AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN EN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 54 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 7TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja Poljska zahteva nemške naših ljudi po ameri- kolonije, ker čuva Evro- ških naselbinah po pred boljševizmom Banke v Clevelandu odprte za izredne posle Tisoč novih naročnikov up!a Krakovo, Poljska, 4. marca, dobiti časopis "Proletarec" v Na Poljskem se je razvila agi-Posebni kampanji in si".er odjtacija, da dobi Poljska gotove marca do 15. junija. Sicer,1 bivše nemške kolonije, katere jej Kravi, uredništvo, bo treba na-; Nemčija po vojni zgubila. Polj-ttiesto tednika dobiti mesečnik, ska zahteva priznanje za sebe, Kot poroča "Proletarec" so j češ, da neprestano čuva Evro-kldieali 20. februarja v Chicagi j po pred ruskim boljševizmom, shod za ustanovitev slovenske- Poljska je že ob priliki mirovne K« delavskega kluba. Sestanek j konference zahtevala vse teda-^e je vršil, in govorili so na njem I nje nemške kolonije, katerih se-neki Chas. Renar, Frank Japich' veda ni dobila, ker sta jih Anin S. M. Loyen. "Proletarec" glija in Francija vzeli za sebe. pravi, da je bil to začetek za Državniki Poljske trdijo, da bi Ustanovitev komunističnega klu-.ba v Chicagi za Slovence. Na shodu se je govorilo o "korupciji" in drugih zlodejstvih birokratov pri SNPJ, napadalo se je Socialiste. Med agitatorji za ta Ostanek za ustanovitev P' ednega slovenskega delavske-; hteva Poljska nagrado žc v letu 1920 ruski boljševiki preplavili Evropo, da jih ni poljska armada vrgla nazaj. V zahvalo zahteva Poljska, da se ji sedaj izroči nekaj bivših nemških kolonij. In ne samo radi Washington, 6. marca. Za-kladniški oddelek ameriške vlade, ki je dal včeraj na 'prokla-macijo predsednika Roosevelta | zapreti vse banke v Zedinjenih državah, naznanja da bodo danes banke zopet odprle svoja Mata, toda ne za polno bančno poslovanje, pač pa le za gotove posle kot jih je predpisal zaklacl-niški tajnik Woodin. Woodin je dovolil, da smejo banke razpolagati z onim denarjem, ki je bil naložen pretekli teden kot "nova vloga." To je, kdor je zadnji teden, ko je prišla nova postava za banke v veljavo, naložil kaj denarja, bodisi za hranilne ali čekovne vloge, mu sme banka dotično izplačati. Tajnik zakladnice Woodin je iz- ,, ,.v -v, , v , dal to odredbo včeraj zvečer, po- na-1 bolj še vinskega navala, pač pa za-|tem ^ je dolgQ posvetova. kolo- , . . „ , j nje z governerjem Geo. White. n,JI! ker Je Poljaka Governer Whjte . ^ Mllos,c' kl 'le kil pa 25. ^bruar-1naslednica nekdanjih pruakih|w<) da ^ zvezna ylada ne aretiran m obtožen udeležbe i provinc, Poljski državniki tr-i , , . . . ' T. , nuv ,| ,. , , „ .. . . ... idcvoli, da so banke odprte vsaj '•'mora Geo. Karla. Obtoženi! dijo, da sta Francija m Anglija . ,. . , „.. v,., v7» , . . v. . , , ... v, i , ;isa sprejemanje ali izplačilo no- Milosic, ki je policiji zločin pri- dobili vse nemške kolonije,! Ja Nov denar—"scrip" Ne bo dolgo, ko se bo pojavil nov začasni denar, takozvani — "scrip," ali certifikati bančnih udruženj. Ta scrip bo vrnil začasno ves kredit, ki ga ima kdo vih vlog, da zgubi država Ohio kredit pri ljudeh, ki se poslužujejo bank za trgovsko poslovanje. Tozadevna državna postava preteklega tedna je moralna obligacija države Ohio, kar se tiče bank in vlagateljev. Nova odredba zvezne vlade pa n« daje pravice bankam v drža-v Ohio, da bi plačevale omejena banki. Ta scrip bo tudi pre- r.e svote na stare vloge. Nobena prečil, da ljudje ne bodo mogli!banka ne sme plačevati starih "j več :pošiljati denarja ' izven Ze-k* 000)000 To je ogromnajcni vložnikif ki niso zadnji te- . svota, s katero špekulira Evro- den dvignili omenjenih odstot-pa, in te ljudi je nazval Roose- kov, bodo lahko to storili potem, ko preneha narodni moratorij na bančna izplačila. Moratorij pre-ineha v četrtek ob polnoči. Tajnik Woodin je tozadevno obvestil trgovinskega direktorja države Ohio, Tangemana, in z»al, da je v govorih z rojaki | Poljska je pa morala oditi pra-Psoval socialiste in trdil, da solznih rok. ''yellow." Rad se je postavljal, da je komunist. Umrla je v Oregon City, Ore-Eon, rojakinja Katarina Marti-'ijak. Za njo žalujejo štiri hčere, sin in mož Frank. A. C. Kvederas, litvinski profesor petja in učitelj slovenske-ir;t moškega zbora France Pre-mm v Chicagi, priredi medna-ni..koncert v dvorani SNPJ jo 12. marca. I V Pleasant Valley, Penna., je umrl rojak Frank Kinkela, star 35 let in doma iz Antakov na Zlato je podlaga j ve.lt "barantače z denarjem." Washington, 6. marca. Taj- Pri tem seveda ne misli one lju-n'k zvezne zakladnice Woodin je i ui, ki pošljejo $5 ali $50 svoj-^javil, da vlada Zedinjenih dr- cem v domovino, pač pa špeku-nikakor ni opustila zlatega j lante, ki dvignejo $100,000 ali ^andarda za podlago svoje de- £1,000,000 iz ameriške banke in r,arne vrednosti. Kdor to "misli, j ga pošljejo izven Amerike v špe- j slednji je brzojavil vsem bankam le dejal Woodin, sploh ne pozna kulativne namene. Novega predsednika Roosevelta; , -o- se jako moti. Možnost pre-j Policijske lire vladuje, da se bo denar v pro- Policijski načelnik Matowitz getu, oziroma v bankah pečatil. j je odredil, da morajo od danes denar bo veljaven v polni naprej pa cj0 preklica vsi polici-Vrednosti, dočim bo skrit denar ,sti delati deset ur na dan, na-j10 domovih, nepečaten in se mu mesto osmih ur, in počitniški »o vrednost za gotove procente dnevi vseh policistov so odpove-'r;iŽala. S tem bo dana prilika dani. Nihče si ne more vzeti nekaj dni ljudem, ki skrivajo; enega samega dneva počitnic, ^nar na domovih, da pridejo s!Na centralni postaji bo nepre-denarjem v javnost, sicer ^tano za vsak slučaj pripravno zgubili milijone. Podrob-jijena stotnija policijstov. Ali se !'°sti tega načrta niso še znane Matowitz pripravlja za vojsko? 111 Pridejo pozneje v javnost. "Mučeniška smrt sv. Neže" Vaje za to krasno igro so v sredo večer, 8. marca, točno ob 7:30, v Roosevelt šoli na E. 200. cesti, v Euclid, Ohio. Raditega brez razlike, da lahko v torek zjutraj odpro svoje prostore za omejeno poslovanje. Odločitev zakladniškega tajnika je bila z veseljem sprejeta v bančnih in trgovskih krogih, ker omogoča slednjim, da plačajo svoje uslužbence, ki sicer ne bi mogli dobiti denarja, dokler vlada v Wash-ingtonu drugače ne ukrene. . Shod posestnikov hiš V sredo, 8. marca, zvečer ob • Uri se vrši shod malih pomnikov hiš in posestev včla- so prošeni vsi igralci, da pride-^enih v Small Home and Land j jo že pred 7. uro zvečer pred avil> da bo demokratič-; vemu Predsedniku Rooseveltu Zed. držav, toda ne smejo pla- j ni ko^res polnil svojo oblju- j »d, njegove proklamacije glede cevati v zlatu ali z bankovci, ki bo in dovolil dobro Pivo v na-i imajo zlato podlago. Banke bo- krajšem mogočem času. Pivo ^ do sprejemale nove vloge, hra-!bo dovoljeno še pred 1. aprilom, i predsedniku v njegovi, borbi, da nilne ali čekovne, in te vloge so Kongres se snide k izvanredne- j ponovno ustvari zaupanje v mu zasedanju v četrtek 9. mar- !iarne zavode in izpelje ca, in novi predsednik Roosevelt be v svoji poslanici dal tozadevna navodila. Določila poslova- j prihodnji četrtek k izvanredne-nja v poslanski zbornici so, da jrnu zasedanju, in bo nemudoma vsak prvi in tretji pondeljek v dobil posebne nasvete Roosevel-uiesecu je mogoče vložiti nove i la> kako je treba poslovati. Vo-Upostavne predloge v poslanski d itel j i v kongresu trdijo, da ne slovanje ameriških tank. Tirnici, da bi bilo potrebno bc vzelo par dni, da dobijo na-načrt bo gotov v 48. urah in dovoljenje. Tretji pon- veti Roosevelta polno moe od četrtek nemudoma predloženi^ bo 20" In na 20.! kongresa, z dve retinsko vec,- zbranemu zasedanju kongresa, warca se bo tozadevno glasova- i ™ m pridejo kot taki v takoj-in pričakuje se, da bo kongres Pot^buje dvetre- veljavo. Obenem se smatra, j , ® itinsko večino, katero imaio de- ,la kongres dovolil Rooseve - nemudoma potrdil novo postavo! ' lllwJu uc . , , . . mokrati tr, tako moc, kot jo imajo pred- glede bank, ki bo mnogo bolj stroga, enotnji in solidna kot je ■ " obstoječa postava. Pričakuje se. RadlO pi'Ogram da bo koncem tega tedna nova ! 0b priliki zadnjega slovenske-1 postava že gotova za sprejetje. Ka radio programa preteklo ne-o ^ | del j o smo imeli na WJAY radio ■ Davek za bogatine postaji prvič prmlco poslušati ■sedniki navadno v vojnem času, | ker blagostanje dežele tako za-; hteva. -:--0- Trije ubiti V bližini Fulton Road in Lo-Resnici na rain Ave., je včeraj opoldne ma- Washington, 6. marca. Sena- izvenmbstne goste. ljubo prav radi povemo, da je »orna ponorel neki Herman bil nedeljski radio program eden ; K link, ki je dobil puško repetir- najboljših, Če ne najboljši v le-j ko in začel streljati na cesti. Pri tpšnji sezoni rednih slovenskih tem je ubil tri osebe, dočim jih radio programov. Angelica Ei- j ie osem nevarno ranil. Posta- sen hard t in Mary Polutnik sta! vil se je nasproti Lorain St. Sav- tor Long iz Louisiane se je izjavil, da kakor hitro se zbere senat k novemu zborovanju, da bo predlagal, da vlada zapleni vse premoženje bogatinov, kat e ri I imajo nad $10,000,000. Ves de nar nad to svoto bi moral iti J razvili v pesmicah nežno-krepki j i^gs & Trust Co. in namenoma iaeel streljati na ljudi, ki "so iz t vladi. Nadalje ne bi smel nihčei-^las' katerega je slast poslušat. več podedovati več kot $5,000,-!spremljava g. šeme-ta na kla- »tali pred banko, ao je vpora-Kdor podeduje več, zapa-^1 Po takem klavirskem bil m krogle, je znova nabasal igranju se lahko lepo poje! Po- iepetirko. Ljudje so bezali na leg tega sta Gradišek in Stem-! vse strani. Cela armada poli- 000. de dotični denar v blagor ameriške vlade. In davki glede let-, , . . . ... , I n , j • i • r.ial iirrala izborno Skratka, bil cistov je nila v trenutku na licu ! ne dohodnine bi se morali nemu- 1 lcU i^"""- v^ia^a, uu . .. . v . , ,. .. ! doma zvišati Vsakdo ki zldne pod vodstvom Louis | Nobenih čekov se ni rabilo. To-v.: ^erfolia. Naj bo ranjki ohra-1 da za prihodnjo plačo pa pride-Jen blag spomin. jo najbrž zopet čeki v poštev. van priprosti premogar v rudnikih, ki se je iz priproslega naseljenca povspel do izvanredne moči in c blasti, da je postal župan drugega največjega mesta v Ameriki s jsilnim vplivom, katerega je izvajal v javnosti —je danes umrl }ia posledicah smrtonosnih ran, povzročenih od laškega anarhista, ki je hotel umoriti novega .predsednika Roosevelta. župan čermak se je junaško boril z vso svojo slovansko, energij o, da prestane krizo in ostane pri življenju. Toda smrt se je oglasila po njega danes ob 6:57 zjutraj. 