I -
Zasedanje zborov Skupščine občine Velenje
Kako do pravih resolucijskih usmeritev?

Ocena gospodarjenja v občini Velenje v preteklem letu ter osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v občini Velenje za letošnje leto, sta bili osrednji"te-mi in poleg proračuna občine temelj večine razprav na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine.
čeprav končni rezultati našega poslovanje še niso znani, pa že ocena kaže, da gospodarska predvidevanja nismo uresničili tako kot smo načrtovali. Inflacija je bila bistveno višja, kot smo jo lahko upoštevali v pripravi resolucije, nominalna rast izvoza gospodarstva občine Velenje, ki naj bi bila eden od temeljev našega nadaljnjega razvoja, pa tudi ni dosegla sicer visoko postavljenega cilja. Zaskrbljuje tudi to, da nismo uresničili hitrejše rasti sredstev za reprodukcijo v primerjavi z rastjo dohodka. Tudi akumulacija, ki smo jo sicer občutno povečali, je še vedno vse preskromna glede na položaj v katerem se nahaja naše gospodarstvo. Negativno sliko pa dopolnjuje še skromen delež družbenega proizvoda namenjen za osnovna sredstva.
Vse sicer ni tako črno kot smo zapisali v teh prvih vrsticah. Eden pomembnih dosežkov je vsekakor triodstotna rast družbene proizvodnje (v resoluciji smo predvideli dva odstotka), k čemur pa je žal pripomogla predvsem enoodstotna rast zaposlenosti ter povečano število delovnih ur, ne pa povečana produktivnost. Spodbuden je tudi podatek, da je industrijska proizvodnja v občini dosegla okoli 4 odstotno rast. Seveda je ob vseh teh gospodarskih uspehih in neuspehih potrebno upoštevati, da se s podobnimi problemi otepajo skoraj vse organizacije združenega dela v Jugoslaviji in da sta naša največja proizvajalca Gorenje in Rudarsko elektroenergetski kombinat morala premagovati tudi breme izgub. Prav izgube pa nas obremenjujejo že nekaj let in jih je bilo ob koncu preteklega leta po oceni, ko še ni bilo razrešeno vprašanje Gorenja, kar za 6 325 milijonov din. To pa je dvainpolkrat več kot znaša akumulacija gospodarstva občine. Dodatno breme so tudi velike obresti za najete kredite, ki iz leta v leto naraščajo in so znašale v preteklem letu kar približno 8 mili-
jard dinarjev kar je 32 odstotkov doseženega dohodka.
Predsednik izvršnega sveta je ob tej oceni gospodarjenja v preteklem letu opozoril na neustrezen odnos družbe do rudarjenja v naši dolini, na nujnost pokritja izgub Gorenja, na zah.ivo izvoznikov po večjem razpolaganju z devizami, poleg tega pa je v imenu izvršnega sveta zahteval, da vse organizacije združenega dela, ki so v preteklem letu poslovale z izgubo, pripravijo ustrezno analizo, vse organizacije združenega dela, ki so v preteklem viti tudi analizo zmanjšanja zalog, se odločneje spopasti z nepotrebno režijo in nepotrebnimi stroški.
(Dalje na 7 str.)
Celjsko območje
Pa smo jo dobili — zimo. Takšno pravo, s Sicer ne preveč snega, zato pa s toliko hujšim mrazom, saj nas že več kot dvajset let ni bolj
* W
zeblo. Sicer pa je prav — tako bo vsaj snega ostalo za naše nadobudne šolarje, ki jim počitnice že trkajo na vrata.
Šaleška dolina
Zaloge naraščajo hitreje kot v republiki
Medtem ko so v večini naših proizvodnih organizacij združenega dela imeli v minulih letih največ skrbi z zagotavljanjem reprodukcijskega materiala in surovin (iz domačih virov ali iz uvoza) pa s tem, kako uresničiti načrtovane izvozne obveznosti, se v zadnjem času pojavlja pri nas doslej skoraj neznan pojav: kako sploh prodati izdelke.
Govorimo o naraščanju zalog gotovih izdelkov. V povprečju so po zadnjih podatkih zaloge izdelkov resda v celoti le za 25 do 30 odstotkov večje kot lani. V posameznih primerih p: je naraščanje zalog bistveno večje. Neprodani izdelki sočasno povečujejo tudi izdatke za obresti in bistveno slabijo finančni položaj.
V celjski regiji je pri tem položaj slabši kot znaša republiško poprečje. V republiškem merilu se je po podatkih službe družbenega knjigovodstva vrednost zalog gotovih izdelkov povečala za 71 odstotkov, za osem občin celjske regije pa kar za 89 odstotkov. Po zaključnih računih za celo leto bo položaj prej slabši kot boljši. Po oceni celjske gospodarske zbornice gre realno za zvečanje zalog za 25 do 30 odstotkov. To pa je več, kot znaša razmerje med celotnim prihodkom (ki je bil po devetih mesecih večji za 65 odstotkov) in že omenjeno vrednostjo zalog (nominalno).
Najvišjo rast zalog gotovih izdelkov izkazujejo občine Laško (indeks 248).
Velenje (229) in Žalec (209). Nad poprečjem v regiji je še občina Šmarje (194). Šentjur je na povprečju, občine Celje. Mozirje in Slov. Konjice pa so pod regijskim povprečjem.
Težave s prodajo izdelkov, ki jih je doslej naša predelovalna industrija na domačem trgu prodajala brez večjega truda, nujno terjajo ustrezne ekonomske ukrepe v samih delovnih organizacijah. Razne oblike razprodaje s popusti in posojili gotovo ne morejo biti trajna in zanesljiva rešitev ob občutno zmanjšani kupni moči prebivalstva Kopičenje zalog in čakanje na boljše čase je prav tako lahko hudo nevarno. Nesprejemljivo bi bilo tudi zmanjševanje proizvodnje ali celo ukinjanje druge (ali tretje) delovne izmene, kar so ponekod že storili.
Kaj torej storili v danem položaju, ki se bo nedvomno še zaostril? Nič drugega, kakor to nenehno počno v deželah, v katerih so uveljavili sistem tržnih zakonitosti. To pa pomeni konkurenčni boj na tržišču s kakovostjo in ceno. Pri tem skrb za večjo produktivnost, nižje stroške in izvoz niso več pozivi na partiotsko in socialistično zavest, temveč čista ekonomska prisila. To je prisila, ki bo bolj kot doslej morala iz vodstev izločati nesposobne in dati priložnost strokovno bolj usposobljenim in tudi bolj iznajdljivim kadrom.
V. J.
Rudarji nakopali 5.004.000 ton lignita
Velenjski rudarji so tudi v letu, ki je za nami, dosegli pomembno delovno zmago. Že dobrih deset dni pred koncem leta so nakopali 4 milijone 900 tisoč ton premoga in s tem izpolnili letni proizvodni načrt. Tudi v preostalih dneh leta v prizadevnosti niso popustili.
Nasprotno! Čeprav so v preteklem letu delali skoraj enajst dni manj kot leto poprej so že četrtič v zgodovini premogovnika nakopali 5 milijonov ton lignita, za kar jim iskreno čestitamo. In če so načrt izpolnili, zakaj se ne bi veselili?
Hud januarski mraz, ki ga ne pomnimo zadnjih nekaj let, je povzročil veliko težav tudi v Šaleški dolini. To so občutili tudi mnogi stanovalci, saj so bila nekatera stanovanja hladnejša, ponekod pa ni bilo tudi tople vode.
Zaradi tega je precej narastla tudi poraba električne energije.
V šoštanjskih termoelektrarnah je v soboto, S. januarja, nekaj po pol dvanajsti uri izapdel blok V zaradi okvare na kotlu. To so popravili, v torek približno ob pol dveh pa je počila druga cev v kotlu, zaradi česar so morali znova zaustaviti blok V. Delavci Teša so se seveda spet s kar največjo prizadevnostjo lotili popravila in v sredo zjutraj pred zaključkom redakcije je blok V skorajda spet normalno obratoval. To pa ni bila edina težava, s katero so se srečali v teh dneh v šoštanjskih termoelektrarnah. Ogromne preglavice jim dela transport premoga z deponije, ki je zmrznjen, zaradi česar ga ne morejo dovažati v zadostnih količinah v Teš. Da ne bi bili konec tedna v mrazu, je v torek na Rudniku lignita Velenje stekla pobuda, da bi rudarji to nedeljo delali, ves premog pa bi namenili za termoelektrarne.
Zastoji v Tešu so vplivali tudi na proizvodnjo v Gorenju. Ker ni bilo tehnološke pare, že v torek ni delalo del delavcev tozda Štedilniki, včeraj (v sredo) pa niso dopoldne delali zaposleni v emajlimici tega tozda in na dveh montažnih trakovih. Delal je le en montažni trak. Popoldne so delali v emajlirnici, pa nihče od montažnih trakov, ponoči pa so delali delavci enega montažnega traku.
Nepričakovana ohladitev je povzročila zastoje v proizvodnji tudi v drugih delovnih organizacijah.
cena 25 dinarjev številka 1 (755)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 10. januarja 1985
Ff 79033
Leto 1984 je za nami in že nekaj dni obračamo strani koledarja leta 1985. Novo leto bo podobno kot prejšnje in bo od vseh, na vseh področjih družbenega življenja in dela, zahtevalo polno mero odgovornega in zavzetega dela. Tudi od nas, ki delamo na področju obveščanja in si prizadevamo, da bi prišla do vas, dragi bralci, vsaka še tako drobna novica.
Za nas, delavce Centra za informiranje, propagando in založništvo, pa je leto 1985 pomembno še po nečem. V glavi NAS ČAS ste gotovo takoj opazili številko 20. Ste se vprašali, zakaj smo jo napisali? Morda — da, morda — ne. Čas hiti in naš ter vaš tednik je že 20 let med vami. Že dobri dve desetletji vam prinaša dobre, žal včasih tudi slabe novice o vsem, kar se dogaja okrog nas in upamo in domišljamo si, da je postal nepogrešljivi del vašega življenja.
Prvega maja leta 1965 je izšla prva številka, takrat še štirinajstdnevnika, z naslovom Šaleški rudar. Življenje je teklo naprej, dolina se je vse bolj razvijala, družbenopolitično življenje je postajalo vse bolj pestro, zalo tudi želje vas, dragi bralci, da bi bili še bolje seznanjeni z vsem
kar se dogaja okrog vas, še večje. V samoupravno in politično oziroma delegatsko odločanje pa se lahko vključijo, kot smo takrat poudarili, da dobro obveščeni delovni ljudje in občani. Iz teh potreb in spoznanj je 1. januarja leta 1973 štirinajstdnev-
nik začel izhajati kot tednik, dobil pa je tudi novo ime — Naš čas. Najprej je prihajal med vas vsak petek, sedaj pa je že nekaj let vaš reden četrtkov gost.
V dvajsetletnem izhajanju smo si vseskozi — tisti, ki so bili pred nami in sedaj mi — prizadevali, da bi bil tednik resnično bogat, da bi bili zadovoljni z njim, njegovo vsebino in če vsak četrtek resnično komaj čakate nanj, je to za nas velika nagrada ter hkrati obveza, da mora postati še boljši. Obogatimo pa ga lahko tudi z vašo pomočjo in sodelovanjem. Želimo si, da postanete naši soustvarjalci. Vaše sodelovanje z nami je lahko v obliki raznih predlogov za uvedbo .novih rubrik, raznih drugih po-
bud in tako naprej. Sprejeli bomo tudi vaše kritike, tudi te lahko prispevajo k temu, da bo tednik resnično postal takšen, kot si oboji želimo. Ob naši želji — Naš čas v vsako družino — si tudi želimo, da bi v vsakem okolju dobili dopisnika ali posamezni-
ka, ki bo zadolžen, da bo nek dogodek kar najhitreje prišel do nas in s tem tudi do vas, dragi bralci. Tudi v ta namen, je bilo zadnji mesec starega leta na pobudo občinske konference SZDL več delovnih sestankov v posameznih delovnih organizacijah, da bi Izboljšali medsebojno obveščenost, da bi zagotovili kar najbolj celovito poročanje o vsem kar se dogaja v posameznih okoljih ali, kot je dejal eden od razpravlialcev, da bi preko občinskih medijev več izvedeli kako živijo in delajo v sosednji ali nekoliko bolj oddaljeni delovni organizaciji. Ob tem si želimo le to, da bodo vse pobude s teh sestankov uresničene. Enakega sodelovanja si želimo v prihod-
nje tudi s krajevnimi skupnostmi. Premalo ie novinarjev, da bi bili lahko prisotni na vsakem sestanku, proslavi ali drugem dogodku skratka, vsepovsod. Zato pa smo prepričani, da je v vsakem kraju, krajevni skupnosti, okolju, nekdo, ki
vendarle rad vrti tudi pero. Samo malo poguma je treba in dobili bomo novega dopisnika. Dobre volje pa imamo in moramo imeti tako vsi veliko.
Dve desetletji je naš tednik med vami, to pa ni edini naš jubilej v tem letu. Tu je še eden — za polovico krajši, pa vendar za tako majhen kolektiv kot je naš — prav tako pomemben. Leta 1975 še je prvič oglasil Radio Titovo Velenje. Vsak petek in nedeljo vas gotovo pritegne njegov avizo, že v kratkem pa se bo začel še pogosteje oglašati in po vaših pismih, ki jih je v zadnjem času vse več, ugotavljamo, da je tudi ta medij postal pomembna, morda celo že
nepogrešljiva oblika vašega obveščanja. In ko razmišljamo, kako najbolje proslaviti ta jubileja, je odgovor enostaven. Narediti moramo pomemben korak, da bosta v prihodnje tednik Naš čas in Radio Titovo Velenje še manj obveščevalca o tem kar je bilo in bolj razčlenjevalca ter po-jasnjevalca aktualnih družbenih dogajanj. Se bolj dosledno moramo uresničevati zamisel, da z njima ne samo spremljamo pot od predlogov do odločitev v delegatskih skupščinah, ampak tudi, kako jih uresničujemo v praksi. Za takšno obveščanje pa smo odgovorni vsi, ne le tisti, ki se poklicno ukvarjamo s tem.
Ob tem našem pogovoru z vami nam dovolite še nekaj besed o težavah, s katerimi se srečujemo danes vsepovsod. Tudi nas pestijo zelo veliki stroški.
Verjemite, tudi mi neradi slišimo besedo podražitev, še bolj težko se zanjo odločimo. Zaradi vseh vrst stroškov, zlasti pa tiskarskih, smo morali tudi v preteklem letu varčevati na vsakem koraku. Nekajkrat smo morali skrčiti obseg časnika ali pa so se pred vami pojavile strani z zelo drobnim tiskom, kar pa zlasti starejšim bralcem ni bilo všeč. Vemo, da je težko brati takšno pisavo, toda drugega izhoda
sploh ni bilo. 2e nekaj let smo sofinancirani za takoimenovano delegatsko in družbenopolitično obveščanje v občini katerega osnovni nosilci smo. To pa ni zadosten, niti edini naš finančni vir, da bi lahko živeli. Do vključno zadnje številke lanskega leta, je veljal izvod tednika 17 dinarjev, njegova proizvodna cena pa je znašala 41,73 dinarjev.
Od tega je z dotacijo krito malo več kot 10 dinarjev, z naročnino približno 11,5 dinarjev, razliko v višini skoraj 20 dinarjev pa smo morali sami pokriti. Zato smo morali veliko moči namenjati zbiranju prepotrebnega dodatnega denarja. Stroški so se med tem spet precej povečali, kar je narekovalo, da boste morali dragi bralci spet nekoliko globje seči v žep, saj odslej številka tednika Naš čas velja 25 dinarjev.
Pričakujemo, da boste z razumevanjem sprejeli tudi to podražitev in še naprej ostali naši zvesti bralci.
