LETO L ŠTEV. 6 loper, peteh 8. fetarfa 1052 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN JANKO UŠKA: Pesnik ljubezni in svobodoljubja Ko je neki tržaški kulturni delavec potoval na pogreb Pre-žihovega Voranca, ga niso pustili čez mejo. Našim obmejnim xorganom« nikakor ni mogel dopovedati, da potuje vendar na pogreb velikega pisatelja in da ne bi bilo prav, če tržaški Slovenci ne bi bili zastopani. Čuvarji meje pa se niso dali pregovoriti. Iskreno so vztrajali, da še nikoli niso čuli o pisatelju Vorancu. Tržačan je poskusil s poslednjim »dokazom«: V orane da je pravzaprav kakor Prešeren. In kar je bilo prej nemo, goče, je postalo ta hip samoumevno. Tržačan je lahko takoj odpotoval v Ljubljano. Nekoč, ko je še živel, seveda Prešeren še ni bil tako »veljaven«. Do nedavnega so ga proslavljali samo po šolah in med izobraženci; odkar pa je dan Prešernove smrti Slovenski narodnoosvobodilni svet proglasil 1945. leta še med vojno, za kulturni praznik slovenskega naroda, postaja Prešeren iz leta v leto vse bolj duhovna last vsega slovenskega naroda. Delavci in kmetje do poslednjega gorskega naselja spoznavajo na številnih proslavah in prireditvah čedalje bolj svojega pesnika. Prešeren je postal v osvobodilni vojni bolj kakor kdajkoli prej naš vodnik, vodnik vsega naroda, kakor je bil dotlej v oporo najboljšim sinovom vseh naprednih slovenskih rodov od Trdine do Levstika dalje. Ta slava in velika zasluga pa ni pripadla Prešernu samo zato, ker je naš največji pesnik, pripadla mu je zato, ker je globoko veroval v prihodnost našega naroda v času, ko še skoraj nihče ni veroval vanjo. Ko je Prešeren pred več kakor sto leti živel v takrat mali Ljubljani in zadnja leta v še manjšem Kranju, je bil nepriznan, na slabem glasu in upravičeno osumljen svobodomiselnosti, svobodoljubja, osumljen za frajgasta. Frajgastovstvo pa je bilo v tistih črnožoltih časih predmarčne diktature, ki so jo blagoslavljali katoliški cerkveni dostojanstveniki, velik greh, pravzaprav naglavni greh. Prešeren in njegovi prijatelji so bili osamljeni. Po prezgodnji smrti Matije Copa (1S35), Emila Korytka (ki je bil v Ljubljani interniran zaradi revolucionarnega delovanja proti ruski carski diktaturi, umrl 1839) in Andreja Smoleta (1840) pa je Prešeren s svojim plemenitim naprednim gledanjem ostal na Slovenskem skoraj sam. In vendar je znal svojo globoko otožnost, ko je ob smrti prijateljev že bolj živo občutil zaostalo, zaničevano in neprebujeno domovino, vselej moško uravnovesiti: Ena se (tebi je želja spolnila, v zemlji -domači da truplo leži. V zemlji slovenski . . . Tako se xx>slavlja Prešeren od »bratca Andreja«, osamljen sredi trgovcev in tujih ali potujčenih, cesarju vdanih klečeplaznih birokratov in birokratičev takratne kramarske in uradniške malomeščanske Ljubljane, osamljen med Kranjci, ki jih v »Elegiji svojim rojakom« takole opeva: Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led! Prešeren pa je še na talco bridko osamljenost našel spud-budne odgovore: Tiho pesem! — bolečine ne razglašaj naših ran, če nečast te naša gine, domu, Kranjc moj, zvest ostem! končuje »Elegijo svojim rojakom«, a nič manj vedri niso tudi poslovilni verzi Andreju Smoletu. Niti zapostavljanje glede službe, glede družbenega ugleda in prav zato neizpolnjena velika■ ljubezen do Julije, ki mu je vzbudila največ pesmi, med njimi tudi »Sonetni venec«., nič ni zlomilo veličine duha pesnika, ki si je bil v obupu sicer skušal vzeti življenje, a je ostal v pesmi vselej uravnotežen, glasnik lepših dni svojega naroda in vsega človeštva. Jasen in lazumski je ostal tudi v časih najglobljega obupa, ki ga je pesniško bogato izoblikoval v »Krstu pri Savici«, v elegični pripovedni pesnitvi v »mili pesmi«, kakor imenuje v posvetil-nem sonetu, naslovljenem na Matija Copa, v sonetu, ki mikavno izzveni v tercino: Dan jasni, dan oblačni v noči mine, srce veselo, in bolno, trpeče upokojle bodo groba globočine. Prešeren ni omahnil v vero, v neznano, v »Krstu« se ni rpokoril, kakor trdijo nekateri, saj je že sam češkega pesnika in prijatelja Celakovskega 1836. 1. v pismu prosil, naj pesnitev presoja kot »umetniško nalogo«, s katero si je sicer skušal pridobiti naklonjenost duhovščine, ki je bila tokrat ž njim zadovoljna, toda ljubše bi mu bilo, če bi njegove pesmi kupovali, kakor hvalili. * Prešeren je trdno veroval v prihodnost Slovencev: Vremena bodo Kranjčani se zjasnile, jim milši zvezde kakor zdej sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasiile. Dočakal je še uspeh svojega stališča in dela, saj so se Slovenci kljub omahovanju »ilircev« med hrvatstvom in slovenstvom vendarle kmalu začeli združevati v narod. Leta 1848. je postala njegova želja: De bi nam srca vnel za čast dežele, meld nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenšine cele! politični poskus, ki se je 1918. leta uresničil delno, 9. maja 1945. leta pa skoraj v celoti, koliqor tega spet niso preprečile tuje osvajalne sile. Skupaj z največjimi duhovi svoje dobe je pozdravljal bratstvo med narodi in zapel tej plemeniti misli na čast visoko pesem svobode »Zdravljico«, ki bi dandajies lahko postala kakor še nikoli poprej pesem vseh ljudstev sveta, ki jih nazadnjaške sile nasilja in pohlepa slepijo in zapletajo v vojne, pa čeprav si ljudje in narodi ne želijo nič bolj kakor miru. Odkod Prešernu tolika moč v časih, ko je pel v gluho noč, ko je bil glasnik brezimnega, zaničevanega in za-sramovanega ljudstva, ki se še ni zavedalo svoje narodne skupnosti, ko je bil glasnik revnega kmečkega ljudstva »brez zgodovine«, kakor so takrat tako radi poudarjali, ker so šteli za zgodoinno predvsem zgodovino mogotcev, ko je bil pesnik ljudstva »hlapcev in dekel«, ko so mu skoraj vsi omikanci z vsemogočno duhovščino na čelu nasprotovali, da so cenzorji označevali nam zdaj vsem drage in sirom sveta poznane pesmi še s psovkami? Od kod srčnost in zdravje Prešernovih pesmi? — Samo iz zdravja in moči Prešernove nature, oplemenitene s sadovi evropskih Konec na 8. strani S TRŽAŠKLGA Vesti iz Trsta Na sindikalnem polju je ostalo Se vedno nerešeno vprašanje delavk tobačne tovarne v Trstu, ki je bila zaprla 21. januarja zaradi množičnih zastrupitev delavk. Consko predsedinlštvo je pred dnevi izdalo nalog, da se tobačna tovarna lahko ponovno odpre, Nalog so izdali na podlagi poročila preiskovalne komisije, ki nI skoraj po dveh tednih raziskovanja ugotovila v tovarni nobenih vzrokov, ki bi povzročili zastrupitev okrog 170 delavk. Za sedaj se je komisija omejila na priporočilo, da odstranijo iz tovarne zadnjo količino tobaka, preden ponovno pričnejo z delom. Poleg tega je komisija predlagala odpust z dela vseli mladoletnih delavk pod pretvezo, da ne zmorejo prenapornega dela v tovarni. Tej odločbi so se delavke uprle. V zadnjih dneh pa je nastalo še vprašanje izplačila izgubljenih delovnih dni. Delavke so postavile u-ppavičeno zahtevo, da Jim morajo izplačati delodajalci vse delovne dneve, 'kj so jih izgubile zaradi ukinitve dela v tovarni. Delodajalci so ponudili delavkam 7.500 lir posojila, ki naj bi jih vračale po 500 lir tedensko. Toda delavke so to ponudbo odklonile, ker so prepričane v upravičenost svoje zahteve. Ce jim ne bodo izplačali izgubi j, enih delovnih dni, ■bodo delavke tobačne tovarne zelo verjetno napovedale stavko. * * * Posebna zanimivost za Trst je bil prihod znanega belgijskega raziskovalca morskih globin prof. Piccarda. Kakor poročajo tržaški listi, namerava Piccar-d naročiti v Trstu, pri Združenih jadranskih ladjedelnicah posebno potapljaško napravo za raziskovanje morskih globin. Pravijo, da je imel Plccard že stike s predstavniki Zavezniške voj.aške uprave 'in s predstavniki Združenih jadranskih ladjedelnic. Gradnjo nove potapljaške naprave naj ibi vodil njegvv sin. ki ga spremlja na tej poti. * * * V preteklem letu je pomorski in železniški promet skozi Trst dosegel 6,500.000 ton blaga. To predstavlja za tržaško pristanišče rekord v blagovnem prometu. * * * V preteklem tednu je tržaško sodišče obsodilo znanega kominformistič-nega pretepača iz miljskih -hribov, Petra Viola, ker je v mesecu juniju 1950 skupno s svojimi pajdaši napadel in telesno poškodoval tovariša Lazarja Veljaka. Peter Viola je predsednik kominformističnega »kulturnega« krožka pni .Sv. Barbari. V tem krožku posluje tudi gostilna. Tovariš Veljak se je ustavil v gostilni, da bi popil kozarec vina. Viola ga je začel zmerjati in končno ga je s skupino drugih pretepačev močno pretepel in mu zlomil tri rebra, Sodišče je Violo obsodilo na 4 mesece zapora, plačilo sodnih stroškov in na izplačilo 50.000 lir tožitelju zaradi poškodb. Istočasno j,e ugotovilo, da je bil predsednik knožka, kjer 'komin-iormiisti gojijo svojo »kulturo«, že dvakrat obsojen zaradi tatvine. IZ SLOVENSKE BENEČIJE Krmin — Italijanske oblasti so že pred tremi tednij zaprle tukajšno slovensko šolo. Zato so naši otroci ostali brez pouka. Italijanske šolske oblasti pravijo, naj naši otroci hodijo v slovensko šolo v Plešivo, ki je odda- njiiii4i4iiiTifiiMMTiiiinM(Tiiiiiiiiiitriii]iiiiiii]iiiitEtiiijiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiMf][[ii(iiii[isiii(ii[iiiiiiiitiiiiiif[[[iiLiiiitELixiii[i[ïiiritit(iiiiiiicrciiTt{[ îitti t [(iiiiiiiiiifiiiiitriiiifti u_> mm -= IZ SLOVENSKE ISTRE =- Velika udeležba na predvolilnih sestankih SIÄU Na Koprskem se že dva tedna pripravljajo na letne občne zbore' SIAU. Na pripravljalnih sestankih se pogovarjajo člani SIAU o penečih vprašanjih, predvsem gospodarskih. Delovni ljudje se mnogo bolj zanimajo za ipoživitev dela v okviru frontne organizacije in dlskutirajo o naših inovlh .gospodarskih ukrepih. V Sečovljah je bilo na predvolilnem sestanku 110 članov SIAU, v Parecagu 80, prav tako je bila velika udeležba na Krogu, v Krkavčah, Cen-turju, Babičih, Krmcih, Beržanih, Burjih, na Vršiču, v Šmarjah. Gažo-nu, Pomjanu in v drugih krajih, Poudariti pa je treba da je v nekate- rih krajih zaradi malomarnosti Iront-nih odborov udeležba mnogo manjša. V Dekanih in Pobegih se za priprave na občne zbore sploh ne zmenijo. Zborovanja so sicer sklicali, zanadl malomarnega dela odborov SIAU pa so odpadla. V nedeljo so imeli občne zbore v Montinjanu, na Baredih. v prvi osnovni organizaciji v Izoli, Borštu in Glernu, medtem ko so jih v Babičih in na Maliji preklicali zaradi nepripravljenosti. V Borštu je bilo na občnem zboru 151 članov SIAU. Izvolili so si tudi nov odbor. Prav tako so uspešno izvedli občne zbore in volitve v Gleimi, na Baredih, Montinjanu .¡n Izoli. Violinist Igor Ozira v Kopru Kot precejšen kulturni dogodek moramo zabeležiti gostovanje mladega slovenskega violinista Igorja Ozima v našem okrožju. Dne 4. t. m. je pred izbrano publiko koncertiral v študiju Radia jugoslovanske cone Trsta. To je ibll eden zadnjih koncertov mladega umetnika pred njegovim odhodom ina turnejo po Veliki Britaniji. O Igorju Ozimu so naši časopisi že precej pisali; omejili se bomo na kratek opis njegove umetniške poti. Violino je začel igrati, ko mu je bilo pet let. Več kot deset let se je razvijal pod strokovnim vodstvom violinista Leona Pfeiferja na ljubljanskem konzervatoriju. Na njegov talent so kmalu postali pozorni vsi predstavniki našega glasbenega življenja. Naključje je hotelo, da ga je na neki interni prireditvi pred dvema letoma poslušal slavni angleški pianist Kendal Taylor. Takoj mu je Izposloval štipendijo British Conscila v Zagrebu in mu omogočil vstop v najvišji angleški glasbeni zavod Royal College of Music v Londonu. Tu je pod najugodnejšimi pogoji študiral pri svetovno znanem violinskem pedagogu Maxu Rostalu. Rezultati so se kmalu pokazati po eno ¡n polletnem študiju je diplomiral in prt zaključnem izpitu dosegel izreden uspeh. Od 300 možnih toök jih je dosegel 292, kar je edinstven primer v zgodovini te šole. Mednarodni ugled pa si je 20-letni violinist pridobil na tradicionalnem tekmovanju violinistov za Fleschovo zlato kolajno, kjer je v hudi konkurenci do- segel prvo mesto. Ta ,uspeh mu je odprl pot na svetovne koncertne odre. Takoj po tekmovanju je podpisal an-g.ažmaje za pet koncertov z najboljšimi britanskimi orkestri. Te dni bo odignral še nekaj koncertov v Ljubljani in Mariboru, nato pa bo odšel v tujino novim uspehom in tudi novemu delu naproti. TciiiMiiiTiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitDiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiii uiimiiiiiiiif utiiiiiiiitriiiiiTTiiiiiiiiTtEiii]] ■ .............................................................................................................................. ljeno od Krmiina okrog 5 tan. Ml pa odgovarjamo, da naših otrok ie bomo pošiljali tako daleč v šolo, kep imamo pravico do slovenske šole v Krmlnu, ki smo jo ustanovili že pred 50 leti. Prav te dni je bila delegacija zavednih slovienskih staršev na županstvu in zahtevala, da se slovon-sa šola v Krminu ponovno odpre. Starši so Izjavili, da ne bodo klonili pod pritiskom šovinističnih oblasti, ki hočejo, da bi slovenske otrOke prepisati v italijansko šolo. Skoraj v Istih dneh je bila pni županu tudi delegacija kominfonmistov, ki so predlagali ustanovitev nekega slovenskega tečaja v Krminu. Obenem so predlagali, naj se v slovenski šoli v Ple-šivem, kjer živijo sami Slovenci, u-vede dvojezični pouk. Kakor vidimo, kominformlsti prav nič ne zaostajajo za italijanskimi šovinisti. Predlog o slovenskem tečaju v Krminu in dvojezičnem pouku v Plešivem naj bi predstavljal prvi korak za ukinitev slovenskega pouka tudi v slovenski vasici Plešivo. To si seveda italijanske oblasti želijo. Resolucija okrožnega sindikalnega sveta Na svojem nedavnem plenumu je Okrožni svet Enotnih razrednih sindikatov Istrskega okrožja izdal resolucijo, kjep so zajete naloge sindikalnih organizacij. V resoluciji je med drugim rečeno, da je treba razvijati nove oblike dela za ideološko in politično vzgojo delavstva, ki bo tako lahko bolje upravljalo svoja podjetja. Resolucija imai sedem točk, v k^t.e.rih 1° m°id drugim poudarjena važnost dviganja proizvodnje, povezanost Istrskega okrožja z Jugoslavijo, demokratičnost pri upravljanju gospodarstva in oblasti ter potreba aktivizacije ljudske inšpekcije. * Pred občnimi zbori kmečkih delovnih zadrug. Te dni se v kmečkih delovnih zadrugah pripravljajo na letne občne zbore. Zadružniki bodo pretresali razna vprašanja, predvsem glede povečanja kmetijske proizvodnje. Splošen uspeh KDZ v 1, 1951 na Koprskem ni bil slab. Zadružniki so marsikje izboljšali proizvodnjo, tako količinsko kakor tudi kakovostno, Povprečen hektarski donos je bil 20 stolov, kar je veliko več od donosa privatnikov. Zadružni sektor je pro-dirl na trg zlasti z zelenjavo in sadjem. Koper — Veleblagovnica OMNI A v Kopru prevzema vse poslovanje podjetja Cement in bo v bodoče dobavljala razen blaga za široko potrošnjo tudj reprodukcijski in investicijski ma+erial za potrebe maloprodajne mreže Istrskega okrožja, Prihodnji tenden bo odprla OMNIA v Kopru trgovino z železnino na drobno. Trgovina bo nameščena v prostorih bivše poslovalnice za manufakturo »E-gi-da« v Callegaria. OMNIA bo odprla tudi trgovino s pohištvom 'in preprogami. * ■PORTOROŽ. — 28 junija so organi NZ aretirali nekega Vesnaverja, šoferja iz Portoroža. Ugotovili so. da je Vesnaver prenašal iz FLRJ v našo cono in v Trst nedovoljene vsote denarja, Skupaj nad 100.000 din. Hkrati so ugotovili, da je Vesnaver prodal don Malusiju v Pipanu avtomobil v znesku 200.000 lir, čeprav je Bila pogodbena vsota Ie 90000 din. Zadružniki pri Sv. Antonu so imeli v soboto letni občni zbor kmetijske zadruge. Razpravljali so predvsem o vinogradu, ki ga nameravajo zasaditi na S ha bivšega občinskega zemljišča. Sklenili so tudi, da bodo čimprej dogradili in opremili zadružni dom. Kmetijska zadruga je imela lani 300.000 din čistega dobička, od tega bodo 105.000 din porabili za dela pri zadružnem domu. S POSTOJNSKEGA Polletni uspeh na šolah postojnskega okraja Na konferenci prosvetnih delavcev, ki je bila v Postojni ob zaključku prvega polletja so razpravljali o uspehih in neuspehih na šo-lah tega okraja. Na osnovnih šolah je od 2.810 učencev izdelalo 2.107 ali 75%, padlo pa 703 ali 25 %. V.zro.k teh neuspehov je predvsem v tem, da se starši premalo zanimajo za napredek otrok, delno pa tudi v po. manjkanju učnih knjig. Seveda se mora upoštevati, da je uveden tudi na osnovnih šolah stroži kriterij o-ee.njeva.nja, kajti učenci morajo zapustiti osnovno šolo z solidnim znanjem. Potrebno je tudi povečati število skupnih sestankov staršev in učiteljev. Na vseh gimnazijah postojnskega okraja so se uspehi glede na prvo rrdrvalno konferenco izboljšali. Vseh dijakov je bilo ob polletju na nižjih gimnazijah 903 na višji gim. naziji v Postojni pa 256. Na nižjih gimnazijah je izdelalo 47,5 % na višji gimnaziji pa 51 %. Da z uspehi še vedno ne moremo hiti zadovoljni je vzrok predvsem v tem, da še vedno primanjkuje učnih moči in učbenikov in da se starši še vedno premalo zanimajo za učenje di. jakov in jih uporabljajo za težka dela. Poleg teh objektivnih razlogov pa moramo navesti tudi subjektivne, ki so v tem, da profesorji niso v celoti kos svojim nalogam kot predavatelji, pedagogi in psihologi in da so premalo povezani s