19 dni so zdravniki bili mnenja, da ga ohranijo pri življenju, 19 dni se je boril s svojim junaškim telesom, da požene smrt, v katero ga je poslal morilec. Toda morilčeva krogla je bila bolj silna, kot pa nadčloveški napori moderne zdravniške znanosti in energija močnega človeka. Morilčeva krogla je zadela župana čermaka' v spodnji del te- žila morilca Zangara umora prve vrste, že prej je bil Zangara obsojen na 80 let zapora. Sedaj ga čaka smrtna kazen. Zadnje; ure župana so bile posebno izrazite. Pred polnočjo so se zdravniki izjavili, da ne more živeti več kot eno uro. Toda držal se je s tako silo pri življenju, da je vzelo še osem ur, pre-dno je nastopila smrt. Njego nih vlad, toda mož je bil tako j domovih, kjer prebivajo Čehi so molčeč, da niti najbolj prefri- j razobeŠene žalne zastave ali sli-gan časnikarski reporter ni mo- j ke župana čermaka, črno obrob-•gel iz njega dobiti ene same no- i ijene v spomin moža, ki je dal vice. | svoje življenje, da reši predsed- Igrajo na radio n: ka Roosevelta, V sredd popoldne ob 3:30 bo-1 gožaj;e žunana Milleria do igrali na WJAY radio postaji | župan JRay Mnier £ bU naši slovenski fantje, in sicer Frank Petrič na harmonike, Andy Segulin na banjo in Vin-cenc Segulin na boben, kot naznanja Frank Segulin, 19551 Tyronne Ave. Bomo poslušali. Rojakinja umrla Umrla je Josehine Crtalič, v Morgantown, Indiana. Njeno dekliško ime je bilo Hribar sv. je prvi, ki je sporočil vsem češkim organizacijam v Clevelandu svoje iskreno in . globoko soža-Ije nad zgubo Antona čermaka, ki je včeraj podlegel imorilski krogli, župan Miller je odredil i uradno žalovanje za čarmakem. Vaje za Pasijon Nocoj, v torek, 7. marca, se lesa, v droboje, zadela je pljuča, obisti in se končno žadrla v hrbtenico. Kakor hitro se je zvedelo za smrt župana čermaka, je bila sklicana velika porota v Miami, Florida, ki je obto- . rs ■ vršijo za Pasijon v S. N. Domu, va družina je bila nekaj ur pred Ranjka je bila doma « sv. Kri- ^ ^ kot navad. smrtjo še pri čermaku, toda je^a pri Kostanjevici. Bra je cla-j ob ^ p vsi končno odšla, kajti poslednji«^ dr u s t v a Svobodomiselne; d bo(Jo ^ trenutku župana so bili tako pre-! Slovenke, st. 2 SDZ. Pogreb se [ raestu 0, osmo um ker , sunljivo strašni, ko župan kar vrši v sredo zjutraj. Naj bo: Zflčetek točno ob 7 '30 ni mogel umreti in je še vedno i ranjki ohranjen blag spomin! | hotel nekaj povedati, da se je Gredo na pogreb Demokratski klub 1 Mnogo poominentnih Čehov! V torek, 7. marca, se vrši se-iz Clevelanda se poda te dni v .ia Demokratskega kluba 32. var-Chicago, kjer bodo navzoči pri j de. Seja se vrši v Slovenskem med velikim * "možem "in '"med Pogrebu svojega ljubljenca, žu- Domu na Holmes Ave., ob 8. uri pana Čermaka. Frank J. Svo- j zvečer, člani so prošeni, da so toda, lastnik češkega dnevnika, j vsi navzoči. tudi njegova družina morala umakniti iz sobe, da ni gledala zudnjih trenutkov silne borbe smrtjo. V bolnico V Glenville bolnico je bila odpeljana Mrs. Frances Modic, 6303 Bonna Ave. John J. Babka, bivši kongres-man, Frank Vlček, lastnik več- V bolnico Mrs. Frances Modic, 6303 je tovarne, Harry F. Payer, od-j Bonna Ave., je bila odpeljana v lični odvetnik in drugi odpotu- i Glenville bolnico. Nahaja se v jejo v Chicago. kritičnem položaju. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Ameriko In Kanado na leto $5.50, Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za Četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amerižka Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Oflice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 54, Tues., Mar. 7th, 1933 Demokrati na križpotju Času primerno je, da pojasnimo čitateljem v nekaj poljudnih člankih razne smernice demokratske politike, da razjasnimo, kakšna odgovornost čaka stranko, in kakšne posledice pridejo, ako demokratična stranka s svojim voditeljem Roosevelt ne bo kos svoji nalogi. Zgodovina Zedi-njenih držav ne pomni še tako resnih in perečih ekonomskih razmer, kot se nahaja ameriški narod danes v njih tekom dvanajst let republikanske uprave. Ko je leta 1893 nastopil demokratični predsednik Grover Cleveland vlado v Washingtonu, je našel vlado in ameriški narod v najbolj razburkanih valovih ekonomskega življenja. Časi so se kmalu po njegovem nastopu vlade spremenili in temeljito zboljšali. Dvajset let pozneje, leta 1913, je bil ponovno izvoljen demokratičen predsednik, Woodrow Wilson, da vodi ameriški narod. Takoj ob njegovi izvolitvi so mogočnjaki in ve-lekapitalisti zagrozili s krizo in depresijo, da jim ni dal Woodrow Wilson še pravočasno svarilo, rekoč: "Ni vas toliko grešnikov napram obstoju ameriškega naroda, da jaz ne bi znal postaviti dovolj visokih vislic, kamor vas dam obesiti, ako boste skušali ustvariti umetno finančno krizo. In res, kriza je tedaj nemudoma odjenjala, in Zedinjene države so uživale pod demokratičnim predsednikom Wilsonom zgodovinsko dobo največje prosperitete. Roosevelt, demokrat, prihaja zopet v dvajsetih letih na krmilo vlade ameriškega naroda. In kot njegovi predniki, je dobil tudi on kaos, krizo in paniko pri nastopu vlade. Kako bo Roosevelt rešil svojo nalogo? Ali bo dovolj velik voditelj, razumen, pošten in dalekoviden, da bo pošteno izpeljal ameriški narod iz mizerije in pomanjkanja, v katerega so ga zapeljali mogotci in velekapitalisti? Ali bo znal pomagati narodu v deželi, ki ima vsega preveč, v 'živežu, denarju in kreditu? Dajmo, da vidimo! Ko je bil 4. marca zaprisežen demokratični predsednik Franklin Delano Roosevelt, je demokratična stranka v Ze-dinjenih državah nastopila svojo najbolj kritično, svojo najbolj važno dobo v ameriški zgodovini. Ne bomo trdili, da je demokratična stranka edino zveličavna za ameriški narod. Tudi demokratična stranka ima svoje napake in pomanjkljivosti, kot jih ima vsaka druga politična stranka brez ozira, pa naj bo republikanska, socialistična, narodna ali komunistična. Ničesar ni dovršenega, perfektnega na tem svetu, ki ima od narave sem svoje slabosti in svoje dobrine. Danes se nahaja v demokratični stranki liberalni in konservativni element. Ta liberalni ali radikalni element v demokratični stranki je v precejšnem navskrižju z nazadnjaškim ali konservativnim elementom. Kar danes Amerika potrebuje je voditelj, ki bi znal oba ta elementa združiti v dobro harmonijo za napredek vsega ameriškega naroda. Tudi v demokratični stranki se nahajajo še danes bigoti. fanatiki, populisti, demagogi, klovni in seme, ki paradirajo okoli kot voditelji demokratske stranke in s tem pripravljajo stranko v slabo ime pri poštenih in razumih ljudeh — to. so fanatiki, ki so zavlekli versko vprašanje in pijačo v politiko, nadalje takozvani populisti ,ki pridigajo že dolgo vrsto let bajko o srebru in enake ekonomske bedastoče. Nadalje so v demokratični stranki demagogi, ki so danes republikanci, jutri socialisti, in ko zasine prilika in zmaga, so zopet demokratje, zahtevajoč vse dobro od stranke — za sebe, in če tega ne dobijo, so drugi dan že zopet republikanci in drugi pristaši. * « Imamo v demokratični stranki končno klovne in kriča-čc, ki nastopajo proti vsej poštenosti v javnem življenju, ki ne privoščijo malega premoženja povprečnemu človeku, ki pridigajo proti vsaki trgovini, proti vsaki industriji in ki so mišljenja, da je najboljši človek zločinec, ako ima slučajno $100,000 v svojem imenu zapisanin. Novi predsednik Roosevelt je prišel preteklo soboto na vlado, in znati bo moral združiti vse te elemente in jih — voditi. Poleg tega, da bo moral znati držati stranko na pošteni in pravični fronti, bo moral biti Roosevelt poleg tega enako pošten in pravičen napram vsemu ameriškemu narodu. Časi so tako izvanredni, da potrebuje danes voditelj naroda silno mnogo poguma in odločnosti. Vsa bodoča usoda ameriškega naroda je odvisna od tega, kako bo vodil novi predsednik Roosevelt ameriški narod. velikem avditoriju Roosevelt javne šole na 200. cesti in Cut Rd. Tukaj je velik oder, tako da bodo imeli igralci in igralke dovolj prostora. Dragi rojaki in rojakinje! Ne zamudite te predstave, ki bo največja, kar jih še kdo tukaj pomni. Naj bo povedano, da se nad 50 igralcev in igralk vežba že več mesecev za to predstavo. Torej le rezervirajmo si nedeljo .12. marca za to predstavo, ki se prične točno ob osmih zvečer. Za klub društev fare sv. Kristine. Frank Kosten. -o- liarberton, O. — Pred nekaj meseci je bila tukaj uprizorje-na krasna igra "Turški križ," ki se je, posetnikom tako dopa-dla, da si je sleherni želel, da bi se v kratkem času zopet ponovila. Zato je pa naše slovensko samostojno društvo Domovina sklenilo, povabiti tukajšnje fino izurjene igralce, da nam to igro ponovno predstavijo in sicer na 11. marca ob 7:30 zvečer v lastni društveni dvorani. Vstopnina je 25 centov za odrasle in 10 centov za otroke. Cenjeni Slovenci, in Slovenke ste kar najvljudneje vabljeni, kakor tudi bratje Hrvatje iz Barbertona in okolice. Pridite tudi od drugod, da zopet pri tej zanimivi igri kot zadnjič napolnite dvorano do zadnjega kotička. Torej na svidenje 11. marca ob 7:30 zvečer v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Barbertonu. Rodoljubni pozdrav, John Ujčič. Lorain, O. — Prvega zborovanja lorainskih lovcev se je udeležilo in pristopilo h klubu okrog dvajset lovcev. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Vrhovni lovec. Frank Justin, nadlovec Louis Kamnikar, gozdar Maks Kragelj, pomožni gozdar Andy Skapin, oskrbnik Louis Kps, lovski čuvaji: Jos. Breščak, Fr. Rožanc, Jos. Lukežič, Louis Vi-rant ml., John Skerjanc ml. in Rafael Kobal jim je za nadču-vaja. Da se razmotriva o strelišču in o pripravah istega, se bo sklicalo sejo 10. marca, obenem se bo dalo priliko tudi onim, kateri se niso udeležili iz enega ali drugega vzroka zadnjega zborovanja in onim, kateri še niso vedeli o istem, da se gotovo udeleže te seje. Torej vsi, kogar količkaj veseli sport, naj pride na sejo Lorain Rifle & Hunting kluba dne 10. marca ob 7:30 zvečer v spodnjih klubovih prostorih S. N. D. Lovec. RAZNO IZ GIRARDA, O. Tukaj hočem podati malo odgovora zaradi inicijative, katero je podalo v razmotrivanje društvo Slovenec št. 1 SDZ. Inicijativni predlog se nanaša na premestitev prihodnje konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze iz Girarda v Cleveland. Tukaj se hočemo malo pomeniti radi predsodtkov, katere ima članstvp društva Slovenec št. 1 SDZ. Društveni razlogi so, da živi v Clevelandu in okolici nad 80% članstva, nato pa se naglasa, da bi stale dnevnice za eno ali dve dnevnici več na delegata ali delegatinjo, ker se mora računat približno na 90 delegatov in gl. odbora, za katere prevozne stroške bi morala skrbeti Zveza. Zadnji argument ki pa našo napredno naselbino najbolj zadene je ta, ker društvo Slovenec smatra, da iz agi-tacijskega stališča nima za našo SDZ naša naselbina nobenega pomena. Končno društvo Slovenec št. 1 smatra, da bi se potrošilo po nepotrebnem za prihodnje konvenčne stroške od $1500 do $2000. Vsaj tako pravi inicijativa in tako je mnenje članstva pri omenjenem društvu, ki je inicijativo sestavilo. Na te argumente bom skušal podati članstvu Slovenske Dobrodelne Zveze nekoliko pojasnila. Po mojem prepričanju smatram, da se je delegacija dobro zavedala, zakaj si je izbrala naselbino Girard za prostor prihodnje konvencije. In jaz sodim, ako imamo vsaj nekoliko ponosa na svojo organizacijo in delegacijo zadnje konvencije, ne bo članstvo naše ček. Kar se tiče zborovanja konvencije, sem jaz siguren, da bo zaključena, ako se vrši v Gi-rardu, prej ko v Clevelandu, ker bo delegacija gledala na to, da se gre z delom resno naprej. V Clevelandu so pa doma in se jim nič ne mudi, ker se vsak pač počuti, da je doma. Kar pa smatra društvo Slovenec, da naša naselbina ni nobenega pomena za pridobivanje novih članov, dam jaz odgovor, da ima več polja v tem oziru, kakor kaka druga naselbina. Kakor hitro se razmere izboljšajo, se bo naše društvo pomnožilo za nad petsto članov. Imamo naselbine v okolici: Bessemer, Youngstown, Farrell in druge, kjer je veliko naših rojakov, ki bi radi pristopili v društvo, pa jim tega ni mogoče. Predbaciva se, da je naša naselbina premajhna. To je ne-odpustljivo, da bi mi dovolili, da bi se našo, eno najbolj naprednih slovenskih naselbin poniževalo. Ne, tega ne bomo nikoli dopustili. Naše mesto šteje 10,000 prebivalcev in smo mi Slovenci ponosni nanj. Kar se tiče našega SND odgovarja za vsako konvencijo. Sedaj smo preuredili spodnje prostore samo za to, da se bo še bolj postreglo delegaciji. SND je imel stroškdv okrog S1500 in to samo radi tega, ker smo bili sigurni, da bo konvencija v Gi-rardu. Zato apeliram na članstvo S. D. Zveze, da vzame to v nazna-nje, ker v časih, v kakršnih se SDZ dopustilo, da se konvenčni nahajamo, potrošit toliko de- Zvon. Ravno tako iskrena hvala Mr. A. Grdini ter Mr. M. Te-lichu in Mr. Jos. Grdini ter Mr. Charles Zormanu, vodji slovenskega radio proglama. Mr. August Kollander je bil seveda tudi med nami. Program je bil sijajen. Oktet Zvona je pel tako lepo, da bi jih poslušali kar vso noč. Ravno tako je bilo s solisti. — Mrs. Žagar je zapela tako lepo in ljubko pesmico "Žalovanje." Mr. Zimšek je istotako očaral publiko z "Metuljčkom" in pa "Moje ženke glas." Naš glav-ni tajnik g. Kogoj je presenetil publiko s solospevom "Mornar." Članice mladinskega oddelka so tudi izvršile sijajno svoje točke. Stella Dolčič se je postavila kot gorenjski fant in Dorothy Slak pa pristna Gorenjka. Nastopili sta v narodnih nošah in zapeli "Vandrovčka" in "Jaz pa vrtec bom kopala." Sijajni sta bili tudi v angleških pesmih. Virginia Ros t a ju je spremljala na klavir in je kot prvikrat na odru pokazala velik talent za glasbo. Sestre Turk so zapele krasne pesmice in so se že prej izkazale, da so dobre pevke. Mr. Turk nas je tudi presenetil ta večer in se je dobro odrezal. Pa ne vem, ali je dobil obljubljeni šopek ali ne. Zato se jaz v imenu društva Slovenska Bistrica št. 42 SDZ zahvalim vsem skupaj, za tako krasno petje in filmske slike, ki so bile vse zanimive. Končno se tudi zahvalim vsem posetnikom iz Clevelanda, Girarda, Warren in drugih naselbin. Mr. Louis Pire, naš domačin (ne urednik A. D.), se je postavil ta večer s svojim orkestrom. Le tako naprej, Lojze! Pozdrav vsem skupaj, John Dolčič, tajnik društva št. 42 SDZ. Če verjamete al' pa ne. Tako je prišlo, kot je moralo priti in se nihče ni tega nadejal, da bo ves Cleveland zijal v teto na konju, samo jaz ne. Kriv pa nisem temu jaz in prosim vas, gori v cenjenem Newburgu, da nikar ne stegujte jezikov in ne dolžite nedolžnega človeka, predno ste slišali moj zagovor. Torej v prvi vrsti moram povedat, da ni kriv Hoover in ne njegova žlahta, da ni bila moja oseba posajena na stol, ki je bil pripravljen zame pred teto na konju, prav za prav samo pred konja. Kriv sem sanro v toliko, da sem bil preveč goreč in v skrbeh za konja, ki sem ga zaaral že naprej in za katerega bodočnost sem bil moralno prisiljen skrbeti in, mu dati preužitek s popolno opremo od podkvi pa do I povodca. V soboto opoldne zapoje telefon in v telefon basira Andreje zagar, da če hočem konja odpeljati v nedeljo zvečer domov, naj mu preskrbim podkve, katere rnu je režiser po priporočilu in ukazu direktorija vzel proč, da se ne bodo dile na odru pokvarile, ali da ne bi začelo goreti zagrinjalo in kulise, če bi konj ukresal s podkvijo iskro in bi iskra zašla v napačno smer in kje naj se pa dobi v nedeljo zvečer fajerlešerje? Dalje mi je Andrej povedal važno novico, dp se je nenadoma podrl Reži-nov kozolec (topler), ravno takrat, ko je hotel Andreje Rezin napraviti prostor za konja, da bo ostal tam par dni na jerper- JOSIP GRDINA: V DEŽELI ORANŽ IN PALM Euclid, O. — Rad bi napisal, kaj vse bo pri nas v nedeljo 12. marca. Tukaj pri nas se prirejajo vsakovrstne prireditve in za vsakovrstne namene. V torek, 28. februarja smo prazno- Kristine okrog naših zavednih slovenskih trgovcev. 'Prav lepa hvala vsem, ki ste pripomogli, da je prišlo nekaj»desetakov v cerkveno blagajno. V nedeljo 12. marca bo pa vali praznik Kurenta, ko smo vi tukaj največja predstava v zgo-farni dvorani sv. Kristine pri-jdovini, Euclida in sicer se be redili maškeradno veselico. Ude-j predstavila petdejanska drama ležba je bila jako povoljna. j"Mučeniška smrt sv. Neže." Razdeljenih je bilo tudi več j Uprizori jo Jugoslovanski pasi-krasnih dobitkov, katere so na-1jonski klub pod pokroviteljst- brali požrtvovalni člani in članice skupnih društev fare sv. vom skupnih društev fare sv. Kristine. Igra se bo igrala v sklepi preminjajo na tak način. R a d i procentnosti članstva, katerega se omenja, je žaljiv radi članov izven Clevelanda. Tukaj bom vzel v primero samo naše društvo, ki šteje do 150 članov in je po mnenju gl. tajnika eno najbolj agilnih in delavnih društev. Pošiljamo ases-ment pošteno vsak mesec, nimamo nobenega pasivnega člana, tako da ako bi imela Zveza vse take postojanke, bi lahko rekli, da Zveza ne občuti nobene krize. Kar se tiče dnevnic je vse prazna slama. Dnevnice bodo iste, pa ako se vrši konvencija v Clevelandu ali v Girardu. Ako se člani boje, da bodo imeli preveč stroškov, bomo gledali, da jim bomo postregli, da se jim ni treba bati, da ne bi zadostovale dnevnice delegatov za prehrano in stanovanje, pa ako bodo dnevnice samo po dva dolarja na dan. Jaz vsaj upam, da vsak delegat gleda, da koristi Zvezi, ne pa na svoj dobi narja za dobro idejo, katero smo imeli do naše Zveze, bo vsak član uvidel, da je to resnica. Naša naselbina jamči delegaciji za prihodnjo konvenci' jo, da bo imela veliko več razvedrila v naši gostoljubni naselbini, kot pa če je doma v Clevelandu. Kar se tiče stroškov, ki naj ! bi znašali do S2000, je brez vsake podlage. Prevozni stroški za delegacijo ne morejo presegati čez 8200.00 in toliko bi tudi stalo, pa če se konvencija vrši v Clevelandu, ker gasolin se ku-pa če se pelješ kamor hočeš. Toliko za danes o tem. Sedaj pa še nekoliko o naši prireditvi, ki se je vršila v zadovoljstvo vsega navzočega občinstva zadnjo soboto v Girardu. Najprej izrekam hvalo našim glavnim odbornikom za njihov poset: Mr. James Debevcu. Mr. Leo Kushlanu, Mr. Jos. Lekarni in gl. tajniku Mr. P. Kogoju, ki je pripeljal armado slavčkov od pevskega zbora "No, kaj je pa tebe neslo v Florido?'Po kaj si -šel t je?" Trh-ko so me spraševali prijatelji vsekrižem. "Ali si tako zaboga-tel, ali si morda tam kaj zemlje kupil?" Taka in enaka vprašanja so mi stavili. Pa ni bilo niti tc, niti ono. Kupiti? Hm, bi že, če bi človek imel denar; ako pa tega ni, pa ni govora o zemlji, še manj, seve, o kakem bogastvu. Tako ni pri meni niti tega, niti onega, čeprav sem bil v Floridi. Da sem pa prišel >v Florido, je golo naključje. Je že tako, da od časa do časa kam zaronam. Včasih samovoljno, včasih proti svoji volji, to pot pa na povabilo mo-;oga dobrega prijatelja Mr. Anton Pluta, znanega dekoraterja in slikarja. Saj drugače bi ne šel, ampak Tone me je vabil in vabil tako dolgo, da se njegovemu povabilu nikakor ni bilo mogoče odreči. In kako se bomo vozili, zato bo preskrbel Tone. "Imel boš lepo pot, dobro