nam.
UMOM. i »tat?, 11 Mnali
run. iti«.
0
.Slovenski Narod- vdja:
v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman:
tlo leto......K 24—        celo leto......K 22-—
pol leta
■vol leta jetrt leta ia mesec
12--6 —
2-—
.......11-
Četrt leta........ 5.S0
na mesec........ 1 90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova ulica it 5, (1. nadstropje levo), telefon it S4.
Izfcafa fitk *an ivećer iutesil aeaell* te araialka.
lnserati veljajo: prttrostcpna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insrrcijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
itevllka valja 10 vinarjev.----
Na pismena naročila brez Istodobne vpe.»latve naročnine se ne ozira. Karo£aa Utkaraa telaloa it 8 s.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ofrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........ 13-
četrt leta........650
na mesec........ 230
za Nemčijo:
celo leto....... K 28—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto   .......  K 30—
VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vpravalštvoi Kaalleva ulica it 8, (spodaj, dvoriSče levo), telefon it 89.
Senzacionalno rajMtje.
(Dopis iz Trsta.)
Od enega izmed najintimnejših rijateljev pokojnega   poštnega taj-r \i   dr. Slejka   smo   dobili to-le
>ismo:
Trst, 15. svečana 1910.
Gospod urednik! Dovolite mi, a kot eden izmed najožjih piijate-iev pokojnega dr. Slejka,   ki je na
[iko tragičen   način   končal svoje ivljenje,   pojasnim nekatere stvari, -v se jih notaknili   v »Slov. Xa-v notici »Šuklje - Pattav - dr.
Itjko.«
Ako se boče to notico   prav rali, treba ji je komentarja, ki bo vil v pravo   luč   ne   *amc dr. aO, marveč   tudi   nekatere dru i >ebe.   ki so usode po I no posegle v ;e?ovo življenje.
Hočem biti popolnoma kratek. Bilo je pretekle jeseni v nedeljo .  Idne. Z dr. SIcjkom svi sedela v **ni -Balkan- ter čitala časopise, 'r. Slejko je čital. ako se ne motim, Neue Freie Presse«. jaz pa sen« pre--   val italijanski   časopis   »II Pie-3I0«.
Naletel sem na poročilo o sebot-i večerni seji kranjskega deželnega ra. o napredni   obstruk«_iji   in o rajno nasilnem postopanju deželne-a glavarja Šnkljeta   proti naprednim v '»-lancem.
Stvar me je zanimala m preč;-al sem jo z največjo pozornostjo.
Na to sem dal list dr. Slejka n pra opozoril na »Piccolovo« poro-ilo.
Preči tal je pazno   označeno m o " st ter nato molče odložil  ist. Pla-ia ^va in odšla.
Mimo poštne   palače sva so na-tila proti pomolu San Carlo. Vso t nisva spregovorila besedice. Pri-l-i do »Canale grande«    ni je na at položil dr. Slejko roko na ramo |ter mi rekel: »Prijatelj, v«*s. da som jaz nehote   pripomosre!,   da je 'splezal    na stolee kranjsko;ra •Ineara glavarja ?^ OstrmrJ sem in - -uje uprl oči v dr. Slejka. Ne čakajoč   na moje vprašanje 3 nadaljeval: ;>Da. da, res je, neverno -koraj,   a resnično.   Mož si in r ntpjj moj, zato ti zaupam.
Spominjaš se zadnjih volitev na ^rani'kem. ko se je bila ljuta bitka ' fl Sukljetoni in Mazelletom v Beli C-aiini. Bil sem takrat službeno v . ubijani. Nekega večera se mi je eklo, da m<* nujno kliče na telefon avnateljstvn. Hitel sem v celico.
Pri telefonu je bil sam mvna-telj dr. Pattaj.
Kekel mi je, da je. poštar v Gradcu v Beli Krajini Julij Mazelle ovaden, da je zlorabljal sebi v korist uradno tajnost, ter mi ukazal, naj nemudoma odpeljem v Gradac ter u vede m    preiskavo   proti MazeMetn.
V najstrožjem tonu mi je končno zapovedal se to-le:
»Preiskavo je voditi tako, da bo njen uspeh takojšnja in brezpogojna suspenzija od službe in da se omogoči kazensko postopanje proti Maz.-Iletu.
Haben Sie verstanden?«
Odgovoril sem »da^ ter se kc-j drugi dan napotil v Gradac.
fHn nats > bil Ma* lir suspendiran, dasi nisem mo^ei pravzaprav ničesar takega dognati, kar hi opravičevalo ta korak.
Ce se ne motim, še prej^, predno je bila izrečena suspenzija Mc zel letova, je o nameravanem naklepu priobčil    notico »Slovenski Naroda.
Dr. Pattav je bil vsi cd le notice ves iz sebe, ker je sumil, »Ia je nekdo na ljubljanski pošti izlal najin telefonski razgovor uredništvu »SloA-en-skega Naroda«.
Dobil sem ukaz, naj uveden' najstrožjo preiskavo na ljubljanski pošti.
Najbolj osumljen, da je izdal tajnost »Slovenskemu Narodu«, je bil takratni ljubljanski ravnatelj L e b a n.
Dr. Pat ta v mi je osebno zapo-vedal. naj nastopam proti Irenami z vso brezobzirnostjo in naj z vsenii sredstvi skušam dognati, kdo je izdal tajnost o Mezelletu »Slovenskemu Narodu«.
V slučaju, da bi se ne dalo ničesar doimati. ^ptn imel strikten nkaz, postopati z Lrhanom skrajno brezobzirno v svrho. r?a bi mož sprevidel, da ga poštna oprava ne m?.r& več na njegovem mo^tu in da Ima r^sno voljo, ga pozvati, naj vloži prošnjo za vpokojenje, <iko bi sam ne hovd izvajati konsekvenc.
Seveda sem se pokoril temu ukazu ter storil vse, kar s-» mi je za-povcdalo, dasi sem se zavedni, da postopam krivično.
Kasneje sem izvedel, da se je spletka proti Mazelletu i i L* bar.ti dogovorila trlefonično med dr. Sn-steršičem na Dunaju in dr. Patta -jem v Trstu.
Orodje te spletke sem bil jaz. Verjemi mi, da sem le s težkim srcem izvedel vlogo, ki mi jo je odka-zal ravnatelj dr. Pattav.
Kako so takrat vplivali na mo in me pestili, zato imam dokaze v rokah in jih skrbno čuvam. Cez 6edem let, pravijo, pride vse prav.«
Tako mi je pripovedoval dr. Slejko prokle jeseni.
To pripovedovanje me jf» iznenadilo, da sem o njem večkrat razmišljal. Ostalo mi je v živem six>minn, Zato sem prepričan, da s**m v te u vrsticah podal bistvo tega, kar mi je pripovedoval dr. Slejko.
Vendar pa bi vsebine takratnega najinega razgovora nikdar m spravljal v javnost, ako bi ne izšla v vašem listu notica, ki nekako nejasno namiguj* :»a vloiro, ki jo je igral pokojni prijatelj v aferi M*zel!e.
A ker nečem, da bi se pokojnika krivično sodilo, se mi je »delo potrebno, da vam odkrito in brezobzirno povem to kar m: je zaupal kot prijatelju dr. S'ejko.
Po podatkih, navedenih v tem pismu, boste morda lagli- raznme*i naravnost mift^ri^znl odhod ravnate? ia I/'bana iz Ljubljane *n afero h pokojnikovo kaseto • . . Razume se samo eb srbi. da smete svobodno priobčiti to pi*mo, v kolikor *e vam zdi potrebno.
Z velespostovanjem *e beleži
vdam . . . .«
Priobčili smo to pismo v celoti, dobesedno in brez vsa^apfcintnibe. Tudi komentirali ga ne bono.
Bevdo ima sedaj gospod poštni ravnatelj dr. Pattav v Trste!
Drini jo vi p uz$go
Boj za obstanek se ne vrši samo v malem med posameznimi živimi bitji, marveč tudi v velikem med celimi skupinami in narodi. Zato ne opažamo konkurence samo v i^. al era med posameroiki, marveč tudi v gospodarskem življenja držav. Vsak narod, vsaka skupina, ki zasleduj** ene in iste koi isti, mora tor j živeti s čfisom, mora napredovali, iko hoče uživati sadove svoje pridnosti, blagodati kulture in blagostanja m noče priti v nevarnost, d?, bi ga drugi veliki konkurenti izkeriščnh ra zatirali.
Napredek leži pred vsem v trgro-vini. Nnjboljšc pogrje za njen razvoj pa nam nudi pomorska trgovina. Za napreden razvoj vsake dežele je torej nujno p^tr'b.in morsko obrežje
t. j. svobodna pot na morje. Kakor velja vsaka porabna vodna :noč. vsaka plovna reka v notranjo3ti dežela za zlat vir, ustvarjen po naravi, ravno tako predstavlja primorje, ki ima za sabo rodovitno in v pridobitnem oziru bogato deželo, neizcrpljiv stude-nee gmotnih sredstev, ki ga je treba izkoristiti. Zato si prizadevajo vsa ljudstva, ki niso tako srečna, da bi posedala kako primorsko pokrajino, da bi prišla k morju in si izsilila pro-storčrk na soincu; dežele pa, ki so v srečni posesti morske obali, se ne strašijo nobenih sredstev, da ondi nalože svoj kapital proti stoterim obresti m. da envaio svojo trgovino, svoje ni o rc k o obrežje.
Avstro - ogrska, ta rodovitna, industrije boghta, od Boga blagoslovljena dežela, ležeča v južni sredini osr* dnje Evrope, poseduje že dolgo krasno morsko obrež.ie ob bajno h pi sinji Adriji. In kaksiia je naša hvala? Kaj storimo za pov/digo zaklada njenih bregov, kaj za njegovo obramb j t Komaj da se v š:rokib masah naših narodov ve za obstanek teh v polnem pomenu besede »solnčnih« pokrajin; v ozkih mejah naših domačih gora izgubljamo dragoceni, ne-vgnano hiteči čas s praznim, czko-srčnim in otročjim početjem.
Zbudite se iz svojih -anj, narodi Avstrije! Odprite vendar svoje oči in poglejte, kako visoko že stoji solnee nad naio sinjo Adrijo! Podvizajte se, da še izrabite dan, predno to svitlo solnee na zapadu zaide v večernih valovih.
Odprite oči in poglejte okolo sebe, kako dolgo smo spali, kako daleč smo zaostali. S strahoM se Šele sedaj zavedamo svojega zakasne-nja.
Naša monarhija zavzema s svojim trgovskim in vojnim brodov-jem med vsemi pomorskimi oblastmi najzadnje mesto.
Nevarnost je, da se to neugodno razmerje na našo škodo še poveča, knjti vse pomorske oblasti vporablja-jo vsa razpoložljiva sredstva za gradnjo vedno novih ladij, le mi še vedno čakamo in stojimo.
Nasa zaostalost na morju je toliko s t rasne jša, ker nam gre po naši ljudski moči mnogo ugodnejše mesto. Glede Števila prebivalcev stojimo namreč na petem mestu. V milijonih štejejo prebivalcev: Rusija 139, Združene države severnoameriške S4, Nemčija 61, Japonska 53, Avstro-Ogrska 50, Velika Britanija 45, Francija 39, Italija 34, Nizozemska 6, Norveška 21/,.
Tudi financijelno prinašamo za mornarico daleko manjše žrtve kakor vse druge države. V dokaz priobčirj«-mo skupne svote mornariških proračunov z« 1. 1908. Preračunala je; Anglija 777 milijonov kron in pride torej na vsakega prebivalca 17 K 26 vin., Združene države sev.-ameriške 606 milj., na prebivalca 7 K SO v, Nemčija 400 milijonov, na preb. 6 K 58 v, Francija 304 milijonov, na prebivalca 7 K 75 v, Rusija 240 milj., na preb. 1 K 73 v, Japonska -02 milj., na preb. 3 K 82 v, Italija 151 milj., na preb. 4 K 44 v in Avstro - Ogrska le 57 milijonov kron, na prebivalca 1 K 14 v.
Ta znesek 57 milj. kron, ki pa porabimo za našo vojno mornarico* je s stališča našega narodnega pro-moženja minimalen. Pomislimo samo, da si prebivalci monarhije prostovoljno nalože vsako leto scino za alkohol 450 milijonov, za tobak 420 milj. in za loterijo 50 milijonov kroa izdatkov!
Mačehovsko ravnanja z nasa mornarico postane še bolj očividno, ako si predočimo dejstvo, da se v našem državnem gospodarstvu izda za: notranjo upravo 9%, finančno upravo 32%, trgovino, poljedelstvo in promet 34%, pravosodje 4%, nauk 8%, vojsko 12% in za mornarico ia 1%!
Ali ne govore te številke sam« dovolj jasno?
Mnogi bodo sedaj rekli: Da, dobro, pomorska trgovina je za gospodarski razvoj nujno potrebna in mi kočemo močno trgovsko brodovjo. Toda čemu nova davčna bremena za povečanje vojne mornarice* Ali ne plove ta neizmerni kapital mrtev in brez haska na morju? Krtor tako misli se moti. Kajti vsako trgovsko podjetje potrebuje: a) zastopnika, po-I stavnega varstva, b) elementarnega zavarovanja in c) reklame.
Vsem terri trem potrebam po morske trgovine zadošča vojna mornarica. Glavnica, ki jo porabimo za vojno mornarico v varstvo in. zastopstvo trgovskega brodovja, ne ostane le v deželi, marveč je neobhodno potrebna zavarovalna premija.
Težki vojni obiski, ki so pro4 kratkim več mesecev ležali nad našo domovino, so se razpršili. A podučili so nsa, da počiva dragoceno mirov-no dobro le na eni varni podlagi: na vsakdar pripravljeni, na višku časa stoječi vojni moči.
Pri njeni bodoči izpopolnitvi pO se ne sme pohabiti onega doslej tako
LISTEK.
7VEt3 tMflllJ.
Spisal Ivan Cankar.
Petero nas je bilo. Sedeli sm~> *a mizo in smo čakali. Spočetka smo f<? smejali in razgovarjali, nato smo tfrali domino, naposled smo se navezali ter smo umolknili.
Najstarejši sestri je bilo trinajst K najmlajšemu bratcu pet. V srcih :^ smo bili stari: poznali smo skrb ' -trah.
Kadar so se zunaj oglasili kora i, ^mo se ozrli proti durim. Strmeli ^no z velikimi očmi in odprtimi strni, sapa nam je zastajala,
>'Prihaja!«
Koraki   so utihnili, spogledali, tto se molče;   oči   so   bile solzne, ^tna so se tresla.
Zelo smo bili lačni. Mračilo se je žp. matere ni bilo. Pred dobro uro se * bila napotila, bog vedi kam. Vede-i smo: kadar pride, prinese kruha. ^rav nič nismo dvomili. K.ijti veče-t» se je in zvečer je treba večerje. Trd in strašen je otrok v svojem
zaupanju. Z»veeer je treha večerje. Neusmiljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba večerje; pojdi in prinesi jo, iz zemlje jo izkopi ji, iz oblakov jo utrgaj!
Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; globoka brazda je bila na njenem čelu.
»Kmalu se vrnem!« je rekla.
Mislili smo, da gre samo k peku, sto korakov daleč. Minuto 'ja, minuto nazaj; recimo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo pet, ali kvečjemu deset minut. Gledali smo na ure, ki je visela na steni kraj peci. Počasi se je pomikal dolgi kazalec: ali kakor se mu ni mudilo, je bil prero-mal že ves črni kolobar.
»Saj niso šli k peku!« je rekla Hanca,
»K štacunarju so sli!« je rekla Francka.
»Pa če jim ne dajot«. sem rekel
jaz.
Pogledali so me, kakor d*, sem bil izpregovoril čisto nerazumljivo, nadvse čudno besedo.
»Da bi jim ne dali t« je obetrme-la Hanca,
»Zvečer je treba večerje!« je rekla Francka.
Zunaj je še dremal veeer, v izbi je bila noč. Naše oči so bile mlade in
bistro, vajene teme. rogieoan smo se iz lica v lice — vsi smo bili starejši nego uro popr< j.
Nismo se bali bilih žena, ne vodomca, ne torki je. Ifekoe sva šla z najmlajšo seeiro mino kozolca, ki je stal na samem, da tsm strani, se. pravili. Pred kozolcen je stal trhel štor in se je čudno svetil — velik človek v goreči rjuh.. Držala sva ae za roko, šla sva nimo in se nisva bala.
Ali vendar je bJ strah v naših zgodaj postaranih, sgodaj izkušenih srcih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba. blilalo se je, zmi-rom višje in ogromneje, črno in strašno; skoraj že je zastiralo vse cbzor-je. Videli smo življerje in smo se ga bali ...
Na jok nam je bjlo, fcaihtel pa nihče ni. Kadar so las i nji koraki zmotili in je bilo spet vse tiho v izbi in zunaj, se je oelasl v nas obup, tisti zreli, poslednji *bup, kakor ga pozna šele človek, ki ra je bilo obnemoglega Življenje trelčilo ob tla.
»Saj ne 1k> konci nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ae pride, ne prinese kruha — urarirm!«
Velik je bil obutf ali vzbudilo se je ▼ nas še nekaj ise temnejšega, strašnejšega.   Ne jaz sam, nas vseh
petero, kakor smo sedeli krog miz* v temi, je občutilo nenadoma grenko, zlobno sovraštvo do matere.
j Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči je prinesla kruha, čemu bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči? Tam stoji, Bog vedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmetii za nas! Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je že ura minila, morda ze poldruga ura . . . nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrže večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!«
V molku smo spoznali; natanko smo vedeli drug za druaregn: »Tudi ti tako misliš, sestra! Tudi ti tako sodiš, bratec!« In v tistem trenotku tudi med nami ni bilo več ljubezni.
Noe je bila, ali že smo si videli v oči. Oči so govorile:
»Poznam te, sestrica; natanko vem, zakaj molčiš! Tvoja misel ja smrten greh, ki nikoli ne bo izbrisan!«
»Poznam te, bratec, bistro vem. kaj si mi očital natibem! Tudi tvoj greh nikoli ne bo izbrisan!« . . .
Zunaj, mislim da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; žalosten, za teg-njen glas je bil.
»Lačen je, pa cvili!« ja rekla setra.
Takrat it najmlajši brat nenadoma naglas zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu evilenju.
»Nehaj!« se je razljutila sestra; ali tudi v njeni besedi je bilo ihte-nje; gledali smo na mizo, vsi smo trepetali.
»Pogledam   na  cesto!« sem ra>
kel.
»Kaj bi gledal t Ne prida prej . 4 če še kdaj pride!« . . .
Počasi in tiho so se odprle duri Na pragu je stala mati.
Kakor ob belem dnevu smo rax* ločili njen obraz. Ves bel xn t enak je bil. oči pa so bile objokane in so gledale plaho; tako gleda grešnik na svoje ti*dosrčne sodnike.
Mati se nas je bala . . .
»Ali ste dolgo čakali?« je rekl4 s tihim, proseči m glasom. »Nisam mogla prej . . . niso dali . . .«
K života je tiščala hleb kruha*, že od daleč smo videli, da ja skorja lepo rumena ...
O mati, «laj vem: tvoje telo sme n žival i in tvojo kri smo pili! Zato si Šla tako zaroda j od nas! Zate ni vesel ia ▼ naših srcih, ne sreča v našem nehanju!...
mačehovsko zapostavljenega đdi: c in kr. vojne mornarice* Kako neprecenljivih zaelug bi si bila t Badnjem časa lahko pridobila aa držav ▼o, trgovino, aa vse ukapao avstrijsko produkcijo in ljudstvo 1 Kako voli kc naloge jo še čakajo!
In ravno vojna mornarica potrebuje smotrenih priprav v mirnom času, kajti armada na suhem moro v zadnjem trenotku spo polni ti tvoja moči in potrebščine, — gradnja vojna mornarice pa zahteva mnogo let.
Naši mornarici manjka v prvi vrsti modernih bojnih ladij; taj obstaja naša mornarica Še danes samo is majhnih, *labo oboroženih obrednih branilcev, v bodoči pomorski bitki pa bodo odločevale velik«-, a težki mi topovi opremljene bojne ladje — »Dreadnought«-tipi; danes gradi ta ke ladje že Brazilija in Turčija.
V drugi vrsti pa nam manjka hitrih križarjev za izveščevalno službo. Veliko svoje vrednosti Ji izgubilo tudi 1. 1580. in 1890. zgrajeno tor-pedno ladjevje, ker j° zastaralo. Dalje potrebu ie m o pod mori-kib čolnov in končno križarj°v za inozemstvo, ki naj našo monarhijo v tujih vodah dostojno zastopajo in z mnogokrat vidno našo zastavo pr^pomo rejo, da ostanejo izseljen"' v tako po trrbni stalni zvezi z d***»»oviiio. Od nepodeenljiv« važnosti ♦•»h ladij jc odvisen *^di razvoj naše kvišku stremeče pr^kmoi-ske trgovine.
Saj sn koristi politične moči tud* koristi gospodarskega dela in obratno. Velika veliko premajhno j*» zanimanje -■*»&■ prebivalstva v no tranjosti monarhije za ^°precenlji\ pomen mo^necra domačega trgovske« za brodovi* za naše morsko pristanišče Trst in za naše neprimerljivo lopo Primorje.
Močrin ponosna vojna mornarica bo *i-di na naše trgovsko brodov je poživljajoče in zaščitno vplivala. Pospeševala bo ustanovitev domačih trgovskih podjetij v prekomorskih pokrajin«*!!, ohranila bo o*»£e roj*ko v tujih ti želab stanc-itn^ v delu in napredku, povzdignila ho r»ašo lastno samozavest, r.as ugrled ta našo poli tično moč. s tem pa tndi ohladila pot našomii gospodarskemu ojačenjo, našemu ljudskemu blagostanjn na vseh poljih proizvajalne delavnost L
Iz teh nagibov obstoje v vs^h državah z razvijajočim se primorjem močna birdarska društva, ki imajo namen. g:ri < značene koristi po-pese vati in varovati.
Tudi v Avstriji imamo tako dru štvo: »Društvo za povzd'go avstrijskega brodovia«, ki stoji pod pokroviteljstvom presvetlega go«poda nadvojvode Frana Ferdinanda in ki si je postavilo nalego, da oživlja in bistri razumevanja za gornje cilj**. Društvo stoji na stališču, da je močna c. in kr. mornarica nujno potrebna, zlasti za varnost naših morskih mej pred vojno nevarnostjo, za vzdrža nje naše monarhije kot velemoc, za varstvo trgovskih koristi države v inozemstvu in za zaščito naših v nerazvitih prekomorskih dežeiah delujočih sodržavljanov. Društvo je prevzeto prepričanja, da je enakorrerci rnzvoj avstrijske, ga je enakomeren rizvoi le na podaji krepke izpoj>olnitve našega trgovskega h rodo v ja.
V malo bt:h svoj^era ob-tanka seje društvu posrečilo, zbrati okrog sebe domoljubno čut če Avstrijce ne samo doma, marveč tudi v inozemstvu, kjer so si naši rojaki ohranili močen domovinski Čut. Število njegovih članov — 2000 — ni vendar
nikakor asi is dne taJs da t* m anga-
lovilo tiati vpliv, ki g« imajo emaka društva skoro v vseh obmorskih državah. 8aj štejs celo aovouMsamevlje* ao tmržko brodarsko društvo ia več ko 40.000 članov!! Mi torej stojimo še mnogo ao Turčijo,
Avatrljcl!
Vsi brea raalike aanKtnoeti ia stanu se energično zavsemite aa to, da se naša vojna mornarica aa moči približa vsaj onim mnogo manjših držav in da se naše trgovsko brodov-je v prospe h naše domače pr*Klnkcije, domačega blagostanja pov<-*sw pospeši in raaviie ia naše primorska pokrajine že enkrat najdejo ono priznanje in veljavo, ki jim gre. Pok* žite trdno voljo, da hoče to političen in gospodarski napredek in proč vi t svoje domovine, s tem, da pristopite k »Društvu za povzdigo avs*rijskega brvKiovja«! Snujte krajevne skupine " vt>eh večj h mestih, pri katerem 'Mu vam hočemo drage volje iti na roko.
Kar eej~*e *u v mirnem *asn, b > v dnevih stiske rodilo obilju sad!
Društvo :-daje in salagi v dosego svoj*h c;,j<***: 1. mesečnik »Die FVgge«. 2. a~s*rijski brodarski koledar (SO vta.>, 3. brodarske znamke po 4 v in 4 razgledni^-* po 5 in 10 **in. Prirej** tudi razstavo in preda-vrnia, kekor tudi potovanja po avstrijskem p*n*">rju, podaj« »upenje \u izp^dbudo ir^rodajnim korporacija m in oblastem, cestavlja in vlara peti eij<* na po5t*»'~rd*jalne zas-ope, objavlja rpzjesniln« članke v dnevnem 'asopisju itd.
Ugodnosti članov so: 1. brezplač no prejemanja lista »Die Flasrfret, 2. 25% znižanje   voznih   strdkov na •*s°h pomorskih vožnjah in   3. smejo °os:ti društvene znnke.
Vsi malenkostni strankarski spo-ri, vse postranske društveno kc»risti morajo izginiti pri velikem skutrnem delu. predno bo prepozno. Združite *c vsi v to svrho v blngor vs?».k'*g* posameznega ljudstva naše 1* r** velik" domovine. Vi pa Kranjci, Štajerci, Korošci in Istrani brez lazlike narodnosti, ki živite najbliž* tega zlatega v*ra, vi bodete prvi uživali sadove svojesra dela, plačilo svo^o dnbro voljo. Vaša dolžnost je* v prvi vrsti, da priskočite na potpoč, saj je vaša rodna obal, ki jo ščitit^ s ponosnimi bojnimi ladjami, vaši ožji rojaki, ki jim pomagate na noge! Vaša dolžnost je pred vsem. da greste s svetlim z?l dom -*apr~j! K morju !
»Društvo za novzdljro svstiijrke-ga brodovjavc, Dunaj, I. Stnbenbastei št. 2. _
UersKl rančem, nesrečo nar ito.
(Dopis iz Sarajeva.)
Mohamedanci se uprav fanatično drže svoje vere in so morda celini, ki se resnično ravnajo po navodilih svojega veroizpovedanja. Kaka razlika je samo med katoličani in med mobamednnci! Katoličanu je vera večinoma samo formalnost, za etične nauke svoje vere, za to, kar je v vsaki veri nnjdragoeeneje, se katoličan najmanj briga. Le pogledati je treba, knko na pr. kato! ški duhovnik, ki bi moral vendar biti za zgled, v praktičnem življenju zaničuje nauke o ljubezni do bližnjega, pa mu bo jasno, kar smo zgornj povedali. Mohamedan je v tem oziru sve dru-
ta^^ijši*1" ,I,B*11
Aneksija Bosa* ja ased
mi
Vobša mianajo stati napor to
sijo, v kolikor prihajajo namreč v postov ekonomični ia politični momenti, a a anekaija aa poaUli avstrijski državljani ia nimajo nič veš opraviti t sultanom, ki pa ja po njihovih verskih nankik m la poavetni, nego tudi dnšni vladar mohamednn-cev. V vseh mohamoda nek i h dušak je iz tega verskega pomisleka nastal konflikt« ki zna postati nevaren.
Na tisoča ia tisoče je mobame-dancev, ki is verskih osi rov nečejo biti podložni ki Avstrije, nego hočejo zopet postati tndi politično podlož-niki svojega dušnega vladarja in so se vsled tega začeli seliti na Turško, lvjndie sapnščajo svojo domovino, se odtrgajo od svoje narodnosti, se odrekajo svojem a Jesi k u la staro 's v-pfm navadam, poreže Jo In posekajo la^oeekoč koren ike, ki jih drže na fc****nek! semljl, a* ločijo od sosedov, tm**«»v t« prijateljev ter beže v akraje, kjer jih nihče ne posna, V j--- *e njih Jezika ne untejo — In v«e *e ls samega verskega fanatizma.
Ne vemo, *e je mogoče dobiti boli drnetičneg* dokaza za stari na-vk, da je verjkt zagrizenost pr»va nesrečn za vsak parod in da ubije domovinsko ljubezen kakor tudi Ijnbe-7ei do lastnega naroda in lastnega jezika.
Cez tisoč mohamedanFk:h rodo-vin je že zapustilo Bosno in odšlo us Turško, kj*»r se jim mizerno godi m kjer propadajo in m rjo v bedi.
