PRIMORSKI DNEVNIK fcfcntn* SjBSVflSr - Cena 35 Ur Leto XVII. - Št. 271 (5045) TRST, sreda 15. novembra 1961 Delovanje od Sprejeta resolucija afriške skupine g določa Afriko za neatomsko področje Zahteva za uvedbo sankcij proti Južni Afriki - Obsodba Portugalske ^ORK, 14. — Politični odbor OZN je sprejel tiče T.reso*uciJo 14 afriških držav, ki poziva države čla-jc il aJ imajo afriško celino za' brezatomsko področ-naJ jo kot tako spoštujejo. iaVe . Paragraf poziva dr- ■ ali "anice, naj ne delajo foX*»ljujejo v Afriki je-ioli „uP°izkusov v kakršni l* oi Za ta paragraf proti 0Val° 61 delegatov, Francija in ZDA; ^al° se jih je 35. te ji®,.Paragraf poziva držaji afi-!Ce> naj ne uporablja-kriwffeSa ozemlji, afriških ši a voda in zračne- ^ladi'°ra za Preizkušanje, ieOrsjr(,scevanje ali prevažanje Jvalo gA ‘»ožja. Zanj je gla-raneij«• dele8atov, piroti pa ^žalo in ZDA; 43 se ie vi1 I^ragraf, ki poziva, t0?ie Afrika brezatomsko i 4l - Ceiot se jih je vzdržalo. •Pteje1,a resolucija je bila hlržani a 57 glasovi in 42 Sohca ,j2 proti n* glasoval liri iPpžJa omenja med dru- živa ei°*Ucijo skupščine, ki !Wrandj°. naj ne dela ■0 n». A poizkusov v Sahari, NS • ia' da mora Afrika % v vsakega tekmova- N>io i ?°l°škii borbi, ki jo %, države, katere so ude-Hsst[ pr* oboroževalni tekmi, l> Orožji 'Car se tide iedrske' -^e 8'asovanje o afri-JJjuj™** resoluciji, ki zahte-1 e?a uporabljanja jedr- i« Pa je dobil 58 gla- ira°i=?Ž!a’ Resolucija je bi-i„ .“‘a s 60 glasovi proti t**«oln .Vzdržanimi. f£Ja Pravi. da uporab-S »Jurskega orožja pome. Obredno kršitev listine t 'h .vjaka država, ki upo-Tjisti lirsko orožje, mora %0i. ža kršiteljico listine Preziran j u človečanskih 2 Prot' - s tem naPravi alo-Stiji človeštvu in civili- K hci ja poziva tajnika Jata, a.' se posvetuje z dr-7'Cjj. članicami o možnosti ? bj J* JPpsebne konference, k konvencijo w*S» .ir1 Uporabljanja j iJe . vodikovega orožj »S)M,mene- *)a j.41'3 skupina je glasovne resolucijo, tri velike države pa so glasova- te resolucije Sj* rerti rj>ana dne v- V iedr*;^ se.tipe preneha-Ortk-^hh poizkusov. Jutri jedr-a v kjlpem začel razpravljati o yht. razorožitvenem vpra- Pi1, Dr,-)e Pnaebni politični Jfi dipi^ročal glavni skupki .^tVkru31^0 in gospodar. t»ef ni-e p'rot‘i Južni Afri. V da n pozove Varnostni Uh liiH,rou‘i možnost izklju-tarori6 Af>"ike iz Združe-k,J4ao j0?-. Ta priporočila Vensko 3 potrebne dvo->2? avt^ine. ki bi žago-tj«dlMči»,^la,lčno odobritev ot- ’ ki šteje sedaj 103 Vv 'tnX kf °dobril tudi reso- '^Vtda. ohs°ia politiko t*Xš tamuA Južni Afriki in ntkajšnjo vlado, naj V* PozJ politiko. Reso. , Varnostni svet, tj 'X drj Ukrepe proti Južni t, -e članice pa pozi-, tti11 »et^ni. Afriki ne pro-in orožja. Vt^Cni odbor ie odo' Qlkih a ? OSTnih latinsko-;?av. kii poziva go- i '*Vair dežel pri določanju svoje gospodarske politike. Za resolucijo je glasovalo 81 delegatov, 11 pa se jih je vzdržalo (vsi iz zahodnih držav). Resolucija odraža zaskrbljenost, ki so jo izrekli številni delegati, da bi raztegnitev evropskega skupnega tržišča utegnila resno o-škedovati nezadostno razvite dežele. Razen tega je odibor sprejel dodaten predlog 19 afriško-azijskih držav, ki poziva glavnega tajnika, naj se posvetuje z državami članicami o skli. canju konference, ki bi razpravljala o mednarodni trgovini s posebnim ozirom na osnovne proizvode. Odbor za skrbništvo OZN je danes Sklenil z 78 glasovi pro-tj 5 in enim vzdržanim, da bo takoj poslušal predstavnike o-pozicije portugalske Gvineje. Proti temu