družbo," je rekel, potem pa pristavil: "Ti si že dosti sveta obhodil, fcmpak Floride pa še nisi videl." "To je pa tudi res, sem rekel in kar na mestu obljubil, da grem. Kdaj odrinemo? Na 9. .januarja zjutraj, to je na ponedeljek. "Dobro, kot nalašč," sem rekel. "Na januarja poteče ravno 14 let, ko sem na 9. januarja 1919 jemal slovo v mali ruski vasici Bog o h ranimo v (Laščinki) od ondotnih dobrih i rskih Vaščanov ter se drugi dan 10. januarja podal na težko in trnjevo pot domov, v novo Jugoslavijo. Jo j, kako me je skrbelo velike reke Ohio ter je najstarejše mesto v državi Ohio. Pri prehodu čez reko je bilo treba plačat prevoznino, da so nas spustili čez most. Ko smo prišli čez most, smo se nahajali v državi West Virginiji, ki je zelo bogata: dežela in kjer se prideluje zlasti: premog, olje, mineralne vode in druge take stvari, pa tudi lesa ima dosti. Zanimivo je Allegheny gorovje, ki se razteza preko te države. Naš avto je drvel sedaj po czki dolinici ob deroči rečici. Polagoma se je pa pot dvignila in po nekaj ostrih ovinkih smo se znašli vrhu hriba, raz katerega je bil krasen razgled na vse strani. Pod nami globoka strmina in prav na dnu v zajedi dere voda ko hudournik. Gori po rebrih pa male koče premogar-jev in pa rovi, ki pa povečini počivajo. Voznik avtomobila mora biti skrajno previden in vešč, zlasti na ostrih ovinkih in posebno če še hitro vozi, kot je naš veznik. Parkrat sem že mislil, da se bomo prekucnili doli v globino. No, pa vseeno je šlo vseskozi srečno. Popoldne ob štirih smo dospeli v mesto Charleston, glavno mestd West Virginije. Rad bi si bil mesto, natančneje ogledal, toda naš voznik je kar naprej drvel. Zvečer ob devetih smo dospeli v Bluefield, kjer smo prenočevali 'v hotelu. Priznati moram, da so bile tukaj jako pametne in nepretirane cene, bodisi glede hrane ali prenočišča. Ker nas je bilo šest oseb, se je hote- gah, dokler ga Rudy Novak ne odpelje v Madison. Kozolec da je padel tako nerodno, da je Re-žina vjelo za mazinec na zadnji desni nogi in da je že slišal, da se Režin pogovarja z odvetniki radi odškodnine, katero da mu bom moral plačat jaz, ki sem Režinu naročil, naj papravi prostor za konja pod kozolcem. Lepo sem se zahvalil Žagarju za prijazno in razveseljivo novico, posebno še, ko mi je Andreje na koncu svojega sporočila iz dna srca čestital, da sem sedaj V takih kleščah in da bi rad vedel, kako se bom zmazal. No, kar se tiče Režinovega mezinca in kozolca me zaenkrat še ne briga, ker so sedaj vse banke zaprte in ne bo njegove zadeve noben odvetnik vzel v roke, ker ni izgleda za kak denar. Bol.1 me je pa zanimalo radi bosega konja, ki si bo, če bo tak krev-sal po trdo tlakovani cesti proti Maple Heightsu, razcefral vsa kopita, da bo moral hodit potem ob bergljah par let, preden mu bodo zrasla druga in bi ga bila treba v tem času pestovat, kakor otroka. V tem oziru je treba hitre po* moči. Po osemurnem premišljevanju sem sprejel konkreten predlog, da se obrnem za nasvet k prijatelju Leo Kushlanu in njegovemu bratu Tonetu, ki imata ravno te dni važno konferenco, kako. bi podkovala Leotove konje, ki jih ima v reji pri Jei'-r.vtu Strojinu v Genevi in za katere je plačal še lansko leto, ko je bila cena živini še precej visoka, po $2.50 od vsakega in to brez podkvi, če bi bila imela konja podkvi, bi bil vsak konj stal Leota najmanj $15.00, ker železo je v tej deželi dražje kot pa žival. In ker sem bil v soboto večer slučajno v Girardu, kamor sen1 se čisto po naključju zaletel 1,1 je bil tudi prijatelj Leo tam, sem ga prosil, naj me vzame seboj v Genevo, da vidim in se na licl1 mesta prepričam, kako znata 1 bratom konje kovat, oziroma :|t jih še znata. Včasih sta bilaN tem mojstra, ampak dolgo je ^ tega. No in odpeljali smo se v" Genevo, ampak jaz nisem pri§e' prav do tje. Samo to vem, da sem prišel po velikem ovinku z°' pet srečno na Rožnik, in to na-tančno osem ur zatem, ko je teta stopila s konja na odru v Newburgu. Torej, pa si poma-gajte. Ampak, da ne bo kdo misli'-da sem radi tega prišel ob konj'1' bo kmalu drugih misli, če mu P0' vem, da mi je prinesel konja Newburga prijatelj Primož. Re'. kel je, da je hotel prinesti tud' teto, da je bilo oboje pa pretežko, zato bo teto prinesel v tek, ko gre na pevske vaje. K®11-] je bolj na pramasto in ker 1,1 podkovan, so. ga deli na kolesca: dokler ga ne dam podkovat-Imenitna ideja, ki bi v mojo gl"* vo nikdar ne padla. Prihodnjo nedeljo ga bova z doktor Mally jem peljala v Madison, da se ne' koliko opaše, predno ga bova lZ' ročila v promet in obratovalie' Primož mi je tudi prinesel d1' plomo, ki je krasen izdelek in lt' goto vi j ena meni v čast in Prl' znanje, opremljena z društvc . . , ^,lir malo popraskal po glavi; oči- takrat! Ostra zima, pa dolga pot | vidno jfe bn y zadregj gJede po. preko raznih bojnih črt. . j,te]J Zato nas je pa tudi raz. Zato sem sedaj rekel: "Dobro, j stavil po vsem poslopju, da je bil za 14 letnico grem pa v topln Florido!" Rano zjutraj smo odrinili. Zunaj je bila še tema, ko smo se peljali doli po 55. cesti v Clevelandu v smeri proti Barbertonu, kamor smo dospeli ob šestih zjutraj. Od tam pa preko Canton, O. in smo dospeli proti poldnevu v mesto Marietta, O., kjer smo se malo pokrepčali. Mesto Marietta se nahaja na obrežju eden na enem koncu, drugi pa na drugem. Mene je zadel žreb, da bom spal prav v gornjem "štuku" in je sobi vsled bližnje strehe itak primanjkovalo prostora. Sicer nisem bil nič kaj zadovoljen z mojo bodočo rezidenco, rekel pa nisem nič in bi bil tudi tukaj ostal, da ni prišlo nekaj vmes. Ko razložim svoje stvari in se vsedem, da za kra-(Dalje na 3. strani) nim pečatom dram. društva k1' ka in podpisi članov in režiš® ja. Blagovolil bi pripomniti. c' mi pošljete še okvir, da ne bon1 imel v teh časih nepotrebne sti° ške. Slišal sem, da je bil pravi j en zame časten sedež in ^ ta sedež tako spoštovali, da - _ ni smel nihče vsest nanj, čep'a.^ jc stolov primanjkovalo v na ^ to polni dvorani. RevanžiralJ^ bom na ta način, da bom Pr's,j pa enkrat drugič sest na stol. Postavite ga doli k A"drf J cu Žagarju in bom tam se lahko en dan in eno noč, pa se_ ^ ne bom naveličal. Samo to v prosim, da se pazi, da se ne v de Maj k na stol, da ga ne t pravil s tega sveta, predno t bom jaz poskusil. Torej prav lepa hvala vS°. skupaj in brez zamere. Kot sli- šim, ste bili vsi jako zadovoll s teto in konjem, kar sem n° končno jaz doseči. V DEŽELI ORANŽ IN PALM (Nadaljevanje iz 2. strani) tek čas čitam zgodovino slovenskega naroda, katero sem vzel seboj, pa kmalu zaslišim pod tiaro i neko skreblj'anje. Pogledam tje in vidim precej veliko luknjo poleg cevi. Aha, tukaj je pa fc'Iavna cesta, kjer bom dobil prijazen obisk od mišjega zaroda! Zamašiti luknjo — toda s čim? Na mizi zagledam protestantov-sko sv. pismo, pa ga položim v luknjo, da ustvarim "No men's 'and" med menoj in mišmi. Kaj sem pa hotel, saj vendar moje knjige ne bom tlačil v luknjo in Jo dajal mišim za večerjo! Ampak kmalu sem prišel na drugo misel. Kaj če mi miši ali Podgane sklestijo sv. p i s m o, roorda ga bom moral plačat? Lepa reč: plačat za posteljo, potem Pa še za sv. pismo in koncem konca bi pa še vso noč slišal kom cert mišjega zaroda. Zato sklenem, da jo rajši uberem doli k hotelirju in mu vso zadevo položim na zeleno mizo, da se stvar Pretrese od vseh strani in da se odloči, kaj se napravi s to diplomatsko zagonetko. Hotelir je bil takoj pripravljen, da ugodi Protestu, brž pograbi ključe in roi odkaže drugo sobo, s katero sem bil v vseh ozirih zadovoljen. Zjutraj ob šestih smo bili zopet v redu za odhod ter smo nadaljevali pot po gorskih grebenih. Ko sem gledal vrh hriba doli na Bluefield, se mi je zdelo, kot da gledam s šmarne gore doli na Tacen in št. Vid. Res lep I'Hzgled! V dolini leži rodovitne Polje in živina je pohajala od stoga do stoga. Farme so sicer v prej dobrem stanju, vendar bi bilo lahko boljše tukaj v Ame-, Uki. Ruski kmet je glede farm Ha boljšem; tak vtis sem dobil ■iaz, ko sem se vozil doli proti ju-Po mojem mnenju so farme gori proti severu boljše. Kmalu smo bili v državi Vir-lrini j i. Visoki hribi so polagoma Prehajali v ravnino in avto je >'eselo brnel po lepi poti. Kma-iti popoldne smo dospeli v mesto Winston-Salem, v državi North Carolina. V teh krajih so bombaževe plantaže in tobačna polja. To mesto je glavno tržišče te pridelke, od koder se raz-v^žajo na vse strani sveta. Mesto smo si ogledali le mimogrede. Na bombaževih poljih smo videli, da je bilo največ delavcev l)ncev, ki so na jugu še vedno Priznani le kot "second hand People" ali bolje rečeno, da so li ljudje v teh krajih še vedno fUžnji. Videl sem po raznih me-stih na jugu, da so črni javno deljeni od belih ljudi, pa naj bo v'a ulični železnici ali drugod. Okrog štirih popoldne smo dodeli v Charlotte, N. C. ter šli ^-koliko na okrepčilo v restav-l'snt. Na javnih poslopjih smo videli povsod napise pri enih Vratih na primer: Only for colled people, na drugih pa: F6r H'hite people. Pojasnili so mi, da 1:arn, kjer je prostor za bele lju-ne sme iti črnec in ga lahko '"tfogo kaznujejo, ako se v tem ln'egreši. "Pa kaj takega 'v Ameriki!" se začudil, če se beli človek r' bodisi v Avstriji in pozne-'e v jugoslovanski armadi. V , frieriki mi pa salutira policaj, takega pa še nisem videl v ^eriki. Sicer to ni nič napa- čnega, pač pa le vljudnost in spoštovanje do tujca; ampak je le preveč vojaško. In kar me je še najbolj zanimalo, je dejstvo, da se črnici niti vozit ne smejo med belimi ljudi Cestna železnica ima posebne vozove za črnce in se morajo voziti samo tam. Bog ne daj, da bi črnec stopil v voz, ki je določen samo za bele ljudi. Tudi gledišča imajo črnci posebna. Tako nima črnec na jugu prav nikakih pravic, celo volit ne sme, kot so mi pravili. Gledal sem, poslušal, pa z glavo majal in nehote vzkliknil: "Abraham Lincoln, prehitro si umrl; Prehitro te je zadela krogla fanatičnega morilca Wilkes Bootha. Velikega