Naj vam ob koncu še enkrat zaželimo veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in ker je tO za nas dvojno jubilejno leto, naj si zaželimo čim več vašega sodelovanja. Skratka, še naprej ostanimo prijatelji.
Naših dvajset let
/^'it
■
■ fc
2. stran ★
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje * 10. januarja 1985
Seja zborov Skupščine občine Velenje
Kako do pravih resolucijskih usmeritev?
(Nadaljevanje s 1. str.) V občini pa moramo poleg tega preprečiti, nadaljnje neustrezno zaposlovanje, pri čemer je potreben poseben poudarek namer.iti zagotavljanju minimalnih življenjskih standardov, poenotiti pa moramo tudi cilje razvoja organizacij združenega dela in poostriti doslednost pri njihovem izvajanju.
Tu je zajetih že tudi nekaj usmeritev, ki so povezane z resolucijo .0 izvajanju družbenega plana občine Velenje za letošnje leto. Ta je seveda grajena na osnovi lanskoletnih kazalcev in zato ne more biti posebej optimistična, ni pa tudi pričakovati, da bomo uspeli že prihodnje leto narediti odločilen korak iz gospodarskih težav. Delegati so poleg tega menili, da je resolucija vse preveč deklarativna, saj razen splošnih ugotovitev, da moramo povečati produktivnost, izvoz itd., torej celotno gospodarsko rast, ni nakazanih ustreznih poti, kako ta cilj doseči, kako preusmeriti gospodarstvo in odpreti možnosti za uveljavljenje zahtevnejše proizvodnje, ki jo potrebuje tudi izobrazbena struktura prihajajočih mladih kadrov.
Med materialnimi možnostmi razvoja v tem letu je predvideno, da bomo industrijsko proizvodnjo povečali za najmanj dva odstotka, za 19 odstotkov naj bi narasel izvoz, dosegli pa naj bi tudi dvo-odstotno realno rast družbenega proizvoda. Zaposlovanje naj bi narastlo za približno 1 odstotek, delež investicij v osnovna sredstva pa naj v družbenem proizvodu povečali za 3 odstotke, tako da bi znašal v celoti 18 odstotkov. Osebna, skupna in splošna poraba bodo zaostajale za rastjo dohodka za 10 odstotkov.
Delegati zbora združenega dela so menili, da je predvsem na področju naložbene dejavnosti postavljenih vse premalo realnih ciljev in so v osnutku resolucije zajete predvsem želje združenega dela, ki pa jih v veliki meri že zaradi pomanjkanja denarja v banki (porabili ga bodo za kritje izgube v Gorenju), ne bo možno uresničiti. Zato so zahtevali, da se ponovno prouči katere naložbe bo v letošnjem letu možno izpeljati, da ne bomo ob koncu leta ponovno ugotavljali velikih odstopanj od resolucijskih usmeritev. Menili so tudi, da bi morali rast družbenega proizvoda načrtovati smeleje (okoli 3 odstotke) saj smo tudi v lanskem letu presegli predvidevanja. Zahtevali so, da je kljub omejeni skupni porabi potrebno najti poti
za zagotovitev ustreznega družbeno ekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih, predvsem pa bi morali v občini zagotoviti kriterij, ki bi izenačil najnižje vrednoteno delo, saj je na primer v šolstvu za takšno delo zagotovljeno komaj okoli 9180 dinarjev.
Delegat Vegrada je v razpravi opozoril, tudi na težave, ki pestijo gradbeništvo ter menil, da je potrebno preprečiti nadaljnje izsiljevanje investitorjev, ki izkoriščajo trenutno stanje v tej dejavnosti, ko so gradbeniki zaradi pomanjkanja del pripravljeni sprejeti gradnjo tudi v lastno škodo. Opozoril je tudi na neustrezno delitev lesne mase in torej na neracionalno izkoriščanje naših gozdov, saj preveč lesa prodamo neobdelanega, čeprav imamo možnosti, da bi z višjo stopnjo" obdelave zagotovili tudi večji dohodek. Osnutek resolucije so delegati zbora združenega dela s temi -in še nekaterimi drugimi pripombami potrdili.
Med ostalimi točkami dnevnega reda omenimo le še izvolitev preostalih članov izvršnega sveta. Področje družbenega planiranja bo pokrival Ivo Klobčar, področje premogovništva Drago Bizjak, področje industrije Andrej Kržič, področje delovanja krajevnih skupnosti pa Karli Stropnik.
Zbor krajevnih skupnosti
Zadnji dnevi preteklega leta so bili še kako delavni tudi za delegate zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje, saj so nekatere točke dnevnega reda obravnavali zelo temeljito.
Nikakor niso delegati tega zbora soglašali s prerazporeditvijo sredstev za krajevne skupnosti proračuna velenjske občine za leto 1984. Čeprav je močno skrčena proračunska raba denarja, to nikakor ne opravičuje takšne razdelitve. 6,600. tisoč dinarjev, kolikor naj bi dobile krajevne skupnosti za svojo dejavnost, je daleč premalo. 2e dalj časa namreč tem primankuje denarja za pokrivanje vseh potreb ,,Prosjače-nje" ne vodi v sistemske rešitve iz nastalih težav. Naše krajevne skupnosti so edine v regiji, ki nimajo zaposlenega profesionalnega tajnika. Čeprav delajo nekateri posamezniki voluntersko, je denarja kljub .temu premalo. Dv>e občini v regiji namenjala za delo krajevnih skupnosti precej več denarja kot velenjska občina,
SRAR

TRGOVINE
PLIBERK - ŠMIHEL - LABOD
TUD11985 VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE
250 g
8?
90

JAC0BS MERID0
KAVA
8990
MILKA
ČOKOLADA 100 g
THEA
MARGARINA 1/4 kg
5!
90
RI2 ,9!
90
KAL0DERMA KREMA 150 g
90
SHAMTU
LAK ZA LASE
MEHČALEC
ZA PERILO 4 L
27!
90
TYR0UA VEZI MODEL 1989 PO ZELO UGODNIH CENAH
KABEL
50 m 3x1,5
229.-1
PONUDBE VELJAJO DO 31. JAN. 85 VSE CENE V ŠILINGIH. CE STE V AVSTRIJI. . SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PUBERK - ŠMIHEL - LABOD
čeprav potrebe tudi tu niso majhne. Zato so delegati zbora krajevnih skupnosti menili, da bi morale krajevne skupnosti dobiti toliko denarja, kot ga predvideva proračun za delo samoupravnih organov. Prav tako so se vprašali, zakaj omejitev osebnih dohodkov velja le za organizacije združenega dela, za druge pa ne. „Če hočemo, da bodo krajevne skupnosti še delale tako kot doslej, potem moramo najti denar za njihovo dejavnost. Tem težavam namenjamo v naši občini vse premalo pozornosti. Z umnim gospodarjenjem in razporejanjem denarja se gotovo še da kaj narediti," so v razpravi poudarili delegati zbora krajevnih""' skupnosti na četrtkovem zasedanju. Ob koncu razprave so sprejeli sklep, da se stroški enega delavca za krajevne skupnosti bremenijo občinske upravne organe.
Zelo burna in plodna je bila tudi razprava o četrtem referendumu. Povsem soglašali so s tem, da je samoprispevek nujen, saj drugače ne bo nadaljnega razvoja krajevnih skupnosti ali vsaj ne takšnega kot je bil doslej. Potreh tudi najnujnejših, imajo v vseh okoljih še veliko. Nanj se je treba v teh nerožnatih časih temeljito pripraviti in akcijo tudi dosledno izvesti, pa uspeh ne bo izostal. Vsekakor pa bo treba kar najhitreje rešiti vprašanje delavcev iz drugih republik, ki živijo in delajo v naši občini. Ti namreč doslej niso plačevali našega samoprispevka, dobrine naše družbe pa kljub temu „koristijo."
Delegati zbora krajevnih
skupnosti so menili, da bi morali upravni organi dosledneje izvajati določila zakona o prijavljanju in odjavljanju' oseb. Prav tako so menili, da bi morali občani dobiti zaposlitev in stanovanjsko pravico na osnovi stalnega prebivališča.
Poleg tega so delegati zbora krajevnih skupnosti na četrtkovem zasedanju ob koncu preteklega leta obravnavali oceno gospodarjenja v velenjski občini v letu 1984, osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981—85 v letu 1985, predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v tem letu, predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcion&rjev v SR Sloveniji, potrdili osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, predlog dogovora o uresničevanju nalog splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985—1990, predlog odloka o obveznem odkupu živine ter kmetijskih pridelkov in proizvodov v vojni ali neposredni vojni nevarnosti, sprejeli osnutek odloka o zazidalnem načrtu Gaberk s pravilnikom o izvajanju tega načrta, osnutek odloka o zazidalnem načrtu Skale—Hrastovec II. faza prav tako s pravilnikom o njegovem izvajanju potrdili Andreja Kržiča, Draga Bizjaka, Iva Klopčarja in Karlija Stropnika, novt člane izvršnega sveta, ob koncu pa obravnavali še predloge razrešitev in imenovanj.
Pionirski aktiv Kardeljev trg 1
Vzorno delo
V stanovanjskem bloku Kardeljev trg 10 v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja že dobri dve leti uspešno deluje pionirski hišni svet pod mentorstvom Branke Kosi. Vanj je vključenih 35 otrok vseh starosti. Najmlajši ima komaj 9 mesecev, v delo pa se vključujejo tudi mladinci. Najbolj delavni so pionirji, ki se redno sestajajo v svoji pionirski sobi, ki so jo zelo lepo uredili. Zbrali so odpadni papir, ga prodali, kupili barvo, z njo preple-skali prostor, kupili pa so si tudi gramofon. Imajo tudi precej igrač, ki pa jih je prispevalo društvo prijateljev mladine te krajevne skupnosti.
Ze nekajkrat so člani pionirskega sveta pod vodstvom mentorice Branke Kosi in nekaterih drugih stanovalk lega bloka, predvsem Danice Brvar in Marjete Primožič, pripravjli očiščevalne akcije bloka in okolice. Seveda pa skrbijo tudi za svojo zabavo. Tako so poleti vsak dan obiskovali trim stezo, bili so v ljubljanskem živalskem vrtu,
aktivno so sodelovali na vseh akcijah, ki jih je v kraju organiziralo društvo prijateljev mladine itd. Še posebej skrbno pa se pripravljajo na vse praznike. Izdelali so na primer novoletne čestitke s katerimi so voščili vsem stanovalcem tega bloka, podobno je tudi ob 8. marcu, ko izdelajo čestitke za vse žene in dekleta. Pripravijo pa tudi kulturne programe.
Tudi v času novoletnega praznovanja so poskrbeli za dobro razpoloženje. Pripravili so zares prijetno srečanje, ob lej priložnosti pa jih je obiskal tudi dedek Mraz.
Skratka, pionirski aktiv 24. stanovanjskega bloka Kardeljev trg 10 ie svojo vlogo nadvse upravičil. Vsi otroci tega bloka so med sabo veliki prijatelji. Zbirajo se v pionirski sobi, starši pa so se dogovorili, da jih izmenoma nadzorujejo. Potrebnega je bilo torej le malo truda staršev in otrok, pa seveda precej angažiranja mentorice in zdaj so vsi zadovoljni. Njihovo delo pa je vredno posnemanja.
Rudnik lignita Velenje
n. sol/T>., Titovo Velenje
Rudnik lignita Vetonje Kadrovsko splošni sektor
Delavski svet DO Rudnik lignita Velenje
RAZPISUJE
dela in naloge
VODJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA,
član poslovodnega odbora
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri
—	5 let delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi
—	znanje enega svetovnega jezika
Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, pod oznako za razpisno komisijo DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
S r e č n o I
CELJSKO OBMOČJE • CELJSKO OBMO
Manj brezposelnih kot pred letom dni
V	šestih občinah celjske skupnosti za zaposlovanje (Celje, Žalec, Laško, Slov. Konjice, Šentjur in Šmarje) se je v letu 1984 brezposelnost bistveno zmanjšala. Medtem ko je prejšnje leto (torej leta 1983) preko skupnosti za zaposlovanje iskalo zaposlitev že čez 1300 oseb, se je število brezposelnih v zadnjih mesecih minulega leta gibalo okrog 1.200. V juniju je bilo levilo brezposelnih celo izpod tisoč (945 oseb).
V	primerjavi s številom zaposlenih je na Celjskem ta čas brez zaposlitve komaj 1,4 odstotka za delo sposobnih oseb. Na tisoč zaposlenih je to torej le 14 oseb. To je izpod slovenskega poprečja, še bolj pa izpod zahodnoevropske ali severnoameriške stopnje brezposelnosti.
Pri nas ta čas marsikdo trdi, da prave brezposelnosti sploh ni, češ da vsakdo lahko kmalu dobi zaposlitev. Seveda, če ni preveč izbirčen in ne čaka samo na delo v pisarni ali pri svojem poklicu, če gre za takoimenovane sjficitarne smeri. Torej za poklice, za katere seje šolalo več oseb, kot jih je mogoče zaposliti.
Čeravno v celoti vzeto brezposelnost pri nas ni zaskrbljujoča zaradi števila oseb. resnično stanje le ni tako, da bi 'lahko bili brez skrbi. To je potrdila tudi razprava na zadnji (laški) seji sveta osmih občin, kjer so delegacije občin navrgle kopico vprašanj in problemov. Predvsem gre za to. da pravočasno ukrepamo, da problematika zaposlovanja ne bi dobila tolikšnih razsežnosti. kot jih že ima v nekaterih manj razvitih območjih Jugoslavije.
Tudi v celjski regiji evidenca strokovne službe skupnosti za zaposlovanje kaže, da se problematika zaposlovanja že pojavlja v ostrejši obliki v gospodarsko manj razviti šentjurski in šmarski občini. V Šentjurski občini se
nezaposlenost giblje okrog 3,3, v šmarski pa okrog 3,4 odstotka v primerjavi s skupnim številom zaposlenih. Te številke potijujejo. kako kljub prizadevanjem v teh štirih povojnih desetletjih nismo uspeli odpraviti oziroma vsaj občutno ublažiti razlike v gospodarski razvitosti regije. Če se ne bi več tisoč delavcev dnevno vozilo na delo v Celje in Štore, bi bil položaj na Kozjanskem še bistveno slabši.
Posebej kaže opozarjati tudi na problem strukture brezposelnih. Medtem ko za nekatere poklice še danes ni dovolj delavcev, jih je za druge preveč. Gre za stari problem neusklajenosti med šolami in potrebami združenega dela. Praksa kaže. da je preveč naglašena pravica do proste izbire poklica lahko dvorezni meč, ker je pač treba računati tudi s številom delovnih mest. Da bi ta problem omilili, so se na seji sveta občin dogovorih za večjo skrb za prekvalifikacijo in dopolnilno izobraževanje mladih iz suficitamih poklicev.
Na zaposlitev je po zadnjih podatkih treba čakati dobre pol leta, pri čemer so na slabšem ženske (delež nezaposlenih žensk narašča enako invalidnih ter drugih teže zaposljivih oseb).
Svet občin ne odobrava politike zmanjševanja števila kadrovskih štipendij. organizacije združenega dela pa posebej opozarjajo na marsikje še neizpolnjeno obveznost za pripravo razmer (izdelavo programov, mentorji) za nujno osemmesečno praktično izobraževanje učencev po končani četrti in peti stopnji šolanja. Pozornost vzbuja tudi podatek, da so lani več kot polovico pripravnikov sprejeli samo za določen čas (v konjiški občini celo okrog 80 odstotkov), s sprejemanjem pripravnikov pa so tudi zaostajali za načrti.