starši, mladinsko organizacijo in ljudsko oblastjo. Ob zaključku kon. ference so sprejeli konkretne sklepe, ki bodo nedvomno pripomogli, da bodo učni uspehi ob koncu leta boljši kakor v prvem polletju, Pogled na Izolo, prijazno istrsko obmorsko mestece, ki je znano zlasti po svoji industriji konzerviranja rib POSTOJNA. — V Postojni so ustanovili sekcijo društva za raziskovanje jam na Krasu, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Ustanovni občni zbor je bil v muzeju v Postojni. Udeležili so se ga tudi zastopniki iz Ljubljane. Odbor, ki mu načeluje France I-Iabe. je sestavil in sprejel delovni načrt Razveseljivo je tudi dejstvo, da sodeluje v sekciji več mladincev, * SLAVINA, — Kulturno prosvetno življenje v Slavini se še dokaj dobro razvija. Posebno aktiven je pevski zbor, ki se pridno pripravlja za koncert. Izobraževalni tečaj posečajo prebivalci trikrat tedensko. V kratkem bo občni zbor tamkajšnjega KUD, na katerem bodo predvsem razpravljali o poživitvi dela v društvu. Stari trg — Pionirska organizacija na višji gimnaziji šteje 272 dijakov, ki so vključeni v razne krožke. Zlasti sta aktivna literarni in telovadni krožek. Pionirji so opravili letos nad 600 prostovoljnih delovnih ur pri kmetijski zadrugi, kjer so pomagali pri pospravljanju poljedelskih pridelkov. Da so pionirji aktivni na raznih področjih, je zasluga Pionirskega sveta, loi šteje 20 članov iz vrst staršev in zastopnikov množičnih organizacij. S KRASA Z zasedanja 0L0 Sežana Koncem januarja je imel OLO Sežana svoje prvo letošnje zasedanje, Odborniki so poleg letnega poročila IO obravnavali tudi v.psto gospodarskih vprašanj. Lani. so lokalna podjetja izpolnila plan 76% (zaradi pomanjkanja surovin) in s tem presegla plan za leto 1950 za 31%. Velike uspehe so dosegli pri elektrifikaciji podeželja, saj so napeljali 17,2 'kan daljnovoda visoke napetosti in 25,2 km nizke napetosti. Za obnovo podeželja so porabili 5 in pol milijona dinarjev. Okrajno gradbeno podjetje je zgradilo v surovem stanju novo tovarno pletenin s kapaciteto do 600 delavcev, dva transformatorja, dokončalo graditev okrajne mlekarne in začelo graditi šolo v Krvavem potoku. Posebno pereče je vprašanje vode v Sežani In bo letos potrebno resno začeti z deli za nov vodovod. OLO je z lastnimi deviznimi sredstvi nabavil večje število poljedelskih strojev, za dvig živinoreje pa so postavili 19 novih plemenilnih postaj. Tudi v gozdarstvu so zabeležili znatne uspehe, saj so pogozdili 258 ha zemljišča. Proračun OLO v dohodkih je bil dosežen za 130%, v izdatkih pa 97%, proračun KLO pa v dohodkih za 107% in v izdatkih za 95%. 3. V. SENOŽEČE. — Na cesti Postojna— Senožeče se je ponesrečil Franc Anton čič iz Dolenje vasi. traktorist. KDZ »Gaber.k«. Ob padou si je zlomil nogo in umrl za posledicami zastrupitve, — Med prebivalstvom je bil zelo priljubljen kot pošten in vesten delavec in požrtvovalen član tukajšnjega gasilskega društva. * KOPRIVA NA KRASU. — V torek je bilo v okviru Ljudske univerze predavanje »Živalski in rastlinski zajedale!«, kj je vzbudilo med prebivalstvom precejšnje zanimanje. S TOLMINSKEGA KANAL OB SOCI. — Prosvetno društvo »Soča« bo imelo letos nedvomno več možnosti za svoj razvoj. S pomočjo raznih podjetij in množičnih organizacij so namreč obnovili veliko dvorano za prireditve in .postavili nov oder. Člani dpamatske sekcije se pridno pripravljajo za uprizoritev igre »Vozel« in »Prisega o polnoči« ter mladinske igre »Bajka o slavcu«. Trgovina v Kanalu ne gre v korak s časom, kajti cene so še vedno iste (zlasti za tekstilno blago), čeprav so jih povsod drugod že prilagodili novemu gospodarskemu sistemu. Posledica tega je, da prebivalci Kanala hodijo kupovat raizno blago v Solkan, kar se jim kljub visoki voznini ie vedno izplača. * Sv. Lucija ob Soči — Gasilski dom, ki so ga začeli graditi na iniciativo Državnega zavarovalnega zavoda, je sedaj dograjen v surovem stanju. Pri delu je pomagalo vse prebivalstvo. Vaščani upajo, da bo do konca leta dokončno urejen ¡n opremljen. IZ IDRIJE Okrajna ljudska knjižnica v Idriji se lepo razvija. — že od osvoboditve dalje se borijo za ustanovitev okrajne ljudske knjižnice. Lani septembra se je končno le izpolnila želja vsega prebivalstva. Številna podjetja in ustanove, .kakor tudi orivatnlloji, so odstopili svoje knjige novi knjižnici, tako da šteje danes že blizu 7000 leposlovnih, poljudnoznanstvenih in političnih knjig ter raznovrstne pevije in časopise. Tudi število članov se je dvignilo na 500. To število pa se bo nedvomno • dvignilo, saj ima knjižnica lapo urejen prostor, kjer lahko delovni ljudje v prostem času mirno i» zbrano prebirajo razne knjige in revije. L. Z GORIŠKEGA ŠEMPETER PRI GORICI. — V- četrtek je bil letni občni zbor tukajšnje kmetijske zadruge, na katerem so pregledali lanskoletno delo, razrešili stari ¡n izvolili nov odbor ter sprejeli obveznosti -jn plan za bodoče delo. * SOLKAN, — V nedeljo je gostovalo v Solkanu prosvetno društvo »Soča« iz Kanala z dramo »Učiteljica Niko-demijeva«, Gledalci so z odobravanjem sprejeli dobro igro Kanalčanor. s i o v I N s « 11 m Za širšo demokracijo v upravljanju gospodarskih podjetij Na podlagi izkušenj dosedanjega dela delavskih svetov in upravnih odborov podjetij je zvezna vlada FLRJ i> soglasju s centralnim odborom Zveze sindikaiov Jugoslavije izdala nova nav:odila za volitve . delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij. V novem navodilu prihaja vidno do izraza težnja, da družbene proizvodnje v celoti upravljajo neposredni proizvajalci. Novo navodilo za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij se v nekaterih temeljnih določilih znatno razlikuje od dosedanjih predpisov. Volja neposrednih proizvajalcev ' prihaja čimbolj do veljave. Naj navedemo nekatere novosti, ki razširjajo demokratičnost pri izvajanju, volitev. Do sedaj so izvolili za člane delavskega sveta tiste kandidate, katerih kandidatna lista je dobila največ glasov. Po novem sistemu pa izvolijo o«e, ki so osebno dobili največ glasov, ne glede na kandidatno listo. Na ta način izbirajo neposredni proizvajalci med osebami kandidate in glasujejo za tiste, ki to najbolj zaslužijo. Volitve v delavske svete in upravne odbore podjetij so v začetku vsakega leta. Opravljene morajo biti najkasneje do konca marca. Razpisuje jih delavski svet SQ.m. Prvo zasedanje novo izvoljenega delavskega sveta sklicuje predsednik prejšnjega delavskega sveta. Tudi volilne komisije ne odreja več sindikalna organizacija, ampak delavski svet podjetja. Ena oseba lahko kandidira le na eni kandidatni listi. Za člana delavskega sveta ne more kandidirati direktor podjetja. S tem se ščiti načelo, da mora bili delavski svet podjetja odraz predvsem neposrednih proizvajalcev samih. Direktor pride po svoji dolžnosti v upravni odbor podjetja. Novi delavski svet prevzema vodstvo podjetja na podlagi posebne primopredaje, pri kateri je treba predložiti poročilo o gospodarsko-finančnem položaju podjetja. Stari upravni odbor dobi razrešnico, ko novi delavski svet primopredajo potrdi in je pristojni finančni organ soglasen glede zaključnega računa. V podjetjih, ki imajo manj kot -30 delavcev in uslužbencev, se ne izvajajo volitve v delavske svete. V teh tvorijo vsi člani delovnega kolektiva, ki imajo volilno pravico, delavski svet podjetja. Iz vrst članov delavskega sveta se voli upravni odbor podjetja. Vsak član delavskega sveta lahko predlaga ves upravni odbor. Najmanj 75%' kandidatov ža člane upravnega odbora ter za namestnike mora bili iz vrst delavcev, ki delajo neposredno v proizvodnji. V podjetjih, kjer ni temeljna dejavnost proizvajalna, transportna in podobno, marveč komercialna, založniška itd., štejemo za delavce one osebe, ki delajo neposredno v osnovni gospodarski dejavnosti podjetja. V novi upravni odbor izvolijo največ 75% članov prejšnjega upravnega odbora. Nihče ne more bili član upravnega odbora več kot dve leti zaporedoma. Predsednik delavskega sveta ne more biti kandidat za člana upravnega odbora. Če pri ugotavljanju volilnih rezultatov ugotovijo: da bi moralo priti v novi upravni odbor več kot 25% prejšnjega odbora, so izvoljeni samo tisti, ki so dobili največ glasov. Ce sta dva kandidata dobila enako glasov, se za njiju volitve ponovijo. Novi upravni odbor mora od prejšnjega prevzeti upravo podjetja najkasneje v 15 dneh po končanih volitvah. V navzočnosti direktorja predloži predsednik prejšnjega upravnega odbora novemu upravnemu odboru poročilo o dotedanjem delu podjetja, zlasti o materialnem in finančnem stanju podjetja, o osnovnih in obratnih sredstvih podjetja in o odstotku izpolnitve plana v denarnih in materialnih pokazateljih. Obenem mora predsednik prejšnjega upravnega odbora razložiti novemu upravnemu odboru težave in uspehe pri dotedanjem upravljanju podjetjai To je glavna vsebina primopredaje. 1/ A CJ (— . - , ■ - ... jrjaaj Takorekoč na dlani sem imel Idrijo. Štiri leta sem bil skupaj z IdpijcI tam daleč v Bosni. Pred fašisti so zbežali z rodne grude in tisočero zanimivosti so mi. vedeli povedati o svojem .rojstnem kraju. Skupaj z mladimi idrijskimi, fanti sem partizani! po bosanskih planinah in skupaj z njimi tudi jaz sanjanji o tem, kako bomo v svobodni Idriji ob ko- s koksom. 1,600 ton ga pokurijo na leto. Nad 22 milijonov dinarjev jih stane koks. Generatorje pa" bodo kurili z lignitom. Nad 10 .milijonov dinarjev bo ostalo Idniji, ostalo bo v Jugoslaviji, saj ne bo treba koksa uvažat; iz lujine, Separacija, novai seveda, bo »ujela« že ostale 3 % živega srebra, v njej bodo montirali nove naprave. Z nji- Idrijski rudar zarcu vina peli slovenske pesmi in obujati spomine na težite, toda slavne dni. In ta čas je prišel. Kakor sem že rekel, Idrijo sem imel takorekoč pred seboj. Toda, kadarkoli pridem tja v to ozko dolino ob Idrijci, najdem v njej vedno kaj novega, Za nadarjenega slikarja bi bila ta slikovita pokrajina kaj. hvaležno področje dela. Po ozki dolini teče Idrijca, obkrožena' s planinami. Vsaka hiša v mestecu ima nekaj svojskega. Tudi pisatelj bi našel v tem tradicionalnem rudanskem mestecu podobe rudarjev, kakršnih bi našel na naši slovenski zemlji le malokje. Skoraj pol stoletja že iz roda v rod podaja oče. sinu v roko rudarsko svetilko in zato se dogodi, da ded, cče in vnuk skupaj kopljejo globoko pod zemljo ž(vosrebrno rudo. Zapisal bi lahko o trdem življenju in veliki domovinski ljubezni prebivalcev Idrijske doline. Slovenske pesmi in značilne idrijske govorice tudi tu ni poteptal fašistični škorenj. Ostala je takšna, kakršno so sinovom izročili njihovi dedje. Zvesti izročilu svojih pradedov in klicu domovine so Idrijci zagrabili puške kakor ljudje v naših pokrajinah in si z njo zapisali svojo bodečo zgodovino. Tu-, di o tem. bi pisatelj lahko napisal svetle strani v romanu. Nič manj kakor za ta dva pa bi bilo tudi dela za zgodovinarja, saj je to rudnik z desetletji starimi napravami, Mestece s skoraj pol stoletja starimi hišami in listinami, ki pričajo o preteklosti idrijskega rudnika in njegovih rudarjev. V ozračju nad Idrijo veje duh po stoletjih, duh po muzejskih listinah, strojih In napravah. Vendar veje med tem.; starimi napravami in zgpadbami tudi vonj sedanjosti. Iz Antonovega rova še vedno prihajajo rudarji kako:' pred 450 leti. Toda ti rudarji imajo danes lepšo bodočnost pred seboj, saj so si jo ustvarili sami, Cez dve, tri leta bo Idrija dokaj spremenjena. Velike načrte Imajo rudarji in topilci živega srebna pred seboj. Prestaviti mislijo separacijo, ki stoji sredi mesta, tja gori nad Topilnico, Ne samo zaradi lepšega izgleda mesta, marveč predvsem zato, 'da bodo izboljšali pridobivanje živega srebra. Takole so računali strokovnjaki v idrijskem rudniku že nekaj let sem. V rovih imamo večji del siromašno rudo, tako imenujejo rudo, ki ima le majhen odstotek živega srebra v sebi. Ce hočemo iz Le iztisnili vsako najmanjšo kapljico živega srebra, moramo .rudniške in topilni-ške naprave modernizirati. Načrte že uresničujejo. V topilnicah imajo Jaškove in Spi-reikove peči že dolgo delovno dobo za seboj. Do nedavna so obe vrsti peči še kurili z drvmi, Pred tremi leti pa so postavili prvi plinski generator. Lani je začel obratovati drugI, letos jeseni pa bo dajal tretji generator plin za Jaškove peči. Odkar kurijo s plinom Spirekove peči, so že »ujeli« 5 % živega srebra. Ko bodo kurili tudi Jaškove peči s plinom, •bodo ujeli še 2 %. Jaškovke kupijo •mi bodo lahko ločili od grobe in drobne rude tudi prah in prav v tem prahu je skrito precej živega srebra. Prah morajo dalj časa »kuhati«. Ko pa ga bodo ločili cd ostale rude in njega samega topili v pečeh, bo živo srebio ostalo idrijskim, topilrem in ne bo izhlapevato skozi dimnik, ki stoji na visokem griču že desetletja, v ozračje. S tem, ko bodo prestavili separacijo zraven topilnice, bodo izboljšali prevoz rude. Od jaška »L"e-lo« bo speljana žičnica in po njej bodo prevažali rudo. Odpadel bo »idrijski tramvaj«, ki prevača dragocenost iz sredine mesta do topil-niiških naprav. Preuredili bodo tudi transport globoko pod zemljo. »Nebotičnik« s 14 nadstropji, kakor bi lahko ,imenovali idrijski rudnik, seveda so ta nadstropja pod zemljo, bo dobil drugačno lice. Tam, kjer stoj1-jo naprave' separacije, bodo lahko zgradili moderno stavbo, ki bo v ponos idrijskemu rudniku. Prav te dni obnavljajo v Idriji najstarejše gledabško poslopje. Se iz časa Marije Terezije stoji tamkaj. Doslej je bilo zepuščeno, Kaj kmalu pa bodo v r.jem imeli prireditve in kino predstave. Spomnimo se še na idrijske žene. Čudovite umetnine razpošiljajo po svetu. V zimskih večerih, ko ni drugega dela, klekljajo in ustvarjajo iz posebne vrste, sukanca čudovite umotvore. Idrijske čipke ooznajo že v Ameriki, Franciji, Holandiji in tudi drugod. Tudi one s svojimi preprostimi rekami ustvarjajo bogastvo svoji domovini. Za drag denar jih prodaja na tujem trgu podjetje »DOM« in zanje dobimo stroje. V Idriji je zavel duh novega časa. Rudarji sami upravljajo podjetje. Sestajajo se .na sejah in sestankih, ugibajo in računajo, predlagajo in uresničujejo, Vse v procvit Idrije, v pro-cvlt domovine, ki šele sedaj diha s polnimi prsi. Kleklanje idrijskih čipk Družbeni plan predvideva znatno razširitev premogovne in železarske industrije Družbeni plan FLRJ za leto 1952 obsega v premogovni industriji dvanajst ključnih objektov, in sicer premogovnike Kolubaro, Kostolac, Ale-ksi-nac, senjsko-resavski rudnik. Ra-šo, Velenje, Zagorje, Kakanj, Kreko, Banoviče, Zenico in Brezo. Po Leh investicijah se bo najbolj razvila proizvodnja premoga v Bosni in Hercegovini, kjer gradijo prvi dve veliki kcksar.ni in naš največji metalurški kombinat. V primeiu z letom 1939 se bo proizvodnja v Bosni in Hercegovini v 1952. letu povečala približno za tri in petkrat. Pred vojno so bosanski rudniki dajali le okrog 1,5 milijona ton ppemoga, v 1952. letu pa bodo dali okrog 5.2 milijona ton premega. Predvsem se povečuje premogovni bazen Kreka—Banoviči. Novi koksarni v Lukavcu in Zenici bosta dali leino okrog 700.000 ton koksa poleg postranskih proizvodov. V železarski industriji se bedo v 1952. letu predvsem razširile železarne v Zenici, Sisku, na Jesenicah, v Guštanj.u in Storah. Med temi investicijami je najvažnejša zgraditev metalurškega kombinata v Zenici, saj se bo z njo proizvodnja valjanih in drugih proizvodov v zeniški železarni povečala za 220.000 ton letno. Z vsemi navedenimi investicijami v žele-zaioki industriji se do letna proizvodnja povečala približno za 350.000 ion raznih proizvodov. Z razširitvijo težke industrije se ustvarja trden te- melj v lozvoju kovinske predelovalne industrije, od katere zavisi sodobna mehanizacija. mvBS V smislu uredbe o gradnji investicijskih objektov kmečkih delovnih zadrug in o oprostitvi kmečkih delovnih zadrug investicijskih dolgov je minister za finance FLRJ v sporazumu s predsednikom sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FRLJ izdal navodilo, po katerem se kmečke delovne zadruge oprostijo investicijskih dolgov pri državnih bankah za kreditiranje kmetijskih zadrug za gradbene in melioracijske objekte in za dolgoletne zasade. Sklad za mehatTi-zacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva sestavi v ta namen posebno komisijo, ki ugotovi celoten znesek dolga, katerega se zadruga oprosti. Investicije, ki jih je zadruga nabavila oziroma zgradila, se v višini ugotovljenega zneska odstopijo zadrugi v trajno uporabo kot državna -podpora. Ravno tako se tudi opreme, •k'l so jo kmečke delovne zadruge dobile v 1951. letu cd skladov za mehanizacijo .in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva, dodeli kmečkim delovnim zadpugam v trajno uporabo kot državna podpora, V Zagrebu so odprli letni vzorčni velesejem, na katerem -sodeluje o-krog 000 .industrijskih podjetij iz -naše države, V paviljonih je razstavljena bogata izbira izdelkov na, še industrije, ki kažejo prizadevanje pcidjetiij, da bi. čim bolj razširila «scanMman in svoje izdelke čim bolj okusno opremila za trg. Po bogatem •asc.rtimenliu se zlasti odlikujejo nekatera podjetja živilske. tekstilne in kemične industrije, ❖ Jugoslovanski poJjeddci so dobili nove traktorje. Od 2.190 traktorjev, l3. januar« v Puljiu je. izdelal najmodernejši mlin v naši državi. Mehaniziran je teko, -da za_ dostujejo trije delavci za vse delo pni strojih v šestih nadstropjih. Delo je razdeljeno na tri izmene. V enem dnevu n-ameljejo 4—5 vagonov moke. Produkcija tega mlina je zdaj dvakrat večja kakor je bila leta 1948. Dvirjinje potopljenih parnikov na Severnem Jadranu. Reka in neka druga pristanišča na Severnem Jadranu bodo letos popolnoma očiščena od potopljenih ladij v reški luki. Letos bodo očistili tudi luko raških rudnikov in ladjedelnico Zurkovo. V reški luki bo ekipa podjetja »Brodo-spas« prihodnji mesec dvignila potniške ladje za obalno plovbo »Salvo-re«, »Istria« in »Pe'ka« ter rešilno ladjo »Artione«. V zalivu Raše bodo dvignili parnik »Karparte«, ki odgovarja tipu ladje "naše obalne plovbe »Pel ješac«. Tovarna panirja na Reki slavi letos 125-letnico svojega ctstoja. Ob tej priložnosti to tovarna izdala poseben album, v katerem bo pokazala zgodovinski razvoj tovarno in njene u-rocbe na svetovnem trgu in doma. Tovarna je lani dosegli rekord v izvozu cigaretnega papirja. Izvozila je 1.113 ton, dn sicer največ v države Bližnjega in Srednjega vzhoda. Te dni je tovarna sklenila pogodbo s Si jamom o dobavi 400 ton cigaretnega papirja. Letos bo izvozila cigaretni papir v vrednosti okrog 45 milijonov deviznih dinarjev. Dva nova tipa radio-aparata. Trgovska mreža Slovenije je dobila dva nova tipa standardnih radio aparatov. Glavni deli teh aparatov so kupljeni v francoski tovarni RTA ter v avstrijski tovar.nl Ingelen. Lesene dele aparatov so izdelali v Ljubljani, Montažna dela so izvršili v podjetju elek-trozveze v Ljubljani. Velika Britanija preživlja v zadnjem času težko gospodarsko in politično krizo. Churchillov» vlada se je znašla namreč zaradi oborožitvenih ukrepov, ki jih zahteva sedanja mednarodna napetost, pred .velikimi težavami. Zaradi uvoza velikih količin -surovin predvsem za vojno industrijo znaša deficit angleške plačilne bilaince preko ene milijarde 200 milijonov funtov šlerlingov, medtem ko so se zlate ,in dolarske rezerve, s katerimi je država delno pokrivala ta deficit, .jmanjšala v zadnjem času za celo .milijardo dolarjev. 