dela, ki si ga započel in tudi častno končal, nisi mogel docela izvesti, kakor si želel!" In še nekaj, kar sem opazil na jugu je to, da sem videl razna imena in slike predsednikov Zed, držav, bodisi v bankah, trgovinah in drugod, zastonj pa sem iskal slike Abrahama Lincolna. Nikjer je nisem opazil, dasi sem r.alašč gledal, da bi jo kje uzrl. Ne bom trdil, da se ne dobi nikjer te slike doli na jugnu, ampak jaz je nisem videl, dasi sem videl do mala vsa razna imena in slike. Toda glede Lincolna bom še na drugem mestu omenil. V restavraciji sem hitro opravil, da sem si potem lahko mesto natančneje ogledal. Je pač vsak po svoje neumen in jaz sem tak, da rad vse obzijam. Potem smo se pa zopet naložili na naš avto in oddirjali proti South Caroli-ni. Naš šofer Mr. Pavlič je vozil ko za stavo, po 70 milj na uro. In to ni nobena šala, zato smo pa tudi v par urah dospeli v Columbijo, ki je glavno mesto South Caroline. Jaz bi se bil rad malo ustavil pred kapitolom, ne zato, da bi bil šel pozdravit governerja, ampak ogledal bi si bil rad tisti spomenik, ki stoji pred kapitljem. Toda voznik ni hotel ustavit, zato sem si samo skozi okno ogledal tisti spomenik. Spomenik je postavljen v pečast padlim vojakom konfeda-ristom, to je vojakom južnih držav izza časa civilne vojne, ki se je vršila od 1. aprila 1861 do aprila 1865. To je bila prava bratomorna vojna v ameriški Uniji in taka vojna je veliko hujša in pusti več dolgotrajnega sovraštva, kot pa recimo vojna dveh raznih držav. Sicer je vojna le zlo in bi se jo moralo brezpogojno odpraviti, še veliko večje pa je zlo, kot je taka civilna vojna, kot se je vršila v Ameriki. Taka vojna ne ubija le ljudi, ruši mostove in domove, ampak ubija tudi spoštovanje in pa ljubezen do svojega lastnega sodržavljana. In posledice take vojne se pozna še dolgo let potem, ko se jo zaključi in podpiše mir. Kdor tega ne verjame, naj gre na jug in bo videl, da je res tako. Zato je dolžnost naroda, zlasti pa odgovornost državnikov, da tako vojno preprečijo in to za vsako ceno. V Jugoslaviji se godi nekaj podobnega in prav lahko pride tudi do kake civilne vojne in kdo bo kriv temu? Danes v teh razmerah je težko soditi, zgodovina pa bo vedela povedati in to čez več let. Združene države so imele v vsej tej zmešnjavi in nesreči moža, ki je bil prava sreča v nesreči in je obvaroval Unijo propada. To je bil Abraham Lincoln. Jugoslavija takega moža nima, ki bi bil zmožen v tako kritičnih časih prijeti državne vajeti v roke. Take može ne da \sako desetletje in tudi vsako stoletje ne. Blagor držajvi in narodu, ki ima v težkih časih take može na krmilu. Njihova spretnost in vodstvo je v takih časih neprecenljive vrednosti in s hvaležnostjo se potem narod spominja od roda do roda zaslug teh velikih mož. (Dalje jutri.) A. K.: STAROKRAJSKI REŽIM IN TRPLJENJE NAROE)A klonjenost italijanski pohlepnosti po naši zemlji. Ako bi se Jugoslavija razkosala, bi bila slovenskemu narodu v nekaj desetletjih zapisana gotova smrt. Jugoslovanska vlada se tega dobro zaveda in stoji v obrambeni črti proti nevarnosti, ki jim preti od strani Italije, Madžarske, Nemčije in Bolgarije. Ako narod ljubi in brani svoj dom, svojo domovino, takega naroda se ne more prištevati v isto vrsto laških fašistov, katerih namen je okupirati nove zemlje in uničevanje drugega naroda. Vsak zaveden član svojega naroda bo povsod zagovarjal svoj narod, svojo državo in to v vsakem slučaju in tudi imel do svojega soseda prijateljske vezi. Jugoslovanska vlada se zaveda tega vprašanja in je še celo popustljiva napram Italijanom ,v škodo Slovencev in Hrvatov. To je iotina, ki se ne da zavreči. Ako bi se kakemu Italijanu v Jugoslaviji zgodila krivica, bi laško ,časopisje zagnalo v javnost vzkli-ke o balkanskih barbarih itd. Od Mussolinija se čita od časa do časa v nedeljskem Plain Dea-lerju, kako lepo obdeluje in opisuje svojo državo, kot bi bil najboljši oče vseh ljudi sveta. Piše o kulturnem, ekonomskem uspehu v Italiji, o iskreni politiki itd. Mussolini zna predstaviti svetu Italijo kot najbolj vzorno državo sveta, v kateri je vse samo najbolje in publika mu da kredit kot vzornemu voditelju naroda. Pri nas Slovencih in Jugoslovanih sploh, smo drugačni. Zgodovina srbskega naroda dovolj jasno pove, kako je ljubil svojo zemljo in se ni hotel upogniti močnejši sili, ki mu je stoletja grozila od strani Turkov. Srbski narod je bil nekako zaklenjen pred zunanjo kulturo, toda bi' je ponosen, hraber in zvest svoji domovini. Ni se izseljeval in ni hrepenel po tujem bogastvu, kot so vršili to v praksi vsi drugi narodi. Njih hrabrost in ljubezen do domovine so jim drugi celo zavidali. Slovenci in Hrvatje nismo imeli pravih voditeljev, ampak hlapčevske produkte po nemško-madžarskem navodilu. Slovenci in Hrvatje se niso znali in ne mogli postaviti v obrambne vrste za neodvisnost svoje domovine, ker pritisk zunanje politične sile je bil močnejši od šibkega narodnega duha po hrvatski in slovenski zemlji. Historični dogodek zadnje svetovne vojne potrjuje zasužnjenost kakih 700 tisoč slovenskega in hrvatskega naroda, ki je ločen od svoje narodne celote, kot bi odrezal vejo od debla. Ta produkt starokrajskega pokreta imamo tudi med nami v Ameriki in hoče se proizvajati iste mahinacije kot v domovini. Današnjo razmere v tej novi domovini ni tisto polje kot v stari domovini. Tega bi se morali zavedati taki karakterji. Kdor drugim očita fašizem in vrže blato v oči svojega brata, ker ne veruje v produkt takih ljudi, vsak tak človek posnema fašizem v Italiji, ki nam je uničil naše narodne domove in požgal stotero naših domov in vrgel na ce^to stotero slovenskih družin, čas je, da bi se spametovali in se ob raznih prilikah poslužili več narodnega ponosa in manj nasprotujočega absolutizma ter zafrkavosti. St. Clair Rifle and Hunting Club I'ise A. G. Cleveland, O. — Gotovi ljudje se zanimajo za trpeče delavce v Jugoslaviji in italijanski proletariat in pravijo, da ene kot druge tepe enak režinr. Kdor kaj takega trdi, ne vidi noče videti razlike dejstva resnici v obraz. Govori se, da je večje število političnih jetnikov po raznih ječah v Jugoslaviji in da se ž njimi postopa nečloveško. Mogoče da je na tem kaj resnice, ako pa vzamemo v obzir današnji svetovni položaj, je diktatorski režim tudi v sovjetski Rusiji in sploh več ali manj po vsem svetu. Sicer imamo slovenske delavce naše krvi, brate in sestre, v Italiji, ki trpe neznosne muke in je dokaj čudna logika teh "dobrih src," da ti ljudje vidijo veliko mučeništvo delavcev v Jugoslaviji, dočim o naših primorskih Slovencih pod Italijo se kaj malo ali nič ne omeni. Razlika režima! Nekdanji sodi ug Mussolihi je ustvaril tak režim za naše Primorce, ki ž njim 14 let uničuje po barbarsko fundament njih življenja, moralno, kulturno in gospodarsko. Vsled uničujočega pritiska na te vzvišene človečanske ideale naših ljudi, jim je življenje na njih lastni zemlji nevzdržno. Na tisoče jih umre mučeniške smrti in na tisoče jih pribeži v Jugoslavijo, kjer so sprejeti kot svojci in po možnosti preskrbljeni. Jugoslovanska vlada da našim pribeglim Slovencem zemljo po lahkih pogojih odplačevanja in to brez vsakih obresti. Vprašanje je, ako tudi beže Slovenci iz Jugoslavije v Italijo in če jih Mussolini sprejme za svojce, jim da delo in kruh? Fašistični režim dela z našimi Primorci naravnost ostudno. Kdor njegovo družino. Na stotine akrov zemlje so vzeli našim kmetom brez vsakega odplačila, kjer so potem nastanili vojašnice, vežbališča, pristanišča za zrakoplove, ceste itd. In — tukaj so potem začeli naseljevati tvoje mile brate iz Kalabrije in od drugod. Na tak barbarski način postopa italijanski režim z našimi ljudmi na njih lastni zemlji. Obratno pa daje Jugoslavija Italijanom, kar jih je, svobodno gibanje, kulturo, gospodarsko in moralno svobodo, kar je primorskim Slovencem v Italiji do pi-čice zabranjeno. Trditev, da je jugoslovanski režim in italijanski enak, je smešno in zlobno primerjanje. Jugoslovanski narod je povečini kmečki narod, ki ima dovolj zemlje in bogate zaklade za svoj življenski obstoj za več stotin let. Na drugi strani, italijanski narod nima takih ugodnosti in ne dovolj zemlje za preživljenje 45 milijonskega naroda. Torej je jasno, da Jugoslavija ne hle-;pi po tuji zemlji. Dovoljkrat je že bilo dokazano, da imajo laški fašisti osvojevalne cilje do tuje zemlje in sicer preko trupel slovenskega in hrvatskega naroda dalje na Balkan. Stremljenje za uresničenje njih ciljev dokazuje ogromno kopičenje vojnega materijala na Primorskem in igromna izvežbana armada, ki je pripravljena za vsak slučaj na povelje naprej. Jugoslavija, ki je takorekoč še mlada država in kjer nazadnje tudi še ni vse tako kot bi moralo biti, ker za smotreno obliko države je treba več kot pa borih 14 let. Naravnost smešno je trditi, da sta jugoslovanski in italijanski režim enaka. Italija v V prvi vrsti se v imenu našega kluba zahvalim fantom od Euclid Rifle kluba za postrežbo o priliki zadnje tekme. V resnici smo imeli lep večer in precej naših fantov je imelo tudi lepo jutri, kajti pijani zmage nad Euclid Rifle klubom in siti klobas, se nikakor niso mogli ločiti od družbe veselih lovcev. Nekaj naših fantov so klobase. in kislo zelje tako navdušili, da so po vsej sili hoteli pristopit v neki ženski klub, kateri je istega večera imel sejo v sosednji dvorani. Seveda so jih dekleta odklonila s prijazno pripombo, češ, da lovci niso ženske, čeravno so tako gostobesedni pod vplivom vinskih duhov, kakor ženske pod vplivom kofeta. Za dva teh naših junakov bom povedal, ker sta pečlarja, zatorej ne bo doma nobene zamere, to sta bila Sietz in Kren. Pa tudi tisti, ki je pri večerji držal dnevni red( imena ne povem), je končno sam šel iz dnevnega reda, nakqr ga je naš ekspredsed-nik ponovno opomnil, češ, ti si iz dnevnega reda. Kar sem zgorej omenil, so vse posledice zmage in navdušenja dobrih stvari, kot: klobase, zelje in seveda ohajčan, kateri čioveka navdahne za dobre stvari ter ga opominja "ljubi svojega bližnjega." So pa še druge posledice zadnje tekme: pridobili smo namreč dva nova člana, menda samo zato, ker smo zmagali. Frank štampfel mi je takoj po zmagi plačal pristopnino, češ, da si bo šrel v čast biti član našega zmagoslavnega kluba. Sicer sem mu mislil ugovarjat, da jaz sam ne morem člana sprejet v klub, pač pa da ga lahko predlagam na seji in še potem je vprašanje, če ga fantje hočejo v svojo sredo. Seveda nisem mojih misli izrazil javno in to iz dveh vzrokov: prvič, ker je Frank tako velik da bi lahko zvezde klatil z ne- Na naši zadnji seji smo sklenili, da povabimo Euclid Rifle klub na tekmo dne 21. marca; začetek ob 7:30 zvečer. Naša želja je, da se fantje od Euclid Rifle kluba udeleže polnoštevil-no, kakor so se tudi naši fantje odzvali vašemu vabilu. Pripomniti moram tudi, da ni treba Scndvičev seboj nosit, ker bo naš odbor, izvoljen v ta namen, preskrbel vse dobrote, kakršnih so lovci vajeni. Tole velja našim fantom: na zadnji seji smo sklenili, da se bo od torka, 21. marca naprej streljalo vsak prvi in tretji torek v mesecu, začetek ob sedmih zvečer. Tako smo streljali 2. marca: Ravnikar ........ 