. strani TRST- Vladni podtajnik na zunanjem ministrstvu Piero Fassino bo v ponedeljek sprejel delegacijo slovenske manjšine. Na srečanju, za katerega je dal pobudo podpredsednik deželnega sveta MiloS Budin, bo tekla beseda o dramatični krizi Tržaške kreditne banke in o naporih, da se prepreči najhujse. Predsednik Dežele Sergio Cecotti ni hotel izraziti mnenja o uradnem dokumentu Banke Italije, v katerem je izražena namera po likvidaciji TKB. Cecotti je zahteval srečanje z zakladnim ministrom Ciampijem, s katerim se bo sestal v prihodnjih dneh. Vprašanje pokojnin, ki jih niso izplačali zaradi zamrznitve na TKB, se je končno premaknilo z mrtve točke. Zavod za socialno zavarovanje In-ps je poveril izplačilo novembrskih pokojnin banki Credito italiano. 2e v ponedeljek bodo pripravili krožne čeke, ki jih bodo dostavili po pošti upokojencem, ti pa bodo lahko dvignili ne-prenosne čeke tudi v bankah v Sloveniji in na Hrvaškem. Na 2. in S.strani Manj napeto med Prodijem in DSL RIM - Podtalna napetost med Demokratično stranko levice in premieroni Romanom Prodijem, ki se je zaostrila v sredo zvečer, je včeraj nekoliko popustila. Največja stranka večinskega zavezništva je predsednika vlade opozorila, da bo vlada krepka in stabilna, če bo mogoče uresničiti ustavne reforme. Toda prodi ni prisluhnil in je še polemiziral z opozicijo. Na 13. strani V centru il Giulia zaman iskali bombo TRST - Neznanec je napovedal, da je v velikem trgovskem centru II Giulia bomba: sprožili so alarm, evakuirali so tako osebje kot kupce. Prišlo je tudi do velikega zastoja v prometu, o bombi pa ni bilo ne duha ne sluha. Kmečka banka že dosega uspehe GORICA - Po komaj petih mesecih in pol ponovnega samostojnega poslovanja so v goriški Kmečki banki zelo zadovoljni . Nov upravni odbor, izvoljen spomladi na ponovnem občnem zboru delničarjev, je posle od komisarjev prevzel 13. maja. Danes, že smelo gleda v prihonost in kuje velike načrte za Sirjenje poslovanja in mreže podružnic ne samo na Goriškem marveč tudi v samem Trstu. „ , Na 9. strani ZAIRE / TRAGEDIJA Severovzhodnemu Zaim grozi nepopisna tragedija KINSASA - Položaj v severovzhodnem Zairu ob bregovih Tanganjiškega in Kivu jezera se je včeraj še dodatno poslabšal. Po pričevanju funkcionarjev visokega komisarjata OZN za begunce UNHCR je zairska vojska v popolnem razsulu. Upira se le Se v Gomi, kjer pa so vseeno morali zapreti letališče, ker se nahaja pod minometnim in topniškim bombardiranjem. Padec Gome in njenega letališča pa bi pomenil tudi padec pokrajine Kivu. Ce Tutsi osvojijo Kivu, pa lahko Zaire razpade, ker bi se uprle še druge Zairske pokrajine, tako da se bo celotno območje velikih jezer spremenilo v pravi pekel. Ta pekel že občutijo hutujske ženske, otroci in ostareli, ki v paničnem srahu zapuščajo vsa taborišča ob zairsko-ruandski in burundski meji. Na 12. strani SREBRNI JUBILEJ 25 let ŠZ Sloga Proslava je bila sinoči na Opčinah S svečano proslavo v Prosvetnem domu na Opčinah je Športno združenje Sloga proslavilo 25-letnico delovanja. Slavnostni govornik je bil predsednik združenja Vojko Miot, ki je prehodil če-trtstoletno pot od prvih temeljev Sloge, ki so jih predstavniki Gaje, Poleta, Primorca in Zarje postavili v posebni sohi gostilne »Pri DrejOko- vih« v Bazovici, do zadnjih uspehov na športnem področju, kjer letos krono predstavljata uvrstitvi ženske in moške odbojkarske ekipe v B2 ligo. Podelili so tudi priznanja posameznikom in ustanovam, ki so zaslužni za razvoj Sloge, slovesnost pa je obogatil nastop Tržaškega okteta. O proslavi bomo podrobneje še poročali. Spoštljiv poklon umrlim svojcem in padlim v boju za svobodo TRST - Pred spomeniki, obeležji in na pokopališčih se te dni spominjamo umrlih in padlih v boju za svobodo. Polaganje vencev se bo v mestu in okolici nadaljevalo tudi na današnji dan; pred spomeniki, ki jim je bila v tem času posvečena se posebna pozornost, se bodo zbrala in se poklonila spommu umrlih tudi razna združenja, društva in organizacije. Na 5. strani I POKRAJINSKE VOLITVE Kandidati se predstavljajo Danes se predstavljajo: Willy Mikac (DSL), okrožje Dolina 1; Danijel Novak (SSk-TS2000), okrožjeDolina 1; Bruna Zorzini Spetič (SKP), okrožje Dolina 1. Na 6. strani Danes v Primorskem dnevniku Berlusconija ni bilo Silvio Berlusconi je zaradi bolezni odpovedal včerajšnji volilni obisk na Tržaškem. Stran 6 SSŠ o šolskih volitvah Na skupščini Sindikata slovenske šole v Gorici so včeraj izrekli vso podporo prof. Silvani Hvalič, kan-didatki vseh slovenskih šolnikov na Vsedržavni šolski svet. Stran 8 »Množična« razstava v Gorici V prenovljenem Katoliškem domu so se predstavih tudi slovenski likovniki, ki živijo in ustvarjajo v Italiji. Stran 10 Fazio svari pred optimizmom Guverner Banke Italije opozarja, da je pot do finančne sanacije še dolga in da lahko pretirane zahteve sindikatov ogrozijo protiinflacijsko strategijo. Stran 13 Pravi podvig jadranovcev Jadran je v. 6. kolu košarkarske B lige poskrbel za pravi podvig: doma je premagal vodilnega na lestvici in še nepremagano ekipo Gesteca iz Čedada s 74:70. Stran 16 PO ZAMRZNITVI TKB / ČEKI BANKE CREDITO 1TALIANO NA DOM UPOKOJENCEV Pokojnine Inps odslej prek drugega zavoda Še vedno močni odmevi v mednarodnem bančnem sistemu Tržaška kreditna banka je še vedno v središču medijske pozornosti (foto KROMA) Vsaj enega.od najbolj perečih vprašanj, povezanih z zamrznitvijo izplačil na Tržaški kreditni banki, so vendarle rešili: zavod za socialno zavarovanje Inps je uredil izplačilo novembrskih pokojnin in sicer prek tržaške filialke banke Credito ita-liano. Inps je že posredoval tej banki vse potrebne podatke upokojencev, ki so doslej prejemali pokojnino na TKB, in že v ponedeljek, nam je zagotovil direktor tržaškega sedeža dr. Piretti, bodo pripravili krožne Čeke, ki jih bodo odposlali v najkrajšem na dom upravičenčev. Le-teh je skupno nekaj tisoč na Tržaškem, približno 10 tisoč v Sloveniji in 20 tisoč na Hrvaškem: skupno znašajo mesečne pokojnine Čedno vsoto od 15 do 17 milijard lir; tokrat pa bodo odposlali pokojnino prvi skupini upravičenčev za mesec november, le-teh pa naj bi bilo približno 470. Upokojencem bodo poslali na dom krožne neprenosne Čeke banke Credito italiano, ki jih bo mogoče vnovčiti pri okencih te banke (v Trstu je osrednji sedež na Borznem trgu, poleg tega pa imajo še štiri izpostave v Ul. Flavia ter na trgih S. Giovanni, Liberta in Garibaldi), kakor tudi v drugih tukajšnjih bankah. Čeke bodo poslali po pošti tudi upokojencem onstran meje po Sloveniji in Hrvaški. V tem primeru jih bo mogoče vnovčiti v Trstu, pa tudi v tamkajšnjih bankah, saj bodo zneski na krožnih Čekih izračunani v dolarjih in jih bo kril primarni ame- riški bančni zavod. Do tu edina pozitivna vest včerajšnjega dne; vsi ostali problemi, ki jih je povzročila zamrznitev izplačil na Tržaški kreditni banki, pa so pravtako dramatično nerešeni, kot so bili na jutro prejšnje srede, ko je zaCel veljati dekret komisarjev. TekoCi računi so še vedno blokirani, kreditne kartice (z izjemo Bankamericarda) so samo kos plastike, ki ga nikjer ne sprejmejo, ne izvajajo avtomatCnih izplačil za javne storitve s tekočih računov. Glede slednjega vprašanja so nam pri uradu za stike z javnostjo telefonskega podjetja Telecom zagotovili, da so že evidentirali vprašanje in naj naročniki, ki imajo račune pri TKB, ne skrbijo (vsaj ne zaradi telefonskega računa): samo rimsko vodstvo podjetja je sklenilo, da ne bo nobenih posledic za morebitna zamudna izplačila zaradi zamrznitve računov pri TKB. Vsekakor so tudi posegli pri pri komisarjih, ki začasno vodijo banko, a niso dobili nobenega pojasnila. To je pravzaprav stalni refren: navodil za začasno upravljanje banke ni! Začasno vodstvo se očitno spopada s problemi, na katere ni bilo pripravljeno, in to prav gotovo ne zaradi osebnih pomanjkljivosti ali nepripravljenosti, paC pa ker je zakonodaja nadvse pomanjkljiva in ni nobenih podobnih primerov v sodobnem italijanskem ban- čnem sistemu. Zamrznitev TKB in posledice tudi v mednarodnih dimenzijah so še vedno v ospredju zaskrbljenih komentarjev v najširšem krogu, tudi drugod po svetu. Z vseh strani pripominjajo, da si je italijanski banCni sistem že pred leti nakopal ostre kritike, ko so z vladnim dekretom nenadoma »pobrali« 6%o z vseh tekočih računov: takratnji ukrep naj bi Italijo stal okrog 20 tisoč milijard lir vlog, ki so jih zaradi nezaupanja umaknili v tujino, tokra-tnji ukrep Banke Italije v zvezi z italijansko banko (na Japonskem ali v Kanadi jih prav nic ne briga slovenska manjšina - TKB je paC delovala v okviru italijanskega sistema, ki očitno ni znal pravočasno zavarovati vlog in izplačil!) pa bo tudi prizadel ugled bančnega sistema italijanskega polotoka, kjer se v teh dneh vrstijo še drugi banCni potresi, od Banca di Napoli do manjših bank v južni Italiji- Najbolj zaskrbljeni in jezni so seveda bančni zavodi iz sosednje Slovenije in Hrvaške, ki so pri TKB hranili pomembne vloge. Nekaj funkcionarjev slovenskih bank je bilo včeraj v Ul. Filzi, za prihodnji torek napovedujejo formalni sestanek s slovenskimi partnerji, v Rimu vodijo sestanke na najvišji ravni tako s slovenskimi kot s hrvaškimi bančnimi zavodi. Veliko zaskrbljenost izražajo hrvaški krogi, ki razmišljajo tudi kako pristopiti k morebitni novi mešani banki z itaUjanskim, slovenskim in hrvaškim kapitalom, obenem pa niso nikakor pripravljeni na izgubo svojih vlog pri TKB. Pobude Confartigianata Stanovska organizacija obrtnikov Confartigianato iz Ul. Cicerone 9 se je pridružila pobudam, Id jih je že sprožilo združenje Confcommercio v podporo podjetjem, ki jih je prizadela zamrznitev izplačil pri Tržaški kreditni banki. Na predlog podpredsednika Daria Brunija, ki je tudi podpredsednik jamstvenega sklada za podjetja Congafi, bo vodstvo stanovske organizacije obrtnikov podprlo prizadevanja, da bi v sodelovanju z nekaterimi bankami uvedli posebne postopke za posojila z ugodno obrestno mero podjetjem v težavah. Obrtniška podjetja bodo v najkrajšem lahko dobila potrebne informacije pri organizaciji Congafi na Borznem trgu 14 (sedež Trgovinske zbornice). TKB / ZAMRZNITEV RAČUNOV h Tekoči računi: nekaj tehničnih navodil SDGZ Kako premostiti težave pri izplačilih in vrednotnicah Glavni problemi, ki se pojavljajo ob zamrznitvi računov TKB Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča konkretne informacije in tehnična navodila za vse elane in druge lastnike tekočih računov pri Tržaški kreditni banki, ki imajo zaradi zamrznitve le-teh težave pri izplačilu zapadlosti in obveznosti: krediti, javne storitve, Telecom, hipotekarna posojila itd. Lastniki vrednotnic na prinosnika se tudi sprašujejo, Ce so le-te krite v primeru likvidacije banke. Poglejmo konkretne primere. Vrednotnice na prinosnika (it. »certificati di deposito al portatore«) Tako v primem, ko je iz njih jasno razvidno, da gre dvig iz tekočega računa, ki je last določene osebe ali podjeteja, kot tudi v primem, ko je lastnik položil gotovino in ni torej razvidno, Čigava je dejansko vrednotnica, so depozitarni zneski kriti. Ce ima kdo več vrednotnic »certificati di deposito«, ki so vsi na prinosnika (it. »al portatore«), in znaša vsak po 200 milijonov lir, bo lahko vnovčil vsakega posebej z znanimi jamstvi. Vrednotnice »certificati di deposito« se ne kumulirajo z ostalimi vlogami na tekočih računih in na hranilnih knjižicah. To pomeni, da se ločeno obravnava meja 200 milijonov lir, do katere so vloge v celoti krite. Investicije v državne vrednostne papirje (it. BOT. CCT, itd) Trenutno teh naložb ni mogoCe prenesti na druge banke. Ko bodo zapadli vrednostni papirji, n.pr. 31. 10. 1996, jih bo TKB položila na tekoči raCun lastnika. Lastnik lahko obnovi naložbo na nove vrednostne papirje. Pologi, ki so dospeli na TKB po 23. 10. 1996, niso razpoložljivi za lastnika tekočega raCuna. Dvig likvidnosti na osnovi zahteve pred 23. 10. 1996 Kdor je pismeno prosil pred tem datumom za dvig določenega zneska iz razpoložljivosti pri banki, nima pravice, da takoj vnovči omenjeni znesek, torej bo moral počakati kot vsi ostali depozitanti. Plačilo hipotekarnih posojil TKB z nalogom dviga iz tekočega računa v TKB, ki je obenem pokrit. V tem primem bo banka dvignila iz tekočega raCuna potrebni znesek. BanCne pobotnice (it. RI.BA.) Gre za menice naslonjene na TKB ter plačila ENEL, ACEGA, TELECOM itd. V teh primerih lahko interesrenti dvignejo zadevne dokumente in poravnajo zneske drugje. SIS / SPOROČILO UPRAVITELJA MLADINSKA KOMISIJA SKGZ / POZIV ZA STREZNITEV VSE MANJŠINE Stadion 1. maj: za obnovitev hipoteka 400 milijonov lir Eni naj zadušijo jezo, drugi naj obrišejo solze... Če skupnost ne bo preživela, tudi političnih omizij za usklajevanje stališč ali za poudarjanje razlik ne bo več Spoštovani odg. urednik PD! V minulih dneh ste se nekajkrat dotaknili vprašanja hipotek na nepremičninah. Tako ste v torek, 29. t.m. zastavili vprašanje: kako je s Stadionom 1. maj? Kot Vam je najbrž znano, je lastnik Stadiona 1. maj nepremičninska družba SIS. Uporabnika objekta sta KD Škamperle in SZ Bor, ki tudi upravlja objekt. Najbrž tudi veste, da je bil naš športni objekt potreben večjih prenovitvenih del. Z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva, je stekla akcija Ohranimo Stadion 1. maj. V to akcijo se je vključila tudi naša družba, ki je z vednostjo in v dogovoru z uporabnikoma objekta, SZ Bor in KD Škamperle, najela dolgoročno bančno posojilo za potrebe obnove. Na vaše vprašanje lahko torej odgovorimo: na osnovi hipoteke, ki je vpisana na Stadion 1. maj, je nepremičninska družba SIS najela posojilo v višini Lit. 400.000.000.- pri Tržaški kreditni banki za obnovo dotrajanega balona na Stadionu 1. maj. Drugih hipotek, ki bi bremenile naš športni objekt, ni. S spoštovanjem Edini upravitelj Franko Vitez Ne občinski svet. ampak odbor V naslov o stališču zgoniškega občinskega odbora se nam je vrinila neljuba napaka, saj smo objavljeno stališče pripisali občinskemu odboru, medtem ko je šlo za odločitev občinskega odbora, kot je bilo pravilno napisano v tekstu. Bralcem in upraviteljem se za napako oproščamo. Mladinska komisija pri tržaškem pokrajinskem odboru SKGZ je smatrala za potrebno, potem ko mediji dan za dnem seznanjajo javnost Z raznovrstnimi stališči, da se sestane, vzame v pretres nastali položaj in pove svoje mnenje. Preden se tega lotimo, pa naj nam bo dovoljeno, da pojasnimo in izpričamo svojo popolno neodvisnost od ostalih organov SKGZ, tudi glede na to, da je komisija sestavljena iz svobodno mislecih študentov. To velja poudariti, v kolikor se je včasih opredelilo mladinske komisije kot neko »longa mamiš« vodilnih organov. Ne bomo na tem mestu še enkrat ponovili vseh dogodkov, ki ogrožajo našo manjšino, kakor se tudi ne bomo spuščali v analizo posameznih predlaganih rešitev. Sprijaznili smo se najprej z dejstvom, da je našo organiziranost zajel potres morda najvišje povojne stopnje in to nas je globoko presunilo, zbegalo, užalostilo. Padli so nekateri bogovi in še marsikateri jim bodo verjetno sledili, pri tem pa naj bo jasno, da mladi danes ne išCemo nobenih krivcev... nasprotno. Zahtevamo, da se v tem težkem trenutku manjšina strezni, zaduši jezo na eni strani in obriše solze na drugi. Čeprav nam ni dano razumeti, kdo je danes sovražnik našega obstoja, se vendarle zavedamo, da divja nad nami vihar. Dejstvo je, da tudi v tem trenutku nekdo ne dela v smeri skupnega interesa, temveč skuša nekaj iztržiti tudi iz tega dramatičnega položaja, z »lovom na Čarovnice«. Ne vidimo skupne volje do tega, da se naše, čeprav oropano in požgano, kraljestvo reši. Ne vidimo pri vseh komponentah pravega prizadevanja, da se uslužbencem podjetij (in podjetjem samim) organiziranega in neorganiziranega gospodarstva zagotovi preživetje -mar ni za nekatere jasno načelo »-naj umre Samson z vsemi Filistejci vred«? Po drugi strani nimamo jasnih dokazov in prepričljivih izjav, da je bila politična (in ekonomsko-strateška) linija naše Zveze vedno neoporečna: sedanji položaj bi kazal ravno nasprotno in prav zato smo prepričani, da je za celovito oceno izbir potrebno upoštevati tudi zgodovino, kar se pa tiče zlonamernih dejanj, osebnih okoriščanj ipd., smo prepričani, da se sodstvo ne bo izneverilo svojim dolžnostim. Vsekakor ne bomo dovolili oz. sprejeli, da se krivde katerekoli narave, ki so jih morebiti zagrešiti posamezniki, istovetijo s krivdami naše Zveze ati pa celo manjšine same. Zahtevamo, da se manjšinski skupnosti nudi jasno in popolno sliko položaja, v katerem se nahaja. Ponavljamo, da gre za bodočnost naše manjšine, našega človeka, nas samih, ki smo se komaj odločili, da v življenju nekaj vendarle uresničimo. Naša solidarnost naj seže do vseh tistih, ki jih je sedanje kritično stanje neposredno prizadelo: solidarnost, ki se ne bo omejila le na visokodoneCe besede. Pripravljeni smo ob skupnem dogovoru mobilizirati Cim širše število mladih Slovencev in italijanskih demokratskih vrstnikov, Ce bo potrebno spravimo skupaj vse ljudi iz vsake najbolj zakotne vasice od Benečije do Milj v skupno solidarnostno pobudo, solidarnostno do nas samih. SKGZ se pripravlja na kongres, ki bo sredi decembra. Prepričani smo, da bo ta priložnost izkorišče- na za to, da se iz najveeje in najbolj zaslužne organizacije naše manjšine visoko dvigne glas za novo vizijo manjšine, s katero bo treba pogumno naprej v tretje tisočletje. Zadnji apel naj gre vsem našim »velikim« ljudem, kjerkoli zasedajo javna, reprezentančna ali vodstvena mesta, v katerikoli stranki, organizaciji in gibanju; naj se združijo v skupno pobudo za izvajanje najvišjega možnega pritiska na pristojne oblasti, tako da se današnje paralizirano stanje spravi z mrtvega tira. Naj bo vsaj enkrat skupni končni cilj nas vseh preživetje naše skupnosti, potem bo že prišel cas za omizje. Velja pa tudi, da ne bo omizja, Ce ne bomo dočakati tistega trenutka. Ob tej priložnosti vabimo k dialogu vse mladinske organizme ostalih priznanih komponent naše manjšine, tako da prav mladi v prvi vrsti stopimo na pot novega pristopa do skupnih interesov naše skupnoti, seveda ob načelnem spoštovanju razlik, ki naj nas ne le delijo, temveč predvsem bogatijo. Mladinska komisija tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ V PONEDELJEK BO PODTAJNIK FASSINO SPREJEL DELEGACIJO SLOVENSKE MANJŠINE Krepijo se politična prizadevanja za premostitev hude krize TKB Predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti (f.KROMA) Deželna in tudi vsedržavna politika se je zelo konkretno angažirala, da bi preprečila takojšnjo likvidacijo Tržaške kreditne, za katero so se, kot kaže, že odločili vrhovi Banke Italije. Podtajnik na zunanjem ministrstvu Piero Fassi-no bo v ponedeljek na prošnjo podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina sprejel delegacijo slovenske manjšine. Srečanja se bo najbrž udeležil tudi predstavnik zakladnega ministrstva. O usodi TKB je tekla beseda na včerajšnji seji deželnega odbora, do cele vrste neformalnih in neuradnih sestankov pa je prišlo na rimskem zakladnem ministrstvu, ki politično odgovarja za banCni sistem. Sklepov ni bilo, krepijo in množijo pa se politični napori za Cim manj bolečo premostitev katastrofe, ki je doletela kreditno banko. Guverner Banke Italije Antonio Fazio je poslal Deželi uradni dokument, v katerem jasno nakazuje možnost likvidacije banke. Gre za formalno zahtevo deželni upravi, naj se v skladu z zakonom o bankah izreče o finančni situaciji TKB in o posledicah, ki bi jih imela morebitna likvidacija banke na deželno gospodarstvo. Predsednik Dežele Sergio Cecotti zahteve guvernerja Fazia na včerajšnji seji deželnega odbora ni vzel v poštev, a je pred kakršnim koli sklepom zahteval nujni sestanek z zakladnim ministrom Carlom A. Ciampijem, do katerega bo prišlo v začetku prihodnjega tedna. Predsednik v primeru morebitnega odloka za likvidacijo TKB očitno noCe podpisati neke vrste blanko menice centralni banki, ampak se hoCe predhodno pogovoriti z osrednjo vlado. Deželna vlada je soglasno ocenila, da bi takojšnja likvidacija, kot jo predlaga Narodna banka, imela zelo hude posledice za tržaško in obmejno gospodarstvo. Od tod vztrajno iskanje drugih, manj travmatičnih in bolečih rešitev. Le zastopnik Ljudske stranke, odbornik za finance Oscarre Lepre, ki pa ni vztrajal pri svojem stališču, je bil mnenja, da bi morebitna likvidacija banke v tem trenutku najbolj zajamčila interese varčevalcev. Cecotti se je odločil za to konkretno potezo tudi na prigovarjanje svoje stranke (Severne lige) in Demokratične stranke levice, nanj pa vseskozi politično pritiska tudi Stranka komunistične prenove. Odborovo odločitev je v imenu Ljudske stranke ugodno komentiral podpredsednik Dežele Cristiano Degano, ki je dejal, da ima problematika velike in razvejane razsežnosti ter da je zaradi tega ni mogoče ocenjevati le na osnovi formalnega dokumenta, ki ga je Deže- TKB / TISKOVNO SPOROČILO STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE SKP: Cecotti naj nastopi proti dekretu o prisilni likvidaciji V sredo bosta v Trstu tajnik SKP Fausto Bertinotti in predsednik odbora za finance v poslanski zbornici Nerio Nesi V svojem tiskovnem sporočilu Stranka komunistične prenove izraza zaskrbljenost zaradi morebitne upravne likvidacije Tržaške kreditne banke, kar bi spravilo v nevarnost, ugotavlja SKP, tisoče delovnih mest v Trstu in v deželi in ki bi izničila zgodovinsko vlogo bančnega zavoda, ki se ga ne sme istovetiti s sodnimi dogajanji, v katere so vpleteni posamezni vodilni funkcionarji banke in ki jih bo moralo osvetliti sodstvo. Organi Banke Italije dajejo vtis, da nimajo posluha za omenjeno zaskrbljenost, obenem pa SKP ugotavlja, da niso nadzorni organi osrednje banke v dveh inšpekcijah znali zaslediti nepravilnosti, s katerimi utemeljujejo sedanje hitre in ostre ukrepe. Vsedržavni voditelji SKP so nastopili pri vladi, da bi dosegli »vodeno reševalno akcijo« za TKB in da bi se torej izognili dramatičnim posledicam na že tako šibkem gospodarskem in socialnem tkivu tržaškega območja. Stališča stranke bosta orisala vsedržani tajnik posl. Fausto Bertinoti in predsednik poslanske komisije za finance posl. Nerio Nesr med skorajšnjim obiskom v Trstu prihodnjo sredo, 6. novembra. Medtem je deželna svetovalska skupina SKP je nastopila pri predsedniku deželnega odbora Cecottiju, naj bi dal negativno mnenje o morebitnem dekretu za prisilno likvidacijo TKB. V tiskovnem sporočilu SKP omenjajo tudi hipotezo o ustanovitvi novega bančnega zavo- da z neposrednim sodelovanjem oz. vlaganjem bank iz Slovenje in Hrvaške. V tem okviru je zaskrbljujoč poskus organov Banke Italije in same vlade, ugotavlja SKP, da bi k tej pobudi pritegnili samo banko CRTbanca: taka izbira je samo politične narave in meri k zagotavljanju »moCnih sil« v mestu, ne pa splošnih interesov za razvoj gospodarskega in finančnega prometa na širšem območju, ki se gospodarsko razvija. To vlogo je doslej opravljala banka, ki je izražala slovensko manjšino v Furlaniji-Ju-lijski krajini na podlagi londonskega Memoranduma in svoje vloge v Čezmejnem in mednarodnem sodelovanju. Komunisti zato menijo, piše še v tiskovnem sporočilu SKP, da je treba pristopiti k vprašanju mednarodnega sodelovanja, v okviru katerega je še od Časov hladne vojne slovenska manjšina opravljala pomembno vlogo, z upoštevanjem splošnega gledanja na državne interese v okviru integracije Slovenije in Hrvaške v Evropsko unijo, ne pa z ozkim provincialnim pristopom in z maščevalnim duhom, ki se kaže tudi v nekaterih slovenskih političnih silah na tej in na drugi strani meje. Stranka komunistične prenove konCno izraža polno solidarnost uslužbencem TKB in vsem, ki tvegajo delovno mesto, in jim zagotavlja svojo podporo tudi v prihodnosti, ter apelira na druge politične sile levice, naj se zavzamejo za enotne pobude v zaščito gospodarstva in v prvi vrsti bodočnosti mladine. rl SDGZ SSO / NA ROB POROČILOM O SEJI SKUPNEGA PREDSTAVNIŠTVA Posredovanje za rešitev nekaterih nujnih problemov Srečanje z vladnim komisarjem Slovensko deželno gospodarsko združenje je te dni zbiralo razne pritožbe in konkretne probleme elanov, ki imajo blokirane denarne razpoložljivosti pri Tržaški kreditni banki (tekoče račune, depozite, hranilna pisma ipd.) in imajo zato likvidnostne težave. •Prav tako je SDGZ posredovalo pri pristojnih oblasteh in pri tržaškem prefektu, da bi prišlo do izrednih začasnih odgo-ditev nekaterih davčnih zapadlosti za prizadete operaterje: plačila raznih davkov, podaljšanje nekaterih jamstev, npr. za Speditersko in carinsko poslovanje ipd. Združenje je tudi priredilo tehnični sestanek za vsa tista podjetja, ki so se javila zaradi potrebe po izrednih posojilih preko jamstvenih konzorcijev CONGAFI za trgovino (kamor spada tudi gostinstvo in turizem), za obrt in za malo industrijo. Vsi ti konzorciji so se aktivirali za vzpostavitev hitrih postopkov, da bi rešili pereče likvidnostne probleme obratov, trgovin, obrtnikov, mednarodnih in drugih operaterjev, ki so bili pretežno vezani na TKB. Prav tako so številne mestne banke izrazile pripravljenost priskočiti le-tem na pomoč v tem trenutku. Zadružna