1 Da bi torej preprečila polom an-.gleškeiga gospodarstva, skuša Cbur-.chillova vlada zmanjšali Luknje v državni bilanci s številnimi strogimi gospodarskimi ukrepi, ki pa gredo predvsem na račun nižjih in srednjih slojev. Gre za znižanje izdatkov za socialno skrbstvo, ki je doživelo velik razmah pred prejšnjo laburistično vlado, za zmanjšanje državnih prispevkov, za vzdrževanje nizkih cen in življenjskih potrebščin ter za odpravo še marsikaterih drugih ukrepov od laburistične vlade v korist manj imo-vitih plasti prebivalstva. Jasno je, da se laburistična opozicija ostro upira taki Churchillov! gospodarski politiki. Churchill, pravijo la-burisli, je obljubljal, preden jo prišel na oblast, zvišanje obrokov mena, pa jih je znižal, obljubil je sprostitev državnega nadzorstva, pa ga je poostril, obljubil je marsikaj, kar pa se je izprev.rglo v nasprotje. Churchill je goljuf; je dejal Attlee, On napačno informira javnost o gospodarskem položaju v državi, samo da .bi vsilil delavcem nove težke žrtve iin zavrgel pridobitve, kr jih je priborila «prejšnja igburiučna vlada v korist delavcem. To .je torej boj na nož med vlado in opozicijo." O tem se v zadnjih dneh vrstijo ostre debate v angleški spodnji zbornici. Zaradi gospodarskega položaja, v katerem se nahaja. Anglija, pa so bilia še do nedavnega, precej v ozadju nesoglasja glede zunanje Izkaznice in iredentisti Tržaški in italijanski irendentisti neprestano pogrevajo vprašanje zamenjave izkaznic v coni »B« in vprašanje izgona Italijanov iz Istrskega okrožja. S tem hoče list »Orornale di Tri-este« pokazati svetovni javnosti, da se v našem okrožju preganja italijanski element, kair je popolnoma -izmišljeno. Po njihovem pisanju že davno ne bi bilo nobene italijanske družine v našem okrožju. Šovinistični list se zaletava predvsem v dejetvo, da so bile nekaterim osebam iz jugoslovanske cone odvzete tržaške izkaznice, ki so jih številne osebe dobile v Trstu na nezakonit način. Takšno dejanje je po mednarodnih zakonih kaznivo, saj pomeni falsliflkat. Naše oblasti so tem osebam legitimacije odvzele in jim na zahtevo ¡zstav.ile nove v Istrskem okrožju pod pogojem, da predhodno -razveljavijo tržaške ¡izkaznice. 35 oseb na to zahtevo ni pristalo. Tem je oblast omogočila svoboden prehod v anglo-ameriško cono. Družbe okoli »Giconale di TriesLe« to dejstvo ne moti., da se ne bi še nadalje zaganjala v naše okrožje, čeprav se zaveda, da je edžna želja ljudske oblasti v coni »B« napraviti konec nezakonitim postopkom in uvesti nned javnostjo spoštovanje odločb. Pri italijanskih prebivalcih našega okrožja opažamo, da vlagajo vedno manj prošenj za izselitev. Zadnje čase prejemajo sporočila o obuonem stanju soirojakev v Italiji, kamor so se izselili pod vplivom lažne propagande. DVA BREZPOSELNA ITALIJANSKA URADNIKA GOVORITA O SVOJIH 2ELJAII )>Jaz bi rad imel sLrica v vladi.k »Jaz bi bil pa rajši zaslužni Mus-solinijev fašst. Takoj bi dobil odlično državno službo.« »Ne verjamem, kep so že zdaj vsi uradi prenatrpani,« »No. v skrajnem primeru bi mi .vzel V službo Toglialti, morda celo za pomočnika urednika ,L'Unitžt'.« politike med vlado in opozicijo. Začelo se je, ko je bivši laburistični minister Youngeir napadel Churchilla, da je spremenil sicer pomirjevalno politiko do vprašanj Daljnega vzhoda. V torek pa se je začela v zvezi s tem debalta v spodnji zbornici. Predvidevajo oster boj med vlado -in laburistično opozicijo, ki dolži Churchilla, da je izbral v politiki Daljnega vzhoda pot, ki ohrabruje tiste struje v Ameriki, ki bi hotele vojno z ljudsko republiko Kitajsko. Sicer so to zasnikralt nepotrjene vesti, vendar obstaja dejstvo, da je Churchill poudaril na nedavnem obisku v VVa- shingtonu pred ameriškim senatom istovetnost angleške in ameriške politike na Daljnem vzhodu ter obljubil sodelovanje pri morebitnem nastopu na tem področju. La-burisli zahtevajo torej, da Churchilli jasno pove, kaj se je dogovoril v Washingtonu, predvsem pa zahtevajo, da konservativna vlada nadaljuje s politiko prejšnje laburistične vlade, to je s politiko po-mirjevanja in lokaliziranja vsakovrstnih sporov na Daljnem vzhodu. Kaj bo Churchill k temu izjavil in napravil, bomo videli v bližnji prihodnosti. JL Na priporočilo glavne skupščine Združenih narodov bo Varnostni svet ta teden poinovno preučil vprašanje sprejema novih članov v OZN. To je zelo važno vprašanje, ker nadaljnja odsotnest velikega števila držav v tem mednarodnem organizmu v precejšnji meri zavira njegovo splošno delovanje. V&Li.ko število držav, ki predstavljajo skoraj četrtino vsega prebivalstva na svetu, ni še zastopanih v OZN. O 'Sprejemu noMih članov govorijo seveda že dve leti, toda vsak poskus, da bi rešili to pereče vprašanje» . je pr-ivedel Varnostni svet, ki je kompetenten o sprejemu novih članov, v slepo ulico.. Vzrok, temu pa je v tem, da., delegati Vzhoda in Zahoda niso doslej .upoišlevali. hačel univerzalnosti OZN"; "po katerih vsaka drža- ; ki se 'Fávzenía. zä mir. in .blagostanje svojega " ljudstva.'^'Tahko postane -članica Združenih narodov; -Ta načela pa so sovjetski delegati prenesli popolnoma na. politično področje, • tako'¿ ida' so se izpridita v navadno politično barantanje, Sovjetcm je šlo predvsem za to, da bi sprav.iill svoje satelite v OZN in preprečili sprejem kandidatov, ki so imeli priporočila ostalih držav. Spričo lega imamo danes kar 13 držav, ki čakajo rešitev svojih prošenj; Avstnija, Albanija, Bolgarija, Ceylon," Finska, Irak, Italija, Jordanija, Mongolija, Nepal, Portugalska,- Romunija, Madžarska, Severna in- Južna Koreja, Vielminh, Vietnam tar Libija. Ke.r te države vztrajno zahtevajo rešitev svojih prošenj, so,.--Združeni naredi sklenili, da, bodo še enkrat proučili posamezne zahteve in ugotovili ali imajo posamezni kandidati kvalili- ZGODOVINA DVOBOJA »Kaj še ne veš. da je nastopilo novo obdobje v zgodovini dvoboja?« »Menda ne misliš jezičn; dvoboj Me" ksikaneč Vidali ; socialist Lonzar v gledališču »Rosselti« v Trstu?« »Seveda. Ali se ti ne zdi to napredek. V prejšnjih dvobojih je tekla kri borilcev in solze sorodnikov. Novi dvoboj pa j.e b.rez krvi, le gledalcem tečejo solze — od smeha!« kacije za spr-ejdnr v OZN. Ta sklep sam po sebicrnii ¡slab, toda smo še daleč od praktične rešitve vprašanja. Iz dosedanje prakse je namreč razvidno, da; vsaka velesila po ■svoje ceni kvalifikacije svojih predlagancev. Tako n, pr. Sovjetska zveza bo še nadalje trdila, da je nj.en predlaganec Bolgarija — miroljubna država an da ima vse pogoje za sprejem v OZN, po drugi strani pa 11. pr., da Italija nima takih pogojev in da zato ne more biti sprejeta, Da .bi premostili ne-prilike, je bila prav Jugoslavija tista, ki se je odločno borila za načelo univerzalnosti, to je, da je treba v članstvo OZN sprejeti vse kandidate. Edino tako se bodo posamezne države briigale za obveznosti,, ki jih bodo sprejele v okviru Zdntiženih narodov in odgovarjale za svoje početje. »Jugoslavija,« je dejal jugoslovanski delegat, »s» ns upira niti sprejemu držav, ki so ji sovražne. To pa ne samo zaradi, spoštovanja načela univerzalnosti, temveč tudi zato, ker bi sprejem teh držav prispeval k normalizaciji odnosov med njimi in našo državo.« Prejšnji mesec je bila v Washingtonu konferenca vojaških zastopnikov Združenih držav Amerike, Anglije in Francije. Na tem sestan. ku so razpravljali, kakšne ukrepe naj bi sprejele zapadne velesile za obrambo Južnovzhcdne Azije, Po vesteh iz francoskih virov se pripravljajo namreč Kitajci na vdor v Indokitajsko, da tam priskočijo na pomoč Hočiminhovim gverilcem v borbi proti francoskim in Vietnam, skim oboroženim silam. Hkrati preti tudi nevarnost britanski kolo. niji Malaji, Navedene dežele so življenjsko važne za zapadne velesile. Dežele Južnovzhodne Azije so namreč zelo bogate s surovinami. Tu pridobiva, jo 60 odstotkov kositra in približno dve tretjini naravnega kavčuka ter številne druge strateške surovine. Vrednost tega bogastva .pa močno zmanjšujejo gverilske borbe, ki stanejo Veliko Britanijo zlasiti pa Francijo velike žrtve. Tako je Francija na primer potrošila za vojno v In. dokitajski več, kol pa znaša vsa povojna ameriška pomoč, ki jo je prejela. Francoske žrtve znašajo v tej vojni več kot skupne žrtve Arne, ričanov na Koreji, Število upornikov v Indokitajski cenijo na okrog 80.000 tisoč borcev, proti katerim nastopa okrog 170.000 francoskih in vietnamskih vojakov, Na Malaji pa se bori na vsaki strani po 130,000 vojakov. Do sedaj je kitajsko-pekinška vlada nudila pomoč gverilcem samo v orožju. Vendar pa obstoja nevarnost, da se utegnejo ob strani Indokitajskih In. Malajskih gverilcev pojaviti lako imenovani kitajski »prostovoljci«. Zlasti pa predvi. de vajo. tako možnost v primeru, da pride na Koreji do sklenitve premirja. Tedaj bi Sovjetska zveza u-legnila izkoristiti preßte! kitajske vojake, da zan&tl novo vojno žarišče. S tem bi Moskvi uspelo ubiti dve inuhi na en mah. Ponovno bi pri."i. -lila kitajske sile. dIIIlllllIIIIIIIITIIIIllTIllIiiri1TrJII)ttCIIl]llittIIMILIIIlIlilIlMillltlEIII11(11)IMM1MllMIX11ll 1111111 (X1111 f 11) 111U1111111111111111 ■ 111111L i f[lliriIMlllliIIlllllfIJlll«!llllllllEIlII]II11lllIttIIIlTlI1EtlIIIili(IIIIIIItlI1MI!9ltlllltiliItItlMIII1llllirii1llll!ltIEIIIIIItIIillllIIIIIIII)Tt]ieiIII[ Podobno stališče do slovenskega ljudstva prihaja do izraza tudi v vprašanju ja-vmih prireditev. Slovenci so do 1920. leta imeli v Trstu svojo veliko zgradbo za gledališče in za razne društvene namene. To zgradbo (Narodni dom) so fašisti zažgali. Po zadnji vojni niso Slovenci v Trstu dobili nobenega zadoščenja za to barbarsko dolo, čeprav imajo na to vso pravico. Tako morajo Slovenci v Trstu iskati druge dvorane za svoje gledališče in za druge kulturne prireditve. V dvorane, ki so bile zgrajene s prispevki vseh tržaških prebivalcev, torej tudi Slovencev in ki spadajo pr; ti občinsko upravo, se Slovencem ne dovoljuje vstop, še manj pa uporaba. Zelje Slovencev, da bi si z laMnirni sredstvi zgradili gleda-li.ščno zgradbo (ker imajo svoje stalno gledališče, toda brez dvorane) poskušajo višje oblasti z vsemi sredstvi onemogočiti. To pa delajo zaradi '.c-ga, da se Slovenci ne bi mogli, v .mestu postaviti s svojo kulturo in da se ne bi mogli afirmirali kol inarod. Zl":'.i prihaja sovražni odnos do S".ovtn.be-v v vprašanju šolstva, V emi' A STO-ja imajo Slovenci 44 osnovnih šol, 20 otroških vrtcev, 6 nižjiii!šlr;)k\vnih' šol, 1 nižjo sred- POLOŽAJ Po knjigi Ive Mihoviloviča »Trst problem dana» njo šolo, 1 višjo realno gimnazijo s klasičnimi oddelki, 1 .trgovsko akademij o in 1 učiteljišče. Vse te šole obiskuje 5.568 dijakov. Tcda vprašanje slovenskega šolstva še ni definilivrno urejeno. Predvsem odklanjajo oblasti zahtevo Slovencev, da bi dobili lastno šolsko upravo, kar bi v veliki meri pripomoglo k napredku slovenske srednje šole. Nenormalno je, da o slovenskem šolskem vprašanju odločajo višji organi, ki slovenskega šolsksga vprašanja sploh ne poznajo in ki razen tega izražajo svoje sovraštvo do Slovencev v Trstu. Prav zaradi tega j a csitalo nešteto nerešenih vprašanj glade slovenske šole v Trstu in okolici ali pa so bila ta vprašanja zelo površno rešena. Slovenci se upravičeno puntajo, ker ni bilo še do danes rešeno vprašanje sistematizacije učiteljev in profesorjev na osnovnih in srednjih šolah. Celo ni zajamčena stal- nost strokovnih šol itd. Vse slovensko šolstvo nosi pravzaprav pečat prrvizornosli, tako da lahko slovenske šele po mili volji ukinjajo in da učno osebje odpuščajo brez vsake formalnosti. Zavezniška vojaška uprava bi se morala v tem ozinu bolj striktno držati predpisov mirovne pogodbe, ker je samo lako lahko odpraviti diskriminacijsko po-liiliko, ki brciz nadaljnjega teži za an r kc io n i s t ič n i m i smotri. Slovenci v Trstu s polno pravico priči kujejo, da bo na tržaški univerzi v ncirmalnih razmerah vpeljana ¡katedra za slovenski jezik in tudi drugi slovenski predmeti, ker imajo ludi Slovenci pravico uživati enak --pravni položaj na univerzi, ki ne bi smela biti izključno italijanska. Toda v sedanjih razmerah dokler je univerza še vedno v rokah aoakBionislov, se na to ne more računati. Univerzitetne oblasti se obn; šajo do Slovanov — ki že- lijo študirati na V.niverzi — popolnoma v sovražn:m duhu in diskri-minatorsko. Na velike težave naletijo t i.: t i r.'ud ent i, ki so srednjo šolo ali pa piva lota univerze obiskovali v in jzenrr.vu, to je v Jugoslaviji. Gre predvsem za študente, ki so rajoni v Trstu, ki tudi tem stanujejo in ki irna;o seveda pravico po ml vrni pogodbi postati avl oni: t rž?; dri.tviian'. Univerz-'■'-■'.ne cbkr'.i leni osebam ne dovoljujejo vpisa na t rž '.íleo univerzo p;;l pretv~o. da niso »do. kurn .-j ;rno dakazali nujnost svoje cdsr.'ncoti v inc?.2m:tv-u za časa študijev«. Univerzitetne c-V.r.r.i pri tem poslf.žulejo str.rcga frl;"l.'čnega dn-krc.ta i d 31. ;-.v;u-;1033. leto. ki ga j.e fašistična oblast objavila ro- bi ;: or: čila 1 . .d radi lega. dr ilali.;o.r.i:ki'h d-.žav-ijt-.nov na šiadij v inozemstvo in '.o ir. političnih vzrokov. Študenti, proti kri.