V. J.
Posebej slovesno so proslavili novo leto
Vegrad, n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Delovna skupnost skupnih služb 63320 Titovo Velenje, Prešernova 9a
Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih stužb objavlja prosta dela in naloge:
1.	vodenje finančne službe
2.	samostojno planiranje in analiziranje
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.:
—	visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	pasivno znanje 1 tujega jezika pod 2.:
—	višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Obvezno je poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo v 8 dneh po objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
»NAŠ ČAS, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I,maja 1965; od [.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ■»Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 853^51. 854-761. 855-450. 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 1200 dinarjev (na mesec 100 dinarjev). za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovp Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČOP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
10. januarja 1985
* Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas eas*stran3
Gorenje Gospodinjski aparati
Največja proizvodnja v vseh 31 letih
Leto 1984 so delavci Gorenja Gospodinjski aparati sklenili nadvse uspeSno. Dosegli so največjo letno proizvodnjo vseh časov. Izdelali so 2,765.735 gospodinjskih aparatov in dosegli obseg proizvodnje, predviden s sanacijskim programom. Dodati pa velja, da so v Gorenju Gospodinjski aparati lani zaposlovali 1 % manj delavcev kot leta 1983 in da so v zadnjem letu dni povečali proizvodnjo zahtevnejših gospodinjskih aparatov.
S tekočih trakov v tovarnah Gorenja Gospodinjski aparati v Titovem Velenju in Nazarjah je lani priSlo 540.047 Štedilnikov in vgra-dnih aparatov, 399.174 pralnih strojev, 376.575 hladilnikov, 459.721 zamrzovalnikov in 990.220 malih gospodinjskih aparatov.
Uspešnost prizadevanj delavcev Gorenja Gospodinjski aparati, da bi sami prispevali kar največ za iz-
boljšanje položaja delovne organizacije, dokazujejo, med drugim, tudi naslednji podatki: v primerjavi z letom 1983 so povečali fizični obseg proizvodnje za 16,6 %, pri čemer so povečali proizvodnjo Štedilnikov in vgradnih aparatov za več kot 26 Vo, proizvodnjo izdelkov zamrzovalno hladilne tehnike za dobrih 19 Proizvodnjo za izvoz so lani povečali za skoraj 12 najbolj pa proizvodnjo Štedilnikov in vgradnih aparatov. in to za nad 32 % itd.
Blizu dve tretjini celotne proizvodnje gospodinjskih aparatov so prodali na tuje, od tega 90 % na najzahtevnejša svetovna tržišča. Produktivnost se je, prav tako v primerjavi z letom 1983, povečala za 16 % itd.
Zlasti še delavci v neposredni proizvodnji in službah, ki so ve-
zane na proizvodnjo, so z delom in rezultati dela vplivali tudi na izboljšanje poslovnih izidov. Čisti dohodek, dosežen v načrtovani višini, naj bi omogočil začetek prepotrebnega posodabljanja in prestrukturiranja proizvodnje, kar je nedvomno nujno, če želi Gorenje Gospodinjski aparati zadržati doseženo visoko udeležbo konvertibilnega izvoza v skupni proizvodnji gospodinjskih aparatov.
Na dosežen obseg proizvodnje v letu 1984 je, mimo drugega, vplivalo tudi 17 dodatnih delovnikov proizvodnih delavcev Gorenja Gospodinjski aparati ter 12 delovnikov, ki so jih opravili v proizvodnji strokovni in administrativni delavci Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja.
V Gorenju Gospodinjski aparati načrtujejo tudi za leto 1985 nadaljnje povečanje proizvodnje. Izdelati želijo 2,912.000 gospodinjskih aparatov, od tega 1,810.000 velikih gospodinjskih aparatov in 1,102.000 malih gospodinjskih aparatov. Sicer računajo z nadaljnjim večanjem deleža tehnološko zahtevnejših gospodinjskih aparatov v skupni proizvodnji. Ker ne predvidevajo povečanje Števila zaposlenih bodo za dosego načrtovanega obsega proizvodnje opravili proizvodni delavci Gorenja Gospodinjski aparati 10 dodatnih delovnikov, zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju pa 5 delovnikov v proizvodnji v Gorenju Gospodinjski aparati. En proizvodni delovnik bo, podobno kot lansko leto, tudi v letu 1985 udarniški.
Novi poslovodni organi
Delavski sveti sestavljene organizacije združenega dela Gorenje in delovnih organizacij Gorenje v Titovem Velenju so na sejah zadnje dni decembra ob sprejemanju planskih usmeritev za leto 1985 razrešili dosedanje vršilce dolžnosti poslovodnih organov in imenovali nova vodstva za 4-letno mandatno obdobje.
GORENJE SOZD: za predsednika PO je bil imenovan Herman Rigelnik, magister ekonomskih znanosti, za podpredsednika pa Andrej Kržič, diplomirani strojni inženir (plan in ekonomika) in Jože Zagožen, doktor ekonomskih znanosti (organizacija in informatika).
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI: novi predsednik poslovodnega odbora je Peter Petrovič, diplomirani strojni inženir (dbslej član PO Gorenje Procesna oprema), za člane PO pa so bili imenovani Erika VerSec, diplomirana ekonomistka (ekonomika). Jože Kuder, diplomirani inženir organizacije (proizvodnja in komerciala) in Marjan Urbančič, diplomirani strojni inženir (razvoj).
GORENJE	NOTRANJA
OPREMA: za direktoija delovne organizacije je bil imenovan Martin Marolt, strojni inženir.
GORENJE	PROCESNA
OPREMA: predsednik PO je Božo Lednik, diplomirani inženir fizike, član PO pa Milan Jagrič, diplomirani ekonomist- (ekonomika).
GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA: za direktorja delovne organizacije je bil imenovan Mirko Ternik, diplomirani inženir elektrotehnike.
GORENJE COMl\lERCE: direktor delovne organizacije je Joško Vu-čemilo, ekonomist, direktoiji področij pa Erika Špeglič, diplomirana ekonomistka (ekonomika in finance). Stane Fiander, magister metalurgije (oskrba) in Stane Debevc, pravnik (prodaja doma in v tujini).
GORENJE SERVIS: za direktoija delovne organizacije je bil imenovan Todor Dmitrovič, diplomirani strojni inženir, za pomočnika direktorja pa Igor Simončič, strojni inženir.
Delavski svet sozda Gorenje je na zadnji seji imenoval tudi vodji delovnih skupnosti. Za vodjo DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB GORENJE SOZD je bil imenovan Janez Miklavčič, za vodio DELOVNE SKUPNOSTI SPLOŠNI POSLI GORENJE SOZD pa Andrej Gre-benšek.
Občina Velenje
Programske usmeritve za delo Socialistične zveze
Na programski seji občinske konference SZDL o kateri smo podrobno poročali v zadnji lanski Številki, so delegati posebej poudarili, da bo moralo biti v prihodnje delovanje Socialistične zveze ter vseh njenih organov Se bolj usmerjeno v premagovanje slabosti, ugotovljenih pri ocenjevanju dela v zadnjem letu. Iz poročila je bilo namreč razvidno, da mnogih nalog iz prejšnje'lanske volilne programske konference niso uresničili, nekatere pa premalo dosledno. Prav zato so predlanske programske usmeritve dopolnili. Večina nalog pa je trajnega pomena. Ob sprejetju programskih smernic za naslednje obdobje, so poudarili, da morajo odgovornost za njihovo doslednejSe uresničevanje prevzeti vsi prosti deli Socialistične zveze, ne pa le posamezni aktivisti. Glede na zaostrene gospodarske in družbene razmere pa se bo morala frontna socialistična zveza z vsemi oblikami in metodami delovanja usmeriti k ljudem. Skratka, aktivnost bo v bodoče usmerjena predvsem k naslednjim nalogam.
I. METODE IN OBLIKE DELOVANJA SZDL IN NJENIH ORGANOV
1.	Osnovna skrb v prihodnjem letu bo uveljavljanje takšnih oblik in metod dela, da bo socialistična zveza postala resnično spodbujevalni in povezovalni dejavnik interesov in aktivnosti delovnih ljudi in občanov.
Pogosteje je potrebno sklicevati KK SZDL, zbore občanov, aktivirati ulične in vaške odbore SZDL, sekcije itd., ker je le to pot, ki nas vodi do ljudi.
2.	Frontni deli SZDL v večini KK SZDL premalo uveljavljajo
. njeno frontno vlogo, funkcijo soočanja in usklajevanja interesov krajanov, zato mora vsaka DPO na ravni občine oceniti delo v svojih osnovnih organizacijah na terenu.
3.	Akcijski programi KK SZDL morajo izhajati v večji meri iz osnovne družbenopolitične problematike v KS in predstavljati sintezo aktivnosti in nalog vseh organov in organizacij v KS. Zato je ena od prvih nalog KK SZDL, da programe, ki so jih sprejele na svojih volilno programskih sejah, konkretizirajo in opredelijo nosilce ter odgovornost za njihovo dosledno izvajanje.
4.	še vedno ugotavljamo, da nismo v zadostni meri uveljavili družbenonadzorne vloge SZDL, zato moramo pri bodočem delu socialistične zveze močneje uveljaviti prakso, da bomo stalno in sproti preverjali, kako se uresničujejo sklepi in stališča, ki smo jih sprejeli v posameznih organih v KS, skupSčinah SO in SIS, IS SO ter drugih organizacijah in organih.
5.	Če želimo okrepiti predvsem množično delovanje socialistične zveze in v to delo v večji meri vključiti tudi posamezne strokovne institucije, se moramo v bodoče pogosteje sklicevati problemske konference in tudi zbore občanov in na ta način preseči dialoge med forumi ali med forumi in posamezniki, ki zelo malo prispevajo k učinkovitejšemu reSevanju vprašanj in problemov, ki tarejo delovne ljudi in občane.
6.	Sveti in koordinacijski odbori pri Predsedstvu Občinske konference SZDL morajo biti pri svojem delovanju bolj povezani s KK SZDL, družbenimi organizacijami in organi skupščin SIS in SO. Večjo povezanost SZDL z naštetimi organi moramo doseči z4 večjo prizadevnostjo delegatov SZDL v teh organih in organizacijah delegatov teh organov v organizacijah v delovanju SZDL.
Doseči moramo, da bodo sveti postali v večji meri nosilci priprave problemskih konferenc in drugih množičnih oblik delovanja SZDL in da bodo s predlogi močneje prispevali k hitrejšemu demokratičnemu reševanju odprtih družbenih vpraSanj.
DPO morajo v prihodnje bolj odgovorno delovati v koordinacijskih odborih in svetih. Koordinacijski odbori in sveti.niso sestavljeni iz posameznikov, ampak se morajo v njih izkresati stališča družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, organov SIS, KK SZDL.
Koordinacijski odbori in sveti pri Predsedstvu OK SZDL morajo svoje delovanje zastaviti tako, da bodo te usmeritve podlaga za njihovo delo za prihodnje obdobje.
7.	V Predsedstvu OK SZDL smo uspeli uveljaviti načelo frontnosti in se dokaj uspešno usklajevali in dogovarjati za družbene akcije. Zal nismo bili vedno dosledni pri izpeljavi sprejetih stališč, kar je prav gotovo ena izmed najpomembnejših nalog. Prav tako bomo morali pri delovanju iskati iz-virnejše oblike, ki omogočajo tudi kreativnejše delo (npr. odprte seje delegacij).
8.	Prihodnje leto bomo intenzivirali tudi kadrovske priprave na skupščinske volitve 1986. Te naloge se morajo vse DPO lotiti z vso resnostjo.
Pri pripravah na skupščinske volitve je potrebno upoštevati oceno delovanja delegatskega sistema v občini, stališča Predsedstva RK SZDL o racionalizaciji volilnih postopkov in se že pred volitvami dokončno dogovoriti za organiziranost skupščinskega in delegatskega sistema. Glede na novo vlogo organov skupščin je potrebno odgovorneje pristopiti tudi k evidentiranju kandidatov za vodstva delovnih teles. Pri tem moramo upoStevati načelo, da ne bodo posamezniki preobremenjeni s prevelikim številom delegatskih in družbenopolitičnih funkcij.
9.	Na vseh raveh in v vseh okoljih moramo kadrovski politiki posvečati več pozornosti. Pospešiti moramo proces podružbljanja kadrovske politike in povečati vpliv delavcev in vseh delovnih ljudi in občanov nanjo. Doseči moramo večjo demokratičnost v postopkih kadrovanja in pri odločanju o kadrovskih predlogih, dosledno zahtevati stališča vseh temeljnih nosilcev kadrovske politike.
Evidentiranje kadrov za vse strokovne, poslovodne, politične in druge javne funkcije mora postati kontinuiran proces. Kadrovske predloge za posamezna dela in naloge oz. funkcije moramo pripraviti pravočasno in ne pod prisilo časa in kadre za določene naloge izobraževati in usposabljati v naprej.
V svoji nadzorni funkciji mora SZDL oz. njeni frontni deli v vseh temeljnih okoljih spremljati uspešnost dela kadrov, zlasti vodstvenih in vodilnih. V primerih dobrega in uspešnega dela moramo delovne rezultate nagrajevati, tako materialno kot moralno, v nasprotnih primerih pa predlagati kadrovske spremembe.
Pri oblikovanju kadrovskih predlogov za ključne delegatske funkcije v večji meri upoštevati načelo kontinuitete kar nam narekujejo izkušnje iz sedanjega mandatnega obdobja.
Pri kadrovanju ne smemo sprejemati načela, ki ga nekateri vztrajno zasledujejo, da morajo biti ključne funkcije v občini zastopane po OZD, ampak se boriti, da bomo dobili na najodgovornejše delegatske in družbene funkcije najboljše kadre; Če želimo kar najbolj odgovorno izvajati kadrovsko politiko, potem se morajo v prvi vrsti te odgovornosti zavedati v temeljnih okoljih. Zavedati se moramo, da ne more biti učinkovite kadrovske politike na nivoju občine, če te ni v OZD in v KS.
D. -KREPITEV KRAJEVNE SAMOUPRAVE IN DELEGATSKEGA SISTEMA
10.	Da bi premagali težave, ki pogojujejo sedanjo stagnacijo v razvoju samoupravnih odnosov in nasploh krajevne samouprave, bo potrebno frontno delovanje socialistične zveze bolj usmeriti v ustvarjanje družbenopolitičnih pogojev za delo samoupravnih organov in delegacij.
Delovanje organov socialistične zveze, zlasti v KS, moramo usmeriti v nudenje pomoči samoupravnim organom, delegacijam in delegatom in prenehati s prakso forumskega delovanja namesto teh organov.
Namesto forumskega preverjanja dela skupščin in svetov KS, delegacij in delegatskih skupščin, moramo uveljaviti prakso, da bodo delegati socialistične zveze prihajali v te organe s frontnimi stališči in predlogi ter tako prevzemali odgovornost, da bodo ti organi delovali v interesu čimširšega kroga delovnih ljudi in občanov.
11.	Pogostoma ugotavljamo, da v trikotniku OZD, KS in SIS ni prave povezanosti in da skupščine SIS postajajo vse bolj oblika sprejemanja formalnih odločitev, namesto, da bi skupščine SIS bile oblikovalke politike na svojih področjih. Njihovo vlogo smo zreducirali na formalno razdeljevanje že sicer omejenih sredstev.
Samoupravne akte SIS je potrebno prilagoditi tako, da se bodo skupščine sestajale največkrat dvakrat letno in obravnavale najpomembnejše zadeve. Vse ostale probleme, ki pa sedaj predstavljajo večji del dnevnih redov skupščin SIS, bi prenesli na delovna telesa teh skupščin; s tem bi delovna telesa dobila svojo vlogo. Poleg t,ega je potrebno vnesti prakso, da bodo k pomembnejšim gradivom dajali svoja mnenja strokovnjaki ali strokovne institucije in opozorili na napake, ki se navadno rešujejo šele na sejah skupSčin.