Nikomur ni s tem izseljevanjem So'j ustreženo krkor Nemcem in Madžarom, ki preže kakor lnčni volkovi na slovansko Bosno. Prpv ima držrvni poslan0** dalmatinski, dr. Tresie-Pavičie, ki pravi, da se dajo bosanski mohamedanci za m d i tega tako lahko zapeljati v izseljevanje, ker ne nmejo razločka med silo mo-l.nmedanske vere in med silo turške drževe. Mohamednnska vera bo eve-lela še dolga stoletja že zaradi splošno jako nirke kulturne stopinje mo-bamedanskib narodov, turška država p"* nima več v sebi prave življenske sile in vse, kar je videti v zadnjih tridesetih letih na Turškem, izpričuje le eao, da ta država polagoma umira. Moč Turčije pojema rapidno. A mohamedanci ne pojmijo razlike med silo njihove vere in med silo turške države, in zato beže iz svoje prave domovine v tujino in v bedo in smrt.
Kdo more po tem izgledu še reči, da verski fanatizem ni urava nesreča za vsak narod?
Rlbnilbe novice.
Odgovor »Slovencu«.
Kritika je potrebna in koristna, ako je stvarna in nepristranska. Take kritike pa pač ne smemo pričakovati od »SI ovenča« in njegovih učencev, katerim je občutni narodni davek, narodni strup. Poglejte nekoli-po v Drago in Travo, kaj se tam godi. »Slovencev« dopisnik v št. 34 hudo graja občinsko gospodarstvo v Ribnici, trdeč, ča sta vožnja in hoja po trgu vsled nakopičenega snega vratolomna in da tako umazane luknje ni na svetu kot je nas trg. Dopisnik kliče ca pomoč okrajno glavarstvo, orožni št vo in deželni odbor, da naj natr postavi g e r e n t a itd. Slabo gospodarstvo izvira baje posebno iz tega.ker gospodarijo taki,
Shoftjpeare in n;eg:vn
1 DRL
(Konec.)
Celih dvanajst let je trajala ljubezenska sužnost Shake*|>ea'ejeva. Čim dlje je trajala ta ljubezen, toliko bolj je rasla, namesto da bi minevala. Ko je Shakespeare pisal OteMa je Mary Fittou ljubil Še preorc-neje, kakor poprej, dasi ga je med tem goljufala z lordoni Pembrokom. V Otellu je izrazil Shakespeare vso neskončnost svoje ljubezni in svoje bolesti izvirajoče iz nore, blazna ljubosumnosti. Otelio in Shakespeare, samo svojo vehementno ljubosumnost jc Shakespeare utelesil v tej osebnosti. Kot mož d j*nj, kot vojskovodja, re-silec republike in strah sovražnikov je Otelio slabo risan in n? zanimiv; bolest njegovega srca, ga pomakne našemu srcu bMžjo. V Otello-vi jezi, v Otellovem obupu, v Otello-vi ljubosumnosti je izraženo vso trpljenje, ki je je prestal Shakespeare zaradi lepe Marv Fittou.
ČaHh je imel Shakespeare tre-notke, ko je svojo Mary sovražil in zaničeval. To priča strupeni pamflet, ki gs je spisal v vlogi Cres«ide in to priča t*, d i značaj njegove Kleopatre. To ie *ploh nejpopolne.tc pogoj' no žensko bitje, kar jin je Sha keapeare spravil na oder, da, znani
angleški kritik Svmons *rdi celo, da ga sploh v vsi dramatični literaturi ni značaja, ki bi bil tako zadet tu občudovanja vreden, kakor je Sbo-ke^pearejeva Kleopatra. Samega s^be je Shakespeare utelesil v Anto niju, čuteč, da sta si podobna v svojem boju s strastjo po ženski. »Kam si me pripravil, Eg;pt!« V tem vzkliku, ki jra Antonij izreče nred Kleo tro, je izrazen ves obup Shakespearov.
Čutil je Shabespeare, da gn nje-irova ljubezen do nezveste M.«ry polagoma uničuje. Jasno mn je bilo, da je izgubil zadnjo trohico vere v človeštvo. Trpinčili so ga najhujši dvomi in tudi tesno je začel hirati.
Tedaj je začel pisati »kralja Leara«, tragedijo obupnega razočaranja. Ubogi Lear, ki je verjel v Ženske prisege, ki je zaupal ženskam, čeprav so bile njegove hčere. Zdi se, kakor bi se Shakespeare sam sobi smilil, saj je tndi on verjd in zanpal prijatelju in ljubici in bil prevaran.
To misel ie nadaljeval Skakespe-are ▼ »Timonu iz Aten«, v tej drami neb va težnost i prijatelj »v, na kar ie nmolknil za dolgo časa. Naveličati življenja in ljudi se nmika vse bolj od nj'h. celo od najboljših znancev. S 45 leti je izčrpan in zlom ljem.
Končno se vrne v svoj rojstni kraj, v Streeford, da bi lam iskal pozal»e in mim.
Ni ao motil. Počasi jo začela v
njegovem srcu bledeti podoba nezveste Mary Fittou, iz tisoč ran krvaveče njegovo srce se je začelo celiti in njegovi ustni ste se po dolgem času znale zopet nasmehniti. Iu kdo je to provzročilt Njegova hči. Ta j« njegovemu srcu povrnila polagoma mir in vzbudila v t jem novu čuvstvo: očetovsko ljuNzen. Prvič je tedaj Shakespeare žirel pod ene streho s svojo hčerjo in njen vpliv je dal značaj in vsebino njegovemn zadnjemu delu takorekoč testamentu vest losti, »Viharju«.
V zadnjem času so se dobili ljudje, ki trde, dl Shakespeare ni bil ljubljenec Maiy Fittou č>š, da j a imeia rdečkaste lase. A to je postranska stvar. Kar je bila Prešernu Pri mičeva Julija, to vsaj je bila Shakespearu Marv Fittou — namreč tisto bitje, ki je, kakor bi izpolnilo kako misijo, vzbudilo v pesnikovem srcu vse strasti ti vsa hrepenenja, ter je pahnila v obup, naučila -e svojega pevca trn* ti —* njegov genij pa je v veČnolepi obli H dal izraza vsem tem čutom in mlestim.
Veliki poede ao kakor slavci, ki jim istaknejo tfi, da bi lepšo, slajše in milejša poli.
Popisa) sati to stvar obširneje, koteč tako čto^ka Shakespeare ja pomakniti blitjo] slovenskemu občinstvu, da ki sa lo-to aa njojova dola ■■■imalo v veji »ori kakor doslej.
akt ali »hlad aa plačujejo«, oni. ki plačujejo, pa molče ali pa zabavljajo!
Taj neumni trditvi, ki se vodno ponavlja, aa že k melis smejejo. Oglejte si občinski odbor in prepričali as bosta, da so največji triki davkoplačevalci v odbora. Ako bi ros tisti gospodarili, ki nič no plačujejo, bi najlože več storili za napredek trga, ker bi jih nič ne stalo.
Potrudite se v občinsko pisarno in poučite se o tem, od kod ima občina glavne dohodke in kdo so glavni davkoplačevalci. Od 790 volilcev ribniške občine je okoli 250. tedaj blizo ene tretjino, ki plačujejo do eno krono, 30 pa celo takih, ki plačujejo samo po en vinar državnega davka« Koliko znaša 30, ocir. 60% občinska doklada na en vinar, naj si blagovoli g. dopisnik sam izračunati. Tudi ti vinar-možje ali fickarji. kateri imajo mala zemljišča v občini, a stanniejo v drugih sosednih občinah, odločujejo pri volitvah v občinski in trški zastop. Koliko snega se bode odkidalo z nakladami na tak davek, si lahko mislimo. Bolj kot ti fickarji, kateri so sicer lahko vsega spoštovanja vredni možje, nam kot »davkoplačevalca« imponirate Peče in Venclov Jože, katera je počastil g. dopisnik v »Slovencu«, ker plačujeta nn korist trgu precejšnjo naklado na f rekel j. Med tiste, ki ne plačujejo doklad, a imajo glavno besedo v politik', bi lahko prištevali gospode, kateri imajo pri svojih župnikih stanovanje, pupo in papo in so poleg tega morebiti še abstinenti.
Nobena občinska uprava ni tako popolna in vzorna, da bi se ne dala ena ali druga stvar kritikovati, in noben župan na zemlji ni tako spreten in srečen, da bi vsem ustregel.
Tudi »od zgorej« ne pride vse dobro in o pravem času. Edina tolažba nam je, da sneži in dežuje na pravične in krivične, na liberalce in klerikalce, in da ne razpolaga mogočna politična stranka s snegom in dežjem, dmgače bi šibkeja stranka tičala vedno v snegu in blatu. Ako v Ljubljani visok sneor ovira promet, je tega kriv župan Hribar, ako se to godi v Ribnici, sta kriva župan dr. Schiffrer in trški načelnik Marko Burger. Ako je pa v klerikalnih občinah preveč snega in blata, pravijo, da ga je bog dal, kakor v slabih letih Dolenjcu kislega cvička,
Kaj pa je krivo temu, da v Ribnici ulice in ceste niso tako čiste, kakor bi jih tudi mi želel i t Odgovor je zelo lahek. Denar, denar in zopet denar ali nesrečne občinske naklade. Nekaterim se potrosi preveč, drugim se 6tori premalo. Redki so občani, ki za blagor občine prostovoljno delajo tlako. Ako bi hotele male občine sproti odpravljati sneg s cest, bi to neprimerno mnogo 6talo ter prouzročilo zvišanje občinskih naklad, proti katerim se ravno mali davkoplačevalci najbolj upirajo. Vzdrževanje cest in potov prouzroča občinam naj-%'eč sitnosti in stroškov. Sicer se po glavnih cestah in ulicah v trgu ne sme odpraviti sneg, dokler se vozi s težko naloženimi sankami po cestah.
Ker se plačuje v trgu 60% občinska naklada na direktne in indirektne davke, po s trgom združenih vaseh pa samo 30%, in ker trg gotovo ne gospodari zapravljivo, je jasno, da se v trgu več stori za občinstvo, kakor zunaj trga. Očitanje, da je trg zadnja vas, je tedaj neutemeljeno. V trgu se je že pred 17 leti napravil vodovod, ki prav dobro funkciionira. Lansko leto se je uneljala električna razsvetljava. Svetilke gore sedaj do 1. ure no polnoči, nektere pa celo vso noč, tako, da vsak trezen človek lahko brez nevarnosti pri vesla domov. Da sta se v zadnjem času dva človeka ponesrečila v trškem potoku, je gotovo obžalovati, a drugo vprašanje je, ako je županstvo osebno odgovorno z take nesreče. Ponesrečil se je tudi mnogoletni trški čuvaj, kateri je gotovo dobro poznal vsak kotiček v trgu.
Najbolj potrebna je v Ribnici kanalizacija. Vsled tega sta triki zastop in županstvo že pred dvema letoma dala izdelati potrebne načrte za kanalizacijo katero zadržuje okrajno glavarstvo. Upamo, da se ta zelo potrebna naprava letos izvrši. Seveda ne pojde brez stroškov in naklad. V zvezi s kanalizacijo so tudi druge naprave in olepšave trga. Olepševalno društvo ni poklicano in tudi nima sredstev za to, da bi sneg kidalo in strgalo blato po trgu. Dobro in koristno bi bilo gotovo tudi, ako bi se uravnalo in obgradilo nabrežje ob potoku in da bi se odkupila hiša št. 27 v trgu, katera zelo ovira promet Zato pa je treba denarja. Stavijo se pretirane zahteve. Ako se trškemu zastopu sme kaj očitati, bi bilo to, da gospodari prevareno. Tistim, ki zabavljajo zaradi sedanjih razmer ter ao vneti sa razvoj trga, bi svetovali to-le: Pred prihodnjimi volitvami naj se napravi natančen program o napravah, ki naj ar izvrše, in sestavijo proračuni. Na podlagi trga programa naj nastopijo kandidati za občinski sastop. Ako so triani
vneti za napredek trga In se tndi boje posledic bodo zmagali. Z den jem,  kar se ga je lansko leto v R niči zapravdalo,   bi se bilo dalo n praviti marsikaj koristnega.
Trditev »Slovenčeva«, da je bi pustni torek v gostilni polog hiše smrt bolnega moža do 4. zjutraj ha in hrup, ni resnična. Prišel je res v gostilno mož s harmoniko, a stilničar ga je takoj zavrnil, rekr da ne pusti igrati v svoji hiši zara, bolnega soseda. Harmonikar je pote odšel v dve klerikalni gostilni, kj je s večjo srečo vlekel svoj meh.
JesenUke ncolce.
V živo smo zadeli, ko smo odgq vorili   na »Slovencev« imfamni r pad »Sokolska vzgoja«. Odgovori smo v istem tonu,   kakor je »Slov nec napadal naše vrle »Sokole«. 0 ki so skovikali, da je bilo groza in* nikdar niso spili toliko špirita in j ruša   kakor v nedeljo in nasledn dni. Ves tercijalFki svet, savski in j seniški,   se je zbiral na Savi. V ogli so bili »okupirani« od njih in t liko je bilo govorjenja, da smo se v veselili. Mislili smo namreč,da so p čele že žabe regljati, tako je bilo čui in veselili smo se bližajoče pomlad A žal,   prezgodnje je bilo naše v% sel je;   bilo je le tercijalsko obreko vanje tako silno!
Same odbore imajo naši čuki, katere se vedno skrivajo, ko narH kako gorostasno budalost. Tudi n pustni torek, ko so hoteli napravit po Jesenicah in Savi korzo, a ga ji je jeseniška občina iz previdnosti za branila, so se skrili za »posebni n bor«. Najbolje deluje med njimi »oij bor za pokoncavanje alkoholnih p; jač«. Njegovo resno delo rodi si!n sadove, kar sleherni lahko vidi. Rs dovodni smo, če je tudi za one Mari jine hčerke, katere v kratkem ne{>o klicano obišče hudomušna štorklja »poseben odbor«.
Na uho bodi povedano klerik; cem, da smo do grla siti njihove i famije in ostudnosti,  da odslej bn še klin s klinom, oko za oko. Ce I dete v polemiki z nami dostojni, tuij mi  nikdar ne prekoračimo teh me sicer pa kakor vi, neoziraje se ne n desno ne na levo. Capito?
Tudi mi bi lahko iztrgali pes mezne odstavke iz vašega ostudneg članka, v katerem ste tako krivicu napadali »Sokola«, kakor je je sto bogaboječi   lažnivi   kljukec »Slov nec«, a mi se nismo hoteli za to -im niti,   ker V6e blato je padlo na vas Čuki, nazaj!    Sicer pa pustimo pet polno veselje tem duševnim revana saj je vaše nebeško kraljestvo!
Radovedni smo, kdaj bodo na jaE seniškem kolodvoru še frank f u rtov sko trikoloro razobesli pod »skrajni objektivnim« Ječminekovim vod stvom. Po peronu je dal nabiti ime novani gospod izzivajoče nenisbf table, samo da nagaja in draži Sla vence. Pa venddar ne, da bi ga i gdč. Lukmanova komandirala! bo le prepričan ta »pristni« velik] German, da bomo sčasoma tudi n govo Črno-žolto-rdečo kri še ohladi in da vzamemo v krotkem velike v le v roke, da očiščimo že enkrat Avgijev hlev!
Zeta resnico.
Fran plem. Šuklje, nekdaj 6vobodomislec, danes klerikalni rišeta i glavar kranjski, je v »L*topt> Slovenske Matice« v letniku 1877 n strani 54. zapisal   naslednje besedi
»Celo   pri    najbolj Izobraženi ljudeh je to kaj prav navadnega, d i z prem inj aj o svoja naee (politična), da zapustijo s r oj prijatelje in somišljenik ter   sramotno pobegnejo nasprotni tabor. To se godi dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri nj onega pravega prepričanja. I tero Izvira le iz resnega premi*!! vanja in preudarjanja, katero ie « sledek temeljitih   studij   In m on vrstnik skušenj,  In potem je h gunstvo nasledek duicvn p 111 v o s 11 In površnosti:!1 pa so ti u s k o k i predrugaeili svo! mnenje le iz materijalnih ca logov,   iz grde seblčrn*ti Is nizke   č a s 111 a k o m n n In potem izvira njihov ooP« is   podlosti    in nrnori* o o s t Ls
Tako je Fran plem. Stiki je -obsodil samega sebe.
Naprednjak'
arlsnevajte za Narodni s>kjaw
ili
„Polisu trit.« i
Včeraj popoldne se   je podalo redsedništvo   »Poljskega   kluba« a »osi. Glombinskim na colu k mini-trskemu predsedniku   baronu Bie-ertbu; na konferenci sta bila na* vioča tudi ministra Dulemba in Bi-pski.  O konferenci se je izdalo o fini i no poročilo, katero pravi, da je konferenca trajala tri in   pol ure. uljl'rpdsedništvo   »Poljskega kluba« je prožilo vprašanje o preosnovi kabi-ios]Dfta.   Poudarjala se je potreba po ggupnem   delavnem programu in v o svrho po razširjenju sedanje veČine. Ministrski prdsednik je izjavil, ja namerava stopiti z vsemi strankami v zvezo ter na ta način omiliti politična   nasprotstva   in ustvariti predpogoje za ustvaritev velike veti ne. — Predsedništvo   je vzelo ta zvajanja ministrskega predsednika pa znanje in je izjavilo, da bo »Polj-i klub«* tudi vnaprej delal politiko proste roke, tako nasproti strankam, kakor nasproti vladi. — Ministrski predsednik je odklonil zahtevo po rekonstrukciji kabineta. — V poljskih krogih poudarjajo, da se bo vzela rekonstrukcija — in sicer v parlamentarnem smislu — v pretres po Veliki
a
e
TI Hj
je
ti
i-i-
i-
reči.
Hrvaško.
Fran kova stranka je imela včeraj shod. na katerem je sklenila *trnpro opozicijo proti sedanji vladi. Svoje stališče je izrazila v sledeči revoluciji: Starčevićanska hrvaška čista stranka prava je in ostane v naj-ndloenejšem boju proti zadnjič imenovani unionistični vladi z banom lr. Tomašičem na čelu in bo to svoje opozicionalno stališče v deželnem sa!>oru in izven njega v ustavnih rejah vedno poudarjala, Hrvaški 'isth stranka prava poživlja narod aa odločen boj proti nositeljem in ^roti vsem pomagačem danes vladajočega sistema in trdno upa, da jodo vsi sinovi hrvaškega naroda mipirali delovanje naše stranke, da te slednjič zagotovi Hrvatom prednost v njih deželah. — V neki drugi Luciji izjavlja stranka, da je pro-np.ertu volilne reforme, ki ga je :rieial Nikolič, ker bi se po tej reformi ojačili Srbi. Zahteva pa splošno in enako volilno pravico. — Po ">du so udeležniki priredili bolne-dr. Franku pred stanovanjem ovacije.
Ogrslo.
Danes se vrši ustanovni shod nove vladne stranke. Ker bo ta ustanovni shod tudi po deželi najbrže mocročno nplival, skuša to Justh paralizirati z velikimi lepaki, na katerih razvija svoj program; poudariš dve točki: splošno in enako volilno pravico in samostojno banko. Te plakate je nalepil po celi deželL
Bosanska astava.
Slavno«? na  proklamacija bosen-^ ustave bo v nedeljo opoldne pred ' ihljenimi     dostojanstveniki v idui  palači. Takoj, ko bo ustava ra7?   -ena. bodo razpisane volitve /a novi deželni zbor. Priprave pa bo-\qlc kake tri mesece,   zato se žolni zbor pač šele koncem **oei :unija,
"c- Ski parlament.
^entrumovvT tolerančni pred-' _r » hil s I*iO proti 150 glasovi odklenjen Socialno - demokratični dodatni p* dlog je dobil samo 89 glasov; proti je bilo pa 233 glasov.
Trsav jha !n obrtalSKa zbornica
;e imela veeraj popoldne ob pol 6. v veliki dvorani ljubljanskega rotovža r*dno javno sejo, kateri je predsedoval zbornični predsednik Lenarčič. Zapisnik zadnje seje se odobri. Predalnik se v svojem poročilu pritoži;-je nad nenaklonjenostjo trjur. ministr-:;\a LJTibljani. Pokazalo so je to neštetokrat pri raznih prošnjah, ki so Hi le odklonjene: tako gleoe telefonskega omrežja, glede nove y»oštne fi lijalke na Tržaški cesti itd. V zad njem letu so bile štiri plenarne sej< finančni položaj ni neugoden. Agen-dan na dan rapidno veča. Predalnik prosi, naj bi se vuaprej i/ zbornice izločala vprašanja dnevne Politike in naj bi vsi zbornični čla-r'i imeli pred očmi le to, kar je naloga zbornice. Predsedniško poročilo s* l*zame brez debate na znanja, istota-» tajniško.
Xato slede volitve. Izvoljeni so Glasno: predsednikom dosedanji j'n-dsednik Lenarčič, podpredsednikom zbom. svrtn. Krejrar H provizorni podpredsednikom zborn. avet. ' nnier. Izvoljeni se zahvalijo pa zaupanje in obljubljajo, da bodo ne--■r -tran^ko    vršili    svojo dolžnosti.
eunski pregledovale! so zborn. 6v**tn. Knez, Ložar n Rohrniann. Zastopnikoma pri kom is. obravnavali fadi zagotovitve vojaških natur. po
traUčla as lauaauJaU  aUtm. svetn. Majdič in Sohrey.  Zborničnim aa »topnikom v dea. ialean. odbor se is voli predsednik Lenarčič. V pridob ninsko  deielno   komisijo predlaga zborn. svetn. Hribar   tborn. svetn. Kneza  in sicer naj se voli i vskli kom. Zborn. svetn. Pamrner zahteva volitev po listkih.   Dobil   je 12 naprednih glasov   zborn. svetn. Knez, klerikalne in nemške pa zborn. svetu, dr. Ambrosehitz. Klerikaino-nemŠka zveza v trg. zbornici   je zopet pokazala svoje nečedno lice.
Pristopi se k »Vodnogospodarski zvezi avstr. industrije* z letnim prispevkom 50 K. Za vsnko sejo se bo imenoval delegat sproti. — Za I. medn. lovske razstave kranjski oddelek se dovoli 500 K. — šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole pro--ii za izredno podporo 1000 K, ker iua primanjkljaja nad 6000 K. Predlaga se 500 K. Zborn. svetn. Hribar predlaga 1000 K, z ozironi na to, da *o trokši vsled preosnovc teh šol ze-'o narasli. Doslej so se preveč zanašali na mestno občino; ta pa nn rnoni več dati, in obstanek šol bi bil v res ni nevarnosti če prihodnje leto ne bo zadostnih sredstev. Vlada bo gotovo dala večji prispevek, in zato naj tuli zbornica da onih K>00 K, Ce le kje, tu je dobro naloženo. Govornik Klločno svari pred skopostjo. Zbom. svetit. Kregur predgovoruiku pritrjuje, pre<ll aga pa, naj se si v ar vrne še ♦ nkat odseku. Sprejeto. — Tudi šol »-ki odbor za ob rt no-nada! jo val ne šo-'e prosi za oodooro za trgovski tečaj. Dovoli se 100 K. — Društvu za pospeševanje prometa tujcev ni. Go rnojskem se za kuharski tečaj m Hlodu dovoli 120 K. — Društvu rokodelskih mojstrov v Liub!joni se dovoli za vajensko zavetišče *A*0 K. — Pomožni uradniki trg. zbornice prosijo, naj pličuje ves penzii-ki prispe -vek zan?e zbornica sama. Na leto znaša to 108 K. S*- ugodi.
Zbom. svetn. Ložar omenja ne ugodnih odgovorov arlede telefonskih zvez. ki so motivirani s tem, da je nn •^ošti premalo o*^bja in na prostora. Omenja kalnmitet pri telefonu vsled nm t r sranja žic, kar se je ravno oh 'a/lnjem snegu v Ljubljani prav težko občutilo. Naj se nanravi podz« -mejaki kabei Telefonska zveza med Ljubljano in Dunajem se v Gradcu *neni nič tebi nič prav pogosto PPe-t^*ra, naj poseže zboroma euereično vmes. da se ti nedos+atki odpravijo. Zborn. svetn. Hribar se «trinia z iz vaja nji pred^ovornika. Premah peron al a je. Tre. min;«trsrvo se z/j Linhljano ne br^ira. V Ljubliano po-"iliaio na r»r. telefonske aoirate, ki -o jih v Trstn že dejali iz rabe. Z dru •Hmi mesti ravnaio čisfo drncače. Tr^ba. je, da ce v LjubTinT)i ustanovi ooetno ravnateljstvo. V Onavi ga i • :majo. in celo v Celovcu sra nrrncra-vaio ustanoviti, akuravno se Celove • ^leide nroaacta ne mor« meriti T.irbljano. Naj se nritiskn nn ecT*-*mlno vlado, da tudi v Ljubljani Mst?»novi saaaostajajo postno ravnateljstvo. — Slednič zborn. svete. Panimer kritizira podosta t ne raz^ -**e na kolodvoru v Domžalah, — - Nr. fo predsednik zaključi javno sejo, kateri sledi tajna seja.
Dnevne vesti«
-f- Vojno ministrstvo — novi davki. Vojno ministrstvo je izdalo •dlok, s katerim se zahteva, da £c do-žene število otrok nemških siaršev vojaškera stanu v onih krajih, kjer ni nemških srednjih šol. Za te otroke hoče ministrstvo napraviti posebne podpore in ustanove. Da je vojnu 'ninistrstvo tako nepristransko, teg-i bi ne bili nikdar verjeli. Kaj pa otroci slovanskih častnikov in pod '•astnikov v krajih, kjer ni slovanskih šol? Ali fo morda ti manj vredni kot nemški otroci? Ali ne služijo slovanski oficirji tisti domovini in ♦istemu cesarju kot njihovi nemški tovariši 1 Zakaj hoče torej delati vojno ministrstvo razliko s tem, da ho-'"e poskrbeti za primerno izobrazbo -~»trok nemških vojaških uslužbencev, dočim se nič ne briga za izobrazbo slovanskih otrok? Sicer je r»a to naravnost izzivanje slovan-kih davkoplačevalcev. Ti naj bi pln"ev«i1i za »zobrazbo oficirskih nemških pobt-fVv! Kai bolj pametnega si naš vojni minister pač ni mogel Izmisliti. Vojaška bremena so že sedaj I olika, do nas hočejo zadušiti, in k tem bremenom naj pride zdaj še novo bre-me, breme za vzgojo otrok nemških oficirjev!
-f- Oče Orafenauer je v koroškem deželnem zboru imel govor, v katerem se ie pritoževal zaradi krivic, ki se gode Slovencem. »Slovence« je temu govorčku p«, sveti I uvodni članek, ki ni brez zanimivosti. Iz onega članka je razvidno, da je Orafenauer polemiziral a nemško večino dež. zbora. Med drugim jo clasom »Slovenca« tudi rekel: »Razdelitev volilnih   okrajev za državni
ta deialni aaor je taaUvptiaia krt. vina Slovencem«. Ca ni »Slov t*nec« zvijačno cela stvari saeukai, potem ima oče Orafenauer jako slab spomin. Raaaalitve okrajev sa državni zbor namreč niso krivi Nentel, nego dr. Susteriič in slovenska klerikalna stranka, ki so pri reformi volilnega reda za državni zbor izdali in prodali slovenski narod na ljubo svojim umazanim strankarskim namenom. Ni ga boljšega dokaza z% nezavednost in politično apatijo šiiokih mas slovenskega naroda ter za ^rankar-sko zagrizenost slovenske duhovščine, kakor je dejstvo, da klerikalno izdajstvo pri volilni reformi za državni zbor ni rodilo nobenega odpora. Vsak drug narod bi bil tako stranko čez noč ugonobil, samo pri nas so to volilci klerikalne stranke mirno prenesli! Takrat, kb se je zgodilo to neodpustljivo izdajstvo, je bil tudi oče Grafenauer ves divji in je srdito nastopil proti dr, Sustcršiču in njegovim tovarišem. Članek v »Mlm« ni pozabljen. A dandnnes sedi oče Oafenauer sam med Susterši eevimi kimovci in je tako po|#olno-ma pozabil, kdo je koroške Slovence potisnil pod nemški nož, da se v koroškem deželnem zboru ae more povedati resnice
+ Dejanja In besede. V Usti uri, ko se |s včeraj v trgovski in obrtniški zbornici pokazalo pobratimstvo med klerikalci in med Nemci je prinese] »Slovenec« članek z napisom Za slovenske pravice«, v katerem imenuj« nemške poslance v koroškem deželnem zboru »nemške cucke«. Oue/»k ie hrvatska bes da in s^ cucek slovenski imenuje pes. »Slovenec« je tore? imenoval omenjen? koroške poslance nemške pse, n prefrigano je rabil hrvatsko Ih*s*h!o, da bi je Nemci ne rpzumeli. Ta slučaj omenjamo za^esrndelj. k*-r je V.anLk-teristieen za Merikalno taktik -. S takim psovanjem nnmreč prikrivajo nred slovensko javnostjo svojii dejanja, ki so taka, da bi se jih morala stranka sramovati.