kraska banka je n.pr. konvencionirana z obema konzorcijema CONGAFI za trgovino in obrt, druge banke pa so ravno takmo konvencionirane s temi konzorciji. Vsi interesenti naj telefonirajo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 362949) za ostale konkretne probleme, za informacije o konvencioniranih bankah in tudi za formalnosti za vpis v omenje jamstvene konzorcije. Skupnega nihče ne moreupravljati sam Nesprejemljiv odnos petih komponent do SSO in SSk in vprašljiv način sklicanja seje Prejeli smo in objavljamo Spoštovani! Dovolite, da se na kratko odzovem na poročila, ki ste jih na straneh Primorskega dnevnika objavili v torek, 29. oktobra, v zvezi z »zasedanjem« skupnega predstavništva o zdevi TKB. Ne morem se meritorno spuščati v afero TKB in ne upam si dajati izjav o vpletenosti ali nevpletenosti v afero, k’ gotovo pomeni afero stoletja za slovensko manjšino v Italiji. To naj razišče sodstvo. Vem pa samo to, da je v nekaj letih skupina ljudi, ki je imela svoje botre in svoja kritja, zapravila banko, ki je bila last celotne narodne skupnosti in smo jo s težavo dobili v letih 1952-54. Pravim »dobili«, čeprav je znano, kako je takratna jugoslovanska oblast skrbno pazila, da so tako banka kot druge reparacije in vračila šla v določene zveste roke. Te zveste roke so upravljale skupno imovino, skrbele za nekatere ustanove narodnega pomena, a tudi samovoljno in sektaško odločale o vsem. Rezultate in sadove tega upravljanja pobiramo danes v letu 1996 vsi skupaj. To, kar so ti upravljale! zapravili, naj bi zdaj skupno reševali. Od ta- koimenovanih sedmih komponent skupnega predstavništva nas ni nihče vabil na sestanek, ko se je pet komponent zbralo in prosilo slovensko vlado za pomoč Primorskemu dnevniku. Tudi danes bi nas ne vabili, Ce bi ne bilo vse skupaj zavoženo in Ce bi SSk in SSO ne izdala svojih stališč in pozivov za rešitev iz hude krize, ki bo prizadela slovensko narodno skupnost v celoti. Pet komponent, katerih clan: stvo je tesno povezano s krovno SKGZ, se od Časa do časa spomni na SSO in SSk, da jim prideta na pomoč, ko same ne morejo rešiti določenih problemov. Da bi pri tem skušali porazdeliti tudi odločanje - ni govora. Da bi pomislile, da se je leta ’90 marsikaj spremenilo in da nihče ne more veC sam upravljati tega, kar je vsem skupno, to ne. Tudi zadnji sestanek na Deželi je bil sklican podobno in še huje. Slo je za očitno promocijo, zato je bil sestanek sklican z javnim razglasom po medijih. V deželni palači na Oberdankovem trgu so se zato zbrali tudi nepovabljeni, a so bili od omizja izključeni. Da je položaj TKB dramatičen, • oziroma tragičen, smo vedeli vsi in zato smo se odzvali. Med sejo smo prejeli faks sindikalnega predstavništva uslužbencev TKB, ki so prosili za sprejem, češ da imajo sporočiti nove podrobnosti. V imenu SSO-ja sem bil mnenja, da jih sprejmemo takoj. S tem se je strinjal tudi predstavnik SSk, a po vsaj treh opozorilih se ostali predstavniki komponent na to niso odzvali. Ko sem spoznal, da ni prave volje do konstruktivnega reševanja in da ni mogoče priti do toCnejših informacij o dogajanju okoli banke, sem po treh urah brezplodnega sejanja odšel. Cinični in sprenevedavi komentar Bojana Brezigarja me zato ne prizadene in tudi ne organizacije, v kateri sem menil, da lahko kaj koristnega naredim za našo narodno skupnost in za slovensko kulturo. Na koncu naj pod črto te nesrečne afere zapišem samo še to: Ne bi rad, da bi v povorki na manifestacijah proti likvidaciji TKB z menoj korakali tudi njeni grobarji. Vsako sprenevedanje ima določene mere. Vzdevke »šakali« in »mrhovinarji« pa naj si nekateri tovariši zataknejo za klobuk! Šakalov ni, kjer so volkovi ze vse požrli. M. Maver za SSO li poslala Banka Italije. Na sedežu TKB je bil vCeraj sestanek konzorcija štirih slovenskih bank, med katerimi sta tudi Ljubljanska banka in Splošna banka Koper, ki se je pogovarjal o krizi banke in o najprimernejših rešitvah za njeno premostitev. Zastopniki konzorcija bodo prihodnji teden odšli na pogovore v Rim, o zadržanju hrvaških bank, ki se Se niso združile v konzorcij, pa bo tekla beseda med bližnjim zagrebškim obiskom italijanskega zunanjega ministra Lam-berta Dinija. O še zelo nejasnih perspektivah TKB je tekla beseda tudi na zakladnem ministrstvu. Čeprav ni uradnih sporočil, naj bi se minister Ciampi vCeraj sestal s predstavnikom Kmečke banke iz Mantove, ki že nekaj Časa kaže interes za morebitno partnerstvo s TKB. O tem se je minister pogovarjal s predsednikom poslanske komisije za finance Neriom Nesijem (SKP), razvoj dogajanj okrog tržaške banke pa v sklopu ministrstva neposredno spremljata podtajnika Roberto Pinza (Ljudska stranka) in Giuseppe Maciotta (DSL), s katerim se je vCeraj popoldne razgovarjal tudi Budin. Stranka komunistične prenove, ki je že pozvala Cecottija, naj ne pristane na morebitno likvidacijo banke, hoče situacijo TKB vplesti tudi v pogajanja za sestavo nove deželne vlade, ki so v polnem teku. Cecottija komunisti, a tudi druge stranke, pozivajo, naj, kljub politični krizi deželne koalicije, v najkrajšem Času odgovori na številne interpelacije in vprašanja, ki so jih o tej aferi vložile skoraj vse stranke v deželnem svetu. Oglasil se je tudi senator Liste za Trst Giu-lio Camber, ki opozarja vlado, da bi imelo morebitno zaprtje Tržaške kreditne banke katastrofalne posledice za vso tržaško ekonomsko stvarnost. Listarski voditelj predlaga takojšnje politične ukrepe, podobne tistim s katerimi Rim rešuje Banco di Napoli in njegovo ogromno proračunsko luknjo. Za tako ali podobno rešitev so se prav med obravnavo odloka za reševanje neapeljskega bančnega zavoda, ki je javna last, pred dnevi zavzeli tudi poslanci in senatorji Severne lige. Poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia pa predlaga ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki bi raziskala ozadje krize tržaške banke. Sandor Tence NOVICE I* Razkol med Zanussijem in sindikati PORDENONE - Pri Electrolux Zanussi bodo pričeli s postopkom za dopolnilno blagajno, ki jo bodo od 1. decembra zaprosili za 500 od skupno 15 tisoC uslužbencev. Na srečanju v Trevisu, kjer so potekala pogajanja, je namreč prišlo do razkola med podjetjem ter sindikalnimi predstavništvi Fiom-CGIL, Fim-CISL ter Uilm-UIL. Pogajanja so se vlekla že pet mesecev in se nanašajo na 200 uradnikov, ki bi jih morali odpustiti in za katere je Zanussi predlagal vrsto »mehkih« rešitev ter 300 delavcev, ki bi prevzeti drugačne zadolžitve. Podjetje pravi, da je sindikat zavrnil predlagane rešitve, s čimer naj bi se tudi odrekel modelu »partecipacije«. Nova pobuda krožka Istria TRST - Soočanje o raznih izkušnjah, načrtovanje sodelovanja, odJkrivanje Trsta in Krasa, srečanje z italijansko skupnostjo v Sloveniji in na Hrvaškem, poglobitev spoznavanja istrskega »laboratorija«: to so nameni obiska, ki ga je Kulturni krožek Istria organiziral za delegacijo kulturnih delavcev centra »Federico Fellini« ter »Časa della Pace« iz Riminija, javnih upraviteljev Pokrajine Rimini in gorske skupnosti iz Montefeltra. Obisk bo vodil predsednik krožka Istria Marino Vocci, danes bodo gostje v Trstu, Devinu, Miljah in po Krasu. Jutri in v nedeljo bodo odpotovali v Istro, med drugim si bodo ogledati Buje, Motovun, Rovinj, Brtoniglo, Oprtalj, Savudrijo, Koper, sestali pa se bodo z Robertom Battellijem, poslancem v slovenskem parlamentu, Loredano Bogliun, podpredsednico Istrske regije, Rinom Dunisom, županom iz Grožnjana ter Eziom Bamabajem, elanom italijanske skupnosti in direktorjem turistične ustanove iz Brtonigle. Cestnina na avstrijskih avtocestah Dunaj - Avstrijski parlament je sinoči sprejel odločitev o uvedbi plačila cestnin za avtoceste na vsem področju Avstrije, ki bo veljala od 1. januarja prihodnjega leta. Uporaba avstrijskih avtocest in hitrih cest bo po novem mogoča s plačilom cestninskih kartic z velja- 1 vnostjo enega leta, dveh mesecev ali 10 dni. Kartice i bo že od decembra naprej mogoče kupiti v avtomobilskih združenjih, na bankah, bencinskih črpalkah in v trafikah. Avstrijci pričakujejo, da bodo s cestninami zbrali na leto približno poldrugo milijardo šilingov oz. približno 215 milijonov nemških mark; denar bodo namenili za preurejanje in nadaljno gradnjo mreže avtocest.(STA) Tesnejše partnerstvo med EL in Liberalnim forumom CELOVEC - Na delovnem srečanju koroškega in zveznega predsedstva Liberalnega foruma (LiF), katerega so se udeležili tudi predstavniki slovenske Enotne liste (EL) je bil sklenjen koordinacijski ] odbor, ki naj bi podkrepil avtonomno partnerstvo med EL in LiF. Poleg tega se po besedah deželne predsednice Uršule Kuess Liberalni forum zavzemal za konkretne ukrepe za večjo funkcionalnost in dejansko uveljavitev slovenskega jezika v koroški in avstrijski javnosti. Sel POHIŠTVO eiuc* ARREDAMENTlh ti BENEŠKA SLOVENIJA Počastitev spomina padlih za svobodo ČEDAD - Kot je že veliko let običaj, so se predstavniki Zveze borcev z Gornjega Posočja, VZPI-ANPI, obmejnih občinskih uprav, slovenskih organizacij ter zastopniki Republike Slovenije spomnili padlih slovenskih in italijanskih borcev v narodnoosvobodilni vojni. Vence so položili na spomenike padlih v Topolovem, Sv. Lenartu, Oborci, Sv. Stoblanku, Gorenjem Tarbiju, Černetičih, Ceneboli, Matajurju, Osojanah v Reziji ter na grob Izidorja Pre-dana-Doriča na Lesah. Osrednja svečanost pa je bila pred spo- red edadu menikom padlih v Čedadu, kjer sta po položitvi vencev moška zbora iz Grahovega in Tolmina zapela v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku. Cedajski župan Giuseppe Bernardi, konzul Republike Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič ter bivša predsednica parlamentarnega odbora za manjšine Jadranka Sturm-Kocjan so izpostavili vrednote narodnoosvobodilnega gibanja in podčrtali njegovo aktualno poslanstvo. Zavzeli so se tudi za politiko miru in sožitja, ki mora voditi ljudi ob meji in obe sosednji državi, (r.p.) PORDENON / EDIT EXPO Veliko pozornosti mladim in manjšinam Knjižni sejem so odprli včeraj, do nedelje predvidena vrsta posvetov in predstavitev AVSTRIJA / ZASTOPSTVO MANJŠIN Tudi štajerski Slovenci v sosvetu koroških? Za tako rešitev se ob podpori sosveta zavzema društvo štajerskih Slovencev Člen 7 GRADEC, CELOVEC -V sosvet za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju bodo po vsej verjetnosti vključeni tudi štajerski Slovenci, oz. zastopniki edine slovenske organizacije na avstrijskem Štajerskem, društva Člen 7. Smernice za takšno rešitev so te dni v Gradcu postavili na zasedanju deželnega pododbora za ustavna vprašanja. Razprava o vključitvi štajerskih Slovencev v sosvet za koroške Slovence ali o ustanovitvi lastnega sosveta traja že skoraj dve leti, po razgo- vorih predsednika sosveta za koroške Slovence Marjana Sturma z bivšim deželnim glavarjem Helmutom Krainerjem in nazadnje tudi s sedanjo poglavarko VValtraud Klasnic je zdaj očitno padla dokončna odločitev. Na sejo pododbora štajerskega deželnega zbora pa sta bila poleg zastopnikov vseh dežel-nozborskih strank povabljena tudi predsednik sosveta Sturm in predsednik društva Člen 7 Branko Lenart. Slednji je na hearingu izpostavil težnje društva, ki so namenjene predv- sem ohranitvi in razvoju slovenskega jezika in kulture. Dejal je, da si društvo še posebej prizadeva za pouk slovenščine v nekaterih obmejnih občinah. Društvo se nadalje opredeluje za medkulturni koncept, katerega želi med drugimi uresničiti v okviru projekta »za vse ljudi dobre volje« odprtega kulturnega doma. Lenart je na hearingu tudi izrecno izpostavil željo društva po vključitvi v obstoječi sosvet za koroške Slovence, prav tako so se predstavniki vseh deželnozborskih strank izrekli za integracijo predstavnikov slovenskega društva v že obstoječi sosvet. Na osnovi razprave je pričakovati, da bo pododbor deželnega zbora zavzel pozitivno stališče do vključitve in ga posredoval Uradu zveznega kanclerja. Vprašanje zastopstva štajerskih Slovencev v sosvetu bo tako po mnenju predsednika Sturma mogoče rešiti najkasneje konec leta 1997, ko se bo sosvet za slovensko narodnostno skupnost na novo konstituiral. (I.L.) PORDENON - Sedmi knjižni sejem EditExpo, namenjen prikazu založniške dejavnosti Trive-neta, nudi nekaj novosti glede na prejšnja leta. V okviru sejma, ki so ga odprli včeraj in bo odprt vsak dan od 9.30 do 20.30 do nedelje (vključno), letos prvič posvečajo mladim »Dan za tvojo bodočnost«, kot ima tudi posebno mesto prikaz založniških pobud manjšin, ki živijo v raznih evropskih državah. Tako so že včeraj priredili okrogli mizi o univerzitetnem študiju v deželi in o strokovnem izobraževanju. Pravzaprav so na prvi, dopoldanski okrogli mizi nudili informacije, ki so jih pripravile deželne univerze o možnih študijskih smereh in o zaposlitvi, obe pa je pripravil Center za šolsko usmerjanje. Kot je postal že splošni običaj, tudi porde-nonski sejem namenja veliko pozornost najmlajšim. Tako so pripravili razstavo 32 mladih ilustratorjev otroških knjig, včeraj popoldne pa so po ameriškem vzorcu in v angleščini organizirali tudi slavje Hallovven, na katerem so glavno vloge odigrale »nore buče«. Današnji konferenčni program predvideva dopoldne posvet o jezikih in kulturah na dotiku, popoldne pa razpravo o javnem in zasebnem v gospodarstvu. Občinstvu se bosta predstavila tudi dva avtorja, in sicer Spi-ro dalla Porta Xidias s knjigo La scia delle stel-le in Paolo Maurensig z romanom Canone in- TRST, GORICA / PO PISANJU TRŽAŠKEGA DNEVNIKA IL PICCOLO • VEDNO AVANTGARDNO PODJETJE • m ČASA E 'Jz Kuhinje po cm od 4.290.000 lir dalje Antistresna omara 5 vrat 2.023.000 lir m mmm mm Telemonfalcone: kanal 6Tvm naj bi odkupil SSO Organizacija, ki jo vodi Marija Ferletič, naj bi dobila finančno pomoč Dežele in 900 milijonov lir iz Slovenije TRST - Tržaški dnevnik II Piccolo je v soboto, 26. oktobra, na go-riški strani objavil članek, v katerem piše, da utegne del tržiške televizijske postaje Telemonfalcone, ki ima sedež v Starancanu, preiti v roke Slovencev. Ti naj bi prevzeli enega od dveh kanalov, točneje kanal 6-Tvm. Avtor članka (clas.) navaja, da so se govorice o tem razširile v slovenskih katoliških krogih, po katerih zatrjevanju naj bi že dosegli sporazum o odkupu frekvenc, pa tudi vplačali jamščino. Lastnica postaje Maria Grazia Laz-zaro je prodajo kanala zanikala, češ, od časa do časa se res pojavi ta ali oni, ki bi nas rad kupil, toda mi smo vselej rekli, da postaje ne prodamo ne Italijanom ne Slovencem. Zakaj ne, morda zaradi prenizke ponudbe? Ne, je odgo- ALCUNE VOCIDAMNO PER SCONTATA UOPBRAZIONE, MA LA PROPRILTA’ SMLN1 ISCb Telemonfalcone diventa slovena? Negli ambienli cattoiici d’ollreconfine la tratlativa per la ccssione viene consideraia in diritlura d’airivo it*««« tFohre maffine rr<-‘ <3 Monfa krese at bi* infaui dse mto dne cattaii lente mnaf&bisjsse&e, «.$» sede a Stamueao, tCasitie 6Tvms, Stauttb-he per esssre creduta e dsjvsebtte is fntnro tra-smeuere in Lugu« ',:<>■ vena. timis alte tVe d$ TeJestiinfai-ceeie (fnimii potiebbei m ve o ir mandat« »andat« in tet t>srdom nelis ;ua del paese confi- H ifit ciantči sotm sob vod, emerse in *m-ist-nt! cetootict stoveni -peraUto stiurnUte delta pmpneiri dalfemttten te (Urosfattiooese - per le quati is cessivne de! le frnjstetste tmtbtoe Pronti 900milioni delgovenio di IAlbuma in dirittura d arrivo « sjtePefofee st»to ati-pskttn itn »ceoriio in tanin tli wr • samnnUi <ši un.1 »Noh čredo proprio • sbaita Mm ia tirasis hi>zz»io - »o« v-mde rd iigii uh di sline che t(a?,K>rltii. !«.» sl<,S3M 5HL>ata »«» fkiestione di a iatti ho <$->«» rhe «‘o ^i'T?n?5 per la Insiose }y*eao? »Assožutamen la temama m quanvi dei dooseuimaoaiieat kri piani lotiti »Katoliški glasu e s bo. lis giA riesvoto alMarao tuU'altri ni di lite per il 199S. mtmtpiK avetv $««* propno per Va?:$iUtt<6 eh« himeni; i -sKra por ril 1 ožomotif/žoarte. Ut tata avant« tla alvuneii-vil tri venet e, $mar.K)»;.i-da iniltistriaU del oaU liro sli Panto e Cari in' . -r cvre«-.,* rM t A A rr\nr\ | t IM ZX 1X1 /'Vv*.r Poročilo no tržiški strani II Piccolo vorila, preprosto zato, ker imamo druge načrte, ker se hočemo razširiti, v ta namen pa čakamo na novi zakon o televizijskem oddajanju, ki bi moral priti na piano do konca januarja. Lazzarova je pojasnila, da je odklonilno odgovorila tako raznim tržaškim kakor drugim itali- janskim ponudnikom. Članek se nadaljuje z razlago, da se za Telemonfalcone menda zanima predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič, katere sicer ne imenuje, in pojasnjuje, da SSO, ki ga člankar označuje kot federacijo, združuje katoliška društva (»circoli«) slovenske manjšine. »Ta federacija naj bi uživala finančno podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine in vlade v Ljubljani,« poudarja pisec in nadaljuje: »Ta (slovenska vlada, op. ur.) naj bi (SSO-ju, op. ur.) prispevala za leto 1996 prav za odkup Te-lemonfalconeja 900 mi- lijonov lir, torej enak znesek, kot ga je leta 1995 nakazala za spojitev dveh katoliških tednikov "Katoliški glas" in "Novi list“ v "Novi glas“«. Po pisanju Pic-cola naj bi ravno struktura Novega glasa predstavljala ogrodje za novo slovensko televizijsko postajo, ki bi jo z dnevnimi poročili oskrbovali Telechiara iz Padove in Tv3 iz Ljubljane, katoliška postaja, ki deluje približno leto dni. Tudi ta nova postaja naj bi imela uredništvo v Gorici ter oddajala televizijske dnevnike tako v slovenščini kot v italijanščini. Članek se zaključuje z ugotovitvijo, da pobuda vsekakor ne bi smela biti v nobeni zvezi z ono, ki so jo sprožile nekatere zasebne televizijske postaje iz vsega Trive-neta ob finančni podpori industrijcev, kakor sta Panto in Carraro. DAN MRTVIH / SVEČANOSTI NOVICE Spoštljiv poklon padlim pred spomeniki in obeležji Padlim za svobodo se klanjajo Občine, organizacije in društva Pred spomeniki, obeležji in na pokopališčih v tržaški pokrajini se bodo tudi danes nadaljevale svečanosti polaganja vencev ob dnevu mrtvih; polagajo jih društva, borčevske in druge organizacije ter občinske uprave in stranke. Hrvaški konzul Miroslav Bertoša je včeraj položil vence pred spomenike padlih v Redipugli, pri Sv. Ani v Trstu in v Rižarni. Sekcija VZPI-ANPI OpCine-Bani-Ferlugi-PiSCanci bo padle v NOB počastila danes pri spomenikih ob sodelovanju MoPZ Tabor; zbirališče je ob 9.30 v Prosvetnem domu. SvetoivanCani in Podlonjerci pa bodo spomin na padle počastili danes, ob 11. uri ob spominski plošči na Narodnem domu. Delegacija SSk bo danes na dan mrtvih polagala vence v Rižarni in bazoviškim junakom; v Rižarni se bo mudila ob 10. uri, na grobu bazoviških junakov pri Sv. Ani ob 10.30, pri spomeniku na ba-zovski gmajni pa ob 11. uri. Na Marco-nijevem trgu v Miljah pa se bo ob 10. uri začela osrednja komemoracija ob cjnevu mrtvih: na županstvu bo polaganje vencev k obeležjem padlih v vojni in L. Frausin, v cerkvi sv. Ivana počastitev padlih v vseh vojnah in padlih pri delu, pri osrednjem spomeniku padlim krajanom pa bo glavna svečanost z nastopom Častne vojaške Čete in slovenskega pevskega zbora »Jadran«; udeleženci sprevoda bodo nato krenili na partizansko pokopališče, kjer bo po polaganju vencev in himnah tudi maša. V počastitev dneva mrtvih bo repentabr-ska občinska uprava polagala vence na spomenike podlim v NOB danes: ob 11.30 na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu; ob 11.40 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu; ob 11.50 pred spomenikom padlim borcem v NOB v Repnu. Devinsko-na-brežinska občina bo polaganje vencev začela ob 8. uri pred županstvom in nato v Slivnem (ob 8.10), Medjavasi (8.20), Devinu (8.30), Vižovljah (8.40), 8.50 (Ce- rovljah), 8.55 (Mavhinjah), 9. uri (Prečniku), 9.05 (Trnovci), 9.10 (Praprotu), 9,15 (Sempolaju), 9.30 (Križu) in ob 10. uri v Nabrežini. V Križu bo komemoracija padlih ob 16. uri na pokopališču z nastopom Mpz Vesna, krožek Kras SKP pa bo vence ob spomenike položil ob 11. uri v Trebčah, ob 11.15 v Gropadi, ob 11.30 na PadriCah in ob 11.45 v Bazovici. Začasno zaposlovanje Občina Trst vzame v službo za dobo 6 mesecev dva pokopališka delavca in enega uradnika, ki izvrstno obvlada strojepisje. Pokrajina Trst isce za dobo 2 oziroma 6 mesecev dve računovodji z odličnim obvladovanjem strojepisja, Rdeči križ pa za dobo 90 dni uradnika, ki izvrstno obvlada strojepisje in kompjutersko delo. Prošnje bo sprejemal v ponedeljek, 4., in torek, 5. novembra, od 8.30 do 12. ure Urad za delo (Ul. Fabio Severo 46). Kandidati morajo prošnji priložiti diplomo nižje srednje šole, prijavo osebnih dohodkov 1995 in morebitni družinski Ust, ne smejo pa imeti manj kot 18 in več kot 41 let. Prednostna lestvica bo na ogled med 10.30 in 11.30 v petek, 8. novembra. Cappella civica mrtvim Tržaška vokalna skupina, ki jo vodi Marco Sofiano-pulo, bo ob spremljavi organista Maura Macrija med današnjo mašo v katedrali sv. Justa (9.15) izvajala skladbe Radoleja, D’Indyja, Elgarja in Gou-noja; jutri ob 10.30 bo na sporedu Sofianopulova Liturgija pokojnih za mešani zbor in orgle; v nedeljo, praznik sv. Justa, ob 10. uri pa bo skupina počastila mestnega zavetnika s skladbami Sofiano-pula, Busolinija in Gounoja ter z gregorijanskimi slavospevi. Pazite se pred žeparji Upravitelji dolinske občine opozarjajo vse občane, naj se v teh dneh, ko obiskujejo pokopahšca, pazijo pred žeparji, ki kradejo na parkiriščih. Priporoča jim, naj v avtih ne puščajo torbic in drugih dragocenosti. Ogled Rižame-muzeja Občinski muzej v Rižarni pri Sv. Soboti bo od 1. do 5. novembra odprt ob delovnih dneh od 9. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 13. ure. Obiskovalcem bodo na voljo vodniki, šestjezicni informativni bilten in film. Vstop brezplačen. V istih dneh bo med 9. in 13. uro odprt tudi občinski muzej o Risorgimentu v Ul. 24. maja 4). Vstopnina 3.000, znižana pa 2.000 lir. Umik drugih občinskih muzejev: naravoslovni in pomorski muzej danes in v nedeljo zaprta, jutri pa odprta od 8.30 do 13.30; Akvarij danes zaprt, jutri in pojutrišnjem pa odprt od 9. do 13. ure; razstava "Da Lucy alTuomo di Mompademo“ v Palači Co-stanzi danes zaprta, jutri odprta od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 13. ure. Vozni red avtobusov za praznike Medobčinsko avtobusno podjetje ACT sporoča javnosti, da bo z današnjim dnem prišlo na progah 1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 17, 19, 20, 21, 25, 26, 29, 30, 35, 42, 43, 45 in 48 do rahlih sprememb. Za podrobnejša pojasnila in za dvig novega voznega reda naj se koristniki obrnejo na urad ACT v Ul. S. Cilino 99 (od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 ter med 13. in 15.30) ah na urad v Ul. D’Alviano 15 (od ponedeljka do Četrtka med 8.30 in 15.30, v petek in soboto pa med 8.30 in 13. uro). Osebje urada za stike z javnostjo odgovarja tudi na zeleno telefonsko številko 167-016675. NOVO NA ODRU Razgibano življenje Tine Modotti odslej v Centazzovi operi »Tino« bodo naslednji teden najprej predstavili v Vidmu, nato pa v Trstu Lepa, pogumna, svobodna, skratka Tina Modotti. Ob stoletnici rojstva te izredne ženske osebnosti, ki je v svetu zaslovela kot odlična fotografinja in samozavestna revolucionarka, se Tine spominjajo s številnimi pobudami. Po številnih razstavah njenih fotografij in posvetih o pomenu njenega umetniškega dela in zavzemanja v vrstah naprednega gibanja pa so pripravili tudi opero. Za »Tino« - kot je naslov dela - je glasbo napisal furlanski skladatelj An-drea Centazzo, v delu pa se prepletajo petje, recitacije in pripoved. »Tina« je koprodukcija videmske občinske uprave in tržaške oper- ne hiše Verdi, naslednji teden jo bodo najprej dvakrat uprizorili v Vidmu, in sicer v dvorani Palamostre, v torek in sredo (ob 21. uri), v soboto, 9. novembra pa bodo opero predstavili tržaškemu občinstvu v dvorani Tripcovich (ob 20.30). Delo sestavlja 16 prizorov, s katerimi skušajo ponazoriti življenje nemirne furlanske izseljenke (kot 17-letno dekle je prišla v ZDA). V naslovni vlogi nastopata igralka Ot-tavia Piccolo in sopranistka Francesca Ziveri, baritonist Fulvio Massa je Edvvard VVeston, glasbeno skupino Musiča attuale vodi skladatelj, nastopa pa še plesna skupina Dance Studio. PROBLEM / 50.000 UR NA DAN V Trstu samo en rehabilitacijski center za priletne, pa še ta je predrag V okviru strategije javnih upraviteljev je napravila globok vtis napoved o odprtju zdravstveno-oskrbo-valnih struktur za rehabilitacijo starostnikov, ki si ne morejo sami pomagati. Toda načrt se prepočasi uresničuje, a ne samo to. V deželi je pet takih centrov (Trst, Gradež, Krmin, Videm, Humin), druge naj bi odprli v Centi, Čedadu, Codroipu, Sacileju in Maniagu. Sindikati upokojencev, torej neposredno zainteresiranih subjektov, so izrazili stališče, da bi morali imeti takšno strukturo v slehernem okraju, medtem ko deželni zdravstveni načrt predvideva do konca leta 1997 v deželnem merilu 1.280 postelj veC. In Trst? Zaenkrat je na voljo bivša privatna klinika Igea, Tržaško zdravstveno podjetje pa načrtuje do konca leta 1997 nadaljnjih 340 ležišč v prostorih Iti-sa (investicija: 10,9 milijarde lir). To je spodbudno, a kaj pomaga, ce pa še v Igei niso vse postelje zasedene! Zakaj ne? Zato, ker je treba za povprečno 45-dnevno oskrbovalnino odšteti 2 milijona lir; eden plaCa 45.000, drugi 50.000 lir na dan, to pa je strošek, ki si ga ne more privoščiti prav vsaka družina. Od tod odločna zahteva sindikata upokojencev, naj deželno odbomištvo za zdravstvo dosledno spoštuje svojeCasni sporazum s pristojnim ministrstvom, po katerem naj bi prvih 60 dni oskrbovalnine bilo za pacienta brezplačnih. USPEŠNA AKCIJA / SODNA POLICIJA IZ MILJ Našli ukradeni material Bil je na sedežu podjetja Edilset v Ul. Roncheto 49 V noCi na 25. oktober je s sedeža športnega društva Domio izginilo nekaj računalnikov, faxov in podobnih elektronskih pripomočkov. Preiskava je bila kratka in tokrat tudi uspešna: ukradeno blago ni končalo daleč, našli so ga v Ul. Roncheto 49, v uradih podjetja Edilset. S preiskavo so se ukvarjah agenti sodne policije miljskega komisariata, ki jih je koordiniral namestnik državnega pravdnika Santacatteri-na. Ugotovili so, da se je uslužbenec Italseta zanimal za popravilo elektronskega materiala, podobnega tistemu, ki je izginil s sedeža pri Domiu: navedel je ime, ki je pri agentih takoj zbudilo sum. Policija je zahtevala dovoljenje za hišno preiskavo, ki je prinesla na dan ukradeno blago, v vrednosti okrog 10 milijonov lir. Sodišču so zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom prijavili tri osebe, in sicer 27-letnega Andreo Giovanninija (Ul. Fra Pace de Veda-no 17), 53-letnega Vinicia Murato-vica (Istrska ulica 144) ter 49-letne-ga Claudia Fantoma (Ul. Ghirlan-daio 47). Karabinjerji pregledali domove za ostarele Prejšnje dni so karabinjerji s tržaškega pokrajinskega poveljstva v okviru zdravstvene kontrole ter spoštovanja delovne zakonodaje pregledali domove za ostarele in naložili devet glob. Prekrški, ki so jih ugotovili, so bili upravne narave, nanašali pa so se na nepravilnosti pri odvisnem delu. V akciji, ki je trajala dva dni in pri kateri so obiskali šest domov v Trstu, Nabrežini in v Miljah, so poleg osebja s pokrajnskega poveljstva sodelovali tudi karabinjerji Nas ter inšpektorata za delo. Moscatelli se poslavlja Prefekt Mario Moscatelli, ki zapušča Trst, o čemer smo pisali že včeraj, je opravil poslovilni obisk tudi na komandi finančne straže. Ob častni straži sta ga sprejela conski komandant Ezio Pierotti ter komandant 19. legije Umberto Picciafuochi. POKRAJINSKE VOLITVE 1996 Kandidati se predstavljajo Willy Mikac (DSL) Rojen leta 1957 v Trstu. Leta 1983 je diplomiral iz agronomije na ljubljanski univerzi. Poučuje na oddelku za geometre Z.Zois. Deloval je v svetoi-vanskih društvih. Zelo dobro pozna kmetijska vprašanja in je trenu član Gospodarske konzulte tržaške zbornice. Kandidira v okrožju Dolina 1. V zadnjih nekaj letih smo se na tržaškem sicer privadili, da v odsotnosti izvoljene pokrajinske uprave številne tekoče zadeve rešuje komisar s sodelovanjem funkcionarjev. Vendar je to v resnici le opravljanje najnujnejših dolžnosti, ki nikakor ne more dajati odgovora na vsa vprašanja, za katera je pokrajinska uprava danes pristojna. Zato si bo morala te številne kompetence ponovno prisvojiti in jih smiselno opravljati dokler ne pride do vse bolj verjetnega preu-stroja krajevnih uprav. Pomembne naloge, ki jih mora po mojem mnenju opravljati, so koordinacija na ekonomskem, kulturnem, šolskem, izobraževalnem in kmetijsko-pro-storskem področju s posebnim poudarkom na načrtovanju. Ce povem par besed o kmetijstvu, ki ga najbolje poznam, lahko reCem, da je ta sektor v tržaški pokrajini številčno sicer skromnejši od drugih, vendar ima vseeno svoj gospodarski pomen, ker predstavlja za številne operaterje vir zaslužka. Poleg tega je njegova vloga tudi v varovanju okolja in negovanju kulturne krajine, ki je tudi pri nas zanimiva in raznolika, Čeprav res premalo cenjena. Veliko lahko pokrajinska uprava naredi prav v okviru načrtovanja razvoja kmetijstva zlasti žlahtnih kultur, a tudi živinoreje, za katero je mogoče še najbolj res, da bi lahko oskrbovala in negovala velike površine na našem teritoriju. Danijel Novak(SSk-TS 2000) Rojen v Trstu, 25.1.1953. Živi v Mačkoljah. Zaposlen je kot grafični delavec na Primorskem dnevniku. Pozorno spremlja kulturno dejavnost in je član Prosvetnega društva Mačkolje. V prostem času se ukvarja z vinogradništvom. Kandidira v prvem dolinskem okrožju. V teh dneh ko se po-bliže soočamo s pokrajinskimi volitvami, slišimo razne bolj ali manj kritične pripombe na račun le-teh. V prvi vrsti se mi zdi, Ce v Italiji paC Pokrajine obstajajo, da moramo imeti do njih konstruktiven in ne omalovažujoč pristop. Toliko bolj mi Slovenci. Naša stranka, oziroma lista na kateri kandidiram, si bo prav gotovo prizadevala glede sožitja med tu živečima narodoma, za socialne pravice, na zdravstvenem in gospodarskem področju, za zaščito okolja in za druge pristojnostih, ki so možne v okviru Pokrajine. Med vsemi problemi pa bi na prvo mesto postavil konstruktivno sodelovanje Pokrajine z občinami brez katerih, pa mojem mnenju, ni možno v najvecji meri ustvarjati konkretnih pobud. Drugi problem so ostareli ljudje.Pok- rajina ima tu veliko možnosti, da v sodelovanju z drugimi ustanovami omili ta veliki socialni problem. Na kulturnem področju mora Pokrajina imeti vidno vlogo. Ne samo v profesionalni kulturi, ampak tudi med našimi amaterskimi slovenskimi društvi. Tudi z zaledjem, to je z republiko Slovenijo, mora vzpostaviti vidnejše kulturne vezi. V mojem volilnem okrožju je problematično tudi kmetijstvo. Namreč spodnji del naše dolinske občine ni vključen v KGS. Zaradi tega je naš kmet prikrajšan za marsikateri finančni prispevek. Bruna Zorzini Spetič (SKP) Rojena v mešanem zakonu pred 47 leti. Diplomirala na ekonomski fakulteti, sprva je bila zaposlena pri združenju Confesercenti, sedaj pa je uradnica pri TKB. Dolgo let je bila tržaška občinska svetovalka. Je članica nadzornega odbora Delavskih zadrug. Kandidira v okrožju Dolina 1. V trenutku, ko je pod udarom naša manjšina in njene delovne perspektive, je aktivna politika zaposlovanja na prvem mestu naših skrbi. Pokrajina ima nepopoln organik. Mislim, da bi ga morala zapolniti in pri tem upoštevati nujnost, da se Slovencem in njihovim ustanovam omogoči svobodna raba materinščine. Pokrajina mora skrbeti za slovenske višje srednje šole. Prepričana sem, da mora pripraviti naCrt hitre posodobitve teh struktur, ki nimajo zadostnih laboratorijev, telovadnic, bazenov, knjižnic in sploh vsega, kar potrebujejo. Pokraji- na ima na skrbi ceste v okolici. Že pred leti je postavila dvojezične smerokaze, sedaj jih je treba obnoviti in pomnožiti. Z ustanovitvijo konzulte kulturnih in drugih združenj naj pokrajina uskladi sicer revne podpore, ki jih nudi tudi našim pro- svetnim organizacijam. Te naj ne bodo razpršil-ne, paC pa namenske. Sploh sem prepričana, da bi morala pokrajina dosledneje upoštevati pravico - upam številčnejših - slovenskih svetovalcev, da se izražajo v svojem jeziku. Ne zdi se mi utopično, da bi morala pokrajina tudi v svojih upravnih vrhovih dokazati, da priznava enakopravnost tuživeCih narodov. Kot potrjujejo kandidature, bo predsednik pokrajinske uprave Italijan. Zato menim, da bi moral predsednik pokrajinskega sveta pripadati slovenski manjšini. OBČINA TRST / VIVIANA DE GRISOGONO Občinska odbornica izstopila iz uprave Župan llly bo v kratkem imenoval naslednika Občinska odbornica za javna dela Viviana de Grisogono je vCeraj uradno odstopila. Na novinarski konferenci, ki sta se je udeležila tudi župan Riccardo Illy in podžupan Roberto Da-miani, je odstop utemeljila s poklicnimi obveznostmi (po poklicu je odvetnik). Illy bo njenega naslednika imenoval v prihodnjih dneh. De Grisogonova je zadovoljna s triletnim delom v odboru. Med svoje glavne dosežke je uvrstila učinkovitejše delovanje upepeljevalnika, izvršilne projekte za hitro cesto in zadnja gradbena dela nogometnega stadiona Nereo Rocco. Vse je nared tudi za odprtje prenovljenega gledališča Verdi, do katerega bo prišlo prihodnjo pomlad. Bivša odbornica se je zelo pohvalno izrekla o županu (dnevno dela 14 ur, ne mara retorike in je vedno zelo konkreten) in tudi o odnosih z odborniki. Po njenim vodstvom je odborništvo za javna dela začelo izvajati tudi projekt mestne in okoliške kanalizacije, ki bo iz Grljana kmalu dosegla Križ, z druge (kraške) strani pa Opčine. Illy je poudaril, da zamenjava nima Cisto nobenega političnega ozadja, tudi zato, ker je de Grisogonova strankarsko neopredeljena, kar velja za vse sedanje odbornike. Zupan ni hotel povedati imena novega upravitelja, ki ga je, kot kaže, že izbral. Bivša odbornica Viviana de Grisogono in župan Riccardo llly (foto KROMA) PRIPRAVE NA VOLITVE / »FORZA ITALIA« Silvio govoril, a le po telefonu V Trst ni prišel zaradi gripe - Razočaranje privržencev Silvio Berlusconi je tokrat zatajil številne privržence, ki so ga zaman pričakovali v dvorani Tripcovch. Zaradi gripe je moral namreč v zadnjem trenutku odpovedati tržaški volilni obisk in tudi napovedano večerjo (povabljenci so morali plačati mastne denarce) v hotelu Savoia. Lider »Forza Italia« je vsekakor nekoliko razveselil razočarane privržence, katerim je spregovoril po telefonu. Opravičil se je za odsotnost (gripo naj bi dobil od svojih otrok, sinoči si je vsekakor ogledal Milanovo nogometno tekmo)), takoj zatem napadel ministrskega predsednika Romana Prodija in, kot običajno, tudi sodnike. Prizanesljiv je bil edinole do vodje Hrasta Massima Dileme, s katerim upa nadaljevati politični dialog o institucionalnih refor- mah. Le škoda - je dejal Berlusconi -da je D’Alema med kladivom Fausta Bertinottija in nakovalom Ljudske stranke... Srečanja v dvorani Tripcovich so se udeležili vsi najvidnejši voditelji krajevnega desničarskega Kartela svoboščin. Občinstvo je pozdravil deželni koordinator »Forza Italia« Roberto Antonione, nato je spregovorila pokrajinska koordinatorka, bivša poslanka Antonietta Vascono-va, ki je napovedala »veliko presenečenje« morebitnega Berlusconijevega telefonskega klica. In res ljubljeni Silvio se je oglasil prav, ko je pred govorniški oder stopil desničarski kandidat za predsednika Pokrajine Renzo Codarin, ki ga je bivši ministrski predsednik seveda popolnoma zasenčil. _______GLEDALIŠČE LA CONTRAPA__________ »El mulo Carieto« se poslavlja Predstave v Cristaliu se bodo zaključile v nedeljo popoldne Razposajeni in večkrat tudi otožni nu, bo predstavo v gledališču Cristallo »mulo Carieto« se bo v kratkem pošlo- zadnjic ponovila v nedeljo popoldne, vil od tržaškega občinstva, ki ga je nav- Tudi danes bo predstava ob 16.30, jutri dušeno sprejelo. Gledališka skupina La pa bosta kar dve, in sicer ob 16.30 in Contrada, ki je zaCela letošnjo sezono s ob 20.30. V kratkem pa bo »El mulo poklonom slavnemu Angelu Ceccheli- Carieto« krenil na turnejo. Bertinotti v sredo v Trstu V sredo, 6.novembra pride v Trstu vsedržavni tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti, ki bo zvečer ob 19.30 sodeloval na volilnem shodu SKP v konferenčni dvorani Velesejma. Na shodu bo spregovoril tudi predsedniški kandidat SKP za Pokrajino Dennis Vi-sioli, nastopil pa bo TPPZ Finko Tomažič. Ob 17.uri bo Bertinotti sodeloval na volilnem shodu liste »Naprej Milje« v tamkajšnjem gledališču Verdi. Komunistični voditelj se bo v sredo sestal tudi s predstavništvom slovenske manjšine. Beseda bo tekla predvsem o negotovi usodi TKB. PROSVETNA DEJAVNOST Barkovljani so si ogledali Istro Barkovjansko KD organiziralo uspel izlet do Vrsarja - Priprave za koncert zbora Gallus Barkovljansko KD ohranja svoje navade in tradicije. Tako je pred dnevi priredilo za svoje 50 in 60-letnike lep in uspel izlet v Istro, vse tja do Vrsarja. Vse so že prej dobro pripravili, tako da je potekal izlet kot »po olju«. Najprej so se izletniki odpeljali do Vrsarja, kjer so si ogledali ta izredno lep in zanimiv kraj. Lepo vreme jih je nato spremljalo do Limskega zaliva, kjer jih je čakala vožnja z jadrnico, nato pa dobro kosilo v tamkajšnji restavraciji. Med kosilom je predsednik KD Barkovlje Luciano Jagodic izročil jubilantom kolajne in doplome, sledila pa je še slovesna predaja ključa, ki je že del vsakoletnih tovrstnih proslav. Kot 70-letnika sta prejela kolajno in diplomo Drago Košuta in Mario Moset-ti, za svojo 75-letnico pa Stojan Pertot. Izletniki so se na povratku ustavili še v Rovinju, kjer jim je tamkajšnji župnik odprl cerkev Av. Evfemije, ki je zelo lepa in zanimiva. V avtobusu je bilo tudi na povratku veselo razpoloženje, pri katerem ni manjkalo smeha in petja. Pa še loterijo so pripravili, na kateri so sreCni dobitniki dobili vino in tri salame. Barkovljansko društvo že pripravlja svojo novo prireditev. 22. novembra bo namreč imelo v gosteh zbor Jaco-bus Gallus, ki ga vodi Janko Ban. Koncert bo v dvorani vile Prinz na Greti. Neva Lukeš VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 1. novembra 1996 VSI SVETI Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.11 - Dolžina dneva 10.10 - Luna vzide ob 21.14 in zatone ob 11.27. Jutri, SOBOTA, 2. novembra 1996 JOŠT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1028,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Alessia Di Chiara, Valentina Cap-pella, Gianluca Carcangiu, Marc o Gerometta, France-sco Di Giacomo, Thomas Giugovaz, Giacomo Ponti. UMRLI STA: 46-letna Adriana Lisini in 76-letna Giovanna Pines. OKLICI: industrijski izvedenec Paolo Balbi in uradnica Teresa Pellegrini, v pričakovanju zaposlitve Fabio Sinico in uradnica Elena Coloni, obrtnik Fran-cesco Chieppa in gospo- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP P.zza Caduti per la libert& (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 SESLJAM drž.c. 14 (Devin-Nabrežina) MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 n* Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severa 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - UL F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 na avtocestah (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) dinja Paola De Luca, uradnik Peter Zupančič in vzgojiteljica Elena De Cecco, kuhar Franco Kero in natakarica Lara Sabadin, inženir Furio Frittoli in uradnica Barbara Carbone, obrtnik Andrea Montenesi in prodajalka Luana Prevedel, raziskovalec na univerzi Dario Gregori in univerzitetna Študentka Fede-rica Zobec, uradnik Mar-cello Perugia in poklicna bolničarka Stefania Rug-giero. M LEKARNE PETEK, 1. novembra 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 19.00, 21.45 »Ritratto di si-gnora«, r. Jane Campion, i. Nicole Kidman, John Malkovich. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Twi-ster«, r. Jan De Bont. EKCELSIOR AZZURRA - 16.20, 19.10, 22.00 »Le onde del destino«, r. Lars Von Trier. AMBASCIATORI 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.05, 20.15, 22.15 »Jack«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 2 - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »II momente di uccidere«, i. Sandra Bullock. NAZIONALE 3 -15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Trainspotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4-15.15, 16.55, 18.40, 20.30, 22.15 »Squillo«, i. Raz Degan. MIGNON - 16.00, 22.00 »Amori adolescenziali«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.55, 20.00, 22.10 »Mission Im-possible«, i. Tom Cruise. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Independence day«, r. Roland Emmerich, i. Jeff Goldblum, Will Smith, Bill Pullman. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Vesna va ve-loce«, r. Carlo Mazzacurati. H ČESTITKE Ob prihodu male PETRE se z Borutom, mamico in očkom veselijo vzgojiteljice in starši slovenskih jasli. Danes praznuje moja draga nona BRUNA rojstni dan. Obilo zdravja in sreCe v krogu svojih najdražjih ji želi vnukinja Ivana. a PRIREDITVE SKD TABOR Opcine-Prosvetni dom vabi na ogled razstave 15 LET UMETNE OBRTI GABRIJELE OSBIC. Razstava je odprta do 5. novembra po sledečem urniku: ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. V BORIS SPORTS KLUBU bo v petek, 8. t.m., ob 21.30 nastopila znana skupina Midnight Express Blues Band. Na razpolago prigrizki in odlična angleška piva. Ne zamudite! □ OBVESTILA SVETOIVANCANI bomo počastili spomin naših padlih danes, 1. novembra, ob 11. uri ob spominski plošči na Narodnem domu. SEKCIJA VZPI-ANPI Opčine - Bani- Ferlugi-PišCanci. Danes, 1. novembra bomo pri openskem spomeniku počastili padle v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodeluje MoPZ Tabor. VZPI DOMJO in KD F. VENTURINI vabita na komemoracijo padlih v NOB danes, 1. novembra, ob 14. uri pri vaškem spomeniku. DANES, 1. NOVEMBRA, ob 10. uri bomo položili vence na spomenik padlim v Mackoljah. Sodeloval bo MePZ Primorsko. SKD I. GRUDEN in ŠD SOKOL DANES, 1. novembra se bodo pevci MPZ I. Gruden primerno poklonili spominu rajnih. Zbirališče bo na nabrežinskem trgu pred spomenikom padlim ob 14.30. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v naši okolici: 14.30- spomenik padlim v Nabrežini, 14.40 - pokopališče v Nabrežini, 15.00 - pokopališče v Sempolaju, 15.15 - spomenik padlim v Sempolaju, 15.20 - spomenik padlim v Praprotu, 15.35 - pokopališče v Samatorci, 15.50 - spomenik padlim v Prečniku, 16.10 - pokopališče v Mavhinjah in ob 16.30 pokopališče v Slivnem. Spominski slovesnosti bo ob 17. uri sledil v Nabrežini na RadoviCevi kmetiji TRADICIONALNI »VAHTIC« Na družabnost vabimo vse dane in prijatelje. Postregli vam bomo z domačim prigrizkom, pečenim kostanjem in pristno kapljico. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB s Kolonkovca, iz Skednja in od Sv. Ane vabi vse demokratične sile na PROSLAVO danes, 1. novembra, ob 11. uri pri začasnem spomeniku pri Sv. Ani. Nastopil bo MePZ Primorsko iz Mackolj pod vodst-vomToneta Baloha, govorila bo NEVA LUKE S. Vabljeni vsi! Vabljeni vsi vaščani. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek Kras bo počastila spomin na padle danes, 1. novembra z polaganjem vencev ob 11. uri v Trebčah, ob 11.15 v Gropadi, ob 11.30 v PadriCah in ob 11.45 v Bazovici. SKD TABOR prireja tudi letos likovni tečaj za odrasle, ki ga bo vodila akad. slikarka Ani Tretjak. TeCaj za začetnike bo potekal od novembra do maja. Razpoložljivih je še nekaj mest. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040/220680. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi jutri, 2. novembra zaprti. V DRUŠTVENIH prostorih SKD Vigred v Sempolaju se bo odvijal šivilski tečaj vseh stopenj z Adrija-no Regent. Informacije tel. na št. 225322 ( Ariana). Vpisovanje in sestanek v sredo, 6. novembra, ob 19. uri v drušvenih prostorih v Sempolaju. TEČAJI ANGLEŠČINE: za vse stopnje, skupinske, individualne in specifične prireja Sklad Mitja Cuk v sodelovanju s šolo English Language Centre iz Trsta. Informacije po tel. št. 040/212289 in 040/363878. KD RDEČA ZVEZDA želi nadaljevati in razširiti amatersko dramsko dejavnost, zato toplo vabi oder-ske ljubitelje vseh starosti k pobudi. Obenem sporoča, da bo prvo informativno srečanje v ponedeljek, 4. novembra, ob 20.30 na sedežu društva. DRUŽBENO POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST priredi vrsto predavanj z naslovom PRAVICA DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA .Prvo predavanje, ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temelja za dober zaščitni zakon bo v ponedeljek, 4. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SK BRDINA sporoča, da so na razpolago izkaznice FISI na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20.30. SK BRDINA organizira zimovanje v Mariboru. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20.30. Ponudba je zelo ugodna. Vabljeni! SK BRDINA organizira sajem rabljene smučarske opreme, ki bo 8., 9., 10. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme bo v četrtek, 7. novembra v Domu Brdina od 18. do 20. ure. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI zbira pisma, razglednice, dokumente bivših internirancev v italijanskih zaporih, v konfinaciji, Slovencev v posebnih bataljonih in prisilnem begunstvu. Zbrani dokumenti bodo z novo močjo osvetleli življenje in Čutenje naših ljudi v pretekli zgodovini. Na voljo smo vsak torek in petek od 16. do 19. ure. SKD VIGRED naproša lastnike starih fotografij vasi Sempolaja, Slivnega, Praprota, Prečnika in Trnovce in takratnega življenja, da jih posodijo društvu za priložnostno razstavo in izdajo koledarja. Fotografije lahko oddate odbornikom društva oz. v sredah na tečaju vezenja od 17.15 do 18.15. ZENSKA SKUPINA TPPZ P. TOMAŽIČ toplo vabi vse pevke, ki jim je pri srcu partizanska pesem, da se udeležijo vaj zbora, ki se vršijo vsak ponedeljek ob 20.30 v Partizanskem domu na PadriCah (v bližini begunskega taborišča). ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL obvešča, da je na zgoniškem županstvu novi sedež SPI-CGIL odprt ob torkih in Četrtkih med 9.30 in 11. uro. LJUDSKI KROŽEK BRIN iz Križa prireja tečaje slovenščine in angleščine. Informacije na tel. št. 040/220638. NOVOLETNO taizejsko romanje za mlade iz cele Evrope bo letos od 28.12.1996 do 1.1.1997 v Stuttgardu v Nemčiji. Udeležila se ga bo tudi skupina iz zamejstva. Informacije in prijave na tel. št. 228307 (Aleš) najkasneje do 15. novembra. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje letos svojo deseto študijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1996/97. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/L nadstr., tel. St. 040/631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM manjše stanovanje na Opčinah. Tel. št. 040/215138. PRODAM motor Jamaha TT 600 S, letnik ’95 zadnji model, 6.000 km, še dve leti garancije v odličnem stanju. Tel. št. 040/228333. FIAT UNO SX 1300 sive metalizirane barve v dobrem stanju prodam, komaj opravljen tehnični pregled in cena po dogovoru. Tel. št. 229164 v večernih urah. FIAT TIPO 1400 digit, letnik 1989 v dobrem stanju, sivo kovinske barve prodam po ugodni ceni. Tel. St. 327035 (med 13. in 14. uro) ali 364212 (urad). PRODAJAMO kmetijsko zemljišče. Tel. St. 040/231868. PRODAM akvarel A. Černigoja 1943,30x23 cm. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, CP 568, 34100 Trst, pod geslo “Akvarel". ZSKD Zadružna kraška banka vabita na gledališki dogodek v Dom Alberta Sirka v Križ EDUARDO DE FILIPPO mmMIMA MAETOIMM® posebna predpremiera: v petek, 8. novembra, ob 20.30 premiera: v soboto, 9. novembra, ob 20.30 prva ponovitev: ______ v nedeljo, 10. novembra, ob 16. uri TPPZ P. Tomažič V sredo, 6. t. m., ob 19.30 bomo nastopili na tržaškem sejmišču (fiera di Trieste), kjer bo spregovoril tajnik prenovljene komunistične partije v Italiji tov. Bertinotti. To bo naš 600-nastop. PRODAJAMO drva za kurjavo. Tel. št. 0481/884161 ob uri obedov. V KRIŽU prodam licenco za drogerijo, parfumerijo in igraCe. Tel. št. 040/220308. TELETA sivo-rajve pasme prodajam po 7.000 lir kg žive teže. Preskrbim tudi mleko v prahu, vrečka 25 kg po 65.000 lir. Tel. št. 040/228932 ob uri obedov, Draga 31. IZGUBIL se je pes pasto-re maremmano bele barve v okolici LakotišCa. Tel. v večernih urah na st. 040/382562. RESTAVRACIJA na Obalni cesti iSCe natakarico in pomočnico v kuhinji. Tel.St. 224214. PALAČE Hotel v Gorici nudi službo mladeniču za pomoč v recepciji. Ponudbe poslati na: Palače Hotel, C.so Italia 63, Gorica. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. JADRAN je v Ricmanjih odprl osmico. Vabljeni! DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdlrivo36-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697 t V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona Marija Gruden vd. Knez Pogreb bo jutri, 2. novembra, ob 11.45 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Trstu v mavhinjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčerki Bruna in Herma z družinama ter ostalo sorodstvo Salež, Cerovlje, 1. 11. 1996 PRISPEVKI Ob dnevu spomina na naše drage darujeta, v počastitev spomina naše Majde, Nora in Zvonka 50.000 lir za samatorsko cerkev. V spomin na drago Majdo Legiša darujeta mama in oCe 50.000 lir za MePZ Igo Gruden. V počastitev naših dragih pokojnih darujeta Vojka in Ivan Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Alberto Protti darujejo Ergijevi so-letniki 90.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši ter 90.000 lir za restavriranje knjig župnijskega arhiva openske cerkve. Namesto cvetja na grob Alberte Protti daruje Lidija Štor 50.000 lir za restavriranje knjig župnijskega arhiva openske cerkve. V spomin na Nerino Štor in na g. Protti daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Pepija Pečarja daruje Danilo Lupine z družino 50.000 lir za SD Zarja. V spomin na Kristino Vrabec Verginella in Alberto Re Protti darujeta Nini in Nada Furlan 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. Ob 1. obletnici smrti Frančiške Hrovatin vd. Vidah daruje družina 100.000 lir za popravilo banovske cerkvice. V spomin na bratranca Ivana Husu darujeta Pepi in Avgusta 50.000 lir za cerkev pri Banih. Dušan Jarh iz Celja daruje 100.000 lir za SKD Tabor. Ob izgubi predragega očeta izrekajo iskreno sožalje Nadji, VValterju in svojcem uslužbenci trvdke Cossutta Ob bridki izgubi očeta izreka VValterju, Nadji ter ostalim svojcem občuteno sožalje firma Adriatrans Fernetiči, 1. 