Okrepiti bo potrebno povezavo med KK SZDL in OK SZDL, predvsem pri obravnavi gradiv in
programov, ki se sprejemajo v skupščinah SIS, tako, da bo OK SZDL povzemajoč predloge in pobude KK SZDL, močneje prisotna s svojimi stališči in predlogi pri sprejemanju odločitev v SIS in drugih organih v občini (še zlasti na komunalno-stanovanjskem področju).
12.	Pred volitvami 1986 je potrebno temeljito razmisliti o racionalizaciji delegatskega sistema, skrčiti števila delegacij in o združevanju nekaterih SIS.
13.	SZDL morajo prevzeti večjo odgovornost pri uveljavljanju zborov skupščine občine, vse DPO so zlasti odgovorne za delo družbenopolitičnega zbora. Več bo potrebno neposrednega dela z delegacijami, ki delegirajo delegate v skupščino in občine, še zlasti pa z obema delegacijama za republiško skupščino.
14.	Čeprav že vrsto let ugotavljamo, da nismo zadovoljni-z vsebino samoupravnega in delegatskega obveščanja, kar je prav tako eden od pomembnih razlogov za zastoj v razvoju samoupravnih odnosov, še zmeraj nismo uspeli bistveno izboljšati formalistične vsebine informacij.
Socialistična zveza nosi največjo odgovornost, da stanje spremenimo, zato je naša prvenstvena naloga, da zaostrimo odgovornost do dela uredniških in programskih odborov ter raznih strokovnih služb. Spremljanje vsebine informiranja mora postati stalna naloga DPO, še zlasti SZDL in zveze sindikatov.
15.	Ker še vedno ugotavljamo, da delo samoupravnih organov in delegacij tako v TOZD, kot v KS, ni povezano in delujejo ti organi drug mimo drugega, vsi skupaj pa nimajo pravega stika z ljudmi, kar je tudi eden od razlogov za stagnacijo samoupravnih odnosov, nosita socialistična zveza in zveza sindikatov odgovornost, da preko svoje aktivnosti prispevata k preseganju sedanjega stanja.
Socialistična zveza tudi v naprej prevzema odgovornost, da nam bo v vseh KS, kjer imamo družbeni stanovanjski fond, zaživela hišna samouprava. Aktivnost krajevnih konferenc mora biti usmerjena v spodbujanje dela skupnosti stanovalcev in hišnih svetov, sočasno pa tudi v krepitev solidarnosti med skupnostmi stanovalcev in spremljanje izvajanja pogodb in samoupravnih sporazumov med skupnostmi stanovalcev in izvajalskimi organizacijami.
16.	Ker ugotavljamo, da se društvu in klubi le premalo vključeni v delo KK SZDL, pa tudi v OK SZDL, bo potrebno zahtevati od občinskih zve/, da so se društva dolžna najprej povezovati v KK SZDL in tam usklajevati svoje programe.
17.	V občini moramo zastaviti akcijo, s katero bi opozorili vse delavce v upravnih organih, strokovnih službah, bankah, v raznih izvajalskih organizacijah (Ve-kos, PTT, Zavod za urbanizem) da bodo imeli drugačen odnos (bolj človeški in bolj življenjski) do krajanov, kar na koncu koncev so na teh delovnih mestih zato, da rešujejo zadeve delovnih ljudi in občanov.
18.	Po več letih razprav in razgovorov je potrebno dokončno organizirati službo, kjer bodo lahko organi v KS uredili večino zadev, ki se nanašajo na razna soglasja in pridobivanje dokumentacije.
III. KOORDINIRANJE PLANSKIH AKTIVNOSTI NA PODROČJU DRUŽBENOEKONOMSKE STABILIZACIJE:
Če želimo dosegati boljše uspehe pri izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, bo potrebno več storiti za osveščanje delovnih ljudi in občanov in se bolje organizirati.
Pri vsakomur mora prevladati spoznanje, da se je potrebno prvenstveno ozreti v lastno okolje in, da bomo zmogli izredno zahtevne naloge le, č? bomo le-te na vseh področjih reševali resnično delovno in s patriotsko predanostjo.
V socialistični zvezi bomo zato svojo aktivnost usmerili predvsem k naslednjim nalogam:
19.	Prvenstvena naloga socialistične zveze kot frontne organizacije na tem področju je prav gotovo v tem, da socialistična zveza postane nosilka množične mobilizacije delovnih ljudi in občanov pri uresničevanju nalog družbenoekonomske stabilizacije. Da bi to dosegli, moramo bolj organizirano in poenoteno pristopiti k:
a)	seznanjanju delovnih ljudi in občanov s prednostnimi nalogami dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije,
b)	usmerjanje zanimanja in pripravljenosti delovnih ljudi za takšne naloge, ki jih bodo še bolj pritegnile in s tem tudi zagotavljali, da bomo dosegli boljše rezultate,
c)	izrekanju priznanj za dosežene uspehe.
20.	Najpomembnejši korak k hitrejšemu uresničevanju družbenoekonomske stabilizacije lahko dosežemo s tem, da aktivnost vseh DPO bolj poenoteno prenesemo v bazo — v TOZD in KS — pri uveljavljanju družbenega planiranja na resnično samoupravnih osnovah.
Socialistična zveza kot fronta vseh socialističnih sil, na čelu z ZK, mora na tem področju svojo konkretno aktivnost usmeriti:
—	v krepitev delegatskega sistema, kot oblike odločanja, skozi katero moramo doseči, da bo delavec postajal glavni nosilec odgovornosti za vse družbeno-go-spodarske odločitve",
—	v mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov za oblikovanje in sprejemanje takšnih planov in programov razvoja, ki izhajajo iz realnih možnosti vsake samoupravne sredine in občine kot celote.
21.	Preko vseh oblik delovanja socialistične zveze in družbenopolitičnih organizacij kot frontnih delov, se moramo spoprijeti s posamezniki in skupinami, ki ovirajo uveljavitev načela ,,delitve po delu" in začeti razbijati tendence po uravnilovki in lažni solidarnosti.
Kot fronta moramo ustvarjati družbeno klimo, da začnemo v večji meri kot doslej nagrajevati ustvarjalno in proizvodno delo in
preko konkretnih akcij sindikata, ZK in ZSM v OZD zahtevati, da to akcijo dosledno izpeljemo.
22.	Učinkovito izvajanje ukrepov družbenoekonomske stabilizacije je v veliki meri odvisno od ustvarjene enotnosti in •spoštovanja' originalnih pravic občine in njene skupščine, kot najvišjega organa oblasti.
Da bi lahko občinska skupščina sprejemala dodatne samoupravne ukrepe za čim doslednejše izvajanje stabilizacijskih nalog, moramo s frontno aktivnostjo vseh subjektivnih sil ustvariti pogoje, da se okrepi samoupravna oblastvena avtoriteta SO Velenje in da se bo na ta način uveljavila prava vloga njenih zborov.
SZDL in vsaka družbenopolitična organizacija ob tem nosi odgovornost, da v TOZD in KS izbojujejo bitko za boljšo informiranost delegatov in preseganje parcialnih podjetniških stališč do ekonomsko-razvojnih vprašani.
23.	Tudi v bodoče ostaja ena od temeljnih nalog socialistične zveze spodbujanje in organiziranje prostovoljnega dela delovnih ljudi in občanov.
Prizadevali si bomo, da bomo s prostovoljnim delom, povsod, kjer je to mogoče, nadoknadili manjkajoča finančna sredstva, da bi na ta način realizirali večino tistih objektov, ki pomenijo zagotavljanje boljših pogojev za življenje, zlasti v vaških KS (komunalni objekti). Hkrati pa moramo zagotoviti pri tem delu večje vključevanje strokovnih institucij.
24.	Prihodnje leto bo zadnje pri uresničevanju sedanjih srednjeročnih planov, hkrati pa se bodo intenzivirale že letos pričete razprave novih dolgoročnih in ' srednjeročnih planov. oZDL prevzema vlogo koordinatorja družbenopolitičnih aktivnosti. Organizirano je treba zagotoviti možnosti za kar najširše vključevanje delavcev, delovnih ljudi in občanov v snovanje in obravnavo planov ter s tem prispevati k realnosti družbenih planov.
SZDL ima posebno nalogo pri usklajevanju planov KS in pri spremljanju izvajanja zastavljenih ciljev (izgradnja vitalnih objektov, za izboljšanje življenjskih pogojev + vodovodi, ceste, toplovodi in telefoni).
25.	V začetku leta 1985 bomo zaključili III. samoprispevek in hkrati začeli pripravljati izhodišč« za eventuelni nov samoprispevek. 1
IV. NALOGE SZDL NA PODROČJU SLO IN DS
Naloge SZDL na tem področju se pokrivajo z aktivnostmi NNNP, saj te akcije obsegajo dejavnosti oz. naše ravnanje na vseh področjih življenja in dela.
Iz tega programa je potrebno pospešiti naslednje akcije:
—	priprava novih varnostnih načrtov
—	izobraževanje in usposabljanje pripadnikov narodne zaščite
—	povečati požarno in prometno varnost
—	boljše varovanje družbenega premoženja
—	kontinuirano spremljanje varnostno-političnih razmer.
,
4. št™, ★ nas cas
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
-Titovo Velenje* 10. januarja 1985
Občinski inšpektorat
Pri uresničitvi zahtevnih nalog pomembno tudi sodelovanje z občani
Pri našem občinskem inšpektoratu trenutno deluje deset inšpekcij, od katerih sta dve organizirani medobčinsko. Naše področje pa poleg tega pokrivajo še štiri medobčinsko organizirane inšpekcije, ki pa imajo sedež v občinah Žalec ali pa Mozirje. Na področju inšpekcijskega nadzorstva tako delujejo požarna, vodnogospodarska, komunalna, cestno prometna, tržna, kmetijska, sanitarna, gradbena, urbanistična, elektroenergetska, veterinarska in gozdarska inšpekcija ter inšpekcija za parne kotle in inšpekcija dela. Tako ostaja s tega področja nepokrito le nadzorstvo nad ribištvom in lovstvom, vendar pa te naloge zaenkrat opravijo druge inšpekcije.
POŽARNA IN VODNOGOSPODARSKA INŠPEKCIJA
Inšpekcije so v preteklem letu dokaj dobro opravile zastavljene naloge in zato bodo tudi v letošnjem letu njihovi programi podobni, vendar dopolnjeni z nekaterimi aktualnimi problemi. Požarno in vodnogospodarska inšpekcija bo v letošnjem letu glavno skrb namenila varovanju družbenega in zasebnega premoženja, objektov tehnologije, tehnoloških ptocesov, repromate-riala, gotovih izdelkov in seveda ljudi, pred požari in eksplozijami. Pri tem bo vztrajala, da delavci, ki skrbijo v organizacijah združenega dela za varstvo pred požari pridobijo ustrezno izobrazbo ter s preizkusi znanja dokažejo svojo usposobljenost. Bolj bo zaostrila tudi odgovornost vodilnih in odgovornih delavcev do nalog s tega področja. Požarna inšpekcija se bo
pri svojem delu ravnala v skladu z zakonom o varstvu pred požari ter drugimi ustreznimi predpisi in normativi, ki urejajo to področje.
Glavna skrb vodnogospodarske inšpekcije pa bo ugotavljanje onesnaževanja voda ter ukrepanje proti onesnaževalcem, kontrolirala pa bo tudi uresničevanje odloka o obveznem čiščenju potokov in jarkov.
ELEKTROENERGETSKA INŠPEKCIJA
Tako kot doslej bo pretežna skrb te inšpekcije namenjena tehničnim pregledom novozgrajenih objektov in pregledom ob poskusnih obratovanjih. Kontrola bo usmerjena predvsem na industrijo, obrtne delavnice, distribucijo elektroenergije ter odjemna mesta električne energije. Večkrat kot doslej bo elektroenergetska inšpekcija opravila tudi kontrolo delovanja javne razsvetljave, saj se tu kažejo številne pomanjkljivosti, ki bi jih morali odpraviti.
INŠPEKCIJA DELA
Na osnovi pridobljenih izkušenj ta inšpekcija načrtuje dopolnitev dosedanjih metod dela, tako da bo lahko izvajala še učinkovitejšo kontrolo in zagotavljala doslednejše odpravljenje ugotovljenih nepravilnosti. Posebej bo poostrila nadzor tam, kjer bo ugotovila, da se zavestno kršijo določila veljavne zakonodaje iz varstva pri delu in delovnih razmerij. V tem letu bo opravila inšpekcijske preglede vseh organizacijah združenega dela in pri tistih obrtnikih, kjer takšna kontrola ni bila narejena v zadnjih dveh letih. Se posebna skrb pa bo
namenjena organizacijam združenega dela in obrtnikom, ki opravljajo dela, kjer obstaja večja stopnja nevarnosti za poškodbe in poklicna obolenja. Kontrolirala bo predvsem uresničevanje predpisa s področja varstva pri delu in delovnih razmerij, uresničevanje kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki, preverjala bo pogodbeno delo ter opravljala kontrolo dela učencev v času njihovega proizvodnega dela in delovne prakse.
VETERINARSKA INŠPEKCIJA
Skrb za ohranitev dobrega zdravstvenega stanja živali in posebno tudi prebivalstva na območju občine, bo tudi v tem letu poglavitna skrb veterinarske inšpekcije. Pri tem bodo vse svoje sile usmerili na preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje kužnih bolezni živali in bolezni, ki so jih živali prenašale na ljudi. To bodo dosegli z vestno kontrolo izvajanja zaščitnih ukrepov, diagnostičnimi preiskavami, ugotavljanjem vzrokov pogina, preizkusom surovih kož, s kontrolo živali v prometu itd. Ugotavljali bodo tudi prisotnost kontaminentov okolja v hrani — pesticidi, ostanki težkih kovin in nekovin ... V letošnjem letu bodo nadaljevali akcijo za ureditev higienske proizvodnje mleka, saj to še zdaleč ni tako kakovostno kot bi moralo biti. Predvsem bi morali odpraviti pomanjkljivosti pri higieni pridobivanja in distribuciji mleka ter prepovedati prodajo tistim proizvajalcem, ki ne bodo upoštevali higienskih norm.
GOZDARSKA INŠPEKCIJA
Najpomembnejše naloge, ki jih
bo v letošnjem letu uresničila gozdarska inšpekcija, so kontrola načrtovanja in spremljanje realizacije gozdne proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju, nadzor in kontrola odkazil, občasni pregledi izvajanja gozdno gojitvenih del ter kontrola skladiščenja gozdnih asortimentov. Seveda pa bo ta inšpekcija stalno nadzorovala tudi delo kmečkih žag in skrbela za kontrolo prometa z gozdnimi asortimenti.
KOMUNALNA IN CESTNO PROMETNA INŠPEKCIJA
Tako kot v preteklem letu bo inšpektor na komunalnem področju kontroliral spoštovanje določil sprejetih odlokov. To pa je predvsem ustrezno vzdrževanje stanovanjskih in drugih objektov ter zelenih in cestnih površin. Poleg tega pa še vsakodnevno čistočo javnih površin, ki so v upravljanju delovne organizacije Vekos, kontroliral bo vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, ravnanje s plodno zemljo, vzdrževanje in negovanje dreves in cvetličnih nasadov ter parkiranje avtomobilov in odvoz odpadnih oziroma poškodovanih vozil.
Na cestno prometnem področju pa bo glavni poudarek namenjen kontroli stanja in vzdrževanja cest, kontroli ustrezne gradnje in konstrukcije cest ter vzdrževanje prometne signalizacije.