-rim d.nc-s v.Trstu cplicirajo fašistični zakon, so marali omlgvirrili iz Trsta s svoj'mi družin; .ni Iz polHič:-;li vzrokov, kar so bili preganjani kot Slovenci. Toda, kakor vidimo — jih še danes (preganja v Trstu fašistični zakon. (Konec prihodnjič) V Istri in pa vseh primorskih vinorodnih krajih so začeli obnavljati vinograde v večjem obsegu, zlasti v kmečkih delovnih zadrugah. Pojavlja se vprašanje, kakšen trtnj material bomo sadili, da bomo čimprej prišli do .rodnosLi vingrada? Najhitreje bi prišli do rodovitnosti, če bi sadili prvovrstne cepljenke. teh pa zaenkrat nimamo, zato se bomo odločili za dobro ukoreninjene korenjake ali ključe In te cepili (požlahtnili) na stalnem mestu. iV teh krajih je navada saditi ključe s sadilnim klinom Ln se tudi dobro obnese, samo obnovitveni postopek je prepočasen. Priporočljivo bi bilo saditi dobro ukoreninjene korenjake in bomo imeli pridelek najmanj leto do dve leti prej, kakor če sadimo ključe. Pri tem pa se pojavi vprašanje, če sadimo korenjake v jame, se sajenje do 75% podraži. Zato bi priporočal saditi korenjake s sadilnim klinom, kar bo le nekoliko počasneje od sajenja ključev. Tako bomo prišli do hitrejše rodnosti, kar bo poplačalo .razliko v ceni za nabavo korenjakov in razliko pri porabi delovne sile prj sajenju. Sajenje korenjakov s sadilnim klinom izgleda takole: Korenjakom, namenjenim za sajenje, prikrajšamo korenine na 2 cm, poganjke pa vrežemo na eno do dva očesa. Korenjak namočimo v mešanico kravjaka in zemlje, da se koneni-niae .pred saditvijo osvežijo. Z lesenim, še bolje pa z železnim drogom napravimo na mesto, kjer nameravamo saditi luknjo 55 do 60 cm globoko in 6 do 7 cm široko. V napravljeno luknjo damo najprej nekaj pesti zrelega drobnega komposta, nato posadimo trto (pravilno globoko), nakar damo zopeč nekaj: pesti komposta ali drobne humozne zemlje, da se laže ukorenini trto, z drobnejšim klinom pritrdimo k zemlji in nato luknjo za-sujemo in trto pokrijemo z zemljo. Zemlja za to sajenje mora biti vlažna, sicer se luknja sproti zasipa. Ta nač,i:n sajenja zahteva le nekoliko več dela kot sajenje ključev in se ga a dcibrim uspehom poslužujejo v Brclih in na Vipavskem tudi za sajenje cepljenik ter se bi vsekakor tudi v ostalih krajih dobro obnesel. Priporočljivo bi bilo, da bi KOZ začele saditi na naičin, ki smo ga opisali. G. T. Glede gojitve krompirja moramo predvsem omeniiti, da je krompir rastlina, ki ni posebno izbirčna glade zemlje. Ima pa precejšne zahteve glede obdelave in gnojenja. Zemlja, namenjena tej kulturi, mora biti pravočasno (po možnosti že v jeseni) preorana, Najboljše gnojilo za krompir je zrel hlevski gnoj ali kompost. Hlevski gnoj moramo pravočasno (ob času oranja) plitvo zaoratl. Ce nimamo na razpolago dovolj hlevskega gnoja, dopolnimo gnojenje z umetnimi gnojili. Ne smemo misliti, da 1 ali ko z umetnimi gnojili nadomestimo hlevski gnoj, ki je in bo ostal za vedno »kralji« vseh gnojil. V večini naših razmer se je do sedaj najbolj obnesla tale formula razmerja med tremi glavnimi umetnimi gnojili, ki so pri nas v rabi: superfosfat 5 — kalijeva sol 1,5 in amonsulfat 1.5, kar pomeni, da moramo krompir gnojiti na vsakih 1000 m-' s' 50 kg superfos-fata, 15 kg kalijeve soli in 15 kg amoinisulfata. Umetna gnojila ne smejo priti v dotiiko s sem, krompirjem. Gnojila moramo trositi pred sajenjem, hlevski gnoj pa, kakor smo že omenili, podorali. Glede debelosti krompirja, ki ga sadimo,' delajo kmetje dosti napak. Uporab 1 jati moramo čimmanj rezanega krompirja. Najbolj prikladno seme je srednje (jajčj.e) debelosti s -5 do 8 očesi. Debelejše seme lahko prerežemo le v dva kosa. Hezati krompir na več kot dve očesi je nepriporočljivo. Prerezani krompir se moTa pred sajenjem na prerezanem mestu dobro posušiti. Zelo napreden je način priprave krompirja za sajenje, ki ga uporabljajo nekateri naši kmetjei ko krompir silijo. S .sil-enjem krompirja pred sajenjem občutno skrajšamo vegetacijsko rpeiriodo rastline in to je za naše podnebne hazmere velike važnosti S siljenjem poskusimo ka- Maši kmečki pregovori »Lepa zima — siromašna mati«. * »Kdor se boji leda v času oranja — ga bo prosil v času žetve«. * »Lahko je osedlanega konja zaja-hati«. * Vsaka obrt ima svoje nadloge. Vsak napreden žlvinorejlec dobro ve, da poleg glavnih hranilnih snovi v hrani (beljakovine, masli. škrob in rudninske snovi) imajo posebno nalogo v prehrani živine na splošno vitamini. To so posebne snovi, ki jih dobimo večinoma v sveži krmi v zelo majhnih količinah, vendar brez tc(h se žiinjali ne morejo pravilno razvijati. V poštev pridejo vitamin A, BI, B2, C, O m E vitamin. ¡Kakšno vlogo Igrajo ti posamezni vitamini? Vitamin A je neobhodno potreben mladi živini. Brez njega se živina slabo razvija in je podvržena raznim boleznini. Ce živali primanjkuje Dober kmetovalec ne bo zanemarjal čiščenja sadnega drevja, saj se mu 6o jeseni trud bogato poplačal. te ga vitamina, zastaja v rasti, ne izkorišča dobro ostalo krmo ter vsled tega hira in slabi ter od nje nimamo posebne koristi. Kje dobimo najveC tega vitamina? Največ ga je v dobrem pravočasno pokošenem senu, posebno v detelji. Nadalje vsebujejo vitamin A korenje, semena stročnic (grah, bob, g.rašica), oves, koruza, kisana krma. Zelo bogato na tem vitaminu je ribje olje. Vitamin BI pride v poštev pri živčnih obolenjih, Največ tega vitamina dobimo v zeleni krmi. kisani krmi in v otrobih. Vitamin B2 ¡pospešuje rast živali, enako kot vitamin A. Žival, ki ima na razpolago dovolj tega vitamina, bolje ¡zkorišča krmo in je odpornejša proti kožnim boleznim. Nahaja se v istih krmilih kot vitamin BI. Vitamin C je uspešno sredstvo proti skorbutu. Skorbut je bolezen, ki jo ugotovimo, ko živali oteče zobno meso in zglobi, ko krvavi itd. Dobimo ga v sveži kreni, v krompirju in korenju. Vitamin D pride v poštev pri kostnih boleznih (rahitls — kostolomnica). Te bolezni so pri nas zelo razširjene. Do sedaj so kostne bolezni zdravili večinoma s klajnim apnom. Ugotovili so, da so snovi breziuspešne, če 'krma ne vsebuje vitamina D, Največje kolilčine tega vitamina vseiljuje dobro seno (posebno seno detelje in lucen-ne). Oel znanih dodatnih krmil, ki vsebujejo vitamin D. navajamo ribje olje, mleko, maslo in jajčni rumenjak. Vitamin E preprečuje neplodnost živine. Tega navadna ne nrunanjkuje v »rBfi. lilno moč in vrednost semena. Bolni ali na drugi način pokvarjeni gomolji ne skalijo ali pa poženejo tenke niti. Vse te gomolje, moramo odstraniti in jih uporabiti za prehrano. Pred sajenjem namakamo krompir 24 ur v 1.5% raztopini modre galice in apna, da uničimo kali pe-ronospore in drugih škodljivih glji-vic. Po namakanju moramo krompir posušiti, Druga napaka nekaterih kmetov je, da sadijo pregosto. Vrsta od vrste ne sme biiti oddaljena manj od 15 om in razdalja med posamerznimi gomolji ne manjša od 30 cm. Tudi pregloboko ne smemo saditi. Ce imamo namen saditi med krompir koruzo aLi katero drugo rastlino, naj bo razdalja med gomolji še večja. Krompir ne smemo saditi pregloboko. Vse je odvisno od zemlje. V rahli in na suši občutljivi zemlji sadimo lahko 15 do 20 cm globoko, medtem ko v zemlji težje narave ne smejo priti gomolji globlje od 5 do 6 cm. Velike važnosti pri gnojenju krompirja so tako imenovana kulturna dela v času 'razvoja rastlin (pleitev, okopaivanje, osipanje). Glede teh oiprav.il je omeniti, da v plitvi in .rahli zemlji ne Ememo osipavati .preveč na visoko, ker s ■tem povečamo površino zemlje in se ta prej posuši. Bolje je večkrat posevke okopati in oplati, kot enkrat osipati. Zgubili bomo mogoče malo -več časa, toda s tem bomo povečali pridelek, O bolezni in škodljivcih na krompirju bo govora v enem od naslednjih člankov. J. NOVI STROJ ZA SAJENJE DREVES V zadnjem času so sadjarji ZDA uvedli nov,i stroj, ki z uspehom sadi drevesne sadike na stalno mesto. Jasno je, da je zbudil ta stroj veliko zanimanje pri kmetovalcih vsega sveta. Medtem ko en dober delavec posadi na dan le 80 do 100 drevesc, dva delavca s pomočjo novega stroja posadita na stalno mesto kar 14.000 drevesc v istem času. Te številke nam kažejo ogromno korist stroja pri prihranku delovne sile, ker v istem času opravlja delo 140 delavcev. Stroj dela v vsaki zemlji, tudi v zemlji, ki je pokrita s travno rušo ali grmovjemi.- Uporabimo ga torej lahko tudi pr.i pogozdovanju. Ne more Miroslav Vičič iz Postojne je našel pri izkopavanju krompirja zanimiv pojav in sicer v krompirju zaraščen železen obroček. Ta predmet se nahaja v prirodoslovni zbirki Notranjskega muzeja v Postojni. delati v strmih legah in m k.smc-nitem terenu, Vrednost stroja je v hitrosti dela, to posebno, ker v jeseni ali spomladi imamo malo število ugodnih dni za sajenje. S> tem strojem bo prav tako odpadel problem obnove sadovnjakov in morda tudi vinogradov. NOV STROJ ZA POBIRANJE SADJA Neki industrijalec iz Portlanda je izdelal novi stroj, s katerim hitreje pobira sadje kakor z roko. Ta' stroj je univerzalen, ker ga lahko uporabimo tudi Prt pobiranju vrtnin. VIŠJI HEKTARSKI DONOS PŠENICE Na poizkusni postajii za genetiko v Kirgizlh proučujejo, nove vise>ko donosne sorte pšenice, Genetisti te postaja smatrajo, da s pomočjo selekcij, kj jo vršijo na pšenici znanstveni zavodii zapadnih držav, nI mogoče doseči mnogo večji hektarski donos. Rekordna višina s to selekcijo naj bi bila le 40 do 50 stolov na ha. Da bi prekoračili to mejo, vodijo ruski stro-kovnjlaki poizkuse po 'drugi' smeri, Oni hočejo izboljšati nelce sorte, ki imajo vejčasti klas ln zelo kratko lamo. Navajajo predvsem zelo zanimivo sorto pšenice po imenu «Veliki bes — bas — bidaj«, ki ima visoko produktivnost. Do istih sklepov so prišle še druge selekcijske postaje z drugimi novimi visoko donosnimi sortami pšenice, kii imajo prav tako vejčasti klas. S temi sortami in s posebnimi agrotehničnimi ukrepu hočejo ruskj genetiki dvigniti hektarski donos pšeiDice na 100 stotov. A R 8 T V O Hov sistem javnopravnih dajatev Kaj mora vedeti napreden =— - živinorejec o viiaminili IV. DAVEK NA DOHODEK (DOHODNINA) Davka na dohodek je več vrst, •in sicer se plačuje: a) na dohodke cd zemljišča (zem-Ijariina), b) na dohodke od zgradb (zgra-darina), c) na dohodek od osebne delavnosti (prihodnina) in d) na dohodek od drugega premoženja in premoženjskih pravic (rentninaO V glavnem davek na dohodek ne predstavlja nekih posebnih novosti. Nove so le davčne stopnje na dohodek, ki smo jih v glavnem že na tem mestu obdelali. Kategorije davčnih zavezancev na davek na dohodek so: a) kmetijska gospodarstva, b) obrtniška gospodarstva, c) gospodarstva privatnih poklicev, d) gospodarstva lastnika premoženja oziroma premoženjskih pravic, ki donašajo dohodke. Višina davka na dohodek se po pravilu določuje po seštevku dohodkov davčnega zavezanca. Toda vsak dohodek, ki se sešteva, se ločeno ugotavlja in izkazuje. V davčno osnovo, od katere se odmerja davek na dohodek, se ne vštevajo dohodki iz delovnega razmerja. Stopnje davka na dohodek se določujejo po kategorijah davčnih zavezancev lin so po pravilu progresivne. Kategorije davčnega zavezanca se določuje po vrsti pretežnih dohodkov, od katerih se odmerja davek na dohodek. Pri odločevanju dohodkov od zemljišča pa prinaša osnoivni zakon o družbenem prispevku in o davkih novost v tem, da se ikot dohodki na zemljišča ne računajo dejansko ustvarjeni dohodki, nego dejansko možni dohodki v smislu katastrskih čistih dohodkov. Glede na .to se davek na zemljišča določuje po površini zemljišča, po njegovi kakovosti (boniteti) in vrsti obdelave (po kulturi) na temelju katastrskih podatkov. Ce se zaradi elementarnih nezgod v večji meri zmanjša dohodek iz zemljišča davčnega aa-vezanea, se lahko odpiše davek v sorazmerju s prizadejano škodo.' O tem bo vlaida FLRJ izdala podrobnejše predpise. Državljani in pravne osetoe pla- čajo davek na dohodek tudi od dohodkov, ki izvirajo iz druge države, kolikor se na dohodke v drugi državi ne plača davka. Lokalna doklada Lokalna doklada je novost novega sistema javnopravnih .dajatev v proračunu. Dočim gre dohodnina v korist proračuna .republike, okrajev in mest, gre lokalna doklada izključno v korist proraCuna lokalnih organov ljudske oblasti. Lokalna doklcida se odmerja v določenem odstotku na davek na dohodek. Uvaja se za kritje lokalnih potreb okrajnih, mestinih in občinskih ljudskih odborov. Podrobnejša navodila o tem, na katere oblike davka na dohodek, za katere potrebe, pod katerimi pogoji in v kakšni višini se uvaja lokalna doklada, bodo izdana skupno z izvršilnimi predpisi k osnovnemu zakonu o družbenem prispevku in o davkih. Krajevni samoprispevki Osnovni zakon o družbenem prispevku in o davkih navaja krajevni samoprispevek kot eno vrsto dav- od davčne osnove do 12.000 od 12.000 do 20.000 360 din „ 20,000 „ 30.000 760 „ „ 30.000 „ 50.000 1.460 „ „ 50.000 „ 80.000 3.260 „ „ 80.000 „ 120.000 7.460 „ „ .120.000 „ 160.000 17.460 „ „ 160.000 „ 200.000 36.660 „ „ 200.000 „ 250,000 60.660 „ „ 250.000 „ 300,000 93.160 „ nad 300.000 128,160 „ Davčne stopnje dohodnine za neobrtniške poklice so nekoliko večje, kot so davčne stopnje do-' hodnine za obrtniške poklice. Se višje so davčne stopnje do- od davčne osnove do 12.000 od 12.000 do 20.000 1.200 »> 20.000 Jf 30.000 2.640 30.000 >> 50.000 4.640 » 50.000 it 80.000 10.640 „ 80.000 ;> 120.000 22.640 jj 120.000 }j 160,000 46,640 >» 160.000 }t 200.000 74.640 t> 200.000 7> 250.000 106,640 nad 250.000 149.140 Dokončne stopnje za obračuna-▼ sjaje dohodnine od premoženja za kov. Vendar tega krajevnega samoprispevka ne moremo stoti ko.t običajno vrsto davka, ker njegov obstoj zavisi cd ustreznega sklepa zbora volivcev, ki sami prevzamejo na sebe določeno dajatev, da se z njo omogoči zgraditev določenega komunalnega, zdravstvenega, socialnega in kulturnega Objekta. Na drugi se pa ta krajevni samoprispevek nekoliko -loči od dosedanjega tolmačenja krajevnega samoprispevka, za katerega se je smatralo, da. obstoji že s samim sklepom zbora volivcev. Osnovni zakon o .družbenem .prispevku in o davkih izrecno določa, da lahko občinski in mestni ljudski odbori na podlagi sklepa zbora volivcev kraja, občine oziroma mesta uvedejo krajevni samoprispevek iza posamezni kraj, celo občino oziroma mesto. Iz tega sledi, da je po novem zakonu krajevni samoprispevek javnopravno obvezen, če ga občinski ali mestni ljudski odbor z odlokom uvede z navedbo namena, skupnega zneska, osncive in stopnje. Občinski ali mestni ljudsk:. odbor se z njim strinja. Obračunavanje pridobnine in rentvine Za obračunavanje dohodnine od drugih poklicev izven obrtniških so predpisane naslednje stopnje: davčna stopnja % + 5% od osnove nad 12.000 + 7% „ „ „ 20.000 + 9% „ „ „ 30.000 -I- 14% „ „ „ 50.000 + 25% „ „ „ 80.000 + 48% „ „ ., 120.000 + 60% „ „ „ 160.000 + 65% „ „ „ 200.000 + 70% „ „ „ 250.000 + 75% „ „ „ 300.000 hodnine od pr. m -ženja (rantnina). Za obračunavanje dohodnine od premoženja so predpisane naslednje stopnje: \ ' davčna stopnja od 6 do 10% + 18% cd osnove nad 12.000 + 20% „ „ „ 20.000 + 30% ...... 30.000 + 40% „ „ „ 50.000 + 60% „ .. „ 80.000 + 70%, ...... 120,000 + 80% ,. ,. „ 160.000 + 85% ...... 200,000 + 90% ., .. „ 250.000 davčno osnovo do 12.000 din predpise ljudska republika. f*y W E3 tps- C3 Dr. R. Savni k : Kdo r.e pozna lepega mesteca sred! Primoruke, prav res sredi, saj se tu križajo ceste, ki vežejo Gorico preko Postojne proti Ljubljani, in Istro preko Sežane z Idrijo In Tolminskem. trgovina je cvetela, pričela se je razvijati tudi lesna industrija. Pri tem pa je tudi os.alo, kajti prišla je prva svetovna vojna in z njenim koncem italijanska okupacija, ki je vsak razvoj, tako gospodarski kot POGLED NA AJDOVŠČINO Pestra je zgodovina Ajdovščine. 2e ped Avstrijo so zgradili tekstilno tovarno, ki je lepo napredovala in dajala zaslužka prebivalcem samega mesta in tudi okolice. Speljali so tudi železnico, ki je Ajdovščino povezala preko Gorice z ostalim svetom, kulturni, popolnoma zavrla in t.udi zatirla. Ustavila je polagoma delo industrije, tovarne kot take pa likvidirala; Del strojev so odpeljali v Italijo, ostalo pa un.ičill in uporabili kot staro železo. Ostale so same stavbe, ki jih je počasi razjedal zob časa. REVOLUCIJA V USNJARSKI STROKI Pred kraškim so strokovnjaki za predelavo usnja v Grazu dali oaten-tiratii svoj novi Izum. ki predstavlja pomemben preekret v usnjarski stroki. Po dosedanjih načinih strojenja živalskih kož je ves postopek trajal 6 mesecev, za določene vrste usnja celo eno leto. Sredstva ta načini, s pomočjo katerih je- uspelo avstrijskim usnjarjem izdelati usnje iz surove, še sveže živalske kože v dveh, največ Štirih dneh, drže izumitelji seveda v tajnosti. Usnje, ki je bilo na nov način izdelano, so vsestransko preiskali in ugotovili, da po kvaliteti in trpežnosti cclo prekaša tistega, ki je bilo izdelano po dosedanjih načinih. Za patent, k'i ga izumitelji žele čim ugodneje prodati, se zanima že več držav, med njimi tudi. ZDA. BIROKRATSKI APARAT V AVSTRIJI NARAŠČA Pred nedavnim je uradni avstrijski tisk objavil statistiko, ki priča o dokaj žalostnih razmerah tamkajšnjega gospodarstva. 8 milijonska Avstrija šteje le 747.848 delavcev, čeprav se v precejšnji meri prišteva k industrializiranim državam. V letešnjem državnem proračunu je predvidenih 246.531 uslužbencev, od tega 35.42S pogodbenih, 25,000 policajev in orožni-ških uradnikov, 145 paznlkcv. 