-f- Slovenski porazi na Koroškem. Na Koroškem nazaduj1 slovenska stvar, odkar delujejo kokoški voditelji po receptu kranjske klerikalne stranke na vsi črti. Kmalu ne bo na Koroškem nobene občine več, ki bi bila v slovenskih rokah. Pr- ob einskih volitvah pretekli teden Slovenci prooedli v vseh treh razredih v teh-le občinah: Oreblnj, Ruda, Vobre, Pokr$ka vas in Hašiše. To so uspehi klerikalne politike na Koroškem. Gospo<I;*e Brejc*'1n trvarisi le tako naorej, ra bomo kmalu pokopali zadnjega Slovenca na Koroškem!
-f- Slomškarsko tercijalstvo na ljubljanskih dekliških šolah. V naši Ljubljani se plazi med štirimi zidovi neko tercijalstvo, za katero se napredni ljudje vse premala zanimajo. Ta leni naš flegma pa mori izginiti iz naših vrst. Klerikalci likajo ljudi vse druge pasme! Na dveh mestnih • lekiiških šolah je par tercijalskih učiteljic, ki s kateheti pod enim klobukom igrajo. Pričela se je zadnji "•as neka tirolsko - klerikalno - ter-ujalska dresura naše — Ijudsko&ol--ke mladine! In pričela ao je na celi '"rti — od spodaj — gor, tukaj bolj tam manj rafinirano. Pričel je nnj-orej pred petimi leti karehet dr. Pečjak z izdajo tistih famoznih mo-titvenikov (masnih bukvic) za Šol-ko mladino, ki jih je začel nrodajnti no 30 krajcarjev do 80 kraje, in da bi več »gšefta<v naredil, je vplival na katehete, da mu jih pomagajo spraviti v denar. Ifnogo staršev je ~,o Peč Jakovo skrpucalo kupilo za otroka le zato, ker s? je eden ali drtifri bal, da ne bi kaiehet se nad otiokom maščeval s slabim redom v krščanskem nauku. — Za tem *o pričeli šolsko mladino izrabljati Za sv. detin-stvo. Vsak nti-ol naj bi namreč prinesel vsak mesef par krajearjev katehetu y*za odkup zamorčkov«- itd. ^ftkof Jep-lič kftže na senklavSkih vrntih s kakšni?) švinde?n«»m se da ori zabitih ijuoeh denar t2prešati!> Nato je sledil« ustanovitev zh>glas-nih telovadnih odsekov in »Orla«. V zadnji številki »Krščnnskeira Deto-Ijuba« lanskega leta agitira — če se ne motimo, zopd nunski katebet P. .Tanc. da se na| otroci ljudske šol^ (!) vpisuieje \ Hovadne odseke. Pa pojmo dalje: Na tukajšnjih dveh dekliških ljudskih šolah za biču jejo deklicam, naj vstajajo (zdaj po zimi!> zjutraj ob petih In gredo v cerkev k maši, da bodo bžje se učile. Taka Slomškariea ne Ime videti n. pr. da bi bilo dekletce (e v najmanjši meri »sfrizirano«, nero ls^e mora imeti kar »polikane«; ^red Solo i>i po so!i na naj dekleta Me v cerkev nekoliko klečat in mo(t, potem ho ji vSeč! Otrok sr terorizOa zhoji, — pa uboga! Te tirolsko j tercijateka dresure mora biti pri nfs konec, tako tiste
aj — gori«, kak->r od »zgoraj — do-v te^enalaki reari-beslat na — dru-preden oče«
ki rogovili od m tiste, ki se re li«.   fikof in n men t pa naj go gmajno! —
+ sTlartkalaa srUrioaat »(Ko. venec« piie v torkovem uvodnem članku »Praktično navodilo« med drugim na koncu tudi to-le: ». . . Pri vsaki priliki, ko se v društvu kaj priredi, potem pri pobiranju članarine, večjem nakupu knjig ali drugih društvenih potrebščin, se naj pobira za »Obrambo«, navadi naj se na to zlasti fante in dekleta, in ljudsko* šolske otroke . . • •« Ce mislijo klerikalci da bodo starši pustili svoje otroke nabirati denar za klerikalne luniparije, potem bomo naprednjak! svojo ljudskošolsko mladino uporabili raje za pn koristno obrambo »Družbe sv. Cirila in Metrxia« in jo vpregi i za nabiranje prispevkov tej v korist!
+ Klerikalci, pokažite račune! Klerikalci s tega jo prste po vsem, kar diši po denarju. Kjer je denar v kaki blagajni, hodi hudič okoli, kakor rjoveč lev in gleda kje bi kaj požrl! Začeli so ljubljanski klerikalci najprej prodajati »Uži^-alice v prid obmejnim Slovencem«-', a računa ne vidiš nikoli od njih! Nabirajo »Obrambni sklad«, pa jih vprašaj kje ga imajo m za kaj so denar porabili. Za Št. Iljske Slovence &o na hirali, pa so jim nemški nacijonakl vse trdnjave vzeli. 1000 K — so klerikalni kričaci   in oderuhi nabirali
— pol leta, pa so u pil i da bodo St. J i j rešili. Kje pa je prav za prav* denar? Po deželi pobirajo od kmetskih fantov in deklet v tistih kanianekih družbah fpod firmo Marijinih družb seveda) desetice in krone, jih de v! jejo na kupec, ljudem pa ne pokažejo nikoli nobenega računa, kakor ga navadno tudi fajmostri cerkvenin* ključarjem ne! Člani teh društev nimajo ničesar od društev, le stroške in žrtvovanje. Uprava naše obrambne družbe sv. Ciriia in Metoda pa položi javnosti račun z^v vsak krajcar, pa jo hočejo takile ljudje napadati?
-h Posledice Gregorčič - Pajer-jeve zveze — izdajstvo klerikalnih slovenskih poslancev! Iz Trsta se nam piše: Dol^o časa so Gregorčič in njegovi pristaši trdovratno negirali zvezo z našim najhujšim narodnim nasprotnikom dr. Pajerjem, s tem starim goriškim italijanskim lisjakom. No, končno niso več mogli te intimne zveze prikrivati, ker se je jasno prikazala pred javnostjo v vsej svoji nanroti in glasno povedala, da stoji »ljubljenec naroda«, za katerega so šli v boj vsi farovži, kuharice in mežnarji — dr. Gregorčič in njegova družba v objemu in pod popolnim vplivom naših najzagrize-nejših nasprotnikov. — Ta za vso Gregorčičevo stranko sramotna, a za goriške Slovence v gospodarskem in narodnem pos-ledu skrajno škodljiva Gregorčič - Pajerjeva zveza, je dovodi a goriško deželo do gospodarskega poloma. Vsled nesposobnosti vodstva in lahkomišljenega zapravljanja deželnega denarja., so danes ne le pralne blagajne, marveč je finančno stanje uprav obupno. — Ali Pajer - Gregorčič in drugovi si hočejo pomagati s tem, da lahkomišljeno deiajo nove dolgove, ne da bi pomislili, kako se bodo te ogromne vsote !>ovračalo. — In kako se vrši delovanje goriškega deželnega zbora? Na dnevnem redu je dostikrat toliko točk, da bi zadostovali komaj štirje dnovi, da bi se reševalo pravilno in se o posameznih točkah razpravljalo.
— Ali tu v tej zbornici se ne razpravlja nič, temveč prav po kimov-sko glasuje za vse, kar je predloženo.
— Da se tičejo predlogi glede podpor itd. skoro izključno le italijanskega dela dežele, tega še omenjati ni potreba. — Slovenskemu ljudstvu pa deželni zbor in odbor dovoljuje, da se lahko — obriše pod nosom in plačuje ogromne naložene mu do-klade. Ne bomo dosti zgrešili, ak > rečemo, da med raznimi parlamenti na svetu ni večje karikature, kakor je goriški deželni zbor po njega sedanji sestavi in sedanjem delovanju.
— V tej karikaturni zbornici so slovenski klerikalni poslanci ustrelili žc mnogo kozlov na škodo goriških Slovencev, ali čin, ki so ga zagrešili v seji minule srede ti poslanci, je naravnost izdajstvo nad narodom na* šim, posebno se nad tržaškimi Slovenci. Ti zastopniki »slovenskega ljudstva« so namreč kakor en mož glasovali z italijanskimi poslanci za ustanovitev popolne italijanske univerze v Trstu in to brez kakih kompenzacij za tržaške Slovence na sol* skem polju! — Ta čin goriških klerikalnih slovenskih poslancev je pravi zavra t en atentat na pozicijo tržaškega slovenstva, je pravo izdajstvo nad svojim narodom! Znano je, da so se ravno tržaški Slovenci, ki so v prvi vrsti v to poklicani, vedno protivili ustanovitvi italijanske univerze v Trstu, dobro vedoč, kako bi se s tem okrepil italijanski, nam sovražen šovinizem na tržaškem ozemlju in v vsem Primorju. V to bi bili privolili edino le v slučaju, da se jih odakoduje s gotovim številom prepo-trebnih ljudskih šol v Trstu in se obenem ustanovi slovenska univerza v Ijuhljani, o čemer pa tržaški Itali-
jani nočejo ničesar slišati Proti ustanovitvi italijanske univerza ti Trstu se je izrekla tudi slovenska delegacija na Dunaju, v kateri sedi tudi Pajerjev zaveznik dr. Gregorčič in njegov trabant Fon. — Ali vzlie temu sta ta poslednja z vsemi svojimi kimovci glasovala za ustanovitev. — Ta izdajski čin je vzbudil sicer po vsem Primorskem, a posebno še v Trstu veliko ogorčenje in gnus proti takim »zastopnikom« slovenskega ljudstva. — Ljudje, ki se količkaj narodno čutijo in pošteno mislijo, sa zgražajo nad toliko politično propa-lostjolostjo. Javno mnenje je, da je ta brezčutnost za svoj narod, tako izdajstvo nad svojimi brati, mogoče le pod prokletstvom Gregorčič . Pa-jerjeve zveae! — Ta nemoralna in sramotna zveza je goriške slovenska klerikalne poslance tako vsužnjila, da danes v svojo sramoto in neizmerno škodo svojega naroda store vse, karkoli hočejo naši nasprotniki — Italijani. — Skrajni čas je, da se Gregorčiču in trabantom napove boj na vsej črti. — Nujno bi bilo želeti, da bi rodoljubi širom Goriške, ki še ljubijo svoj narod, Šli tja ven med ljudstvo prirejat shode po vsej da* želi in povedali, kako klerikalni po* sJanci izdajajo svoje rodne brate in v kak obupen položaj so v zvezi s Pajerjem dovedli deželne finance. — Po vsej pravici vzklika tržaška »Edinost*: »porušenje takih politikov ja po* tal o v neizogibno in splošno na* rodno potrebo!«
-f- Črnomaljski odvetnik dr. Sturm. Piše se nam iz Črnomlja: Pri nas se je nastanil kot odvetnik pen-zijonirani policijski komisar d>. K. Sturm. Ko je mož prišel v Črnomelj, je povsod povdarjal, da jt nad strankami ter je pristojni celo k »Sokolu« in »Narodni čitalnici«. Kakor hitro pa je izprevidel, da ee pri-nas v kalnem ne da ribariti, prišel je na dan s pravo barvo, izstopil je iz Čitalnice in od Sokola, ter pričel preganjati vse, kar se ni hotelo ukloniti njegoveniu terorizmu. Po javnih gostilnah je začel zabavljati čez uradnike, zlasti pa se je »pravil nad sodnike, kakor da bi bili ti krivi njegovih porazov. Ker mu je izpodlete* lo, da bi »Mestna hrani !n;ca« j »ostala njegova molzna krava, začel jc preganjati tudi    njenega tajnika g.
A. B., pri tem pa jo je skupil, da mu še danas brenri po ušesih. Vložil je namreč v svojem   imenu proti g. A.
B. zasebno obtožbo radi žaljenja ca sti, k nr mu je le ta pri neki razpravi, kjer je igral jako klavrno vlogo tudi črnomeljski župan, očitsl, da ,7c prelomil častno Ifosedo. In kaj je rpklo slavno sodišče na to zasebno oMožbo dr. Sturmaf I Obtoženi A. B. je bil v obeh instancah oprošeen, »Ir. Sturm bo pa plačal stroške. Vprašamo javnost: Ali ima dr. Sturm po taki razsodbi še častno besedo f Odeovor si vsakdo lahko sam napravi. To je bila za dr. Sturma prva b?an:eža, kateri je takoj sledila druga. Dne 6. t m. napadel je mož v Lak na rje ver* t hotelu svojega koncipijenta. Ker leta pod svojo rastjo ni mosrel hiti sl**-po orodje v njegovih rokah ter ga je vspričo gostov nesramno op*oval. Odgovor mu je dalo sodišče, ki ga i« na tozadevno obtožbo obsodilo na 10 dni zapora, spremenjenega v 200 K denarne globe. Vprašamo odvetniška zbornico, ali se to v jem a 7 ča.-tjo odvetnika! Navedli smo tu dva slučaja, da izve javnost, kakšen mo« je dr. Sturm, ki je mislil kopati ja mo dr,ug;m, pa je sam globoka vanjo padel, da se bo težko izkobacaL Konečno pripomnimoo, da je dr. Sturm, ki je za časa občinskih volitev v Cmomljn na javnem shodu vo-lilce farbal, da bndo naurednjaki z njihovimi žulji zidali Sokolske domove, v Metl'ki še vedno elan Sokola. Opozarjamo Metliškega Sokola na tega dičnega Člana ter ga poživljamo, da ston svojo dolžnost. Človek, ki je pri nas prononsiran klerikalec in nastopa proti Srko'om, ne more biti v **ctl:ki, če tudi samo podporni Član Sokola.
H- Razmere v občini Zagorje ob Savi postajajo od občinskih volitev za Slovence od dne do dne neznosnej-še. Vsled vednega hujskanja po shodih in »diskusijah« je pritiral in izobrazil Slovenožerec Čobal svoje so» druge, posebno pa svoje slepe privržence steklarje že tako d?leč, da smo Slovenci, posebno pa Sokoli, izpostavljeni pred rudniško kazino n> parskim napadom in žalitvam. Da, celo dame niso več varne pred psovkami steklarjev, ki preže liki lačni psi na okrajni cesti (ki je, mimogre omenjeno, po nekaterih krajih v takem stanju, da šolski otroci blato i a vodo v čevlje zajemajo) in jih obsipajo s cvetkami, katerih radi dostojnosti ne moramo navesti. Rekord vsemu pa je napravil steklar Ran« singer, ki se šteje med boljše ljudi. Psoval je ta človek po Toplici mirne Slovence z najostudnejšimi psovkami, kakor »krainiache Hunde«, »Sokolski psi«; drugih psovk zopet hi gori omenjenega vzroka ne moremo
\mmm • ji liji
Po—trni peg mm pa Jo dobil pred prodajalno eudniarkovsa ebeičiča. Rotil in neoval je tako, da je vse skupaj letelo. Vi g. sretoh 1 i n-ski Michelčič, ki ste nekoč, ko ste h* vili podpise sa nemško solo, utrjevali dotičnim uslepljencem »si j sem rudi jaz Slovenec, želim pa, da bi ee otroci učili z nemškim učnim jo-zikom«, ukaj ga niste kot občinski svetovalec že zaradi javnega reda, vsaj posvarili, da naj se na javni cesti človek dostojno obnaša? Mogoče je pa, da se vam in vaši obitelji d«>-pade, ako sin slovenske matere v lastno skledo pljuje. Gliha skup Straha. R. je bil pred par meseci p-i okrajni sodniji v Litiji radi enakih psovk občutno kaznovan. Ker se .>e bal kazni, je tam zatrjeval, da to Slovenec in da je bil vsled pijanosti popolnoma nezavesten. Vederem \ kako se bode zagovarjal sedaj. Da ni bil nezavestno pijan, kaže že dejstvo, da ni neoval ured hišami ren-v. ga tov. Seveda bo Cobal zopet hit-d zatijevati, da R. ni bil organizirat. Priznal pa je pri zadnji to: Si sari, da je od stranke nnhnjskan in zap«*-Ijan. Vedno hujskanje kazinotov in njih pristašev, kakor so neki mlinar, neki šnopsapoteka r, posebno pa navidezne internacijonalni Cobal, rodi take sadove, da pošten Slovenec iti več varen na javni cesti. Samota bogatinom renegatom, ki iz dobek.i-lačnosti izdajajo slovensko kri.Ve.'na sramota pa takim propalieam, ki poljubljajo roko sovragov, ki jih je m»-koČ tepla.
-f* Glas iz Novega Lurda: Dre 11. svečana smo bili v »Novem l.ir-du«, kjer se nas je zbrala precejšnja množica. Vršila se je neka slovesnost in ob nem je naš gosp. kaplan Po;-dek Kolbrzen, ustanovitelj »Novega Lurde, jemal slovo. Pred n, po li tanijsh je v t; v oje m govoru ganljivo pripovedoval o naši čndodelaiei Novega Lurrla. Vzbndil je v nas splošno zanimanje in zaupanje v to čudežno podjetje. Vsi smo tra t vnemo poslušali, ko nam je tako lepo zovorll mi nas res prav z navdušeni -m operni-rjal k ljubezni do rudodtlniee r>Novega Lurda«. Za spomin temu r,Lurdu<* zapustil je svoj dragoceni, dolgo shrajneni šopek n°k<!an?e njegove rove maše in svoi~> krasno sli ko in še tndi neko tablico sv Aloj zija. Ko pa je nnrorl ras 'oČTTve iu ni vedel, kako bi se ločil od jokajoče se množice, jih je potolažil s tem. d-, je kupil od tamošnjega krošrjeri*. ves stant sladkarije ter vse razdelil med ljudstvo. Zaliho«*, da nas je ta ustanovitelj tepra božjega p >ta sedaj že znnustil —, iz srca mn pa želimo, da ustanovi sedai tudi v Mni peči kamor je prestavljen, v kakem gozdu
slično shajališče--! ker je to za
vročekrvno mladino zelo v?žne*ra p mena in mnosrn porr.aga, da se klerikalni red hitreje množi.
4- Značilno! Zadmsra po^trešče-kov v Mariboru je leta 1906. dobila od maribDr^kPza magistrata koncesijo za plakatiranje. V konce i j i je izrečen pogoj, da sme zadruga nibi-jati samo nemške lepake- Pred kratkim je mariborska eitalrica naročila pri zadrugi, da nabije n^kaj slovenskih lepakov, a zadruga je to odklonila, sklicnioč se na svojo konce*iio, in mariborski magistrat je to potrdil. Zdaj leži pritožba pri ramestništvu. Naravno je. da bo moralo namestni-itvo pritožbi ugoditi, k*r nima mariborski magistrat pravice, pode'jeva-ri takih konee*ij kakršno je po 'elil zadrugi po«=treš"ekov, ker je kratko-malo kršil po*tnvo in prekoračil svoj dei^krocr. Postava ras eva ram-reč čisto določno, pod ka'erimi pogoji se smejo dovoljevati take koncesije, a nikjer ni dana magistratu pravica, določati še druge pogoje. Ta izeled kaže, kako predrzno zlorabljajo Nemci moč, kadar je v njihovih rokah.
-r- »Ciril met o'4 arija- na Koroškem. Koroški klerikalni Slovenci, ki se sicer prištevajo za dei kranjske, orranizacije S. L. S., se vendar sramujejo podlosti, ki jo j-» zakrivil »Slovenec« proti družbi sv. Cirila in Mrtoda. Zmernejši med niimi to osf idno gonjo javno obsoja jo, tisti pa. ki j;m je ultramon1an?zem nad narodnostjo, pa sramežljivo molče, češ. kranjski oreniri nima.io prostora m d koroškimi S^v^n^i. Med zad-njmi so tudi možje, ki odločujejo pri »M i m«, ki je dojemaj o celi stvari previdno molčal. Mrl k pa n*»m ne zadostni*. »Vir« naj pove odkrito, ali tudi koroški Slovenci smatram delo-venie družbe sv. Cirila tn Metoda zn etmp med slovenskim ljudstvom Sicer bomo primorani novedati, kako odkčno je nastopal »^?ir« proti prvo mu naskoku na družbo leta 1891.
4- Blamaža   za koroški dežMnl
odbor. Nekaj n^čnven^ga se je zt*o-dilo v Celovcu. D Ž l"i odbor je sprejel za sekundarnega zdravnika « deželno bolni*nu*o v Celovcu pustolovca, ki niti poima ni imel o moJcini.
»' V rw>nareiena spričevala. Očet^f, pri deželnem odboru se n;so dosti brigali za njegova spričevala, zado
štovalo jim je, da Ja Ml nemški aaeijostalea. Ia ta ja posloval v deželni bolnišnici vt* tednov. Kaka nesreče hi bil lahko aa-krivil s svojim zdravljenjem 1 Rasut deželnega odbora pa je to tudi velikanska blamaža za starejša zdravnike v bolnišnici, ki so izvrševali oceni poklic cele tedne s takim kolegom. Nemški eaaopiai bi radi to nezaslišano blamažo zamolčali. Skandal ja razkril list »Arbeitervrille«, ki done-daj ni dobil preklica,
-f Kako Neme! svoje otroke vzgajajo. »Siidmarka« je dobila iz inomoeta 5 K in pismo, ki se glasi tako - le: »Ljubi gospod načelnik Siidmarke! Papa je povedal, da so Nemci pri spodnjih štajerskih vratih premagali Slovence. Za boj je treba orožja, za nakup orožja je treba denarja, tako mislimo jaz, moj brat in moja sestra, in Fric in Haj-ne. Mama nam daje vsakemu na mečev eno krono za pomaranče. Kot nemški dečki pa jih ne iemo, ker pribavio iz laške dežele. Raie pošljemo svoj denar gospodu načelniku, da kupi zanj orožja. Kadar zrasemo, pojdemo tudi mi v boj. Fric, Hpjne, Kune, Verni, Dozi.« — Tako vsajajo Nemci že v srca svojih otrok narodno zavednost. In ko bi slovenski starši posnemali ta izgled, bi Slovenci lepše napredovali. Ponatisnili smo ta iz-arled v vzpodbudo in v mislih nam je bila pri tem posebno »Ciril-Metodova družba«.
-f- Pozor slovenski pravniki. Kakor čujemo, sta pri deželni vladi kranjski prazni dve mesti konceptnih prakfikantov, na kar posebno opozarjamo slovenske pravnike, ki so do vršili svoje študije. Ako se oe bo noben slovenski kompetent otyl isil bodo nam zopet importirali par degeneri ranih nemških zagrizencev.
— Promoči;«, Na čošitem vseučilišču v Prrgi je bil včeraj promoviran pisatelj cand. fil. gospod Ivan Lah za doktorja filozofije. Čestitamo!
4- Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Lining°r je nreetuvljen iz Črnomlja L okrajnemu prlavarstvu v Novem me*tu. Koneipi«i dr. Rudolf Strictius pride, iz Radovljice k d*-želni vladi v Ljubljani. Nadalje sta orestavljera deželnovlndna koncept-oa praktikant« dr. Fran O.irrin iz No vega mesta v Cmomcli in Oton Kettt iz Ljubi iane v Radovi jeo.
— Iz firarčne služb**. Prr.v. finančni komi^o.r Ivan Ditz je imeno ven za definitivnega finančnega ko-miaarja v IX. činovn^m raarodit. Z?i ^ančni koneirist Hubert Rye*ehavy je imenovan za prov. finančnega ko-misarja.
= Iz šolske službe. T'čiteljica Ivana S;rrčič v Igavasi je izstopila i«, šolske slnibe.
— Slovaško deželno gledališče. Iz pisarne -.Danes, v soboto zvečer je berefica gospoda prvega tenorja Al fon ra Fiale ter se poje prvič v sezoni Verdijeva opera v 4. de'anjih: »Tmbadnr^ z g^>spo Nordrartovo in «r M. Duškovičem, prvim baritonom kraljeve opere v Zajrrebu. Opozarjamo vnovič, da abonirani sedeži ne veljajo, ker se vrši predstava izven abonenta; pač pa veljojo lože za r^ar-abonente. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. se poje izven abonenta Faliova opereta »Ločena zrna« (za lože par), — zvečer pa gos.tnje gosp. Marko   Vuškovič   drugič    v operi
Trubadur« (za nepar aboT nte). — Zvečer velja torej abonerpen* za vse abonente nepar- reda. — V torek *e iarra prvi^- Kadelhii'-gova in Pre»-brejeva najnovejša burka: »f'rni madež« (Ein dnnkler Punkt), ki je pravkar noviteta c. kr. dvornega gle-f^;ilišča na Dunaju. »Crni madež« je 21. dramska noviteta v tekoči sezoni (doslej se je uprizorilo 29 raznih dramskih del). Glavne vloere v »Črnem madežu * igrajo gg. Danilo, Verovšck, Bohuslav in g. NuČič. Takoj za »Črnem madežem« se uprizori narodna igra »Gospodje sinovi« Wal-tberja in Leona, mto A. Medvedov -Kaeijanar« in končno Shakespear-jev »Ju M j Cezar«. Opera študira 7flaj Goldmarkovo »Sabsko kraljico«, opereta pa pripravlja poleg Suppe-jeve »Donne Juanitte« hrvatsko opereto »Rarona Trenka« Srečka Albi-nija.
—Za   obrambni sklad Clril-Me-
todove drnžbe nam je poslal g. Edvard Pogačnik iz Cirknice 200 K.
— Strela iz neba naj Šine na I ari a-
jalce domovine! S tem geslom v protest na nesramni napad v »Slovencu« z dne 7. februarja L 1. poslal je družbi sv. Cirila in Metoda 10 K g. Val. Repinc na Premn. Soglašamo, častiti rodoljub, hvala! - G, D. Bezenšek je izročil naši družbi svoj album poštnih znamk za »Cirilmetodarijo«, 2ivio!
— Odmev zoper Izdajalsko »Slo. venčevo« rovanje. V Pazinu je nali, ala ga. Ruža Santlova pod vtiskom znanega članka »Cirilmetodarijo« 80 kron. Darovali so: Dr. Hinko Trinajst ič, odvetnik, 10 K, Ivan Koa, c. kr. šolski svetnik, 10 K, Dragutin 2anič, trgovec, 10 K,  fiime Kurelič,
5 K, N. K. 11, Banak. aV vmik, 5 K, Iv. Bargie\ a. kr. , S K, Niko tk\akr. profe-S K, dr. Anton Majžar, e. kr. profesor, g K, dr. Baltič, okrajni komisar, 2 K, dr. Baaiftevie, odvetniški kandidat, 2 K, dr. Bogo, odvetniški kandidat, 2 K, Srkiaie, lekarnar, 2 K, A. Milačič, profesor, 2 K, 8. dantel, profesor, 2 K, Belulovič, profesor, 1 K, Cotič 1 K, dr. Zevič, profesor, 1 K, Matanić, nadur i tel j, 1 K, N. N. 1 K, N. N. 1 K, N. N. 1 K, Neimenovani 1 K, Neimenovani 1 K, A. Novak, knjigotržec, 1 K, O paš i ć, učitelj. 1 K, Marko Zovič, trgovec, 1 K, Ivan Vanik, 50 vin., Ante Uj-čič 40 h, Vajderhes (t) 40 vin., Iv. Plavina, šolski sluga, 20 vin. Hvala Vam, ki čutite z marljivo delujočo, pa tako kruto preganjano našo družbo! — Kot odgovor Jan i carjem pri »Slovencu« poslal je g. Ferd. Roš iz Hrastnika naši družbi 10 K. — G. dr. Josip Vošnjak je nakazal družbi dar 10 K t dostavkom: »Kakor smo pred 25 leti začeli z najblažjim namenom z ustanovitvijo učnih družbenih zavodov in tako rešili na tisoč otrok potu jče van ja, naj raste z istim blagim namenom, ker sila je velika, to najhuje čutimo na Štajerskem«. Hvala iskrena!
— »Politično, gospodarsko in Izobraževalno društvo u vodniatski okaj« ima dane« v soboto ,dne 19 t. m. ob 8. zvečer v gostilni gospe Anf Dahni kove v Zalokarjevi ulici št. 3 svoj redni občni zbor, na katerega vabi svoje člane.
— »Matica Slovenska« razpisuje s tem službo društvenega tajnika. Prošnjam je priložiti curricnlum vi-tae ter se je prosilcem izkazati s splošno naobrazbo in pisarniško iz-vežbanostjo. Služba se odda izprva provizorno ter je združena z letno plačo 1800 K. Prošnje naj ee vložijo nri »Slovenski Matici« v Ljubljani do 10. marca tt 1., a službo je nastopiti po imenovanju čim najpreje. — Za  >Matico Slovensko« dr. I 1 e š i č.