99 Urankar A....... 134 Urankar J.......136 Turšič............ 153 Sietz............ 74 Pirnat............ 102 Susel............ 142 Penosa L......... 148 Dolenc............ 151 Glažar ..........140 Stampfel ........ 65 Malovašič ........ 133 Penosa V......... 157 Peterka ........145 ICavčnik.......... 132 DNEVNEVESTI MESTNE VESTI se ne skaže za agilnega fašista, |teh časih preži na Jugoslavijo ko ga pod krinko izmišljene obdol- mačka na miš in čaka le ugod žitve vržejo v ječo in mu vrhu tega nalože še denarno kazen. Ker ne more plačati kazni, mu vzamejo dom in vržejo na cesto nega trenutka, da plane nanjo. In nekateri naši "veliki borci" tukaj s svojo šuntarsko politiko in taktiko izkazujejo svojo na- dober lovski tovariš, kajti poseduje vse lastnosti, katere mora imeti vsak lovec. Poleg tega ima tudi tako delo,' da ga ne ovira v lovski sezoni, kajti Frank prodaja v letnem času premog, v zimskem času pa led. Drugi naš novinec je Jaka, predlagan", podpiran in sprejet v naš klub na zadnji seji. Ta kandidat ni bil osebno navzoč in jaz si njegovo odsotnost tolmačim takole; najbrž je dvomil, da ga bomo sprejeli, ker mu je znano, da so naši fantje jako natančni pri sprejemanju novih članov. Torej v slučaju, da bi ga mi ne sprejeli, bi obenem tudi izgubil kreclit pri Euclid Rifle klubu, katerega član je že več let ter bi ga slednji mogoče izključili radi odpadništva in tako bi se Jaka znašel na cesti, kar se tiče lovskih klubov. Je pa tudi druga možnost. Jako verjetno je, da so Jakata zopet njegovi marjašarski tovariši dobili v roke ter ga osušili nikljev in dajmov. Iz teh ozi-liv ti dam, dragi Jaka, dober nasvet: kadar boš dobil pedo de-ni takoj na stran (zavij v žepno ruto) pet dolarjev za pristopnino, tri za mesečninuo ter gotovo vsoto za nakup pet ga-lonc ohajčana. Zadnje je nekaka pol uradna pristopnina ali fantovščina. Ves ta denar izroči meni ali pa našemu blagajniku, kar bo ostalo, nesi pa Johan-d, pa boš videl, da te ne bo nihče obral pri marjašu. Še ena posledica zadnje tekme: preiskava zadeve Toneta Baraga, kateri je omenjenega večera vozil ohajčana na bum-ptrjih, istega izgubil ter ga končno po večurnem iskanju našel na svoji lastni mašini. Ta preiskava zelo počasi napreduje. Tone Podpadec si je sicer že ustvaril svojo teorijo, po kateri deluje samostojno. Ne vem koliko uspeha ima do sedaj. želim, da na isti način zašle- Drastični koraki nove vlade so bili potrebni v splošni depresiji Washington, 6. marca. Dramatičen nastop predsednika v bančnem položaju je eden najbolj drastičnih nastopov predsednika Zedinjenih držav. V trenutku, ko je prevladovalo splošno nezaupanje tudi v višjih finančnih krogih, je Roosevelt krepko sledil vzgledu svojega prednika Wilsona in odredil na svojo pest ukaze, kot bi se jih bal odrediti kak kralj ali cesar. Najbolj divja poročila so preplavila deželo, češ, da je nekaj nar obe. Roosevelt je pa z močno in resno besedo odgovoril, tla Amerika še stoji in stari naš Bog je še vedno v nebesih. Povedal je, da svet se ne nahaja prvič v paniki in krizi. Do danes je še prenesel svet, zlasti pa Amerika, vsako krizo, in ne bo dolgo, ko se konča tudi današnja depresija. Zaupanje, mnogo zaupanja, v vlado je potrebno. In ker je nova vlada poštena, iskrena in bo držala z narodom, ne s špekulanti, se ji lahko zaupa. -o- Ex-predsednik Hoover čaka za nasvete New York, 6. marca. Bivši predsednik Herbert Hoover se bo mudil še več dni v New Yor-ku, namesto, da bi odpotoval v Ca) if orni jo. V New Yorku ima opraviti z osebnimi posli, in izjavil je tudi, da ne odpotuje, ker misli, da ga bo novi predsednik Rocsevelt potreboval kot svetovalca v raznih zadevah in bo torej takoj pri rokah. Najbrž ima Mr. Hoover nepotrebne skrbi. -o- Zlatoiskalci Ker so špekulanti z zlatom dognali, da je Clevelandska federalna rezeijvna fcjanka edina banka v deželi, ki je še odprta, se je napotilo nekako 60 ljudi iz drugih večjih mest preteklo nedeljo v Cleveland, ki so prinesli s seboj mnogo stotisoč dolarjev vrednosti v bankovcih v željnim pričakovanju, da jih zamenjajo za zlato. Z vlaki, z avtomobili in zrakoplovi so se vozili v Cleveland, in računa se, da so imeli vsi skupaj nekako pet milijonov v bankovcih. Toda v pondeljek so bili silno presenečeni. Tudi federalna reservna banka je zaprla, in "zlatoiskalci" so se vrnili v silni nevarnosti, da so spotoma izropani. šolski uradi član šolskega odbora, James Metzenbaum, je izjavil, da se nahaja pri vodstvu cleveland-skih šol polovico preveč nadzornikov. Teh nadzornikov je več kot jih pa ima vsa armada Zedinjenih držav. Navadno jih dobijo iz drugih držav in jim dajo udobne razkošne urade z mastnimi plačami. Najmanj 20 bi jih lahko takoj odslovili brez vsake škode, je izjavil Metzenbaum. Prihranili bi si $120,000 na leto. "Sedi na denarju" Te dni smo čuli zanimivo zgo-abo, da ima nekdo na Prosser Ave. $5300 v gotovini, in da vsako noč sedi na teh bankovcih, dočim jih po dnevu tako skrije, da 'ima zvečer najhujšo mujo, da jih najde! Če bi jih imel v banki, bi lahko mirno spal. Humor v depresiji Slišali smo te dni rojaka, ki je rekel: "Ah, kaj! Pet dolarjev sem prinesel v Ameriko in te imam še vedno v žepu. če umrem, jih ne bom rabil, če živim, bom pa nove zaslužil." Listnica uredništva Naročnik (?). Kadar nam naznanite pravilno ime in naslov, vam bomo tudi pravilno odgovorili. MALI OGLASI La, ako bi imel dovolj dolgo pa- jdujeta slučaj tudi Jaka in Bruss lico, drugič pa ker mi je poka- m ko bomo imeli dovolj obtežil-zal denar in tega se človek ne sme branit v teh slabih časih. Tako je bil Frank uradno sprejet v naš klub pri zadnji seji. Mislim, da bo naš novi član • šenih lovcev. nega materijala na rokah, tedaj bomo skupno sestavili obtožnico ter isto predložili veliki poroti, sestoječi iz starih in izku- Na Kubi so cenzurirali govor Roosevelta Havana, Kuba, 6. marca. Kubanski časopisi niso smeli prinesti v javnost oni del govora novega predsednika Roosevelta, ki se peča z denarnim in finančnim položajem v Zfcd. državah. V ostalem je pa kubansko časopisje lepo pozdravilo inavgura-cijski govor Roosevelta. -o- Hoover prosi republikance, da pomagajo New York, 6. marca. Bivši predsednik Hoover je danes izdal na svoje somišljenike oklic, v katerem jih pozi vi je, da sledijo odredbam njegovega naslednika Roosevelta. V ostalem se pa Hoover ni prav nič izjavil, kaj misli o najnovejših odredbah Roosevelta. Zahvala Dolžnost naju veže, da se tem potom najlepše zahvaliva našim sorodnikom in prijateljem, ki so nama priredili tako lepo "surprise party" 18. februarja. Bi-ia sva zelo presenečena, kajti tega nisva nikdar pričakovala v teh slabih časih, in nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Lepo se zahvaliva Mr. in Mrs. Zala, ki sta dala prostor na razpolago. Prav iskreno se zahvaliva vsem onim ženam, ki so nape-kle toliko raznovrstnih dobrot in z njimi tako bogato obložile mizo. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki so preskrbeli za ohajčana. Najbolj prisrčno se zahvaliva vsem skupaj, ki ste se prireditve udeležili in vsem, ki ste prispevali in nama tako lepo svoto podarili. Bodite prepričani, da sva pripravljena tudi midva vam povrniti na en ali diugi način, kar bo v najini moči. Torej najlepša hvala vsem skupaj, ki ste tako ali tako pomagali do prireditve. Ta dan nam ostane za vedno v prijaznem spominu. Bodite pozdravljeni vsi skupaj in ostajava hvaležna John in Antonija Dolinar 8805 Vineyard Ave. 5 osel) je zgorelo včeraj v stanovanju v mestu Greenville, South Carolina. Pohištvo naprodaj za štiri sobe, vredno je $900.00. Se mora prodati za $60.00 v gotovini. Vprašajte na 1660 E. r<5th St. (55) Išče se Spodaj podpisani iščem rojaka Josip Opeka, ki se nahaja nekje v bližini Clevelanda, kjer ima svojo farmo. Doma je iz Gorice na Primorskem. Imam zelo nujen vzrok, da zvem za njegov naslov. Mr. Opeka naj se zglasi pri Rud. Marešu, care of Mr. Zakrajšek, 1359 Second Ave., New York, N. Y. Mlinarjevi Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. Skušala sta odpreti zasilno zatvornico. Po dolgem trudu jima je uspelo. Nato je šel Miha v izbo, kjer je služinčad sedela pri zajtrku. Hlapec je baš pripovedoval,1 kaj je bil prinesel-nocojšnjo noč iz mesta stari Mlinar ill, ko je Apolonija tako stala s košato, je moral misliti na Lo-tovo ženo. "Ali se moreš temu smejati, ti?" ga je nahrulil Miha. "Ali si potepuh ali spadaš k tej družini? Sedaj pa, ljudje, konec besedam! Povodenj dobimo, vsa korita so zamašena. Hitro pojejte in potem — živina lahko počaka, vse počaka. Lopate v roke in ven k strugi! Da, tudi ■ix nske, vse, kar ima roke, kakor pri gašenju. Jaz pa zbudim gospodarjeve." Potrkal je na vrata gori