TRŽNA INŠPEKCIJA
Delo tržne inšpekcije bo tudi v letošnjem letu namenjeno predvsem kontroli cen, kar pa je seveda ob inflaciji in spremembah cen, ki so skoraj vsakodnevne, še toliko
bolj potrebno. Kontrolirali bodo | cene v trgovini na debelo in drobno, gostinstvu, obrti in stanovanj-skokomunalni dejavnosti. Opravljali bodo tudi kontrolo kvalitete življenjskih izdelkov ter tako ugotavljali neoporečnost posameznih živil. Nekoliko več pozornosti kot v prejšnjem letu bo inšpekcija namenila nedovoljenim gospodarskim dejavnostim ter kontroli cen na tržnem prostoru. Poleg tega pa bodo skušali tudi sprotno reševati reklamacije in pritožbe občanov.
KMETIJSKA INŠPEKCIJA
Poleg temeljnih zakonov s področja kmetijstva bo ta inšpekcija kontrolirala obdelanost kmetijskih zemljišč, opravila kontrolo statusa kmetov, nadzorovala bo kakovost semen in sadik, nadzorovala pa bo tudi izvajanje varstvenih ukrepov na posevkih in nasadih ter selekcij-ske programe v živinoreji. Poleg tega bo preprečevala vse nepotrebne spremembe kmetijskih zemljišč in skrbela za izvajanje družbenih dogovorov in planov o setvi, proizvodnji in odkupu hrane.
SANITARNA INŠPEKCIJA
Ta inšpekcija bo tudi v letošnjem letu z veliko pozornostjo spremljala higienske razmere v šolah, domovih, vzgojno varstvenih zavodih, javnih lokalih ter v drugih javnih objektih. Nadzirala bo proizvodnjo in promet z živili in predmeti splošne rabe, kontrolirala bo osebe zaposlene pri delih, kjer lahko s svojim zdravstvenim stanjem ogrožajo zdravje ljudi. Sodelovala bo pri preprečevanju in zatiranju nalezljivih in parazitnih bolezni ter kontrolirala in izvajala naloge s področja preprečevanja
škodljivih vplivov na človekovo okolje kot so varstvo zraka, ropot, odplake in druge odpadne snovi.
GRADBENA INŠPEKCIJA
Sodelovanje pri tehničnih pregledih družbenih in individualnih objektov ter pri pregledih za odobritev poskusnih obratovanj bo tudi v letošnjem letu prioritetna naloga gradbene inšpekcije. Seveda bo opravljala tudi inšpekcijsko nadzorstvo nad družbeno in zasebno gradnjo, stalno kontrolo kakovosti betona ter kontrolo dopustnih toplotnih izgub posameznih zgradb.
URBANISTIČNA INŠPEKCIJA
Urbanistična inšpekcija, ki je z novim zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in z novim odlokom o urbanističnem redu v občini Velenje, v preteklem letu dobila večje pristojnosti, bo seveda še bolj odločno kot doslej opravljala nadzor ter ukrepala proti nedovoljenim gradnjam, nadzirala pa bo tudi izvajanje sprejetih prostorskih izvedbenih aktov.
Prioritetna naloga urbanistične inšpekcije bo v letošnjem letu tudi kontrola kmetijskih zemljišč in varstvenih pasov vodnih virov. Pri svojem delu bo skušala kar najtesneje sodelovati z občani, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami s ciljem, da nedovoljene gradnje prepreči ali vsaj odkrije v začetni gradbeni fazi. Večkrat letno bo ta inšpekcija sistematično pregledala celotno območje občine Velenje ter ugotavljala spoštovanje urbanističnih dokumentov in zakonodaje s tega področja.
Storitvena dejavnost v občini Mozirje
Končno obogatena ponudba
Minili so časi blagostanja, ko nismo bili malenkostni v našem vsakdanjiku, ko smo recimo na hitro menjavali ..zastarele" modele čevljev, ali se nam jih sploh ni zdelo vredno popravljati. Ob vrtoglavem naraščanju cen je denarnica danes vse tanjša, večkrat že pretanka, zato varčnost prihaja do vse večje veljave.
Nekaj podobnega zagotovo velja tudi za ravnanje in vzdrževanje malih gospodinjskih in drugih aparatov, ki so danes seveda že nepogrešljiv pripomoček v našem vsakdanjem življenju. Pri podražitvah seveda tudi ti izdelki niso bili izjema in menjavanje za vsako malenkost in okvaro seveda ne pride več v poštev. V mozirski občini je storitvena dejavnost skoraj na psu, zato je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da je Mozirje bogatejše za delavnico v kateri lahko popravite male gospodinjske aparate in električno orodje.
V stavbi za hotelom Turist jo je odprl Anton Grlica. Upa, da mu dela ne bo manjkalo, kot mu ni manjkalo težav, preden jo je lahko odprl in mu jih ne manjka niti danes. Sicer pa lepo po vrsti. Zaradi težjega obolenja mišičevja mu je hoja skoraj onemogočena, gibanje mu seveda lajša voziček. Osnovno šolo je tako obiskoval v zavodu za invalidno mladino v Kamniku, kjer se je tudi strokovno usposobil. Še v sedmem razredu je kolebal med radio in elektromeha-nikom, končno pa se je odločil za elektromehanika. Ocenil je namreč, da je to bolj obetavno področje in vse kaže, da se ni zmotil.
,,Delavnico sem si uredil doma, pri tem pa seveda ni šlo brez težav. Ze kar na začetku sem najbolj pogrešal telefon, ki bi mi bil v veliko pomoč, pa so me pred dvema letoma spregledali. Vso potrebno papirnato vojno mi je pomagal izbojevati brat z vožnjami naokrog, pa tudi drugače. Arhitektonske ovire so zame najpogosteje nepremostljive. Finančno so mi priskočili na pomoč zavod za zaposlovanje, Elkroj in seveda ata, žal pa je prošnjo za servis in rezervne dele odklonilo Gorenje. Bojim se, da mi bo morebitno pomanjkanje rezervnih delov za izdelke Gorenja bolj malo koristilo pri pridobivanju zaupanja pri strankah, čeprav ostala popravila seveda niso problem. Če bom uspel zagotavljati tudi te rezervne dele, bom marsikomu prihranil pot in čas, pa zagotovo tudi kakšen dinar. Res škoda, da ponudba mogoče ne bo celovita in dovolj pestra, saj malih gospodinjskih aparatov Gorenja v naši dolini zares ne manjka. Sicer pa mi je šla najbolj na roko Elma z rezervnimi deli za svoje likalnike, pekače in druge izdelke, pa tudi z rezervnimi deli za male gospodinjske aparate in druge izdelke Iskre ni večjih problemov."
Ena ugodnost več torej v Mozirju in nekoliko obogatena storitvena dejavnost. Anton Grlica upa, da bo šlo, kljub vsem omenjenim nevšečnostim in lahko mu samo želimo, da bo zares tako, čeprav-je res, da je vsak začetek težak.
Dela Antonu Grlici ne bi smelo manjkati
Ivica Fužir
Prizadevna teritorialka
Ivica Fužir: »Vojaško življenje me veseli, vaje pa zagotovo niso prenaporne«
V vse sestavine naših oboroženih sil se vključuje vse več predstavnic nežnejšega spola. Raste zanimanje za služenje vojaškega roka in šolanje, tudi mladink prostovoljk je v enotah teritorialne obrambe vse več, če seveda o vlogi žensk v enotah civilne zaščite ne govorimo. Res pa je tudi, da zlasti vrste teritorialne obrambe večina deklet
prostov oljk kasneje zapusti in jih v enotah ostane le malo.
Med tiste, ki jih vojaško življenje veseli in jim ni odveč vsekakor sodi Ivica Fužir iz Trnavč pri Mozirju, sicer pa je delavka v temeljni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati. Mladinka prostovoljka v enotah teritorialne obrambe je postala leta 1977. zdaj paje najbrž edina od vseh takratnih vrstnic vključena v teritorialno obrambo.
Ostale sojo že zdavnaj zapustile. »Večina jih komaj čaka. da se rešijo obveznosti,« pravi Ivica. Dolžnost ima v štabu Savinj-skeea odreda in je lani že postala nižja oficirka. za svoje vestno delo je prejela tudi pohvalo Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe.
»Vojaško življenje in delo v enotah me zanima in veseli in zaenkrat z njim tudi ne mislim prekiniti, kaj pa še bo. bomo videli. Prej sem bila v zaščitnem vodu. zdaj pa sem v štabu, celo edina redno vključena ženska. Mnogi tarnajo kako naporne so vojaške vaje. pa čeprav le enkrat na leto. zame pa ni težko. Mislim celo. da se še premalo urimo in premalo znamo.«
Rudarski dedek Mraz
V kolektivu Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Le-skošek — Luka — DO Rudnika lignita Velenje so tokrat že tri-indvajsetič zapored ob novem letu obdarili otroke, katerih očetje so se pri delu smrtno ponesrečili. Obdarili so 25 otrok, ki so prejeli darila v vrednosti 6000 dinarjev.
Na svečanosti, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v Delavskem klubu, je v imenu kolektiva spregovoril Herman Arlič, predsednik OO ZS DO RLV. Potem pa je prišel rudarski dedek Mraz in razdelil darila. Najbolj korajžni so rpu zapeli nekaj pesmi.
To pa ni edina skrb za otroke, katerih očetje so se pri delu smrtno ponesrečili. Kolektiv skrbi, da vsi otroci sprejemajo štipendije vse od osnovne šole naprej, ne glede na to, za kateri poklic so se odločili.
Rudarji pa jim pomagajo tudi ob prvi zaposlitvi.	L. O.
Rudarski dedek Mraz pri obdaritvi
Praznovanje upokojencev
Društvo upokojencev Titovo Velenje je letos ob koncu decembra že drugiC organiziralo silvestrovanje za svoje člane, kije bilo v Nami. Čeprav je bilo praznovanje en teden pred Novim lelom ni nikogar motilo. Vsi smo se obnašali, kot da bi bilo na starega leta dan.
Po izdatni večerji, ki za udeležence ni bila draga, so se vrstili nastopi humoristov. glavno besedo pa je imel Ivo Gorogranc.
V pozdravnem govoru smo zvedeli, daje irenutno v Društvu upokojencev Titovo Velenje nekaj več kot 2200 upokojencev, ter da je od tega 60 odstotkov žensk. To se je videlo tudi na prireditvi, kjer je bilo dosti več ženskega spola. Letošnja novost je bila predstavitev novoupokoienih članov, ki so dobili nageljne. Poleg nagrad -a obletnice rojstev, poroke in kviz tekmovanja. je dobil nagrado tudi najstarejši prisoten upokojenec, kije v 89. letu. Omeniti je treba tudi nastop harmonikarja, ki je zaigral nekaj partizanskih pesmi v počastitev dneva JLA. Ženske so bile najbolj vesele, da se ob prazniku dneva žena spet dobimo.
Večer je hitro minil, tudi pesmi ni manjkalo. Pri plesu pa se leta sploh niso poznala. Hvala prireditelju in vsem. ki so omogočili izvedbo te prireditve.
Rudi Kortnik, Titovo .Velenje
Šoštanj
Srečanje starejših krajanov
Krajevna skupnost in osnovna organizacija Rdečega križa Šoštanj sta pred dnevi pripravili že tradicionalno vsakoletno srečanje najstarejših krajanov. Letošnjega srečanja se je udeležilo okrog sto krajanov starih nad 70 let. bilo paje v prostorih osnovne šole Biba Roeck.
Vse navzoče je najprej pozdravil predsednik krajevne konference SZDL Branko Dražnik in jim zaželel kar najboljše počutje. Poudaril je zasluge naših starejših krajanov, ki sedaj v jeseni svojega življenja uživajo sadove trpljenja med vojno ter povojne obnove in graditve. Zatem so zapeli pevci mešanega pevskega zbora društva upokojencev Šoštanj, pod vodstvom dirigenta Alojza Satlerja. sledil paje še krajši kulturni program, ki gaje pripravila skupina šoštanjske mladinske organizacije pod vodstvom Dragice Lebar. Ob leni velja pohvaliti tudi Leona Vozliča, kije pripravildobrote za ta prijeten večer. V imenu osnovne
organizacije RK je spregovorila in zaželela srečo in zdravja v novem letu Elica Nagode. ki je skupaj z ostalimi članicami RK vodila vso organizacijo sprejema zaslužnih krajanov. Za razvedrilo in dobro voljo sta poskrbela še harmonikar Anton Hliš in kitarist Ivan Šoln.
Po veselih in zadovoljnih obrazih sodeč, so se starejši Šoštanjčani ob tem novoletnem srečanju zopet malo po-veselili in pogovorili o spominih na nekdanje čase.	v. K.
KS Staro Velenje
Krajevna skupnost Staro Velenje je ob koncu leta pripravila srečanje za starejše krajane. Na njem so jih seznanili z delom v krajevni skupnosti in z načrti za naprej. Starejši krajani so nam poslali kratko pisemce v katerem se Zahvaljujejo za srečanje in pogostitev, hvaležni pa so tudi Lojzetu Ojsteršku, kijih vedno za spomin tako lepo poslika.
Me pa telovadimo
Kdo smo ,,me"? Upokojenke! Rojene v letih od 1914 do 1940. Ja, celo leta 1914 to pa je že lepa starost in tem tovarišicam lahko samo čestitamo za njihovo korajžo. Sicer pa je naša poprečna starost 56 let.
Vsak ponedeljek ob isti uri se zberemo — približno 20 udeleženk — v garderobi Osnovne šole XIV. divizije in hitro smo vse v trenerkah in copatih. V telovadnici nas že pričaka naša vaditeljica, simpatična Rozika Frankovič. In že so tu prve vaje za ogrevanje. Potem pa vaje za sklepe na rokah, nogah, za hrbtenico, trebušne mišice. Ja, te so posebno priporočljive z; las, kajti skoraj vsaka bi rada izgubila kakšen kilogram odvečne teže. Pa vmes še kakšen ples in družabne igrice, pri katerih mora vsaka povedati pregovor ali zapeti pesmico. Smeha in dobre volje nam ne zmanjka. Najbolj važno pa je to, da res dobro razgibamo naše škripajoče sklepe in to ni le telesna, ampak tudi urica duševne hrane.
Za vse te prijetne ure pa se moramo zahvaliti Društvu upokojencev, ki nam vse to omogoča in pa vaditeljici Roziki, ki nam vsak teden pripravi urico vedrega razpoloženja in se je pripravljena truditi z nami starejšimi.
Fanči Hudarin
10. januarja 1985
* Titovo Velenje
OD TU IN TAM
stran 5
EraTOK Kmetijstvo
Večja proizvodnja, večji izvoz
Ni Eri TOK Kmetijstvo skupno s svojimi kooperanti načrtujejo tudi v tem letu precejšnjo > rasrrizicnega obsega proizvodnje, seveda, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. To pa je ustrezna preskrbljen ost s kmetijskimi reprodukcijskimi materiali in rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo, pa tudi vreme je žal vedno eden od tistih dejavnikov, ki povečujejo ali zmanjšujejo kmetovalcev pridelek.
Žalostno je, da prav pomanjkljiva založenost na naših tržiščih z nekaterimi prepotrebnimi materiali za kmetijsko proizvodnjo, močno omejuje njeno uspešnost in draži končne proizvode. Seveda pa je to le eden od vzrokov za drago prehrano, saj se naše kmetijstvo otepa še s številnimi drugimi težavami, kot so-razdrobljenost, neustrezna obdelava zemljišč, cenovna nesorazmerja in podobno.
Od pozivov, da je potrebno zagotoviti pogoje za hitrejši razvoj kmetijstva, pa do uresničitve postavljenih ciljev, ki naj bi zagoto-
vili nove družbenoekonomske odnose in preobrazbo vasi,"je očitno še vse predaleč.