— Usposubljenostne preizkušnja z« obče ljudske fn za meščanske šole se prično pri izpraševalni komisiji r Ljubljani v petek, dne 15. aprila t. L »b 8. na učiteljišču. Pavi I no oprem
I je ne prošnje za pripust k nsposob-ijenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 9. aprila v rokah izpraševalne komisije.
— Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« uljudno vabi vse svoje društvene člane, izvršujoče, kakor tudi podporne, d« se v čim največjem številu udeleže VI. rednega občnega zbora, ki bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. — Odbor.
— Druga predstava »Divjega lovca«, ki jo priredi na željo slavnega občinstva »Vajenska skupina« »Narodne delavkse organizacije«, obeta biti zelo zanimiva. — Ker hoče tudi naša mladina pripomoči preza-služeni šolski družbi ter tako »Cir?l-na et odar jem« diiti po svojih močeh odeovor, da s svojim protinarodnim hujskanjem dosežejo baš nasprotno, pričakujemo, da se občinstvo v tako obilnem številu udeleže kot pri vseh dosedanjih prireditvah naše omiljene »Vajenske skupine«. Del čisteara do-Hčka gre Ciril-Metodovi družbi. — Vstop prost. Z ozirom na blagi namen se prostovoljaim darilom ne stavijo meje. — V ponedeljek v »Mestni dom«!
— Društvo odvetniških In notar, skih uradnikov za Kranjsko opozarja vse svoje p. n. člane na današnji občni zbor, ki se vrti ob 8. zvečer v hotelu »Štrukelj« v Kolodvorski ulici.
— Roditeljski sestanek. Na c. kr.
II. drž. gimn. Sv* bo vršil v tof*k, dne 22. februarja ob 6. zvečer v telovadnici 3. roditeljski sestanek s predavanjem gospoda Janeza Kalana o alkohol izmn in njegovi fkodljirosti s posebnim ozirom na siednješolsko mladino. K temn sestanku ravnateljstvo vljudno vabi starše, njh namestnike in prijatelje naše srednješolske mladine.
— Kreditne rami ere obrtnikov. V petek, dne 18. febmarja 1910 se je vršila v mestni fosvetovalnici v Ljubljani na povabilo trgovske in obrtniške zbornice vtlezanimiva konferenca, na kateri s# je razpravlialo kreditno vprašanje obrtnikov. Konferenco je vodil zbornični predsednik g. Lenarčič, ki je »ozdravil zastopnike e. kr. delavskega ministrstva, g. drja. Veringa in voditelja nrada za pospeševanje obrtnera kredita gosp. Rehlinga in vse druge navzoče, med katerimi je bil zastopnik deželne vlade g. vladni svetnik Kremenšek, žnpan stolnega mest in državni poslanec g. Ivan Hribar, deželni odbornik g. Jarc, državni poslanec g. dr. Žitnik, zbornični svetniki gg. Knez, Mejač, Schrev, Supahčič, Kregar itd. Dr. Majaron, zbornična tajnika gg. dr. Murnik in dr. Vindiecber, ravnatelj »Zveza slovenskih zadrug« g. Rozman, blagajnik Acntne hranilnice g. Pretnar, ravnatelj obrtne šola g.
f Sobic, ravnatelja gg. Traven fn Škrbine©, zastopniki obrtnih organizacij gg. Franebetti, Erjavec, Breskvar itd. in veliko število gg. obrtnikov Poročal je zastopnik ministrstva, g. dr. Vering; o njegovem poročilu se je vnela živahna debata. Ker je obrtniško kreditno vprašanje največjega pomena za ves obrtni stan in je res že skrajni čas, da se obrtniške kreditne razmere zboljšajo in uredijo, priobčimo prihodnjič podrobneje poročilo o konferenci, katera je važen korak, storjen v ta namen.
»Ljubljanskega športnega k Inka« tretji redni občni zbor se je vršil sinoči ob znatni udeležbi članov. Predsednik nadinženir Prelovšek je povdarjal, da se ni izpolnilo prerokovanje, da bo klub po enoletnem življenju žalostno zamrl, kajti klub se razvija, premagane so prvotne teža ve in po dveletnem obstanku se lahko trdi, da ima klub zagotovljeno bodočnost. Iz poročila dr. Z u p a n c a posnemamo, da šteje klub 121 članov. Gojil je tudi v preteklem leta vse športe, zlasti sankanje, tenis in veslanje. Mnogo je klub nt I pesnega! k uspešni otvoritvi sankališča v Bohinju dne 5. januarja 1909, kar prizna va tudi »Dež dna zveza za pospeševanje tujskega prometa, ki je izrekla klnbn svojo zahvalo. Poleg zimskega športa se je v veliki meri gojilo veslanje. Klub ;ma sedaj v svoji čolnarni 6 dirkalnih in 23 izletnili čolnov. Svet se je primemo adaptiral, napravil se jo nov splav. Tehnično delo pri čolnarni je vodil dr. Lavš. K.nb je priredil v minolem letu dva večja izleta in sieer v Lipe in na Vrhn ko ob orili ki sokoiekega zieta. Ten:s bo treba radi nestalnih igralcev nekoliko preurediti. Dne fl. marca t. 1. je priredil klub v »Narodnem domu* T. športni ples, ki je uspel v vsakem ozi ru najsiiajneje. Meseca maja se je ustanovila na Vrhniki klu'/ova po družniea. Klub je v prijateljski b stikih z »Ves.lan-kim klubom Slavija v Pragi«, s »Češko Tennis asociacij') v Pragi« in a »Hrvatskim akademskim športnim klubom v Zagrebu — Iz poročila blagajnika g. Malen-š k a je razvidno, da je bilo denarnega prometa v minulem letu 10 G77 K 19 v in sicer 5136 K prejemkov in 5541 K 13 v izdatkov. Največ so btab naprave v čolnarni in sicer blizu 6000 K. — Obe poročili sta bili z odo bravanjem sprejeti. Na predlog revizorja g. Mejača se podeli blagajnik'*' absolntorij. — Med slučajnostmi i * bilo sprejetih več stavljenih predlogov. Pedsednik priporoča odborov predlog, da kupi društvo čoln »Ar-jaronaut«. Končno se še sklene na pismeni predlo:? dr. Lavša, da se letos priredi na Ljubljanici mala domača dirka.
— Osebna vest. Danes zjutraj ob 1 '„4. se je peljal iz Dunaja skozi Ljubljano na otok Brioni nadvojvoda Fran Ferdinand.
— Zanimiva porotna obravnava bo v soboto 5. marca na tožbo klerikalnega žuonna Hostnika v Šmart-nem pri Litiji proti Ivanu Razbor-šku. Češ da je le-ta spisal za »Slovenski Narod« notico, v kateri se opisuje afera z zastavo pevskega društva »Zvon«. O stvari smo prav dobro in formirani, zato že sedaj lahko rečemo, da bo Hostnik pri tej tožbi grdo pogorel.
— 29 tisoč kron ra kidanje srega je dosedaj izdal v letošnji seziji ljubljanski mestni mogistrat in še ni celo mesto brez snega. Ko bi hotel biti bog bolj dobrohoten, bi lahko ta denar obrnila mestna občina v boljš: namen. V interesu občinstva in ljud stva bi bilo, če bi drugo leto prevzela kidanje snega »Slovenc« in »Grazer Tagblatt«, ki sicer vedno iščeta blato po ljubljanskih cestah in ulicah.
— Rodoljuben obrtnik. Umetni in trgovski vrtnar gospod Anton BS-jec v Ljubljani Pod Trančo je daroval društvu slovenskih časnikarjev 25 K. — Odbor društva slovenskih časnikarjev izreka gospodu Bajcu za to darilo toplo zahvalo. Razveselilo se je društvo tega darila toliko bolj, ker prihaja iz obrtniških krogov in je dokaz, da zna gospod Bajec ceniti važnost časnikarstva za slovensko stvar. Ker je gospod Bajec odličen strokovnjak v vrtnarstvu in si je pridobil v najboljših krogih s svojim solidnim, cenenim in izredno ukusnim delom splošno priznanje, si štejemo v dolžnost, da ga slovenskemu občinstvu prav toplo priporočamo. Gospod Bajec je bil mnogo po svetu, izvežbal se je pri odličnih strokovnjakih in je v položaju postreči ob-činstvn v vsakem oziru kar naj
— Gospod Štefan Bergant, restavrater pri »Bavarskem dvoru«, ja daroval povodom otvoritve svoje restavracije 25 kron »Družbi sv. Cirila in Metoda«, da tako odgovori svojemu predniku, Kočevarju Pe-tschetu, ki je ob slovesu dal za »Siid-msrko« 25 kron. — Jutri, v nedeljo zvečer, "bo slovesna otvoritev »Bavarskega dvora«, pri kateri igra od-delek »Slov. Filharmonije«. Vsi pri-jatelji slovenskega podjetja sto uljudno vabljenil
—- Kollnska tovarna rarplsnj četrto emisijo svojih delnic. Čutil? jc potrebo zvišati svojo delniško glav nico pred vsem zato, ker se ponjet rapidno veča in agende dan na da?] naraščajo. Opozarjamo na subokrip cijo pred vsem slovenske trgovsk-kroge s pripombo, da naj prav h itn subskribirajo, ker je pričakovati, di bodo delnice prav kmalu vse oddar^ Omenjamo le še, da imajo delničar predpravico in dobe na dve staii d^l niči po eno novo. Subskribira » lahko v tovarniški pisarni v L jul ljani na Martinovi cesti ali pa v koj; kor pridejo naši kraji v postov t Ljubljanski kreditni banki in nje po družnicah, pri podružnicah Živru, stenske banke in Osrednje baniie ških hranilnic.
O zgradbi nove šole v Afosfah je svojočasno   mnogo   govoriio ukrepal je o tem že tudi ob-Iinski od bor. A sedaj je stvar zopet zaspal dasi je to vprašanje nad vce perer Nadejamo se, da bodo odločilni faktorji vendarle spravili stvar v prav tir ter poskrbeli za končno rešitev t ga za Moste tako perečega /prasanj^
— Narodra Čitalnica v Kami. ko. Dne 19. svečana ob 8. zvečer bo i dvorani   Narodne Čitalnica v Ka niku predavanje    »O našem mijvaz. nejšrm hranil u«. Predaval bo mest' tržni   nadzornik Adolf Ribnikar Ljubljane.
»Grazer Tagblattu« v odgovor, Z Jesenic se nam piše:Velika je nem. ška nadutost in zarobijenost. Misliji pač, da se mora vse ukloniti njihov predrznosti in nesramnosti. Ce pj kaj ne morejo doseči, se posluži je, drugih podlih sredstev: denunciraju da kličejo vse oblasti na pomoč. Ta ko so v eni svojih zadnjih neslav nih »Deutsche Stimmen aus Krair Triest und Kiistenland« klicali na pomoč državnega pravdnika, na konfiscira »Slovenski Narod« radi vsake notice, ki se suče okoli tega »Edelvolka« in to radi nedolžne no. tiče z Jesenic, v kateri se blagohotni) svetuje jeseniškemu postajenačelniku, naj odstrani izzivajočo tab!n nemškega planinskega društva. Da smo od sile tolerantni in da se držimo postavnih določb, priča gotovn to, da puščamo vse table nemškega planinskega društva popolnoma v miru n. pr. one, ki značijo pot na Go. lico itd. Nam ni treba sile. Radoveil-ni pa smo, kaj bi »Grazer Tagblaits pisal, če bi na pr. v Gradcu in po nemških krajih razobešalo slovensko planinsko društvo svoje table, služeče tujskemu prometu? In če bi bila slovenska tabla tako izzivajoče iz)v>-stavljena na graškem kolodvoru kctl je nemška na jeseniškem, vemo, dalj bi niti pol ure, — a, kje, je to nineo-l če — ne visela. Vemo, da ni nemštvu prav, da smo se začeli malo intenzivneje zanimati za razmere na jeseniškem kolodvoru. Povemo pa var-, pazili bomo na vsako malenkost, »ia pride na dan in v javnost. Ne bomo se pa borili ne s silo, ne proti posameznim osebi ca m, ampak proti celemu režimu, proti celi upravi, katere edini namen je, germanizirati vs* docela in ubiti sleherno slovensko besedo. Nam je vseeno, ali so ti:ko neznatne osebice, kakor Luekmnnn, Caucich, Kovatsch in vsi slični tn ali ne, zahtevamo le popolno objektivnost od strani vodstva, da nna njega uslužbenci ne žalijo s provociranjem in da se preneha z germani-ziranjem. Za vse to delamo odgovornega posta jenačel nika in z njim bomo obračunali, pa vse postavno, — Vemo, da je izšel oni poziv na držav-no pravdništvo od strani nemškega ali bolje rečeno nemčurskega železniškega uradništva^ ker ti so najzn-vrrizenejši nositelji vsega hajlanja.V tovarni je vseeno, res so uradniki nemčurji, a to le radi te^a, ker je uprava tovarne v nemških rokah Ce bi imeli Culukafri nje vodstvo t rokah, postali bi tudi ti uradniki najvnetejši nositelji culukafrskili nazorov. Torej imamo v prvi vrsti opraviti s kolodvorom in bomo i njim obračunali, pa vse v p^ejah postave. —Mi—
Mogoče Je ra to? Prosve+a v N*> vem mestu je občila na zid n***odr* trgovine g. Fr. Kenr*a mnl rabi »-al-n'k, v katereca lahko mi*nojrredoei **rže kek^ znamko al? k*i sličn^f^a z* Ciril in Metoda. En tak nabiralnik bil v oravem pomenu be«e^e izarinil na drugega «e je pa soravil neki zli-kovec, najbrž podučen ali pa navdušen po znanem napadu na cirilmetodarijo, in pobral vse znamke in jali raztresel. 2e vemo. odkod piše ta sapa, po kateri ulici pride. Enkrat s« je že zgodilo naskrivaj, če se bo še enkrat zgodilo, bomo to smatrali kratkom alo za čudež in dobro bo za ns* Sicer pa, ali je mogoče to tisti veseli odmev, ki ga je. kakor p;se »Slove nec« v ponedeljkovi številkovi, odzval »njihov krepki nastop zoper Cirilmetodarijo!/. 1
Iz zgledne občine. V Kandiji pri Novem mestu je za javni r*»d in mir slabo preskrbljeno. Popotnik, ki cM sam zvečer ali po noči skozi Kandiia ne dobi nikjer garancije, da na prid«
domov brez klobuka, z gorVo *au|nl-eo za ušesi ali pa s krvavo glava. Posebno ob nedeljah in praznikih so pretepi in napadi kaj v navadi« Vzrok vseh teb uevarnosti je, ker nima Kandija dovolj javnih organov, ki bi skrbeli za red in mir. Kako pa naj en sam policaj opravlja dnevno in težko nočno službo? Za ivan i jo bi zadostovala komaj dva stražnika, Li bi dki bela za rexi in bi »ueujavaia službo, kakor je drugod na vatla. Še nam je znan pretep, ki se je vršil ob belem dnevu in je kamenje padalo, kakor bi kamenjali sv. Štefana in je kri tekla kakor izpod kapa. Za policaja, ki jih je prišel mirit, so s* zme niii. kot za lansko sapo in ko je ho-tel emga aretirati, mu je ta zavpit* »V — me piš, veš ti!«, mu pokazal figo in šel brezbrižno nazaj k pietepu kakor k maši. Tako so že razvajeni, kako jih naj torej ustrahuje en sam človek 1 Pripovedovalo in obljubova-lo se je že. da pridejo orožniki ir Novega mesta večkrat patrolira! v Kandijo, a dosedaj jih še ni, daMrav-no bi bilo to jako priporočljive in izvanredno zdravo za predrzne pro-tepače in za popotnika, ki gre skozi Kandijo oh pozni uri. Kar so tiče te ga, bi se Kandija lahko zgledovala na mestni občini, kjer so pretepi redka prkazen zaradi odločnega nastopa stražnikov, pred katerimi se shladi tudi najbolj vroča kri pretepača. Sicer smo pa mnenja, da bo za red najbolje preskrbljeno, ako se Kandija združi z Novim mestom in se ne bo treba nikomur bati ne za uhlje, ne za klobuk in glavo. Take so naše misli in želje. Amen.
Živinorejski in mlekarski tečaj na Grmu. Podporo za ta tečaj, ki se vrši dne *J2. in 23. februarja, dobijo le tisti udeleženci, ki so jo potrebni .i* so se /n njo priglasili. Iz podpora se plača železnična vožnja do No-.^a i sta in hrana z.a dva dni, yu 2 K na dan.
Za »Sokolski dom« v Logatcu so darovali: gg. Si. Borštnik, Jot. Mur-nik in Iv. Premru, trgovski potniki. za brezplačno posojene sani brata •zija, 6 K 4 vin. Vsem darovalcem najsrčnejša zahvala, posebno pa br. Tollazziju. Na zdar.
Sokol v Idriji je imel uimo'o soboto svoj redni   občni   zbor ob lepi udeležbi članstva. Otvoril in vodil ga je mesto zadržanega staroste podetav rosta br. Fr. Tavzea. Iz poročila tajnika br. J. Šinkovca posno.iiai^o, da se je preteklo leto vredno pridružilo prejšnjim po svoji vsestranski delavnosti. Število članov je narasti«« nad *J0'>. Odbor je vestno vršil svojo na-. _o. Izleti so bili v Ledine Hotedr-. Ilirsko Bistrico in Cerkno več _ih sokolskih priredb se je udeležijo društvo po   deputacij-ih. Cerk-ijan-ki   odsek se je med letom preval v samostojno društvo. Člani ■ pridno   posluževali knjižnice. Plesne vaje so bile zelo obiskovane, rajnik je poročal, da je imel »Soli 02 K 62 v dohodkov in 2001 kr< n 70 v troškov, torej 6 K 92 v prebitka. Računski pregledovalci so navi račune v j opolnem redu. Ogroni-i s »kolsko oelo so   vršili vaditelji Irčnik, Novak, Šinkovec od jeseni j c pa tudi Albreht in Pivk ter va-diteljice Goslerjeva, Kobalova, Kosova in Trohova. Poleg domačega de-so vaditelji vršili vaditerjsko slnv i tudi v Cerknem in Spodnji Idriji ter pomagali v Žireh. Dalje je vadili     i zbor imel na skrbi zleta v Ilirski Bistrici in Cerknem. Vsa poročila fo se vzela odobrujo na suanje. Pri volitvah so b li z vzklikom zopet iz-ni za starosto Jan Gruden, pod-star« sto Pran Tavzes in načelnika J. Novak, v   odbor pa z listki bratje: K: i  k Fran, Šinkovec Janko, Pivk Leopold. Troha Rafael,  "Tratnik Josip in Dežela Fran. Ker pa Šinkovec in Pivk nista hotela prevzeti izvolitve, se je izvolilo mesto nju brata A. Kobala in J. S« benika. Kol delegatji na župni občni zbor so bili izvoljeni Krčnik, Albreht,    Pivk,   Šepetavec, ngl, Tavzea, Kobal in Piv-meratein. se je še rešilo več notranjih dru-venih zadev, je zaključi! brai pod« »-rar^sta zborovanje z željo, naj bi bi-tudi tekoče društveno   celo tako agilno in vspešno, kakor preteklo. Na zdar!
Za idrijsko eipkarstvo se bližajo slabi r-a^i. Za to nekdaj slovečo industrijo nastopa kriza po zaslugi idrij-klerikaleev. ki jim je bil razvoj irstva zadnja briga, vse pa lepe •i/J ice    svojim    pristašem. Nastavilo se je Vogelnika, ki je umel o ipkaretvu toliko, ko zajec na bolien. er torej za šolo ni bil spodoben, se |i<- lotil kupčije. Vlada se mu je vsedla na limanice in pričela trgovino s čip-ami v ogromnem obsegu. Kupovalo 'j je vse prek, kakšna je izdelava, na o   se   ni   gledalo, da so le čipke. >ržava   je   utaknila milijone v to kupčijo nagromadilo se je v centrali na Dunaju ogromno blaga in sedaj ne vedo kam ž njim.     Cene čipkam rapidno padajo   in   takozvane šole omeji jejo nakup čipk.     Prej je bila izdelava čipk omejena skoraj izključ-
no na Idrijo tn neostore kraje na Osinom, danas sa Jti šsilsnali w povsod in naravna, dsTpi uleti i Ija nadkriljnje konsnsa. Mesto tU bi se gledalo na umetniško povadigo čip-karstva, je vlada vprisoriia čisto navadno kramarijo in s tem ngonobila valno idrijsko industrijo. Vsa svar-jenja niso izdala nič, vlada je slepo verjela le Vogelniku in dr. Minkusu. Posledice tega brezpremišljenega in brezvestnega vladnega ravnanja so nastopile preje, kakor smo jih napovedovali mi. Je to bridka izkušnja za vlado, ki slepo hiti ustrezati klerikalnim samopašnim namenom! Kaj takega je samo ▼ Avstriji mogoče. O stvari bomo še natančneje govorili!
Med klerikalci v Starem trgu pri Ložu je nastala revolucija, ki je ž<? zahtevala nekrvavo žrtev. Izbaenili so svojega generala Kočevarjevega Jerneja, češ, da ni prav ravnal pri konsumnemu društvu, kjer so imeli klerikalci največ zabave, a jim je Svegarjeva Zalka zmaknila svoje milostne roke ter jim odpovedala prostore. Največja smola je bila, da jim škof ni dal za k on s u in vnetih pa-planov. Eden je vedno pri svoji kuharici, drugi pa je na pepelnico pokazal svojo slabost s tem, da je poljubljal sneženo naravo in moral najeti voznika, da ga je peljal četrt ure daleč do stanovanja.
Skozi okno je skočil včeraj zjutraj vodja Postove tovarne za milo v Celju, Po^ta ml. Skočil je iz prvega nadstropja ter se je precej potolkel.
Nesreča v šoli. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je šla neka šolariea pred podukom stat k j>eči. Pri tem ji je začela goreti obleka. Deklica je tekla ven ter se vrgla v sneg, tova-r'siei' ji pa hitro trgale obleko z života. Dobila pa je kljub temu tako hude opekline, da je v ptujski bolnišnici umrla.
zanikrn oati pivsc^a poštni urad v Ptuju gotovo vse poštne urade v Avstriji. Navadna pisma se izgubljajo aH pošiljajo v tuje dežele, dočim prebiva našlo vijence v ptujski okolici. Priporočena pisma se vračajo, ker se naslovijenca nalašč išče v kraju, ki na pismu ni označen; brzojavi, naslovljeni na Slovence, se vračajo Nemcem; slovenski časopisi se ne dostavljajo itd. Po večletnem Ihvju z zanikrno ptujsko pošto je bilo končno poštno ravnateljstvo v Gradcu od trgovinskega ministrstva prisiljeno izdati poštnemu uradu v Ptuju odredbo, v kateri se najstrožje zali kazuje paziti zlasti na to. da se poštne nosil jatve s slovenskimi naslovi pravilno in neovirano dostav« tjajo. — Na Kranjskem pa imamo poštne oreane, ki mislijo, da je pošta ustanovljena samo za gotovo stranko. Tudi tem ljudem bo treba stopiti malo bolj na prste.
Izpred upravnega sodišča. Predvčerajšnjem se je vršila pred upravnim sodiščem obravnava n pritožbi z ira vst venegra distriktneea odbora okolica Brežice in dr. .J«***. SfMšokM proti odloku Štajerskega deželnega odbora, s katerim je razveljavil sklop brežiškega okrajnega z;.stopa z dne 9. marcu 1003., da s*? dr. Stra-š' ka nastavi kot stalnega občinskega zdravnika, ki se mu ne more odpovedati. Zdravstveni distriktni odbor je zastopal dr. I. Benkovič, d<*žeiu? odbor štajerski pa deželni odbornik dr. L. Link. 1'pravno sodiVe j' pri t' žbo kot neutemeljeno zavrni o.
Kdor želj kupiti gostilniška in industrijska podjetja na Koroškem naj se obrne po informacije na potovalnega učitelja A. B'ga v Ljubljani. Posebno oboden nakup je v ne kem trgu s slovensko okolico t pro stil ni carja, lednega trgovca, mesarja. Kopiti jc rudi graščinsko posestvo, kjer je gozda za 80.000 K.
Klub slov. tehnikov v Pragi na-znania predavanje tov. J. Lehna: »O nautiki«, ki se vrši v ponedeljek, 21. t. m. ob 8. zvečer pri Kettnerju na Kralj. Vin.
Slovenska gledališče v Tr>tu. V nedelio vprizore v Trstu dr. Ivan Tavčarjevo dramatizirano novelo ^Otok in strupa«. V vlogi huzarske-g-t častnika Egona gostuje g. Danilo iz Ljubljane.
Nori člani srbske akademije. Srbska akademija je imela 16. t. m. svoj redni letni občni zbor v Belgra du. Na tem občnem zboru je izvolila za redne člane profesorja državljanskega prava na belgrndskera vseučilišču Andro fijorgjevića m slikarja Prosa Prediča, za dopisujoče člane pa: vseučiliškega profesorja v Bel-gradu dr. Iv**na Skerliča, profesorja v Novem Sadu dr. Tihomira Ostojiča vseučiliškega profesorja v Belgra du Andro Štefanoviča, vseučiliška profesorja v Zagrebu Natko Nodila in dr. Gavra Manoilnviča, grofa Leva Ni-kolajeviča Tolstega in vseučiliškega pofesorja v Gradcu dr. Karla Strek-lja (Slovenca).
Klektro-Radlograf »Ideal« na Franc Jožefov i eeeti. Zrave.i glavne pošte ima od sobote 19. do torka 22. februarja sledeči spored: Ženito-vanje pri gospodu Majerju. (Komič-
no.) Poezija UvDenjn. Mo« - tJmet- , • I^uhonsn * ttsavt« Ptiči na svodoma. «Po naravi v barvah.) itorjeva optoa. (Komično.) V enem prihodnjih sporedov II. serija katastrofo v Parizu.
Pogreb 'Ine 16. t. m. umrlega geometra Zaffa je bil včeraj, 18. t. m. ia deželne bolnice. N. v m. p.! !
n. kr. L tri. ftannnfll v LJubljani. Jutri bo sto let, ko so Francozi v Mantovi ustrelili Andreja Hoferja, ki je svoje tirolske sobrate vodil za Avstrijo v boj proti Napoleonovim četam. V spomin tega dne so se učenci c. kr. 1. dri. gimn. v Ljubljani zbrali v telovadnici, kjer jim je prof. dr. Tiller v patriotićnem govoru orisal Hoferjevo osebnost, ravnatelj dr. Požar pa je ob tem vzgledu mladino pozival, naj bo tudi ona vsikdar pripravlfena bran:ti svojo domovino proti katerimkoli sovražnikom. Ko se je odpela cesarska pesem, je bilo slavlje končano.
Poštenjak Včeraj je v neki tukajšnji trgovini nek neznanec kupil mazilo za čevlje ter plačal z bankovcem za 20 K. Ko je drobiž pobral in odšel, je med tem trgovec pustil bankovec na mizi in se takoj zaposlil drugod. Kupec pa še ni bil pri vratih, ko ga trgovec pokliče nazaj, češ, da mu mora še iz bankovca odšteti drobiž, za kalerega je bil pa med tem časom pozabil, da mu ga je bil že dal. Kupec je potem kupil se neko malenkost, trgovec pa je zaračunil polco mazila še to ter mu še enkrat odštel iz bankovca drobiž, katerega je neznanec urno spravil in odšel. Šele po njegovem odhodu je trgovec opazil, da je sedel na lep.
Tovorni pramot bode v ponedeljek in torek pri Starem strelišču zaprt. To voznikom v znanje.
Are to vala je včeraj mestna policija 8 oseb, in sicer 1 zaradi suma tatvine, 1 ker si je bil v pijanosti postlal na ulici, 3 zaradi beračenja, 1 brez sredstva, 2 pa, ker imata za mesto prepovedan povratek.
Delavske gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Macedoncev in 40 Hrvatov, 29 Hrvatov je šlo v Reko, 25 v Eger, 18 Kočevarjcv pa na Dunaj.
Izgubljena. Kontoristinja gdč. Marija Juvanova je izgubila denarnico, v kateri ja imela 28 K denarju. — Šolski učenec Viktor Beninger je izgubil dva zlata uhana z opali. — Strojni čuvaj Fran Zabavnik je izgubil bankovec za 10 K. — Bozina Bučarjeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja.
1'radne vesti. Qne 12. vriarca bo pri okrajni sodniji v Ljubljani dražba zemljišča vi. št. 223 kat. obe. Moste, obstoječega iz bivše, vrta in travnika. Zemljišče je cenjeno na 8255 K. Najmanjši ponudek znaša 5304 K.
Drobne novice.
* Prvi telefonični pogovor med Parizom it Dunajem se ji» vršil preteklo srede. Aparat je deloval izvrstno. Ofbiahia otvoritev nove tele-foniene črte bo najbrž letošnjo pomlad.