64.600 železniških uslužbencev itd. Iz te statistike je razvidno, da je administrativni aparat od leta 1933 do danes nar>astel za celih 18%, medtem ko o prirastku prebivalstva v Avstriji sploh ni govera. Kapitalistično gospodarstvo se pač ne ozi.ra na nič drugega kot na svoj obstoj. NAJMANJŠA DRŽAVA IMA RELATIVNO NAJVEČJE DOHODKE Srečna zemlja je kneževina Kjuveit v Perzijskem zalivu. Meri samo 15.000 kvadratnih kilometrov in šteje komaj 20.000 prebivalcev. Njen vladar je šejk. Od leta 1899 je Kjuveit britanski Protektorat, Tedanji šejk je namreč zaprosil za britanski Protektorat, da se \ibrani invazije Turkov, Bogastvo Kjuveita se je zaieln pravzapravpred 5.leti. Dal ga je petrolej, r.a katerem je mala državica bolj begata kot katera druga zemlja. Produkcija petroleja se je skokoma dvigala. Zlasti se je dvignala v zadnjem letu, odkar je nastal velik spor med Iranom In Anglijo zaradi petroleja. Produkcija se je za časa spora podvojila in pričakujejo da bo dosegla Se to .zimo 40 milijonov ton na leto. Izkoriščanje petroleja je šejk s pogodbo prepustil eni angleški in eni ameriški družbi in je že do sedaj prejemal zelo velike dohodke od količine produkcije. Anglo-iranski spor zaradi petroleja pa je te dohodke ogromno povečal. Obe družbi sta sami od sebe izboljšali pogoje stare pogodbe, tako da bo šejk udeležen na dobičku družbe s 50%. Ker se je produkcija podvojila, bosta družbi izplačevali šejku okoli 50 milijonov funtov na leto. To iznaša okoli 40 milijard din. Ce bi se ta šejkov dohodek razdelil enako na vse prebivalce Kjuveita. bi vsak državljan prejemal na leto okoli 2 milijona din, Sejk je postavljen pred težko nalogo, kako bi se ogromni dohodek koristno in razumno uporabil in bi se ohranila svoboda zemlje. Boji se zavisti in pohlepa sosedov: Turčije, Irska in Irana. Za časa svetovne vojne in pozneje leta 1919 in 1927 je bil Kjuveit v nevarnosti, da ga zasede Turčija ¡n razna arabska plemena. Tržavica je že začela izvajati obsežne civilizacijske načrte. Amerika in Anglija sta na usodi zemlje zelo zainteresirani, zlasLi odkar so nastale velike težave z Iranskim petrolejem. atomska Preobrazba mornarice V angleških mornariških kresih že več let proučujejo vprašanje atomskega vojskovanja na morju. Konstruktorji vojnih ladij skušajo rešiti problem zaščite ladij pred atomsko ekslozijo in radioaktivnimi vodnimi hlapi, ki jih eksplozija dvigne. Pojavljajo se prve ladje vojne mornarice nove. atomske dobe, Na zunaj so kaj nenavadne. Njihovi stroji so mnogo močnejši cd strojev na navadnih ladjah. Da bi čimbolj zmanjšali učinek atomske eksplozije, bodo imele nove ladje "aerodinamično obliko. Prvi primer takšne ladje je angleška tfoctmortnicri »Termin«. Zgradili so jo že pred vojno, zdaj na 'so jo temeljito preuredili. Del podmornice, ki je nad vedo, kadar se dvigne, je narejen tako. da bi atomska eksplozija čTiVTianj pri t liri >i nanj in da bi se nabralo v njej čirramanj radioaktivne vode. Hitrost nove podmornice aerodinamične oblike bo znatno večja od hitrosti navadnih podmornic. Nove protipodmorniške ladje, tako imenovane »fregate«, določene za boj proti novim podmornicam, so tudi izdelane tako, da -bi bila posadka ob atomski eksploziji zaščitena. Ostali so le še nezaposleni delavci, ki so bili prisiljeni drugje po svetu iskati skorjo kruha, kar je mnoge pognalo celo v Ameriko. Vse te nezgode pa čvrstih Vipavcev niso zlomile. Vedno so se zavedali, da so Slovenci in so visoko cenili nacionalno zavest. Kljub divjaškemu terorju, ki so ga okupatorji izvajali nad domoljubnim prebivalstvom, niso nikdar uspeli streti in' ukloniti zavedne Agdovice. Vzeli so jim prosvetna društva-, ukinili slovenske časopise in knjige, prepovedal, še pevska in vsa mogoča druga društva, v zameno pa jim ponujali razne fašistične . organizacije. Toda vse zast-onj, zavesti v ljudeh niso mogli ubiti. Italijani so besneli in divjali, prepovedali so še slovensko besedo, zapirali in pretepali, ubijali in mre varili bolj ¡n vedno bolj kruto in nadčloveško, ko se jim je bližal konec. Zato pa so se ljudje, ko se je začela csvobcdilna vojna, množično pridruževali borcem za svobodo, da se maščujejo za trpljenje in krivice, ki so jih morali prestati pod rimielkimi kvestorji. Veliko je .bilo veselje in navdušenje, ko je bil poslednji sovražni vojak -pregnan preko Soče. Se prav posebno pa je Ajdovščina bila ponosna, ko se je prav v njej konstituirala prva svobodna, res slovenska vlada ter je tako Ajdovščina bila prva iprestolica svobodne Slovenije. Z osvoboditvijo je tudi za Ajdovščino nastopila nova doba. Razvilo se je živahno udejstvovanje na kulturnem področju, gospodarskem in političnem, Popravili in .preuredili so šole, ustanovili nižjo gimnazijo in dijaški dom, povsod se spet čuje slovenska beseda In vsi se trudijo, da bi prodrla v vse količke Ajdovščine, v vsa sr.ca njenih prebivalcev. Prosvetno društvo je zopet obnovljeno in kljub raznim .težavam, ki jih je od začetka imelo, uspešno deluje in je že razveselilo Ajdovščino z mnogimi uspelima orireditvami, odrskimi igrami, pevskimi točkami, predavanji itd. Tudi v gospodarskem pogledu je Ajdovščina mnogo napredovala. P" čemer se je zelo izpremenilo tudi njeno lice. Začele so obratovati .-najprej žage, od katerih je največja Lipa. V zapuščenih in na pol razpadlih stavbah bivše tekstilne tovarne so začeli najprej z žganjekuho. kar je postopoma preneslo velik kombinat, katerega produkti so že znan,i po vsej držav.i — v tovarno likerjev in sadnih sokov. Ustanovili so pokrajinsko avtepodjetje, k,i 'ima s svojimi velikimi delavnicami skoraj značaj industrije. M-nogo je za obnovo in razvoj Ajdovščine storilo splošno gradbeno podjetje Pirlmorje, ki s svojimi kovinskimi, mizarskimi in drugimi obrati predstavlja pomembno pridobitev za Ajdovščino. Predaleč bi nas zavedlo, če bi morali naštevati .vse, kar je podjetje storilo, odkar obstoja. Tudi na novo ustanovljena tekstilna tovarna je pričela*- obratovati in zopet daje poleg ostalih podjetij, dovolj dela ne samo Ajdovščini, marveč tudi okolici. Ce danes govorimo s katerimkoli prebivalcem Ajdovščine, nam bo povedal, da je ponosen, zelo ponosen r.a svoje mesto. Ponosen da, toda ne še zadovoljen. Nasproti možnostim, ki so nam danes, v T.itovi socialistični Jugoslaviji na razpolago, pa še daleč ni vse napravljeno, kar bi lahko bilo. So stvari, o katerih že pet let govorijo, pa še danes ni nič napravljenega. Sem spadajo javna stranišča ¡n kopališče. Najbolj pereče vprašanje pa je zadružni dom. Ne bomo sedaj razpravljali o koristi, ki bi jo mesto od njega imelo, saj je to vsem več ali manj znano Dejstvo je, da so Za začeli kopati temelje zanj, pa so ne-nedno naleteli na nekakšne ostanke starega »rimskega zidu«. Tedaj je delo zastalo in že je leio dni. ko se nikamor ne premakne. Se Pavllha si ni mcgcl kaj, da ne bi omenil slavni rimski zid jm njegovo cdkritje. ki je merda zakrivil, da Ajdovščina še nima svojega zadružnega doma. Ajdovci pa plavijo, da dolgo ne bodo več čakali 1" bcuo zgradili zadružni dom, pa čeprav bi morali »rimski z>d:<. če je .res edina prepreka, na rokah zne-stl v muzej, naj tam straši in vzbuja spomine na rimsko gospodstvo po na-šlh krajih, k,i je za vse večne čase zapadlo preteklosti. L. D. Dne 24, septembra 1858 pride v med staposlovensk.ih prvakov in ožjih Bleivveisovih sodelavcev, prvo slovensko knjigo o jami. »Ni kmalu na svetu dežele, ktera bi na tako majhnem prostoru mogla ponašati sc s tolikim številom veličastnih, spomina vrednih naravskih stvari, s kolikoršnim se more kranjska vojvodina, če se spomniš daleč slovečih krških rakov na Dolenjskem, ter potem po vrsti čuda preštevaš do Triglava na Gorenjskem velikana med gorami; naj- Positojnsko jamo Luka Je ran z dvema svojima afriškima učencema. V vpisni knjigi beremo to-Je: Lukas Jeran Javorje, Priester Laibach Josef Jeran .Krainski, Negerland am blauen Flusse Schuler, Laibach Stanislaus Ljubljanski, Negerland am weissen Flusse, Sch-uler, Laibach (Luka Jeran, Javorje, dTThovnik, Ljubljana Jožef Jeran Kranjski, Zamorska dežala "ob Modrem Nilu, učenec, Ljubljana Stanislav Ljubljanski, Zamorska dežela ob Belem Nilu, učetnec, Ljubljana) Omenjena Jeranova učenca sta bila takrat že krščena in sicer je eden dobil ime po Jeranu, drugi-po poljskem svetniku Stanislavu Ko,siki. Toda še tako velika vnema njihovega učitelja Jorana, ki je bil tudi sicer darežljiv podpornik mladine. ni dosegla svojega cilja. Ljubljansko ostro in megleno podnebje je spravilo- Jožefa Jerana Kranjskega februarja 1860 v prezgodnji grob, medtem ko je Stanislav, ne da bi se ga kaj prijela vzgoja Jerana, še pravočasno odrinil v Italijo in kmalu zatem dosegel svojo afriško domačijo. Šestdeseta leta 19. stoletja prinesejo habsburškim deželam skromno ustavna življenje. L. 1868 se uvede dualizem in se rodi avstro-ogrska država. V avstrijski polovici vladajo Nemcli, v ogrski polovici Madžari, Spričo nemške nevarnosti dn ponemčevalnih teženj slovanskega ozemlja, .se skuje slovensko-češko bratiäüvo. Premnogi Cehi posežejo krepko v slovensko kulturno življenje ter postanejo zlasti soustvarjalci naše glasbe in gledališke .umetnosti, Caški gostje v trumah obiskujejo našo zemljo, •zlasti alpske vrhove, našo jadransko obalo in Postojnsko jamo. V Postojni se oglašajo posamezniki in večje skupine Cehov. Tu je bil med drugimi češki književnik Jan Neruda, čigar književno delo zajema tudi Postojno (slovenski prevod se obeta še letošnje leto!), zdi se, da je bil tu tudi svetovno znani češki skladatelj Amtonin Dvoirak, osebni prijatelj našega glasbenika Franca Gerbiča, ko ga je obiskal pa njegovem domu v Cerknici. Sestedeseta leta 19. stoletja pomenijo v zgodovini Postojnske jame začetek novega razdobja. Deta 1863 je napisal Etbin Henrik Costa, eden iz- mi je nadomestil z dvojezičnimi, tu-jejezične vpisne knjige za jamske obiskovalce pa so dobile hkrati tudi slovensko besedilo. To naj bi opozorilo tujca, da se mudi na slovenski zemlji, medtem ko naj bi slovenskega obiskovalca dvigala zavest narodnega ponosa. Globočnikova prizadevnost v Postojni, kjer je neutrudno deloval 22 let do 1. 1885. je rodila vidne uspehe. Za Ljubljančanom Andrejem na priljubljen cilj majniških izletov slovenskih šolarjev in dijakov. Množične ekskurzije slovenskih ljudi so nenadno zelo dvignile število obiskovalcev Postojnske jame. Kako je obisk cd početka naraščal, naj pokaže nekaj številk. L, 1819. ko so jamo odprli, je bilo obiskovalcev 104. 1, 1833 je bil presežen prvi tisoč, 1-1854 drugi tisoč, 1353 četrti tisoč, 1872 peti tisoč, 1884 šesti tisoč, 18S8 osmi tisoč in 1901 deseti tisoč obi- čudovltejše pak so po Notranjskem' neštevilne, raznih žuželk polne otline, med katerimi je najslavnejša postojnska,« S temi uvodnimi besedami vabi pisec na ogled jame Slovence, ki v tej dobi svojo zemljo še malo cenijo in poznajo. Isto leto, ko je izšla ta knjiga, je nastopil v Postojni službo predstojnika uprav-nopoHtnione uprave in jamske komisije Anton Globočnik, Po vsej pravici1 velja Globočnik za kritelja Postojnske jame. V jami je dal nadelati in odpreti nova pota, -namestiti železnico .iij.' urediti električno razsvetljavo. S primerno reklamo in jamskimi veselicami 'je dvignil tujski promet. Z zgraditvijo Jamske ceste,, ki) so jo zasadili a divjimi kostanji, je olajšal dostopnost jame. Same nemške napise v ja- POSTOJNSKA JAMA: TARTAK Smoletom je 61 let kasneje v vpisni knjigi slovensko najprej spregovoril Trst. Dne 5. avgusta 1881 se je med ■tujejezične obiskovalce Postojnske jame samozavestno slovensko vpisala Tržačanka Ivanka Cernigoj, ki je ¡bila takrat učiteljica v Bazovici, Ta prvi dokument mladoslovenskega narodnega preroda iz zgodovine Postojnske jame je simboličen kar v ¡-o vsej pij- .., trojnem oziru: ■ spregovorila je vaška ■drugega o učiteljica ter. z njo 'naše morje in tisto področje; ki nam je dalo ba- -zoviška junake! Zgledu Cernigojeve slede .postopno poedin-i zavedni Slovenci, dokler končno jama ne privabi večjih organiziranih, skupin slovenske -družbe. L. 1904 obišče jamo množica naših (učiteljev in Sokolov, od 1. 1909 dalje pa postane Postoj- UspehS in nevarnost zdravljenja z njimi Sele kmalu pred drugo svetovno vojno je bil storjen nov, zelo važen korak naprej z odkritjem pron-tosila, ki ima lastnost, da uniči eno najbolj razširjenih in tudi najbolj nevarnih vrst bakterij, streptoko-ke in stafilokoke, povzročitelje gnojenja, zastr-upljenja krvi (sep-se) itd. V dolgoletnem, napornem delu so kemiki skupaj z zdravniki pa načelu promlcsila odkrili celo vrsto novih, zelo učinkovitih zdravil proti mnogim bakterijam, tako-zvane sulfamide, kamor spada na primer tudi pri nas zelo znani sulfati azol itd. Toda vsa ta zdravila, ki jih imenujemo s skupnim imenom »kemo. terapevlika«, so obenem tudi stru- PEN ICI LINO V A PLESEN pi in je zaradi itega 'treba paziti, da se od zdravnika predpisana ko. ličina zdravil, ki jih mora bolnik redno .jemati, ne prekorači. Na drugi strani je pa ravno tako važno, da bolnik ne uživa manj zdra- Dr. R. Neubauer: vil — ponavadi tablet — kot mu je predpisano, ker potem ne pomagajo. Nov ncsluten napredek je pome. nilo Flemingoivo odkritje penicilina, ki odpira pot celi v is t i novih zdravil, takcavanim »antibiotikom«. Njim je skupno, da se dobivajo iz raznih glivic, ki se nahajajo v zraku, v zemlji in drugod. Penicilinu je leta 1944 sledil streptornicin, ki ga je svet sprejel gotovo še z večjim navdušenjem, saj je izgledalo, kakor da je premagan eden najhujših -bičev človeštva skozi stoletja, tuberkuloza. Streplomicinu so spet sledili drugi antibiotiki: aureo. miein proti takozvariim virusnim boleznim, hioromicetin pre'.i tifusu in sličnim obolenjem in dolga je vrsta poskusov z vedno novimi glivicami posebna proti tuberkulozi. Znanstveni svet mrzlično dela in lahka pričakujemo v bližnji pri. hodnostl še neva, morda še večja odkritja kot so sedanja. Toda ta borba ni enostranska; tudi bakterije se pripravljajo nanjo. V Zedinjenih državah so med vojno doživeli nekaj, kar najbolj ilustrira, za kaj gre. Med mnogoštevilnimi vojaki, pa tudi med civilisti je — mislim leta 1943 — iz- bruhnila epidemija posebno hude angine. Dajali so neki sulfamidski preparat in bolniki so v najkrajšem času ozdravili. Ko je prihodnje lato pretila slična epidemija, so si mislili, zakaj čakati? Dajmo ljudem vnaprej -to zdravilo, pa bomo preprečili izbruh bolezni. Toda bolezen 'je izbruhnila kljub temu in je bila .težja kot prejšnje leto. Kaj se je zgodilo? Bakterije so se navadile na zdravilo, postale so ne. občutljive, »rezistentne« proti njemu. Jasno je, da je ta nevarnost posebno velika pri dolgotrajni bolezni, kakršna je jetika. Danes že imamo opravili s primeri, »strepto-micin-rezistentne« tuberkuloze, kar seveda predstavlja zelo neprijetno in včasih celo usodno komplikacijo. Zato velja pravilo za vsa kemote-rapevtika in antibiotika: bolnik naj jih jemlje sama, če so ta sredstva res potrebna in če lahko z gotovostjo pričakujemo popolna ozdravljanje. Popolnoma napačno je jemati sulfamide brez potrebe, zaradi brezpomembnega nahoda ali prehlaijenja. Telo se bo navadilo in če pride pozneje do kake pljučnice, zdravilo morda ne bo v;č pomagalo. Napačno je dajati bolniku z jetiko v brezupnem stanju streptornicin. Po kratkem, navideznem zboljšanju ba ta umrl ali bo ostal še dalj časa živ, toda neozdravljen z odprtimi ranami (kavernami) ter bo, dokler živi, trosil okrog sebe odporne* bacilc. Medicina je težka in odgovorna stvar. Samo tisti, ki zaupa svojemu zdravniku, bo izkoristil v polni meri njen ogromni napredek, plod neumornega truda najboljših zdrav, nikov in drugih znanstvenikov po celem svetu tako, .da se ba obenem izognil v.saki možni škodi od novih, pogostoma še ne dovolj preizkušenih zdravil. skovalce.v. L. 1909. si je ogledalo jamo 24,843 in 1. 1913 kar 40.971 gostov, Ta razveseljivi razvoj pa je ne-nfsdno zavrla prva svetovna vojna. L. 1918. je dobila Postojnska jama tujega goapoda:>ja Italijana. Razmere so se nasilno spremenile, »Koj v Postojni zapaziš, da se Italija na vse kriplje trudi, da bi dala novo pridobljeni slovenski zemlji pečat itali-janstva. Razna poslopja s pristnim laškim značajem rastejo kot gobe po dežju; ..javnih uslužbencev in sno-parjev kan mrgoli. Na vidnem prostoru postaje se 'blešči v italijanskem, francoskem, angleškem, češkem in nemškem jeziku, kdaj se jama lahko obišče, le jezika ljudstva, ki stoletja tod prebiva, iščeš zaman. Italija dirigira venomer in neprestano cele trume svojega naroda v Postojnsko jamo, presktui jim vse mogoče olajšave in nepoučenemu se res zazdi, da je tod ckoli že od nekdaj vse italijansko. Naša govorica zamre na ustnah in le plašno in skrivaj čuješ tu in tam kak glas našega jezika.« To so vtisi iz Postojne 1. 1924, Italijanski gospodarji, ki so tako spačili pravo podobo naše Postojne, so si hkrati iz prapagandnifi bzirov izmišljali število jamskih obiskovalcev. Tako n. pr-, navajajo v svojem tisku za 1. 1926 161.000, za 1, 1927 143.000, za 1. 1923 139.C00 in za 1. 1929 cclo 205.000 obiskovalcev, medtem ko je znašal dejanski obisk v omenjenih letih (povzeto iz arhiva Postojnske jame) 110.000, 87.000, 55.000 in 80.C00 ljudi. Med drugo svetovno vojno je obisk Postojnske jame precej trpel. L. 1944 je zdrknil na 11.293 ose.b. K temu uradno izpričanemu podatku pa moramo dodati še dve osebi: onadva predana partizanska borca, ki sta se v noč; od 20. na 21. april vtihotapila v Postojnsko jamo iz Črne jame, da sta tu zažgala bencinsko skladišče nemške okupatorske vojske. Tako se je tudi nas kraški podzemeljski svet vključil v osvobodilno borbo. Osvoboditev Primorske odpira poslednje razdobje v zgodovini Postojnske jame. Ta je šele sedaj postala naša dejanska lastnina, česar se je naše ljudstvo v polni meri zavedalo in je takoj v trumah romalo v Postojno. L. 1946 je štela jama 50 000 obiskovalcev, naslednje leto že nad 83.000: Vendar so se vrata na naš Kr?s ljudstvu vse Jugoslavije na široko odprla šele jeseni 1947, ko je po uveljavljenju Pariške mirovne pogodbe odpadel še zadnji zodržek na bivši rapallski meji pri Rakeku. Poslej presega število obiskovalcev vsako leto 160.000, 1, 1949, ki je bilo doslej rekordno, pa si je ogledalo jamo celo 197.429 ljudi. V času avstrijske i.n -Italijanske uprave so vodili pri jami posebno častno knjigo, kamor so se vpisovali samo vladarji, njihovo sorodstvo in višja plemiška družba. V svobodni domovini je Častna knjiga precej drugačna. Tu se viste poleg podpisov naših ljudskih voditeljev podpisi -tujih delegacij ter domačih in tujih vodilnih znanstvenikov. Tu sem se je podpisala tudi delegacija ' makedonskih mater naših herojev, ki je bila v jami 15. julija 1948. Med delegatkami je fcila prisotna tudi 96 letna ,Naca Pandžurova. Od 1. 