pri lepi kamri in sporočil škodo in nevarnost. Nato je pristavil: "In Mlinar naj pride hitro ven, ker rnu imam še nekaj povedati!" Lovrenc je pridrsal ven v srajci in spodnjih hlačah, razmrše-nih las. "Morebiti že veste: oče je pri šel po noči domov! Bolan je in Apolonija je pritekla, naj. bi šli takoj po-zdravnika. Ampak šele potem — najprej treba strugo očistiti. In še enkrat: skrajna sila je. Ko bo pošiljalo solnce, bo vse zamrznilo. Ako hočemo to zimo še mleti, potem mora vse takoj, na mestu, na delo. Gori, povodenj pomeni isto, kakor požar!" Dejal je to tiho, a mlada Mlinarica je pri vratih poslušala in je pričela glasno jokati. Miha pa je menil: "Prva stvar je struga. Mlinarica pa naj pogleda za očetom!" Ko se je Lovrenc vrnil v kam- oči, se ozrl in trmasto odrinil odejo raz se. Težko, tesno je dihal. Apolonija je razumela to zavračujočo kretnjo. Oče je grozničav. Teži ga, tako težko teži. Ko bi le že bilo jutro, ko bi le že prišel Lovrenc! Ni si upali', pustiti ga samega. Sedaj jo je pogledal. Jasno je bilo, da se je zavedel. In nenadoma se je okrenil od nje ter mrmral: "Zakaj me niste pustili !" Jokaje je pogrela čaj. Zdelo se ji je, da tudi njo napada groznica. Ni razumela, kako je oče v svoji žalosti prišel do hudiča, žganja, in zopet od njega . . . Ni si upala misliti še dalje. Zgrozila pa se je, ko je pomislila, kako bi se bilo lahko zgodilo: tam zunaj v mlakuži, zmrznjen! Upiral se je, ni hotel piti čaja. Njegov obraz je bil žalosten. "Tako lepo bi bil zaspal!" je zopet zamrmral. Uprla se je. Da — mar ni Kristjan, nrar ne ve, da to ne pomeni še konca in da niso obrazi mlinarjevi sodniki, pač pa Oni tam gori? Ali je docela že zapadel krempljem greha? "Oče, ako so ljudje brezsrčni, tedaj se morate zateči k usmiljenemu Bo^u —, čujete, k neskončno usmiljenemu Bogu!" "Saj me vendar ne pustite!" je zapiskalo njegovo hripavo grlo. "Ali vas ni sram pred ranjko materjo? Ali hočete imeti tam še slabših ur?" Molčal je, med trepalnicami so se mu lesketale solze. Po dolgem času je zašepetal: "K usmiljenemu Bogu! Bog-- usmiljenje!" Ali ni konečno zapel petelin? vila ni hotel. Pil je le hladeči malinovec, pa tudi to samo, ker je žeja premagala njegovo voljo. še vedno je tedaj potegoval za nit, ki je bila že tako razce* Irana. "Oče, ozdraviti morate," jc znova pričela boj. Ni odgovoril, le v njegovih očeh je bil obupen izraz. "Onemu tam gori morate prepustiti vse, kajti vi niste gospod, pač pa njegov hlapec!" Tako je dolgo govorila vanj. Vendar pa je menila, da mu mora tiščati usta,- ko je nenadoma zahropel: "Pusti me vendar! . . . Ali ni bolezen boljša? Ako si opomorem, tedaj se bo nekaj zgodilo ... v bajerju utonem Da, to sem videl!" mmiinHnuutiutuiHHiiiiiiiniiHiiinuHi MILO URBAN: ŽIVI BIC Roman imniiHimnMiinHHumiHiiiiHiiimiiHM ro, se je obesila nanj: "Lovrenc, Ali ne tekajo zunaj v snegu psi Lovrenc, ostani pri meni — bojim se. O, povodenj, vedno so me strašili z njo!" "Saj se ne gre-za reko," jo je tolažil. "Edino struga nam lah-1\0 povzroči škodo, nevarnosti pa ni. A ko bi hotela pogledati k očetu!" "Ne, Lovrenc, ne, tako strah me je bolnikov! ... Ti, škoditi bi mi utegnilo ... saj veš . . ." Vendar pa se je on naglo oblekel in odšel, potem ko je zaman skušal Agati govoriti z razumom. Vsi so pomagali, a Miha je ukazoval kakor kak stotnik. Tudi samega sebe ni varčil, pač pa stal sredi ledenomrzle vode. Agata je najprej le gledala z okna, ko pa se je prepričala, da pač ni tako nevarno, pač pa timbolj neudobno, se !je pričela sramovati. Opravila se je in skušala tudi ona pomagati. Ostali so se smejali, ko je parkrat po vrsti zavpila: "Miha, pazi se!" Medtem je bdela Apolonija ob strani očeta, ki je najprej ležal tako otrpel ter ni pil ponujenega mu čaja. Drgnila mu je ude in se izmišljala sredstva za sredstvom, da bi ga pripravila zopet k življenju. Vihar se je konečno izdivjal, sneg je padal navpično od neba, noči pa ni hotelo biti kraja, češče je pogledala k detetu, ki je sedaj mirno spalo. Zdelo se ji je, da je zdrknila na-krat s sveta ter zabredla nenadoma v docela tujega ji. A vse bi se dalo prenesti, le ko ne bi bilo te neprestano glodajoče mi-*li: "Oče si je hotel nekaj storiti, v smrt je šel sam!" Zaman se je hotela okleniti izgovora, da je hotel za žganjico v mlin. Saj Miha nikdar ne pije žganja. Pa tudi bi mu ga ne bil mogel preskrbeti. Da bi pa Lov-, renca budil, na to niti ni mogel misliti! Polagoma se je starec ugreval, mehčal. Njegovi udje so se pričeli pregibati. Odprl je. in ali ne prihaja od 'neba tanek odsev? • Apolonija je čakala Lovrenca, Vedno znova je hodila k vratom. Vendar, oče je postajal sedaj nemiren. Hotel je raz postelj. Njegovo telo je peklo. Znova se je zmedel. Iz preplašene duše je mrmral nerazumljive besede. Otročiček je pričel jokati. Hitro je prenesla košaro v bolnikovo kamro, otročička previla in mu dala mleka ter se oklenila upanja, da bo Lovrenc kaj kmalu prišel z zdravnikom. Zdanilo se je. Solnce je vzšlo kakor vneta rana. Vrane so letale iz gozda in lačni ptički so čivkali na plotu, obračali glavice in škilili v okna. če pa se je Lovrenc odpeljal v mesto, zakaj pa ne pride njegova Agatka pogledati k očetu? Ali je jezna radi otroka? Ali je otrok kaj kriv?! Z večeri lo se je, predno je prišel zdravnik, kajti dokaj truda je bilo, predno so preorali snežene žamete. Ugotovil je pljučnico in zmrznjenje nog ter imel le malo upanja. "Agata sama leži strahu bolna," je opravičeval Lovrenc. Obljubil je, da pripelje zjutraj duhovna. Oče ni Lovrenca pogledal ter je trmoglavo molčal. Da, celo obraz si je bil zakril z rjuho. Lovrenc je bil docela prepaden. Tako bled in reven je stal pri postelji, da bi ga bila Apolonija rada poslala stran. In tako ga je vse prevzelo, pa ko le ve, da je Dolinar prelomil svojo obljubo ter da noče rediti otroka onega drugega! Kaj ko bi vedel, kaj je oče hotel storiti. ... Druga noč je spodrinila kratki dan ter se ulegla kakor neskončna večnost na zasneženo zemljo. Noči pa je kaj kmalu poklonilo nebo mirijade zlatih zvezdic. Apolonija je bila zopet sama z očetom in otrokom. In še vedno je imela njega v oblasti hudobija. Upiral se je, zdra- Za dolgo časa ji je zaprlo besedo. Konečno je pričela glasno moliti. In kakor je zadnjo noč vihar brez presledka, s vstraj-no trmo pel svojo pesem, tako je sedaj ona molila, če je spal ali bdel, če se je obračal od nje ali pa k njej. In ob tem tihem-mrmranju je hodila ven in se vračala ter opravljala dolžnosti. Spomnila se je materinih molitev ter pričela nenadoma govoriti z njo, praviti ji skrbi za očeta in konečno ji priznala: "Premlada in premalo izkušena sem bila. Nič hudega sluteč sem puščala Lucijo samo, a očeta v mesto. Tebe, mati bi jima bilo treba. In kar se je zgodilo, je prišlo, ker ju nisi mogla ti več čuvati. O, mati, in sedaj se on boji ljudi bolj, kakor Boga. Tako vendar ne sme umreti, sprejeti ljubega Boga! Samo povej mu, da se lahko vse popravi, če človek le hoče tako storiti! Reci le eno besedico tam gori zanj, da bo deležen poslednje milosti!'" Vedno zaupljiveja je postia-jala, pokala je in ponavljala: "Nagle lin neprevidne smrti, varuj nas, o Gospod!" Nenadoma je zaprosil: "Dvigni me!" Težko je dihal, potem zahropel: "Apolonija, nekaj ti moram povedati!" Dolgo je strmel predse. "Opeharjen sem bil, a zaslužil sem!" Dclgo je čakala, nato pa silila vanj: "Oče, kaj mi imate povedati?" - "Povedal sem. Opeharjen sem bil. Tega se drži. Težko sem bil udarjen, kaznovan, a vendar ne še tako, da bi jo bil vzel!" Takrat se je tega zavedel celo Okolicky. Bilo pa je že prepozno. Ob strašni zavesti, da je brez povoda kričal, da se je izdal, da je naredil neumnost, je začel zopet besneti. Začel je letati po sobi kot norec, biti s pestjo po mizi, tolči po predmetih in preklinjati ves svet. če bi jo Kurnjava in Angyal ne bila hitro pobrala, bi se bil mogoče spravil tudi nanju. "Prestrašil se je," se je nasmehnil Kurjava na cesti in se globoko v duši razveselil. Angyal pa je še ta večer opozoril orožniške straže, naj pazijo in vsakega sumljivega moža legitimirajo. III- Vstopil je tako tiho, da ga tisti, ki so ta deževni večer sedeli pri Ilčički — Kramar, Andrej Koren z materjo in Rončiačka — skoraj opazili niso. Zaslišali so samo njegov glas, s katerim jih jc pozdravil in kakor na povelje obrnili k njemu glave, spoznali ga pa niso. "Ali vas je ona opeharila?" Apolonija ni mogla razločevati, dali se njegov duh ali njegovo telo brani nadaljne govori "Ali ne veste, kje je Eva?" je vprašal z glasom pridušenim od negotovosti. Gledal jih je in hrepeneč čakal odgovora, oni ga pa niti tedaj še niso spoznali. Adam Hlavaj je videl samo presenečene oči in obraze, po katerih se je lovila plaha, rumenkasta svetloba treske, zasajene v peči. Dajala jim je poseben izraz, neko čudno barvo, ki jih je spreminjala do nepoznanja; čeprav je Adam Hlavaj videl znane poteze, jih ni mogel razpoznati, ker so jih velike, temne sence, ki so jih metali neznani predmeti, naglo spreminjale, rezale od njih najznačilnejše de le in jih potapljale v temo, nagrmadeno po kotih. "Adam," je butilo iz Ilčičke, "ali si ti?" "Sem," je odgovoril Adam Hlavaj kratko. Takoj so ga obstopili in pre-' plavili z vprašanji, da ni niti ve del, na katero naj odgovarja. "Ubežal sem," je odgovoril ; dvema besedama na vse. To je bilo jasno; kajti bil je tu in zo pet stal med svojimi. Groza zadnjih tednov je minila, kakor bi bila nekam izginila, in on je gle- Molčal je in šele čez nekaj dal P° sobi 8 ^penečimi očmi ce. časa, kakor bi bil vsega pozabil, je prosil kozarca. Nenadoma je dejal brez povoda: "Apolonija, ti se moraš poročiti! Pcrudečela je: "Oče, mene so to noč prevzele povsem druge misli." "Omoži se, ti pravim! Prišel bo čas, ko boš to razumela. Osebe, kakršna si ti, ne puste v miru, nihče, nikdar, ti pravimi Jaz ti pravim tako!" "Nočem miru — svoje načrte že imam!" "Kaj? Načrte? Drugi imaje načrte! človeka preganjajo, porivajo