* Izgnani rudarji. Iz Nemčije so izgnan 153 maloruskih rudarjev. Bili *n baje velika nevarnost za obstoj mosroene nemške države
* Močmi potres so čutili včeraj na otoku Kr'ti.V Kaneji se je porušil mimtret, ki jo podrl kupolo pri mo-šrji. Več hiš se je porušilo. V neki hiši je zasulo se^t prebivalcev.
Francoska banka v Itcrolinu so v nnjkrajŠ°Ti rasu ustanovi z glavnico 25 milijone v frankov.
* Glavi! dobitki loterije za ogrevalne sobe ia Dunaju obstoje iz krasnih zlatih in srebrnih predmetov. Srečka stanr 1 K in se dobi po vseh menjalnieah, trafiknh in loterijah. Zrebnnio 20 febnarja t. 1.
• Cudovia deklica. V splošno bolnišnico v Pvigi so prinesli z veliko težave štirjr čuvaji novo bolnico. 14-letno učenk» Ano Urban iz Pocino-vica. Dekle ma sv. Vida ples in telita celih 172 kg.
* Tu rk n je uhajajo. Naveličale so se enoličnega življenja po haremih. Te dni so se hotele s ponarejenimi listinami odpeljati Ia Carigradu na Francoski tri bivše žene bivšega sultana Aboul Hamida in ena žena mestnega poveljnika Sab^ddina paše. Nameravale so nastopati po zabavnih pariškil lokalih kot plesalke. Turška polidjs pa za take stvari nima smisla ter jih je s krova francoskega parnika odvedla nazaj v Carigrad.
* Kje j« Cook. Menda nihče ne ve, kje je potnik na severni tečaj, svctovnozna0 dr. Cook. Najprej se fc poročalo, da odpotuje is Amerike v Kopenhagem nato je bilo čitati, da je šel v nerrlki zavod za bolne na živcih; poten] so amerikanski listi poročali, da jefpotoval v   Kanado in
da se nahaja v Južni tntiago de Chile. R-a >tnik je ta amerikanski
• OMefca Ia ribja kaos. Neko tar-tareke plenu ob roki Poeni v Mandžuriji, ki aa sivi a lovom rib in div* jačina, ia sedaj nosi obleka, naprav* ljene ia ribjih ko*. Ribe, kojih koze rabijo za obleko, se imenujejo tarna* ra. Kitajci so ta rod v zadnjih 100 letih skoro docela uničili.
♦ Brezplačni svetovalec za trpeče je vlezanimiva »brezplačna knjiga«, ki se popolnoma zastonj, brez vsake obveze razpošilja franko. Re-flektanti naj se obračajo na »Elek-troterapevtsko ordinacijo« na Dunaju i., Scbwangasse 1, Abt. s/2, nakar se jim knjižica takoj pošlje pod zaprto kuverto.
Razne stvari.
* Grof radi goljufije raprt. Na
Dunaju so zaprli agenta Viljema Ca-peilo, državnega grofa \Vickeubur-škega. Grof je član stare beneČanske plemenitaške rodbine. Bil je avstrijski oficir, ki pa je bil iz armade iz-bacnjen. Od onega časa je napavil vćc goljufij. Te dni so ga zaprli zato, ker je neko bogato, možitve željno devico opeharil za 30.000 K pod pretvezo, da ji preskrbi visokega aristokrata za moža.
* Zamorci v Ameriki. V Zedinjeni h državah je 10 milijonov zamorcev, ki imajo skupnega premoženja 4U0 milijonov dolarjev. Med njimi je 400.000 hišnih posestnikov, 44 bankirjev, 4000 natakarjev, 444 brivcev. 13 posestnikov velikih restavracij, 7000 delavcev itd. Tudi med akade-rničnimi izobraženci imajo nekaj svojih ljudi, toda to število je še zelo majhno. Zamorci imajo v Zodinjenih državah precej težavno stališče, ker jih belokožci vsled plemenskega sovraštva mnogokrat po krivici preganjajo.
\ i-iik i «i ko m nik je bil nedavno v Bosanskem Brodu pokopani bogati kaset Balati. Ker je bilo znano, da je imel veliko svoto denarja, \h) smrti pa ni bilo ničesar najti, so sorodniki začeli sumiti, da je vzel skopuh denar na — oni svet. Vsled prošnje sorodnikov je oblast dovolila, da so izkopali ter preiskali umrlega Balati ja. V njegovi obleki, ki jo je bil že preje določil za pogreb, so res našli všitih za 32.000 K prejšnjih bankovcev, ki že nimajo zdaj nobene vrednosti.
* Crne vrtnice. Neki Dennis Tapple, seveda Amerikanee, si je stavil za cilj svojega življenja, da iz-najde sredstvo, kako vzgajati črne vrtnice. Mož se je trudil celih petdeset let, da pripravi vrtnice do tega da bodo nosile črno barvo. In njegov trud, kakor poročajo amerikanski listi, ni bil zaman. Na njegovem vrtu cveto (seveda zdaj ne, ampnk poleti) najlepše črne vrtnee. Učeni Tapple se je zdaj odpravil v \Va-shington, da si zavaruje patent na svoje črne vrtnice. Tnpple pripoveduje, da so mu ponujali že 500.000 kron, ako pove, kako se doseže črna barva. Mož pa je trdovraten in si hoče raje svojo iznajdbo patentirati.
* O zmožnosti policijskega psa majo navadno ljudje svoje dvome. Nedavno pa je neki policijski pes v Haagu dokazal, da so trski dvomi neopravičeni in da prekaša tak pes po svojih zmožnostih najboljše detektive. Iz zavoda za bolne na živcih v Scheveningenu pri Haagu je pobegnilo mlado dekle. Nihče ni vedel, kam je izginilo. Čez 24 ur so se šele spomnili policijskega psa, kateremu so dali poduhati dekličino obleko. Takoj je šel pes na cesto, prehodil je skoraj vse ulice, slednjič je šel v neko jedilnico, kjer so povedali, da je prišlo prejšnji dan neko dekle pit skodelico mleka. Na ukaz: »išči!«, je pes šel iz jedilnice, prehodil vec vrtov ter slednjič prišel do neke vode, od katere ga ni bilo mogoč spraviti. Ko so dotično vodo natančno preiskali, so res našli v njej mrtvo truplo iskane deklice.
Književnost.
zdaj se poi Ameriki, v skrivnosten dr. Cook.
I
— 0 aluibeni pogodbi trgov-fkib pomočnikov in drnifib delojemalcev v podobnih alntbah. Cena 50 vin. Pod gorenjim naslovom je izšel v slovenskem prevodu zakon z dne 16. januarja 1910, ki je jako važen za vsakega uslužbenca v trgovinah, tovarnah, denarnih zavodih, bolniških blagajnah, zavarovalnicah, uredništvih in upravništvih, v odvetniških in notarskih pisarnah in sploh v privatnih kakor tudi javnih službah, ako sloni službeno razmerje na privatnopravni pogodbi. Novi zakon je velika socialna pridobitev za privatne uslužbence in bi nihče ne smel biti brez njega. Dobiva se v Narodni knjigarni in pri drugih knjigotržcih.
— »Slovonaki Trgovski ¥eat-nik" ima v št. 2. naslednjo vsebino: 1. Dvs nova važna zakona. 2. Dr. K. Hinterlechner:    Prakiišia geologija.
3. Oton Schmidt: Razumevanje bilanc.
4. V. Žun: Kaj mota obrtnik vedeti o obrtnih in davčnih predpisih? 5. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru.
7 Društvo slovenskih trgovskih pot nikov. a Raznoterosti: Ustanovitev delniških družb 1. Novo pro-
sio pristanišče v Trstu;. — Kolinska tovarna. — Varstvo znamk na Kitajskem. — Mednarodni kongres za trgovski pouk na Dunaju 1910. — Pri-vzetje alpskih dežel k Lloydovim razpisom. 9. Društvene vesti. 10. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. 11. Književnost. 12. Oglasi.
Telefonska in brzojavna poroilla.
Volitev župana v Polju.
Pulj, 10. februarja. Danes se je vršila volitev mestnega župana. Za župana je bil izvoljen dr. Rizzi, drž. poslanec in istrski deželni glavar.
Dunajski   župan   na smrtni postelji.
Dunaj, 19. februarja. Bolezen župana dr. Luegerja se je navidezno preokrenila na bolje, vendar pa je le malo upanja, da bi bolnik okreval. Danes ob pol 11. si je cesar dal poročati o županovi bolezni. Dopoldne je Luegerja spovedal in obhajal opat Schmolk, bivši nižjeavstrijski deželni maršal.
Ministrski svet.
Dunaj, 19. februarja. Danes ob 5. ima ministrski svet sejo, da se posvetuje o dispozicijah za prihodnje državnozborsko zasedanje.
Dr. Glombinski v Lvovu,
Dunaj, 19. februarja. Načelnik »Poljskega kluba« dr. Glombinski se je danes odpeljal v Lvov, da tamkaj poroča o svojem delovanju za razre-šenje parlamentarne krize. Iz drugega vira zatrjujejo, da je bil tjakaj brzojavno poklican, ker je nastal položaj v deželnem zboru zelo napet.
Poljaki — stari grešniki.
Danaj, 19. februarja. Kakor je bilo pričakovati, so Poljaki tudi to pot pustili ostale Slovane na cediln ter se zvezali z vlado in Nemci.
Praga, 19. februarja. Vsi češki listi izražajo svoje ogorčenje nad Poljaki, ki so se hlinili kot vel ke prijatelje »Slovanske Enote«, kar pa jih ni zaviralo, da bi v odločilnem tre-notku ne izdali slovanskih interesov ter se ne postavili ob bok vladi in krščanskim soeialcem.
Lvov, 19. februarja. »Dziennik Polski« piše: »Pljski klub« hoče posredovati, da se sklene med Nemci in Čehi pošten kompromis. Šele če se bo to posrečilo, se bodo Poljaki resno zavzeli za najobširnejšo rekonstrukcijo Bienerthovega kabineta. »Poljski klub« je v tem oziru istih nazorov, kakor — vlada.
Dr. Milovanović potuje v Carigrad.
Bclgrad, 19. februarja. Koneem tega meseca bo minister zunanjih del dr. Milovanovie potoval v važni politični misiji v Carigrad. Imel bo konference z raznimi turškimi državniki, sultan Mohamed pa sprejme v posebni avdijenei.
Bolgarski kralj v Petrogradu.
Sofija, 19. februarja. Koncem prihodnjega tedna se kralj Ferdinand napoti v Petrograd. Spremljali ga bodo kraljica Eleonora, ministrski predsednik Malinov in mirister zunanjih del general Paprikov.
Francoski parlamentarci na Ruskem.
Petrograd, 19. februarja. Pod vodstvom barona d1 Eesioumellesa je prišlo semkaj 16 francoskih parlamentarcev. Na kolodvoru so jih sprejeli člani gosudarstvene dume in državnega 6veta. Pozdravil jih je predsednik gosudarstvene dume Homjakov. Za pozdrav7 in presrčen sprejem se je zahvalil d' Estournelles, ki je v daljšem govoru proslavljal francosko - rusko zvezo. Prebivalstvo je francoske goste pevsodi navdušeno pozdravljalo. Občinski sv$t je nakazal za sprejem francoskih parlamentarcev 30.000 rubljev.
Rusko brodovje na potu v Črno gora
Kaneja, 19. februarja. Rusko brodovje, ki je odposlano, da poleti črnogorsko pristanišče Bar in v imenu ruske vlade čestita knezu Nikoli ob 501etnici njegovega vladanja, je nrispelo v zaliv Suda. Od tn obišče Solun in Pire j. Iz Pireja se napoti naravnost proti Baru. Brodovju poveljuje admiral Makovskij.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Rasto Pnstoslemšek.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi *v. Cirila in Metoda I
\
Izpred soffifiL
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem.
Dva nasilna voznika. Stražnik v Prešernovi ulici je posvaril dninarja Vrhovca, ker je z bičem konje tako pretepaval, da so se mimoidoči nad tem zgražali. Nekoliko vinjeni Vrbovec je radi tega jel stražnika psovati, da ga je leta bil primoran aretovati; Verhovec pa je stražnika dvakrat v prsi sunil, nato pa zbežal. Stražniku se je pa posrečilo spehanega obtoženca aretovati. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
Drugi slučaj se je vršil na Dunajski cesti blizu Žabkarjeve tovarne. Tam je vozil s prazno vprego hlapec France Šahman in z bičem pokal. Nj stražnikovo pripombo, da naj bolj na konje pazi in manj poka, mu je Šah-man odvrnil: mTo tebe nič ne briga, ti nimaš tu nič govoriti.* Na poziv stražnikov, naj mu pove svoje ime, je odgovoril: „Bodo že prišli moji kama-radi, ti mi bodo že pomagali.- Ker le ni bilo Šahmanovega surovega obnašanja konec, je bil aretovan. Dvema stražnikoma se je postavil po robu in jih psoval in le s težkim trudom ga ga je bilo moč spraviti na stražnico. Zagovarjal se je, da je bil pijan; obsojen je bil  na 6 tednov težke ječe.
Na cedilu lih Je pustil. Več fantov iz Šenčurja, med njimi tudi posrednikov sin Janez Ulčar in Martin Sušnik, so se na Treh Kraljev dan z vprego prljali v Praprotno brdo kropit nekega mrliča. Po polnoči so se vračali domov, in v svoje začudenje opazili, da jim je Ulčar odpeljal konja. Primorani so bili voz samotež vleči v Šenčur. Kasneje je pa prijahal za njimi na konju Ulčar. Fantje so izrazili nad njim svojo nevoljo, in Sušnik pa je nazival otročaja in smrkovca. To pa Uičarja tako raztogotilo, da je zamahnil s kroglo, ki je bila na kratki vrvici privezana, večkrat po Sušniku in ga zčdel na čelo in na nos, ter mu prebil nosne kosti. Gašperlina Franceta je pa zadel na desno stegno. Obtoženec pravi, da ni imel namena koga udariti, marveč je hotel zamahniti le po vozu, kar so pa zaslišane priče zanikale. Obsojen je bil na 3 mesece ječe.
Prefrigani vajenec. 16 letni R,
Letnar, je bil slikarski vajenec pri Štefanu Speletiču. Kakor vajenca ga je mojs;er pošiljal k tvrdki Jelačin po reči, potrebne za to obrt in mu izročal tudi denar. Letnar je pa vse te reči na up vzel, plačilna potrdila pa sam napravil, pridržani denar je zapravil. Kakor fant sam priznava, je vsega skup poneveril 276 K 88 v. Obsojen je bil na 3 tedne ječe.
Kalil ed divjakov. Posestnik Anton Miš v Soteski je dne 16. januarja t. 1. obha al doma svoj god. Ker je bil predpustni Čas, in ker so bili vsi dobre volje, je šel k sosedu po fanta Janeza KorinšVa, kateremu je posodil svojo harmoniko, da bi bil katero zaigral. Najbrže je to 29 let starega fanta Janeza Mlakerja jezilo, da se ni mogel on udeležiti te zabave, zato je sklenil se temeljito maščevati. Za izvršitev svojega namena si je izbral Franceta Urankarja in Franceta Urba-nijo, oba po 18 let stara delavca. Ko se je domača veselica razvnela, prilo-mastil je Mlakar v M;*ovo družbo, ter godcu velel, da ne bode tu igral, da mora iti ž njim, na kar ga je za sabo potegnil, da je padel. Posrečilo se je sicer Mišu razgrajalca iz hiše odstraniti, a takoj so zažvenketale šipe pri prvem oknu in se razdrobile. Anton Miš je šel pred hišo, da bi razgrajača pomiril, a Mlakar se je zakadd v njega, ga vrgel na tla in vgriznil v desni kazalec. Domači so prišli gospodarju pomagat, Mlakarju pa sta prihitela na pomoč Urankar in Urbanija, da so Miševi morali v hišo zbežati in vrata zapahniti. Obdolženci so pa raznim orodjem toliko časa po veznih durih razbijali, da so padle na tla Domači so se umaknili v sobo, za njimi pa so obdolženci metali polena. Komaj da so zaklenil sobo, že so zažvenketale šipe. Razgrajači so zopet vdrli v hišo, ter s sekirami in motikami udrihali po hišnih durih, dokler niso odnehale. Mlakar je vrgel sekiro v sobo, ki pa ni k sreči nikogar zadela. Vsi trije so se na to pridrvili v stanovanje in navzočim grozili. Mlakar je treščil harmoniko ob tla, da se je razletela, razbil je na mizi stoječ Štefan, razbili so škaf in poškodovali ognjišče. Vsa ta dejanja so krivci le deloma priznali. Sodišče je obsodilo povzročitelja Mlakarja na dve leti, Urankarja in Urbanijo pa vsakega na 4 mesece težke ječe.
SI uenstt hnjlse
Ne zavračajte svojih najboljših prijateljev! Spoznati jih morate in vedeli jih boste ceniti! Knjige, dobre, podučne, so vam nenadomestljivi prijatelji.   Vsako priliko je Ireb«!
uporabiti, da sesata po njtfc, ki nikdar ne sapuste! Dolžnost zavednega Slovenca pa je tudi, da seže najprej po domaćih literarnih delih, da čita dela tujih literatov v izvirno slovenskih prevodih in ne sega po mnogokrat manjvrednih tu-j.h. Zato segajte pridno po naših knjigah!
Kersnik Janko: Zbrani spisi, Vez. izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini polfranc. vezbi po 7 K. I. pav; Cvklamen in agitator. II. sv.: Na Zerinjah. Lutr&ki ljudje in Testament. III. zv.; Rožlin in Vrjanko, Jara gospoda in očetov greh. IV. zv.: Oospod Janez, Kmetske slike. Humoreske, Povesti za ljudstvo.
Levstikovi zbrani spisi. Uredil Pran Leveč. 5 zvezkov broširani 21 K, v platno vezani 27 K, v polfranc. vezbi 29 K, v najfinejši vezb* M kron. — I. in II. zvezek: Poezije, III., IV. in V. zvezek Proza.
Stritar Joaip: /brani spisi. Sedem zvezkov poezij, pripovednih, erotičnih spisov. Broširani 30 K, v platno vezani 38 K 60 v, v polfranc. vezbi 43 K 40 v. I. zvezek Poezije (razprodan), II. in lil zv. Pripovedni spisi; IV. zv. Pri-zorni spisi; V. zv. Poučni spiti; VI. R .-mi i ".si; Dodatni spisi; broš. a 5 K, vez. a 6 K 40 v.
Tavčar Ivan. Povesti. Pet zvezkov po 2 K 40 v, v platno vez. 3 K, v polfrane. vezbi po 4 K 20 v. 1. zv.: Ivan Slavci j. Povest. Anton in Gledjevič.    Zgodovinska podoba.
— Bolna ljubezen. Noveleta v pismih. — Gospa Amalija. Noveleta. — Mlada leta. Noveleta. — -Med gorami. Slike iz Loškega pogorja. II. zv.: Otok in Strugn. No vela. — V Karlo ven. Novela. — Valovi življenja. In vendar. Noveleta v pismih. — Pat. Podoba iz življenja.   — Gosi>od Ciril.
— Cez osem let. — Soror Pla. III. zv.: Ivan Solnee. Zgodovinska novela. — Grajski pisar. Zgodovinska podoba. IV. zv.: TuV*-nus Pannonieus. — Kurnovei. Slika iz naroda. — Vita rita* meal. Zgodovinska podoba. - - V Zali. V. zv.: Mrtva srea. Po\cst.
— 4000. C'r^u primerna povest iz pr:hndnjih dob.
Jurčič Josip. Zbrani spisi. 1. zv.. Deseti brat. Roman. 2. zv.: I. Jniij Kozjak, slovenski janičar. Povesi iz 15. stoletja domače zgodovine.
— II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda.
— III. Jesenska noč med slcuen-skimi polharji  Crtice iz življenja slovenskesra naroda.   — IV. Spo mini starega Slovenca   ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: 1. Domen. Povest —   II. Jurij Ko bila. Izvirna povest iz ra^ov lu-trov^ke reformacije. — III. Dva prijnfelja. —   IV. Vrhan Smuko va ž* nitev. Humoristična povesi iz nnrodnegr* življenja. — V. Go-licia. Povest po resnični dosrodhi.
— VI. Kozlov ska Fodha v Višn.r gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zv.: I. Tihotapec. Pove-jf iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klosterski žolnir. Inim povest iz IS. stoletja. — IV Dva brnta. Resnična povest. 5. zv.: I Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja
— II. Nemški val pet. Povest. — III. Sin kmotskeera eesaria. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest- — V. Pira tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moe in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Boj:m se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Komarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja. 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvemn stoloma. Izviren roman. — 11. zv.: I. Tugomer. Tragedija. — II. Pe r»te Novice! Vesela iprra. — III. Veronika   DeseniSka. Tragedija.
— IV. Pripovedne pesmi. Cena. broš. a 1 K 20 v, elegantno vezano a 2 K.
Turgenjev,   Steoni krali Lear. T'o-
vest. — Steonjak. Hiša ob Volgi
1 K 20 v, vez. t K 20 v. Dostojev*klj. Ponižani in rasSaljkn*.
Roman.   Broširan 3 K,   vez. 4 K
20 v.
Se v Čen k o-A hram.   Kobzar.   IT. del
Haidamaki. Poem z zgodovinskim uvodom c Hajmasčini. Bros. 1 K 50 v.
Scvčcnko-A hram. Kobzar. Izbrsne lirične in pripovedne nosini z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pc*?n:kovim ž'vliernepisnm. Broš. 2 K 40 v, vex. 3 K 60 v.
Cham»»o'-Lev*tik. **nf Simone. Broš. 1 K 00 v, vez. 3 K.
Zgodovinski
I. in II. del. Uro*. 6 K 40 v, ves. 0 K 20 v. —  Križarji. Zgo dovinski   roman   v   štirih delili. Bros. 5 K 20 v, ves. 7 K 30 v. — Z ognjem in mečem. Historičen roman.  4 deli.   Broš. 4 K  50 v, vez. 6 K 50 v. —  Rodbina Pola-neških.   Roman.   3 zvezki. Bros. 10 K,   vez. v dveh zvezkih 12 Iv« 60 v. — Mali vitez. Pan Volodi-jevski. Zgodovinski roman, 3 zv. Broš. 7 K, vez. 8 K 40 v. Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar.   Broš. 1 K,   vez   1 K 40 v.
Meško Fr. X„ Mir Božji. 2 K 50 v,
vez. 3 K 50 v. Maister Rudolf, Poezije, 2 K, vezano
3 K, po pošti 10 v več.
Aškerc A., Primož Trubar, 2 K, elegantno vezan 3 K, po pošti 10 v več.
Aškerc A., Balade  in romance,  2 K
60 v,   elegantno vezane 4 K, po pošti 20 v već. Aškerc A.,   Lirske in epske poezije,
2 K 60 v,   elegantno vezane 4 K, po pošti 20 v več.
Aškerc A., Nove poeilje, 3 K, elegantno vezane 4 K, po pošti 20 v
već.
Aškerc A., Četrti zbornik  poezij, 3
krone 50 v, lično vezana knjiga
4 K 50 v, po poŠti 20 v več. Cankar Ivan, Ob zori, 3 K, po posti
10 v več.
Scheinigg, Narodne pesmi koroških Slovencev, 2 K, elegantno vezane
3 K 30 v, po pošti 20 v več. Banmbach, Zlatorog, poslovenil A.
Funtek, elegantno vezan 4 K, po
pošti 10 v več. Funtek, Godce, 1 K 50 v, elegantno
vezan 2 K 50 v, po pošti 20 v v< č. Majar, Odkritje Amerike,   2 K, po
posti 20 v več.
Darila.
Na upravništvo našega lista so poslali: la iraške sv. Cirila ta Metoda: G.
Rudolf Obvvald v Št. Petru 2 K, nabral v kolodvorski restavraciji mesto vmečka v gramofon. — G. Janko Pajevec, uradn k južne železnice Ala 2 K. — G J. Kosir v Kamniku 10 K, katere je gospod najdel, in ker se ni nihče zgiasil, daroval družbi — Gč Beračka I. pri Sv. Lenartu v SI Goricah 6 K, priberačila na čitalnični ma=>ke-radi — G. Petrovčić v St Petru ?3 67 K, narodni davek železniških in postnih uradnikov ter narodnjakov in narodnjakinj kolodvorske restavracije za mesec januar — G. Ivan Zupan, Strelitz v Mcklemb irgu 3 K. — G dr. Cervenv v Cerknici 4* K, nabral na odhodnici g. notarja Rohrmana. — Mladi Frarci 3f K. V torek je obhajal g. M. Lav-renči* s svojo č. gospo soprogo v ožiem krogu svojih doma^ .in prijateljev srebrno poroko Med minljivimi napitnicami je govori! 51ctni mladi Franci besede: »Malo novcev dajte meni da jih pošljem družbi dragi, ki črni jo ino blati naš sovražnik in slovenskih klerikalcev zvest pristaS!« in pridno pobiral kronce za našo »Orilme-todanjo«. — G. Ivan Pogorelec v Sodrižici >7 K, nabral med iodraškimi rodoljubi v odgovor na strupen* napad v »Slovencu«. ~ Gv. Josipi pa Majd£ pri S\ Lovrencu na Dol. 370 K nabrala v veseli družbi pri Sv. Knžu pri Litiji. — Senožeski klerikalci 10 K s klicem- »2ivjn Cirilmetodarija in SI oven če va oslarija«. — G J Jesenko v Dolu pri Ajd. 5 K kot odgovor na »Sloven-ev« napad narodno zavedni » Dolu. — G. Korošec iz Gorice 10 K kot odgovor nesramnemu «Slovenčevemu« napadu. — Strelski klub pri Mačku v Ljubljani K 10. — bkupaj :15 37 K — Hvala darovalcem in nabiralcem  — Živeli po>nemalci!
Corigenenai s Pr. zadnjem izkazu daril za Ciril Metodovo družbo se je pomotoma pozibila navesti vsota 5- ki jo je nabrala gdč. Milka Novakova v Kamniku v narredni družbi, zbrani v Društvenem domu v Kamniku
la obrambni okla* C H. dmibo je poslal g. Edvard Pogačnik v Cirknici 200 K.
Za Trnkarjtv spsmsnll. Tržaški Slovenec » K z geslom: *Oj čmuh Mihelj Nagi! Lc pojd', le pojcT od nas brž prtč!
Narodovo zdravilo. Tato se sme imenovati bolesti utešujo-.e, mišic« in živ<ekrep-čujoče, kot mazilo dobro znino „Mollovo francosko tganfe In sol-*, katero se splošno in u pesno por.blja pri trganju po udih in pri drugih * asledkih prehlajenja Cena steklenici S I"f 0. Po poštnem lovzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOUV, c. in kr. dvorni zalagatelj na Banafa, Tach-lanbea t. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov areaar«, zaznamovan z varstveno znamko in podpsom.       2 29
Svnz aclja zal trka )c Sc h i kova rže na kava pripravljena na po^ebdi način, ki do polovice mešana s pravo ka*>, daje slastno, aromatično pijačo, ki presemti vsakega poznavalca kave Znana uvozni firma za kavo Mihael Valentin Schik na Dunaju, VII./3 Lerchenfelderstrasse 67 pošle po povzetju franko na vsako poštno pistajo 5 kg te edino izborne ržene kave za 4 K. Vsak dan številno dospevajoča priznalja in nova naročila najbolje dokazujejo, tako si je Schi-kova ržena kava pridobila priznanje kavo-pivcev. Tudi je kava z ržerS kavo cenejša kakor z drugimi dodatki, tbenem pa bolj slastna, redilna in zdrava.
t      " ■—■■ — -
Žitne cene v Bulimpešti.
Dne 19. februarja 1910. Taraalav.
Pšenica za april 1910 Pšenica za oktober 1910 . Rž za april 1910.... Koruza za maj 1910   . • Ovca za april 1910 .   . .
Kfohtl
Neizpreme
za 50 kg 13-74
i za 50 kg 11 46
za 50 kg 9*41
za 50 kg 6 53
za 50 kg 7 38
Dober tek!
ic tuui, uravnavajo telesno
Mjej>*
SM h 9mb! m ah
Mte a on ii Hclirial
Se dobi povsod!
neobhodno potrebna zobna Creme vmdriKle tebe ttsts, kala la strave.
Mtf6oroIo$I&w poročno.
VMm« m4 mrjca M*2.      SrcA^i tntaš tlak
naibotj*a sdrarflna ln osrefffoca pt-
fsča, ki se je vedno dobro obnee'a pri ftelodčnlk ln črevesnih bolesnih, pri boleznih Iedlc ln mehurja, in jo priporočajo naiodličnejši zdravniki kot bistveno podplralno sredstvo prt Kar-Invovprskih in dr gin kopalnih zf?r*T-lfen|!h, kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje. 191
Srečen vse ilve dni, Vsaka mu ]ed diši, Nikdar bolan s Kdor vttva
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost liter K 2-40. Kabinetna kakovost     „   „ 4-80.