Kmetijska proizvodnja naj bi v občini Velenje v prihodnjem letu porasla za pet odstotkov. Največji poudarek bo seveda na nadaljnjem razvoju živinoreje, kjer naj bi postavljene cilje uresničili z boljšim j izkoriščanjem slabo obdelanih i zemljišč, s pridobivanjem novih površin z agromelioracijskimi in mikromelioracijskimi ukrepi, s kvalitetnejšo osnovno krmo ter boljšo tehnologijo krmljenja živali od krav molznic do mladega pita-nega goveda. Pri tem bo potrebno izredno skrbno uresničiti tudi naloge, ki so povezane s selekcijo osnovne črede.
V tem letu bodo nadaljevali tudi prizadevanja za večji izvoz. Na konvertibilne trge naj bi prodali kar za 20 odstotkov več, kot so v letošnjsm letu, ko izvozna prizadevanja niso bila tako uspešna, kot so si želeli. Poleg izvoza hmelja, govejega mesa in žive živine bodo v prihodnjem letu izvažali tudi med.
Rezervne starešine občine Velenje
Ocenili delo


Glavni poudarek pri lanskem delu rezervnih vojaških starešin občine Velenje je bilo celovito spoznavanje s problematiko narodne zaščite, kar tudi sodi v okvir izobraževanja in usposabljanja. Sem sodi tudi priprava in izdelava varnostnih načrtov v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Precej pozornosti so namenili tudi organiziranosti in izvedbi odprtih tekmovanj po krajevnih organizacijah ZRVS in občinskemu tekmovanju. Seveda so uresničili še več drugih načrtovanih in pomembnih nalog, ki jih je narekoval današnji čas.
Na seji predsedstva občinske konference zveze rezervnih vojaških starešin so pri sprejemanju ocene opravljenega dela ugotovili, da je bilo dobro opravljeno. Dri čemer so poudarili zlasti dva uspeha. Bistveno so se izboljšale priprave na vse zastavljene naloge, pa tudi pohodi rezervnih vojaških starešin v krajevnih organizacijah so bili bolj kakovostni, na zaključnem pohodu pa je bila skoraj polovica udeležencev iz ostalih dejavnikov, kar je lep primer odprtosti in po-družbljanja dela zveze rezervnih vojaških starešin.
Nekoliko manj zadovoljni so z de-
lom rezervnih vojaških starešin v številčno večjih krajevnih organizacijah. Zato so za nekatere predlagali celo zamenjavo vodstev, ki niso dosegla zadovoljivih rezultatov. Menijo namreč, da vodstvo krajevne organizacije ne more biti povezano s svojim članstvom zgolj s pisnimi vabili, temveč je njihova osnovna naloga povezovati aktive in jih vključevati v vse aktivnosti krajevne organizacije, zlasti pa je pomembna sleherna osebna zavzetost vseh vodstvenih struktur krajevne organizacije. Daje temu res tako, in da je za plodno in uspešno delo nujno potrebno, zgovorno kažejo doseženi rezultati v najboljših krajevnih skupnostih v letu, ki jeza nami. Pri tem je predsedstvo za skupno oceno aktivnosti za lani upoštevalo udeležbo starešin na predavanjih, njihovo znanje. na krajevnih in občinskih pohodih združenih z različnimi spretnostnimi nalogami in podobno. Daleč največ točk je zbrala krajevna organizacija Podkraj-Kavče. za njo pa sledijo Šmartno ob Paki. Pesje, Družmirje-Gaberke in tako dalje. Najmanj točk pa je zbrala krajevna organizacija ZRVS Topolšica.
B. Mugerle
Za nadaljnjo rast kmetijske proizvodnje in večjo produktivnost je seveda izrednega pomena naložbena dejavnost. Za te namene sedaj denarja ni več toliko, kot pred leti in krediti so manj ugodni. Pa vendar na Eri TOK Kmetijstvo načrtujejo investicije v hmeljarsko proizvodnjo ter v živinorejo in to predvsem pri kmetih kooperantih. Tako bodo na petnajstih kmetijah pomagali posodobiti kmetijsko proizvodne objekte, kreditirali pa bodo tudi nakup kmetijske mehanizacije, ki bo nadomestila iztroše-ne stroje. V letošnjem letu pa bo končana tudi letos začeta osuši-tev zemljišča v Šentilju.
Pred našimi kmetovalci je torej v tem letu mnogo zahtevnih nalog in prav bi bilo, da jih kar najbolj dosledno uresničijo, saj bomo le tako korak bliže postavljeni zahtevi, da pridelamo tudi v Sloveniji skoraj vso potrebno hrano.
Titovo Velenje
Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja
Kaj vse so v program dela zapisali člani kluba zbiralcev značk, znamk in starega denarja iz Titovega Velenja? Ker je klub še mlad in se v širši družbeni skupnosti šele uveljavlja, so si za začetek zadali nalogo, da se bodo velenjski zbiralci srečevali vsak mesec. Na leh srečanjih bodo izmenjavali izkušnje pri ustvarjanju zbirk, ter jih bogatili z menjavo ali nakupom in prodajo.
Seveda pa se bodo udeleževali ludi srečanj, ki jih prirejajo drugi klubi: Ljubljana. Zagreb in Maribor, kjer bodo pomladanska in jesenska mednarodna srečanja zbiralcev, v Ilirski Bistrici, kjer bo primorsko srečanje, v Beogradu, kjer se bodo sestali zbiralci iz Jugoslavije in v Celovcu, kjer bo srečanje zbiralcev Koroške.
UspešnO sodelujejo z zbiralci iz Maribora. Z njimi bodo še večkrat izmenjali prijateljske izkušnje. Tudi Velenjčani si bomo lahko ogledali razstavo, saj kljub načrtuje, da jo bo pripravil že naslednje leto. več teh razstav pa bo po osnovnih in srednjih šolah. Svoje stalne zbirke bi radi predstavili' obiskovalcem Velenjega gradu ali knjižnice, kjer bi uredili svoj kotiček.
KK SZDLPodkrai-Kavče
Delo vaških odborov ni zaživelo
Enako kot v večini drugih krajevnih konferencah socialistične zveze delovnega ljudstva, so tudi v
Požarna varnost
Dobro pripravljeni
in opremljeni
Po temeljnih ocenah so na občinski gasilski zvezi in na skupnost za varstvo pred požari izdelali podrobno poročilo, ki je plod dela posebnih komisij v mesecu požarne varnosti in kasneje. Zbrani podatki seveda, niso sami sebi namen, saj bodo več kot koristni v bodoče, še posebej pri izdelavi ocene požarne ogroženosti in pri izdelavi načrta požarne varnosti občine Mozirje.
Delo komisij je potrdilo pravilnost temeljitega pregleda celotne gasilske opreme in orodja po vseh . društvih. Pomembno je, da so vsi domovi, oprema, orodje in vozila dobro vzdrževana in v vsakem trenutku pripravljena in usposobljena za morebitno uporabo. Gasilci se vsekakor zavedajo, da so občani in širša družbena skupnost v njihovo opremljenost vložila ogromna sredstva, zato je skrb za vse to še toliko bolj razumljiva. Spodbudno je tudi dejstvo, da je v gospodinjstvih vse več gasilnih aparatov, ki jih občani kupujejo na pobudo gasilske organizacije. Gasilska društva in njihovi člani so torej dobro opravili zrelostni izpit dobrih gospodarjev in upravljalcev z družbenimi sredstvi.
Okrepilo se je tudi delo komisije za zbiranje zgodovinskih podatkov pri predsedstvu občinske gasilske zveze, pa tudi po vseh društvih se bodo temeljito lotili zbiranja gradiva, ki je pomembno za nastanek in razvoj gasilstva v dolini in širše. Pozabili pa niso tudi na najmlajše. Na vse osnovne šole so namreč poslali vabilo za pomoč pri ustanavljanju pionirskih društev ,,Mladi gasilec". Povsod so naleteli na polno razumevanja in so društva s skupnimi napori že ustanovili. Veliko pozornost so namenili vključevanju žensk v svoje vrste in ponekod zabeležili lepe uspehe. Seveda tudi drugih akcij in vaj ni manjkalo, kar zares priča o dobrem delu društev in organizacije v celoti.
Iščemo najstarejšo fotografijo
Kadarkoli imam priliko pri sosedih najti vaš časopis, ga rada pogledam. Tako sem našla razglednico starega Šmartnega ob Paki, kjer sem pred pol stoletja tudi sama preživela nekaj let in to pri založniku teh razglednic (firma Ignac Mlkuš).
Mogoče bo za bralce zanimiva ta zelo stara fotografija, ki je nastala med prvo svetovno vojno. Prepotovala je za naslovnikom na soško fronto, potem v borbo za severno mejo, nato na ie bila zra-
ven še pri raznih selitvah. Prav zato je res izredno, da je primerek ohranjen do današnjih dni.
Na fotografiji je Jugova družina (po domače) iz Dobriča pod Goro Oljko, kraj Andraž, p. Polzela. Na fotografiji so mati (?) Mici, Francka, Betka, Ivanka, Kristina, sinček in teta Liza. Oče je bil med tem časom v ruskem ujetništvu.
Nežka Vilfanova Letuš 98
ORJAŠKI HREN — V preteklem leiu je bila narava radodarna in mnogim je „darovala" nekaj rekornih pridelkov. *Tudi Hinku Korelcu iz Podkraja pri Titovem Velenju. Konec leta je odšel v zaslužen pokoj. Za sodelavce je pripravil slovo v delavskem klubu. H krači pa gre seveda tuciuren.
Odšel je na vrt in začel kopati. Kopal je in -kopal, korenini pa ni prišel do konca. Kijub temu je bil hren težak kar 2,60 kilograma.
krajevni skupnosti Podkraj-Kavče ugotovili, da so v preteklosti politično delo nekoliko zanemarili in vse preveč časa namenili nalogam krajevne skupnosti.
Kljub temu, da sc skoraj na vseh sejah govorili o delu vaških odborov, sprejemali konkretne zadolžitve, jim pomagali pri delu, ti niso opravili svojega poslanstva. Tudi delu delegacij so posvetili premalo časa, čeprav so se te srečevale s precejšnjimi težavami, zlasti pa s prostorskimi. Slednje bo rešeno šele takrat, ko bo zgrajen nov dom krajevne skupnosti.
Na konferenci krajevne konfe-' renče socialistične zveze Podkraj-Kavče so spregovorili tudi o vseh drugih aktivnostih, ki so jih opravili v tem kraju. Razveseljivo je namreč dejstvo, da so krajani pokazali veliko pripravljenost do vseh akcij, zavedajoč se, da nimajo dovolj denarja in da je treba kar največ dela opraviti prostovoljno. Za primerjavo zapišimo, da so v letošnjem letu krajani opravili preko 6000 udarniških ur. Seveda pa so se nekatere načrtovane naloge močno zavlekle tudi zaradi zapletov pridobivanju potrebne dokumentacije. Ob vsem tem je treba poudariti, da kljub vsem delovnim akcijam, niso povsem pozabili na družabno
življenje. Izvedli so najrazličnejša družabna srečanja, organizirali pa tudi druge priložnostne slovesnosti ob vseh pomembnejših praznikih, več trim pohodov, piknikov in drugih razvedrilnih iger. Vse pa z željo, da se krajani med sabo zbližajo, utrdijo medsebojne odnose in da s skupnim ciljem za napredek kraja nadaljujejo uresničevanje načrtovanih nalog.
Ko so na konferenci razpravljali o nadaljni vlogi in delu krajevile organizacije socialistične zveze Podkraj-Kavče, so še posebej podčrtali potrebo po poživitvi dela vaških odborov, ki so ne le za uspešno delo socialistične zveze v kraju še kako pomembni in potrebni. Nadalje bodo pomagali pri delu mladinske organizacije in ustanovili tudi kulturno društvo, s katerim želijo poživiti tovrstno dejavnost v tem kraju. V akcijskem programu KK SZDL imajo zapisane tudi tiste naloge, ki se iz leta v leto ponavljajo, oziroma so postale že tradicionalne. Posebej so poudarili, da je v prihodnje potrebno še uspešneje kot doslej skrbeti za kadre, ki bodo voljni in sposobni prevzeti odgovorne funkcije teh ali onih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in organizacij.
B. M
REPA VELIKANKA — Tole repo velikanko/težka je več kot 10 kilogramov je v naše uredništvo prinesel Leon Kauzer. Zrastla je na njegovi parceli v Lazah pri Šentilju. Povedal je, da je sin našel najprej manjšo, nato je izpulil še „ta veliko". Vendar jo je izpulil sam, brez pomoči babice, dedka, muce, . . . Kaj bodo z repo velikanko naredili, Leon ni vedel z1 »Najverjetneje jo bomo pojedli," je povedal.
Knjiga o bojni poti brigad
Vse borce brigad, ustanovljenih v ZSSR, obveščamo, da lahko naročijo
1.	knjigo o bojni poti brigad za ceno din 500.-
2.	spominsko listino in značke za ceno din 200.—
Knjiga je lepo vezana v platno in vsebuje opis bojne poti prve jugoslovanske in druge tankovske brigade od ustanovitve v Kolomni do osvoboditve, nadalje seznam padlih in preživelih borcev, spomine številnih borcev ter obilo slik in drugega spominskega gradiva.
Menimo, da je dolžnost vsakega borca obeh brigad, da ima v svoji hiši lepo knjigo kot spomin na težke pa vendar lepe dni. Knjigo lahko naročijo tudi sorodniki padlih in umrlih borcev.
Če želite imeti knjigo ali spominski material ali oboje, pišite na naslov odbora. Pošiljko boste prejeli po povzetju.
Odbor skupnosti brigad ustanovljenih v ZSSR Snediceva 12 64000 Kranj
FOLKLORNI KOTIČEK • FOLKLORNI
Notranjski plesi
XX
totedia.
Pred nami pa so že naslednji plesi, ki jih boste danes spoznan. To so ljudski plesi Notranjske. So del osrednjega slovenskega plesnega izročila in so večinoma mlajšega in tujega izvora, kar dokazujejo tudi prevzeta imena. >>Ketno vezat« je stara skupinska plesna igra s prehodom »pod mostom«, ki je bila v navadi predvsem na svatbah. Od parnih plesov so bile najbolj priljubljene »špicpolka«. kakor so rekli plesu z žuganjem. »cotič«. ples s potrki ter nekdanja cehovska »šuštarpolka«. Še danes pa veliko plešejo valček in polko. Slednjo imenujejo »droblanc«. ker jo plešejo z majhnimi koraki in s potresavanjem telesa.
Noša je z jugozahodnega dela Notranjske, kakršno so nosili v sredini 19. stoletja. Na njej je čutiti sosednji vpliv Istre.
Naša postavitev teh plesov se prične s pesmijo »Lepo mi poje črni kos«. Mi pravimo, da je to fantovska pesem, ker jo pojejo
samo fantje. Ce se fantje potrudijo in jo zapojejoštiriglasno. mi fahko verjamete, da zveni zelo ubrano.
Glasbena spremljava teh plesov je zelo pisana. Od starih inštrumentov seje oprekelj najdlje ohranil prav na Notranjskem. Običajno je opreklar igral skupaj z goslačem, klarinetistom in basistom. V začetku tega stoletja pa se je inštrumentom priključila še harmonika.
Ko smo že ravno pri harmoniki — ta nas spominja na veselje. razigranost in tega bo v teh dneh veliko, saj so pred nami novoletni prazniki. Veliko bo čestitk, voščil, lepih želja. Naj se jim pridružim še jaz. Čim več dobre volje, vedrine, sproščenosti. To je zaenkrat še zastonj. In kanček lega lahko vsak dobi.
Je leto staro kenčno mimo, tako da letos več ne bo težav. Za novega pa vam želimo, da vsak od vas ostal bi zdrav!