1819 vodijo v Postojni seznam jamskih obiskovalcev. Kako se Je gibalo to število, naj -pokažejo naslednje številke: Avstrijska doba: 1819—1918 skupno 526.000 ljudi, letni pevpreček 5000. Italijanska doba: 1919—april 1945 skupno 1,381,000 ljudi, letni povpre-ček 53.000. "Jugoslovanska deba: maj 1945 do 1951 skupno 900.000 ljudi, letni pov-preček 130.000 ljudi. Te številke jasno povedo, da zavzema danes Postojna bolj kot kdaj preje posebno mesto glede tujskega piometa ne le v Sloveniji, temveč tudi, v Jugoslaviji. Zato je tu problem gostinskih obratov posebno pe-reg (Konec). I KAREL ČAPEK: SLOVENSKA BESEDA 6. Prejeli smo pismo, ki nam ga je poslala tov. Eda iz St. Petra. V njem pravi: ».. . Zelo sem zadovoljna, ker je uredništvo Slovenskega Jadrana odmerilo poseben prostor tudi slovenščini, jeziku, ki ga Primorci nismo imeli prilike po-bliže spoznati in se ga uči i i, čeprav smo ga ljubili.. Razložite, proshn, kako besedo otrok v množini pravilno sklanjamo, in povejte, če oblika bolana res ni dobra!« Močno nas je razveselilo Vaše pismo, tov. Eda! Prvič zalo, ker smo tako z bralci v neposredni zvezi. Odgovarjati na vprašanja je prijetno: z odgovori lahko svetujemo, poučimo hkrati i dopisnika i ostale prijatelje. Drugič pa zato, ker je pismo otipljiv dokaz, da se primorski Slovenci zares zanimajo z:i materinščino ter hočejo popraviti to, kar .so — ne po svoji krivdi — zamudili! In to je zarja, ki obeta velik dan! Kako sklanjamo besedo otrok v mrižrii? Takole: otroci, otrok, otrOkom, otroke, pri otrocih, z otroki. Ali v stavkih: Naši otroci so pridni. Nisem videl vaših otrok. Otrokom sem prinesel darila. Ni prav, da otroke pretc-paš. BV.a sem pri otrocih. Pojdi z otroki na sprehod! Zakaj imamo ponekod c, drugod k? Tu je treba pogledati v praslo-vanščino iz katere so ss razvili vsi slovanski jeziki, torej tudi slovenščina. Razlika med posameznimi o-blikami" je zgodovinsko utemeljena. Ta samostalnik ima izjemno skla-njo, ker je stal soglasnik k pred različnimi i. Pred navadnim i se je k spremenil v c (n. pr. otroci, pri otrocih), pred trdim y je ostril, pa nespremenjen (z otroki). Podobnih primerov je bilo nekoč več: v raci, ob potoci, tacega, dr.uzega. Tako je pisal še Ivan Cankar. Toda v modernem jeziku je pri vseh oblikah zmagala osnova, ki sa jo imeli drugi skloni in zato pravimo danes le: v roki, ob potoku, takega, drugega. Edini spomin na pestro praslavr.n-sko sklanjatev je ostal szmo v oblikah: otroci, otrok, otrokom, otroke, pri otrocih, z otroki. Dovolite, tovarišica Eda, še drobno pripombo! Za otroke se zanimate. Morda jih že imate! Ko jim boste šli v trgovina kupovat čcvTje, nikar ne recite: »Ali imate otročje čevlje?«, kot pravi marsika.cra naša mamica. Pač pa: »A1 i ima.tc o-troške čevlje?«. In moža nikdar na vprašajte: »Ali si dobil otročje do-klade?« Recite mu rajši: »Ali si dobil otroške daklade?« Otročji sa nanaša le na človekov značaj, Mali kara sina in mu de: »Kako si še otročji!« In misli reči; Kako si še neumen, nedozorel! V vseh drugih zvezah pa rabimo -sama pridevnik otroški. Torej: otroški čavlji, otroške doklaide, otroške igrače, otroška postelja, otroški zdravnik itd. Na drugo vprašanje borna odgovorili prihodnjič! S. S, J Lrii = (Nadaljevanje in konec) Filipek je imel, veste, prav; prinesel mi je g kakih trideset imen — z vaške pošte se ne g pošilja veliko, največ paketi za sinove pri | vojakih — in iz teh imen nisem mogel izcu-| zali niti najmanjše sledi. A koderkoli sem ho-jg <311, veste, povsod sem mislil na to; tako zelo | me je tlačilo, da ne bi izpolnil obljube mrtvi g punci. 1 No, o priliki, približno čez teden dni, sem | se spet oglasil na pošti. Filipek se je na-g kremžil in mi rekel: »Gospod stražmojster, g kegljanja je .konec, selim se. Jutri pride nova g gospodična, iz Pardubic.« | »Aha, disciplinsko, kajne-, sicer je .ne bi g prestavili iz mesta na to zakotno vaško po-= što.« | »O, ne,« je rekel Filipek in me nekako ne-g navadno pogledal, »Premeščena je na lastno = prošnjo, gospod stražmojster.« | »Čudno,« sem rekel; saj veste, kake so žen-g ske. g »Da,« prtirdi Fillipek in me venomer gle-| da, »in še bolj čudno je to, da je anonimna g ovadba, naj se na tukajšnji pošti izvrši bli-g skovita revizija, prišla tudi iz Pardubic.« g Zvižgnil sem in mislim, da sem gledal g Filipka prav tako kakor on mene. Kar spre-| govori pismonoša Uher, ki si je urejal pošto = za raznašanje: »Hm, v Pandubice — piše sko-| raj vsak dan gospod adj.unkt z veleposeetva, g neki poštarki. Najbrž njegova ljubezen, kaj-= ne.« g »Cujte, oče,« mu reče Fiiiipek, »veste more-= biti, kako se tista gospodična piše?« g »Taka nekako kakor Julka Touf... Tou-g far .. .« | »Tauferjeva,« je rekel Filipek. »Torej ti-g s-ta, .ki .pride sem.« | »Pa tudi gospod I-Ioudok, to je gospod ad-junkt,« nadaljuje .pismonoša, »dohiva iz Pardubic skoraj vsak ds,n pisemce.« ,Gospodr adjunkt,'. mu pravim, ,spe/t pismo od zaro-r eenke.' On pa mi pride, to je gospod Iioudek, vselej malo naprciti. .Danes ima zabojček, a iz Prage. Glej ga, vraga; vrnjeno! ,Adresat nepoznan.' Gospod pristav .se je zmotil v naslovu. No, vrnem mu.« »Pokažite!« mu veli Filipek. »Naslovil je na nekega Novaka-, Praga, Spalena ulioa. Dve kili surovega masla,. Zig: štirinajstega julija.« »Takrat .je bila tu še gospodična Lenka,« je rekel pismonoša. »Pokažite!« rečem Filipku in .povoham zabojček. »Gcspod Filipek,« nadaljujem, »čudno, .tole maslo je bilo deset dni na pošti, pa ne smrdi. Oče, pustite 'zabojček tu in pajclite raznašat!« Komaj je raznašalec odšel, imi je Filipek rekel: »Gospod stražmojster to se sicer ne sme, ali tule je dleto,« Nato' je odšel, da ne bi kaj videl. Zabojček sem seveda odprl; bilo je v njem dve kili ilovice. Girem za Filipkom in mu rečem: »Prijatelj, .nikomur besede, se, razumeva? Kar sam bc-m uredil.« Razume se, da sem takoj odšel k pristavu Houdku na veleposeistvo. Sedel je na kladah in gledal v tla, »Gospod adjunkit.« sem začel, »na pošti je nekakšna kioniCuzija; se spominjate morebiti, na kateri naslov ste poslali pred desetimi ali (dvanajstimi dnevi nekakšen zabojček?« Ho-udek je rahlo prebleidel in odgovoril: »Ni važna; že sam na vem komu.« »Gospod adjurukt,« sem mu rekel, »kaj pa maslo?« Takrat je Ho-udek skočil pokonci b!e.d ko stena. »Kaj naj to pomeni?« je zakričal. »Čemu me nadlegujete?« »Gospod adjurakt,« mu rečem. »Tako je: vi ste ubili pošlarico Lenko. Vi ste prinesli na pošta -zabojček z lažno adreso -zaradi tehtanja, Ko ga je Lenka tehtala, ste se .nagnili skozi okence in ji .ukradli iz predalčka dva sto kron. Zaradi teh dve sto kron se je Lenka utopila. Teko je.« Veste, gospod, Houdek se je tresel ko šiba na vodi. »To je laž,« je kričal, »čemu bi kradel stotake?« »Ker sle hoteli na lnikajšnjb .pošto gospodično Tauferjevo, .svojo zaročenko, ki je poslala anonimno ovadbo, da ima Lenka v blagajni primanjkljaj. Vidva sta Lenko pognala v ribnik, Vidva sta jo ubila. Zločin imata na vesti. gospod Houdek.« In Houdek je omahnil na klade in si za-kri-1 obraz: kar pomnim, nisom videl moškega tako bridko jokati. »Jezus Kristus,« j stokal, »jaz nisem mogel vedeti, da sa utopi! Mislil sem samo, da bo od- :1 puščena , . . saj bi lahko šla domov! J Gospod stražmojster, hotel sem sa- j ma/da bi se že poročil z Juiko; a | edem cd naju bi se moral odreči i službe, če bi se poročila ... a z eno !| plača bi težka živela . .. Zalo sem si •' toliko prizadeval, da bi prišla Julka 1 sem na 'to pošto! 2e pol leta čakava ... Gospod stražmojster, med nama js taka strašna ljubezen!« No, dalje vam ne ne bom pripovedoval, i jaz pa sem se razjokal kakor stara vlačuga, nad Lenko in nad vsem skupaj! V »Dovolj,« sem mu rekel naposled, »dovolj mi je tega, čez glavo. Človek božji, dajte mi že tistih -dvesto kron. Tako. Se tole: če bi va,m padlo v glavo, da bi šli obiskat gospodično Tauferjevo prej, preden stvari uredim, va-s ovadim -zaradi tatvine. Ste razumeli? A če bi se ustrelili ali kaj podobnega, bcm razglasil, čemu ste to storili, Tako, pa amen.« To noč, gospod, som presedel pod zvezdami in sodil ta par; vprašal- sem Boga, kako naj ju kaznujem, in doumel bridkost in radost, ki je v pravičnosti. Ce bi ju ovadil, bi dobil Houdek .nekaj tednov zapora pogojno; in še težko bi se mu dokazalo. Iioudek je ubil dekle, ni pa bil navaden zločinec. Vse kazni so mi bile previsoke ali prenizke. Zato sem ju sodil in kaznoval sam. Zgodaj .naslednje jutro sem odšel na pošto. Za okencem je sedela bleda in visoka gospodična z vročičnimi očmi, »Gospodična Tauferjeva,« sem začel, »imam priporočeno pismo.« Dal sem ji pismo z naslovom: »Direkciji PTT v Pragi.« Pogledala ms je in prilepila na pismo nalepnico. »Trenutek, gospodična,« sem ji rekel. »V tem pismu je ovadba, kdo je ukradel dve sto kron vaši prednici. Koliko stane poš.nina?« »Gospod, ženska je bila od vraga, pa je vendar posinela in okremenela kot kamen, »Tri krone petdeset,« je dihnila. Odštel sem .tri krone .petdeset, in ji rekel: »Tule so, gospodična. In če bi se .tista dv£* stotaka,« som nadaljeval in ji položil na mizico. ukradena bankovca, »če bi se tista dva stotaka tule kje našla zamešana ali založena, razumete? — da bi se videlo, da pokojna Lenka ni kradla, gospodična — v tem primeru vzamem to pismo nazaj. No kaj?« Niti zinila ni; le vročično je strmela tjavdan. »Cez pet minut pride pismonoša, gospodična, « sem ji rekel. »Torej kaj, naj vzamem-pismo nazaj?« Naglo je prikimala. Vzel sem pismo in se šel pred pošto sprehajat. Cez dvajset minut pribiti ven stari pismonoša- Uher in kriči: »Gospod stražmojster«! Nova gospodična je našla tista stotaka založena v ceniku! Naključje, kajne?« »Oče, sem .mu rekel, »pojdite in povsod povejte, da sta se stotaka našla. Veste zato, da bo vsakdo vedel, da pokojna Lenka ni kradla. Hvala bogu!« To je torej bilo prvo. Drugo pa je bilo, da sem šel k staremu grofu. »Gospod grof.« mu rečem, »ne sprašujte me. Pokličite adjun-kta Houd-ka- in recite mu, da mora še danes .na vaše- veleposestvo na Moravsko; če bi ne hotel, da. ga takoj odpustite.« . Stari grof je pr.idvignil obrvi in me trenutek gledal; no, prav nič se mi ni bilo treba tek gledal. »No dobro,« je rekel grof, »ne bom vas torej o ničemer spraševal.« In dal je poklicali Houdka. Hou-dek je prišel in ko me je zagledal pri grofu, je prebledel, a obstal kakc.r sveča-»Iioudek,« mu je rekel grof, »dajte zapreči iii odpeljite se na vlak; nocoj nastopile službo na mojem posestvu pri Hulirru. Ste razumeli?« »Da,« je tiho pritrdil Houdek. To je torej vse. Ko pridete na pošto, po-glejte si tisilo bledo gospodično. Nataknjena e. nataknjena .proti vsem, in delajo se zlobne in stare gube. Samo orožnik sem, gospod. Mi lahka samo-kaznujemo: mora pa biti- nekdo, ki odpušča. Rečem vam, -prava in najvišja pravica je tako čudovita kakor -ljubezen.« JA liVlf • • . - ri . ,v\vV \ .i.vki U: ■ ■ ■ /fity !'.';.-' •-.'V ¿y/S i' &'+*(*&*()'%))%'&%%#%%%*(&+)&$#&%*)+(#%+)%))%(&*(%*%#*$%*$%+%))&%*%')'%)*(&$%))*&)$&%$)%&*%)*%))!*%+"!" !%)))()&%+)%()%+&%+)%(&% Nadaljevanje s 1. strani kultur: od starogrške pa do mogočnega valovanja tiste smeri romantike, ki se ni zamaknila v katoliški srednji vek in v onostranstvo, ampak je bila izraz stoletja zaničeva-■nega snovanja preprostih ljudi, ki je ustvarjalo bogastvo narečij, pes. ■mit, pravljic, pripovedk> melodij, plesov, vezenin in še marsičesa dragocenega. Prešeren sam je bil eden od tvorcev te smeri, te ljudske romantične struje, ki je ustvarila v evropskih književnostih in v glasbi toli-ko lepil i vrednot. Bil je njen, vseh fevdalnih spon docela osvobojeni, svobodno misleči genialni predstavnik, eden od največjih in najplemenitej-ših pesnikov stoletja, čeprav je to stoletje rodilo več pesnikov kakor katerokoli poprej. Prešerna je obvarovalo črnogledosti poznavanje neizprosno težke poti zgodovine, kakor jo je gledal v 4*1 •.,.,.' o r ' i , %t ák. J njaili . I" K " • r /eu« ïAyn/nt '»«jo/ „ #i -av.- ~ T • . i' i'y i jfj, yj.ftfÙL í ip / %.fé -i fuch Ï " t. " I '.«j f^'^ /j* «*/f«w <('ic?<>,\ r « - \ v ' t ■ i J)' ÏU J-íSf. " u A b-\ ^ ¿,7u\it- 1 » -1« n YJ/< / P.Ll^.Č • \ SjtltLlùJ * 4 f U ' 1 t \ *In A. i'L Jt. Vlltp* ^ » JO- t •■' " , t. jczcj» y ■ v" ÛÛ.U , ^ ■ A * —- N V v t i . J ' J Faksimile cenzurirane »Zdravljice« bridkih usodah velikih ustvarjalcev svetovnega slovstva (glej Gloso), pred črnogledrstjo ga je obvarovala ■vera v izjemno, odrešujoče poslanstvo poetov. (Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!) ( črnogledosti ga je obvarovala živa želja: De zbudil bi Slovenšno celo, de bi vrnili k nam se časi sreče. Vse to je dajalo njegovim pesmim., kakor poje v »Sonetnem vencu«, moč »rasti neveselo«, Prešeren je bil neločljiv in bo zato tudi ostal neločljiv od svojih rojakov: saj je glasnik novega prebujenja, napredka in svobode m ne samo pesiik svojih nesrečnih ljubezni in neprekosljivi mojster najtežjih pesniških oblik. Prešeren je ljudski pesnik v visokem pomenu te besede, postaja -vse bolj duhovna last vsega naroda, ker je svojo osebno usodo čudovito družil z usodo svojega naroda, ki mu je pokazal zgodovinsko smer in ustvaril vstop v svetovno književnost prej, preden se je zaostalo ;n zaničevano ljudstvo zavedelo kol narod. Prešeren je že v svojih prvih pesmih genialno dvignil govor svojih staršev v priroden,' slikovit in plemenito melodiozen, z vsebino čudovito skladen in ubran pesniški jezik. Z leti je postal zavestno in še vse bolj preprost, vse bolj ljudski, a zato nič šibkejši. Nasprotno! Prispodobe iz grškega bajeslovja in druge nedomače prvine so v poslednjih Prešernovih pesmih skoraj zginile. Pesnik se je poglobil v ljudsko pesem, jo prirejal, »osnažil« f?ia pr. Lepo Vido), kakor so takrat pravili, in vzel iz ljudske pesmi najlep-■ še tudi zase, zavestno pesnil pesmi kmečkim /antom po volji (Stanku Vra u v pismu 1S43. leta). Takrat je dosegel tako preprost, a silovito zgovoren in izbrušen pesniški izraz, kakor nam je znan na pr. iz »Nezakonske matere«, iz pesmi, o kateri je zipisal slovstveni zgodovinar Slodnjak, da je s »čarovno preprostostjo besede in milino izraza« — »najsilovitejši ugovor zoper krivico in hinavstvo družbe in posa-meznikov,« zoper preznačilno lažno moralo, ki je na kmetih še do nedavnega povzročala toliko tragedij, zlasti detomorov, toliko nasilj zoper naravo. Svobodoljubje, ljubezen, lepota čustev in plemenitost misli7 ubranost med vsebino in obliko — vse te in druge vrednote Prešernove pesmi so z vsakim novim pokole-njem dobivale venomer večje priznanje in nam postajale iz roda v rod vse večja spodbuda v boju za obstanek, svobodo, napredek in priznanje nalurnosti v življenju ljudi. Prvi so začutili veličino Prešerna posamezniki, ki so kakor Janez Trdina doživeli še kot dijaki meščansko revolucijo 1S4S. leta; s Prešernovim izročilom ob strani je mlado-slovenska trojica Levstik-Stritar-Jurčič zrušila slaroslovensko cesarju in veri vdano kulturno revščino Bleiweisa in Koseskega. V znamenju Prešerna je ob stoletnici njegovega rojstva poudarila svojo vedrino slovenska moderna. Prešernova pesem je poklicala marsikoga v boj proti }ašisličnem.u nasilju in ga spremljala v zapore, v taborišča, v izseljeništva, na bojišča in mori-šča, v gozdove, iz njih v svobodo. In neredki borci so padli s Prešernovimi poezijami v srcu in z drobno knjižico teh poezij na srcu. Zato ni čudno, če so Prešerna, ki so ga nekoč živega kot frajgajsta zasledovali Metternichovi vohuni, hoteli zapreti tudi Mussolinijevi kveslu-rini: »bandita Prešerna« med okupacijo v Ljubljani, skoraj sto let po njegovi smrti. Pa ga seveda niso našli, saj je bil povsod, kjer so bili upornikij in zato neuničljiv, kakor je neuničljiv nared, ki ljubi svobodo. SNG IZ TRSTA GOSTUJE: Nedelja, 10, II. ob 18.30: Škofije: Shoenherr: »Satan v ženski«. Sobota, 9. II. ob 20. uri: Škofije: Torek,' 12. II. ob 20. uri: Dekani: Sreda, 13. II. ob 20. uri: Piran: Četrtek, 14, II. ob 20. uri: Šmarje: Sehurch: »Pesem s ceste«. V o v upancic o Trubar je bil prvii, Prešeren je edini. Častitljivo in vsega spoštovanja ■vredno je, kar je storil za nas Trubar. In vendar: ako bi Trubarja ne bilo, bi bil njegovo nalogo opravil kdo drug. Malo pozneje morda, toda opravil bi jo bii prav gotovo. Da ni Prešeren zastavil peresa, ne bi bil mogel njegovega dela opraviij prav nobeden drug. Zakaj Trubarjevo delo je bila stvar treznega pogleda, umske moči, verske gorečnosti in dobre volje. Prešernovo pa stvor genija, ki je enkraten in nenadomestljiv: skrivnostna snovanje, pri katerem so vse človeške zmožnosti strnjene za silovit zagon, da se iz njega rede čuda kakor sama po sebi. Brez Prešerna bi bili S.ovenci ostali v somraku, narod brez genija, ljudstvo brez luči: strahota je pomisliti na takšno temno vrzel, na takšno ^vajočo praznino in njene nasledke za našo kulturo, kajti zavedajmo se; kar pri nas poslej piše in poje, se cslanja na Prešerna in njegovo genialno delo, Ves curek ustvarjanja, kj se imenuje slovenska literatura in kultura, izvira iz tega bujnega, čistega studenca. To je živrt, oživljajoča in oplajajoča voda, vse, kar se je skušalo uveljaviti brez Prešerna aH se ji drznilo uveljaviti celo proti Prešernu, je zastajajoča mrtva voda, ki se brez zveze z bistrim osrednjim strženom izgublja v stranske zatone in zajeze, se sproii usmraja in fcuži czračje. Vsi pravi pisatelji pri nas, ki so res bogatili slovensko dušev-¡nost, vsj^ s katerih imeni Je zvezan napredek slovenskega slovstva, so se priznavaj k Prešerna, so gledali v njem nedosežnega mojstra, vodnika in vzornika. PreSeren je v vsem pravem, res naprednem prizadevanju slovenskih lju,di vedno iu povsod pričujoč. Pevčevo srce Je tudi po sto letih neiztrohnjeno srce, Prešernov genij živi s svojim naredojn, zvest mu do zadnjega v vseh burjah časa. j * i /mJfvno jîstosv alcvéi ezvesta, bodi zdrava!) Colnič po mene plava, na barko Ulice strel. • Po zemlji varno hodi, moj up je šel po vodi, mi drug te je prevzel. \/ / lad ribič cele noči vesla,. / visoko na nebu zvezda miglja,. ) nevarna mu kaže pota morjá. Več let mu žarki zvezde lepé ljubezen sijejo v mlado srcé, ^ mu v prsih budijo čiste želje, Ak' kaki vihar od daleč preti, ak' kaki se morski som privali, ak' kako mu brezno nasproti reži, na zvezdo gled'joc vhití, bó otet; mlad ribič od čistega ognja vnet, po morju je varno veslal več let Enkrat se valovi morjá razdelé, prikažejo 'z njih se dekleta lepé, do pasa morska dekleta nagé. Se kopljejo, smejajo, tak pojó: ^^r »O, srečen ribič, srcé zvesto! 