11. 1996 Osem nepozabnih let je minilo, odkar si nas zapustila draga Pavla Mejak -Terčon spominjajo se te vsi, ki so te imeli radi Nabrežina, 1. 11. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trsi Ul. VakJirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tet. 040-7796600 ŠOLSKE VOLITVE / 10. IN 1 1. NOVEMBRA PREDSTAVITEV / KNJIGA ISKRE IN ISKRICE Podpora sindikata prof. Silvani Hvalič Kandidirala bo v Vedržavni šolski svet - SSŠ vabi k glasovanju tudi za Pokrajinski svet Na volitvah za Vsedržavni Šolski svet, ki bodo Cez deset dni, bo letos prvič goriska Solnica nosilka liste slovenskih in tržaških Solnikov. Doslej je Sindikat slovenske Sole v Rimu predstavljal ravnatelj Tomaž Simčič, ki je sicer uspešno opravljal svoje delo. Glede na to, da je doslej v tem organu bil vedno slovenski tržaški šolnik, pa so se letos slovenski Solniki sporazumeli za goriško kandidaturo. Nosilka liste bo torej prof. Silvana Hvalic, na listi pa je tudi prof. Enzo Pavletič. O tem je bil govor na včerajšnji skupščini profesorjev, ki jo je sklical Sindikat slovenske Sole v Gorici. Predsednica Sonja Klanjšček je predstavila kandidatne liste za bližnje volitve, na katerih SSS vabi slovenske šolske komponente naj oddajo glas tudi za Pokrajinski šolski svet. Več kot dvajset let smo Slovenci bojkotirali volitve za ta organ in zahtevali avtonomno predstavništvo za slovenske šole. Glede na to, da imajo pokrajinski šolski sveti pomembne tudi operativne pristojnosti (na razliko o deželne komisije za slovenske šole, ki je zgolj posvetovalnega značaja) pa je letos prevladalo mnenje, da je koristneje biti zastopani v tem organu. Po drugi strani pa se bo nadaljeval bojkot volitev v okrajne svete. Za Pokrajinski šolski svet bodo kandidirali sledeči predstavniki slovenskih šolskih komponent: Edvin Bemetič in Nataša Paulin (starši), Egle Fran-dolič in Igor Devetak (učitelji), Nadja Nanut (profesorji nižje sr. šole), Ivan Bratina in Enzo Pavletič (profesorji višjih sr. šol). Na listi konfederalnih šolskih sindikatov bo z dobrimi možnostmi izvo-litve kandidirala tudi ravnateljica Majda Corsi. Na včerajšnji skupščini so elani sindikata izrekli vso podporo tem izbiram. Zahvalili so se vsem, ki so z veC kot 200 podpisi omogočili predložitev kandidatur in seveda pozvali k strnjenemu glasovanju za slovenske kandidate. Na skupščini so razpravljali še o drugih aktualnih problemih, h katerim se bomo povrnili v prihodnjih dneh. Razpored komemoracij pred spomeniki padlim Danes bodo na pokopališčih in pred spomeniki padlim spominske svečanosti ob dnevu mrtvih. Na glavnem goriškem pokopališču bo ob 11.30 pred grobnico padlih partizanov komemoracija na pobudo borčevskih združenj VZPI, AVL, ANED in ANPPIA, generalnega konzulata Republike Slovenije in Slovenske kulturne gospodarske zveze. Prisotna bo tudi delegacija občine Nova Gorica, krajši nagovor pa bo pri tem imel predsednik Državnega sveta RS dr. Ivan Kristan. Se prej bodo delegacije ob 9.30 obiskale Gonars. Svečanosti bodo tudi po vseh slovenskih okoliških krajih na pobudo občinskih uprav oziroma rajonskih svetov, borčevskih sekcij in društev. V Podgori bo polaganje vencev k spomeniku padlim v NOB ob 9.30, v Pevmi ob 10.00, v Standrežu ob 11.30 (ob 11.15 položili venec k spominski plošči v Budalovem domu). V vseh treh krajih bo priložnostni kulturni program z nastopom pevskih zborov, recitatorjev in govori. V sovodenjski občini bodo polaganja vencev po sledečem razporedu pred spomeniki padlim v NOB: na PeCi ob 9.30, v Rupi ob 9.45, v Ga-brjah ob 10. uri, na Vrhu ob 10.25 in v Sovodnjah ob 10.40. V doberdobski občini pa je razpored svečanosti sledeč: v Jamljah ob 11.20 pred spomenikom NOB in ob 11.30 pri grobnici avstrijskih vojakov na pokopališču, pri Sonetih (spomenik padlim v 1. vojni) ob 11.40, nato pred spomeniki padlim v NOB v Dolu ob 12.00, na Poljanah ob 12.10 in v Doberdobu ob 12.20. Rupel spodbuja kritično razmišljanje Tako na predstavitvi Miran Košuta o knjigi, ki jo bogatijo tudi poezije Viljema Gergoleta Prav razveseljiv je bil pogled na polno malo dvorano goriškega Kulturnega doma predsinoči ob predstavitvi knjige Iskre in iskrice izpod peresa Alda Rupla in Viljema Gergoleta. Sodec po tem prvem srečanju z občinstvom bo knjiga naletela na zanimanje v naši javnosti, kar nedvomno zasluži. V njej so namreč zbrana razmišljanja prodornega in plodnega pisca kot je Aldo Rupel (mimogrede: v kratkem bo predstavil italijanski prevod svojih Zaznav in odtenkov, kar bo že njegova deseta publikacija) in zbadljive poezije Viljema Gergoleta. Gre za besedila, ki so izhajala v tedniku Iskra, a v knjižni izdaji zadobivajo novo zaokroženo podobo, kot je na predstavitvi povedal avtor spremne besede Miran Košuta. Večer je uvedel urednik Iskre Sergij Lipovec in ugotovil, da je knjiga odgovor vsem, ki so tedniku Iskra oporekali pravico do prispevkov, Ceš da v njem ni kulturne vsebine. Košu- ta je izid knjige pozdravil kot dobrodošlo multižanr-sko novost, ki povezuje Ruplovo publicistiko, Ger-goletovo prigodniško poe-zijo pa tudi likovno izražanje v ilustracijah Mitje Zonta. Obenem, je dejal, je to redek primer zbornika časniških kolumn pa tudi izraz kreativnosti zamejske levice, ki v zadnjem Času hira, medtem ko drugi postavljajo operete in nove milijardne domove. Košuta .je analiziral pet tematskih sklopov Ruplovih razmišljanj, ki segajo od našega zamejskega vsakdana do širših dimenzij italijanske in slovenske politike, polpretekle zgodovine pa tudi do najširših planetarnih problemov in dilem sodobnega človeka. Ruplove Iskre so iskrene, je z besedno igro dejal Košuta, v smislu da so resnične, bičajo farizejstvo, izražajo globoko človeškost in so izraz iskateljskega duha, ki se ne zadovolji z banalnimi odgovori temveč išče in ponuja iz zornega kota levice filozofske odgovore na dileme današnjega človeka. Košuta je izpostavil tudi Gergoletove poezije in jih primerjal z basnimi: protagonist je najstrašnejša žival, kar jih poznamo - človek, v njih pa je ob epi-gramski hudomušnosti zaslediti tudi etično rešitev na obravnavane probleme. VeCer sta sklenila avtorja sama. Rupel je med drugim želel, da bi bila knjiga brana, zato da bi v slovenski levici prispevala, da bo nekaj manj čustvenosti in veC kritičnega razglabljanja.»Levica je še preveč vezana na vrednote, ki počasi tonejo v zgodovino: ne zanikam jih, brez ošabnosti pa mislim, da je treba naprej in iskati nove odgovore na najrazličnejše vidike življenja«, je dejal. Gergolet je svoje poezije skromno označil za »začimbo, ki prispeva, da je glavna jed prebavlji-vejša«, sicer pa je večkrat izzval smeh s humorno žilico, ki preveva vse njegove verze. Na sliki (foto Bumbaca) z leve: Lipovec, Rupel, Košuta in Gergolet NOVICE Prijava kurišč do 31.12. Kljub protestom občanov in združenja potrošnikov Federconsumatori je pokrajinska uprava potrdila, da morajo lastniki stanovanj do 31. decembra predložiti overovljeno samoprijavo o vzdrževanju kurišč. Prijave je treba oddati v pristojnem uradu na Pokrajini (Korzo Italia 55, v pritličju), ki je odprt od ponedeljka do sobote od 9. do 13. in v ponedeljek in sredo tudi od 15. do 17. ure. Slovenščina na šoli v Vidmu Na Industrijskem tehničnem zavodu Malignani v Vidmu so sredi oktobra pričeti s tečajem slovenskega jezika in literature. Pobudo prirejajo letos že devetič in sicer v okviru sodelovanju s pobratenim Tehniškim šolskim centrom iz Nove Gorice. Pri uresničitvi letos sodelujejo še Evropska hiša iz Nove Gorice, dvojezični šolski center iz Spetra ter Evropeistična akademija FJk. Predavanja so ob ponedeljkih ob 18. uri na sedežu zavoda Malignani. Tri dni brezplačno v muzej Ob praznovanju 4. novembra je vodstvo pokrajinskih muzejev na gradu odredilo možnost brezplačnih obiskov muzeja prve svetovne vojne. Vstop bo prost od jutri do ponedeljka med 10. in 18. uro. V ponedeljek, 4. novembra, bodo ob 15.00 in 16.15 ponuditi tudi vodena ogleda muzeja. Spominska plošča na kvesturi Policijski sindikat SAP bo začel nabirko za postavitev plošče na kvesturi v spomin na funkcionarje in policiste, ki jih je maja 1945 odvedla OZNA in se niso veC vrniti. Postavitev plošče so svojčas že predlagati notranjemu ministrstvu, ki se ni odzvalo, zato bodo to narediti sami. KRONIKA / V CASARS1 Aretirali izsiljevalca Neapeljčan je stanoval v Casinoju Perla Goriška policija je po aretaciji treh domnevnih oderuhov, ki naj bi posojali denar v klientom novogoriških igralnic, pred nekaj dnevi včeraj spet zabeležila uspeh v zatiranju kriminala, ki se vrti okrog igralništva. S sodelovanjem kolegov iz Vidma in Pordenona so aretirali 43-letnega Ferdinanda Boccio iz Neaplja, ki pa ima začasno bivališče kar v Casinoju Perla v Novi Gorici. Aretirali so ga v Casarsi zaradi izsiljevanja in to prav v trenutku, ko je iz rok svoje žrtve, 4/-letnega bančnega uslužbenca Maria Favotta iz Lestizze v videmski pokrajini, prejemal kuverto s 40 milijoni lir. Policija obtožuje Boccio, da je v nekaj mesecih izsilil kar 180 milijonov lir. Skupaj z njim so priprli tudi 43-letno Ivano Fogolini iz Casarse della Delizia. Boccia je namreč v njeni hiši organiziral zadnji zmenek s Favottom, zaradi česar so žensko obtožili sodelovanje z izsiljevalcem. Po dosedanjih izsledkih preiskave kaže, da je Boccia marca letos najprej začel izsiljevati prav Ivano Fogolini in njenega sina. Z grožnjami ju je prisilil, da sta mu izročala veCje vsote denarja. Fogolinijeva naj bi se naknadno obrnila na prijatelja Favotta, da bi ji pomagal. Kmalu pa je Favotto postal tudi sam žrtev pozornosti in zahtev izsiljevalca, ki mu je s težkimi grožnjami v nekaj mesecih izsilil nič manj kot 180 milijonov tir. Večji del tega denarja je Favotto izsiljevalcu izročil v Gorici, kjer naj bi izročil tudi zadnjih 40 milijonov. Boccia je naknadno sklenil, da naj se predaja izvede v Casarsi, Favotto pa je pred tem obvestil policijo, ki je izsiljevalcu nataknila lisice. KnjiSii dar za šolske knjižnice Zadružna kreditna banka iz Sovodenj je včeraj ob svetovnem dnevu varčevanja prijetno presenetila ravnatelje slovenskih srednjih šol. Petim višjim in nižji srednji Soli Ivan Trinko so poklonili knjižni dar, ki bo obogatil šolske knjižnice. Pri tem so izbrati slovenske knjige, ki obravnavajo krajevno stvarnost. Nekaj je knjig; ki jih je (so) financirala sama banka, nekaj pa knjig, ki obravnavajo goriški prostor in še posebej slovensko prisotnost in kulturo v njem. Ravnateljstva slovenskih šol se prisrčno zahvaljujejo ža dar, ki je spričo finančnih težav, s katerimi se srečujejo šole, nedvomno koristen in dobrodošel. a PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za martinovanje 10. novembra odpeljal ob 15. uri s Travnika s postanki pri gostilni Primožič, v Podgori, Standrežu in Sovodnjah. V KNJIŽNICI DAMIR FEI-GET. bo v ponedeljek, 4. novembra, ob 16. uri OTROŠKA URICA s pravljico o Žogici Nogici. KULTURNI DOM GORICA vabi v torek, 5. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige o Solkanskem mostu “Kamniti velikan na Soči”. Prisoten bo avtor, inž. Gorazd Humar. Predstavil ga bo Marko VValtritsch. KD SKALA in LOVSKA DRUŽINA GABRJE prirejata martinovanje v nedeljo, 10. novembra, ob 14. uri na trgu v Gabrjah. KD OTON ZUPANČIČ prireja v soboto, 9. novembra, ob 20.30 v domu A. Budal v Standrežu martinovanje z glasbo, domačo jedačo in kapljico vina. Prijave pri g. Marti tel. 21407. KD BRIŠKI GRIČ prireja veselo martinovanje na Bukovju 16. novembra ob 20.30. Prijave pri Maji (tel. 884187) in Emanueli (tel. 81163). Dobrodošla Sara Srečnima staršema Kazimirju Černiču in Emanueli Čestitamo, no-vorojenki pa želimo veliko sreče. Dramska skupina Oder 90 KINO GORICA CORSO 15.15-17.30-19.45-22.00 »Tvvister«. Števen Spielberg. TRŽIČ COMUNALE 17.00-18.30-21.00-22.30 »Vesna va veloce«. Rež. Carlo Mazza-curati. □ OBVESTILA ZSKD obvešča, da bo v ponedeljek, 4. novembra, ob 20.30 na sedežu v ulici Malta informativno srečanje za posodobitev statuta. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je od 14. oktobra razgrnjen splošni občinski regulacijski načrt. Do 13. novembra lahko vsi zainteresirani predložijo opombe ali prizive. SPDG - Smučarski odsek obvešča, da sprejemajo prijave za zimovanje v Cerknem, ki bo od 31.12.1996 do 5.1.1997. Prijave na sedežu ul. Malta 2 (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. ure in četrtkih od 19. do 20. ure. DRUŽBA se dobi jutri ob 19.30 v Standrežu. OBČINA DOBERDOB je razpisala natečaj za mesto uslužbenca v knjigovodskem uradu (7. stopnja kv. lestvice). KD BRIŠKI GRIČ organizira tečaj rekreacijske telovadbe. Informacije pri Maji (tel. 884187). H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne benrinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trie-ste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - Ul. Mat-teotti ESSO - Ul. 1. Maggio ff - Ul. Boito FINA - Ul. Cosutich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia PRISPEVKI Ob 3. obletnici smrti Vankota Delpina daruje Angela Svečerič 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Podgore. V spomin na Pepija Mu-renca darujejo svakinji Danica in Jelka ter nečakinja Bojana 150 tisoč lir za SKD Danica. H LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE, Ul. K Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Jutri: 10.30, Gino Borto-lotti iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče; 12.00, Maria Bressan vd. Margheri-ta iz bolnišnice sv. Justa na pokopališče v Ločniku. GORICA / TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA SANZ1NA IN DIREKTORJA CIANCIOLA LIRA šest mesecev po odhodu komisarjev Kmečka banka spel ugodno posluje V Gorici še nekaj okenc, kmalu pa tudi podružnica v Trstu ■ GORICA - Po komaj petih mesecih in pol ponovnega samostojnega poslovanja so v goriski Kmečki banki zelo zadovoljni . Nov upravni odbor, izvoljen spomladi na ponovnem obenem zboru delničarjev, je posle od komisarjev prevzel 13. maja. Danes, že smelo gledajo v bodočnost in kujejo velike načrte za širjenje poslovanja in mreže podružnic ne samo na Goriškem marveč tudi v samem Trstu. Vse to v sodelovanju z bolonjsko bančno skupino Caer (ta ima 35 odstotkov delnic Kmečke banke), ki namerava priti s svojimi podružnicami tudi v našo deželo, v Furlanijo, saj je tako v Vidmu kot v Pordenonu še veliko neraziskanih možnosti. Jasno pa je, da bo Caribologna odprla podružnice tam, kjer jih Kmečka banka ne bo imela. Gre torej za sinergijo. Predsednik upravnega sveta odv. Peter Sarm n in generalni ravnatelj dr. Tullio Cianciolo sta včeraj novinarjem povedala vrsto zanimivosti o tej novi strategiji Kmečke banke. Na področju Gorice bodo v teku prihodnjega leta odprli kar štiri podružnice. Vse sedanje poslovanje s klientelo, tj. bančna okenca, bodo prenesli na drugo stran ceste, v prostore nekdanje znane trgovine Massi. Poleg te pa nameravajo v prihodnjem letu odpreti Se druge podružnice. Dodajmo, da so urejevalna dela v eni le-teh že v teku in da gre za zelo zanimivo lokacijo. Najbolj pomembno pa je to, da bodo že v novembru v Trstu odprli reprezentančni urad in da bodo Cimprej, Cim dobijo ustrezna dovoljenja, v Trstu odprli tudi svojo podružnico. Tako reprezentančni urad kot podružnica bosta v strogem mestnem središču. Tako široko zasnovano politiko širjenja svojega poslovanja si v Kmečki banki lahko dovolijo, bodisi ker so v tesnem stiku z bolonjsko skupino Caer kot zaradi tega, ker so si od tistega dne, ko sta komisarja Banca dTtalia odšla iz sedeža na Verdijevem korzu v Gorici, pridobili veliko novih klientov. Marsikdo, ki se je oddaljil v Času komisarske uprave, se je spet vrnil in s tem potrdil zaupanje v ta domač zavod, ki je, tega ne smemo pozabiti, trdno na drugem mestu v goriškem prostoru. Odv. Sanzin in dr. Cianciolo sta postregla samo z nekaterimi podatki, saj bodo druge lahko posredovali le ko bodo narejeni obračuni. V prvih 49 dneh nove samostojne uprave, tj. v nekaj veC kot poldrugem mesecu, od 13. maja do 30. junija letos, so v banki imeli 1.038.811.924 lir dobička. Nad eno milijardo lir torej. V naslednjih mesecih so zabeležili še ugodnejše številke, tako da že sedaj lahko zagotavljajo, da bodo rezultati ob koncu leta zelo pozitivni s Čemer se bodo odborniki predstavili delničarjem na prihodnjem obenem zboru. Predsednik in generalni direktor se seveda nista dotaknila delovanja banke v nekaj veC kot poldrugem letu komisarske uprave, saj lahko govorita le o sedanjem poslovanju. Podatke iz takratnega poslovanja sta komisarja posredovala centralni banki v Rimu, znani so, ker so bili poslani tudi sodišču, kot to veleva zakon. Dobro je znano, da je takrat promet v banki nekoliko upadel. Potem, ko je Kmečka banka spet prišla v roke delničarjem, se je promet v njej hitro povečal. To je znak, da imajo Goričani vanjo zaupanje. Pred prihodom komisarjev je npr. Kmečka banka imela kar 38 odstotkov vsega bančnega poslovanja med Italijo in Slovenijo. Ta je potem se- veda upadel, tudi zaradi novega načina poslovanja v Sloveniji kot tudi zaradi prihoda številnih drugih italijanskih bank v Gorico, po maju letošnjega leta pa je pričel ponovno naraščati. V pičlih štirih in pol mesecih, do 30. septembra so povečali zunanjetrgovinsko poslovanje za 17 odstotkov. V še večji porast upajo v bodoče, bodisi z goriškimi posli, kot s tistimi v Trstu, ko se bodo pojavili na tistem trgu. V povečanje zunanjetrgovinskega poslovanja upajo tudi zaradi spremenjenega položaja v nekdanji Jugoslaviji, kjer se, po prenehanju vojnih spopadov, vrača normalno stanje. Stike imajo z vsemi bankami v državah nekdanje jugoslovanske federacije. »Smo v fazi naskoka za ponovno pridobitev nekdanjih pozicij in za pridobitev novih,« je dejal predsednik odv. Sanzin. Pritrdil mu je generalni direktor dr. Cianciolo, ki je dejal, da je pri nas položaj vedno bolj zapleten. Tudi v Gorico prihajajo nove banke, podružnice velikih bank iz italijanskih finančnih središč, ki imajo veliko stikov in tudi znanja za sklepanje poslov v tujini. Poleg tega pa se tudi banke v Sloveniji prilagajajo evropskim normam in potrebam, ki so drugačne od prejšnjih. Konkurence je vedno več. Kmečka banka želi in hoče biti navezana na go-riški prostor. Pred dnevi so podpisati dva sporazuma z goriško zvezo trgovcev Ascom in s Slovenskim gospodarskim združenjem. Članom teh dveh združenj bodo v banki nuditi vse mogoče ugodnosti. Stike so ponovno navezati na slovenske šolske strukture. Poleti so v banki imeli na usposobljenostnem tečaju 11 dijakov slovenskih višjih srednjih šol, med šolskim letom pa še druge 4 dijake. Sponsorizirali so moško odbojkarsko ekipo OK Val in žensko odbojkarsko ekipo Oljmpia. Obnoviti bodo svoje sodelovanje z raznimi tukajšnjimi društvi in ustanovami, kar je bilo prekinjeno v Času komisarske uprave. Posebno pozornost bo Kmečka banka tudi v bodoče posvečala slovenski narodnostni skupnosti. Iz- delati so takoimenovani »projekt za slovensko narodnostno skupnost«. Banka se noCe izneveriti svoji specifičnosti, ki izhaja iz Časa njene ustanovitve v letu 1909. Vedno je predstavljala referenčno točko za Slovence na obeh straneh današnje državne meje. Vrh vsega mora tudi biti pripravljena na skorajšnji vstop Slovenije v Evropsko skupnost, ko bodo padle sedanje ovire, tudi finančnega značaja, na naši meji. V bančno strukturo je bila zaradi tega vnesena posebna profesionalna figura, ki bo imela nalogo, da bo v prvi vrsti koordinirala vse dejavnosti, ki nj bi zagotovile v banki ohranitev svoje specifike z ozirom na entiCne in jezikovne značilnosti, ki jih ima od same ustanovitve. Zato so upravitelji Kmečke banke prepričani, da se bo slovensko prebivalstvo v Gorici in njeni okolici še tesneje oprijelo svoje banke, istočasno pa si želijo vedno več klientov pridobiti na drugi strani današnje državne meje. Marko VValtritsch PET PON TOR SRE ČET 1525,1 15219 15199 1517,7 1515,1 NOVICE Caripuglia in Carical hočeta odpustni 1.500 uslužbencev BARI - Apulijska in kalabrijska hranilnica (grupa Cariplo) sta v okviru resanacije svojih bilanc napovedati temeljit preustroj, ki predvideva 30-odstotno oklestenje delovnih mest, to je odslovitev okrog 1.500 oseb. Državno vodstvo banCne sekcije sindikata Cisnal je zaradi tega naslovilo ministru za delo pismo, v katerem navaja, da bi ta ukrep v predelih, kjer je gospodarska in zaposlenostma kriza trikrat hujša kakor drugje v državi, pahnil v obup veliko število družin. Cisnal vprašuje Treua, kaj je s komisijo, ki bi po dogovora ob podpisu zadnje delovne pogodbe morala poiskati sredstva za nebolečo rešitev problema odvečne delovne sile. Pocenitev denarja v Franciji PARIZ - Francoska narodna banka je vCeraj sprejela sklep, da se v ponedeljek, 4. novembra, njena interventna obrestna meta zniža s 3, 25% na 3, 20%, medtem ko bo druga osrednja obrestna stopnja ostala še dalje pri 4, 75%. Italija je prepovedala uvoz goveda in govedine iz Švice RIM - Vest o ukrepu, ki je pričel veljati vCeraj, je sporočil predsednik italijanskega združenja živinorejcev Pakniro Viha. Poudaril je, da je vlada na ta način ugodila organizacijam kmetovalcev (Coldi-retti, Confagricoltura, Confcoltivatori), ki so to zahtevale zaradi nevarnosti okužbe z boleznijo norih krav oziroma v obrambo domaCe govedoreje. Volvo bo zapri tovarno tovornjakov v ZDA DUBLIN (Virginija, ZDA) - Zaradi slabše prodaje težkih tovornjakov bo švedski Volvo sredi prihodnjega leta zaprl eno od svojih dveh tovarn v ZDA. V mestu Orrville v državi Ohio bo zato ostalo brez dela 400 delavcev, še naprej pa bo tekla proizvodnja v nedavno prenovljeni in posodobljeni tovarni težkih tovornjakov znamke Volvo v Dublinu v državi Virginia. Zaprtje tovarne bo Volvo stalo okrog 700 milijonov kron (105, 26 milijona dolarjev). Po ocenah anatitkov je bil dobiček dražbe v prvem letošnjem polletju 12, 5 milijarde, v enakem obdobju lani pa 10, 8 milijarde kron, prihodek v tretjem četrtletju pa bo nekoliko nižji. Zaradi izgub v ameriškem Volvo GM Heavy Trnek, katere 13 odstotni delničar je General Motors, se je prihodek od njenega poslovanja od 2, 9 milijarde kron znižal skoraj za dve tretjini. Skupna prodaja težkih tovornjakov znamke Class 8 se je glede na 4 odstotno njihovo znižanje cen letos zmanjšala za 15 odstotkov, glede na tržni delež Volva pa celo za 30 odstotkov: v prvih sedmih mesecih je bil ta delež sicer 10 odstotni. V Orrvillu bodo do konca leta skupno izdelati 5000 vozil, lani na primer, so jih cel016.000. Pri Volvu načrtujejo povečanje proizvodnje v Dublinu, kjer so veliko sredstev vložiti v razvoj vozila serije VN, ki ima vse značilnosti v Evropi že od leta 1993 uspešnega tovornjaka FH. 31. OKTOBER 1996 v LIRAH 5 5 valuto nakupni prodajni 5 ameriški dolar 1495,00 1534,00 $ nemška marka’ 991,00 1015,00 I francoski frank 292,00 301,00 sf holandski gulden 880,00 906,00 s S belgijski frank 47,70 49,60 B 'E funt šterling 2433,00 2507,00 8$ irski šterling 2441,00 2515,00 danska krona 257,00 265,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1113,00 1147,00 japonski jen 13,10 13,60 ta švicarski frank 1190,00 1227,00 avstrjski šiling 140,30 144,50 2 & norveška krona 234,00 241,00 švedska krona 227,00 234,00 $ 8, portugalski escudo 9,70 10,30 :z španska pezeta 11,70 12,10 1 avstralski dolar 1181,00 1217,00 1 madžarski florint 9,00 11,50 s slovenski tolar 10,80 11,30 s hrvaška kuna 270,00 280,00 31. OKTOBER 1996 v LIRAH 31. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1500,00 1530,00 ic i c i nemška marka 992,00 1012,00 umurisKi uoiar ECU 1 O 1 O, |4*U 1921,200 francoski frank 292,00 302,00 nemška marka 1001,420 holandski gulden 879,00 904,00 francoski frank 296,710 belgijski frank 47,78 49,58 funt šterling 2466,650 funt šterling 2422,00 2502,00 holandski gulden 893,260 irski šterling 2430,00 2525,00 belgijski frank španska pezeta 48,650 11,884 danska krona 256,00 266,00 danska krona 260,850 grška drahma 6,18 6,78 irski funt 2469,680 kanadski dolar 1111,00 1146,00 grška drahma 6,374 švicarski frank 1189,00 1214,00 portugalski escudo 9,902 avstrijski šiling 139,86 144,36 kanadski dolar japonski jen 1130,360 13,332 slovenski tolar 10,90 11,30 švicarski frank 1205,070 avstrijski šiling 142,320 norveška krona 237,500 švedska krona 230,950 finska marka 334,390 MILANSKI BORZNI TRG 31. OKTOBER 1996________INDEKS MIB-30: +0,37% delnica cena var. % delnica cena var. % Mediobanca 7.993 +0,81 Alleanza Ass. 10.735 -0,50 Mediolanum 15.133 -1,43 Bca di Roma 1.287 -0,38 Montedison 994 -0,51 Bca Fideuram 3.228 +1,54 Olivetti 441 -1,00 Benetton 17.554 -1,99 Parmalat 2.167 + 1,07 Comit 2.621 -0,79 Pirelli Spa 2.691 +0,44 Credit 1.545 -1,02 Ras 14.301 +0,25 Edison 9.044 +0,12 Rolo 14.363 -0,58 Fiat 4.015 +0,24 Saipem 7.744 +0,71 Gemina 678 -1,53 San Paolo To 9.286 -1,28 Generali 29.305 +0,07 Sirti 9.061 -2,42 Imi 12.088 -1,75 Štet 5.290 -0,97 Ina 2.097 +1,01 TIM 3.134 +1,78 Italgas 5.601 -0,21 Telecom Ita 3.389 -1,48 La Fondiaria 5.241 -0,70 Mediaset 7.156 -0,23 KULTURA 10 Petek, 1. novembra 1996 GORICA / CENTER »LOJZE BRATU2« Odlično spričevalo za domače likovnike Skupinsko razstavo slovenskih umetnikov v Italiji Na dan svečanega odprtja prenovljenega Katoliškega doma v Gorici so odprli tudi skupinsko razstavo zamejskih likovnikov (foto Bumba-ca). Gre za eno naj večjih likovnih razstav zamejskih umetnikov zadnjih let, če ne že za največjo razstavo te vrste, kar jih je bilo do sedaj prirejenih na Goriškem. Razstava v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je bila izredna priložnost za dober pregled dela slovenskih slikarjev v Italiji. Čeprav so posamezni slikarji, gra-fiki m kiparji bili zastopani zvečine s po dvemi, tremi umetninami, je to vseeno dovolj, da si je obiskovalec razstave lahko ustvaril mnenje o tem, kam gre slovensko slikarstvo v zamejstvu. Osupljiv pa je bil že podatek, da se je na goriško razstavo odzvalo 46 slovenskih likovnih umetnikov, kar je za naše razmere ogromna številka. Mladi arhitekt, ki je imenitno vodil prenovo Katoliškega doma, tudi sam slikar in sin slikarja, David Faganel, si je dobro zamislil razstavne prostore v Kulturnem centru in je zato namenil razstavnim prostorom celih 120 metrov (po dolžini zidov). Razstavljena dela so lahko lepo razporejena in svetloba je dobra, Kulturni center Lojze Bratuž ima tako v Gorici skupaj s Kulturnim domom lepe možnosti za večje likovne razstave v bodočnosti in, zakaj ne, tudi skupne projekte, ki zahtevajo veliko ustreznega razstavnega prostora. Oskar Beccia, Vesna Benedetič, Nadja in Silvan Bevčar, Bogdan Bu-tkovič, Bruno Canella, Demetrij in Jože Gej, Cecilija Černe, Patrizia Davide, Bogomila Do-Ijak, Daivid in Robert Faganel, Vanja Franko, VValter Grudina, Rado Jagodic, Carmen Jugovič, Hijacint Jussa, Vladimir Klanjšček, Danila Ko-mjanc, Zora Koren Skerk, Andrej in Herman Koršič, Robert Rozman, Atilij Kralj, Teresa Len-daro, Elen Lupine, Jasna Merku, Robert Nanut, Zlatka Obid, Martina Ozbič, Živa Pahor, Klavdij Palčič, Maria Grazia Persolja, Claudia Raza, Paul David Redfern, Fa-bio Smotlak, Lojze Spacal, Aleksander Starc, Magda Starec Tavčar, Deziderij Švara, Ani Tretjak, Franko Vecchiet, Boris Zulian, Edi in Franko Žerjal, to so vsa imena slovenskih likovnih umetnikov, ki so se tokrat predstavili v Gorici. Prav je, da vse omenimo, sa je težko verjetno, da se bodo kmalu znašli spet v isti družbi. Ce ste njihova imena prebrali, ste med njimi gotovo spoznali veliko umetnikov, katere že poznate, še bolj pa poznate njihova dela. Med njimi pa se bo našel še kdo, ki je nepoznan, ali pa manj poznan in morda zato tudi privlačnejši za ljubitelje slovenskega slikarstva v zamejstvu. Goriška skupinska razstava slovenskih liko- kazuje, da je prav likovna umetnost poleg glasbe najbolj univerzalna umetniška govorica in je zato kot nalašč za sporazumevanje in predstavljanje slovenskega sveta tistemu, ki našega jezika ne pozna. Na goriški razstavi je vsakdo našel nekaj zase. Vsakdo pa se je na tej razstavi zavedel, da so likovni umetniki v zamejstvu izredno aktivni del naše slovenske kulture in jo s svojo univerzalno govorico tako močno plemenitijo in bogatijo, da tudi presegajo vnih umetnikov iz Italije nam priča, da so slovenski likovni umetniki živi in aktivni, da so ujeti v prostor in čas, v katerem živimo, da so zelo aktualni in med seboj zelo različni, kar je po svoje razumljivo, po drugi strani pa nam to ponovno do- prostor slovenskega kulturnega udejstvovanja in življenja. Človek je po ogledu razstave v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici lahko vesel, ker vidi, koliko ljudi se v naši sredi ukvarja s slikarstvom, kiparstvom in i-l TRST / POSTNA PALAČA hf Dialogi se tokrat začenjajo s češkim risanim filmom Z odprtjem razstave Stare in nove češke legende se danes popoldne začenja jesenski niz prireditev, ki sodijo v okvir Dialogov z umetnostjo srednjevzhodne Evrope. Na osrednjem sedežu tržaške poštne uprave bodo ob!8. uri odprli razstavo, na kateri bodo skušali prikazati pol stoletja češkega risanega filma. Od torka pa bodo v Modri dvorani kina Excelsior na ogled tudi filmi čeških mojstrov tega žanra. Posebno pozornost bodo posvetili opusoma režiserjev Jirija Trinke (na sh-ki) in Jana Svankmajerja. grafiko, nekateri celo z video umetnostjo. Med razstavljale! v goriškem Kulturnem centru Lojeza Bratuža pa je bilo tudi nekaj slikarjev, ki gotovo sodijo v sam vrh slikarje-nja v naši deželi in na Slovenskem. Posebno sem bil vesel dejstva, da •je bilo na ogled tudi veliko del mlajših slikarjev, ki so se z nekaj razstavami že uveljavili, si pridobili svoj prostor pod soncem in svoj krog ljubiteljev. Gotovo pa goriška razstava tudi govori o tem, kako res je, da smo tudi zamejci sestavni del skupnega slovenskega prostora. Slikarji so gotovo eden najvažnejših členov te verige, ki nas veže na matični narod. Skupinska razstava slovenskih likovnikov v Gorici nas pomirja tudi glede prihodnosti slovenskih umetnikov v zamejstvu in to je zelo dobro v času, ko je na vseh področjih našega življenja tako malo gotovosti in stalnic. Se misel, ki se mi je utrnila na razstavi: kako lepo bi bilo imeti v zamejstvu slovensko stalno likovno galerijo, v katero bi vsak slovenski likovnik lahko prispeval nekaj svojih najboljših del! Jurij Paljk Ilustracije Magde Starec Tavčar Zvesti bralci revije Galeb ilustracije Magde Starec Tavčar prav gotovo poznajo, saj je v vsaki številki zadnjih letnikov vsaj en njen likovni prispevek. Ob tem, da izredno privlačno ilustrira pesmico ali pripoved, pa se njena igrivost kaže tudi v tem, da sooblikuje razne uganke, križanke in podobno. Od ponedeljka bo širši izbor njenih ilustracij na ogled v dvorani občinske knjižnice v Ronkah. Pobudnik razstave je Občinska komisija za slovensko manjšino, pokrovitelj pa občinska uprava. Umetnico bo na odprtju razstave, ki bo v ponedeljek ob 19.30, predstavila Majda Železnik. Nato pa bodo ilustracije in lutke, ki jih je Magda Starec Tavčar pripravila za razne predstave slovenskih kulturnih društev in Slovenskega stalnega gledališča, na ogled do 15. novembra, razsta- va pa bo odprta od ponedeljka do petka od 9.30 do 12. in od 15.30 do 19. me. Pravzaprav se Magda Starec Tavčar, ki je v Trstu dokončala Državni zavod za umetnost, posveča različnim zvrstem. Ce se je na začetku posvečala predvsem grafiki, se zadnja leta ob ilustraciji veliko ukvarja tudi s tapiserijo. Občinstvu se je predstavila v različnih svojstvih, nastopila je tako na samostojnih kot skupinskih likovnih razstavah, v zadnjih letih pa je veliko razstavljala tudi s skupino tkalk naše dežele. Občasno riše za razne medije, med otroškimi pa ob Galebu še za Škrat. V Ronkah bo v glavnem predstavila dela zadnjih petih let, med temi bo tudi njen posrečeni predlog za voščilnico organizacije Unicef, saj so ga namreč izbrali za voščilnico, s katero bo organizacija voščila srečno novo leto ’98 (na sliki). V Moški Mieli prvi festival sodobnega niškega filma Nuditi bežen vpogled v sodobno rusko filmsko snovanje: to je osnovni namen prvega tovrstnega festivala, ki bo v Trstu od 13. do 16. novembra. Na njem bodo prikazali sedem filmov šestih režiserjev, vsi filmi pa nosijo letnico ’95. Do filmskega prikaza, ki bo v gledališču Miela, je prišlo na pobudo novega združenja Cisi-talia, ki se zavzema za promocijo in razvoj znanstvenih in kulturnih stikov z državami bivše SZ. Kot je na predstavitveni konferenci podčrtal umetniški vodja pobude Enzo Kermol, bodo skušali z malim izborom filmov deželnemu občinstvu predstaviti sodobne tendence ruske filmske produkcije. V italijansko distribucijo pride namreč malo ruskih filmov, na osnovi katerih si je težko ustvariti verodostojno sliko o sedanjem umetniškem utripu v Rusiji na tem področju. Filme bodo predvajali s simultanim prevajanjem, dva na dan razen v soboto, 16. no- vembra, ko bo na vrsti samo en film, in sicer Učite-lov »Obsedenost z Gisel-le« (na sliki prizor iz filma). Predvajanja filma bodo spremljala srečanja z režiserji in izvajalci, na katerih bodo lahko gledalci tudi izrazili svoje mnenje o predstavljenih filmih. Prvi dan festivala, se pra- vi v sredo, 13. novembra, bosta na sporedu filma Pi-otra Todorovskega »Se in še« in »Čudovita igra« (prvi bo na sporedu ob 19.30, drugi pa dve uri kasneje. Vzporedno s filmskim festivalom bo v znani restavraciji Suban potekal tudi teden ruske kuhinje. Ruske specialitete bodo pripravljali kuharji iz moskovske restavracije Metropole, zvečer pa bodo zbranim igrale in pele razne skupine, ki bodo izvajale predvsem ljudsko glasbo in svetovno znane melodije. Ruske specialitete z glasbo bodo pri Su-banu na voljo od nedelje, 12., do nedelje, 17. novembra. BRAZILIJA / LE NEKAJ MINUT PO VZLETU Z LETALIŠČA CONGONHAS Letalo strmoglavilo v Sao Paulu: življenje je izgubilo 116 ljudi Fokker100 .- M 28,08 m Širina kril: Dolžina: 35,53 m Višina: 8,50 m Največja hitrost: 845 km/h SAO PAULO - V vče rajšnjem strmoglavljenju fokkerja 100 brazilske letalske družbe TAM na mestno Četrt Jabaquara nekaj minut po vzletu z letališča Congonhas v južnem delu Sao Paula je življenje izgubilo 89 potnikov, 6-clanska posadka in najmanj 21 ljudi iz hiš, v katere je strmoglavilo potniško letalo. Točno število ranjenih še ni znano, po pozivih oblasti, naj ljudje darujejo kri, pa mora biti precejšnje. Predstavnik za tisk letališča Congonhas je povedal, da je vzrok nesreče bržkone okvara na motorjih v najbolj kritični fazi, ko se letalo strmo dviga in motorji delujejo pod maksimalno obremenitvijo. Motorji so nenadoma zgubili moC, tako da se je pilot poskušal vrniti na letališče. Manever pa mu ni uspel, ker je letalo doseglo kritično hitrost in strmoglavilo. Pri padcu je fokker porušil osem stavb, goreče gorivo pa je povzročilo številne požare. Na prizorišče so takoj pohiteli gasilci in reševalci, ki so zaceli med ruševinami iskati morebitne preživele. Nad prizoriščem se je dobro uro dvigoval gost dim, žrtve pa so reševalci spravljali v plastične vreče in jih zaCasno pustili kar na pločniku, kjer so ustanovili krizni štab. (na slikah AP) Kot se je izvedelo, je predvčerajšnjim bila na letališču Congonhas vaja, med katero so simulirali letalsko nesrečo ob 61-letnici zgraditve tega letališča. Congonhas je namreč največje brazil- sko letališče, ki se ga dnevno poslužuje vec kot 13 tisoč potnikov. NihCe pa ni mislil, da se bo predvčerajšnja vaja vCeraj tako tragično uresničila. Morda gre prav tej vaji zasluga, da so reševalci kaj hitro posegli in tako vsaj omejili žrtve med prebivalstvom. Vsekakor pa novinarski krogi navajajo, da bo treba še počakati na toCen obračun nesreCe, ker bi bile lahko pod ruševinami še druge žrtve. Reševalci namreC še vedno išCejo po ruševinah in pogoriščih. Fokker brazilske letalske družbe TAM (Tran-sportes aereos Mercosur) je bil iz Sao Paula na- menjen v Rio de Janeiro. Kot reCeno, je bilo na krovu 89 potnikov, v glavnem Brazilcev, med njimi pa je bil tudi 53-letni podpredsednik in direktor zavarovalnice Generali do Brasil Camil-lo Marina. Bil je iz La Spezie in je postal funkcionar zavarovalnice Generali leta 1967. Kasneje se je preselil v Trst, kjer je služboval na osrednjem sedežu Generali vse do leta 1974, ko so mu ponudili premestitev v brazilsko podružnico. Tu je bil nadvse uspešen, tako da je v kratkem postal direktor in podpredsednik te brazilske podružnice zava-rovanice Generali. JAPONSKA / 2E DRUGI TAK PRIMER PRIZADEL NEKO VIŠJO SOLO V TOKIU Več kot 160 dijakov in profesorjev se je zashupilo s skrivnostnim plinom Zdravniki izključujejo, da je sedanjo zastrupitev povzročil bojni plin sarin TOKIO - VeC kot 160 dijakov in profesorjev neke tokijske višje šole se je včeraj zastrupilo s skrivnostnimi kemičnimi hlapi. Kot so sporočih gasilci, so 130 dijakov sprejeli v bolnišnice, med njimi so številni v kritičnem stanju. Varnostne sile so takoj evakuirale veC kot 650 dijakov. Policija je sporočila, da se je nekaj podobnega pripetilo pred dvema dnevoma na neki drugi šoli v isti mestni Četrti, a da so dogodek prikrili, da nebi po nepotrebnem povzrocih panike. Včeraj pa so formalno sprožih preiskovalni postopek o obeh primerih, tako da bi ugotovili, ali so medseboj povezani. Prav tako morajo ugotoviti, ali je dogodek povezan s kakim izsiljevanjem nepriseb-nežev in fanatikov. Do incidenta je prišlo sredi dopoldneva, ko se je po hodnikih in učilnicah višje šole Fukagava v severno-tokijski Četrti Koto začel širiti smrdeč in zadušljiv plin. Da bi bila mera polna, v neposrednji bližini ni ne tovarn in ne kemičnih obratov. Resnici na ljubo je v šolskem la-boraoriju precej kemikalij, a vCeraj ni bil v teku noben poskus. Zdravniki bolnišnice S. Luke Hospital, kjer so sprejeli večino zastrpljenih, so navedli, da imajo vsi bolniki težave z dihati, vneto grlo in so izgubili Cut za ravnotežje. Vsekakor pa so zdravniki izključili, da bi se dijaki in profesorji zastrupili z živčnim bojnim strupom sarinom. Policija je do sedaj ugotovila, da je nekdo neko Šolsko steno potil z neznano kislino. Ni več dvomov: leto 1996 najhujše RIM - Z včerajšnjim strmoglavljenjem brazilskega fokkerja 100 v Sao Paulu skoraj ni vec dvomov, da bo leto 1996 šlo v zgodovino civilnega letalstva kot eno najbolj tragičnih obdobij. NesreCe se namreC vrstijo ena za drugo, tako da jih ne moremo več pripisati samo tragičnemu naključju ali pa verjetnostnemu računu. Seznam letošnjih nesreč nesporno dokazuje, da so trditve o letalskem prevozu kot enem najbolj varnih po tevilu prepeljanih oseb, precej vprašljive. 8. januar: ruski transportni antonov 32 je takoj po vzletu strmoglavil na tržnico Simba-zikita v Kinšasi in pri tem ubil 350 ljudi, medtem ko se je štiričlanska ruska posadka za las rešila linčanja razjarjene množice. 7. februar: boeing 757 turške družbe Birgen Air, ki ga je najela dominikanska družba Alas Nacionales, je strmoglavil v Sargaškem morju -189 mrtvih. 26. februar: transportni hercules C-130 sudanskega vojnega letalstva je strmoglavil 50 kilometrov južno od Kartuma - 89 mrtvih. 29. februar: boeing 737 je pred pristankom v Limi trčil v neko goro pri Arequipi -123 mrtvih. 11. maj: DC-9 ameriške letalske družbe Valuj et je po vzletu strmoglavil v močvirje Evergla-des pri Miamiju -109 mrtvih. 17. julij: boeing 747 letalske družbe TWA je v zraku eksplodiral nad Atlantskim oceanom pri Long Islandu le nekaj minut po vzletu z newyorškega letališča Kennedy - 230 mrtvih. 29. avgust: ruski tupoljev 154 je v slabih vremenskih razmerah trčil v neko goro pred pristankom na letališču Longyearbyen na norveški Spitzbergih -129 mrtvih. 2. oktober: perujski boeing 757 je strmoglavil v Tihi ocean severno od Lime - 70 mrtvih. 23. oktober: ameriško transportno letalo boeing 707, ki je bilo namenjeno v Miami s tovorom zmrznjenih rib je po vzletu z ekvadorskega tihooceanskega mesta Manta trčilo v zvonik cerkve La Dolorosa v istoimenski mestni Četrti, kjer je goreči kerozin upepelil številna poslopja - 26 mrtvih. 23. oktober: argentinsko vojaško transportno letalo boeing 707 je strmoglavilo med pristankom v Buenos Airesu - dva mrtva in šest ranjenih. Po takem seznamu je lahko vsakomur jasno, da sta dobršnemu delu letošnjih letalskih nesreč botrovali slabo vzdrževanje letal in le v manjši meri človeške napake in še za te je bila v glavnem kriva preutrujenost pilotov. Vsega naj bi bila kriva deregulacija cen, ki je sprožila cenovno vojno med letalskimi družbami. Cene vozovnic so padle, a na škodo vzdrževanja letal in prekomernega izkoriščanja posadk. Te zaradi preutrujenosti zagrešijo tako banalne napake, da je včasih skoraj nemogoče ugotoviti točne vzroke nesreč. .wi«>giCiWi»n''araiiin»3 NOVICE ZAIRE / ZA ZAIRSKO VOJSKO JE POLOŽAJ POSTAL BREZUPEN Vojaško sodišče obsodilo na smrt tri Palestince GAZA - Vojaško sodišče je tri osebne stražarje iz Palestine, ki so 22. oktobra v Gazi umorih inštruktorja vožnje, obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Ce palestinski voditelj Jaser Arafat obsojenih ne bo pomilostil oz. jim kazen spremenil v zaporno, bodo smrtno obsodbo nad njimi izvrših v torek. Od leta 1994 je Arafat že trem Palestincem, M so jih prav tako obsodili na smrt, spremenil kazen v doživljenjsko ječo. Primakov prispel v Izrael TEL AVTV - Vodja ruske diplomacije Jevgenij Primakov je v okviru turneje po Bližnjem vzhodu vCe-raj prispel v Izrael. Minister Primakov, Cigar namen je okrepiti vlogo Rusije v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, se je sreCal z izraelskim kolegom Davidom Levijem, premierom Benjaminom Metanj ahujem in predsednikom Ezerjem VVeizma-nom. Ruski zunanji minister bo danes predvidoma odšel na območje Gaze na srečanje s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. V Iraku se nadaljujejo medkurdska pogajanja ANKARA - V Iraku se nadaljujejo medkurdska pogajanja pod pokroviteljstvom ZDA; njihov cilj je predvsem utrditi premirje na severu Iraka. Pogajanjem med delegacijama Demokratske stranke Kurdistana in Domoljubne zveze Kurdistana predseduje namestnik ameriškega državnega sekretarja za Bližnji vzhod Robert PeUetreau, sopredsedujoča na pogajanjih je Turčija, udeležujejo pa se jih tudi britanski diplomati. Pogovori zadevajo predvsem vprašanjem nadzora premirja na severu Iraka. Domoljubna zveza Kurdistana se zavzema za nadzor premirja na lokalni ravni, nasprotna stran pa si prizadeva za to, da bi nadzor zaupah zunanji organizaciji, npr. ZN. Milutinovič o odnosih med ZRJ in BiH BEOGRAD - Jugoslovanski zunanji minister Milan Milutinovič je za beograjskidnevnik Blic izjavil, da bosta ZRJ in Bosna in Hercegovina izmenjati veleposlanika ob koncu tega ali začetku prihodnjega meseca. ZRJ in BiH bosta pred izmenjavo veleposlanikov podpisati sporazum o normalizaciji odnosov med državama, M bo urejal konkretne zadeve, med drugim tudi vprašanje odprave vizumov. Mi-lan Milutinovič je še napovedal, da bodo sporazum o gospodarskem sodelovanju med ZRJ in BiH podpisati še pred koncem letošnjega leta. Biljana Plavšič končala obisk v Grčiji SOLUN - Predsednica Republike Srbske Biljana Plavšič je včeraj končala petdnevni obisk v Grčiji ter iz Soluna odpotovala proti Beogradu. Med njenimi srečanji zgrškimi predstavniki, med drugimi so jo sprejeti solunski prefekt Kostas Papadopulos in številni gospodarstveniki, so govoriti največ o povojni obnovi območij srbske entitete v Bosni in Hercegovini. Plavšičeva je v Grčiji vnovič zatrdila, da haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ne namerava izročiti Radovana Karadžiča in Ratka Mladiča. Srečanje Schuessel - Sodano DUNAJ - Avstrijski podkancler in zunanji minister VVolfgang Schuessel se je včeraj dopoldne v Vatikanu sestal s kardinalom - državnim tajnikom cerkvene države Angelom Sodanom. Kot je povedal Schuesslov tiskovni predstavnik Florian Krenkel, sta se sogovornika pogovarjala o določilu v sporazumu Evropske unije (EU), s katerim naj bi zagotovili ustavnopraven položaj verskih skupnosti v državah Članicah EU. Pogovarjala sta se še o razmerah na Bližnjem vzhodu, vprašanju ponovne izvolitve generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija, spoštovanju človekovih pravic na Balkanu ter položaju Cerkve na Kubi. Nova presenečenja v ruskem svetu za nacionalno varnost MOSKVA - Sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost Ivan Ribkin se je prvič sešel s svojima novoimenovanima namestnikoma, je sporočila agencija tiiterfax, ki se sklicuje na informacije iz sveta za nacionalno varnost. Iz krogov omenjenega sveta pa se je poleg tega izvedelo, da je mogoCe v njegovem vodstvu pričakovati nova presenečenja. Za Ribki-novega namestnika naj bi menda imenovati dobro znanega ruskega diplomata, ki naj bi se ukvarjal predvsem z odnosi z zvezo NATO. lil Fassino končal obisk na Češkem PRAGA - Podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino je konCal tridnevni obisk na Češkem, med katerim se je s Češkimi gostitelji pogovarjal predvsem o krepitvi dvostranskih odnosov in o evropskih vprašanjih, še posebej o vključevanju postkomunističnih držav v Evropsko unijo in zvezo NATO. Fassino jepoudaril, da je njegov obisk v Pragi nadaljevanje "vzhodne politike" italijanske vlade, služil pa je tudi pripravam na uradni obisk italijanskega premiera Romana Prodija, ki bo češko prestolnico obiskal 5. novembra. Goma tik pred padcem, in z njo vsa pokrajina Kivu Panični beg beguncev in evakuacija tujcev s prizadete pokrajine ■ Begunska taborišča Vzhodni Zaire se je zaradi etničnih spopadov in tragedije beguncev spremenil v območje humanitarne tragedije, V sredo zjutraj so v Rumangabu odjeknile številne eksplozije; šlo naj bi za streljanje zairskih mejnih straž. Ocenjujejo, da je na območju jezera Kivu že 500.000 beguncev. ■ H ZDA / VEDNO BOLJ JASNO, DA NI KOS SVOJEMU TEKMECU Republikanski kandidat Dole ima malo izgledov za zmago Med zadnjim volilnim govorom se je betežno zmotil VVASHINGTON - Republikanski predsedniški kandidat Bob Dole se je med volilnim govorom v tenneseejskem Clarke-svillu zmedel in je svojo ženo Elizabeth proglasil »za bodočega predsednika ZDA« (na sliki AP). Ko je hotel povzeti misli, ki jih je predtem izrekla žena, je dobesedno rekel: »Predsednik, hoCem reCi Elizabeth, predsednik Dole, hoCem reci Elizabeth Dole ... po vsej verjetnosti bo ona bodoči predsednik«. Kot običajno za ameriške razmere so demokrati Dolov spodrsljaj obesili na veliki zvon in trdijo, da se vo-lilci ne morejo zanesti na takega betežnega kandidata. To potrjujejo tudi zadnje javnomnenjske raziskave, ki dajejo Clintonu precejšnjo prednost. KINSASA - Položaj v severovzhodnem Zairu ob bregovih Tanganjiškega in Kivu jezera se je včeraj še dodatno poslabšal. Po pričevanju funkcionarjev visokega komisarjata OZN za begunce UNHCR je zairska vojska v popolnem razsulu. Upira se le še v Gomi, kjer pa so vseeno morati zapreti letališče, ker se nahaja pod minometnim in topniškim bombardiranjem. Opazovalci se popolnoma strinjajo, da bi padec Go-me in njenega letališča pomenil tudi padec pokrajine Kivu. Zairska vojska lahko računa na protinapad le v primeru, da ji uspe v Gomo poslati okrepitve s težko oborožitvijo. Ce Tutsi osvojijo Kivu, pa lahko Zaire razpade, ker bi se uprle še druge Zairske pokrajine, ki jim je postal pretesen nedemokratični režim predsednika Mobuta Sese Seka. Vsekakor pa se bo celotno območje velikih jezer spremenilo v pravi pekel. Ta pekel že občutijo hutujske ženske, otroci in ostareli, ki v paničnem srahu zapuščajo vsa taborišča ob zairsko-mandski in burundski meji. Njihov konCni cilj je taborišče Mugunga pri Gomi, kjer so že sedaj za skoraj pol milijona ruandskih beguncev obupne razmere. V prihodnjih dneh se bo njihovo število zvišalo na 800 tisoč in tedaj bo prišlo do tragedije, ki jo bo skoraj gotovo pospešila evakuacija vsega osebja UNHCR in drugih človekoljubnih organizacij. Tudi italijansko zunanje ministrstvo je ukazalo evakuacijo italijanskih misionarjev, ker je po umoru škofa Munzihinva vsem jasno, da ni nihCe varen pred pobesnelo sol-datesko. Po reki Rusizi na meji med Zairom in Bumdijem plavajo v Tan-ganjiško jezero trupla, med katerimi so številna obglavljena in z zavezanimi rokami. Kdo so žrtve, še ni jasno, vsekakor je to nov dokaz, da se je položaj popolnoma izrodil. Vsi sedaj upajo, da bo sovražnosti prekinil afriški vrh, ki ga je za prihodnjo sredo sklical kenijski predsednik Daniel Arap Moi. Kot kaže pa bo ta vrh le dimna zavesa, ker na tem vrhu ne bo zakulisnih akterjev te tragedije. Tem je malo mar za Hutuje in Tutsije, ker stotisoCi mrtvih ne bodo spremenili njihove raCunice. Diktatorski predsednik Mobutu Sese Seko v Lausannu umira in sedaj je napočil Cas, da se polastijo neizmernih rudnih bogastev, ki jih skriva to območje. Urana, diamantov, zlata in plina kri nedolžnih ne bo pokvarila, še veC, lažje se bodo polastiti tistih zairskih pokrajin, ki so zanje »strateško važne«. Seveda šele ko se bo ves svet zgrozil nad strahotami sedanjega klanja. RIM / PO PREDVČERAJŠNJIH POLEMIKAH RIM / BANKA ITALIJE SVETUJE PREVIDNOST Spet razjasnitev med Prodijem in D’Alemo V parlamentu pričetek razprave o finančnem zakonu RIM - Noe je prinesla pomiritev, slaba kri je bila le spomin, včeraj so se polegle polemike, ki so označevale predvčerajšnji dan med stranko D’Aleme ter predsednikom vlade Prodijem. Tako je Mauro Žani ob koncu zasedanja izvršnega odbora DSL dejal, da med Dilemo in Prodijem ni nikakršnega nesoglasja, da so se pogovori končali s popolnim ssoglasjem in da sploh ne gre za »spopad med osebnostmi«. Žani je predsedniku vlade naslovil jasno sporočilo, ko je dejal, da so jamstva za stabilno in trdno vlado prav v uspešnem zaključku pogajanj o dvodomnem odboru, torej od reform. Z izvršnega odbora DSL pa se niso obrnili samo do Prodija, umirjeno sporočilo so naslovili tudi Kartelu, ki ministrskega predsednika obtožuje »sabotaže« v parlamentu. Kartel mora razumeti, je dejal Žani, da se prav vsi nahajamo v istem položaju, danes vladamo mi, jutri so lahko na vr- sti oni, torej se moramo srečati nekje na pol poti. Kot kaže pa so odnosi med Prodijem in Kartelom še vedno problematični in razprava o finančnem zakonu, ki se je včeraj pričela v poslanski zbornici, verjetno ne bo prinesla razjasnitve. Prodi je tudi včeraj načel vprašanje odnosov in zadržanja do opozicije ter tudi ponudil svojo razlago za »nervozo«, ki naj bi razganjala Kartel: po njegovem mnenju jih zaskrblja dolgoročna perspektiva, ki jo vlada nudi državi. Kaže, da današnje dni označuje napetost, je dejal, vendar se za vlado ne dogaja nic izjemnega, gre za navadno politiko.