Naslov za naručila: „fTOH*ANMt Ljcblana.
Postavno varovano
Proti
iiu in gi
taborno delnf o dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno ln odstranlnfs ■eprtletno sapo ls ust
1 steklenica s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusieka
v Llubllanlt Resl|e^ra cesta stOT. t •aleg Franc Jozefovega jobilejnega mostu.
ta sobna voda.
Sunja, Hrvačko, 22. februarja 1908. Blag gospod lekarnar! Pros>m vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice VaJc Izborno delujoče antiseptične meluslne-nstne sobne voda« katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
februar, j	•paza-vaaja	Staije barometra v mm		VetroH	Nebo
17. m	z. pop. 9. zv.	740 3 7416	1 2 slab jug — 17 si. jvzhod		m gla •
18	7. zj.	742 1	-59	•	•
• »	2. pop. 9. zv.	740? 738 9	2-8 20	si. jug	del. jasne sk. oblač
19.	7.*J.	7374	22 !	sl.jjzahod	oblačno
Srednja predvčerajšnja temperatura - 0 8*, norm O O" in včerajšnja —04, norm 0 1*. Padavina v 24 urah SO mm in 00 mm.
Zahvala.
Za številne dokaze sočutja in in nežno skrb povodom bolezni in smrti mojega dobrega sina, gospeda
Josipa Smoleta
in za Častno spremstvo dragega pokojnika na zadnjem potu, družtvom in vsem udeležencem izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo.
600
Žalujoči oče.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše nepozabne iskreno ljubljene soproge, matere, in snehe, go^pe
Marije Škrle
izrekam najsrčnejšo zahvalo vsem cenj. sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in spremstvo k zadnjemu počitku. 579
Franc Škrle
strojevodja.
Fani  Zali  uaznanjn v l^st n*rn in v  ntjeuu   s rudnikov žalostno Test o -mrli nje aepozab-q«ga soproga
Konrada Zaffa
obl. art. civilnega geometra
ki j* 16 t m. ob 8. zvfčer po kra'ki bolezni, previ len s sv zh-ktamntiti za umirajoc-et preminul v 6" letu.
Pojf»»*b je bil v petek, 18 fe-b?uarJH ob 4. popoldoe iz dež^l-nH bolnice na pokop^lii^e k Sv. Krila.
V Ljubljani, 1 7. fVb. 1910.
Ustanovlj ano 1883.
£L Rudolf Rus
nrar
v Kranju, Gorenjsko.
Ravnokar le izšel
velik cenik
% najlepšimi novostmi,
Icatrrrga pošij* ni na it Ijo biezplačno.
Kupil
Kupim
Ihno, dobro ldočo
617
trgovino
Hslo 10 z mešanim in
v mestu ali na deželi.
Ponudbe pod iifro 99Trgovina 100" na upravn §tvo »Slov. Naroda«.
IZ
ki H si hoteli pri veliLi d-laiŠki ravarov-lu drurbi ustanoviti dobro pozicijo, ia po kratki poskusni dobi nastavno s stalno pl ito. — V posel uvede vsakega izku'en uradn «. Treba je dobrih zve« ^nan>a) energije in dobre volje.
Ponudbe s kratlrim popi^m i\ Ij« ma in premotrniskimi TS^mpranii na generalna agenturo Nizozemske zavarovalne družbe na življenje (Nlederl. Lebenevere.-GeeeUschaft) v Gradcu I. SAhmiiadaMAA <M.w%
615
imamo ia ai£ nas ne tiMi ielooVe. odkar rabimo izborne Fel odvajanje ia poapciujejo prebavo. 6 ikadjie postaiae prosto
lerj^ve krogi 4
s ranarbarom ia inamko »El/ine kroglice«. Povemo Vam po i'k Izdelovalec samo lekarnar E. V. F«.Uer v Stubici, Etizia trg ic 23^
poi skusite Hrvaškem.
3X6
Mesečna sita
w Sred. ŠlhhU Keledvoreka iUm
it. 20SV     Hitim o*« »a»    *»«• L<> (hImhi
m odda pospedltnl takel a sajam I**« 9« iu«i brana. 6i*
Gospodična
imnfn«   «l»v^, Mti ,p -rrr« je-
dka iičf etalbe t trgovina ali «ai
rit««ki
HaaVa pove uiratmŠtvo »So^n fkega Na'ivia« 701
Potnik,
m a ti uf a k t u r i s t,
SO Irt s?a', *!orri»^ r»» n<m£l>tga »n hjva*W't»^ iroka  em- 612
želi službe.
r*« ru«fnf   d«    IO  ni»ra   pod « f o 9fpOtnik" *»* upravntstvc   »S'«»v N.r •
lica *a
ipili coi
prv«i m o/    !« brn  i/u • •
strogi — Naste*? vV r-i tahoi.
IV<Č* p«» dfg'-' •* >i
v Ilirski Bistrici. 0O6
20 K nagrade!
V   ««»<*i ori 5 na o   f- prijetja sc |c
v Reven* mesto Izgubil, ali je h i
pa ukiau*-* 609
3
v*<mk, aH na«*li usVs T malo rjavo liso na rrpa   K '™ v    t-r j.   pp«. rai
takoj *p«.r«w*,% đ^bi Ž0 K nagrade.
Pred nakupom se svari!
^vgnst Tuzar, Jf jvo mesta.
Velika razprodaja!
! pari čevEjeu
za same 8 S 73 vi??.
Kei je ve^ rrlfkih tvm?rt< ustavilo plačila, m p!  p • m vrtffc <'ddclck Cevijet še
pod izdrkrvaNtiffri *tio<ki spravim v r! mi prt .da;am vsakomur pa* moških in par č**vti**v iz (*r«rga »Ti rja v t ga usnja s kap ST«! *a tm\ eztu snje. 2 a*or/no zbitimi us-b - r» -<?:»fati. najmu ejš* oslice, dalje par RioskiF* in par čenskili mednih čevljev, vcle-•_--.*nii: firr'fh fn la*'k«h Vsi 4 pari zasa.no I K 75 rl». Za naročftev tadt«tujt dolgost Pu povzrtiti *-a*i»«»<i!ia  razpok 11*'niča čevljev
A. Gelb, Rrakov si. 332.
Zamena duvoJjesia s', denai nazaj, riziko torej Izključen 613
C:*dne ćsvsEJeas, te 13 let obstoječa a^lstaTci&a Izbijanaka
msredfiinlma Mm in slnzea
la
__
B" Bil^
Gosposka utica &lcv. 6,
i»v!£ortC3 tu namešča le boljša
sini wz ra& na
nakar
privatno tranvefco 10 gostilniško osob*«
£0   i.JGSl.*«0  il|   /ob4j.
teatra r2il!£aO> siaa.fe, tiaat) za i enako Potnina t*>«caj.
Vestna ta kot'kor ntntne *iira postreinn
tagatovijaR«.
Zufleajfa oep?«na pu* taankt z» odgovo*.
Prar «c ic ia>aaea. i&&!«>t. Ml
umetniške/, pokrajinske
se    dobe vpilno v v i 11 k 1 izoiri v
fvzkmn ulica 1.
■
aga!!
aa ira***•♦• „u, na acaoao Sulu. vae a dobrem staaja, aa ai već rab«lo kot eno leto, ker se je opustilo rac* pomanjkanja vode. Proda se po al ki ceni
Pičeno: Anton Kartu« Ba-kitna pri BaravnicL m
goto tadi
roaadbe, v katrnh te na sedanje   alu*r>ov^nje,   dan m« vstopa in n'aeilni iat»s«a%, naj
*i».)o aa Para^mttn, Calja.
se po-605
„SLOVENSKI NAROD**
prodaja v poaamsinlh tavaHSt
Ljuoi|ana
Bizjak l9   Vodmatt Bohoričeve
uhce §t 10. 3 aanlk L f Stari trg it lt. 8iat M., nunajaka cesta it 14 osno Jar ca, Preeeroove o! bS Elsnar Mv K pitarjeva ulice I ^ucha H., Marijo Torazija oaata
nasproti Kohzefa Hinof   Aiojrja hotel .Union*. K ei mayr,kn u^r. južni kolodvor K te na oin J., JuićiAev trg at S <onr Julija, FM*erit ve uhceit 12 <ristan l«.9 kenljeva cesta 24 Kustrin A , Brog it 6. <u^ar J., av Petra co«tn nt 69 Man zini <  Lattenaaaov drevored VSi nikar A t &u\lujaKe utiue Si 4 °ichl«-r L, K n^resoi trg it 3 P»r. at J v Kol dv^ r«We nI. *t 18. I *a    R »rožgir, Z« lena jama - O ibo| J, S . P tra rvat 97 Si ar J., Floranaki ulicr i. 22
>liene 11 asa. Vajaaa# r,ev trg >t 4 ?uSo*k J . Rimaka c«^a 8t lb --aiefc   J,  MHKtTO   trw M
S ete^ Luc ja, Novi \T dmat 57. Seaark F., -el^.burgove ulice it. i Tenente R , G.^daSke ulice it 10 T eo Juoja Sv P. tra cesU it 36 J *n 6 ik Fr   Ž d vske u» it. 1
^elkovrh A.f Sv Jak< ba trp 8 V zja* J t Goaposke uiceit 12.
Oiir o«: Likar Marija, trafika.
S>saa.
Franzot M.9 Spodnja Sifika na
k- lodvoru Kotnik J.# tr^vec v ŠifikL
Kamnik: Ažman Ma-lja, trafika.
škofje Loka: Žigon Matej, trgovina ta trafika na Glavnem trgu it 34.
Kran|;
Fiorlan Kari, knngotriec. I i ja
aj vic Em , tig»vec.
Rajo.ijioa: Homan Oton. trgovec.
Lesc* (v bnfeta oa kolodvor«):
Legat Iv a n, go«t ilnićar in poaeatntk Blad:
Pretnar Ivan, rivane Ja crnik:
Zore Le'polJ. tiguvcc.
oohm iki b*»iriua:
Crobotek Mijo, trgovec.
Jamar. I os: Vlaaar J.f  pow«t in g^nt'lnifla? Schntarz Jul'jSp na kolodvoru.
Riboloa: Lovšin Ivan, trg* vec.
Novo mesto: KOS Josip, knjigovez.
BoStsnj pri Radnl:
DermelJ   Alo.ziJ,   fK^anatnik k
trabaant
Krike:
Stanzer Henrik, trpotec Ra»a pri Krikom:
Variek Uan, trg« vec
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc
Log atee: RUS JoS.§ tr»over
Zato»J#:
Korbar Ka ol, trgovec.
Car« n ca ;
Kravanja A"»ton§ trafikant. Pogačnik Alojzi|t trpover;
W#rll K a ollnet t^fikaiuinja Veato»aek Frano
Sogoaje prt Clrknlel: Sterguleo Ivan, bitea it SI. Loi:
Lah F/an|o, trg .vec.
SUntrg pri Lola: Bencina Ivan, trgovca
Postojna: Mari iek Jakoo, prodajalec. So ra t i ca:
Fj]diga F na, t»govrc.
St. Peter ae Kraaat Schmelzer J, na kolodvora
Zelen Ant.f goetiinićar in tnflkaol
K o man pri Nab^allnl:
Komel A* jHj, traflaa.
Zidam moat: Peterman Maryf trafika na kolo dvoru.
Rake*: Domic Ij A. trgovec.
T*ž 6:
Lavi Leopo d trgovec.
Troo«i|o
Treo Antonije, trafika,
M.r.b r: We xl Vinko, trgovina papirja. Ca je;
Miklauo Marija, trafika v .Na
rv^dn^in d mnV Zvezna trgovina.
Ceio vso. Sowa Joalp, ćaaopiani bird.
Oofioa: Gebriek A., kmigntržnicn Ho ansk iva , ?ia C rno it 2S Kvabeij Petar, Kapucinska nI 1 Leban Tereza, Corao O. Verd
it 21.
M rek J.ft bakama, dri kolodvor Ploško Aut,, ulica Ca m po Saifc
it 37
SardBgT Iva**, G^ap^aki nI. 9
Schmelzer Karel, treiiajt na kt lodvr ru
Schwarz Josip, trafika, Solaka ulica it 2 (via acuole 2). Naoreiina:
^a kol dve ru
Divača:
Na kolodvoru
Trat:
G ammstlcopulo Arlstlde, Pi
azza Bar nora voccbta (vogf
ohrsr fV>nco it 11 Kersten Iva« ka Aqnedotto it 2. uavreneiC M naei, r^uuaa Ca
norma it 1 Može Karolina, ulica Ifiramar
ir l
Sta ni Ć Št . lito* M-lin pirmlr « £ Schimpff F,državni kolodvor. So h me Zar K., južni kolodvor.
Opatija:
romai'd AntO"9 trafikant Miiio Ivana, trgovka.
Voleake: Anton Špendou, prodaja novim
Polj:
Faik Antonija« Via Barbacani 1.
„G: bustf. čiaopani b;rd.
Troo;avi6 OjorH, Via dal Mok Donsj:
Hočovnr Malone, tratlkanlnajs Vin Alarratraaae it 9.
planino
ae vadi preveritve aeanl
gaj aj fln. z. L mar.
Redka prilika!
Dobri tajen H
(laleanifen ae eene preda v Hilieiievi nlld it. S, L aadstreple. 608
hodi šivat na dom.
N-l..» NT. D. 10", LJvblJaa«,
m
lite m
oskrbnik
5ar-ec, vel C slovenskega hi nemškega tezika, za po^e^tvn hI tx\ Kamnika. Nastop tluihe L aprila t L V^e prosto, placa po dogovoru. 580 Ponudbe je nasloviti oa L JaUaV Zidan most
Velik Vrt p ipravrn        v»<*i«i st^tho
v aaai n< aa> na Blelwolaovi cesti
OkW~  •© proda. "M
p..ouriHe na poitni predal it 3, LlaMlana. 604
X X
X 1^=1 X t^=l X X
Ženitna ponudba. x
Slovenec v Ameriki, star 26 let. si želi dekle ali vdovo od 18 do 24 let staro. Ako mogoče, naj bode zmožna slovenščine in nemščine. Prosi se pismenim ponudbam priložiti slike. Tajnost zajamčena. Na pisma odgovorim točno. — Naslov:
Joe. Slnger, 27 Ecott Str. Li Carbondale Pa., Hord Azne- „ rika« 562 A
X X G
J 151 L
] X X
Oblastveno koncesijonirani
ei zavod k Mola
v Ljubljani 602
prosi t*e p. n. odvemiKe, notarje, tvor n»ć*ne, trgove, zatarovaln-c^ M, da se obrača o  kakor do sedaj tako tudi v bodoče radi eventualnih v strn«»g a-fi 11,   strojepisju,   manipulaciji, knj<go vodsivu ud. izurjenih uradne in urad-n leov na imen vani zavod, č gar lastnik, Josip Chiistof, je p«-s» bno gg. odvrt mkom, notarjem in  trgovcem že več Irr dobro znan in je maisikateremu izmed njih        postregel  z dobrim* močmi. — Rfnnce na razpolago
LJUBUAHSKl
ZVON
aStOiir 71 M.n^rwnm it PflOSVFJO letnik XXX. 0910).
kompleti        tudi    rarn^ HfHOtntike
alike in fedilnl aerais d, r ladi p«.n ji a«,,, nr« so.ia ceno preda v Hrenovi slici it 19. 575
Stroj
za Izdelovanje drei (k< a-a), se radi
na»M f  večji g.»   stroja   po  nizki cent predaj eavr, tudi i/H^loranie poVaie. Ponudbe pol „Postranaki sa-
alnžek11 na upravuišcvo »Slovenskega
Knjigovodja oz. korespondent
za slovenski, nemški in italijanski 'ezik, izuijen tudi v lesni in stavbni stroki, sfenotipist, 27 let star, ne<.i*-njen,
22:1115. aprilom preceniti stojo AHbL
Ofe k»m««fi-«»l   -- C ni  r>« nudbe p<»d
„Trst 10", Ljubljana, glavna pasta restente. 590
en* nadstropna, nova, uajlep^a v Pred« g *adu na D-»l«nj k^m, v sredi vasi, pripravna za vsako obrt Potrebni ka* pital 2000 K
Ver^ p«-ve i»«tniv h ^ Peter Šterkf trgovec in posestnik, LJubljana, Stari trg 13. 5»
Dobro ohranjen
aaaaj ao . ^•••a*^      -        oim.r) j
o adaa aat aa aa«c v »••»kik trn ato. aa lata § K aa a. eai ivta 4 I a h, tet? lata 1 I v k
-a vaa aaavaaiiafea aafalv n K aa I aa lete
aaaaaaaaaa avaaU aa dobivaj, po Se h
Narodna Tiskarna*1 v L*iubliam
Kavarna
LEON1
1
na Starem trgu št. 30 I« kakor navadno
vso noč odprta.
M miMA in Htt koncert
Z odličnim tpoitovanjem
Lee in Faai Pogačnik.
(StutzflOgel)
se proda takoj za 240 kron.
Povpraša se pri ?osp J, Grobsl«
nikn v LJubljani, Pred skelijo t, IL nadstropje. 598
Pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija.
KUPON
me'rov 310 9o!g a p:pcln ml] ik sto
(sukn j a ,hl ače, telovnik) stane tamo
I kapon 7 kron
1 kapon 10 kroa
1 kvpoa 12 kroa
1 kapon 15 kroa
I kapon 17 kron
I knpon 18 kron
I kapon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20*—, dalje blaao za površnike, turistovski toden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in po-Stena vrlo znana
Zalogo tvornloo m aukno
Siegel - Imhof v Brnu
Vaoral aratla In franko.
Od tega. da iirektao naročajo blago pri firmi Sirgel-lmhof na tvarnilkea kraja, imajo p/iratai odjenald velik** predaott Zaradi obi lega prometa vela* največja izbira popolnoma svežega blaga. Stilne aajažje cene. Tudi najmanjša naročila se ižvrst naj pozorneje in natančno po 601 vzorcu.
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. |
• Dtlalika slavNlca K IMUN. A!hiI.hI.m mUm AIm  9. RtMnmi Immt MIMMO kraa. I
atrit.rj.ra .lic. št.« 2.
roaManee v Salfata, Colavca, Trata na Sarajeva. Piipoioča promaše aa iamalske kaanranlan aretke a 18 kron. žrebanje dne L naorca t L
gbvnt dobitek jeaaet atrse-    .: ■ w.   , m Sprejema vlafa aa kaflUce ia aa takatt ranaa ter Ob ebrestnje od dne vioge po čistih 411»
09
262^^872
rna
Zbrani spisi Josipa Jurčiča.
Enajst zrezkov. Cena vsakem« zrezkn, kras. n M*, ves. n !•— a posto tO v vec.
Jurčič je najpopularnejši vseh slovenskih romanopiscev  in ni ga pisatelja, čigar dela bi btla  tako razširjena In priljubljena kakor Jurčičeva.
Dr. Ivan Tavčar.
Povesti.
Pet zvezkov.
Cena vsakemu zvezku, kros. n 2-40, v platno vez. K 3* -, v polirane, vezbl K 4-20.
Znamenite  povesti  dr.  Ivana Tavčarja
spadajo med najlepše in najbolj pri-ljubne  umotvore slovenskega siovst\a.
Zbrani spisi Iv. Kersnika.
Vezana izdaja v 4 zvezkih.
V platno vezano po • B, v fini pol-francoski vezbl po 7 L
Kersnik je eden najodličnejših slovenskih pisateljev in spadajo njegovi romani med najlepše v slovenski literaturi.
Zbrani spisi Fr. Levstika.
Pet zvezkov.
Bros. E 21a—, v  platno vezani E  27*v   polfrancoskl vezbl E 29--, v naillne;£i E 31—.
Levstik je kot pesnik, pisatelj in kritik eden najznamenitejših osebnosti v slovenski književnosti.
Uredil Anton A5kerc
Cena E 2*40, s pošto 20 v več.
Ta album je spominska knjiga na stoletnico Prešemo\ega  rojstva in obsega Prešerna  tičoče se spise naj odličnejših slovenskih pisateljev.
Undina.
Spisal Andre Theurlet,
Cena 50 v, s pošto 20 v vec.
Eden najljubeznivejših  francoskih pisateljev Je v tej  knjigi  podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
Spisal Rado Murnik.
Cena 00 v, s posto 70 v.
Ta produkt o nalezljivih boleznih bere kakor kak vesel roman.
se
Kirdžali.
Podunavska povest
Spisal Mihael Čajkovski j.
ros, n t-tO, a
ta v
Ta povest ima zgodovinsko ozadje; godi se v času, ko se je na Balkana začelo daniti. In je po svojem dejanje ki po nastopajočih osebah vclezanimiva.
Spisal Oblak.
n  -eo, vas. n i-eo,
a posto tO v vso.
Nelen la ljubezniv roman iz slovenskega malomestnega življenja.
Spisal Ivan Lah.
E 1-70, ves. E t-70 a pošto tO v vec.
Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turskih vojsk in kmetskih puntov.
Obsojenci.
Spisal Vladimir Levstik. Cena kros. n t-30, vos. E 3-30, a posto tO v več.
Zanimiva knjiga, Id se odlikuje po Mestecem slogu in rezki satiriki.
■mi
Humorist čen roman.
Spisal Alfonz Daudet.
Cena kros. E 1-20, ves. E 1-80 a pošto tO v vec.
Ta roman je pravi biser francoskega humorja in klasična satira na južnofran-coski narodni značaj.
Rendezvous.
Novela Ivana Turgenjeva. • Cena kros. E --00, ves. E 1.80, a pošto 20 v vec.
Ta novela slavnega ruskega pisatelja se prišteva najnežnejšim in najbolj pretresljivim kar jih je spisal.
Strahovalci dveh kron.
Spisal Pr. Lipič.
Ccsa broš. E 2*—, ves. E 4-—, s pošta 40 v vec.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
Champol:
Mož Simone.
Preložil Vladimir Levstik.
Cena broš. E 1*80, vez. E 3-—, s pošto tO v vec.
Ta roman, ki provzroča pozn-no napetost od kraja do konca, opisuj" mojstersko boje in požrtvovalnost ženske duše.
Zadnji rodovine jjenalja.
Spisal Pr. Remec. Ceaa E 1*50, s pošto E 1-70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Fran Milčinski
Igračke.
Črtice in podlistki
kroš. E t--, pošlo tO v
E 3-
Časih Ijubeznjtvi, časih zbadljivi humor Prana MilČinskega odseva Iz le njegove Zbirke v vsi svoji svežosti.
Zgodovinski roman iz francoske preteklosti.
Spisal Aleksander Dum a s.
Cena broš. 19* , ves. E 8-80, s pošto 40 v vec.
„Trije   mušketerji"  to svetovnoslaven roman; ni ga morda na svetu, ki bi bil toliko čitan kakor ta.
tez trnje do sreče.
Spisal Senčar. Cena kros. E 1-20, ves. E t-tO, s pošto tO v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Dvalset M pozneje.
luni i; iramis ireiaM
Spisal Aleksander Dumas.
Cena kroa. E 0--, vos. E 0--, a pošto 40 v veo.
Ta roman je nadaljevanje
„Treh mušketirjev".
Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. E 1-40,
V tem „odlomku najdenega rokopise" so popisane strahote vojne m iz nje po rajajoče te pijanosti krvi In blaznosti.
Mali vitez.
Zgodovinski roman iz poljske preteklosti.
Spisal Henrik Sienklewicz.
Trije ilustrirani zvezki.
» Cesta kros. E 7--, ves, E 0-80. a pošlo 40 v vaš.
Sienkiewiczevi romani slove po vsem svetu; med najbolje spada „Mali vitea."
Spisal V. Bene§-Šumovsky.
Cena kroš. E 1*50, ves. t-90, • a pošto 20 v veš.
Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška Žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Mm Piil.
lom iz n\& lio«
Spisal Henrik Sienkiewicz.
Trije ilustrirani zvezki.
Cenn kroš. B 10- --, vez. E 18*—. V en svezek vez. E 13--, s pošlo 40 v vec.
Ta krasni zgodovinski roman je vreden najtoplejšega prporočila.
Mali lord.
Spisal P. H. Burnett Cena kroš. B 1-80, ves. 2-80, s pošto 20 v vec.
To knjigo veselja, kakor je kritika Imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
V naravi.
Frana Erjavca.
Uredil dr Ovfdon Sajovic
Ceaa broš. E 1-20, ves. E 2-20, a pošto tO v veš.
Od e. ar. deželnega šolskega sveta Kranjskega vsem šolskim tniliicam toplo priporočena xnjiga.
Človek.
Spisal Maksim Gorkij.
Cena broš. E 80-—9 vos. E 1-80, s pošto 20 v veš.
Ta velečastna apoteoza človeške misli podaja v poetiški obliki celo filozofijo energije.
Vohun.
Ro
man.
Spisal L F. Cooper. Cena E 1-80, s pošto 20 v veš.
Med mnogimi Ccoperjevimi romani Iz ameriškega življenja * časih osvubojenja zavzema ..Vohun'1 odlično mesto.
Kurent.
Starodavna pripovedka.
Spisa! Ivan Cankar.
Cena broš. B t*8C, vez, B 2-80, s pošto 20 v vec.
Mehka, sanjava povest, katere glavna
oseba je Kurent, miadenič hrepenenj in sanjavosti, kakršne zna slikati pač samo Cankar.
Roman.
Spisal Aleksander Dumas.
Dva zvezka.
Cena kroš E 8-—, vez. E 12-—.
Ta slavni roman, ki je preložen že na vse kulturne jezike sveta, spada med najznamenitejša   pripovedna   dela mi-nolega stoletja.
Slovensko-nemska meja na Koroškem.
Spisal Ante Beg.
Cena kroš. B 1'43, vez, B 2-40, a pošto 20 v več,
Najvažnejše delo za spoznanje narodnostnih razmer aa Koroškem.
Spisal Pr. Remec.
E --80, vos. E 1-00» a pošto tO v vec.
Interesantna povest iz ljubljanskega življenja.
Pevka.
Spisal Anton P. Čehov, kroa. E 80--. vas. E
Ta mali umotvor podaja veleinteresantno sliko Iz sodobnega ruskega življenja.
ra.
Spisal Ivan Cankar.
kroš. E 1-90, ves, B 2-30, a pošto 20 v vec.
Najbolj ljudska In ena najlepših povesti, kar jih je spisat Cankar.
Cona B !■—, a pošto B 1-20.
Za vsakega obrtnika, naj je delodajalec ali delojemalec je ta priročna izdaja obrtnega reda velike koristi
Ljubljana • Prešernova ulica 7 o Ljubljana
MF
85
64
9
Zakon - jtafllo.
Starodavna izkušnja uči, da je lajboljše in naj izdatnejše sredstvo soper finančne bolezni — zakon. Sicer pravijo, da je zakon sveta insti-
ucija, a Čim dlje kolovratim po tem vetu, toliko bolj sem prepričan, da j-i nič drugega, kot nekak eliksir zoper vse mojroče in nemogroče bclezni.
V zakon ne stopajo samo ljudje, i si hočejo z večjo ali manjšo doto fn; ri rat i svoje prazne žepe. Zakon je zdravil dostikrat tudi Že drn^re in |e celo hujše bolezni: mrzlico hrepenenja po višjem činu, po naslovu, tr-jranje v prazni fnirnbnici, napade ne-&w ruosii iti., itd., itd. Res. zakon je zborno zdravilo. Seveda je mnogo jnrii, ki pravijo, da je ta medicina preeej grrenkn. in da mora imeti dober flodec, kdor jo hoče prebaviti, pra \jo tudi, da se morajo vsUvl nje ne-jateri vse življenje držati stroge du-evne dijete, da usodno voliva na živee individuelne svobode in da zelo plato DČinkuje na "boljše in plrmeni-ejše moške darove in čuvstva ali — ramen posvetuje sredstva, in sveti akrament zakona pa posvečuje pri porokah namen!
Xe bom frovoril o zdravilnih tčinkih zakona na različne ntofta f!:ihi>sti speciHčneg-a značaji. To si pridržujem za drugi pot, po iztrled* različnih parlamentarcev, ki si tudi radi za drugo priliko prid rže pravico, poredati — kaj pametneca. Danes ai le povem svoje misli o zakonu [ot medicinskem faktorju vobče.