1 Kak'' dolgo še misliš ti gledati v njo? Povej nam, ribič, povej zares, al' čakaš, da" pade zvezda z nebes, al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Bilo bi drugemu čakat' dolg čas, biló bi drugemu čakat' mraz, bi drugi se ne ogibal nas. Nocoj bi drugi odprl oči, bi videl, kak' blizu Strelca stoji ' lepota, ki zanjo srcé ti gori.« — ^ / O, res je, da bi tako ne bilo! ftl Vse res, kar dekleta morska pojo; J I obup mu zaliva srcé zvestó, \ ! Fant s celo močjo se v veslo vpre, (K\ ni mar skalovja mu, viharjev ne, \\ nič več se na zvezdo ne ozre.. v Naprej brez mirti svoj čoln drvi; / al' tak' za pevkami ribič hiti, I kdo ve, al' sam pred seboi beži? U\ Zgubi j èn je, vtopljèn, se bojim; kdor ljubi .brez upa,, ga svarim;-U nikar naj ne vesla za njim! — o morju barka plava, nezvesta, bodi 'zdrava, ¿to tebi sreč želim! Po zemlji srečno hodi; moj up je šel po vodi le jadrajmo za njim! ; rn zamere ji reče ino pravi: »Ce doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje vzdignejo, ti z mano pojdi srčno si ozdravit rano. Kaj ti pravim, pote, Vida zain, je kraljica španska me poslala, ji dojili mladega kraljica, sinka njcn'ga, mlad'ga cesarica. Ga dojila boš ino zibala, pesfvala, mu posfljo posliljala, da zaspi, mu pesmi lepe pela, hui ga dela tam ne boš imela.<■• Maček, ki je zibal miško Gr,do obrekujem strica muca, ko pišem to zgcdbo, On. okrutni sovražnik vsega mišjega rodu, da bi se ponižal in zibal mišjo nadlogo in nadlego? Tega nikoli! Samo naključje — nesrečen slučaj! Takole je bilo. Miška prileze iz. luknjice — prav kakcr v tisti stari, poučni zgodbici, samo ne prav iz iste luknjice — prileze in ugleda novo past. »Oho, vidiš jo, past! Zviti ljudje polože na prečni klinček deščico, da teče radovedna miška po njej in k IVf! v\Y ~ »v/ Ms pride čez polovico, potem zdrsne v vodo — v smrt! A me miši smo mo-drejše kot ljudje. Me dobro poznamo take zvijače. Nalašč pojdem v past, se zagugam na deščici in brez strahu pnitečem ven!« Maska steče skozi ozka vratca v past, maček pa skoči s peči nanjo in poizkuša s tačico doseči miško v pasti, pa vhod v past je ozek — tesna pot v smrt samo za mitške. Toda miške deščica ni zagugala v vedo niti spričo mačka. Trdno na sredi deščice se je držala miška, in ko se je iztezala po njej mačja tačica, se je dv-igj-nil.a više, da je ni dasegla, potem se je spet zagugala proti izhodu, da bi ušla, kadar bi se maček kam zagledal ali zamislil. Maček pa se ni zagledal, niti zamislil. Pridno je iz-tezai tačico v past.in .prav..tako pridno se spet umikal, ko ga je hotela miška zadeti po šapici z deščico. ; .Tq' neuspešno delo zagleda .gospodar, ki e hotel vedeti,. če bo dobra nova past. O, kako- je. bil hud! »Torej ,to se godi pri menit Ne le, da me še niso cdrli na meh! In ti, leni maček! Ali res nimaš drugega dela? Pojdi rajši dremat za peč in sanjaj, Icaiko- se norčujejo miši iz tebe zaradi 'tvojega početja! Muc zavrne mimo: »Potemni miška uide, gospod!«. »Menj ne uide, saj je v pasti. A ti je ne spraviš nikoli iz nje. Morda meniš, da s stradanjem? Kaj še! Prej boš ti lačen, nemarnež! Poberi se! Miško dobim iz pasti jaz, ne ti,« robantj gespodar. Maček počas/i odkoraka in mrmra: »Jaz sem imel -miško že ujeto, zakaj loviti znamo mi. Človeku pa uide, pravim!« »Mačku pa ne, dekler jo ziblje,« pristavi škodoželjno gospodar. Tedaj je že švignila miška ,iz pastii mimo njega v najbližjo luknjo. Gospodar se jezi in prijemlje za brado, maček pa ponosno odhaja z dvignjenim repom kakor kosec s koso s pokoše-nega trtvnika. Gospodar zatoži do- ma družini mačka in njegovo početje. Daleč naokoli, najbrž po vsem svetu so raznesli -ljudje mačkovo smolo tistega dne. Maček pa še danes ponosno dviga rep. kakor da ponavlja trditev: Miši loviti znamo samo mi, človeku pa uhajajo celo iz pasti. Hvaležni medved Ob robu gozda je stala hišica. Pred njo je sedela mati irn šivala. Poleg nje v zibelki je ležalo dele. Mati je z nogo poganjala ' zibelko in polglasno pela: »Aja tutaja, sinek zaspi, sonček na nebu zate žari. Aja tutaja, sinek zaspi, zvezdica zlata zate bedi..« Kar pritaca iz gozda velik, rjav medved. Pride do matere in dvigne prednjo šapo, v katero se mu jo zadr.l velik črn trn. Mati vzame ši-vanko in mu ga izdere. Nerodno se medved zasuče itj previdno prevrne zibelko, da ,se,' dete zvali po mehki travi. Nič lili-/ dega se ni zgodilo otroku, kosma-1, tinec pa pograbi zibelko in jo mah-v ne nazaj proti gozdu. Začudila se je mati. Pobrala je dete in ga pritisnila k sebi, da je zaspalo. Sonce je tonilo za gore. Glej, spet se prikaže iz gorzda medved. V ISTRI U ,3-1 t V Istrski osliček z doma gre čez griček; ozka je stezica, ki po nji stopica siv, strpljiv in moder; sonce žge in peče, veter od nikoder dvigniti se neče. Vštric oslička striček z doma gre čez griček; pipo ima v ustih, misli pa je pustih: Morje so nam vzeli, vrata v svet zaprli, z morjem smo živeli, vsi bi zanj umrli! Postoji osliček, z njim obstane striček; pipo v roko vzame, čepico si sname in z očmi poboža vsako ped obale dol od Portoroža do devinske skale. MLADI PIŠEJO. Dragi stric Miha! Ko sem brala v »Slovenskem Jadranu«, da si zadal uganke pionirjem, sem se takoj spravila na delo, posebno zelo, ker sem brala, da obljubljaš lepa knjižice. Ko sem vse po vrsti premislila, sem jih takole rešila: ogenj, megla, češnja, senca, Pišoi! Lučka, učenka I. b razreda gimnazije v Kopru. Tvoji lešniki niso bili posebno trdi. Rešila sva jih skupaj s sestro Katko, 1. ogenj, 2. megla, 3. češnja, 4, senca Tomaž Šalamun, učcnec IV. razreda osnovne šole v Kopru. Ko sem čitala časopis »Slovenski Jadran«, sem čitala tudi »Mladi pišejo«. Takoj mi je prišlo na misel, da bi tudi jaz poslala eno pesmico »Nacek — pacck«. Prosim Te, striček Miha, da ne bi moje pisemce bilo v koš vrženo, Z upanjem Te pozdravlja Ivančič Dalja, učenka IV. razreda osnovne šole Sv. Anton. Da ne bo samo Katka Salamu-nova v kotičku mladih, bo tudi Suzana iz Skolije ena med tistimi, ki bo znala tudi kaj lepega povedati. Ker je moja mama naročnica »Slovenskega Jadrana«, bi bila skoraj sramota, ne prispevati tega, kar lahko storim za skupnost pionirjev. Pošiljam vam risbico in pesmico in nekaj ugank. Na koncu pa vam bom strla tiste trde lešnike. Hrvat in Suzana, učenka II. .razreda osnovne šole Skolije. Stric Miha odgovarja Po zadnjih nogah hodi, v sprednjih pa drži zibelko polno'"Sladkih hrušk-drobnic. Postavi jih pred mater na tla in izgine nazaj v gozd. »Poglej no,« se razveseli mati, »kakšen hvaležen medved. Zvrhano zibelko sladkih hrušk mi -je prinesel za en sam izdrt trn.« \ LESfiSmS 5. Vsak dan po opravilih grem, in vendar, to pač reči smem, ostanem vedno v svoji hiši. Kako se čudi, kdor to sliši! C. Iz samih lukenj narejeno držim ti vendar, kar se da; če mi iz srede vzameš eno, razpadem ti na kosa dva. .7. Dan na dan grem čez morje, pa ne zmočim si noge. Ljuba .L/učka! Pridna in pametna punčka si, Lučka! Pridna zato, ker si se, kot sama praviš, takoj spravila na delo, pametna pa zato, ker. si vse uganke pravilno rešila. Za nagrado Te čaka obljubljena lepa knjižica. Pa še kaj se oglasi. Lučka! Ljubi Tcmaž! Glej jo, glej, bistro glavico,, Tomaža! Praviš, da niso bili lešniki posebno trdi! Saj menda res niso bili, ako sta jih s sestrico Katko lako hitro in či-sto pravilno rešila! No, Tomaž, kako pa.se Ti.zdijo današnji? Boš tudiVe poskusil .streti? Se boš še kaj oglasil in mi povedal, .kako si jih .tri? Ljuba Dalja! Vesel sem bil Tvojega pisemca, Dalja, in sem ga na vrat na nos prebral. Kot vidiš, Tvoje pisemce ni romalo v koš. In iudi pesmico sem prebral. Lepa, prav lepa je. Samo, Dalja, čisto na tihoma, čisto •na uho povej stricu Mihi, ali si jo ros sama napisala, kaj? Veš, stric Miha je res že star' in ima slab spomin, toda tako nekako se mu zdi. da je nekoč'že slišal podobno pesmico. No, mogoče se stric Miha moti. Zato pa lepo sedi. Dalja in mu še enkrat napiši pisemce, pa mu v njem razloži, čigava je bila pesmica! Velja? Ljuba Suzana! Tvoje pisemce sem prejel. Lepa hvala zanj! Tvoja pesmica in risbica sla mi bili zelo všeč. Priobčil bi pesmico, če mi ne bi zmanjkalo prestora in ne bi ostali pionirji prišli na vrsto. Risbico pa boš videla natisnjeno kdaj drugič, veš, Suzana!' Tudi Tvoje uganke bomo v eni naslednjih številk objavili, da si bodo z njimi trli glavice vsi naši pionirji. Lešnike iz prejšnje' številke is i pravilno rešila in zato Te čaka, kot vse ostale, nagrada — lepa knjižica. Pa še kaj se oglasi, Suzana! »Kdor prej pride, prej melje», pravijo. Da je ta pregovor resničen, ste se danes prepričali tudi vsi tisti kotička rji, ki * s te pisali stricu Mihi, pa niso bili vaši prispevki objavljeni v današnji številki. Ko sem že vsa pisma poslal v .tiskarno, me je kar naenkrat presenetil pismonoša s celim kupom pošte. »Mladi vam pišejo, stric Miha,« je dejal. »Le hitro jim odgovorite.« In že ga ni bilo več. Jaz .pa sem se prijel za glavo in tuhtal, kaj naj storim. In sem jo iztuhtal. Po vrsti, kot je prišla pošta, tako bom odgovarjal, sem si dejal in vem, da boste tudi vi "zadovoljni s tem, kajne? Pa še nekaj vam moram danes povedati! Toliko pravilnih rešitev Lešnikov je prišlo ,in toliko pisem, da ne bi mogel vsakomur poslati knjižice. Zato bomo žrebali in vsak teden bodo izžrebana tri imena, Kdor je s srečo, v dobrih odnosih, tega prav gotovo ne bo pozabila! Vse skupaj vas prav lepo pozdravlja stric Miha. .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiuiMiiniiiiiiiiiuiiiuuiiiumiiiiiiiiiiii France Habe: 8 i Ulj Od Novačanov da.lje je cesta proti Titovem Velesu pričela padali. Ve_ les je znan po svoj:m bogatem bazarju in je ena sama sušilnica' tobaka. Pred mestom gradijo veliko novo tovarno porcelana. Država bo investirala okrog 100 milijonov din v graditev tovarne, ki bo že konec lota 1952 izdelovala porcelansko posodo za široko potrošnjo. Pri vasi Izvor smo vozili čez dolino reke Babune. Tu je močna zadruga, ki se prča z živinorejo, s pridelovanjem tobaka, bombaža in koruze. Od tu se zopet vzpenja pot v ser-pentin-r.h čsz visoke Br.tune planine, Vsa planina je pokrita z nizkim grmičevjem. Pravega -g<. da ni nikjer, ker so ga sekali Turki, nihče pa se ni -brigal zu pogozdovanje. To bo ena največjih skrbi mlade republike, p .igo z cM t i širne goličavc prostranih gera. Edini pravi gozd smo videli v d.-iini reke Radike, pri toku reke Drini, pa še ta je proglašen za -nacionalni park, da ga ne bi izsika.val. Kakšna je stiska za' les, sem doživel v Ohridu. Videl sem Ms.kedonko, ki je nosila kot pest debela drva z osliči na trg 20 km daleč, da dobi nekaj denarja za gospodinjstvo. Da se ne more gozd razvili, je vzrok tudi „v tem,' it o v r b j t i i da polagajo živini zelene veje. Kmalu smo se začeli spuščati vzporedno z ozkotirno progo proti Prilepil, ki leži ob vzhodnem robu Pelagonije, široke Prilapsko-bllolj-ske kotline. Mesto kraljeviča Marka je1 to, znano ze iz bizantinskih časov, Nad mestom leže kiklopske razvaline Markovega gradu. Ped njim pa se .stiskajo nizke hišice p-ilen-skega mesta z ozkimi, slabo tlakovanimi cestami. Na katerekoli steno se ozr-eš, vidiš same vence tobačnih listov. Ko smo zapustili Pri-lep, .se nam je cdprlo široko Pri-lepsko polje, na katerem je glavna kultura tobak, žito in koruza. Na njivah smo videli povsod velike kupe slame, ki so jih vam pu:'.ile pridne .roke kmeta zadružnika. Zlo_ ženi so v obliki kopaslih vogov, V neposredni bližini vari pa p itav-Ijajo slamo v velikanske podolgovate kape, popolnoma slične našim »oslicam« v Prekmurju. Zanimivo je, da v tej široki ravnini uporabljajo prav tako velike vozove kot pri nas v ravninskih predelih. Celo številne vrste jagnedi in troolev me spominjajo na Prekmurje. ■ Za od . daleč se je za Bičcljem blestel im.pcEsntni Perisler, ki sega v vi- šino naših visokih Julijcev. Povsod ob poti je bila pokrajina veliko bolj zelena kot pa -skopska, ki je od sonca naravnost požg-ana. Na pobočjih Peristcra pa je mladi gozd proglašen za nacionalni park. Bitolj, nekdanje glavno mesto Makedonije, ima slavno zgodovino že cd Samuelovih časov, od 11, stol, dalje. Pod Turki je mesto veliko-pomenilo kot važno vojaško m trgovsko središče. Se pred prvo svetovno vojno je štelo mesto 85 tisoč prebivalcev. Prva svetovna vojna je spremenila mesto v razvaline, prav tako pa je bilo leta 1922 zelo prizadejano ob veliki eksploziji vojnega materiala,.- Kljub temu kaže mesto še danes značaj strnjenega mestnega naselja kot Skc.pjc. ki se šele sedaj razvija v pravo središče nove Makedonije. Obiranje maka v Makedoni Orientalski značaj mesta potrjuje tudi 29 mošej. Skoda, da nam je bilo za ogled mesta odrejenih le nekaj ur. Iz Bitolja so nas že pozno popoldne peljali avlobusi proti Pre-spanskemu jezeru. Strma pot se je v serpentinah dvigala skoraj do 1200 m višine, kjer še vedno uspevata pšenica in koruza. Vzrok temu bodo najbrž številni sončni dnevi v teh krajih . Pozno zvečer smo se mimo Carevega dvora pripeljali do Prespanskega jezera in ob njem do Otcševa in Stenja, zadnjih naših nase V i pred albansko mejo. V sindikalnih domovih, zgrajenih že v prvih 'eiih nc.ve Jugoslavije, smo se prav prijetno spočili. Bližina al. btr.-sko-gišks-jiigeslovanske meje" visoka temna Galičica in jezero s .•¡•-"•jem c") cbali. so v pozni nočni uri v. bu.iili v naših srcih čudovito razpoloženje. V pozni -uri se je ob sanjajoče m jezeru oglasila ubrrna slovenska pesem in se zlila e makedonsko zemljo. Prebudilo nas je prekrasno julro. Ogromno, med gore uklenjeno Pre-spansko jezero je pritegnilo naš pogled. Sonce je bilo že visoko in njegovi žarki, ki so se kopali v gladini jezera, so nas skoraj zaslepili, v daljavi se je kakor čuvar na tromeji med Jugoslavijo, Grčijo in Albanij» dvigal nad vodo visoki in temni Sai mujlov otok. Pravijo, da je bila nekoč na njegovih tleh prestolnica .cac* ja Samuela. . ... . .. : j CT^I r-i Jedro gepidske vojske se je utaborilo s pratežem in družinami -na «teki vzpetini, porasli z redkim drevjem, grmovjem in (nekaj ¡nasadi trte, ki so jo gojili bizantinski na-selniki iz bližnjega Shmijs, Do sam so bili pripcdili Obr.i in Sloveni umikajoče ise Gcpide z zemlje med Tiso in Donavo. Vladar Kunimond je že upail, da je rešil svoje ljudstvo, tedaj pa je .zvedel, da so jim z zahoda zaprli pot Lango-bardi. Okrog in okrog taborišča so se postavil j s o vrag i kakor grabežljivi volkovi in čakali na plen. Kunimond je z višine prešteval premočne savrage in skliceval posvete, a nihče ni mogel pokazati rešitve, Bili so zajeli, prisiljeni na boj za življenje in smrt in K-unimcind je bil prepuščen sam sebi. Niti tega ni mogel doseči pri bizantinski posadki, ki se je na jugu zaprla v 'utrjeni Si.rmi.j-, da bi mu priskočila na pomoč, kakor bi ise po pogodbah spodobilo, ali mu dovolila umakniti se čee Donavo za utrjeno ozidje. Strateg Rufiin se je bsl. da bi prešteviku barbari zavzeli 'tudi Sirmij, zato si je mislil: »Boljša zgodnja zamera kakor pozen kes!« Zavrnil je Ivumimondove poslance, »Doslej sam jim bil dober,« je zemrmral Kunimond, ko je to zvedel, in lice mu je trznilo. »Dokler so me mo.lzli, so me božali. ICo bi me morali nakrmiti, me ne poznajo več!« Veled. je svojim, naj se oborože in se pripravijo na vse, obenem pa poslal sle 'k Langc.bardom, Obrom in Slovanom. »Ca me prijatelj ne sliši, ane bo mogoče sovražnik,« je upal. A tudi »to upanje se mu -ni izpolnilo. Nikdo se ni vrnil od Langobardoiv in od Obrov. Od Slovanov je pribežall en sam sel, ves pobit in utrujen, ter vedel ediinole, da je ušel smrti. * Aiboin je po odhodu otmskih kričačev čemerno razpostavil vojščake 'za boj. Starca Grosulfa je dal na svojo levo. Hcile.l ga je ometi ob seibi in se mu oddolžili za nezaupanje. Ko bi ga ne billo podžigalo maščevanje, bi se bil preudarno umakni! iz spopada. Proti poldnevu je itrčila vojska ob vojsko. Boj je divjal do trde noči-. Gepidi iso se dobro držali. Ne Obri ne Lango-bardi jim niso mogli do živega. Ponoči se je boj uslavi.1. Ljudje in konji so si oddahnili, polegli in prigriznili. Drugi dan pa so- še pred zarjo zarjuli v langobardskem taborišču. Gepidi so se bili po tihem priplazili, jih, ker jim je bil svet znan, iznenadili ter pobili stražarje in nekaj spečih vojšča-kav okrog oginjev. Aiboin 'si je pulil lase. Ves dan je mrko hodil med svojimi in ni dali znamenja za napad. Drugo noč so spet prišli obrski sli. _ »Zakaj me napadeš? Zakaj me držiš besede? Na kaj čakaš? Menda te ni strah?