so se izrekli predstavniki Francije, Anglije, Por- tugalske, Južne Afrike An Španije; Belgija pa se vzdržala. Odbor je dobril tudi resolu cijo, ki obsoja Portugalsko, ker noče dati informacij o svojih prekomorskih ozemljih, ter poziva vse države članice, naj ne nudijo Portugalski no. bene pomoči, ki bi lahko služila za nadaljnje podjarmlje-vanje. Resolucija je bila odobrena s 83 glasovi proti dvema Portugalska in . Južna A-frika) in dvema vzdržanima (Bolivija in Francija). Velik odmev Titovega govora BEOGRAD, 14. — Včerajšnji govor predsednika Tita na proslavi obletnice osvoboditve glavnega mesta Makedonije je imel velik odmev v svetovnem tisku. Vse velike agencije, radijske postaje in ugledni listi širom po svetu, razen Kitajske in Albanije, so posvetili veliko pozornost zuna- njepolitičnemu delu govora predsednika Jugoslavije. Inozemski tisk in radijske postaje so dale poseben poudarek Titovi obsodbi nemškega re-vanšizma in militarizma, ocenitvi stališča kitajske komunistične stranke in gonje albanske stranke dela, pozitivni ocenitvi kurza sprejetega na 22. kongresu komunistične stranke Sovjetske Zveze. Mnoge agencije, posebno zahodne, so posebno poudarile izjavo Tiia o pritisku določenih reakcionarnih krogov Amerike na nevezane države, vštevši Jugoslavijo, in odločnost Jugoslavije, da se ne bo odrekla svojim stališčem. Listi prav tako poudarjajo podporo Jugo-slavije sovjetskemu predlogu za rešitev berlinskega vprašanja. Med vzhodnimi državami je govor predsednika Tita naletel na posebno pozornost v vzhodnonemškem in poljskem tisku. Predsednik republike maršal Tito je danes po kratkem oddihu v Dojranu obiskal Bog- dance blizu Djevdjelije. Po perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja Makedonije bodo v kratkem v Bogdancih pridelovali zgodnjo zelenjavo na površini 130 hektarov. Ceretti pri Vlahoviču BEOGRAD, 14. — Delegacija naprednega zadružnega gibanja Italije pod vodstvom predsednika gibanja Giulia Ceret-tija je obiskala danes zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, kjer sta delegacijo sprejela tajnik zveznega odbora Veljko Vlahovič in predsednik komisije za mednarodne zveze odbora Dobrivoje Vidič. Razgovor, katerega se je udeležil tudi predsednik Zveze kmetijskih gozdarskih zbornic Jugoslavije, se je nanašal na delovanje Socialistične zveze de- Po sovjettko-finskih razgovorih v Moskvi Finski parlament razpuščen volitve4. in 5. Gromiko je finskemu zunanjemu ministru izjavil, da je sedanji politični položaj na Finskem nestabilen, in je zahteval zagotovila, da se finska zunanja politika ne bo spremenila HELSINKI, 14. — Finski predsednik Kekkonen je razpustil parlament in razpisal nove volitve, ki bodo 4. in 5. decembra. Nekaj ur pred tem so bile Tudi v ■gffH ■ v ^ f"'. z • v v ■ "■> •/> parlamentarne skupine posameznih strank obveščene o sovjetskih predlogih, ki jih je sporočil sovjetski zunanji minister Gromiko finskemu zunanjemu ministru Karjalaine-mu med njegovim obiskom v Moskvi v zvezi s sovjetsko noto od 30. oktobra. Finska vlada je objavila tudi uradno izjavo, ki pravi med drugim, da je Gromiko izjavil, da sovjetska vlada nima namena vmešavati se v notranje zadeve Finske in zaupa v sedanjo orientacijo finske zunanje politike. Vendar pa je sovjetska vlada opozorila na dejstvo, da je politični položaj na Finskem postal nestabilen in da se je na Finskem ustanovila politična sku. pma, katere namen je, postavljati ovire nadaljevanju sedanje smeri finske zunanje politike. V sedanjem položaju bi Sovjetska zveza želela čimprejšnjo potrditev, da bo j - — tj anj fnniuin.