« Forza Italia mu ni ostala dolžna: »Prodi naj ne skuša naprtiti opoziciji nasprotstev znotraj njegove večine,« je izjavil Pisanu. Se ostrejši je bil Calderisi, ki je pristavil, da si Prodi s svojim zadržanjem, napadi na parlament, žalitvami in izkriv janji na raCun opozicije sam koplje jamo. Prodi pa ni ostal brez podpore, prišla je z dveh strani, iz Banke Italije ter s strani Ljudske stranke. Guverner Banke Italije Fazio je sicer napovedal, da italijansko gospodarstvo Čakajo trda leta, vendar je tudi spodbudil vlado, naj dada-Ijuje po poti, na katero se je usmerila. Po mnenju Fazia se je treba predvsem posvetiti strukturalnim posegom na »centre izdatkov«. Podpredsednik Ljudskje stranke v palači Madama Severino Lavagnini pa je odkrito pozval koalicijo, naj Prodija zaščiti s sanitetnim kordonom, bodisi pred nekaterimi vdori same večine kot divjimi napadi opozicije. Lavagnini je naglasil, da je njegova stranka prispevala k rojstvu prve koalicije levice ter se odrekla kampanilizmu. Marsikdo pa na to pozablja, je pristavil, tako v večini kot opoziciji in zato obstaja nevarnost naglega povratka v Čase starega režima, ko so se vlade in koalicije vsakodnevno izčrpavale, kar jih je privedlo do kolapsa. RIM / IZVOLJEN NOV PREDSEDNIK Ustavno sodišče bo vodil Renato Granata Granata je bil od leta 1990 ustavni sodnik in je podpisal nekatere znane razsodbe RIM - Novi predsednik ustavnega sodišča Renato Granata je po izvolitvi dejal, da ne bo posebno »zgovoren«, vendar bo proučil način, kako bo v primeru potrebe »zgovorno« sodišče samo. Se zlasti je Granata poudaril, da gre pri ustavnem sodišCu za kolegialno delo, o vsakem primeru se mora vsak Član posebej izreči. Ko so mu časnikarji omenili ustavne reforme, pa je bil zelo kratek: »Sodišče kontrolira izvajanje ustave, ni njegova naloga, da jo piše«. Granata bo na predsedniškem mestu ostal okrog tri leta, skoraj do konca tisočletja, in je 22. po vrsti. Rodil se je leta 1926 v Rimu, sodno kariero je začel še zelo mlad, najprej v Milanu, leta 1971 je postal svetovalec kasači j skega sodišča, nakar je bil leta 1990 imenovan za elana ustavnega sodišča. Njegovo ime je pod nekaterimi znanimi razsodbami, kot na primer tistih, ki se nanašajo na vladne zakonske dekrete, na vlogo matere-delavke, na televizijske koncesije (ne sme jih biti več kot devet, posameznik pa ne more imeti veC kot tri mreže). Fazio: Težki časi še niso za nami Guverner pozval sindikate, naj ne vztrajajo pri zahtevah, ki bi škodile deflacijski politiki Guverner Antonio Fazio in zakladni minister Ciampi (AR) RIM - Potem ko smo deset let živeli bolje, kot so nam dopuščale stvarne možnosti, saj se je obseg privarčevanih sredstev v družinah in podjetjih po zdrsu z 29% na 26% povprečnega razpoložljivega dohodka v osemdesetih letih v prvi polovici tega desetletja zmanjšal še za drugih 2-3%, se je Italija znašla v stiski in jo Čakajo težka leta; prav zaradi tega pa bo treba na zle posledice proračunske politike, ki je z leti vsrkala preveč denarja, in na upadanje zaposlenosti, ki je po letu 1992 povzročilo izgubo veC kot 1,1 milijona delovnih mest, odgovoriti z ukrepi, ki bodo jamčili stabilen in pospešen razvoj. To je povedal guverner Banke Italije Antonio Fazio, ko je v navzočnosti državnega poglavarja Scalfara in zakladnega ministra Ciampija vCeraj opredelil Dan varčevanja. Skratka, italijanski ekonomski sistem se mora spopasti z novim izzivom, vendar ob zavesti, da nas v bližnji prihodnosti še Čakajo tegobe. Krivulja inflacije se je resda upognila pod 3%, toda negativni ko-njunkturni cikel se bo očitno podaljšal še do konca leta 1997, tako da se bo gospodarska rast ustavila na letošnji nezavidljivi ravni. Upad varčevanja lahko po guvernerjevem zatrdilu postane Ahilova peta celovitega družbe-no-ekonomskega sistema, potem ko je javni aparat do skrajnih meja ožel zasebnike. Zaposlovanje in rast sta odvisna od razsežnosti investicij in varčevanja, a v pričakovanju strukturnih reform, ki lahko to zajamčijo, bi bilo treba sveža sredstva pridobiti z okle-stenjem javnih izdatkov, je poudaril Fazio. Po njegovi analizi bo letošnji državni deficit dosegel 130.000 milijard lir, bruto domači proizvod (doma ustvarjeno bogastvo) v letu 1997 pa bo narasel samo za slab odstotek. Guverner ni vrgel s tira Ciampija, ki je potrdil, da bo stopnja inflacije v novembru zdrknila pod 3% in da so tudi gibanja na mednarodnih trgih dokazala, da se ”rizik Italija" naglo zmanjšuje, da je torej Italiji mogoče zaupati. DrugaCe povedano: Fazio je preveč Črnogled. Finančni minister Vi-sco ni bil zadovoljen in je Faziova izvajanja oma-lovaževalno označil kot »guvernerjevo osebno mnenje«, zelo ostre kriti- ke pa so prišle iz sindikalnih vrst. Zakaj? Zaradi tega, ker je Fazio posvaril CGIL, CISL in UIL oziroma njihove stanovske organizacije kovinarjev FIOM, FIM in UILM, naj na pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe iz leta 1994 ublažijo svoje zahteve, ker bi bilo njihovo sprejetje v kričečem nasprotju z deflacijsko politiko. Sindikalisti so mu očitali, da se Banka Italije na ta način izneverja svoji institucionalni vlogi, ki jo je igrala doslej z uravnovešenimi posegi na ekonomskem in socialnem področju. Skratka, guvernerju so posredno očitali, da daje prav tistim, ki bi radi vsebinsko izvotlili sporazum o ceni dela z dne 23. julija 1993, potem ko so industrije! z navijanjem cen v zadnjih dveh letih že izkrivili zastavljene cilje vladne protiinflacijske politike. RIM / PREISKAVA PHONEV MONEY NOVICE Jamstveni obvestili upravitelju Stel in tretjemu možu finančne straže Glede domnevne ustanovitve združenja, ki naj bi vplivalo na imenovanja Predsednik Šteta Ernesta Pascale je zavrnil obtožbe aostanskih preiskovalcev (Ap) RIM - Poverjeni upravitelj družbe Štet Erne-sto Pascale in načelnik vrhovnega štaba finančne straže Nicolo Pollari sta v okviru preiskave Phoney Money včeraj prejela jamstveni obvestili. Podpisal ju je namestnik državnega prav-dnika iz Aoste Davide Monti, podrobneje pa naj bi zadevali takoime-novano vejo preiskave »lobbing«, ki preiskuje domnevno ustanovitev združenja, ki naj bi skušalo vplivati na imenovanja javnih ustanov in vlade. Tožilstvo iz Aoste naj bi v jamstvenem obvestilu Pascaleju izpostavila domnevo o prekršku o ustanovitvi tajnega združenja (predvideva ga »zakon Spadolini« iz leta 1982, ki je bil odo- bren po škandalu P2), v jamstvenem obvestilu Pollariju pa prekršek nudenja kritja. Obtožba o tem prekršku bremeni tudi načelnikovega na- mestnika vrhovnega štaba finančne straže Mic-heleja Molo. Proti generaloma finančne straže je bil uveden sodni postopek, ker sta Gianmaria Ferramontija (bivšega predstavnika lige in soustanovitelja njene finančne družbe FiniPontida), obvestila, da je imel telefon pod nadzorom. Razvoj preiskave je sprožil vrsto reakcij; Erneste Pascale je zavrnil vse obtožbe, zavrnila sta jih tudi Michele Mola in Nicolo Pollari. Vrhovno poveljstvo finančne streže pa v noti ugotavlja, da obtožbe, ki bremenijo Pollarija, zadevajo domnevna razkritja določenih vesti, ki so povezane s preiskavo. Vrhovno poveljstvo je vsekakor izrazilo polno zaupanje generalu Pollariju. Michele Mola pa je potrdil, kar je že izjavil preiskovalcem, oziroma svojo nedolžnost. Finančni minister Vin-cenzo Visco pa je med drugim izrazil željo, da bi sodstvo v najkrajšem roku razčistilo položaj načelnika vrhovnega štaba finančne straže. Stanovanjski izgoni odloženi na junij 1997 RIM - Senatna zakonodajna komisija za okolje je soglasno dokončno odobrila zakonski osnutek o odložitvi stanovanjskih izgonov, ki bodo tako odloženi do 30. junija 1997. Zakonski osnutek predvideva tudi legalizacijo pravnega položaja, ki ga je povzročila zavrnitev izvirnega odloka o stanovanjskih izgonih v poslanski zbornici. Minister za javna dela Antonio Pi Pietro pa je že napovedal, da bo ministrski svet kmalu proučil reformo normativov o stanovanjskih najemninah. UmorCalabresija: Salamone zaslišal novinarja BRESCIA - Javni tožilec Fabio Salamone je vCeraj zaslišal novinarja milanskega dnevnika Corriere della Sera Antonia Stello; zaslišal ga je v okviru preiskave, v kateri je bivši predsednik milanskega prizivnega porotnega sodišča Giangiacomo della Torre na seznamu preiskovanih; bremeni ga obtožba izkoriščanja javne funkcije, ker naj bi izvajal pritiske na poroto, ki je 11. novembra 1995 obsodila Adriana Sofrija in druge bivše pripadnike gibanja Lotta continua zaradi umora komisarja policije Luigija Calabresija.V prihodnjih dneh bo Salamone zaslišal osem porobh-kov in tudi Sofrija. Giacomo Mancini o odnosih z Andreottijem PALERMO - Bivši minister in vsedržavni tajnik PSI Giacomo Mancini (v Kalabriji je bil obsojen na osem let zaradi sodelovanja v mafijski združbi) je včeraj na procesu proti Giuliu Andreottiju odgovarjal na vprašanja sodnikov. Mancini je govoril o odnosih z Andreottijem, o kritikah vladi med Moravo ugrabitvijo, o polemikah glede vodenja tajnih služb in o teži sicilskih komponent v samem vrhu KD. SLOVENIJA Petek, 1. novembra 1996 Kljub vsemu zgodba o uspehu Odstop od sporazuma o kolektivnih pogodbah je bil škodljiv, ker je porušil dogovarjanje Cez dva tedna bomo spet volili predstavnike v državni zbor in volilni rezultati bodo tudi podlaga za oblikovanje nove vlade. V zadnjih štirih letih jo je vodil dr. Janez Drnovšek. Čas pred volitvami je priložnost, da smo se s predsednikom vlade pogovorili o dosedanjih uspehih, težavah, prebojih in končno tudi o nalogah, ki Slovenijo čakajo v prihodnjih letih. Eno vaših temeljnih stališč v zvezi s sedanjim položajem Slovenije je, da je to zgodba o uspehu. Ali lahko podkrepite svojo trditev, saj mnogi - tako koalicijski partnerji kot opozicija - menijo, da temu ni tako? Normalno je, da se politični konkurenti trudijo pred volitvami prikazati, kako je vse slabo. Normalno je, da predsednik vlade na to odgovarja z dejstvi. V zadnjih štirih letih smo uspeh obrniti gospodarska gibanja navzgor. Leta 1992, ko sem prevzel vlado, so bila še vsa gibanja moCno negativna, leta 1993 pa je prišlo po teh spremembah do prvega preobrata, do prve rasti. Leta 1993 je zrasel družbeni proizvod za 1, 9 odstotka, naslednje leto za 4, 8 odstoka, leta 1995 za 3, 5 odstotka in tudi za letos pričakujemo, da bo družbeni proizvod zrastel za 3 do 4 odstotke. V tem Času smo uspeli stabilizirati tudi gospodarska gibanja, zelo zmanjšati inflacijo. V ekonomiji velja, da je zelo težko narediti eno in drugo naenkrat, a nam je v teh letih to vendarle uspelo. Z 90-odstotne inlacije leta 1991 smo uspeli preiti na enoštevilčno inflacijo. Lanska je znašala okoli 8 odstotkov in tudi letošnja bo podobna. Vsa ta gibanja smo uspeli doseči ob zelo trdnem in zdaj tudi mednarodno konvertibilnem tolarju, kar nam priznava tudi Mednarodni denarni sklad. Utrdili smo tudi mednarodni finančni položaj Slovenije. Slovenija je dobila najboljše ocene ( A rejting) treh najbolj znanih svetovnih finančnih institucij. Naša država je tudi močno napredovala pri ocenjevanju uspešnosti in perspektivnosti držav. V zadnjem letu smo na tej svetovni lestvici skočili s 46 na 34. mesto. Prehiteli smo že tudi marsikatero državo članico Evropske unije (recimo Grčijo), Češko. To vse so dejstva, ki smo jih dosegli brez proračunskega primankljaja in brez obremenjevanja prihodnjih slovenskih generacij, saj ima Slovenija izjemno nizek javni dolg, imamo pa tudi velike devizne rezerve. To so vse dobre gospodarske postavke. Vsi rezultati pa niso tako rožnati. Izvoz recimo zaostaja za lanskim za 5, 5 odstotka in tako se veča tudi primankljaj. Ekonomski institut Pravne fakultete v Ljubljani napoveduje, da bo do konca leta znašal 1, 3 milijarde ameriških dolarjev. Letošnja gibanja so bila slabša že na začetku leta in to Se zlasti v industrijski proizvodnji in izvozu. Na to je v veliki meri vplival tudi položaj v zahodnoevropskih državah, kjer so imeli negativno rast že v drugem polletju lanskega leta, težave pa so se nadaljevale tudi v prvem polletju letošnjega leta. To zlasti velja za Nemčijo, Francijo in Italijo, ki so naše glavne trgovinske partnerke in zato je to vplivalo tudi na naš izvoz. Industrijska proizvodnja je septembra zrasla za pet od- stotkov glede na enako obdobje lani in plačilna bilanca bo tudi letos uravnotežena. Drugi in to večji problem pa je vprašanje precenjenosti tolarja. Gre za vprašanje, o katerem se stalno pogovarjajo monetaristi, gospodarstveniki, vlada pa na tečaj ne more vplivati, saj je ta v pristojnosti Banke Slovenije. Kaj pa je glavni argument Banke Slovenije, da tečaja tolarja ne popravi? Ekonomska teorija je tu jasna. Imate krivuljo ponudbe in povpraševanja, tam kjer se sekata pa je uravnotežena, prava cena deviz, ki jo določa trg. V praksi pa je to težje in to je tudi pozicija Banke Slovenije. Ce danes nek izvoznik zmanjša svoj izvoz ali pa celo zapre proizvodnjo, ker ni kos tečaju, to ne pomeni, da bo lahko jutri, ko bo tečaj ugodnejši, spet vzspostavil proizvodnjo, saj bo šel v stečaj. Na to skušamo vplivati z instrumenti, ki jih ima vlada na razpolago. Kaj se da torej narediti? Razmišljamo o dodatnih instrumentih države, ki bi lahko posredovala v kritičnih razmerah. Na začetku smo bili bolj za čisti tržni princip, zdaj pa se nagibamu tudi k temu, da potrebujemo nekatere instrumente, zlasti zato ker je naš banCni sistem precej neučinkovit in za podjetja predrag. Zato povečujemo kreditiranje prek Slovenske izvozne družbe, povečujemo njen kapital, zato skušamo povečati tudi zmogljivosti Sklada za razvoj in še spodbujati nekatere dodatne instrumente, ki jih imajo posamezna ministrstva. Denimo ministrstvo za delo za oblikovanje novih delovnih mest, za prestru-kturiranje in podobno. Mislim pa tudi, da bo treba dati večjo težo regionalnim instrumentom za enakomerni regionalni razvoj, da bi lahko bolj posredovali v nekaterih regijah, ki potrebujejo dodatno finančno spodbudo, da bi se lahko uspešneje razvijale. Tudi sami ste maloprej omenili, da je v našem gospodarstvu precej stečajev, podjetja zapirajo, delavci ostajajo na cesti in vse to meče senco na zgodbo o uspehu. To Se zlasti velja za brezposelnost. Kljub temu, da poudarjate uspeh zmanjšanja brezposelnosti s 126 tisoč na 114 tisoč, pa v zavodih za zaposlovanje trdijo, da je to samo zato, ker so Črtali iz svojih evidenc vse tiste, ki v resnici službe sploh niso iskali in da to ni uspeh vladne politike... Takšnih, ki ne iščejo službe je še več. Številke o nezaposlenosti niso povsem realne. Podjetja velikokrat iščejo delavce, pa jih ne morejo dobiti. Pri nas je pač tako, da ima večina nezaposlenih še druge vire dohodkov. Ce upoštevamo tudi evropsko metodologijo izračunavanja brezposelnosti, potem pridemo na dosti nižje številke, na 7, 4-odstotno brezposel- nost, ki pa je nižja od evropskega povprečja. Kljub temu le drži, da je slovensko gospodarstvo v zadnjih štirih letih zaprlo 65 tisoč delovnih mest. To lahko postavimo tudi drugače. Kot dokaz, da smo našo tranzicijo resno izvajali. Imeli smo veliko podjetij in delovnih mest, ki so proizvajala za trge, ki jih ni več (zlasti v nekdanji Jugoslaviji in na Bližnjem Vzhodu) ali pa podjetja, ki jih je že prej financirala oziroma umetno vzdrževala država. Ne enega ne drugega ni več. Ni niti teh trgov niti sredstev, ki bi jih lahko dajala država. Ce bi umetno vzdrževali ta delovna mesta, bi imeh na papirju manjšo nezaposlenost, podjetja pa bi bila še bolj neučinkovita. Zdi se, da smo kar vsi pozabili, da smo izgubili tolikšen del trgov. Pred osamosvojitvijo so se mnogi držali za glavo in se spraševali, kako bo Slovenija preživela brez jugoslovanskih trgov, zdaj, ko smo izgubili teh 65 tisoC delovnih mest pa se čudijo, kako se je to zgodilo. S tem ko ni bilo več Jugoslavije in njenih trgov, smo morali izvajati izjemno težko prestrukturiranje, čez noč iskati nove trge. Tista podjetja, ki so se lahko obdržala, so se, druga so pač propadla. To je realnost tega sveta. In kljub težkim pogojem smo dosegli dobre rezultate. Nekatera delovna mesta smo izgubili, ustvarili pa smo nova. Tega vsekakor ne gre zanikati. Res pa je tudi, da so tudi tista delovna mesta, ki so se ohranila, vse bolj negotova. Vedno več je odpuščanj, pa tudi pritiskov delodajalcev, ki so se razplamteli v spor zaradi odpovedi kolektivnih pogodb in v opozorilno stavko sindikatov. Iz teh težkih razmer, v katerih moramo preživeti sami, izvirajo tudi krize v mnogih podjetjih. Imamo vrsto instrumentov za pomoC v takšnih položajih - za preprečevanje nezaposlenosti, za prestrukturiranje delavcev, za ustvarjanje novih delovnih mest...Ne smemo pa pozabiti, zakaj so delodajalci odpovedali kolektivne pogodbe. Zato, ker pravijo, da so plače previsoke. To pomeni, da smo kljub tranzicijskim težavam uspeli v teh zadnjih štirih letih obdržati standard, realna raven plač pa je celo naraščala. In ekonomisti nam očitajo, da so plače preveč naraščale in da ogrožajo našo konkurenčnost. Tako nam je zdaj težko govoriti, da smo nesocialna država, Ce pa je glavni očitek, ki ga dobivamo, da delavce preveč plačujemo. Dejansko je danes v Sloveniji neto povprečna plača prek 80 tisoč tolarjev. V zadnjih dogajanjih sta se vlada kot tudi vi osebno postavili bolj na stran delavcev. Ali mislite, da je Gospodarska zbornica Slovenije sploh pravi sogovornik delojemalcev. Ali ne bi bilo za to primerneje Združenje delodajalcev? Se strinjam. To se je pokazalo tudi v tem zadnjem primeru. Zbornica je sprejemala sklepe, ki zanjo nimajo nobenih posledic, trpijo jih drugi. Tokrat smo se res postavili bolj na stran sindikatov, ker smo ocenili, da je bila poteza gospodarske Janez Drnovšek (Foto: Barbara Reya) zbornice v teh razmerah prehitra in nekonstruktivna. To je pripeljalo samo do socialnih napetosti brez nekega možnega izida oziroma večje kvalitete, ki naj bi iz tega izšla. Na to smo opozorili zbornico. Sicer pa se vlada strinja, da je treba zagotavljati konkurenčnost podjetij. Ce se bo potrebno pogovarjati o stroških dela, se bo treba pogovarjati tudi o tem. Ze zdaj smo iskali izhod v zniževanju prispevkov na plače in s tem kompenzirali razmeroma visoko rast plač in razbremenili podjetja. Prispevki, ki so še leta 1992 znašali 50, 5 odstotka, so bili letos le še 38 odstotni. Res pa je tudi, da se isti delodajalci v zadnjih letih niso pretirano borili proti naraščanju plač, ker še niso bili urejeni lastninski odnosi. Tudi sami delodajalci so sodelovali pri lastninjenju in so najbrž na tej osnovi sklepali kompromise z delavci, češ vsi skupaj se privatiziramo in ni nič hudega, če plače medtem naraščajo. Ni jih pretirano zanimala konkurenčnost podjetij. Zdaj, ko so se v glavnem olastninili, jih je zaradi lastnih ekonomskih interesov to začelo zanimati. Vmes pa smo vzpostavili institut socialnega ravnotežja in mislim, da je treba v Sloveniji to socialno ravnotežje vendarle ohraniti, saj gre za pomemben element uspešnega razvoja. Vsi trije partnerji pa morajo biti odgovorni in se zavedati, kaj je v skupnem interesu Slovenije. Zato je bil odstop od tega sporazuma škodljiv, ker je ruSil prakso dogovarjanja, ki smo jo zelo težko vzpostavili. Mislim, da se zdaj stvari vendarle umirjajo. Govorili ste o privatizaciji. Mnogi doma in v tujini menijo, da naša privatizacija poteka prepočasi. Ali zato prevzemate del odgovornosti tudi vi, kot predsednik vlade? Prvič je treba vedeti, kaj je prepočasi in kaj ni. V tej državi smo se odločiti za svoj koncept privatizacije, o tem je dolgo odločal tudi parlament in ne bi se strinjal, da je naša privatiza- cija slabša od kakšne druge v tranzicijskih državah. Ponekod so se res zelo hitro in zelo poceni razprodati. Pri nas je privatizacija povezana tudi z revizijami in to terja več časa, saj se preverjajo vsi postopki, da bi bilo vse kar najbolj korektno. Naša privatizacija je zajela vse državljane, v njej sodelujemo vsi in to je naša domača privatizacija. Tujci nam očitajo v glavnem to. Tujina si je v tranzicijskih državah želela hitre privatizacije, kjer bi oni lahko hitro prišli do podjetij, ki bodo na razprodaji in tako prišli do hitrega zaslužka. To jim v Sloveniji ni uspelo in zato so večkrat nezadovoljni. Domača opozicija pa vam očita ravno to, da se Slovenija preveč prodaja Evropi. To je čista neumnost. Kadar si kritiziran za isto stvar z dveh popolnoma različnih zornih kotov, to najbrž pomeni, da si na pravi poti. Res je, da se je pri nas zelo razširilo nezadovoljstvo do tujih vlaganjev in tujcev. Vendar gre za pretirano reakcijo, saj smo se že skoraj preveč zaščititi in imamo malo tujih naložb. Tudi če do njih pride, se tuji vlagatelji srečujejo z velikimi težavami in politizacijo. Toda tuja vlaganja, seveda če niso špekulativna in kratkoročna, ampak na trdnih temeljih, ustvarjajo nova delovna mesta, prinašajo novo tehnologijo, nove trge in to lahko bistveno pripomore tudi k razvoju Slovenije. Računam, da mora po tem, ko bo končana prva faza, torej domača, slovenska privatizacija, sledila druga faza, v kateri bodo sodelovali tudi tuji investitorji Po zdaj tudi s podpisom pri-družitvenega sporazuma uradno potrjeni poti v Evropo, bo to verjetno lažje. Kako zdaj ocenjujete možnosti za sprejem Slovenije v EU. Unija pravi, da do leta 2000 ne bo sprejemala nikogar? Unija tega sicer ni rekla uradno, je pa to realna ocena. Pogajanja z možnimi novimi Članicami se bodo začela konec leta 1997 oziroma na začetku leta 1998. Vsekakor računamo, da bomo med prvimi, s katerimi se bo začela evropska komisija pogajati. Koliko časa bo to trajalo, je težko reči. Najbrž pa je najzgodnejši rok leto 2000. Zdaj bo verjetno lažje tudi zaradi razumnejšega stališča Italije? Sedanja Prodijeva vlada je prinesla spremembo oziroma priložnost, da smo uspešno zaključiti pogajanja. Kaže, da je ta vlada bolj usmerjena v prihodnost in se ne ukvarja z zgodovino ali s popravljanjem zgodovine. Na tej osnovi se da delati in če ne bo prišlo do kakšne spremembe v Italiji, potem smo lahko optimisti. Ali pa morda v Sloveniji. Seveda, tudi. Hočem povedati, da je Prodijeva vlada realna in da vidi priložnost Italije v sodelovanju s Slovenijo, pa tudi z Madžarsko in da ji vključitev Slovenije v EU in v Nato samo koristi, saj to povečuje stabilnost v regiji, medsebojno trgovanje, skupen razvoj. To je bolj pomembno od prepira o nekih zgodovinskih travmah, kjer verjetno nikoli ne bi prišli do konca. Na italijanskem primeru pa smo se tudi veliko naučiti. Dve leti smo se prepirali v pričo celega sveta in smo biti kot majhen narod in država zelo uspešni. Z uspešno obrambo svojih nacionalnih interesov smo uspešno promovirati Slovenije v Evropi in svetu. Zdaj se je vendarle že ustvarilo kar večinsko pozitivno mnenje Slovencev o vstopu v Evropsko unijo. Nisem pa prepričana, da bi pomenil vstop v Nato, pri katerem vztrajate tudi vi, res tolikšna prednost za Slovenijo. Menim, da bo članstvo v Natu, gledano notranjepolitično, manj problematično od vstopa v EU. Verjetno bo več težav pri spreminjanju ustave, ki bo potrebno pred vstopom v EU, kot pa ob vključitvi v Nato. Nato se mi zdi pomemben zato, ker je Slovenija majhna država in na robu nestabilnega območja, kjer so še krize in vojne. Tako bi lahko Slovenija, kot članica Nata, veliko več storila za svojo obrambo, kot če bi bila sama, saj bi tako 16 najmočnejših držav v svetu prevzemalo garancijo tudi za našo varnost. Se morda ni bati tega, da bi bila Slovenija kot Članica Nata, vmešana tudi v kakšne hujše vojne konflikte kjerkoli na svetu, kjer Nato intervenira? S članstvom v vsaki mednarodni organizaciji prevzemaš tudi obveznosti in ne le ugodnosti. Vendar pa se od Slovenije v tem smislu ne pričakuje prav veliko, saj imamo razmeroma majhno vojsko. Tako bo verjetno naše sodelovanje bolj simbolično. Toda takšne obveznosti nam nalaga že članstvo v OZN, saj lahko že kot članica OZN sodelujemo v mirovnih operacijah. Sicer pa je edina intervencija Nata v petdesetih letih njegovega obstoja bila v BIH, pa Se to po mandatu OZN. Drugače pa Nato še nikoli ni interveniral. Njegov obrambni pomen je predvsem preventiven. Janja Klasinc PRIREDITVE Petek, 1. novembra 1996 15 GLEDALIŠČA__________ FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V sredo, 6. novembra, ob 16. uri in v Četrtek, 7. novembra, ob 16.00 in ob 19.30 ponovitev A. Millerjeve drame »Razbito steklo«. Režija Dušan Mlakar. SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Jutri, 2. novembra, ob 20.30 (red B) - koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Ba-lazsa Kocsarja, pri klavirju Filippo Gamba. Na sporedu C. VVieck Schumann in R. Schumann. Orkester gledališča Verdi. Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic za vse koncerte. Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra 1996. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 V ponedeljek, 4. novembra, ob 20.30 izredna predstava za neabonente »A me gli occhi please!