« .so zbadali. »Strah? Aiboina strah?« je- kr.iknil. Planil je pokonci iin zasadil sulico v tla, da je zatrepetalo kapjišče. Obrski sli so. se zakrohelali: »Jutri pokaži svojo moč in pogum! S plašljivci ne sklepamo zvez!« Ko so Obri oddrveli v somračno jutro, se je za njimi na črnem konjiču potegnila še ena senca. Bil je Elmiki. Čutil je, da ¡se Alboinu majo tla pod nogami. V slepi zavisti je upal, da mu Obri lahko pripomorejo. Sredi stepe jih je dohitel. Obrski konji.ki so ga sklenili v krdelo in v drncu odjezdili k poveljniku. ICakain Bajan je ležal v šotoru na debelih .kežah. Mrko je poslušal. poročilo-poslancev. Mračno je sprejel tujega bojevnika in ukazal, naj mu odvzamejo orožje. Elmiki ->! Kriči, ko mi ne damo, kar če. Nima petita. Se nabasa tistega kafe... Je dosti stitiko, gre trdo, trdo. Mi par, da bi treba dat pun-ture, kor so vkazali v Trsti. Bi magu bit močen, inveče je dosti debole.« (Otrok je star polnih osem mesecev, pa še ne sedi. Je rahitičen, zabuhel, bled, zato ker je bil dojen komaj mesec dni, nato pa hranjen enostransko, z mlekom in z ječmenovo vodo, s kavo, »panado«, grisom, kruhom — brez vitaminov v naravni obliki, to se pravi brez sadja in zelenjave in brez surovega masla, pa tudi brez mere in reda in brez zdravniškega pregleda.) »Vaš fantič je bil rojen zdTav in bi rastel prav, če bi ga hranili pravilno.« »Sem rekla jaz, vse je od hrane ..,« »Prvo je hrana in nega. Ce hočete otroku dobro, ga ne smete pitati s samim kravjim mlekom, pa tudi ne kar naprej s kavo. Ali ni že osem mesecev na svetu! Pravico ima do nečesa boljšega. Slišala ste o vitaminih iz »farmacije«. Vitamine bi naj dobival Vaš fantič dnevno in ne šele danes. V četrtem mesecu bi mu bila žlička jabolčnega ali oranžnega soka zadosti. Danes je vitaminov krvavo potreben predvsem zato, ker je bil za materino mieko prikrajšan. Tu ste dosti zamudili., (Konec prihodnjič) Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. — Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06—909—171. Todružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5, tekoči račun pri podružnici NB v Postojni št. 605-90322-0, Letna naročnina 500 din, polletna 230 in četrtletna 130 din. posodo, vročo vodo, vrelo mleko in podobno. Osnovno pravilo previdnosti v tem oziru je zlasti to, da ne izpostavljamo ročajev posode na tak način, da se lahko vanje zapletemo z obleko, ali pa da je celo dosegljiv otroku, ki si lah- ko na ta način zlije nase vrelo vodo ali pa vrelo maščobo. Prava ter vzorna gospodinja ne sme torej paziti samo na lepoto in snago v kuhinji, ampak tudi na to, da jo uredi na tak način, da se čimbolj izogne nezgodi. OBNñSñNJE izven bOHñ Opažujmo na ulici ljudi! V četrt ure bomo lahko spoznali po nj.ih hoji, obnašanju, pogledih in kretnjah nešteto slabo vzgojenih ljudi. Na ulici, v javnih lokalih, na vlaku, v avtobusu, v tramvaju, skratka povsod smo že preizkusili in pretrpeli neprimerno, brezobzirno govorjenje in neotesano obnašanje. Na ulici se moramo pravilno obnašati tako do znanih, kakor tudi do neznanih oseb. Vljudnost do ne- znanih oseb obstoji v tem, da jim ne povzročamo neprijetnosti. Ce na ulici iz kateregakoli vzroka oviraš mimoidoče, recimo, da se vanj nehote zadeneš, se opraviči z »oprostite!« C e se kaj' takega pripeli moškemu do ženske, se mora moški tedaj tudi odkriti. Na ulici hodimo in se umikamo na desno stran in pazimo, da gledamo predse, da se že vnaprej izognemo različnim nerodnostim. Zelo neugoden vtis dela oseba, ki gre po cesti na talk način, kot bi nikogar ne videla, ne poznala. Ko hodimo po pločniku, pazimo vedno na naslednje: ob robu pločnika hodi vedno mlajša oseba oziro-la moški, ne glede na to, ali je to a desni ali levi strani. Do neznanih oseb nas veže zgolj vljudnost kulturnega človeka, vendar smo pogosto primeram izkazovati nekatere malenkosti, ne da bi pričakovali kakšne hvaležnosti. Ce pade na ulici ženiski ali pa starejšemu moškemu v naši neposredni bližini kaj na tla, je t.re.ba stvar pobrati in vljudno izročiti. Ce se to ZA DOBRO VOLJO V PONEDELJEK ZJUTRAJ Katra: »Spet si se ga nalezel sno-či! Nesnaga!« Jaka Požiralnik (Ves polomljen, z obvezano roko): »Ljuba ženka, ne veš ,kako me je srce vleklo k Tebi domov. Po poti domov pa sem zagledal pred seboj grozečo postavo, ki me ni pustila naprej. Pomislil sem nate, ki me čakaš, in strahovito sem zamahnil po nasiLne-žu ... A bil je nek spomenik.« IZ SODNE DVORANE Jure: »Saj se nisem pretepal, le nekoliko sem onega-le z bičem po rebrih potipal .. .« Sodnik: »Ze prav, zato ste si pa zaslužili 500.— din globe.« J.ure: »Sem si mislil, da se ne bo izplačalo priti k razpravi. Ce bi ves d ri kamenje vozil, kakor sem liani iraval, bi zaslužil celega tisočaka,« , pripeti mlajšemu ali pa starejšemu moškemu, da .pobere kakšno stvar neki ženski, zlasti če je mlada, ni upravičen pričeti z njo razgovor. Žepnega robca ali glavnika se nikdar nikomur ne pobere, niti jedilnega pribora v lokalu. To mora storiti prizadeti sam, oziroma natakar. Izjeme so le zelo stare in bolehne osebe. Ogibajmo se prevelike uslužnosti in neprimerne vneme. Ce nas kdo na ulici vpraša za smer, odgovorimo vljudno in prijazno. Ne smemo osebe spremljati, če nas za to posebej ne prosi. Moški ne vabi tuje mlajše ženske pod dežnik. Vzgojeno dekle naj tako ponudbo odkloni. Način, kako na cesti pozdravljamo, daje vsakemu človeku pečat vzgoje in kulture. Kot splošno pravilo velja tole: otroci pozdravljajo vse starejše znance svojih staršev, svoje vzgojitelje in tovariše. Moški pozdravljajo brez izjeme vse ženske. Ne glede na vse to pa je izrednega pomena način, kako pozdravljamo. Pri pozdravu se mora gledati osebo, ki jo pozdravimo. Pozdrav naj bo vedno prijazen, nikakor malomaren, ker je to žaljivo. Bolje je ne pozdiavljati, kakor da bi bil pozdrav malomaren ali za-ničljiv. Ženska pozdravlja in od-zdravlja z lahnim naklonom glave. Moški pa se mora odkriti, če nosi pokrivalo, vendar pa ne na tak način, da si ,s pokrivalom zakrije o-braz. Ako je tudi moški razoglav, se samo prikloni. Oseba, ki čaka na pozdrav, ne kaže dobre vzgoje. Moški naj pri pozdravljanju zlasti pazijo, da ne bi držali rok v žepih ter cigarete v ustih. »Pozdravljati je vljudnost, odzdrav-ljati pa dolžnost!« Potovanje v zimskem času je neprijetno, če nimamo primerne obleke, Za lake prilike si bomo omislile širok športni plašč, ki je podložen s pepita volneno podlogo in pod plašč bomo oblekle lep kostim iz enakega blaga, kot je podloga pri plašču. Seveda bomo obule tudi zelo komodne športne čevlje. Bir®fbm Bd^svetS Dežnik sušimo vedno napol napetega, sicer se tkanina preveč nategne in kmalu natrga. .Kovinaste dele od časa do časa previdno mažemo z va- zelino, da preprečimo rjavenje. * * * Stare, neuporabne nogavice zrežemo v 1 cm Široke trake, ki jih sešijemo in navijemo v klobko kot volno. Iz teh trakov s primerno debelimi .ple-tilkamj spletemo preproga za kopalnico, predsobo ali kuhinjo. Pozlačene okvirje očistimo, če pomočimo košček čebule v špirit in z njo lahno drgnemo po umazanih delih okvirja. * * * Steklenice, ki je v njih .bilo olje, osnažlmo prav dobro, če jih napolnimo z žaganjem in gorko vodo. Nato jih dobro pretresemo in Izmijemo s toplo vodo, v kateri smo raztopili malo sode. Naposled jih izplaknemo Se z mrzlo vodo. Včasih je treba postopek ponoviti. ^¡dmiwM&í Bob in skeleton - olimpijska športa Le malo ljudi pozna bob ln skele-ton, s katerima tekmujejo tudi na olimpiadah, To so sani, pripravljene za vožnjo po posebnih progah. Za sankanje je potrebna trdna, izvožena podlaga, Le-ta je še večje važnosti za bob, ki je lahko dvo- ali celo štlrisedežen. Proga za tekmovanje v teh disciplinah je en sam, več sto metrov ali celo več kilometrov dolg ter več metrov Širok in globok ja.rek v snegu. Njegova struga mora biti gladka in trdna, skoraj poledenela. Proga je izpeljana po pobočju večjega hriba al¡ gore, in slcar v vijugali, ob katerih morajo tekmovalci pokazati vso spjretnost v krmarjenju, sicer jih sredobežna sila »vrže« in rova, Drveče sani dosežejo tudi nad 100 km hitrosti na uro. Bob je opremljen z ostrimi, nožem podobnimi zavorami, s katerimi voznik ravna. V nasprotnem primeru bi sani dosegle blazno hitrost in bi na ovinku prišlo do nesreče. Bob krmarijo z volanom, ki je podoben avtomobilskemu, pa tudi karoserija boba je podobna motociklisttčni prikolici. Vožnja z bobom je torej precej podobna vožnji motorja s prikolico na ostrih ovinkih. Morda je t.udi zato večina bob-sankačev motoristov. Bob ni nobena senzacija, temveč je pravi šport piremožnih, saj stanejo moderne bob-sani skoraj toliko kot majhen avto. Prvo bob-progo so zgradili pred 27 leti v Švici, toda to je bila le izpopolnjena gorska pot. Kmalu pa so začeli graditi moderne proge z vzi-davanjem ledenih ploSč v stene zemeljskega ali snežnega rova. Od najslavnejših graditeljev prog za sankanje z bobom je znan berlinski inženir poljskega porekla Stanislav Zenzitsky, ki je zgradil 2.400 m dr.lgo olimpijsko progo v Lacke Plači du, zlmsko-športnem centru v ZDA, pozneje pa 1611 m dolgo, eno najbolj zanimivih prog v Garmischu za olimpiado 1936, Moderne bob - proge imajo po vseh večjih zimsko-športnih centrih, tako v St. Morltzu. v bližini Osla, Chamonixu itd. ROMNiV * ..... hmm ■¿'i' .' .'.: •'•*.•". JT? ' . Skeleton sani se razlikujejo od boba v tem, da sankač leži na njih- Seveda so majhne, nizke ln lažje, * + ♦ Na olimpijskem turnirju v hokeju na ledu bo sodelovalo po zadnjih podatkih devet držav: Nemčija, Finska, Poljska. Švedska, Kanada, Amerika, Češkoslovaška, Švica in Norveška. Turnir bo trajal od 15. do 24. februarja, | 1**1 Naziv mednarodnega nogometnega sodnika ima do sedaj 5 Jugoslovanov: Leo Lemešič (Split), Marijan Matan-čič (Beograd), Miljenko Podupski (Zagreb), Vaša Stefanovlč (Beograd) in Antun Mlinarič (Zagreb). V Bombaju se je začelo tekmovanje za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. V otvoritvenem govoru je predsednik indijske namizno-teniške zveze izjavil, da mu je žal, ker ne more pozdraviti na tem tekmovanju jugoslovanskih predstavnikov. Prva srečanja so se končala brez presenečenj, z visokimi zmagami favoritov, le med Indijo in Zapadno Nemčijo se je vodila ogorčena borba. Zmagala je Indija s 5:4. V tekmovanju ženskih ekip je pripravila precejšnje presenečenje Japonska, ki je premagala Madžarsko s 3:2 (japonska tekmovalka Našlmura je premagala večkratno svetovno prvakinjo FarkaSevo). Ademir, najpopularnejši nogometaš Brazilije, se bo v kratkem preselil v Argentino, kjer se bo menda prijavil za klub »Independiente«. Najboljši braziljskl nogometni klub »Vasco ne Gama«, v katerem je igral tudi Ademir, se je letos plasiral na državnem prvenstvu Sele na četrto mesto, Nenavaden boksar. Belgijec Karel Svs, ki je pred kratkim osvojil ev-ropsiko boksarsko prvenstvo v težki kategoriji, je odličen poliglot. Govor.i namreč sedem evropskih jezikov: nemško. angleško, flamsko, francosko, madžarsko, špansko ln italijansko Karel Sys, ki je po poklicu urar, je razen tega tudi vsestranski godbenik, Odlično igra klavir, violino, kitaro 'in a-kordeon. Čeprav so Amerikanci najboljši metalci krogle na svetu, zaostajajo njihove ženske predstavnice v tej disciplini za njimi. Njihova najboljša tekmovalka Amelija Bert je lani vogla kroglo 13.06 m daleč in s tem postavila nov ameriški rekord. Kljub vsemu pa je ta rezultat še vedno za 30 cm slabši od jugoslovanskega ženskega rekorda. ( 1« II < ! I I ■"> ^ •irr ' • j Takrat je bi,l Štefan še ' ves mlad in nežen. Ljubota pa je bil dve leti starejši 1 /,,- in močnejši od njega. Va-¿iti rtoval in branil ga je bolj - js ^ ,kot brata. Štefan je s hva-' M ležnostjo mislil nanj. Ljubil || ga je bolj kot mater in i! očeta, ki jima je tiho oči- || ta.], da sta ga dala v rob- g stvo, četudi nista mogla ne ||ia|L % smela drugače. Saj je mati vpila za njim kot zver za | svojim mladičem. lMf|i '■ Nato sta se z Ljuboto Io-» 3 čila. Podili so ga od severa © Jo na jug, od vzhoda na zahod, W / brez miru in prestanka. Videl je kri in požar, neči-¿b stovanje in ostudne bolezni, ML «n, na plečih ga je srbelo vžga-no znamenie sužnja. Učili i so ga surovosti in sovra-štva, ljubezni ga niso učili. - Zamah meča mu je pokva-' ^^tf, ril obraz, da je bil zaradi tesa na P°S'ed grdi, telo se iSpliPlV - . mu je upognilo. Ranili so fiii^MR mu oko, ¡n mu ga oslepili, ,, da je postal slab samostre- .v Iec. Tedaj je nekega dne, ko so jih prepeljavali na beneški galeji, slišal iz spodnjih prostorov škripanje vesel, vzdihe in kletev, a vmes presunljiv krik. Ko je vprašal, kaj je tel, so mu med smehom povedali, da so to sužnji, veslači, in da tudi njega čaka ista usoda. Zakaj? Zato, ker bo ludi brez enega očesa še vedno lahko veslal ... Tedaj je sklenil, da pobegne in umre. In ni umrl — beg se mu je posrečil. Ko ga je mati vpraševala, kaj je z njegovim očesom, mu je bilo tesno pri srcu. Pozabil je čustvo, ki ga je posebno v prvih dneh robstva prevzemalo do stai5ev; svojo ljubezen do LJubote je tudi on prelil na ¡mater. Zazrl se je v Toniša, svojega mlajšega brata. »Ti si še otroK,« mu je dejal. »Doma ostanem, dokler ne zrasteš. Z enim očesom bom že kako gospodaril. Ce me ulovijo, naj me ubijejo!« In tako Štefan ni odšel v kako samoto, da bi se škilil pred gosposko, ostal je doma ..'. Cez dva meseca so ga izvohali biriči. Planili so po njem kot stekli psi in ga tirali pred gastalda Feliksa, ki se je šopiril v patrijarhovem dvorcu v Tolminu. Bil je sin obubožanega furlanskega plemiča, prav tako domišljav kot suh in bledičen; iz oči sta mit gledala napuh in pohota. Ni ga zadrževala navzočnost Štefana in biričev, da bi ne lovil z rokami mladega dekleta, ki mu je streglo pri kosilu. aOdkod si ušel?« je vpraševal Štefana, ki je razoglav, z upornim očesom stal pred njim. »Pred gospoda kapitana me peljite,« je odgovoril Štefan, nPovej, odkod si ušel! In če imaš kaj hudega na vesti, tudi povej!« Štefan pa je venomer ponavljal eno in isto zahtevo, naj ga peljejo pred gospoda kapitana. Z gastaldom ni hotel govoriti. Peljali so £a pred kapitana. Od njega je izvedel, da je storil hudodelstvo, ker je ubežal. Izročiti bi ga morali Benečanom, da mu zato olupijo kožo z živega telesa. Povedal mu je tudi, da tega ne bodo storili, ker jim tisti hip nj mnogo do Benečanov. A da ne bo mislil, da je na M^MfS snMI m tega ne bo storil, ga bodo biriči opomnili na dolžnost. Obljubiti je moral tudi — kakor mu je bilo to grenko — da bo pripeljal Toniša, ko toliko dorasle, da bo sposoben za vsako delo. Pridobljeno svobodo je odkupil z bratovim robstvom, Štefanu je pritajeno sovraštvo sijalo v zdravem očesu, a bi bil v tistem trenutku vse obljubil. Mislil je na zanemarjeno domačijo in na blazno mater. Drznil se je celo prosili za dovoljenje, da se sme oženiti. Dovolili so mu in kapitan mu je dal za nevesto svojo robinjo Nežko; to je bilo tisto deklet, kj je gastaldu streglo pri obedu. Štefanu je bilo grenko, a se je vdal. Puppis in kapitan pa sta se dogovorila glede Štefanovih otrok. Prvi otrok bo njegov in drugi tudi; kar jih bo več, bodo ne glede na spol eden Puppisov, a drugi kapitanov. Tako je bilo sklenjeno in zapisano Cez dva tedna je Štefan plačal še dve slovenski lini in je nevesto lahko odpeljal domov. Mati Agata jo je dolgo gledala kot prikazen iz drugega sveta. »Odkod si?« jo je vprašala pojoče. »Kako ti je ime?« »Iz Selišč sem. Nežka mi je ime.u »Nežka, Než!ica,a se je starka toplo zagledala v njene oči. »Ce si greh prinesla k hiši, le nesreče ne prinesiln In je zapela s tankim, glasom: ». . . le ena mati; ki bo nosila; na deveto bo ušlo goro .. .a Nežka se je razjokala. Štefan svoje žene spočetka ni imel rad, pozneje jo je vzljubil. Bila mu je vdana*, blazno Agato je negovala kot otroka, o tako lahek način ušel vsaki kazni, mu bodo oni našteli petdeset udarcev. Od teh se lahko odkupi samo, če jim plača pet beneških dukatov. Saj vedo, da si je v beneških vojskah nagrabil denarja. To milost mu izkažejo le zaradi brazgotin na njegovem iznakaženem obrazu. Štefan je bil prinesel iz vojske tri rumene dukate zašite v podlogi suknjiča, dva pa mu je na kožo in hišo posodil žid Izmael, ki se je bil iz Čedada naselil v Tolminu. Tedaj je tudi iz-.vedel, da njegova domačija ni več patrijarhova last; ta jo je bil za neko uslugo daroval plemiču Puppisu. Štefan je moral novemu gospodarju, čigar zabuhli obraz je bil po rimljansko obrit, plačati pet oglejskih denarov in mu obljubiti, da bo poravnal ves zaostanek na davku, desetini, dajatvah, služnostih in robotah, Ce <4 \ Prišla je ura, ko je rodila dečka. »Prvi otrok je moj, a Vendar ni moj,« se je grenko prebujalo v Štefanu, Izza otrokovih potez je gledal Feliksov obraz. To ga je motilo še v najslajših urah ob ženi. Mati Agata je vnuka v pleničkah prenašala po izbi. nO, moj Florjan« je vzklikala. Krstili so ga za Florjana. ....... '.'..-T --V. "... .".■•i - ..... -. .. .-■ -. ------—,... ...... .—- - --. -.—■>-■-.:•- v::-.-. -M'--v. v - -.".v o.-, 'VVV,'"^' ->Ttrrv-,.,v-. -.:.>■- - .--..v, - i, - ...