*, mu lovnega ljudstva Jugoslavije! sedanja smer finske zunanje in zadružnega gibanja obeh držav. liiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinfiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiH Prihodnji petek se sestane vodstvo KPI Določilo in za diskusijo označilo bo o pomenu 22. kongresa Tajništvo KPI o sedanjem političnem položaju po sklepu vodstva PRI - Kongres KD bo 27. januarja v Neaplju «Avanti!» o diskusiji v centralnem odboru KPI (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Danes sta se sestali vodstvi KD in PLI in tajništvo KPI. Vodstvo KD je imelo uradno na dnevnem redu proučitev zakonskega osnutka o gradbenih zemljiščih, ki pride v kratkem pred parlament, in je s tem v zvezi naložila svojim parlamentarcem, naj se zavzamejo, da se ta osnutek odobri čimprej, z morebitnimi popravki, ki pa morajo le okrepiti učinkovitost predlaganega osnutka; vendar pa se je vodstvo pečalo tudi z drugimi stvarmi: tako je na pr. sklenilo, da se bo kongres stranke vršil v Neaplju, ker Bari, Palermo in Catania baje ne morejo zadovoljiti «organi-zacijskih potreb*, ki so s tem v zvezi; pa tudi o nedavnem sklepu vodstva PRI se je zatrdno govorilo, toda v sporočilu, ki so ga izdali o tem sestanku, ni o tem niti besedice; rečeno je le, da je vodstvo sprejelo na znanje stališča konvergentnih strank in je — sklicujoč se na svoj sklep od preteklega 3. oktobra — ponovno potrdilo svoje zaupanje Fanfanijevi vladi, «zlasti v zvezi s sedanjo delikatno fazo političnega živ. ljenja». Vodstvo in parlamentarci PLI so na svojem sestanku naložili tajniku stranke Mala-godiju, naj na pristojnih mestih napravi potrebne korake, da bi vlada nadaljevala s svojim delom ne le na upravnem področju in da bi takoj po odobritvi zakonskega osnutka o gradbenih zemljiščih načeli vprašanje šolstva; potrdili so, da more priti do krize vlade le po predhodni debati v par- lamentu, kakor se je javno obvezal tudi Fanfani; pozvali so najvidnejše osebnosti stranke, naj deželi pojasnijo «z vztrajnostjo in učinkovir tostjo globlje vzroke krize svetovnega social-komunizma in zaključke, ki jih je treba potegniti na področju italijanske politike.; končno so sklenili sklicati kongres stranke za 15., 16. in 17. marec. Tajništvo KPI pa je proučilo politični položaj po sklepu vodstva PRI, da bodo republikanci odrekli podporo Fanfanijevi vladi takoj po kongresu KD, ki se bo vršil 27. januarja; tajništvo zatrjuje, da ta odložitev »povzroča absurden in paradoksalen položaj, ki poleg drugega postavlja kočljiva vprašanja ustavnega značaja. Parlament in dežela imata opravka z vlado, ki ji manjka določena parlamentarna osnova, in ki jo odkrito kritizira in taji ena od strank, ki je sestavljala njeno večino«. Tajništvo KPI pravi s tem v zvezi, da ni moč priznati, da vlada ni zmožna rešiti glavnih vprašanj in da predstavlja oviro za vsakršen demokratičen raz- minil m .............................................................................. .......... w aio države, naij mlerese nerazvitih k '""l" n lll||,||,| „, ||„,1|„„„|U /®iskovalna komisija ugotovila krivdo 'SSjbeja in Kasavubuja za umor Lumumbe oprava o položaju v Kongu pred Varnostnim svetom OZN 14. - ^htbe in njegovih ? iv1*0, ‘v u °bjavila danes Ji? t)je katerem pravi, da mnenju v bist- ^ V;erziJa- da so bi' ?7 ln njegovi tova- iSl »ril' ,februarja 1961 ph lisak , v neko vilo kv''la- ’n sicer i' ih pred «'mi ne- rO še a°v katanške vla-i' O«* in°Ae.bej: Combeja, *• da K'bveja. Komisi-‘biil , 80 trditve o Degu 'hbe ,a opravičijo umor opravič JlNilo ostalih. S.