Vili Grabner
6. stran ★ fiaS C3S
OBJAVE RAZPISI
Titovo Velenje * 10. januarja 1985
Fructal čestita naravi za zdrave sadove in želi uspešno
sodelovanje tudi v letu 1985.
v sodelovanju z naravo

TEDEN PIONIRSKE SOLIDARNOSTI
Od 3. do 10. decembra je potekal teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu. Tudi pionirji naše šole smo se vključili v to akcijo. Vsi pionirji so se zbrali v avli in poslušali ter ob slikovnem materialu spoznali boj osvobodilnega gibanja Polisa-rio za svobodo in neodvisnost nekdanje španske kolonije Zahodne Sahare ter boj za življenje ob lakoti in žeji.
Kakšna je naša solidarnost?
MALICA ZA LAČNE OTROKE
Vsak dan dobimo za malico kruh, mlečni napitek in namaz. Na pionirskem sestanku smo se dogovorili, da bomo v petek malicali le kruh in kavo. Denar za namaz pa bomo namenili lačnim -otrokom. Po televiziji sem gledala, kako otroci umirajo od žeje in lakote. Vsako leto umre zelo veliko otrok. Bilo me je kar groza, ko sem videla, koliko je lačnih otrok. Zato sem z veseljem pojedla sam kruh, saj sem vedela, da s tem .pomagam ubogim in lačnim otrokom.
Darja PACNIK 6. razred
Kadar kdo odide od nas
za zmerom,
tišina napolni čas...
T. Pavček
NAŠEMU UČENCU
Simonu
V SLOVO
Učenci in učiteljski zbor osnovne šole Anton Aškerc Titovo Velenje
Ko pomlad se zopet k nam povrne
zarja njena našla te ne bo,
ker odšla si, nam ostala je le nema
bolečina
zavita v temo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Jožefe Skornšek
Šrotove mame
iz Skal se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter pokojnico pospremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dr. Reberniku za njtgovo dolgoletno zdravljenje pokojnice, govornikoma Hermanu Arliču in Slavku Pocajtu, pevcem ter duhovniku Turnšku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: hčerke Pepca, Marica, Ivica, Anica in Milena z družinami.
Nepričakovano je 4. 1. 1985 odšla
Olga Siter
Vsem. ki sojo pospremili z lepo mislijo in toplo,besedo se iskreno zahvaljujemo
Vsi njeni
bjožfj cgolgf
A 9150 PUBERK, TELEFON: 9M34236-2194
POZDRAVLJENI SOSEDJEI
Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz super-marketa v
bložai
VELIKO USPEHA IN SREČE V LETU 1965 VAM ŽELI
btažci evnlm
PLIBERK - AVSTRIJA!
Oddajte ta Ust v
btažci cStD&Stt
ali pišite in priložite 100 dinarjev za poštnino in mi' vam bomo podarili brezplačno nov 60-stranski barvni katalog za hišne računalnike (n. pr. Sinclair, Commodore itd.), HI-FI, VIDEO, TV), v njem je tudi vse, kar potrebujete za vaš dom.
Za vaš ugodni nakup se tudi v letu 1985 priporoča blažej center.
bložci cžfl&žf
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi
Jože Petek
Od pokojnika smo se poslovili 21. decembra 1984 na pokopališču na Rečici ob Savinji. Iskreno se zahvaljujemo kolektivu Gorenja — Glin Nazarje, posebej še njegovim ožjim sodelavcem iz tozda Iverna. govorniku, pevcem in godbi. Prisrčna hvala gasilskim društvom za izkazano čast, številno
udeležbo ter poslovilne besede.
Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja, g. župniku za opravljen obred, vsem ki so dali za maše, sosedom in vsem. ki so pospremili našega-Jožeta k zadnjemu počitku!
Žalujoča žena Štefka in stric Lenta z družino.
10. januarja 1985
* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas C as * stran 7
ZAHVALA 29. decembra 1984 je preminil
Ferdo Žvikart
invalidski upokojenec RLV
Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in govornikom društva upokojencev in društva
invalidov, še posebno pa govorniku Mihu Valenciju. Posebno se zahvaljujemo osnovni šoli Miha Pintar-Toledo, tovarišici Bubek in učencem 6. a razreda za darovanje cvetja. Iskrena hvala tudi stanovalcem Kersnikove 15 za njihovo pomoč.
Žalujoči: žena Romana, sinova Zdravko in Boštjan ter ostalo sorodstvo.
... ona je šla, ah, šla in ne vrne se — kakor zvezda vrh neba, ko utrne se...
(D. Kette)
ZAHVALA
V hudi prometni nesreči je izgubila življenje naša draga hčerka in sestra
Marta Lesnik
iz Topolšice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam ob težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali in darovali cvetje. Posebno zahvalo izrekamo družini Plešnik in sodelavcem kolektiva ERE. Za lepe poslovilne besede pa prijateljici Kseniji in tovarišici Silvi ŽNIDAR ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: mati, oče, brata Miran in Jurij ter sestrica Branka
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, sina in brata
Franceta Gvikla
in sina, bratca, vnuka in nečaka
Simona Cvikla
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, vence, izraze sožalja, nesebično pomoč v težkih trenutkih in številno spremstvo na njuni zadnji poti. Posebej se zahvalj ujemo govornikom za tople besede slovesa, delavcem in učencem osnovnih šol Antona Aškerca in Veljka Vlahoviča za izkazano slovo, pevcem za ganljivo petje, delavcem in sodelavcem enote PTT in REK-JP, RLV JG, TGO Gorenje, krajevni skupnosti Podkraj-Kavče ter duhovščini za opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena in mamica Zvonka, sinova in bratca David ter Matjaž, hči in sestrica Mojca, mami in stara mami, bratje, strici, sestre, tete in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame-ome
Matilde Planine
s Tomšičeve 55 Titovo Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nam v teh težkih trenutkih
priskočili na pomoč.
Zahvaljujemo se obema govornikoma in duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki ste jo
pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Pavel, sin Pavel z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
Martina Pungertnika
se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, govornikoma Otu Hrastniku in Milošu Volku za izrečene besede ter duhovniku za
opravljen obred.
Žalujoči: hčerki Marija in Angela ter sin Martin z družinami
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta
Stanka Lorgerja
iz Pesja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v teh
težkih trenutkih.
Zahvaljujemo se društvu upokojencev, duhovniku za opravljen obred,/rudarski godbi, sodelavcem kolektivov Vekos, ESO ter KK Ptuj—Tržnica Titovo Velenje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: žena Angela, hči Irena in sin Slavko z družinami.
Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel ne boš več sanjal in ne boš več pel ne bo nemiren čakal več spomladi, kdaj breskve vzcvetijo in trt nasadi.
(GRADNIK)
V cvetu mladosti nas je tragično zapustil naš prijatelj in soigralec
Rajko Aravs-Rale
član — up odbojkarskega kluba Topolšica. Ohranili te bomo v trajnem spominu.
Odbojkarski klub Topolšica in svojci
ZAHVALA
Dne 2. 12. 1984 je ugasnilo življenje našemu dragemu
Ferdinandu Kopitarju
Gmajnerjevemu atu iz Pesja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala pevcem in duhovniku
za opravljen obred.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
12. januarja mineva pet let, odkar seje hladnega zimskega dne za vedno poslovil od nas dragi mož, sin, brat in stric
Anton Dobnik
Paka, Ravne
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in ustaviteIcorak ob njegovem preranem grobu Hvaležni: žena Milica, mama, ata ter sestri Štefka in Katica z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, hčerke, tašče in stare mame
Marije Herlah
roj. CVIKL '
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh globoke žalosti pomagali, z nami sočustvovali,
ji podarili vence in cvetje ter jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, kolektivom RLV-tozd Klasirnica, TGO-tozd PPT, zdravnikom Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Zdravstvenega doma Titovo
Velenje, dr. Žičkarju in njegovim sodelavcem. Hvala članom GD Vinska gora, govornikom za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Za večjo varnost
Varnostni pas
V	Jugoslaviji jc p« Zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa. ki pravi, da morata biti voznik in oseba, ki se vozita z motornim vozilom, ki ima vgrajen • varnostni pas, privezana z njim dokler vozi vozilo v prometu na javni cesti, že tri leta obvezna uporaba varnostnih pasov. S 1. januarjem prihodnjega leta pa bodo kršilce tega določila lahko tudi kaznovali. Kakorkoli že. zaradi lastne varnosti je najbolje, da povsod in ob vsakem času, ko se z motornim vozilom vozimo, uporabljamo varnostni pas. Novost pa je ta. da bodo morali proizvajalci avtomobilov od 1. maja prihodnjega leta v avtomobile vgrajevati na sprednjih sedežih še naslon za glavo.
V	akcijo: »Varnostni pas«, so se najbol j aktivno vključili republiški in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje je že od začetka sprejetja določila obvezne uporabe varnostnega pasu. opozarjal voznike na pomen in prednosti varnostnega pasu. Še pred iztekom letošnjega leta pa bodo podobno vzgojno-preventiv-no akcijo, skupaj s pionirji — prometniki, izvedli člani avto-moto turing kluba iz Titovega Velenja. Voznikom bodo razdelili letake o pomembnosti in praktični uporabi varnostnih pasov, prav tako pa bodo vozniki ob tej priliki prejeli nalepko »varnostni pas«.
B.M.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK 10. januarja, dnevni dr. Kralj, nočni dr. Cesarjeva
PETEK. 11. januarja, dnevni dr. Preme, nočni dr. Marolt
SOBOTA. 12. januaija in NEDELJA. 13. januarja glavni dr.. Janežiče-va. notranji dr. Markovičeva.
PONEDELJEK. 14. januarja, dnevni dr. Koren, nočni dr. Grošelj
TOREK. 15. januarja, dnevni dr. Hrastnikova. nočni dr. Grgič
SREDA. 16. januarja, dnevni dr. Cesarjeva, nočni dr. Preme
ČETRTEK. 17, januarja, dnevni dr. Janežič. nočni dr. Zupančič DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK. 10. januarja, dr. Lazar PETEK. SOBOTA. NEDELJA. 11.. 12. in 13. januaija dr. Stupar
PONEDELJEK in TOREK 14. in 15. januarja, dr. Pirtovšek
SREDA IN ČETRTEK. 16. in 17. januarja dr. Slupar DEŽURNI VETERINAR:
Od II. do 18. januarja Ivo Zagožen, dipl. veterinar. V. Banje 7. telefon 857-732
MALI OGLASI
UGODNO PRODAM moški krznen plašč, nov, št. 48 in bakrene cevi Fi 16 in 22 (54 kg). Telefon (063) 831-788, od 14. dalje. PRODAM ZASTAVO 750, 1977, generalno obnovljen. Telefon (063) 831-517.
PRODAM dobro ohranjeno omaro, dva kavča in dva fotelja. Anton Plesec, Mozirje 328, popoldan. IŠČEM sobo v Titovem Velenju skupaj s tri leta starim otrokom. Naslov v uredništvu. PRODAM barvni televizor Grun-dig, ekran 68 cm, daljinsko upravljanje, star eno leto ter glasbeni center Grundig in francosko posteljo z vgrajenim radiom. Naslov v uredništvu.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico z jogiji. Kupim rabljeno diatonično harmoniko (frajtoner-ca). Naslov v uredništvu. PRODAM kavč — trosed, raztegljiv v posteljo. Milo Markovič, Vrnjačke Banje 5, Titovo Velenje, tel. 854-141.
PRODAM prašiča, težkega 100 kg. Naslov v uredništvu. TAKOJ ZAPOSLIM več delavk za šivanje drobnih tekstilnih predmetov. Plača po dogovoru. Kvalifikacija ni pogoj. Telefon 831-662.
Občinska zveze prijateljev mladine
Program dejavnosti za počitnice
Občinska zveza prijateljev mladine organizira v sodelovanju s športnimi klubi .številne dejavnosti za otroke v času zimskih počitnic. -Tako bo od 14. do 19. januarja v Zavodnjah Alpska šola smučanja. Smučarske tečaje pa bodo imeli oba tedna počitnic tudi v Topolšici in v Škalah, obratovala pa bo tudi vlečnica na hribu Pergl za bencinsko črpalko v Saleku. Poleg tega pa bodo pripravili v tem času še zimsko pionirsko atletsko šolo, zimsko pionirsko rokometno šolo — vse to bo v Rdeči dvorani. V telovadnicah osnovnih šol pa bodo imeli ure odbojke, splošne telesne vadbe in košarke. Po dogovoru na šolah bodo pripravili 17. januarja pohod na Paški Kozjak. Pohod
organizira planinsko društvo Titovo Velenje.
V počitniškem času pa bo na sporedu tudi vrsta drugih prireditev in sicer vedno ob 16. uri. IS. 1. — barvne risanke v kadilnici Kulturnega doma; 16. 1. barvne risanke v Kulturnem domu v Šoštanju; 21. 1. risani film v kinodvorani; 22. 1. in 25. 1. risani film v kulturnem domu Titovo Velenje, 23.1, risani mm v kulturnem domu v Šoštanju ter 16. 1. in 23. 1, ura pravljic v Knjižnici Kulturnega centra.
Podrobni programi dejavnosti za počitnice so razobešeni v vseh osnovnih šolah, informacije pa lahko dobite tudi na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje, telefon 853-369.
Občina Mozirje
Živahni praznični dnevi
Med prazničnimi dnevi ob prehodu iz starega v novo leto je bilo v Gornji Savinjski dolini zelo živahno. Še posebej razveseljivo je dejstvo, da je bilo v teh dneh v dolini veliko gostov od blizu in daleč. Če s.e namreč dan pozna po jutru, potem letošnja turistična bera ne bi smela zatajiti. Upajmo, da bo končno tako. Za pravo zimsko vzdušje je bilo snega dovolj, pa tudi za sankanje in bolj pičlo smuko.
Kot že rečeno, gostov je bilo
veliko in vse zmogljivosti so bile skoraj v celoti zasedene. Na turističnih kmetijah je silvestrske dni preživelo 350 gostov, v družbenih lokalih (brez Menine v Gornjem gradu) 190, pri zasebnih gostincih okrog 100, na Mozirski koči pa 50. Sem lahko prištejemo še ostale planinske postojanke in ležišča pri zasebnikih. kjer je praznovalo približno 300 gostov. Skupno torej približno 1.000 obiskovalcev in s tem približno 4.000 nočitev.
Komedija, ki polni gledališke dvorane
Vaje v slogu
Danes ob 1930, bo v domu kulture v Titovem Velenju gledališka komedija VAJE V SLOGU francoska avtorja Ravmonda Queneauja, ki jo je za slovenski oder priredil in režiral Jurij Souček. Komedija, ki je v Cankarjevem domu že poldrugo leto non stop na sporedu, je plod sodelovanja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in Cankarjevega doma v Ljubljani. Igrajo: Anica Kumer, Polona Vetrih, Jurij Souček in Iztok Valič.
Komedija VAJE V SLOGU prinaša 99 opisov enega kratkega in vsakdanje nepomembnega dogodka. Epizoda na pariškem avtobusu, kjer se nek mladenič obregne ob sopotnika in ga je potem moč še enkrat videti čez nekaj ur v razgovoru s prijateljem, je 99-krat opisana tako, da se menja pripovedovalec in z njim slog pripovedi v sleherni »vaji«. Razen številnih vaj. ki so čista igra z jezikom in bi v zvezi z njimi težko govorili tudi o pripovedovalcu, pa je jasno, da se z menjavo pripovedovalcev menja tudi (pripovedujoči) junak zgodbe. Pravi junaki Queneaujevih VAJ V SLOGU
PRODAM sedežno garnituro: trosed s posteljo, dva fotelja in stolček, za 40.000 dinarjev. Inf. tel. 854-395.
PRODAM kosilnico z obračalnikom SIP Šempeter, 1. 1981 in motorno žago Štil 0,8. Štefka Klavž, Podkraj 48, Titovo Velenje. PRODAM diatonično harmoniko Melodija B — ES — AS — Mengeš. Cena po dogovoru, telefon 856-128.