Izkušnja me namreč uči, da je 7-' n izborno zdravilo tudi za ljudi.
nimajo ne praznih žepov, nr ri razni h gumfrnic, ki pri nevesti ne : jo ne na doto ne na koneksšje. p -•■■•^rn moške, ki so bili kot samo; . nerednega, oasih tuih lah komi-življenja telesno in duševno -ki»ei!i iz tira; srečni zakon jim je <?pA. da so postali tel^s'io in du-i-vno zopet čvrsti, da so postali soli, dobro rejeni in zanesljivi dru-i stobri ter se iz zadrure Lihko i vrv* v, ponočnjakov in bohemienov »n^elifi v zvezo dobrovoljnih obec poštovanih špisarjev. Poznal sem java, bledolična. vedno melanho-nn dekleta, ki so bila tako tanka bi jih bil vsak veter lahko odne-! čez strehe — ki so pa v zakonu fale okrogle, vesele, energične in nate gospodinje in matere, zdra c i;nkor cvek in realističnega nazi-anjs kakor kak dratronee.
Tal :t dejstva je že na tisoče ljudi o in ta dejstva gobovo prl-ua zna biti zakon res izborna b.  \'u ina.
Ali — aH — koliko ti^oč eluča-}    pa je. ki pričajo, kako bedasto jo ljudje o dobrem   vplivu za-ir :ia.
Vz«»mimo kako dekle, ki boleha '»•i  Železo, arzen i k in kar j«* takih 7. Iravil — nič    ni pomagalo, rnik covori nekaj o popo'noma "ni vzgoji trdi. da je modre sla-nliva' nn jptra, nk^zrije. n"^i hod' • na sveži zrak, naj ne seri i vsak tri ure za šivalnim strojem in *:ri pri klavirju in naj <e ne uči dm dve uri tujih   jezikov, ki k np bo nikdar znala. Kajpak   — zrlravnika pos'nŠajo familiji s primernim spošto-; i. r-ptuflj z nekako pomiloval-nasrnehom. A komaj je zdravnik 1. ko nj«*zova naročil« tudi še po-liena. Kuharica in bisina sta prvi, f  proglasita z neko nezmotljivostjo: >irospf»diP!u je treba moža in nič dru-! trn." Tomu se    pridružijo soseda, šnik. šivilja in mlekar;ea.    Vti so prepričani, da  bo prosnodična  v za-• ki postelji takoj zdrava. In ma-iTv verjamejo to z največjem ve«*e-'f>m in znr : t- se pravi lov na moža. Sjirno, da imn sbižbo ali koHkor toli-tneAijiv zaslužek, pa mu obesilo :W\ iie meiif-o se, če jo ima ris rad ip. če sta naturi, ki moreta har-Bionirati. «1? ::p.
r\isih  ip sieer tudi    lak zakor.
>r tolik » sreepn. a n-ijvpr-krat -i zakon f^.-ko slabotno ženske, da -;-!n> na«11r»ara možu in otrokom.
vočkrat se že zdravniki dokaza--'a    \%\n%<t r*p Pili S al    bledice, a »J'i'iip te^ra 3t? ne uvidijo in s* ne y' rjninpjn.
hiijšp jp s histerijo. Vsi liiste-*+r\\ fjtidjp so dnšpvro bolni in jp ta i*r\ v zv#*z* s seksualnim življe-T >.?a oslnrija jp misliti, cJa na-nrsterun iz nezadosten eprn sek-■valnegm nn^nna. Oe bi b?lo to res-. hi Iti i?* hist^riin hitro ozdrav-ri-i: ron&fei bi postali    mm Jimni, "*T-kf- \U^n\,nf in vse bi bilo dobro * hisi#*riČnem bitju    sta    tflkrrekoč h* dttši ki sp med sabo borita za 2rr>ajro in cro!«T»o<lstvo nad    brez vol j-■'tii mož tram   ft» zmaga s^ksnvalnl ^niron. i%e potopi dotično bitje v raz-1^'lanoKti Jn v hudodelstvih, če zma-n ■ riv:,r,,t,,; nniron, se premene ljn-^0 v asketiene Bonnventnre. v fnna-t'ke nravnosti, v bičajoep se tercijal-aH emancipacijske hijene.
, Ukmi s blatericnimi ljudmi so navadno aihia nerarni eksperimenti
S0% teh zakouov je nesrečnih. A dasi ljudje to lahko vsak dan na tvojo oei vidijo, so jih vendar nio ne prime. Cim slišijo, da je kako dekle histerično, že kriče po možu, kakor bi jo mož mogel ozdraviti. Ženinu se seveda nič ne pove, da je nevesta histerična; tako prikrivanje spada med dovoljene sleparije. Ce je histerično dekle količkaj čedno, vlovi dosti lahko moža, kajti histerična dekleta so navadno jako živahna, originalna i u prikupna, pri tem pa zvita. Seveda, kadar je poroka prestana, spozna mož le še pretutro, kako je bil prevaran in je potem navadno nesrečen vse svoje življ »nje.
Da, celo pri očitnih boleznih na umu sodi navadno občinstvo, da bi bilo za umobolno dekle najboljše zdravilo — mož. Človek ne bi \crjel, da je v naši prosvetljeni dobi kaj takega mogoče, a pričevanja izkušenih zdravnikov svedočijo, da je res tako. V takih si uče ji h se gre največkrat za perijodično blaznost, ki jo navaden človek spozna samo v slučaju napadov, drugače pa ne. Starši so v svojem egoizmu vedno priorav Ijeni, tako umobolno hčer obesiti kakemu možu, ne le ker se tako otresejo skrbi za svojega otroka, nego ker v 6voj: omejenosti res mislijo, da bo dekle ozdravelo, čim dobi moža.
Ali ni naravnost grozno, kako brezvestno se ljudje igrajo z življenjsko srečo kakega moškega, ko mu >besijo na vrit bolno hčer. Ali se ne upre moralno čuvstvo vsakega zdravega človeka veljavnosti taidh zako nov T Starši imajo dandanes vsi d socijalnih razmer res velik križ, predno dobe za svoje hčere primerne može. Boj za moža je boj za prebran stelja, ^e torej boj za kruh in rim 'žjj po-»I .ja, toliko bolj mislijo I j nje, da je lovoljena vsaka zvijaea in tudi očitna goljufija. Kajti goljufija je, če s? zdravemu človeku obesi boina žena •n prav nič drugega. Namen posvetuje sredstvo — to se vi H vsak dan ori lovu na moža. Ce kdo svojemu bodočemu zetu obljubi mastno doto, po poroki pa mu razodene, da je »suh«, bodo navadni ljudje roki i, da je to prebrisana glava in nibče re bo erovoril o goljufiji. Pa je vendar goljufija, kakor je goljufija, če se bolna nevesta izroči ženinu ko* zdrava.
Resnica in iz srca izvirajoče medsebojno nacnenje, to mora biti fundament vsekeea zakona. Ne hodi nam na misel zahtevati, naj ri zdravniki pred poroko preiskovati neveste in ženine, če so zdravi. A zdravniku naj se da postavnim potom dovoljenje, da sme brez ovinkov že linu raz-odeti zdravstveno stanje n°vesto in seveda tudi n-vesti zdravstveno stanje ženina. To je vendar naravna pravica, da vesta ž<*nin In nevesta, kai smeta drug od drugega pričakovati.
Slovenci in Slovenk!
(Zaplembo tega sestavka je razvelja vilo višje deželno sodišče v Oradeu.)
Češki državni   poslanec Vaclav K 1 o f a č je v seji avstrijske delegacije fine 30. oktobra 1908. govoril do besedno tako-le:
»Uporah!jam, zavedajoč se w»ga. ivojo imnniteto v to, da s te drl-jra-eijske tribune naravnost z grou ovitim glasom kličem vsemu narod da *e naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških e ken, ampak da ne obiskuje nemških In nemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov In tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsument, ki uamore v odločilnem trenntku vprizo-riti čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamorejo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, d« hi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasrarnujejo in žalijo!
Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pljuje, jo na vse, kar je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati Ceha, Ceh mora kupovati pri Cehu!«
Prostor
za trffOVtDd v primerni skupni izmeri (/a piodaiano in ročno tklanj&će) 50 do 60 m2 ploskovne površne, event. tudi s StaMVUfMI v d »tičnem po slopju, obfeti jr< im iz 2 sob in s pripadajočih pritikl n, na prostoru, kjer je živahen promet, M IM* v okrožju dvorskega okraja v LlvhlJMa, event. tudi dnu? e Ponudbe pod „frafM* na uprav. »Slovenskega Naroda«. 502
A. KUNST
2M«vska ufloa itev. 4.
1 Velika zaloga obuval
m ^ff'nlrniial!?^
S Vsakrtaa aaratiia ac imiajeja točna hi
J f aiikl cesi. Vse aere ac shranjujejo ia
3 zazsaraajeja. — Pri inaanjin naročilih naj
m at blagovoli vzorce poslati. 40
saats^aswaa^vfm«^m?fa
t m
P
e >
I Fr. P. Zajec [1
£j*  optik, urar In trgovec z £j* zlatnino In srebrnlno.   , _
Stari trg Popravila se izvrfiujelo
Josip Stupica
jermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogat© zalogo najrazličnejših
konjskih op^av
kakor tudi krasno opramliene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse drtii>e v sedlarsko obrt spadajoče potreb* ačlna kakor tudi že obrabljene vozova In konjske oprave.
nt. Mm
lana, VMfova al. št. 5.
nalmodcraolših, aajfinsj&ih
kožuhovin,
!®in&!sov
ia čepic.
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine in jih najbolje plačuje.
ceno in scIiDno.
telia tmiiii j
finih I
ročnih del
mm jager
v LJnblJaal, Židovska nlica itev. 5.
Predtiskarija
I Tamburiranj e Montiranje :-: |
Plisiranje :-::-:
stanovanje
z 2 do 3 sobami (rna soba pripravna za Iromptoir) in pnradkt. h BMl t L Ponudbe pod 99IM|M na uptaim štvo »Slov. Nsroda«. 545
Na obroke! i
rebrne remontoarke, zlate dam-ke in moške veiitlCS. Pristno, iradno puncirano blago. 4 K na mebcc brez povišanja cene. — Ri(<t, u..,« se brzo in na vse kraje Zahtevajte naročilni list. Te stroke največja razpošilja I niča na odplačila S. Lecnner, Bfeclava ŠL St.
Ljudevit Borovnik
puškar* v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča * izdetovanie vi__________
aaSek za lovce in strelce po nJauverBin sistcmU' pod popolnim jamstvom Tud' ara* solat« stare sakjkresnice sprejema vsakovrstna popra Ur. ter jih tuč«' in dobre izvršuje Vse puške so ns e. kr. preskusc-valmci in od mene preizkušene. — liustr«*-3 vam c*« rt i in imsioo}
Bozorno Nosu
50 vinarjev!
Sam** prat-ti^re prrdmr tr iz sfG"
klay porcelana, kamenine, železa, jekia, niklja; pločevine, lesa in vse galanterijske ppsdisiete sn igrače
onu a
kupčevaicem na prodaj
prva Kla uMlm za Haiarao Mago Josip Bermaii
Vysoke Myto9 Češko.
Dopisuje deŠfcio, nerntko, francosko in argl« JU-o. 552
14 žrebanj na leto
s premnogimi glavnimi in postranskimi dobliki. Prihodnje žrebanje 1. marca.
Za nakup priporočamo nastopno skupino srečk z lepimi upi na dobitke:
1 italijanska kritna srečka
1 ogrska križna srečka, 590 1 bazi!iška (Domhaa) sreoka 1 ogrska yrJ6sziv" srečka 1 srbska državna srečka 10 fr.
Vseh teh pet srečk prodaiamo proti 42 mesečnim obrokom  -o -5 K. Takojšnja pravica do igranja po odposlatvi prvega obroka Glede aa bližnje vlečenje prosim », da najhitreje po poštni nakaznici pošljete prvi obrok.
testa Ha. oddelek za srelke
Praga,  Vaclavs^e  namdati 32.
i
Vinko jVCajdič
sftoi
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28
V Lfnaltanl: Pedrjradn, Trnovem, Kočevju, Trstu Gorici, Celovcu, Belfaku, Boleann, Inomosin, Tri-dentu, Zadra, Spllafn, Erceonovess, Šotora, Sarajeva is Pšiju.
Brzojavi: Valjonl milu, Kranj«
N0XIN
Najboljše mazilo za
čevlje.
N O
X I
N
Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Zaloga pri
i K In lii i Uiti
ta s.
Majkno posestvo
in sicer hiša s 3 sobami, kuhinjo in kletjo, vinograd, sadni in zelenjadni vrt, lepi pu-valni prostor, na solnčni legi, blizu cerkve, Šole in kolodvora urota Janez Jasovnlk v Polcanak ss fttalsrakam. 5d0
Učenec
ki je dovršil vsai liadsko Wo in js star 14 let SS takoj sprejme v trgovino z železnimi m špeo ri|<>. 557
Franz Guštin v Metliki.
— ■     1 ■ 1 m
Naznanilo.
Prostovoljno gasilno društvo * Krtkom ima naprodaj
14 m dolgo, novo, tridelno, ki jo moreta postaviti samo 2 moža. Cena po dogovoru. Ponudbe naravnost. 584
Klet
v Spod. Šiški 21
se odda s 1. marcem L 1. v najem*
KI'? p- prostor.«a in pripravna zs Skladišče. Tud1 pripravna ca kakega tiunnifc« /a delava!C3. 533
vvč *e izve pn Val« Oregorro v Bfiengiu. 53?
Sprejme se koncem marca
izve žban v le>nt stroki za razpošiljanje lesa, ve&£ povsem knj g*ivudstva. Zmožen mera biti slovenščine, hrvaščine in nemščine in ako mo^nn tudi laŠćme.
Ponudbe pod „marsc" na uprav. Slov  Naroda«. 583
Oklic.
Dne 21. marca 1.1. ob 9. dopoldne
se   horl^-a   pri   r^rt- sanrm sodišču
prodali 2 zemljišči, gozdova, eno
cenjeno na 65 300 K, drugo na 4666 K, najnižji   ponu^k   /naša  ravno   t« i^o,
r.'T>> i< ži ■ Selškif drugo v Poljan« ski dolini. 588
L Kr. oKrajso soSIsce t SKoTji Loki
dne 11. februarja 1910.
s špecerijskim in mešanim blagom ob tukajšnjem kolodvoru
se proda ali da v najem.
Pri fgovini ie tudi
mostna tehtnica.
I. Peternel na Bleda.
za majnikov termin! rssiro-a 1 a^ho
m 1 kuh »mo s T>r,ticn ia"v je Odlltl
v najem v nisi ftt 48 (Rudnik),
/ra r»* Plankartcvr go-nlne. R^noidin
se oddajo a 1. marcem t L 2 oz.
3 prostorna skladišča transitnt promet) f*Saain >• o ai»  »kupno, isto-
tako veliko podstreije, rripravaai
za shranjevanje sena, baar. drugih stvari. Natančna  poiasn*la   d»ie n*5ama
Janka Ponovita na Blotarolsovl sosti it 32. 511
In modno bhtt zo obleke
Karel Kocian
mmaaatM
v Humpolcu
j
02665959923
34
Prodajalna
ahttcjrca is dvth lepih to svrtl«h rro-SUTuv 8 4 izložbenimi okni, M takoj
odda.
Ve* se izve v ttgovini A. afatlt.
Dvorski trg it S._505
Sprejme ao takoj
dobrr manulakturlst, ne pod 20 Iti
«»ar. v it^». % in- / mr»anrm bleff m p»i
Es liana Starkla v Sevnici na jerskem. 562
Revmatizem, g 4511
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se reši! mukcpolnega trpljenja.
Karel Bader, (llertissen, Bavarsko
Kazne previde
Iz nemščine v slovenščine
cirkniarjev , pisem m dragih u«s vi oskrbi cono ? tej itrofci istelbs tradnik
Naslov   v   aprsrrjiltva .Slo-
Lancaster od . .K 29.— riobert n . . n 8 50 Pištole „ . m m 2* — Samokresi „  .  . „  5- —
naprej Poprave ceno. Ilustrovan cenovntk
franko    F. DU3e!i,   OpOČUO 76
ob državni železnici,   Četko. 4J10
CHmax motor na surovo oljo
najpreizkušenejši, najcenejši obratni motor. Kurdska moč stane na uro 1 . do 2 . vinarja. Ni treba hlajenja z vodo. Nič finančne kontrole. Brez nevarnosti za eksplozijo. 2S9 Pojasnila in proračune daje inženirska pisarna L. Ungar, Gradec
Dobra
trgovina
rr»rdne   $?n k*"   v   L.rur*tja*i  na jak O
dobrem prostora s stalnimi o i* jemalci, se takoj   od        ug« d-
n mi p*'H» i proda. IVnudhe takoj p^J „Dobra trgovina"   na   upravntbt« •       uvin k e< . d 56i
Oves!
Dober semenski oves, ^ £• *k»,
-re   - u*' r.   ia   S a,i i.-kt n>. »«- zajan ći da  ga  vzrasre   iz   v>alc* ca   kg en n er-nil*. se ra/t« §1 a p<   15 kg nadalj- po 30 h kg na postaji O 1 e. 57S
p -m» n«. - An'on Kertlč, Rakitna, p. Borovnica. 573
Statnpilije
vseh vrat sa vade, društva, t' g e <c« uu
Anton teme
tratsr Is Itdetavatsit aavcaaovia ttaavpuii
Uubl ono. Sv PetroLi
Ca*iki trma k*.
3-, K 5- rn K 8 SO^lna rje v _prodaj«
atmkujocc neškodljivo. Cena K Zra\ en^rja^|ofcj||to
vrata II
Povest   v   verzih.  Spe*n'l Jaaka
f> b«v« »e pri p n   (p. k g<«
?»e § a»' ril«)) p<> aslftajal c« ni biv>*. a K  I'50, vez. za K 2 5»»
Ko    naroči   >saj   10 izvodov
vkup, d« »bi isvod sopet s*
lov eeaejo.
z 10 -obami, 3 kuhinjsmi, 2 kletmi in mehkim vrtom, pnpravna za vsako obrt
» mii a!i pa la tniS za nI let i u\u
bri z hišne oprave. «e prj^r pri AutOUU 811V-
niko, Betica it 94 na Bledo. 499
KAREL KOLETIČ
■odar v KrSkea* 503
vliudro naznaniš si pivovarnam in vinskim i ad ugam, da izdt luje vSakoustnt
slike sode
* rajbilji»£a lesa in po nizkih cenah Tudi se pr poroča za >zdrlovarje vsth v so tarsko stroko spadajoćih drl
Na vseh poljih je elektriciteta dosegla naj\ecje ubpe e: vozimo se, svetimo, grejemo se dai dmes ž njo. Kaj pa je vse to doseženo v primeri s čudovito zdra vilnoitjo elektricitete * katero ce je po sre.ilo najboljSe blago Človekovo, zdravje, ohraniti, in ako bi b.lo izgubljeno, zopet doseći. Mnogo bolnikov se ne ve, da imamo v galvan>k* trajni elektriciteti sredstvo, s katerim uspešno zatiramo splos* bo ti veno slanost, revmsllseaa, glavobol, posssaiaajiia spraja, potrte s\ o^rassslostno stanje, nevrslgl|a, mo-
teni« prebava lokrvnosi, oslabelosti vseh vrst, aaj-raziicneiie teask* bolesni 114. Svoj zdravilni način smo popihali v zanimivi brošuri in jo vsakemu, kdor se na nas obine, pošljemo
|K9  gratis in Iranko ~W
pod zaprto kuverto brez vsake obveze. Še
nikoli se ni v Avstriji obcir.btvu nudila zastonj tako podučna, drag' ena knjiga.
Eleklro terapevliška oH;nacija
i,L. Scfcvvsavasa« I.Mctsaata, A-t 1 s s.
i a
41 II
593 20 II «if1
S open sa b res p U ta o kalifa.
Na
El^tro-tefa-^v****© oe*«»neclj)c> na  ^u^nu, I   Sc*wa faasa 1, MniHit Al is t
Pr<*a>ro p ainte mt tnitfo
^Baspra v» a aiadaral slab-
tro*lsrael|lM
grada m tranh«' i*>d zaprto su verto
Naslov
J/a/uečja zaloga
cft. ctCunc
JLjubljana, Dvorski trg štej. 3.
Podružnica; Kouo me$te, Qlavni trg.
1157
GODI
nn
jtiWlly»ol>r §b$ Jukfttrsaof {oda; Nabile jutmoipiMdMrabu,
TOMEI
Izvor sukna jjHumpdeu.
(Ccfka-i
Dva min Bteica
i duhtirm %*A k mi i/prćrvali   - prra Oit In sta te nrkohko trgovine vrsfa, ki sts poM* n m p«-tom ^•.t#»r»t«»   » ?r
sovine — sprejme tmkol And. Kro«
iolfi i f -v i a m    ar    « in
run i pr detki, Debovo, Sedale štajersko. 541
fgneen
▼ U|00a »je v bi iti n ic-
laantS^e poataje
Hite
I- n#rn prometnem trpi ne Dolon] Skeni|   a   s^de^em   e   kr   tira > ». •«»•
1 » ti ivi. k» r«- ^ mstUnliko ,m mesarsko okrtjoaetakoj prod« -o« odslai v najem. K »»»S. or^>«
daj«*     f '»podiir^k.t     p   alO^IK poj«-
Kie.   p« »ve   upravnistvo »Slovrn * ega Na oda« 559
Krajeun?a
zostopnlhn
proti nr«»ri( lite tvornioa c. kr. taki], priv. vosnik kolos
A.  M i h a t s c h
Moravska Ostrava.
Jlarofina knjigarna
v £jnbljani
u JurSJm« frjs it. 3.
i i i i i ž i
i i i
ž S ž I
m
k
k k k k k k
priporoča
kaaccliskl, koncepta!, loka-sientii, Ministrski, pisemski evitsi ti larvaal papir.
komu s plseoskii pa;Ir.em.
— ^ ^
Crj)tike kojijc
t vseh vi hfcost h, črtane f eno aH i d v cm noionama, vezane v papt. pl.tno al* po i usnje
OiJcmalK taiifta
P;# a
lilaifa lalsih mzVev is risank. Za?Itkc za trate * *acs vemostib -Te tika izfccr ~
arinialbae. peres, paraaatbev« eaaira. aaaseaaaos!
Jarve «• soie m saasdii - tazftetaict-
na>ra|insbe.  mm**mt*ie9 sme? siiaa »sva vrst <>4 naipreprostciSili OD aarf nr|Sib
jslViml a stike n leplsakc,
» pNS m v
-fHzflskt kilft -
f »ItMct a ttrtkt.
Cest* tkvirOd a razflcliicc.
Unln« kske triktNiM. palete, rlulu raraiU, ***** Upi*.
aaaTa ssisi
lin ln žago
Dopise pod »it, lii* na uprav. •SHv. Nanid^e. 605
Gostilna"
« & s karani ml i njm
ia avftslov termin.
7eĆ   s**   *mw   »m   h Ani   (• ustnici na
Craborjevi oostl it 4. 541
Hiša
tik L]cbljane, v iako rmr» etn^m kraju.       «raai boleg n takof prodi
p«>d ug« drimi n«ttvop. V h> »e i«it»io vpeljaia ffOStiIoay r>»i hi*i   e h p sen-
sWi vrt s dvoiiiio.
Kie. j ov« upravnisivo »Slovn-^k< jja Narod«*«. 571
Prodasta so
za voinj » z VSO Opr*T    * *UH dVS v dobrern 3ta. pa   *>h*i^.re V/O Z a« — K«»ni« sta   t»r-»       j h 1 P"""   «•  v Kolodvorski slici at^    7 (Gostilna pri Angela).
Ceno meso!
5 kg govejega *'< telečjega f"d sstgata>  > 1  koitmovega mesa,
vsak   dan   sv* tega   h^atia  samo 4 K frank** po povzet,u  S lidna postrežb* ^er  reflektiram   na   .-tane   odjr malce Mtrso  t»-   ^   24  arah   * vsakem kram
563
H. Friedmann
Herincse  na Ogrskem,
ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar« vsak vinski trgovec in vsak vinogradnik
•  • •
.*. se dobiva t .-. ..
v LJubljani
Prešernova ulica št 7
v
v 71 m j juti 11 m
Opremljeno sobo
StrrgO lrč>no fn mfr preH r/odbo, Ui||«ji]
takoj gospodfčaa.
Ponuuhe i'Oii l|Mirl< oa upravni. Štvo »Sov. Naroda«. 576
arica
so sprejme takoj y 2 dekiteama
starost«  7 m 5 hi   Ž'I i se, da zna klavir, p* tje in francoščino. 603 Naslov pove upravnistvo »Sloven. skrra Naioda«. 561
se odda f Dajem oa Poljanski testi
V* 6 i/v** pn I. Zakotni k? Dunajska cesta it 40. 49;
H.
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32
'zvršuje vsa lasna dela in priporoča svojg bogato zalogo kit.
Št. I kratka preveza. .....  K IK
#2    n n      ..«•••   p   9 -
0  3 poldolga preveza    ....   B 7-
*  a      n ....w5 —
^ 5 dolga preveza.....«360
Pri naročilu zadostuje vzorec in šts
vilka, pošiljatcv diskretn 1 po puvzetju Sive
in svetlorumene 20 , dražje.
Dobra kuhari c af ^aj» na gostilne, isčt niajtiuo, d«*bn» irl«»^o
gostiln
v najem ali na račun.  Kupi tuđ biao.
Pismene ponn  b»» p^H ^ftt. 5O0'1
poštno leteče Ljubljana. U p
ias su*!
Trgovina
v prijetnem trgu na Dolenjskem,
*o « pravo   v   z vezi      postil HO. SI
odda takoj evem kasneje p---j ^io
ugodni:iii p«»go|t.  Ob*»je p* /Ho dobro vpeljano v t>l ž ni cerkve »n kolodvora, Usptbi /ap" o,T,''P' Ponurihr pod „Trgovina 1913' na uprav  »Slov N«»ro 54
lObe
Gradec, Herrengasse 7, CL nadstr,
Ošabni kredit in posojila ta raniiranji nradnikom, nrolesorjem, nč!tellerat nml-rovijencem itd pod aaja£(Mn<Mšinti p^g«P eventualno tudi brez porokov poti enkrat* nem u poroštvenemu prispevka- Nikakil predstroškor. Pro.pekie in pojasnila daje u Kranjsko * 4845
J. Kosem, LjubSjana,
Krakovski nasip «t- 22
Ugodne prilike
za nakup
različnih pOSOStOV, faii»  vil, Stavb*
nib parceli ia^n»»*is»«»«» obrti <■ ■■>c
-iu kdM>i na dt želi ono t i^s-ver: Koncesi)onirana pisarna '<> posredovanje
Petra Mafeiiča
v LJubljani, Škotja ulica štev. tftl Teleioa st> ISi m
C> kr avstrijske   fjff   državne železnice
Izvleček iz voznega reda.
W«»St«~~a. «aB
ts L|aSl|aaa Qas. saL)
wV afutral. Osebni  vlak «  uri: Triič, jssaaisaa Trb>S, Beljak, jai iel.. Gorico, drl. iel.. Tiat c kr. ari. iel.. Beljak (čet PodroftCco). Celovec r-as ajutrai. Oarbni vlak v sssSSfc Groeaplje, kadolfovo, Straio-Toplice, koCevje. m Oaaoiana. Oaebni vlak v smeri: |eae-cti.  Bcl|afef (tei Podrcsčiea), Celovec,
__ - - * *---B.Ht.
aaaalana, Oaebai ^lak v anteti: Trtic, karaice, Trbii. Beljak, jul iel, Gorico, ari sel.. Trst c kr drl sat. Beljak, (ćea Podr. sc.coi, Celovec
I as napotena Osebni vlak v smeri: Oro-aopljc kudolfovcs Slrais-Toplice, Kočevje,
a-SO nopoieaa. Osebni vlak v smeri: Trat, lasenice. Trbii, Beljak, ju* iel., Gorico, dri. Sel. Trat, c kr dri. let. Beljak, (čet radvomcoV, Celovec
asa aveOar. Oaebai vlak v smeri: Trii*. Aeaaaice, Trbii. Beiiak. (ćea Podrotčico), Cakrvac Prago. Drss\isae. Berila
f dO tvaosr. Osebni vmk v smeri asmsMoeo, Strais-TopUca, Kočevja.
t S asmmOSi Oaebai vmk v amet
Ti bat. beiiak, jua. iel.. Gorico, dri. iel-Trst. c ar. dri ieL. Beljsk, jui. iaL. iCat Podrt K co) Prsao, Dvasdsaa* Berim,
»•ta
v Ltakt|ano (ictae talosalat
Taia a|utr»|c Osebni vlak t* Hcrlmi, l>i+i&*
Piage,  B« ljaka,  jul.  iel .  Trb.ia. leten*
Gorice. Tr«*ta, Triica 0*02 1 jutra|: Oaebni vlak h Kočevja. Strab
Toplic, Kudolfovcga, Grt»«UL f. •ras  deaatone    Oaebai   rta*  rt Berlin
Draidan, Pra^e, Celovca. Be -aka joi
cea PodroiCco in Trbii. Gonce. d; i t*
Jraenic, Tri »ca S-aO aaa« dna 1   Oaebni   rtmfe  ^ Koćera
Straie-Toplic, kudolfovrga.   ' oaopiia dlO aa«>aldna: 0»ebn. vlak a oVljaka. )^
ieL, Trb.ia, Celovca, Beljaka,   čez Podrt*
meo), Gonce, dri. iel.. Tram t kr dri
ieL, Jesenic, Triica, O-dO *v»oar: Osebni vlak »k Be-" -a. D»*
daa. Prave. Celovca.  Beljaka, ^.4 Pa*)
ičico), Jesesic a-da s-oOsr* Osebni rtak •> deljaka
ieU Trbiia, Celovca, BVIjak-  ycrx l'oa>J
ic»co), Trata, c kr. irt ieL.   10r.ee, *»
ieL, Jesenic, Triica 0-O7 avaoart Osebni vlak *a Ke/evta, Strti*
Topne, Kttdolfdveaa Ooauplja ll*Ot nanaeii Osebni vlak • 1 bita, celo**
boijaka (čas Pudroi£ivo>,  ~r»ca c '
iel, Gorica, dri. ieL loaeair
rumsi a MaMfama (drsae«« talsaais# S>aO aHftvait Oaebni «tab ta c^ammaa. tO-ee ioaaMnat OssfJŠf   *di - k«maib
vlak •» kaibnika .'