“ažtevh“misiie I ,*levii"“““Je pravi, da „ ? ie u.,2nak°v daje su-ViL1* h.? .izvršitelj umo-ffij> je Tajski plačanec leJ^avi ovnik Huygh. $ °r i.,, horočiio, da je 2 «a6riPralnen na Podlag' ^ *le»ega načrta, X I * J® , sodeloval tudi ,ntc kapetan »»o - 1® znano sta bila ™°sik A v Leopoldviilu, ' h.k asavubu in člom- lje ge komisija pritožuje, da | OZN v Katangi poživljajo tuj- ji tedanja Kasavubujeva vla-, da ni dovolila, da bi odšla na kraj zločina in izvedla preiskavo na podlagi resolucije glavne skupščine OZN, ki je bila izglasovana 20. februarja. Včeraj se je v New Vorku sestal Varnostni svet v zvezi s Kongom pod predsedstvom sovjetskega delegata Zorina. Navzoči so bili tudi predstavniki Etiopije, Belgije, Indije in Konga. Predsednik je takoj dal besedo etiopskemu predstavniku, ki je poudaril, da je tuja intervencija glavni vzrok incidentov v Kongu in nezaupanja Katange v OZN. Predlagal je naslednje ukrepe: Belgijski in drugi plačanci naj se izženejo s silo. 2. Poveljstvo sil OZN naj nudi neposrednjo podporo osrednji kongoški vladi, da napravi konec odcepitve Katange. J. Pozovejo naj se dežele, ki mejijo s Katango (posebno pa Rodezija), naj ne pomagajo Combejevi vladi. 4. Izgnanim plačancem, naj se zabrani povratek v Katango. 5. Vsem državam, naj se prepove dobavljati orožje in finančno pomoč Katangi. 6. Poziv državam članicam, naj pomagajo OZN z vojaštvom in denarjem. ci, katerih edini namen je ščititi svoje interese in še dalje izkoriščati kongoška bogastva. Poudaril je, da so odcepitev Katange povzročili kolonialisti, in je dodal, da Combe ne predstavlja večine prebivalstva v Katangi. «Ce Katanga zahteva samoodločbo, je pripomnil Bomboko, tedaj jo je treba priznati tudi plemenu Baluba, nad katerim vršijo plačanci pokole«. Dodal je, da Čombe, ki misli, da je najmogočnejši človek v Kongu, se noče pogajati ter se zaradi tega zanaša na »zvitost« in »nepopustljivost«. Zatem je Bomboko Izjavil, da na podlagi ustave niso mogoča nobena pogajanja. Combe mora sprejeti ustavo in oblast predsednika kongoške republike in Katanga se mora povrniti pod oblast osrednje vlade. Bomboko je poudaril, da je dolžnost OZN izgnati plačance, ki sestavljajo skoraj celotno število tujih kolonialistov in uradnikov tujih družb v Katangi. Izrekel je bojazen, da bi utegnilo Kongu zavladati rasno sovraštvo. Zahteval je, naj se omogoči, da osrednja vlada aretira in kaznuje plačance m da dobi od OZN neposredno pomoč za vzdrževanje reda in _____________ Govoril je zatem kongoški za. zaščito celovitosti kong:i- p^J^savubu^in Com-1 zunanji minister Bomboko, ki škega ozemlja. Razprava se aJ*nska vladg. Da-* je izjavil, da sovraštvo proti bo nadaljevala jutri zvečer. voj, hkrati pa tako vlado obdržati pri življenju in tako podrediti »splošne koristi oblastni računici in notramim borbam demokristjanskih struj«. Spričo »potrjene nezmožnosti vmesnih strank, da dosežejo spremembo v politiki z manevri na vrhu, je nujno povečati pritisk množic za pozitivno rešitev odprtih vprašanj, za nov demokratičen političen razvoj, za novo vlado«, ker ni moč več čakati in odlagati z rešitvijo teh vprašanj. Tajništvo KPI nato poudarja zlasti resen politični položaj na področju zunanje politike in obsoja »nerazumljivo zadržanje italijanskega delegata pri ZN Martina proti atomskemu premirju, ki so ga predlagale nevtralne države«, hkrati