Na farmi krav molznic Mikulovac, D. Bebrina, 55000 Slavonski Brod zaposlimo delavca. Ostalo po dogovoru.
KUPIM star šivalni stroj Singer — krojaški. Tel. 858-292, zvečer. PRODAM trsne sadike žlahtne, izabelo in jurko. Kovačič, Mali vrh 73/a, Šmartno ob Paki. PRODAM parcelo, v kratkem zazidljivo, v Titovem Velenju, informacije po telefonu 855-819, popoldne.
IZGUBILA se je psička, nemška ovčarka stara 6 mesecev — črno rjave barve. Nahaja se v okolici Laz ali Šentilja. Poštenega najditelja prosimo, da jo proti lepi nagradi vrne v gostilno ,,Obirc" Titovo Velenje.
SOZD MERX, Trgovska delovna organizacija SAVINJA Mozirje vabi na ugoden nakup talnih oblog in preprog od 10. do 31. januarja. Nudimo 6-mesečni kredit brez pologa in brez obresti. Ostanke prodajamo s 40-odstotnim popustom.
Ste se že odločili , da v letu 1985 naredite vozniški izpit. Pri Avto šoli AVTO MOTO društva s sedežem na Prešernovi 9 (telefon 853-348) se še lahko vpišete v januarski tečaj ter šolnino plačujete obročno — na kredit.
so zato pripovedovalci dogodka, ne pa njihovi protagonisti-udeleženci. Velika pripovedna sugestivnost Queneau-jeve proze ne zadošča povsem za ustrezno odrsko »oratorstvo« . ki bi s primernimi interpreti odprlo slastno pripovedovanje, kakršno je od nekdaj mamilo poslušalce pravljic in vsakršnih /godb in ki mu ne gre odrekati določene gledališke napetosti. Tako se je rodila zamisel avdicije, ki naj bi postala takšna osnovna fabulativna situacija, okrog katere bi se dalo zasnuti izbrane Queneaujeve stilne variacije kratkega prizora v pariškem avtobusu, ne da bi se izbrisalo avtorjevo prozno pripovednost in ne da bi se izgubilo dramatsko napetost in igralsko gledališko razgibanost v odrski priredbi. Ostala naj bi prisotna tudi vsa relativnost prikazovanega dogodka in sveta in vsa lepota in moč literature.
S tekmo med igralci na avdiciji raste tudi literarna pripovedna domišljija in svoboda. Tako pride do poezije. Iskanje novega postane strastno in radikalno. Vrstijo se pripovedne' oblike, ki imajo že tudi prav malo skupnega z osnovno zgodbo, pa tudi s smiselnim gledališkim »pripovedovanjem«. so pa v razvoju variacij najbrž logične in nujne. Od tu dalje je možna še ena pot. Pot v dramatiko in igro.
Z igro. ki se pričenja, raste tudi skupna zavest kolektiva, porajati se prične gledališče z odrskim prostorom in sceno, ustvarja se predstava. Nastajanje skupne zavesti je tako nastajanje gledališča, je preobrazba pripovedovanja v dogajanje.
Titovo Velenje
Nesreča terjala dve mladi življenji
Zadnji dnevi starega leta so bili za nekatere zelo tragični. Nekaj pred sedmo uro, zadnji petek v starem letu, se je na Kidričevi cesti v Titovem Velenju, pred križiščem Tomšičeve in Efenkove ceste, zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala dvoje mladih življenj, sedem občanov pa je bilo hudo telesno poškodovanih.
Tega dne zjutraj je šofer Ivan Stropnik, 26 let, iz Skornega pri
Topolšica
vi-'
Žalna seja
Ob hudi nesreči, v kateri sta izgubila življenje Marta Lesnik in Rajko Aravs se je v petek, 4. januarja, sestal na razširjeni žalni seji svet krajevne skupnosti Topolšica. Počastili so spomin na njihova mlada krajana, ki sta bila tudi prizadevna mladinca oziroma športnika.
V nadaljevanju seje pa so spregovorili o varnosti občanov, zlasti šolskih otrok v cestnem prometu in sprejeli sklep, da bodo v zvezi s tem, pripravili problerti-sko konferenco.
Mislinja
V nedeljo
smučarski
skoki
Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo »Partizan« Mislinja. sekcija za smučarske skoke razpisuje meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za XIV. memorial Pohorskega bataljona.
Tekmovanje bo v Mislinji. v nedeljo. 13. januarja ob 14. uri.
Tekmujejo lahko mladinci in starejši pionirji (izven)/Tekmuje se posamezno in ekipno. Ekipo sestavljajo trije najbolje uvrščeni tekmovalci, od katerih pa mora biti vsaj eden mladinec.
Prijavite se lahko na naslov prireditelja. zadnji rok pa je dan tekmovanja do 10. ure na sodniškem stolpu.
Pod vodstvom klubskih trenerjev bo v nedeljo od 9. do II. ure tudi uradni trening. Žrebanje bo v prostorih Žage ob II. uri. Absolutni zmagovalec bo prejel pokal, najboljša ekipa plaketo, najboljši tekmovalci po kategorijah pa bodo prejeli diplome in praktične nagrade.
Približno uro po Končanem tekmovanju bo v prostorih Merxa v Mislinji razglasitev rezultatov. Tekmovalci nastopajo na lastno odgovornost oziroma odgovornost in stroške kluba, ki jih pošilja, biti pa morajo tudi zdravniško pregledani.
V primeru neugodnih snežnih razmer bodo prireditelji tekmo prestavili. O tem se lahko informirate pri dr. Stanku Stoporku po telefonu 062-845-164. v soboto popoldne.
KII/10 • KII/10
REDNI KINO VELENJE
Četrtek. 10. I. ob 18. in 20. uri DAN POTEM — ameriški, film katastrofe. V gl. vi.: Jason Roberts Petek. 11. 1. ob 10. uri GANGSTERJA NEŽNEGA SRCA
—	italijanski, avanturist. V gl. vi.: Bud Spencer
Petek. II. I. ob 18. in 20. uri JAGUARJEV SKOK — domaČi, akcijski. V gl. vi.: Ljubiša Samardžič Sobota in nedelja, 12., 13. 1. ob 18. in 20. uri
GANGSTERJA NEŽNEGA SRCA
—	italijanski, avanturist. V gl. vi.: Bud Spencer
Ponedeljek, 14. 1. ob 10. uri Ponedeljek in torek, 14.. 15. 1. ob 18.
in 20. uri
TIHI BES — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Chuck Norris Sreda. 16. I. ob 10.. 18. in 20. uri SEKS NA MOTORJU — nizozemski. akcijski. V gl. vi.: Hans van Tongeren
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 12. 1. ob 16. uri-
OTROŠKA MATINEJA — POPA-
JEVE NORČIJE — ameriška risanka
Sobota. 12. I.ob 19.30 uri
SOS 1ANOVALKE — ameriški. V gl.
vi.: Samantha Fox
Nedelia. 13. 1. ob 17.30 in 19.30 uri
JAGUARJEV SKOK - domači.
akcijski. V gl. vi.: Ljubiša Samardžič
Ponedeljek. 14. 1. ob 19.30 uri
GANGSTtKJA NEŽNEGA SRCA — italijanski, avanturist. V gl. vi.: Bud Spencer
Sreda. 16. I.ob 19.30 uri
TIHI BES — ameriški, akcijski. V gl.
vi.: Shuck Norris
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek. 14. 1. ob 20. uri STREL V MESEC — ameriški. V gl. vi.: Diana Keaton Režija: Alan Parker
George in Failh Dunlep sla v zakonu že 15 let in imata tri hčerke. Njun zakon je bil usklajen toda naenkrat se je vse podrlo. George se je zaljubil v drugo in šel od doma, Faith pa si je tudi našla prijatelja. Kot vsi ločeni pari, ki imajo otroke, ne moreta popolnoma prekiniti odnose. Ker sta oba pametna, vsak zase išče razloge za propad njunega zakona.
Film je eden najboljših v letu 1982, splih pa eden najboljših na to temo.
KINO DOM KULTURE
Četrtek. 10. I.ob 20. uri PREDSTAVA ODPADE!
KINO DOLIČ
Petek. 11. I.ob 19. uri GANGSTERJA^NEŽNEGA SRCA
—	italijanski, avanturistični.
KINO BRASLOVČE
Nedelja. 13. I.ob 18. uri TIHI BES — ameriški, akcijski. Sreda. 16. 1. ob 18. uri GANGSTERJA NEŽNEGA SRCA
—	italijanski, avanturistični.
Šoštanju, zaposlen v Vekosovem tozdu Komunalna oskrba s tovornjakom posipaval Kidričevo cesto v smeri proti stari Nami. Nasproti je po klancu navzdol pripeljal z avtobusom polpri-klopnikom Sadik Kadič, 32 let, iz Šoštanja. Šofer avtobusa, ki je vozil ha progi Topolšica—Gorica (Titovo Velenje) je glede na stanje ceste vozil prehitro, zato je na blagem ovinku zadnji del avtobusa zaneslo v levo, nekaj časa je bočno drsel, nato pa močno zadel v tovornjak. Trčenje je bilo zelo silovito, saj je bilo več potnikov'huje in lažje poškodovanih. Ponesrečenim je v najkrajšem času nudilo takojšno pomoč osebje zdravstvenega doma Velenje in jih pripravilo ter spremljajo med prevozom v celjsko in slovenjegraško bolnišnico.	'	ni Pri trčenju sta bila najhuje
poškodovana osemnajstletna Marta Lesnik iz Topolšice 144 a, ki je že dopoldne umrla v celjski bolnišnjci ter šestnajstletni Rajko Aravs prav tako iz Topolšice 50 d, ki je za posledicami nesreče umrl 3. januarja v celjski bolnišnici. V kritičnem stanju so v celjsko bolnišnico pripeljali tudi Viktorja Zagerja, 15 let, iz Topolšice 56. Hudo je bil poškodovan še Matjaž Koradej, 13 let. iz Podgorja pri Titovem Velenju, lažje pa Aleš Orešnik, 14 let, iz Titovega Velenja, Damjan Lo-renčič, 16 iz Topolšice, in Janko Dobnik, 17 let, iz Topolšice.' Vse te so pripeljali v bolnišnico Slovenj Gradec in Celje. Matjažu Lešniku, 15 let, iz Skornega in Bernardu Lešniku, 17 let, iz Topolšice pa so f>rvo pomoč nudili v velenjskem zdravstvenem domu, nakar sta lahko odšla domov.
• Tflj i
Takole je izgledal avtobus po trčenju (S. V.)
Miličniki so zapisali
ZABODEL GA JE Z IZVIJAČEM
Skupina občanov se je 23. decembra lani nekaj po 13. uri že pričela pretepati na šoštanjski avtobusni postaji. S prepirom so nadaljevali na avtobusu, končali pa so ga na avtobusni postaji na Kersnikovi cesti v Titovem Velenju. Med pretepom je Besim Musif z izvijačem v srce zabodel Šcfika Dami-roviča, ki je naslednji dan v bolnišnici podlegel poškodbam.
POBEGNIL S KRAJA NESREČE
Na lokalni cesti "v Lokovici je neznani voznik 23. decembra ob 19. uri zbil Antonijo Perovec in jo hudo telesno poškodoval. Ugotovili so da je bil to Vili Babuljč iz Lokovice. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola, brez luči in po levi strani cestišča.
TRČILA KOMBI IN AVTOBUS
V Šentilju sta 26. decembra nekaj po 13. uri trčila voznika kombija Franc
Cvild in voznik avtobusa Janko Pučnik. Otrok voznika kombija Simon je umrl na kraju nesreče, Franc Cvikl je poškodbam podlegel v bolnišnici, poškodovan pa je tudi sopotnik v kombi-j"-
ZBIL DVE DEKLICI
Na Kidričevi cesti v Titovem Velenju sta 26. decembra nenadoma prečkali cesto šest in desetletna deklica. Voznik osebnega avtomobila Franc Zupane trčenja ni mogel preprečiti. Pri nesreči se je Klavdija Sedovnik telesno poškodovala.
ZA 500 TISOČ DINARJEV ŠKODE
Sarajlič Ibrahim, ki stanuje v samskem domu na Kersnikovi cesti, je vstop v novo leto proslavil tako, da je postavil na pločnik pred stanovanjsko stolpnico približno 1 kg eksploziva Amonal in ga aktiviral. Zaradi tega je počilo precej šip v okolici in nastalo je za okoli 500 tisoč dinarjev škode.
V spomin
Milan Venišnik
Nepričakovano in veliko prezgodaj je smrt iz naših vrst iztrgala našega krajana, znanega borca za napredno misel, predanega sina naroda in srčnega prijatelja. Rojen je bil v Mozirju leta 1919 v delavski družini, ki je kruto okušala grenkobo tedanjega časa. Sam se je prebijal skozi težave tistih dni. ko mladi ljudje pač niso imeli jasne bodočnosti, ko so si morali utirali življenjsko pot z lastnimi silami in marljivostjo. Dom mu ni mogel nuditi brezskrbnega šolanja, vendar je s sebi značilno vztrajnostjo dosegel uspehe, ki so se zrcalili tudi v pisanju črtic in pesmi. Mehka duša občutljivega človeka je spregovorila že v rani mladosti. Svoje sposobnosti in ljubezen do slovenske besede je dokazoval tudi v rodnem Mozirju, ko je poskrbel za zanimive odrske prireditve.
Neizprosna stvarnost mlaaostmh spoznanj ga je vodila med napredno misleče sovrstnike in tako je ob pričet-ku vojne yihre stopil na pot političnega in vojaškega življenja. Tudi v boju ni nikdar pozabljal na svojo temeljno misel o človečnosti, vedno je gojil tiste medčloveške odnose, ki navajajo človeka k spoštovanju vsega, kar je človeškega. vsega, kar povezuje ljudi raznih narodov in narodnosti. Ko so ga pomembne naloge vodile v svet. je ostal zvest svojim načelom, kjerkoli je že bil. Delal je prav do zadnjega utripa svojega srca.
Od vsepovsod po širnem svetu, kjer je opravljal pomembne državniške dolžnosti. se je rad vračal v domači kraj. Notranjo srečo in mir je našel med
klenimi ljudmi, nedotaknjenem gorr skem svetu, v cvetočem Savinjskem gaju. ob bistri Savinji in Dreti. Z nami se je veselil vsakega napredka. Zelo prizadeto je spremljal naše razvojne načrte in prizadevanja za varstvo narave. Posebno izostren čut je imel za socialne razmere borcev NOB. zlasti pa za ohranjanje hribovskih kmetij in življa na njih.
Ni še dolgo tega. ko smo skupaj snovati načrte za opis dogodkov med narodnoosvobodilnim bojem v naši dolini. Takrat je poln vneme obljubil sodelovanje, saj je veliko doživel in poznal, pa tudi sicer je bil pripravljen pomagati na vseh ravneh. Kot človek odločnih hotenj je vseskozi želel v vseh primerih ohraniti globoko človečnost, saj je že v rani mladosti spoznal krutost usode ljudi, ki niso prinesli v svet gmotnega izobilja.
Ne le rodno Mozirje, celotna druž-beno-politična skupnost je ponosna na njegovo bogato in plemenito delo pri ustvarjanju in graditvi humane družbe. Ob nedavni proslavi 40-letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline mu je skupščina občine Mozirje za njegov revolucionarni prispevek v NOB in v povojni izgradnji podelila jubilejno priznanje. Cenili smo ga kot preudarnega in trezno mislečega človeka, v katerem so mlajši videli zgled zvestega borca za našo družbeno stvarnost. Takšnega bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.
Skupščina in družbeno-politične organizacije občine Mozirje