« z Gigijem Proiettijem. V torek, 5. novembra, ob 20.30 premiera »A me gli occhi, please!« z Gigijem Projettijem. V abonmaju odrezek st. 11 (moder) - red premiera. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo- La Contrada Danes, 1. novembra, ob 16.30 - A. Cechelin »El mulo Carletto« Roberta Damianija. Nastopajo Orazio Bobbio, Ariella Reggio. Režija F. Macedonio. Ponovitvi: jutri, 2. novembra, ob 16.30 in ob 20.30 ter zadnjic v nedeljo, 3. novembra, ob 16.30. Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. KOROŠKA ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V farni dvorani v nedeljo, 3. novembra, ob 11. uri ponovitev lutkovne igre »Leteči ža-bon«. BOROVLJE V mestni hiši v nedeljo, 3. novembra, ob 10. uri literarni zajtrk ob 90. rojstnem dnevu pesnika prof. Cieciuttija. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: v petek, 8. novembra, ob 19.30 P. Vojvic-Purcar: »Dialog odra z življenjem« - igra Magda Kropivnik. OBiRSKO Gostilna KovaC: V soboto, 9. novembra, ob 20.00 - Martinovanje s kulturnim programom. VELIKOVEC Gospodinjska šola v Šentrupertu: v soboto, 9. novembra, ob 10. uri predstavitev krajevne zgodovine ob 90. obletnici SPD Lipa. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: v soboto, 9. novembra, ob 14. uri odprtje obnovljenjega kulturnega doma v Zitari vasi pod geslom »Kumsto-vanje - KumstTn«. GLASBA TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 Otvoritveni koncert bo 5. novembra v Kulturnem domu. Nastopil bo Komorni orkester Camerata labacensis iz Ljubljane. Dirigent Nikolaj Aleksejev, Davor BuciC - flavta. Na sporedu skladbe Goloba, Vivaldija, Stamitza in Suka. Dvorana Tripcovich V nedeljo, 3. novembra, ob 18. uri - bo na sporedu koncert ob praznovanju patrona sv. Justa«. Igra tržaško godbeno društvo »Giuseppe Verdi. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. V ponedeljek, 11. novembra 1996, ob 20.30 -Koncert baritona Hermanna Preya in pianista Michaela Endresa. Izvajala bosta Schubertove skladbe. RAZSTAVE TRST Miramarski park V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Umik: do 26.10. 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. Miramar Skulptura v parku V parku je na ogled razstava del slikarjev-ki-parjev A.Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podk-roviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Kavarna San Marco Na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Bassanese Na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena Na ogled je razstava v poklon Filippu De Pi-sisu, dela od leta 1926 do 1950. Galerija ISIS - Ul. Corti 3/A Do 7. novembra je na ogled razstava slikarja L.Fattorella z naslovom »Pittura, tragitto creativo«. V isti galeriji »soba A« pa razstavlja tržaški slikar Fulvio Pisan »Suggestive vedute«. Gostilna »Stalletta« (Sv. Jakob) Do 30. novembra bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sa-pori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Julijske krajine. OPČINE Prosvetni dom - SKD Tabor Do 5. novembra je na ogled razstava ob 15-letnici delovanja obrtnice Gabrijele Ozbic (ob delavnikih od 16. do 20. ure ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure). PASSARIANO Villa Manin Do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Ban Holding Kunstforum Do 16. novembra je na ogled razstava del Ch-ristine Zurfluh. Nova mestna galerija Na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja. BELJAK Muzej mesta Beljak Na ogled je razstava Skriti zakladi (minera-°gija in zgodovinsko rudarstvo na Ko- roškem). ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center Na ogled je razstava del slikarja K. Palčiča z naslovom »Slike«; Od 17.11. bo na ogled razstava Draga Dmškovica »Grafike«: Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. TINJE Dom prosvete Sodalitas Na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center Na ogled je razstava del Erike, Michaela in Brigit Jenko (olja, akvareli in akril). VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (1.14) (IC) iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro (6.04) (0.07), Tržič (0.50). 5.41 6.02 (IR) (IC) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (1.50) (6.30) (IR) (R) Benetke j23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07). 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. (7.02) (D) Portogruaro (5.49), Tržič (6.38). 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (7.41) (D) Portogruaro (6.35), Tržič (7.16). (9.15). (7.58) (E) iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33). 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). (8.45) (E) iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22). 9.01 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59). (9.13) (10.05 (R) (E) Portogruaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- (9.00), Tržič (9.42). netke (12.59). (10.55) (IR) Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič 12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z dodatkom). (10.32). (11.55) (E) Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), 12.39 13.00 (R) (D) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be- (13.55) (IR) Benetke ^11.55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49), 14.01 (IR) netke (15.02). Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be- (14.55) (IR) Benetke (12.55), Mestre (13.05). Portogruaro (13.49), Tržič (14.32). netke (15.59). (15.31 (R) Portogruaro (14.1 I^TrZkS (15.04). 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogruaro (15.34) - občasna vožnja. (15.48 (IC) iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom). (16.23 (D) (15.24). Benetke ^4.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), 15.17 (D) Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Be- (16.56 (IC) iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič netke (17.15). (16.33). 16.01 (IR) Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). (17.55 (IR) Benetke ^5.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), 17.17 (E) Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). (18.48 (R) Benetke ^16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.26), 17.29 (R) Tržič (17.57), Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). (18.55) (D) Benetke (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32). (19.11) . (R) Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), Tržič (18.44). 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be- netke (19.59). (19.55) (IR) Benetke (17.55), Portogruaro (18.49), Tržič (19.32). 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. (20.44) (D) Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24), Tržič (20.20). 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. (20.55) (IR) Benetke ^8.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), Iz Milana, Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič 20.04 (IR) Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03). (21.24) (IC) 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. (22.03) (IC) (21.01). iz Rima-Temnini, Mestre (20.28), Portogruaro (21.03), m* nn\ 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). (23.00) (R) Tržič (21.39). Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogruaro (21.53), Tržič (22.35). (23.55) (E) Benetke (21.55), Mestre (22.05), Portograaro (22.49), Tržič (23.32). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.15) (R) občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). (6.44) (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. (5.51) (R) občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). (7.29) (R). občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). (6.18) (D) občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). (7.51) (D) občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). (6.43) (R) občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. (8.25) (R) občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). (7.23) (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). (8.32) (D) občasna vožnja. (8.15) (R) občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). (8.39) (R) občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). (8.23) (D) občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39). (9.20) (R) občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). (9.23) (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). (9.53) (IR) Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). (10.15) (R) občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41). (10.34) (D) občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). (11.23) (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) (11.41) (R) občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). (11.40) (R) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). (12.29) (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). (12.09) (R) občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). (13.41) (R) občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). (12.23) (D) občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). (13.45) (D) občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). (13.23) (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). (14.29) (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06). (13.40) (R) občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). (15.05) (R) občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). (14.15) (R) občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). (15.43) (RD) občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14). (14.23) (D) občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). (16.29) (IR) Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržč (16.06). (14.44) (R) občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). (1741) (R) občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). (15.23) (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). (17.43) (D) občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). (16.15) (R) občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). (18.23) (R) občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). (16.23) (D) občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). (18.29) (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). (16.56) (R) občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21). (19.21) (R) občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). (17.23) (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). (19.44) (D) občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). (17.36) (R) občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). (20.23) (R) Vdem (19.00). Gorica (19.33), Tržič (19.56). (17.48) (D) občasna vožnja. (20.29) (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). (18.09) (R) občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). (21.44) (D) občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) (18.23) (D) občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39). (22.29) (IR) Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06) (18.46) (R) občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). (0.48) (IR) Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) (19.23) (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). (20.11) (D) občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). (21.23) (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). (23.14) (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC-lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Brzovlak R Deželni vlak 16 Petek, 1. novembra 1996 ŠPORT NOVICE Manuela Di Centa, športnica leta MODENA - Manuela Di Centa je športnica leta 1996 za smučarske panoge. Tako je sklenila žirija, ki so jo sestavljali italijanski smučarski strokovnjaki in časnikarji. Furlanska smučarka je prejela 38 glasov, Alberto Tomba pa le 30, Čeprav je osvojil dve zlati kolajni na svetovnem prvenstvu v Sieni Nevadi. Tomba je naslov najboljšega prejel že lani. Nogomet: danes v Ženevi žreb za pokal UEFA ŽENEVA - Danes bo v Ženevi žreb za osmino finala evropskega pokala UEFA. Prve tekme osmine bodo 19. t.m., povratne pa 3. decembra. Od italijanskih moštev je ostal v konkurenci le milanski Mer. Za ta letošnji pokal je značilno, da so se v osmino finala uvrstila manj »kričeča« imena in le Inter je med njimi dosegel največ na evropski sceni. Glede na skromne nastope italijanskih ekip v pokalu, tudi do Interja ni več pretiranega »spoštovanja«. Udinese - Juve 11. decembra MILAN - Tekmo 10. kola italijanske nogometne A lige med Udinesejem in Juventusom, ki bi morala biti 24. t.m. v Vidmu, so preložili na 11. december, da bi omogočili Juventusu, da igra finalno srečanje medcelinskega pokala »Toyota Cup«. Ta tekma bo 24. tm. v Tokiu. Košarka: danes start v NBA ligi NEW YORK - Danes se s tekmo Toronto - New York začenja NBA košarkarska liga, to je najkakakovostnejše in najbolj spektakularno košarkarsko prvenstvo na svetu. NBA liga letos slavi 50-letnico obstoja in prav pred 50 leti (1. novembra 1946) je bila na sporedu prva tekma tega prvenstva med Torontom in New Yorkom. Zmagali so NewyorCani z 68:66. Tedaj je igralo le 11 ekip, letos jih je 29. To prvenstvo, ki »obraCa« na stotine milijonov dolarjev, je zaradi domevnosti in spektakularnosti zajelo ves športni svet, saj mu sledi preko TV vsak teden skoraj milijarda ljudi po vsem svetu. Masti najel Američana Gainesa VERONA - Italijanski košarkarski prvoligaš Mash iz Verone je najel Američana Coreya Gainesa, ki bo zamenjal Mikea luzzolina, ki je na zdravljenju v ZDA. Gaines (31 let, playmaker, 192 cm) je lani igral pri Torontu Raptors v NBA ligi. »Zeleni« evroparlamentarci proti kandidaturi Rima BRUSELJ - Skupina zelenih v evropskem parlamentu je odločno proti kandidaturi Rima za olimpijske igre leta 2004. Predsednica skupine evropskih zelenih Claudia Roth je včeraj poslala pismo italijanskima predstavnikoma stranke Carlu Ripi di Meana in Adelaide Aglietti, v katerem piše, da je napočil Cas, da se konca s takimi velikanskimi manifestacijami, kjer so v ospredju le ogromni ekonomski interesi. »Organizatorji takih velemanife-stacij se sicer širokoustijo z besedami kot so prijateljstvo med narodi, bratstvo itd., dejansko pa se za tem skrivajo veliki gmotni interesi. Zares škoda bi bilo,« Se pristavlja Roth, »da bi Rim občutil posledice take manifestacije, kot jih je za svetovno nogometno prvenstvo.« _____NOGOMET / POKAL POKALNIH PRVAKOV_ Fiorentina naprej, SCT Olimpija izločena Varovanci Ranierija so v Pragi z relativno lahkoto izenačili, Olimpijo pa so Atenčani visoko premagali Sparta Praga - Fiorentina 1:1 (1:0) FIORENTINA: Toldo, Carnasciali, Firicano, Pa-dalino, Pusceddu, Oliveira (v 90. min. Baiano), Cois, Rui Costa (v 46. min. Orlando), Schvvarz, Batistuta, Robbiati (v 78. min. Pia-centini). SPARTA PRAGA: Ca-loun, Hornak, Votava, Repka, Mistr (v 77. min. Obajidin), Z. Svoboda, No-vatny, Frydek, V.Svoboda (v 80. min. Gabriel), Siegl, Lokvenc. Sodnik: David Elleray (Anglija). Strelca: v 5. minuti Lokvenc, v 63. min. Robbiati. Koti: 11:3 za Fiorentino; rumeni kartoni: Batistuta, Padalino, Repka, V.Svoboda, Votava, Schvvarz, Pusceddu in Cois. Sinoči so odigrali povratne tekme osmine finala nogometnega pokala pokalnih prvakov. Fiorentina je v Pragi z domaCo Sparto izenačila 1:1 in se tako uvrstila v naslednje kolo, ljubljansko Olimpijo pa je na gostovanju v Atenah z visokim 4:0 premagal domaCi Aek in se tako, po zmagi v Ljubljani, gladko uvrstil v Certfinale. V naslednje kolo so se uvrstile tudi Barcelona, ki je igrala neodločeno s Cr- Barcelona in Crvena zvezda sta v Beogradu igrali 1:1 (AP) POKAL »CLIO« Albert Zenič na zadnji dirki osvojil drugo mesto Na dirkalni stezi v Grobniku pri Opatiji je bila včeraj na sporedu zadnja dirka za prvenstvo Slovenije za pokal »Clio«. V konkurenci je bil tudi zamejski avtomobilist in motociklist Alberto Zenic, ki tekmuje za AMD Domžale. Zenic se je na zadnji dirki zelo dobro odrezal, saj je osvojil drugo mesto za Edvinom Klančičem, ki je tudi skupni zmagovalec, medtem ko je Zenic v skupni uvrstitvi osvojil 6. mesto. Tekmovalci so včeraj prevozili 13 krogov (po 4168m), Klančič (Nova Gorica) pa je dosegel Cas 26 minut 55 sekund in 385 tisočink (poprečna hitrost 120, 7 km na uro). Zenic je za njim zaostal nekaj vec kot dve sekundi, tretji pa je bil Branko Belingar (Nova Gorica), ki je bil še dobrih osem sekund počasnejši. Slovenski prvak v pokalu »Clio« je po enajstih preizkušnjah postal Klančič pred Belingerjem, tretje mesto pa je osvojil Sergij Fikfak iz Portoroža. veno zvezdo, Pariš SG, norveški Bergen, Liverpool, švedski Aik Stockholm in portugalska Benfica. Fiorentina je na gostovanju v Pragi zaigrala kot na dosedanjih tekmah italijanskega prvenstva; v obrambi, ki jo je že v 4. minuti presenetil srednji napadalec Sparte Lokvenc, ni pokazala vehke gotovosti, saj so jo domači napadalci večkrat presenetili. V drugi polovici tekme, ko je morala napeti vse sile za napredovanje v višje kolo, pa je zaigrala bolje. V 18. minuti je z golom Robbiatija kronala svoja prizadevanja in nato do konca tekme z relativno lahkoto nadzorovala sicer dokaj skromne domače napadalce. Tekmi je sledilo tudi 2000 navijačev iz Firenc, ki so burno navijali za Ra-nierijeve varovance. Včerajšnji izidi povratnih tekem osmine finala AEK (Gre)- SCT Olimpija (Slo) C. zvezda (ZRJ) - Barcelona (Spa) Pariš SG (Fra) - Galatasaray (Tur) PSV Eidhoven (Niz) - Bergen (Nor) Sparta Praga (Ceš) - Fiorentina (Ita) Liverpool (Ang) - Sion (Svi) Aik Stockholm (Sve) - Nimes (Fra) Lokomotiv M. (Rus) - Benfica (Port) Branilec naslova je Pariš Saint Germain, finlna tekma bo 14. maja 1997 1. tekma kvalificiran 4:0 2:0 AEK 1:1 1:3 Barcelona 4:0 2:4 Pariš SG 2:2 1:2 Bergen 1:1 1:2 Fiorentina 6:3 2:1 Liverpool 0:1 3:1 Aik 2:3 0:1 Benfica ROKOMET / JUTRI ZAČETEK V ZENSKI B LIGI Kras z novim trenerjem in večjimi izkušnjami Krasovke čaka prvi nastop šele prihodnjo nedeljo Jutri se bo začelo žensko rokometno prvenstvo v državni B ligi, v katerem bo nastopala tudi Krasova postava. Naše predstavnice bodo v prvem kolu počivale in prvo tekmo odigrale Sele v nedeljo, 10. novembra v Musileju. V Krasovem tabo-m so se na prvenstvo zaceli pripravljati že pred dvema mesecema. Treningi so bili trikrat tedensko, krasovke pa so odigrale tudi nekaj prijateljskih tekem z ekipami iz Slovenije. Postava Krasa v B ligi 96/97 Bizjak Alenka Bizjak Nataša Calzi Debora Calzi Klara Čufar Monika Ferluga Dolores Ferluga Valentin Gregori Barbara Jagodic Vesna Kermec Tanja Kermec Vera Milkovič Erika Rudolf Barbara Sedmak Katja Stegel Debora Vitez Irina Volpi Katja TRENER: Roberto Bortuzzo 1975 165 desno krilo 1969 176 desni bek 1968 170 levo krilo 1972 170 vratar 1972 162 levo krilo 1968 175 desni bek 1976 164 desno krilo 1972 177 pivot 1972 168 center 1973 164 pivot levi bek 1970 170 1978 174 levi bek 1972 170 desni bek 1975 180 pivot 1971 1976 170 177 pivot levi bek 1970 168 pivot Novost letošnje sezone je novi trener. Konrad Božeglav, ki je doslej vodil ekipo, je letos sprejel vodstvo prve moške ekipe v Sežani. Njegovo mesto je zasedel Roberto Bortuzzo iz Vidma, ki je v prejšnjih letih treniral deželno mladinsko reprezentanco. Krasovke so se tokrat prvič srečale s trenerjem iz Italije, saj so v prejšnjih osmih letih vedno vadile pod vodstvom trenerjev iz Slovenije. Metodologija dela in pravzaprav tudi igra sama sta različni, vsekakor pa je izkušnja doslej pozitivna. Rokometašice so precej napredovale, delo je bilo namenjeno predvsem kondicijski pripravi in moči, obrambi in v manjši meri taktiki napada. Lanska sezona, ko so krasovke prvič nastopile v precej močnejši konkurenci B lige, je bila kljub skromnim rezultatom pozitivna, saj so izgralke iz Zgonika nabrale precej izkušenj. Koristil jim je tudi nastop na turnirjih v Nemčiji in Španiji. Letos bodo poleg ekipe Krasa nastopale postave iz Verone, Padove, Vicenze, San Fior, San Vito al Taglia-mento, Mosile in Principe iz Trsta. Principe in Vigasio Verona sta izpadla iz višje lige, ni pa vec druge ekipe iz Verone, ki jo je Kras lani edino dvakrat premagal. Vse kaže, da bo letošnje prvenstvo zahtevnejše od lan- skega. Zaradi hudih finančnih težav se Krasova ekipa ni mogla obogatiti s kako izkušeno igralko in lahko zato računa le na svoje sile. Tudi finančno breme za prvenstvo je tudi letos kot že večkrat v zadnjih letih v glavnem na ramenih igralk, delno pa so jim finančno pomagale razne tvrdke, katerim se igralke res zahvaljujejo. (Vesna) r ROKOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP n Slovenija favorit v dvojnem dvoboju z rokometaši Italije Prva tekma bo danes ob 18. uri v Trstu, povratna pa jutri v Hrpeljah Ljubiteljem rokometa se danes in jutri obeta zares edinstvena priložnost. Danes bo v tržaški športni palači s pričetkom ob 18. uri kvalifikacijska tekma za nastop na svetovnem prvenstvu na Japonskem prihodnje leto med Italijo in Slovenijo, jutri v Modri dvorani v Hrpeljah pa bo na sporedu še povratno srečanje med istima nasprotnikoma. Obe ekipi sta doslej odigrali dve srečanji. Slovenija je proti Avstriji prvič zmagala s 25:20, drugič pa je izgubila z 21:19. Italija pa je najprej izgubila proti Švici 22:20, nato pa zmagala s 23:21. Na lestvici imajo tako vse štiri ekipe po dve točki. V medsebojnih dvobojih med Italijo in Slovenijo pa je izid 2:2. Trener Principa in dolga leta trener italijanske reprezentance Lo Duca si je prizadeval, da bi tekmo odigrali v novi telovadnici v ulici Calvola, a ta še ni nared. Igrišče v športni palači pa nima ustreznih mer za mednarodna srečanja. Mednarodna federacija je kljub temu izdala dovoljenje za tekmo v Trstu, s tem pa so se strinjali tudi v Sloveniji. Lo Duca je na včerajšnji predstavitvi srečanja še poudaril, da ima ta tekma dvojni pomen, saj gre za tekmo dveh sosednjih držav, organizatorja pa sta dva kluba (Principe iz Trsta in Jadran iz Hrpelj), ki imata prijateljske stike že več kot dvajset let. Sedanji trener »azzurrov« Lino Cervar, ki je na Čelu ekipe od leta 1994 pa je dejal, da sta obe tekmi le korak naprej proti glavnemu cilju, ki je nastop na olimpijskih igrah v Sidneyu leta 2000. Po mnenju Cervarja so Slovenci favoriti, a italijanska ekipa bo vsekakor skušala zmagati. Pomožni trener slovenske reprezentance Požun pa je povedal, da je glavni cilj Slovenije nastop na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Ekipa je dobro pripravljena in v njej vlada optimistično razpoloženje. O današnjem srečanju pa nam je kapetan slovenske reprezentance Uroš Šerbec povedal naslednje: »Mi računamo na dve zmagi, saj se zavedamo, da smo nekoliko boljši, Čeprav je italijanska ekipa v zadnjem času napredovala. Na tekmo gledamo z optimizmom v upanju, da si bomo priborili sodelovanje na svetovnem prvenstvu.« (E.B.) ŠPORT Petek, 1. novembra 1996 KOŠARKA / SINOČI V TRSTU V 6. KOLU B LIGE namizni tenis Jadran poskrbel za pravi podvig Doma je zasluženo premagal vodilni Gesteco Čedada - Rauber (18 točk) najboljši strelec Jadran TKB - Gesteco 74:70 (37:26) JADRAN: Arena 10 (4:6 prosti meti, 4:7 met za dva, 0:1 met za tri), Oberdan 13 (2:2, 4:7,1:2), Požar n.v., Pregare 17 (3:5, 7:12, 0:1), Franco, Rebula 4 (2:4,1:2, 0:1), Rustja 10 (2:4,4:4, -), Samec (-, 0:2, -), Rauber 18 (4:4,4:5,2:4), Umek n.v., trener Čehovin. SON: 26. PON: Arena (38), Rustja (39), Samec (409. 3T: Rauber 2, Oberdan 1. GESTECO ČEDAD: Nobile 3, Drusin 18 (2:3), Cropacci 6 (1:2), De Monte, Lorenzon 20 (3:4), Sguassero 12 (6:13), Crisafulli, Nanut 1 (1:2), Gandolfi 10, Olemi, trener Bardini. SON: 24. PON: Lorenzon (39), Gandolfi (40). 