pa nalaga komunističnim parlamentarcem, naj proučijo, kakšne pobude je treba sprejeti s tem v zvezi v parlamentu. Tajništvo je hkrati sklenilo sklicati vodstvo stranke za prihodnji petek, da bi »določili in označili razvoj ki ga morata imeti diskusija in kampanja stranke o temah in pomenu 22. kongresa KPSZ«. Skratka: obeta se nam neke vrste enciklika, ki bo predpisala, kaj se sme in kaj se ne sme reči o temah in pomenu tega kongresa! Točno tako, kakor je zahteval Scoc-cimarro. Toda to je jalovo početje: v primeri z destalini-zacijo so megatonske atomske bombe povsem nedolžne igračke. Jutrišnja številka socialističnega glasila »Avanti!« proučuje diskusijo v centralnem odboru KPI in poudarja, da so se pojavile tri zahteve: avtonomija nasproti ZSSR (Amendola, Reichlin, Cossut-ta, Alinovi, Barca in G.C. Pa-jetta); demokracija kot institucija (Trombadori, G.C. Pa-jetta, Ferri, Alicata); demokratizacija stranke (Amendola, G.C. Pajetta, Fabiani, Val-li). Glede avtonomije se «A-vanti!« vprašuje, ali so »komunistični govorniki temeljito razmislili o pomenu polemike, ki jo KPSZ vodi ne sa mo proti Albaniji, ampak tudi proti Jugoslaviji, in o ekskluzivizmu ocene, ki ga ta polemika izraža, hkrati s težnjo po hegemoniji komunistične misli«. Kar zadeva drugo zahtevo »Avanti!« pravi, da socialisti Imajo v mislih iste stvari, ko poudarjajo nujnost spremembe sistema, da bi zajamčili pravice posameznika in da bi obvarovali družbo pred nevarnostmi birokratizacije in policijske samovolje. Glede tretje točite »Avanti!« poudarja važnost z..hteve po oblikovanju večin in manjšin, to pa tembolj, ker so glede tega po mnenju glasila PSI zaključki 22. kongresa negativni. »22. kongres je moral povedati, kako namerava rešiti nasprotje med mnenji, ki so se pojavila na 20. kongresu, ali s politično organizacijo tega nesoglasja znotraj stranke same, ali neposredno v sovjetski družbi; ali s staro stalinsko prakso moralnega in fizičnega linčanja „sovražni-kov ljudstva”. Odgovor, ki ga je dal 22. kongres glede anti-partijske skupine je zatrdno bliže Stalinovi praksi kot pa lektike«. »Avanti!« zaključuje :«Komunisti so začeli grebsti. Naša izkušnja nam pravi, da če bodo nadaljevali in ne bodo opustili. iskanja primernejših in učinkovitejših načinov za napredek delovnega ljudstva, se bodo srečali neposredno z dvema komunistič-nema dogmama: z dogmo hegemonije stranke nad družbo in nad državo, in z dogmo monolitne stranke. Namreč z dvema stališčema, ki že skoraj 40 let predstavljata osnovo komunizma in glavni razlog nasprotja z nami .socialisti«. A. P. politike ostala nespremenjena in da ne bo nobenih ovir za razvoj prijateljskih odnosov med Finsko in SZ. V svojem odgovoru je minister Karjal-ainen poudaril, da nedvomno obstajajo na Finskem različne politične skupine, toda — kakor je Sovjetski zvezi prav gotovo znano — vse te skupine sledijo politični liniji bivšega predsednika Paasikivija. Minister je izrekel prepričanje, da finsko ljudstvo želi nadaljevanje politike prijateljstva in zaupanja med Finsko in SZ. V Helsinkih menijo, da je politična skupina, ki jo sovjetska vlada napada, nova skupina, sestavljena iz socialdemokratov, liberalcev in konservativcev, ki podpira kandidaturo Alavija Hanke za predsednika republike. Na tiskovni konferenci še pred napovedano razpustitvijo parlamenta je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da bo prva naloga vlade dati zagotovila, ki jih zahteva sovjetska vlada. Sedanja vlada je manjšinska vlada, ki jo