Tli, ; mol se r boj ti č pon ti j reje nje (le t fljul fstij^ ktič jzna lopi? me praf |ie c |pisa irjj i h ed: jnd pgri re i br lobi >a, li c
tiarr
nr^t da mat la &
ni t
ItOTli __r
krte: čem Nni najl
sto kan
lali
V{
a, i ne e r
la i
C kr. artavao-iabisiikt ravsateljstvo v Trsta.
3LF
70
57
18
4N
BBBanOHnaiB((BBnBBnSIOvnnnaaOBP*'*
TO SO Hltll!
Tudi najsijajnejsi   med ilanas-
ajimi banketi so prava poa^Aeenja revežev v primeri s banketi in pojedinami starih časov. Ne bomo begali 1 dobo paganskih Rimljanov, ki ho bili požeruhi, pijanci in razuzdanci najhujše vrste. 2e pogled v dobo, ko je cvetelo krščanstvo najhujnejt-, ka je bila katoliška cerkev na vrhuncu, bo zadostoval.
Tajni kuhar papeža Pija V. jo zapustil jako poučne zapiske o takratnih požrtijah. Povabljenci so sedeli po osem do deset ur za mizo in jedli ter pili, da jih je kar razpenjalo. Meseca junija 1473. je kardinal Sau Vito priredil na čast Eleonori Aragonski pojedino, ki je trajala devet ur. To pa ni bilo še nič v primeri s pojedinami na sveti dan in ni velikonočno nedeljo: ta dva dni so trajale pojedine od 11. dopoldne do 3. zjutraj, namreč do prve mate.
Znameniti italijanski kuhar Kri-gtoforo di Messisbugo je izdal leta ](il7. v Ben?tkah obširno knjigo, v kateri med drugimi pojedinami popisuje tudi velikansko slavlje, katero je priredil kardinal fenafaki don Ippolito Este na čast svojemu bratu Ereole I. Povabljenih je bilo 54 imenitnih gospodov in gospe in prišlo je na mizo 291 različnih jedi ter 15 fi-gnjr iz sladkorja. Pred obedom ie bila predstava neke pastirske igre. potem pa je šla družba v obednico. Messer Krištoforo piše: »Naprej korakali štirje m uzi k i in potein osom naerih plesalk, za povabljenci pa zo-pet štirje muzikantje in oser?i plesalk ... . Med posameznimi jedili so najre plesalko nastopale n*i posebnem odru in izvajale razi ione tiiese . . . . Obed je trajai 11 ur . . . Spiio se je ,2 vrča najboljših vin .... Pojedi-ia se je končala z bakanalom.«
To &o najbolj značilni stavki iz ptoforovega poročila o lem slavlju. '" »»-mniti jo. da jp po tem poročilu slikan* ^Tiana slika, ki je bila ie reproducirana v vseh mogočih listih, in ki kaže up prestolu sedečega starega kardinala, pi*ed katerim pletejo nage deklice, dočim popiva In se poljublja ekrog veliko obložene mize zbrana družba grospodov in dam. E, kardinali so znali dobro živeti!
Pj svetn.
p Napoleonove besede. Samostani, napolnjeni s kanal jo, ki samo žre, moli in greši, niso zame. — Nikdar se ne sme boriti proti narodu. To je boj ilovnate posode z že!ez:io. — Zaliti človeka, ki je nesrečen, kaže veliko pomanjkanje plemenitosti. Zaliti ono, ki jih imamo v oblasti in ki se ne morejo braniti, je brezdvonmo znamenje nizkotnega naziranja. — Ljubim ie take ljudi, ki mi morejo koristiti; ljubim jih le dotlej, dokiei mi koristijo. — Voltaire je preveč bomba-n; ljubi doneče fraze, pa ne poima niti ljudi, niti stvari, niti ne zna ti velikih strasti. Njegove drame so tragedije hišenj. Plemenita tragedija je šoj a za velike može, zato
? dolžnost vladarjev, daiati dobrim pisateljem tragedij posnim ter ras> čirjflti rj'hova dela. Ni potrebno, da bi bil pesnik, kdor hoče presojati tra-rpdijo; potrebno je samo poznanj«? Ijndi in stvari kakor so. Tragedija ogreva dušo, okrepčuje srce; ona mo-in tudi mnra ustvarjati junake. Iforda dolguje Francija zahvalo v.a ^ober d^l slavnih činov Corneillu. >a, ako bi Comeil!« še živel, napravil ti crn za kneza. — Shakespeare je bil 3T»0 let celo o:| svojih rojakov popolnoma poeabTjen. Šele Voltaire ga jo rnrn] povzel i <rr> vat i napram svojim Angleškim obiskovalcem — iz vljud-Oi^ti. in od tistega časa vse govori, -a jo Shakespeare najslavnejši dramatični pesnik na svetu. !»iegova d^-sem čital. toda nič ni v njih, kar bi ^»spglo Comeilla ali Račina Saj niti
i mogoče pročitati njegovih del do konev-, pp da bi zmajevali z rameni. - Tragedija bi morala b:ti šola za ^(lze in narode: to je najvišje, po *m#»r bi moral hrepeneti pesni k. — Saičastftejae opravilo in obenem na.il<oristnejše za v.*ak narod je ono, ki etrrmii po razširjenju idej. — Mo-^ da so zidali neumni faraoni velikanska irrobišea, da obvarujejo tmp-ja noplavl jenja, na i bi bUi rajše de-wli zatvomiee in ofcone, da bi si tako ^varovali eimnajveeio korist od Mito. rd katereern naj bi ne prrstili niti kaolje v morj**. — V laboratoriiib JA ravno toliko junakov kakor na bo Brili. — Rastlina je prvi člen veri-*p. v kntf»ri je človek zadnji. Vem, ^a to nasprotuje veri, toda moie pre-Jnčauje ie. da n;smo nič rlmjrejra ■ttt mpterija. človek je samo bolie or-j^/iizirana mstrriia. ki ^e nahaja Is y?n svoje popolnosti. Človeštvo je "'ado. zemlia je pa st*ra. Človeštvo c ^flro 5««t «1o se^em Masi let. V ne-**j tisočletjih bode človek popolno-
•
%•* je najin V nndnjia
stoletjih smo raskrili čudovite lastnosti teles, katerih pojave si danes še ne moremo ras lagati. Kaj > elektriciteta, galvanizem, magnetisemt V njih je skrita vsa tajnost naravo. — Svet je tako neumen, da hoče vedeti o moža. ki je igral važno vlogo, kako je, kako pije ,kako spi, kakšne navade m manire ime. Za njegove dobre ali slabe lastnoti se navadno ne iraenoft.
* Kolike tjadl se labko preživi ua zemlji. Na celi zemlji se nahaja sedaj približno 1 milijarda in 467 milijonov prebivalcev, tako da pride na kvadratni kilometer približno komaj 15 ljudi. Ako se deli skm na celota površine 46.350.000 angleških kvadr. mil (po 2*58 kvadr. km) v tri dele: rodovitno zemljo, obdelano zemljo, stepe in pustinje, potem bi bilo od teh 28 milijonov angleških kvadratnih milj rodovitne zemlje, 14 milijonov step in 4 milijone pustinj in puščav. Najvišj ■ število ljudi, ki jih moro prehraniti rodovitna zemlja, bi jih bilo po Ravente^nii 20 na kvadratno miljo. Na ta način bi bilo 5094 milijonov prebivalcev maksimum ljudi, ki bi jih mogla zemlia v sedanjem stanju prehraniti. Ako ljudje na enak nni^n pomnožiio, kot v zadnj:h deset letih, bi se to števdo doaetrlo že v letu 2072, «. rej po 162 letih. Gotovo, da se da še mnogo nerodovitne Sjeaalje predelati v rodovitno, ali vendar se razvidi iz tega, da so obljude nosti zemlje stavljene gotove meje.
* Amerikansko. Zupan Shank v Indianapolisu, Ind., je izdal novo, zelo praktično odredbo. Doaedaj so namreč gostilničarji v tamkajšnjem mestu izdatno škodovali cerkvenemu »kšeftu«, kajti točili so pijačo tudi tednj, ko so s/» pp C4 rkvah vr Šile službe božje. Vsled tega jc mnogo ljudi prihajalo v gostilne uirsto v cerkve. Da ^* pa to prepreči, je župan sedaj odrcdil.da se bode v nadalj • vsakemu gostilničarju odvzela lic nea, akv* greši proti zakonu. — Vsak tak gostilničar bode moral potem hoditi v cerkev, in sicer toliko časa, dokler m? bode predložil od duhovnov pismena potrdila, da je bil pri wej nedeljski službi božji v cerkvi. Potom zamore zopet izvršiva t i svoj |>oklic. Na ta način so dosedaj odvzeli trom gostilničarjem njihove licence, katere so ustavljene za toliko časa. da prineso oblastim »dokaze«, da hodijo ob nedeljah v cerkve. Med temi grešnimi gostilničarji je bil tudi M;:rion Cummins. Tega je župan vprašal: »Cummins, koliko easa že niste bili v cerkvi!« — »\Vcll, mavor, jaz mislim, da nisem bil v cerkvi, odkar sem se poprijel go-tilniške obrti<*, od vrnil mu je Cummins. — »Poslušajte torej Cummins, kaj nameravam storiti. Vašo licenco vam za nedoločen čas preklicem.« — »Za nedoločen čas?« vpraša Cummins prest ras n. — »Da, to velja za toliko časa, da bodete šli v cerkev, in da mi prinesete od duhovna ptaaMSO potrdilo, da ste bili v cerkvi med vso službo božjo. Za le vam pa ne priporočam metod i stične, presbiterijansko ali kako druge cerkve, kajti vi greste laVko v katerokoli cerkev se vam poljubi, samo da mi prinesete pismeno potrdilo od kakega duhovna, da ste bili v resnici v kaki cerkvi. Na ta na'"in se bodem prepričal, da *^e ob nedeljah za dve uri *l«j*mnito iz v;iše gostilne.« — »Ir. dokler ne ir^om v cerkev, ne umom' ničesar prodajati?« vpraša Cummins. — »Ne, niti eno kaolji^o ne smote prodati do prihodnjega ponedeljka, ali pa do ted ii, dokler ne prin^set» pisma.« Gostilničar se je moral s tem zadovoljiti in sedaj išče po mestu duhovne, kateri mu i»odo proti dobri piiaei vfiako neclojjo. kadar bode potrebno, itaornvili potrebno pismeno potrdilo, da je bil v cerkvi...
La mano ner». Ttaliianp*ka organizacija za v ratni h morilcev, znana pod imenom »La mano m-ra« (črna roka) je organizacija, ki je razširio-ra po vseh večjih amerišk'b mestih. Zlasti v New-Jorku se zgodi vsak mesec več ropov, umorov in razstrelb dinamita ali bomb, provzročenih po članih organizacije italijanskih morilcev. Tako so tudi te dni položili poj stopnice noke h »so v New-.Torku bombo, ki se je razletela s tako silo, da je odtrgala stopu;cc par metrov visoko ter jih vrela daleč v stran. Drugo ne-sreoe ni bilo, «*amo neko dokle je postalo vrcled «trahii b->ž'astno.
Prebrisana A mori kan k a. V mestu Kansas v \ m eri k i je neka 40 let stara omožena ionska pripravila bogatega 50 let starega vdovca Kinga ob 20.000 dolerjev. Znala mu je takt* I^po govoriti in pripovedovati o svojih hišah v Ncw-Jorku, da ji je King dajal kolikor je hotela. Kingn pa jo začela stvar postajati sumljiva. zat<» j^ šel v New-.Tork, da se prepriča, koliko so vredne vdov ine hišo. O tem se je kai hitro prepričal, kajti vdova-nima nikjer nobene hiš^. Pri povratku v Kansas jo je ovadil radi goljufije, toda vdova trd*, da ji je sam prostovoljno posojal denar.
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Panamski nasip it S.
a«ioKo«a Mi«.
žtedOnik ognjižč.
Cow smerne. Posravila se ■  i teeeo larwi*«ejeje. i ■
birtija nisi snSU S tMi
otroških vozičkov
žime.
M. Pakte
v IJeUJuL
toma UMhrtn m
Josip Kojina
krojač prve vrste
v iMmml M ste i.
saaprati glavna aaftii
hotkurira ^ ss^erSaoN rardLand glede fine)«« kraja :n cle-
ganitiC i«'.rr»H»e.
Tf Bmiika zalaa ujfitiijl i^l. ii fiiiL mM Mili
: 2aii u m\m\m :
P
Najboljši kosmetiiki predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
——       1 X;
^a Hanfkol s astsa voda po 1 K;
sobni prašen no OOh;
za ©braniter ti rast las:
Ti izdelki „Adaa, ki so oblastveno varovani, so a prodaj lev
i i Pli. Mr. Josip Čizmar
I, • Ljubljani.
I   Kopajte zaupna te domače Izdelke!
Prva kranjska
Umltt Klaiirjeu
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5 Gradišče
Priporoma svoje prve vrate, sa vsa podnebja uoltdne   narejene   plaalfta,   klavirja in ■inraaonlia tudi MsanlajMln«
u gotov daaw9 mm letu od-
Popravt !n aji^^-vssia se frvrtajejo točno in raetrrdjo najceneje
■ afvasta tvornica aa
ime zi mole
ourave za hotele
Viorci gratis ia banko.
Tknlnicn S. Munk A eia ■otrmika 13 (Coiko).
66
Fattngeijeva
pasja pogača
is moiiiik vtakaif
sajideahej&e krnilo za pse v^el pašen.
Naanćni ceniai in bn Sure o n d-ljnih krmilili za ose. pervtaiM, fasaae, 4omate zajce, srae ra vcejo divja. l.i§ ae dobivajo zastonj od firme
H. POLSTERER,
tfornica M MOsjer>c?« pateetao paajo pofa^o iz anann vi&bea ia za kima za perotaiao Ban. Novo maste (Vr.-Ksnstaat).
^astaastra v Linnlianl:
AVGUST PUST,
Fran Graalj«« naalaolailn,
Poljanska cesta«
s
Swji k mjia!    Hirata torta!
HilKo Krnptf
nrar in trgovec
Ijabljana, JbtBJSct trg Jtrr. 3.
——   L star o ijeno leta iS3i. ——
Cen], občinstvu priporočam sv^tr bogatu zalogo 1954
sttsifek ia irpnlk ar,
aken«v. pretsno« m vabila
Osobito sedaj ob priliki božča tn Noveg« leta. namenil sem se prodajati aoara blago po israano niski eanL
popravita toiae ia centi
Zs vaško prodano aH popravljeno uro Jamci m » leto.
kalSJlot to
mm mm im
r ie iz/a 60 let predobro preizkušeno <domače zdravilo na vseh razstavah od-♦tkfvano z rlat mi s*-^t»niami StOklO-
■ioo po EltOislEao sanrodal
parvOOdL Zalit« %ajte lsrccao »Bra\c»v-\o francosko žganje«, da aa doMre skega manjvrednega izdelka 4M
Uradnik
ve*č knjigovodstva ter vseh trgov^Ml poslov, IgOe aa por o1 Hunski čas prt«
■seno alatko.
Pojasa Ia daje upravaistvo »Sle* veaskegs Naroda«. 540
Kdor ne ve.
iajjta% tanaa bat
• 80M
sanosi aH prStž—a—
atbaataafam
mast a. u\
kja aa*
•« ■■ aana
C ta fer. <nn< •^•vftaij JAM IOHRAI
(čcftt).
17§
Svoji k svojimi
Frw ti eiiia ttki-i!nu^a imUd a
posreduje kupovanje in prodajo novih in stjrife klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vses sistemov klavirjev. U^laSuje N01asbeztl Ms* Set", „nTladlkl** in drugim slovenskim za vodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v ta stroko spadajoča dela izvršujemo točno in cena
Naj topleje se priporoča
G. F. Jurafcsek9
prsi nranj.-slov. oglaševalne klavirfev
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. §2 a. I. sadatr.
Naj ttikoo so znavda Itipolskas
Mm nta
Ditece zlravilss viao je ta, preilaatae slasti, po-spesajc tek, jad ii krepi. — Prtmatp priznmj* Zajamčena pristat, iz Mjfeeljiih jažiatiratoUk SeNk ria. popelaoma astrezaj«če aaveao vin-skens zakona Majvilje ollfbe. Oraai priz ia zlato sveti tja v Pariza ia Florcaci. 4550
Dobi se v vseh bolja h delikatesnih trgovi* neh, kavaraarestavraei «h in gostilnah.
S »rotilaje aas^Tijati aa IzdeUralca racata Pasini v Tridsnta (Tirolska) ali  pa aa
glavni saatop sa LJakl|aaa In Sranjako
Janko Iraun v C.ubtiani.
ao naa^Ov*w cef rs. ba^henn, n»netef ovala itd lepo razdeljenih v koee od 1 do 8 m trov poiuja po povzetju
vrlo znana zvezna trgovina
V. J. Ha?liček a brata
v mdearsdsi
ajnjr gaF   OF   Naradit« takoj
PHp r»fl m 852
VaSe blaforodje!
▼Vtšo crvene p^Mlfitev smo ob-dr?ai z na večfv z*d; v»M'ostjo, hočemo ootati Sv nadalje Vas- odjemalci ta prporoeat Vaio cenjeno f rmo obojim zn scen. J V.
Frfd'-k.   4 Vnafrfi VOS
▼ Ameriko In Kn-**do
pripravna, s on sns ss saaeal Iva
Cunard Line.
OdkSd ta doaasSao/a pHst*at*ea Trstal
Sazonia, 23 februara 1910. Canooma, 1. marca   <»1 I. Carpathia, 6. marca 1910.
Is Uvsra»al*s 1511!
Lnf«*r»nla (nat^reft m n^jie »i* nam^V s ea)
26. februarja, 19. marca, 9 aprila, 7. in 2* maja, 18. junija 1910
Maorrtarla dne 29  januarja,   19. februarja« 12. marca, 2. in 30. aprila, 21. maja, 11. ju nija 191
Pojasnila In v zne karte pri Acidr. «a«aa.M«9&c
v Ltnkltamt, Olamanorva a ice fttsv. t%*
0< les cerkve S<ca jezas« »ego.
Vozna cena Trst-Ncw York III razred K 1SS za odraslo os^bo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Dragotin Puc
: tapetniški in preprogarski: =  mojster =—
v tvrdki Pno ot Komp.
Isdvlajezn vsa v to stroko spadajoča dala solidno ia po 1078      niakih oensh.
LJubljana
Jsarije £erezl,e cesta 11.
■mmt
5561
SVETOVMOSLAVHI
BflaNCA
tvrdke Fraielli Branca v Milanu
•*»• ki hft1|«fcM MMmmm tajnosti • pripravljanju
|9 sugospoiBeJjla želodčna grančica na sveto!
■lafcHU— v mU tfrailnll — DoMva M v LJubljani pri: SOV* J. Bnzzolinijo; Anton Stocnln; slaščičarni Jak. Zalaznika.
Špiritovi sodi
od finega špitita od 600 dO 800 litrov n
prav mo.n, tn sane-lj>vi, ao dobo po nizki ceni pri tvrdkt 593
AL Rosner & drug
t LjtljiBl. islu Kritin? j'.n:ani Ceno ros^ejno p«rj«!
9iajovlj$i ćrsLi k-^pv, \»r. *815
Kf a**|rafd »bcr**,
M aos« ■ i K ; b • 6« t a    4   K     r mu
pv/lbclrf a  2 8 1   k: belrfa 4 K; m
i uh ■ -r.       5 10 K; *jj   ** icftn j me im bi 1« ga.      r«' r l ,.»thi, si «•£'. 6 K 7 K >» ftn iS  p«ni \ ki 11 k >*r rila »4 o • £ naprej tianko
ZMotimp xt le ivrr*-
Or Jf^.  Ck 1        ah   iu » *r:fg*   nankt j «, tr-BiC.4 »SO c i» d !g4,     10  C     -i oka, t • V« fr»a i xg-v i« ž. na, IJ c n d f   S cm s«rp p 3 ti»*i s no»im   aitim, prav stanovitnim   \ u^/5t m perjem    O  *;   n<ipoi  i uh    0 K; puh    4 •> ; pcnoraptnc pcTP'c»-   0 K, 1   K    4 K   lo K j^iđVr. c« S K. 3 50   4  K   R-?;> * :a s- i»«> p<»»/ei,u, od «2 k najrc« franko.   L hko s* fr«n*o tam nja a i v :amc naša), za ne g*?a-|oćo se »me de »*r   -  Nt* čui cenu*n&' C at:s ia fr.nto.
J Bpvttrl. D:'?n c» Jt 737.     fi
b g  o * i k a Sij
bciig«, ft t 4ja   0 *
Stždilnaognjisca Criumph
za gospodi n, 51 va, eV< -nuTri^e itd v vsa-kršn iz-
peiiavi. Že 30 iet 9| so n.tjbo-g !;e przn.i-na Priznana tudi kot najboljši in na;*rpe?nejši izdelek Naveča prihranitev ^ori\a Specijalitete: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne I. dr. Ceniki in proračuni na razpolago   Glavni katalog franko proti doposlani znanki. 25tt5
Tw:rs3 za $t?i:!!2 jjsjlia M$S'
S. Goldschrcidt a sin Wela Ife, Gorenje Avstrijsko.
il5 Suttner
Ljubljana, Mastni trg
razpošilja 3ofo
are, zlatnino in srebrnino
n-1 v*e l>-rai» Obrnite se zanesljivo ca ćotaaeo slov. tvrdhoi
Veliki novi
cenik zastonj! "^Kl novosti
rasla. hita. prana
na 6 kamnov, p« krovt o>ta nc:o  vrdno K>H« taućrio 36 ur ido^a — £8f H 4*50. Srebrne ure od S kroi? naprej,
VTečictno jamstvo — Ako blago ne ugaja, *;e denar vrne
Sokolske verižico s slov. trakovi
nikelnasta K 1*33, srebrna S 5-—.
ftpf [13
I. zagrebški
ii-piij ai za
(šola in internat)
o*' on> L marca t. L glavni učni tečaj za aspirante za  enoletno prostovoljno službo.
V zavodu poučujejo samo izvrstne moči Lspeh dosedanjih izpitov se n ora imenovati izvrsten ter prpadajo mn«gi učenci te^a zavoda c in kr vojski kot častniki, praporščaki in enole'ni prostovoljci. 397
Natančnejše in program na zahtevo pri
ravnateljstvu zavoda
Zagreb, Kd ko viceva ulica 15.
Zapomni si, prinesti mi moral samo d Ottomnn"
c garetni papir sli stročnice, in naj to ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti!    m _
tmtl /v«&m \ Ktost
OTTOMAN
c
s 5
s o —*
15 r
■ bit« za streho vaših hii
klepar*
Glavno zastopstva) mm Jalne dežele i
V. JANACH in DRUG, Trst.
Vprr?anja na Teodorja Korna, krovca in Llepsr.Lrga mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi ka in krovska deia   « ra Iren«ga Lla^a.
mm
Najboljši izdelki
goObcnih avJornatov in orkestrijonov
ter drugih mduniioih gJb.iih strojev
v m.:n m & » mM team ib m®m
Diego Fuchs, Praga
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, Ljubljana.
(pri fTaS«UcVn", aaa?ratl jiarne nošte.)
RclEBTEJJI STCSio'SR! CH 26!( k*Rj. FlSCJTSt Z13 LUBiLl SSO13 L Nofot: gy Gramoneila!  Qnj Novist! Oraestrijon z
gram; tonom   — D-<t ini užttek.
Ne kup;te prej orkestnjona ali gr-nofuna, dokler niste ogledali
r.a*e> zs!« gr.
SSF" Kajnovejže slovenske plošče.
Uoftanlčna delavnioa sa popravljanje »s« h vrst ^odbrmh
.. fcVtumaiov gr»'7 ot« n«.-v  p«» nuk h cen. h in pod garancijo. .'.
Vclnki oenSki naatonj v trgovini.
Z odličnim spoStomjem
A. Rasberger.
i
I
osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v fjubljani
reg. !■ i o. !•
Ljubljana, Janez Tordlnova ulica štev. 8.
Skladi&če tudi v Trstu.
Agro«IMIerkur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo aH za obrt, kakor poljedelske in drage stroje, ametna gnojila (snperfosfate, tomaževo žlindro, so! i ter, kalijevo sol itd.), modro galico, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno ta špecerijsko blago itd.
Agro-Merkur prodaja pridelke in izdelke svojih članov,
Agrp-Merkur se posebno priporoča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dalmatinskih in goriških jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke.
AgrO'Merfcsir ima Jako obširne in agodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postreže.
Prodajale
za delikatesno trgovino, ki govor
ntm^Ko »n p pni-r^ litn ludi pri de!u pomagati, ae Spro}mO za pomladan sko >ezijo. 1'iača 5u K, hrana m sta-novanje pro-to — Pot^ina se povrae Naatcp tako]. Ponud^ e v n» nj^Kcin jeziku nj Jožica Lakowi!sc2aa, trgovca J Opatiji. 53] - ——.
Neprimerno
dobre slasti je zrnata kava do po.
loiice zmetana s
Xl:!t3a iiiisia!       M\l HDmai
5  kg   ržene kave za  K 4— pu&ilja franko po povzetju
Mihael Valentin Schik
Dunaj ¥11 3, Lercltenfelderstrasst sžev, 67. 38;;
Nedosežno
Najnovejša ■
ULb iZB3išl!l3 'i'
Hlgrifensko gnmasto blago sa meške. Porabno na leta, K 4*60.
Čez 2 miljona koso? prodanih v kratkem času.
Higifezisko gnmasto blago sa ženske. (Varstvo žensk.) Priporočili rugprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na Seta S 2"S2. Kdor pošlje denar naprej (tudi pisme s? znamke) mu pošlje diskretno in poštna prosto, sicer 5J vin. več, edina prodna
I
H. AUER
tvornica za gumasto blago.
Dunaj IZ 2, Nussdorfsrstrasse 3—0.
še izboljšana
lastna w
poveroči prijeten hladilen oVus v u*t% umči nastale bakterije, odstrani slabi duh, tudi pri kadile h, \+ n»>nadonuj>t-I j \ o ^^ed>tvo zoper ZObd&ol| k« r s tinkturo, bre<: pnme>i vode, nasičena bata v bolni zt b vi« žena, takoj omJi[ bolečine.
^Tacitol
no bi smela pogrešati nobena hiša«
F*odrobnejša navodila poda  popis, ki je \53& steklenici pridejan.
Cena steklenici je K t°69. Ob  -e v I^Kprn-h: Bohinc, ?.^^3."i
Picooli,   Trnkćtzji   pn oruz^m
Kanon   n v  v>ch   v.cph prodna'''--*"-NaroČila od 4 steklenic dalje se rešuico| poštnine prosto. 43u
mineralni in animalni, naipre:z-ku^enejše, naj/.aneslpveiše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 ki>l no
za vse vrste zemlje.
Vsebina strogo zajamčena Garantira se najhitrejši učinek, največji donos
Za spomladnjo setev nestrpljivo. Dalje
amofli]akQ¥l kalvin In solittovi
superfosfati.
Dobavljajo jih vse tvornico za ometu« gao-jila. kmetijske druibe ia druStva.
Pianu: Praga. Pilkopj 17.
5Q