jz kota v kot. Poroči se, potem imaš svojo korenino. Polivajo . . . "Nenadoma pa je spreletel lahen smehljaj njegov obraz: "čakaj, sedaj vem, Ivana — Ivanka — tako se imenuje! Ali si razumela? Ivanka!" Pozneje ga je zopet zmedla groznica. Zopet je sedel v krogu mlinarjev in govoril o mlinar-skih pravicah, o merici, o trgovini z moko in žitom, ter trkal s prstom ob posteljnjak, a nato dejal zasmehljivo in sovražno: "Kamenar je seveda nasproten, naravno ... ta bi bil celo proti Veliki noči, če bi njega vprašali, Kar lahko dunajski mlinarji store, to lahko tudi mi! Poskušati, pravim jaz, poskušati! "Nakrat je prestrašen planil kvišku: "Ven, ven ti pravim, to ni moj otrok . . . mačka je v košari, mačka, ki jo je izlegla mačka. Mačka!" (Dalje prihodnjič) "kot človek, ki se je vrnil v resničnost, da zopet ujame izpuščeno nit svojega življenja. Iskal je Evo, svojo ženo in svojega otroka: hrepenel je po njih ob jemu, želel biti zopet med njima, potopiti se neposredno \ njuno ozračje in okrevati v njem "Kje sta? Kaj je ž njima?' je lo-nil njegovo telo čuden nemir, ki je zopet izbruhnil v vpraša nju: "Kje je Eva?" Takrat so prišli navzoči malo k sebi in zmedeni obstali. Res Bil je hud prepad, ki ga je bile treba najprej premostiti, da bi mogli iti dalje. V zadregi so po gledali drug drugega, z obrazov jim je splahnila radost radi srečanja ; samo iz Rončiačke je pla nilo začudenje. "Ali ne veš?" Adam Hlavaj je začel slutiti nekaj hudega. "Pa se vendar ni kaj zgodi lo?" "Da, Adamček moj," je bru hnila iz Ilčičke radost, da tudi še drugi trpe, "zgodilo se je." "Kaj ?" se je stresel Adam. In nekam čudno — kakor bi se bil opotekel in padel, je sede na klop. Šele sedaj se je pokazalo, da ima obraz poraščen z močnim strniščem . Drugo, kar je vzbu j al o pozornost, je bila izsušenos in bledota, spominjajoča na člo veka, ki je po dolgih letih zapu stil zapor: razširjene oči, sive kakor jeklo, so blestele v čud nem mrzličnem blesku, obrvi so se stikale; fino vzbočeno čelo nad njima, z viličasto žilo po sredi, je gledalo v svet kakor kos okopa. Bila je v njem zagrizeria upornost in hlad kamna, ki so ga sprožili in spustili v dolino. To čelo je pričalo o človeku volje in dejanja, ki ni držal rok križem in ni gledal, kako beže dogodki mimo njega. Znal se je zaplesti med nje in si krčiti pot, ce bi bilo treba, tudi z nasiljem. "Eva se je utopila," mu je poročala Ilčička. Adamu Illavaju, ki je znal kljubovati cele tedne, je za trenutek zastala sapa; bil je ves iz sebe. •"Utopila?" je bolestno zategnil to besedo v vprašanje. Oči so se mu v strašnem presenečenju še bolj razširile, v zrak pa je siknilo nestrpno, žgoče vprašanje: "Zakaj ?" Navzoči so skomizgnili z rameni. Pogledali so drug na drugega z očmi težkimi kot kamni, potem se zagledali v tla in molčali. Zdelo se je, da na to vprašanje sploh ne mislijo odgovoriti. Pa se je čez nekaj časa le oglasila Rončiačka: "Saj nihče ne ve," je rekla. 'Imela je otroka, in govorijo, da morda zato, ker se te je ba-a." "Otroka? Eva je imela otroka?" Adam Hlavaj je zardel in se stresel, kot bi se ga bili dotek-nili z razbeljenim železom. Vi-ičasta žila na čelu mu je nabreknila od krvi in oči so mu kar gorele. S kom?" je dodal z groznim glasom. A Kramar je izustil samo tih hm,' Rončiačka je skomizgnila z ramo, Ilčička pa vzdihnila. Sa rno Korenka se je povzpela de negotove besede. Kdo pa naj ve! Dosti smo jo izpraševali, a Eva je bila ka-:or grob. Za nobeno ceno ni bilo mogoče dobiti besede iz nje. "Kuzla!" je planil iz Hlavaja gnev, ki je v teh nekaj minutah narastel v strašen val in ga premetaval kakor povodenj tnko. Vse, kar je bilo veselega v njem e naenkrat izginilo. Niti po dvomiti si ni upal. Iz glasu, iz kretenj je čutil, da govore, četudi neusmiljeno, a vendarle resnico. Ni vedel, kaj naj stori. Vsta je, pa zopet sedel na klop in se zagledal v tla s srepim, težkim pogledom: zdelo se je, da bo pre-bodel tla ž njim; črn, zlovešč je dolgo visel na njih, jih dolgo žgal, potem pa se obrnil v stran in obstal na vratih. V sobi je zavladala tišina; vsak je bil zatopljen v svoje misli. Samo Andrej Koren je sočutno gledal na Hlavaja in odkimajoče obračal glavo. Videti mu je bilo na ustih da bi rad nekaj povedal, a ni mogel. 'če bi jaz vedel, kdo je bil ." se je zbudil Hlavaj čez čas iz težke zamišljenosti. Sedel je tako, kot bi odgovora niti ne pričakoval, potem pa je nenadoma zaškripal z zobmi in vprašal : "Ali ne mislite, kdo bi to mogel biti?" "Nič," mu je odgovorila Korenka. "Kakor bi vse vkup v grob zakopal." "Hm . . ." Adam Hlavaj je vstal in stisnil pesti. "Pobil bi ga kakor psa!" je siknil jezno, skozi zobe. Ilčička pa ga je začela še dražiti : "Eh, ne ubil bi ga," je govo-lila. "Delajo se tu še druge take svinjarije in — glej . . . Ni-1i ust si ne upamo odpreti . . . Tudi meni so sina požrli, pa kaj morem ?" "Vi, kaj vi . . . Vsi,! Vsak ki ima roke in noge. Ker če bomo taki, bodo še orali po nas." "Še huje," je pritrdil Kramar. "Ti ne poznajo usmiljenja." "Ti ne poznajo sploh nič," se je razvnel Hlavaj, prehajajoč od trpkega razočaranja in sramote v grizočo jezo, ki je prevzela vso njegovo izmučeno dušo, kakor da je začutil, da kriv- da ni bila na Evini strani. V njegovi podzavesti so se odpirali strašni prostori in nehote je iz njih vlačil na dan neko večjo , strašnejšo krivdo, da bi mogel zahtevati tem strašnejše zadoščenje. "Mi v njih očeh nisme ljudje," je nadaljeval, spreminjajoč se v, gorečo bakljo, "to samo v knjigah pišejo; mi smo v resnici pred njimi slabši kot živina. Konja cenijo več kakor človeka, menda zato, ker jih konj več stane. Mi? Nam nudijo prazna gesla, za katera se moramo pobijati, če ne, si kratko pomagajo: postavijo te k vr-o: in te brez očitkov vesti ustre-le. S konjem tega ne narede, In zakaj? Zato, ker je brez razuma. Ta izgovor imajo, zverine. Kakor bi imel človek razum zato, da bi se dal pobiti." Adam Hlavaj je povedal to v -nem dušku in izlil iz sebe te besede, posvečene s krvjo in trpljenjem. Bile so preproste, toda povedane s tako prepričevalno silo, ,da so zgrabile navzoče prav do srca. Kramar in Ilčička! sta kar rastla ob njih. Samo Korenka se je ugnezdila na klopi in rekla z bojazljivim glasom: "Kaj pa moremo storiti, ko . . .?" "Znebiti se pijavk! Podaviti ih!" je bruhal Hlavaj iz sebe težke stavke. "Da, toda . . . zakon!" "Zakon smo mi!" je rekel. Niso bilo to izmišljene, prazne besede, ki bi vzniknile iz modrovanja ali ki bi se bile porodile iz kake trenotne razburjenosti. Ne. To so bile že besede, skovane iz mesa in krvi, ki so imele mišice, živce in sto drznih rok, neizprosnih kakor klešče. Zakoni so bili le mehurji; življenje pa milijoni kmetov, ki so se plodili tja v en dan, s trdoživostjo poljskih miši, in niso poznali zakonov. življenje s svojo napeto cbnavljajočo silo jih je trgalo na koščke, prodiralo skoznje neovirano, smelo in jih nosilo iz stoletja v stoletje na svojem silnem brbtu. 'Podlišiti pijavke' ni bil morda kak nepremišljen 'izrek posameznika; bila je to prirojena, elementarna težnja organi-čne celote, da se oprosti kuge in zla, ki sta razkrajala njen razvoj. Bila je to težnja po očiščenju, po odstranitvi trotov iz svoje srede, ki so se redili od dela njihovih rok in bogateli na njihov račun. V sobi je s plapolajočo, težko svetlobo gorela trska; pri njej so dobile te besede poseben zvok. Pri njej so obrazi odrevenelLin dobili pobožen izraz: zdelo se je, da stoje v kotih, preplavljenih s temo, nepregledne vrste, velike množice enako preprostih, k zemlji tlačenih in na prevejan način izkoriščanih ljudi. Vse so jim vzeli, počenši od živine pa prav do življenj; dajali pa jim niso nič, razen kopic praznih besed, fraz o ljubezni, o požrtvovalnosti, o junaštvu in podobnem. Krmili so jih z njimi kakor gosi, toda ljudje so jih bili že siti in so jih imeli do grla dosti. Silili so jih toliko, da se jim je že obračalo. Adam Hlavaj pa je stal pred njimi kakor tisti/ki prvi vtakne prst v usta, da bi si pomagal. .. Kramar se je razvnel in Ilčička je hvaležno gledala nanj. Samozavest in odločnost sta delovali na mehke, ukloni ji ve ljudi kakor pomladansko solnce. "Samo da bi bilo kaj moških," je vzdihnil Kramar, "kajti brez moških ni mogoče nič začeti." "Bodo," je rekel Hlavaj z nezlomljivo vero v glasu. "Tega pekla tam bo kaj kmalu konec," je dodal misleč na vojsko. (Dalje prihodnjič) "Privoščite si, kar je najbolšje IZREDNA PONUDBA Pet funtov "BURLEY BEST"' tobaka $1.00 Kentucky Burley naravni listnati kadilni tobak. Za pipe, cigarete ali žvečenje. ^Najboljše od najfinejšega. Izdaten in mil. Brez vsakih kemikalij ali drugih pona-redb. Nikakih lepih zavojev, nikakih okraskov, marveč samo kakovost, in te v obilni meri. Iz pet funtov se dobi 50 velikih obrokov za pušiti ali 40 grižljajev žvečenja. Od izdelovalca konsumentu. Pošljite nam $1.00 in mi vam bomo točno poslali zavoj 5 funtov "Burley Best Tobacco." Independent Tobacco Growers Association 207-208 McCLURE BLDG., Frankfort, Kentucky DOBER PREMOG! Točna postrežba The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. HEnderson 5798 Zastopnika: IGNAC ZIVODER 1168 "Norwood Rd. JOHN CENTA 1175 Addison Rd. $ © ® Frank V. Opaskar ODVETNIK 516 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64tli St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W BRUSS RADIO SERVICE 6026 ST. CLAIR AVENUE 'ENdicott 4324 Kadar vaš radio ne dela dobro, pokličite nas, da vam povemo, kaJ je narobe. Točna in zanesljiva P°* strežba. ___ Mi vzamemo vašo Savings and Loan knjigo v plačilo za pohištvo, prepr0' ge, peči, modroce, električne čistilce in ledenice. J. PERUŠEK 15815 Corsica Ave. 3 ceste južno od Euclid Beach, iz vzhodne 156. ceste. Telefon: KEnmore 4237 John L. Miheltch NAZNANJA, DA JE PRESELIL SVOJ URAD IZ 902 ENGINEERS BLDG. NA 702 Engineers Bldg. Telefon: CHerry 7106 Večerne ure v S. N. Domu, 6419 St. Clair ali na domu: 1200 Addison Rd. Ave.