sestavljajo predstavniki agrarne stranke, ki ima v parlamentu 47 poslancev od skupnih 200. Najmočnejša stranka v parlamentu je komunistična stranka s 5Q poslanci. Nocoj je predsednik vlade M-iettunen govor# po radiu in izjavil, da nikoli kakor do sedaj niso bile na Finskem izredne volitve v tako resnem položaju. Pozval je prebivalce, naj pni volitvah zdravo presojajo. Opozoril je na težaven mednarodni položaj, na poslabšanje odnosov med velesilami in na oboroževalno tekmo. Pri tem je dejal, da bi bilo pričakovati, da se bo poslabšani položaj občutni tudi v Severni Evropi in da ta del Evrope ne more neskončno samo gledati na politične spopade velesil. Dejal je nato, da je težko vedeti, kako se razvija mednarodni položaj in nem-zahteval sovjetski diplomat, j ško vprašanje. Toda, zato da ki se je nedavno vrnil iz Mo- Finska kolikor mogoče ščiti skve. 1 svojo nevtralnost, mora stori- ti vse, da se zaupanje v njeno politiko nevtralnosti okrepi. Pr; tem je dodal, da je nujno potrebno razpisati izredne volitve, ;n je pripomnil, da bo Finska lahko zaščitila svojo nevtralnost, če bo SZ tudi v bodoče lahko imela zaupanje. da bo Finska nadalje, vala dosedanjo zunanjo politiko, ki jo je začrtal pok. pred. sednik Paasikivi, in če bo s tem izpolnjevala obveznosti na podlag; pogodbe c prijateljstvu in pomoči s Sovjetsko zvezo. To pa bo mogoče, če bo sestavljena vlada, ki bo uživala podporo večine parlamen. ta in ki bo odražala voljo finskega ljudstva, da bran; svojo zunanje politiko in da spoštuje obveznosti, ki jo doiloča pogodba s Sovjetsko zvezo. Pri predsedniškin volitvah kandidira sedanji predsednik Kekkonen ob podpori agrarne stranke. Proti njemu kandidira bivši predsednik vrhovnega sodišča Olavi Honka, ki ga podpirajo socialdemokrati, konservativci, ljudska stranka (liberalci), medtem ko je manjhna švedska ljudska stranka razdeljena in je prepustila svojim članom, naj svobodno volijo. Komunisti imajo svojega kandidata prav tako kakor neodvisni socialdemokrati. BONN, 14. — Zahodnonem-ški poslanik v Moskvi Kroll je prišel danes iz Moskve v Bonn. Do Bruslja je prišel z letalom, od tam pa s helikopterjem. Na letališču v Bruslju ni hotel Kroll podati nobene izjave. Takoj po njegovem odhodu iz Moskve pa je agencija Tass objavila izjavo, v kateri je rečeno, da je Kroll «žrtev nezaupanja in sumničenj v zahodnem taboru«. Se pred odhodom iz Moskve je Kroll odločno zanikal trditve, da je predložil Hruščevu načrt štirih točk v zvezi z Berlinom. Pripomnil je, da gre za nesmisel in da o tem nič ne ve. Poudaril je, da je med svojim razgovorom s Hrušče-vom izrekel nekatere ideje v zvezi z Berlinom in da poslanik ima pravico izreči tako mnenje. Poudaril je, da je razgovor s Hruščevom spadal v njegovo dolžnost kot diplomata, ki mu je nalagala informirati se o stališču sovjetske vlade, da lahko sporoči Adenauerju potrebna pojasnila. Omenil je tudi možnost, da so izjave von Eckardta lahko iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiimimiiiiiiminiiiiiiMiiiiiiiiiMmtiiilUJiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiu Zaskrbljenost v arabskih deželah nad usodo Ben Bele in tovarišev Hasan je poslal v Pariz tri ministre da posredujejo pri generalu de Gaullu Alžirska vlada zahteva nujen sestanek vseh delegacij v Arabski ligi Posredovanje afriških držav pri tajniku OZN Danes razgovor De Gaulle-Vinogradov PARIZ. 