3T: Lorenzon 3, Drusin 2, Nobile 1. SODNIKA: Camistrado in Azzano (oba Pordenon). TRST - Jadranovci, ki so komaj pred petimi dnevi doživeli pravo katastrofo v Bergamu, so sinoči poskrbeli za prvovrstni podvig. Doma so namreč povsem zasluzeno premagali vodilnega na lestvici, Cedajski Gesteco, ki do sinoči Se ni okusil poraza. Za ta lep podvig seveda zaslužijo pohvalo vsi jadranovci, saj so igrali v nekdanjem pravem Jadranovem slogu - »s srcem«. Gotovo je bila to najlepSa predstava nase združene ekipe v tem prvenstvu. Samo srečanje se ni zaCelo najbolje za jadra-novce, ki so po 5 minutah izgubljali z 2:7. Sledila je silovita reakcija naših košarkarjev, ki so v pičli minuti stanje izenačili na 9:9, prvič pa so povedli v 9. min. s 14:13 in odtlej vodstva niso veC izpustili iz rok. Borili so se izredno požrtvovalno v obrambi, v napadu pa so bili zelo točni pri metu na kos. Predvsem sta se v tem delu izkazala Sandi Rauber, ki je z dvema trojkama prislužil našim rahlo vodstvo 5 točk (24:19), in mladi Pavel Rustja, ki je v prvem polčasu dosegel 7 točk, hil pa je tudi zelo uspešen v obrambi. Gostje, ki so verjetno neko- liko podcenjevalno zaceli to srečanje, so kmalu uvideli, da jim bo tokrat trda predla. Trener Bardini, ki ima na razpolago veC enakovrednih igralcev, je skusal z menjavami zajeziti zaostanek v točkah. Ni pa mu uspelo. Jadranovci so ob polčasu vodili kar z 11 točkami prednosti. Jadranovci so v tem slogu nadaljevali tudi v drugem polčasu. Se bolje so igrali v obrambi. To je presenetilo goste, ki verjetno niso pričakovali takega odpora. V njihovih vrstah se je porajala živčnost: mnogo je bilo napak pri metu na kos in tako so si jadranovci v 32. minuti prislužili naj večjo prednost 13 točk (59:46). Tedaj je stopil na sceno bivši prvoligaš Lorenzon, dosegel je tri »trojke»in tako Pavel Rustja je sinoči odlično igral (Foto KROMA) se je Gesteco v 38. minuti nevarno približal jadranovcem na sami dve točki (69:67). Zadnji dve minuti sta bili izredno razburljivi, skoraj dramatični. Našim fantom je uspelo v zadnjih potezah le ohraniti mir- ne živce (Rebula in Pregare sta bila pri prostih metih prisebna) in Ja-dranova ekipa je tako slavila, ob velikem navdušenju navijačev, izredno pomembno zmago, predvsem za vzdušje v ekipi, (bi) _________NOGOMET / DEŽELNI POKAL ZA 2. IN 3. AL________ Brežani favoriti na derbiju proti Krasu Tekma bo v Dolini ob 14.30 - Igrajo po izločilnem sistemu - Krašovci z okrnjeno ekipo Danes bodo na sporedu tekme 2. kroga deželnega nogometnega pokala za ekipe 2. in 3. amaterske lige. Do te faze sta se pribili tudi naši moštvi Brega in Krasa, ki se bosta prav danes pomerili med seboj v Dolini, z začetkom ob 14.30. Glede na dosedanje prvenstvene rezultate obeh ekip v 2. AL, je seveda nesporni favorit Breg, ki povrh vsega igra Se na lastnem igriSCu. Brežani so namreč v svoji skupini 2. AL prvi na lestvici, medtem ko so krasovci pri spodnjem delu razpredelnice. Treba pa je priznati, da je imel Kras doslej zvrhano mero smole s poškodbami, saj je odsotnih kar Sest standardnih igralcev. Sicer pa je na tekmi izločilnega sistema možen vsak rezultat. Dovolj je en gol in kvalifikacija je tu. Predvidevanje je torej lahko zelo tvegano. DANAŠNJI SPORED (14.30); Bertiolo - Flambro, Torre - Muzza-nese, Latte Carso - Poggio, Piedi-monte - Pro Farra, Risanese - Sere-nissima, Rizzi - S. Gottardo, Ven-zone - Campoformido, Torren Pn -Bannia, Vihate - San Quirino, Sa-lesiana Don Bosco - S. Antonio, Sangiovannese - Ceolini, Risanese - Serenissima (17.00). Ker so tekme po izločilnem sistemu, igrata ekipi v primeru neodločenega izida po reulgamem delu Se dva podaljška po 15 minut. Ge je izid Se naprej neodločen, ekipi izvajata enajstmetrovke. Na sliki KROMA: Bregov kape- KOŠARKA / V 3. KOLU D LIGE NA SPOREDU PRVI DERBI Bo Cicibona Pref. Marsich poslovila jez pred Radensko? Kontovel in Dom Agorest pred lažjo nalogo v gosteh V košarkarski D ligi je v 3. kolu na sporedu že prvi letošnji derbi, in sicer med bratskima ekipama Bora Radenske in Cicibone Pref. Marsich, ki se bosta pomerili v nedeljo zjutraj (ob 11.30) na Stadionu l.maj. Ostali dve naši peterki bosta pred razmeroma lahko nalogo, Čeprav bosta igrah v gosteh. Se nepremagani domovci bodo jutri (ob 18.00) obiskali okrepljeno Lego Nazionale, kjer izto-pajo zlasti La Porta, Peček in Žiberna, Kontovelci, ki so v drugem kolu - brez Claudia Starca - žal zaigrali v lanskem (zelo slabem) slogu, pa bodo v nedeljo popoldne (ob 15.30) obiskali novinca v ligi Chiar-bolo, proti kateri bi morah Mednovi fantje izboriti visoko in prepričljivo zmago. Poglavje zase je seveda svetoivanski derbi med ekipama, ki sodita v isto družino (Borovo) in se iz leta v leto prepletata z zamenjavo igralcev, občasno tudi v celoti (na primer leta 90). Zato se ekipi med seboj poznata kot dolgoletna zakonca, marsikomu na tribuni pa ne bo jasno, Ce ta ali oni igralec letos brani barve enih ali drugih. V vlogi pravih (Se svežih) »ex« bodo tokrat na igrišču le Filipčič, Tomšič in Gia-comini (Smotlaka ne bo). Vzdušje bo torej nedvomno nekaj nenavadnega mimo pa lahko zapišemo, da se bodo vsi z maksimalno borbenostjo in zagnanostjo borih za zmago, saj se obe peterki potegujeta za vrh lestvice. V prvih dveh tekmah sta ekipi imeli le polovičen uspeh. Borovci so najprej visoko izgubili s Santosom, zatem pa prepričljivo ppre-magali Goriziano. Cicibona Pref. Marsich je v uvodnem kolu presenetila Inter 1904, v drugem kolu pa ji je sodnika preprečil Se slavje v Gorici z Artejem, ki velja za enega izmed glavnih favoritov. V nedeljo bi morala oba trenerja, Jure KreCiC in Luka Furlan imeti na razpolago skoraj vse igralce (razen Rasmana in Posse-ge), pričakuje pa se veliko gledalcev. Kaj pa pravi zgodovinski oris dvobojev med Borom in Cicibono? Medtem, ko ima Bor za sabo že celih 30 let življenja, je Cicibona ravno lani praznovala 10-letnico. Doslej sta se »brata« pomerila le štirikrat v uradnih nastopih, saj je Bor veC let igral v višji ligi. V skupnem seštevku presenetljivo vodi Cicibona s 3:1. Glede nedeljskega derbija so napovedi skoraj nemogoče, Čeprav je jasno, da ima Kreciceva ekipa popol- nejšo in izkušenejšo postavo. Res pa je tudi, da so ci-cibonaši znani po tem, da nikoli ne popustijo in se zato lahko v tej ligi enakovredno borijo z vsemi. DOSEDANJI »DRUŽINSKI« DERBIJI: 90/91 Bor -Cicibona 80:85, 77:81; 91/92 Bor - Cicibona 71:68, 79:86 NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 3. KOLA: Largo Isonzo - Arte +3, Goriziana - Libertas +6, Momo Gio -Santos -13, Acli Ts - Inter 1904 - 11, Acli Ronchi -Grado +7. (VJ) Trofeja A. Piculin bo tudi letos v domeni Krasa Trofeja »A. Piculin«, ki jo vsako leto prirejajo v telovadnici goriškega Kulturnega doma, je že vrsto let pravi »fevd« namiznoteniškega odseka SK Kras. Letošnja šestnajsta izvedba, ki bo konec tega tedna, bržkone ne bo predstavljala izjeme. Kras bo na dvodnevnem deželnem tekmovanju za mladinske, 3. in 4. kategorijo, ki Šteje tudi kot kvalifikacijska tekma za nastop na državnem prvenstvu, nastopil s skoraj vsemi svojimi tekmovalci in lahko pričakujemo, da bo tudi letos dosegel največ uspehov. Jutri (pričetek ob 15. uri) bodo za zeleno mizo stopili najm-lajsi, v nedeljo pa bodo na vrsti tekme mladincev in mladink ter v 3. in 4. kategoriji. KOnjSkO CHrkO piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Neapelj): Ungaro King (1) je po dosedanjih rezultatih obvezen favorit. Paziti pa bo moral na Ubreson Luisa (X) in Ulysse Bi (2); 2. dirka (Neapelj): Re di Guma (1) je eden od možnih favoritov, opozarjamo pa se na Rebecco Max (X) in Penalty (2); 3. dirka (Bologna): Parti Roc (2) lahko slavi kljub pena-lizaciji. Zelo hiter je Perfect Effe (1), pozornost pa za zasluži tudi Rokerduk (X); 4. dirka (Padova): Ras Madhar (1) lahko zdrži do konca, ce bo takoj povedel. Med prvimi pa bosta tudi Ocagnio (X) in Orus Bacol (2); 5. dirka (Rim): po našem mnenju imajo veC možnosti od ostalih Hartman (2), Balkan Sobranie (X) in Gimtakal (1); 6. dirka (Milan): Dow Fuls (1) ima velike možnosti za zmago. Pri vrhu pa bosta tudi Moro (X) in Palamos (2). Dirka tris, Fience ob 18.00 NASI FAVORITI: 5. Mar-ziano Ok, 10. Lovelace, 9. Niagara Or; DODATEK ZA SI-STEMISTE: 1. Orgoglio Or, 14. Raro Op, 18. Ra delle Bache. 1. — prvi 1 drugi X2 2. — prvi IX drugi 2 3. — prvi 2 drugi IX 4. — prvi 12 drugi X 5. — prvi 2 drugi XI 6. — prvi 1 drugi X2 Danes igra za vas Totocalcio Bruno Guštin Bologna - Roma 1X2 Cagliari - Perugia X2 Juventus - Napoli 1 Lazio - Vicenza 1 Milan - Atalanta IX Parma - Fiorentina X2 Sampdoria - Piacenza 1 Udinese - Reggiana X2 Verona - Inter X2 Foggia - Palermo 1X2 Lecce - Bari 2 Spezia - Alessandria 1 Avellino - Fermana 1 Bruno Guštin (letnik 1939) je začel svojo športno pot kot nogometaš, in sicer kot mladinec pri Vesni. Navdušil se je nato nad balinanjem in najprej igral v Križu, potem pa pri nabrežinskem Sokolu. Sedaj je predsednik balinarske komisije pri ZSŠDI, predsednik balinarske sekcije ŠD Sokol in odbornik italijanske pokrajinske balinarske zveze za Trst. Prejšnji teden je Pavel Rustja pravilno napovedal 7 rezultatov. Obvestila SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se odvija v Športno kulturnem centru v Zgoniku otroška telovadba in sicer osnovna Sola ob torkih od 16.30 do 17.30, ob petkih 17.30 do 18.30; vrtec ob petkih od 16.30 do 17.30. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Cmem vrhu. Informacije in prijave na sedežu društva, Ul. Malta 2 ob sredah od 11. do 12. in ob Četrtkih od 19. do 20. ure.(tel. 0481/33029). SD MLADINA - smučarski odsek vabi elane in vse, ki bi se radi seznanih o sezonskem delovanju (telovadba, smučarski teCaji, sejem smučarske opreme, zimovanje in tekmovalno delovanje), naj se javijo na sedežu društva (Dom A. Sirk) vsak ponedeljek, sredo in petek od 19.30 do 21.00 do konca oktobra. SK BRDINA organizira zimovanje v Mariboru. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek, od 19. do 20.30. Ponudba je zelo ugodna. Vabljeni! SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 8., 9. in 10. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme bo v Četrtek, 7. novembra v Domu Brdina od 18. do 20. ure. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA priredita v nedeljo, 10. t. m. izlet na Vrh sv. Mihaela in nato Martinovanje v Doberdobu. Zaradi omejenega števila za Martinovanje propsimo rezervacijo do torka, 5. novembra na tel. St. 200782 (Francko), 226283 (Viktor) in tel. 208373 (LuCano). NA KITAJSKEM NI PROSTORA ZA VEDEŽEVALCE Vraže in maliki v nemilosH partije Preganjali jih bodo tako kot pornografijo PEKING (STA/AP) -Kitajski znanstveniki se bodo spopadli z razmahom vraževernih dejavnosti, ki so se na Kitajsko razširile iz tujine, je poročal časnik China Daily. Čarovništvo, vedeževanje, čaščenje malikov in podobne dejavnosti, ki jih zavrača ateistična kitajska komunistična partija, so se razmahnile v mnogih predelih države, še posebej na podeželju, so za kitajski dnevnik povedali raziskovalci kitajskega znanstvenega in tehnološkega združenja. To je nevladna skupina znanstvenikov, ki je ustanovila odbor za boj proti vraževerju. Od konca leta 1988 do začetka leta 1989 je bilo na Kitajskem pro- danih na milijone tujih in domačih knjig o vedeževanju. Veliko takšnih knjig je bilo uničenih med nacionalno akcijo proti pornografiji leta 1990, vendar pa so v zadnjih dveh letih zopet v prodaji, navaja časnik. Znanstveno združenje bo imelo vsaka dva do tri mesece seminarje za promocijo znanosti. Evropski ribiči protestirajo proti pernatim konkurentom Ribiči iz Francije, Nemčije, Švice in Avstrije so se minuli konec tedna zbrali pred sedežem Evropskega prlamenta v Strasbourgu in zahtevali takojšnje ukrepe za zaščito pred njihovimi pernatimi tekmeci - kormorani. Ti so se po mnenju ribičev razmnožili do te mere, da že ogrožajo obstoj rib v evropskih rekah, s tem pa tudi preživetje poklicnih ribičev. (Foto: Reuter) Narasle vode odnesle tudi železniški most j r Poplave, ki jih je na jugu Indije povzročilo monsunsko deževje, so v preteklem tednu zahtevale več kot 300 žrtev, materialna škoda pa je velikanska. Močno poškodovane so tudi železniške proge, ki so najpomembnejša prometna povezava v prenaseljeni državi. (Foto: Reuter) Tudi kralji se lahko zmotijo MINSK (STA/Ta-njug) - Španski kralj Juan Carlos je nedavno storil nevsakdanjo napako. Med poletom proti Južni Koreji je nad Belorusijo poslal telegram z običajnimi željami za napredek države, ki ga je naslovil na »predsednika Belorusije Stanislava Suske-viča«, ki pa že dolgo ni več predsednik države. 2e več kot dve leti je predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko. Ko je Su-škevič zvedel za napako, se je nasmejal in izjavil, da bo telegram izvrsten spominek. »Prepričan sem, da gre zgolj za tehnično napako brez političnega ozadja, ki jo je storil eden izmed tajnikov kralja Juana Carlosa«, je povedal Suškevič. Trd pristanek grškega trajekta Počitnice v sončni Grčiji so se za 400 turistov, ki so se peljali s trajektom Pega-sus, končale precej »trdo«. Trajekt je namreč nasedel na čereh otočka Patro-klos v bližini Aten, pri tem pa je bilo več potnikov hudo ranjenih. (Foto: Reuter) Črnograditelji kazijo podobo prestolnice Mestne oblasti v Manili se pred skorajšnjim začetkom zasedanja držav članic azijsko-pacifiškega ekonomskega foruma APEC soočajo s problemom nezakonitih naseljencev, ki so si svoje neugledne domove postavili brez vsakršnih dovoljenj v samem središču mesta. Njihova domovanja so sicer za silo skrita za velikim reklamnim panojem, vendar pa mestne oblasti kljub temu zahtevajo, da kolibe podrejo do konca meseca. (Foto: Reuter) RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Kljukčeve dogodivščine TV dnevnik V meni, prevrat. Ob 70-letnici smrti Srečka Kosovela ® RAI 1 Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Šport Variete: Le Torri della zingara (vodi C. Bosca) TV film: primer Graziosi (dram., It. '96, i. M. Lenče, A. Attili) Aktualno: Veliki procesi (vodi Sandro Curzi) Dnevnik Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Kultura news Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Film: La bella avventu-riera (pust., VB ’45, i. Margaret Lockvvood) Glasba: Non stop RAI 2 Variete za najmlajse Film: Il segreto dello 'scorpione (krim., ’66) Nanizanka Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nart.: Komisar Kress Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara 17.15 dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Šport in kratke vesti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Un caso per due -Primer za dva Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Nan.: ER - Medici in pri-ma linea - Urgenca (i. S. Stringfield, John Terry) TG2 Dosje Dnevnik in vreme Danes v parlamentu NoCni Šport’ Aktualno: Zgodbe (vodi Gianni Minil) Nan.: Soko 5113 A, RAI 3 6.00 8.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.50 15.30 17.00 18.20 19.00 20.00 20.15 20.30 22.30 22.55 23.30 0.30 1.10 2.50 Dnevnik, vreme Videosapere: Krishna-murti.Green, Media-Mente, Faraonovo oko, Carosello, Domača telovadnica, itd. Dnevnik 3 Nam: ENG - V živo Kljub vsemu, moja Italija, 13.30 dok. Dingo Deželne vesti, dnevnik Znastveni dnevnik, 15.00 Tgr Sredozemlje Športno popoldne Dok. oddaja o narvo-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. Variete: Blob Film: Una strada p er il Paradiso - Paradise (dram., ’91, i. D. Johnson, M. Griffith) Dnevnik, deželne vesti Variete: II viaggiatore Nam: La legge di Bird Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Dokumenti S ] RETE 4 <1 > ITALIA 1 (T Slovenija 1 H Koper Nad.: VeCna ljubezen Otroški variete Ciao ciao Otroški program: Euronevvs TV film: Komisar Cordier mattina in risanke Učimo se ročnih ustva- Športna oddaja (krim., Fr. ’94) Nan.: Highlander rjalnosti, 33. del Meridiani - volitve '96: Nad.: Kassandra 10.00 Aktualno: Planet Papeževa zlata maša, Politična tirbuna Zingara, 10.30 Aroma de Nan.: baywatch, 11.30 prenos iz Bazilike sv. Pe- Peter Pan club cafe, 11.45 Cuore selvag- Street Justice tra v Rimu Program v slovenskem je- gio (i. E. Palomo), vmes Odprti studio, 12.45 Božanski dnevi, am. film ziku (11.30) dnevnik Fatti e misfatti, 12.50 Čarovnice iz Easvvicka, Gost tedna Variete: La ruota della Šport studio ameriški film Primorska kronika fortuna - Kolo sreče Variete za njamlajše, Poročila TV dnevnik - Vsedanes Dnevnik vmes risanke, Ciao Ciao Kolo sreCe, pon. tv igrice Hucklberry Finn, risanke Rubrika o lepoti Parade Zlata šestdeseta leta slo- Vsedanes - aktualno Nad.: Sentieri Varieteja: Niente panico, venske popevke. Kristusova grobnica, Film: Pmdenza e la pillo- 14.30 Colpo di fulmine Operni zvoki, 1. oddaja dokumentarna oddaja la (kom., VB ’67) Nan.: Willy, princ iz Bel TV dnevnik Mediteran Kviz: OK, il prezzo e giu- Aira, 15.30 Sweet Valley Otroški program: Dnevnik - Vsedanes sto (vodi I. Zanicchi) High Lahkih nog naokrog Folkfest '96 Dnevnik Tg4, vreme Variete: Planet Po Sloveniji Zdravniki z perutmi, Variete: Game Boat Nan.: Cinque in fainiglia, Risanka tv nanizanka Film: Doktor Zivago 17.30 Renegade Hugo, tv igrica TV dnevnik - Vsedanes (dram., ZDA ’65, i. Omar Odprti studio, vreme, TV dnevnik 2, vreme Sharif, Juhe Christie) 18.55 Sort studio Šport Film: 1855. Prvi rop na Nan.: Kung Fu, 20.00 La Volitve '96 OtO Hrvaška 1 vlaku (dram., ’78, i. S. dama esplosiva Koncert New Swing Connery, D. Sutherland) Film: Il giustiziere della Quarteta Night Line notte 5 (dram., Kan. ’94, TV dnevnik 3, vreme i. C. Bronson, M. Parks) Šport TV koledar Variete: 8 mm Sova: Kvantni skok, 12. Poročila @ CANALE5 Nan.: Highlander - Sence del ameriške nanizanke Dobro jutro, Hrvaška (i. Adrian Paul) So leta minila, ponovitev Poročila Aktualno: Fatti e misfatti 12. dela angleške nani- Izobraževalni program Filmske novosti zanke Angleščina: Na prvi strani Variete: Maurizio Costan- ■TO Aktualno: Planet Look Ahead Nan.: Forever Knight, Otroški program: zo Show 3.00 Baywatch Nights Slovenija 2 Mali veliki svet Aktualno: Forum - So- Dnevnik diSCe (vodita Rita Dalla Ljubezenske zveze, Chiesa, Santi Licheri) # TELE 4 51. del španske nadalje- Dnevnik TG 5 Euronevvs vanke Sgarbi quotidiani Tedenski izbor: EPP Nad.: Beautiful (i. Ron Korenine slovenske lipe, Santa Barbara, Moss, S. Flannery) 22.00, 23.40 Dogodki in 4. oddaja 1371. del ameriške nadalje- Aktualna odd.: Uomini e odmevi Portret Frana Žižka, vanke donne - Zenske in moški Nad.: Amore gitano 2. del Poročila (vodi Maria De Filippi) Risanke: Mrs: Pepperpot Sakralni koncert APZ To- Izobraževalni program: Nan.: Happy Days Nan.: Beverly Hillibillies ne Tomšič Hrvaška književnost v Variete za najmlajse Bim Film: Morire d’ amore Aldous Huxley - Tema in evropskem kontekstu Bum Bam in risanke Film: Gioco del potere (i. svetloba, angleška doku- Angleščina: Look Ahead Nan.: Investigatori invisi- D. Hemmings) mentarna oddaja H Otroški program: bili (i. Marco Bellavia) Nan.: Oats & Dogs Kraljica Margot, Mali veliki svet Aktualna kronika: Veris- francoski film Poročila simo - Tutti i colori della Sova, ponovitev: m Dober dan cronaca (vodita Cristina Parodi, E. Papi) ($) MONTECARLO Kvantni skok, 11. del So leta minila, 12. del Vsi sveti, prenos maše na Mirogoju Kviz: Tira e molla (vodi Slovenski magazin Virus, oddaja o računal- Paolo Bonolis) L. Bernstein: Koncerti za ništvu Dnevnik TG 5 19.30, 22.30, 1.50 Dnev- mlade, 5. oddaja Kolo sreCe Variete: Striscia la noti- nik, 13.30.19.50 Šport V območju somraka, 59. Danes v saboru zia (vodita Ezio Greggio Nan.: Charlie’s Angels del ameriške nanizanke Hrvaška spominska knjiga in Enzo lacchetti) Film Umor 1. stopnje, 2. del EPP Variete: Paperissima (vo- Nad.: Acapulco Bay Hi ameriške nadaljevanke Dnevnik dita Marco Columbro, Variete: Tappeto volante Forum Pol ure kulture Lorella Cuccarini) Variete: Ko bi bil Sher- Ethan Frome, am. film. Koncert klasične glasbe Nan.: Quei due sopra il lock Holmes G. Puccini: La boheme. Istrski škof Antun Boge- KK varano (i. L. Arena) Variete: Zap Zap posnetek iz operne hiše v tic, dokumentarna oddaja VeCerni dnevnik TG 5 Variete: Sei forte! Sidneyu Opazovalnice Variete: Maurizio Costan- Film: La piu grande sto- Euronevvs Klub D. D. zo Show, vmes (0.00) ria mai raccontata (zgod., Živi planet, nočni dnevnik Tg5 ZDA ’65, i. C. Heston) dokumentarna oddaja Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.05 Jutro pozabljenih; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Dan mrtvih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živo!; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za konec dneva. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 11.00 Country glasba; 11.35 Obvestila; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.30 Novice; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Jazz. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni progr.; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zbori; 13.40 Iz glasbene tradicije; 14.05 izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Jesenska glasba; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Iz opere Zelmira (G, Rossini); 19.30 Bayreuth 96: Tri-stan in Izolda (R. Wagner); 23.30 Nokturno; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.00 Otvoritev; 8.15 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Sakralna umetnost; 10.10 Reportaža iz Gažona; 10.30 Poročila, osmrtnice; 10.40 Power play; 11.10 Solkanski most; 12.00 Glasba po željah; 12.30 primorski dnevnik; 13.00 Rommelova pot od M. Na Soči do Matajurja; 14.00 Iz Istre; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Študijski krožki v Komnu; 17.30 Poročila, osmrtnice; 18.00 Modri abonma; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'italy; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Orkestri; 8.45 Večni trenutek (T. Rebula); 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestri, vmes Jezikovno ogledalo; 10.00 Mladinski oder: Hamlet, kraljevič danski (dram. in r. B. Kobal); 10.40 Intermezzo; 11.10 Iz studia z vami; 11.45: Novi slov. prevod Sv. Pisma; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Dnevnik; 13.20 Valčki In polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Rock balade; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba: Rekviem v d molu za moški zbor in orkester (L. Cherubini, Polifon-ski zbor iz Rude in Filharmonični orkester iz Vidma); 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. glasba, vmes (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška - Guten Mor-gen, Karnten + Duhovna misel (J. An-dolšek); 18.00-18.30 Vsi sveti (P. Zunder). Primorski dnemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601 -27926 Registriran na sodišču v Trsni St. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG ^ coff ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Slovenija: Jutri bo precej jasno s hladnim jutrom, v izpostavljenih legah bo nevarnost slane. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne precej jasno s spremenljivo oblačnostjo. i: SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE ■ . j Kiti so pred Sydneyjem poskrbeli za enkraten prizor Šest kitov je pred obalo Curl Curl pri Sydneyu poskrbelo za enkratne prizore (AP) Britanska katoliška cerkev naj bi podpirala laburiste \ LONDON - V Veliki Britaniji se Se ni . polegla polemika zaradi dokumenta, ki , ga je objavila angleška in valižanska katoliška cerkev in ki vsebuje levičarska gesla in misli. Dokument poziva vernike, naj na spomladanskih volitvah pred osebnimi interesi pomislijo na krščanski nauk o človeški solidarnosti. Ze sam naslov dokumenta »The Common Good« (Skupno dobro) je sporen, ker prav to geslo uporablja Tony Blair, ko predstavlja novi laburistični program. Za Veliko Britanijo, kjer je vera zasebni problem posameznika in ne vpliva na politične izbire, je katoliški dokument popolna novost. Resnici na ljubo je prvi prelomil tradicijo prav Blair, ki je pred Časom izjavil, da je stopil v laburistične vrste po zaslugi krščanstva, ker se hoče boriti proti indi-vidulanim interesom, ki so temelj konservativne ideologije. V ZDA debelost že epidemična VVASMNGTON - Prekomerna debelost je v ZDA že za-dobila razsežnosti prave epidemije. Preplah je sprožil bivši direktor za zdravstvo Bele hiše Everett Koop, ki je v Ameriki znan zaradi svojih križarskih vojn proti kajenju in aidsu. Njegova družba Shape up America je posredovala prve zdravstvene napotke za zdravljenje pretirane debelosti. Koop je obenem kritiziral zdravnike, ki so podcenjevali problem. Prekomerna debelost je po njegovem drugi vzrok smrtnosti po kajenju, ki bi jo s preventivo lahko zmanjšah. Dokumenti o Dodekanezu ATENE - V Grčiji so prvič objavili dokumente o Dodekanezu, ki jih hrani zgodovinski arhiv grškega zunanjega ministrstva. Listine se nanašajo na obdobje od leta 1942 do leta 1947, ko je Dodekanez prešel izpod italijanske uprave pod grško suverenost. Dvanajst večjih in 40 manjših otokov v južnem delu egejskega otočja Sporadi je bilo od leta 1912 do leta 1947 pod italijansko upravo. Grški zunanji minister Pangalos je napovedal, da bodo v kratkem objavili tudi dokumente o sporazumu v Lousarmu. S temi objavami skuša Grčija dokazati, da so vse turške ozemeljske zahteve neupravičene, zunanji minister Panalos tega seveda ni navedel. Zdravijo hazardno obsesijo K0BENHAVN - Na Danskem se veča število ljudi, ki so bolezensko odvisni od hazardnih iger. Pojav je zado-bil take razsežnosti, da vlada že proučuje možnost, kako bi del izkupičkov iz iger na srečo namenili za zdravljenje teh obsesnih bolnikov. Trenutno je na Danskem le ena klinika, ki je usposobljena za zdravljenje te obsesije, a ne zmore zadostiti vsem prošnjam, ker se naval bolnikov iz dneva v dan veča. Pred eksekucijski vod na nosilih PEKING - Na smrt obsojenega, ki je imel polomljena rebra in noge zaradi poskusa bega, so v kitajskem Guang-donku prinesh pred eksekucijski vod na nosilih. Ne-_ srečnež, ki je bil obsojen na smrt zaradi ropov in umorov dvajsetih ljudi, je doživel tragični konec z drugmi dvainšestdesetimi, ki so bili obsojeni za podobne zločine. V zadnjem valu represije proti navadnemu kriminalu so na Kitajskem usmrtiti več kot 2.000 kriminalcev. Samomor ruskega akademika MOSKVA - Ruski akademik Vladimir Nečaj, direktor jedrskega inštituta Snežinsk v čeljabinski regiji, je napravil samomor. To je sporočil njegov namestnik Gena-dij Cigankov, ki pa ni navedel podrobnosti. Celjabinsko območje je bilo od vedno eno od najpomembnejših industrijskih centrov vojne industrije,, do leta 1992 je bil tujcem prepovedan vstop v Čeljabinsk. Diana je očarala zbrano občinstvo