14. — General de Gaulle bo sprejel jutri zjutraj sovjetskega poslanika v Franciji Vinogradova. Razgovor je * - F'ncči nekoliko pred 20. uro je eksplodirala bomba na sedežu komunistične sekcije v Ulici Madonnina 19, kj j« povzročila precejšnjo škodo, a na srečo n; bilo človeških žrtev. O tem podrobno poročamo na drugi strani ............. um.......minimumu........................... .umnim 0 novih sovjetskih predlogih v zvezi z Berlinom Kroll: V Wasbingtoau niso zadovoljni ker je Hruščev sporočil predloge Bonnu Adenauerjeva vlada je včeraj prisegla - Presenečenje nad ravnanjem Adenauerja s podkanclerjem Erhardom - Tass: Kroll je žrtev nezaupanja in sumničenj v zahodnem taboru PARIZ, 14. — Ben Bela, Ait Ahmed in Mohamed Hider so prispeli davi ob 4.45 v bolnišnico «Raymond Poincare« v Garchesu. Paviljon, kjer so bili nameščeni paralitični o-troci, in so jih včeraj premestili drugam, je ločen od drugih paviljonov in je močno zastražen. Trije ministri so se do zadnjega upirali premestitvi. Advokatka Madeleine Lafut-Ve-ron, ki se je skupno z nekim maroškim funkcionarjem sestala z njimi pred njihovim odhodom v bolnišnico, je izjavila, da so se bili trije ministri zaprli v svoje sobe, dokler ni v sobe vdrlo dvajset policajev. Da ne povzročijo incidentov in ker jim ni ostalo nič drugega, so se Ben Bela in ostala dva ministra oblekli in odšli na dvorišče, od koder so jih odpeljali v bolnišnico. V uradnih krogih izjavljajo, da so trije ministri pod stalnim zdravniškim nadzorstvom in da jih ne bodo skušali u-metno hraniti. Domnevajo, da bodo lahko vzdržali še okoli deset dni brez hrane. Za u-metno hranjenje se bodo odločili v primeru, (ta bi se Ben Beta in ostala dva ministra onesvestita in bi bilo nevarno, da umrejo. Davi je tri ministre obiskalo pet advokatov, ki so pozneje izjavili, da ministri protestirajo proti nasilni premestitvi in nameravajo nadalje- , vati gladovno stavko ter od-| zahtevam demokratične Uia-1 klanjajo sleherno zdravniško nego. V pravosodnem ministrstvu so sporočili, da so tri ministre obiskali davi štirje zdravniki in predstavniki mednarodnega Rdečega križa. Danes so prišli v Pariz trije maroški ministri, ki jih je poslal kralj Hasan na razgovor z de Gaullom. Ta je tri ministre sprejel popoldne ob navzočnosti zunanjega ministra de Murvilla in maroškega poslanika v Parizu. Ob prihodu v Pariz je maroški notranji minister in minister za obrambo Guedira izjavil, da se kralj Hasan zaveda težav, ki jih ima de Gaulle, in da je prepričan, da bo zma gal zdrav razum ter da bo tako mogoča rešitev, ki naj pomiri duhove. Kakor poroča tunizijska tiskovna agencija, bodo Aizirci, ki živijo v Tuniziji in Maroku, začeli jutri 24-urno gladovno stavko iz solidarnosti z Alžirci, ki so zaprti v Franciji. Glavno tajništvo Arabske lige je pozvalo danes vse države članice, naj pojutrišnjem začnejo splošno stavko, da podprejo zaprte Alžirce v Franciji in da obsodijo ukrepe proti njim. Razen tega je tajništvo Arabske lige obvestilo glavnega tajnika llasu-no, ki je sedaj v New Yorku, da je alžirska vlada zahtevala nujen sestanek vseh aiab-skih delegacij, da se sporazumejo o skupni politiki v zvezi z ravnanjem, kateremu so podvrženi zaprti Alžirci v Franciji., Tisk ih radio ZAR posveča v zadnjih 48 urah glavno skrb usodi Ben Bele in njegovih tovarišev. Državni minister Abdel Kader Haten je izjavil, da vlada ZAR z veliko zaskrbljenostjo spremlja vesti o stanju alžirskih voditeljev, ki stavkajo v Franciji. Če bi se jim kaj zgodilo, b. vsa odgovornost padla na Francijo in na njeno imperialistično politiko. Dodal je, da ZAR v celoti podpira zakrnita zahteve alžirskih voditeljev ter je pripravljena nuditi vso materialno in moralno pomoč alžirski stvari. Haten je pozval svetovno javnost naj pritisne na Francijo, da se takoj začnejo pogajanja z Alžirci na podlagi pravice Alžirije do neodvisnosti in da prenehajo pokoli v Alžiriji. Agencija Tass sporoča, da je predsednik sovjetskega Rdečega križa Miterev pozval mednarodni Rdeči križ, naj posreduje, da reši življenje Ben Bele in njegovih tovarišev. Skupina afriških držav v OZN pa je sklenita poslati svojo delegacijo h glavnemu tajniku U Tantu in mu sporočiti zaskrbljenost nad usodo alžirskih jetnikov v Franciji. Predstavnik skupine je './.javil, da delegacija ne bo zahtevata specifičnih ukrepov, temveč bo prepustita zadevo uvidevnosti glavnega tajnika. Za danes je bil sklican tudi sestanek afriško-azijske skumne, da prouči morebitne individualne korake vlad držav članic pri francoski vladi. posledica dejstva, da v Wa-shingtonu niso zadovoljni, ker je Hruščev izbral predstavnika zahodnonemške vlade za nekatere predloge, ki so bili na splošno sporočeni poslanikom treh zahodnih držav, ki so neposredno zainteresirane za u-rediiev berlinskega vprašanja. V Koelnu, kjer je helikopter pristal, je Kroll izjavil, da mu je njegov razgovor s Hruščevom nudil priložnost za izmenjavo poluradnih pogledov in njegov namen je bil ((sondirali sovjetsko stališče ter u-stvariti omilitev napetosti med Bonnom in Moskvo«. Poslanik je izrekel mnenje, da je dosegel ta smoter, ni pa hotel dodati drugega. Kar se tiče vprašanja, ali se bo vrnil v Moskvo, je Kroll izjavil, da je to odvisno od Adenauerja. «V primeru, da ne bi spet prevzel svoje funkcije v sovjetski prestolnici, je dodal Kroll, bi bil samo en človek srečen: Walter Ul- bricht.a Takoj po prihodu v Bonn je Kroll odšel na razgovor s kanclerjem. Adenauer je danes na sestanku parlamentarne skupine krščanskih demokratov in krščanskih socialcev na zahtevo poslancev, naj bi jim dal kaj več pojasnil v zvezi s Krollom, odgovoril: ((Poslanik Kroll ni bil pooblaščen, da se izrazi tako, kakor je on sporočil. Poklican je bil v Bonn na posvetovanja.« Zatem je kancler izjavil, da namerava navezati nekaterč stike po svojem povratku iz ZDA, kjer se bo sestal s Ken-nedvjem. Stopil bo v stik z angleško in francosko vlado in bo morda obiskal London in Pariz. Nocoj so po razgovoru med Adenauerjem in Krollom objavili uradno izjavo, ki pravi, da je Kroll med svojim razgovorom s Hruščevom sporočil «osebne ideje, za katere ni bil od nemške zvezne vlade pooblaščen«. Vlada bo še dalje iskala skupno s svojimi zahodnimi zavezniki rešitev nemškega in berlinskega vprašanja na podlagi sporazuma. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da ni bilo še nič sklenjeno, ali se bo Kroll vrnil v Moskvo ali ne. Adenauer je predstavil davi svojo vlado predsedniku republike, pred katerim so ministri prisegli. V novi vladi je dvajset ministrov. Popoldne je bita vlada ustoličena v Bundestagu. Navzoči niso bili socialdemokratski poslanci, ki so zapustili dvorano iz protesta, ker predsednik ni dovolil tajniku te stranke, da bi govoril pred prisego ministrov Adenauer ni poaal nobene izjave o programu vlade. Podal jo bo, ko se bo vrnil iz ZDA, kamor bo odpotoval v nedeljo na razgovor s Kenne-dyjem. Takoj za Adenauerjem bi moral priseči podkancler Erhard, ki je bil drugi na seznamu ministrov, predloženem predsedniku republike. Toda ko je bil že pred mizo predsednika Bundestaga, je ta poklical notranjega ministra Schroederja, tako da je moral Erhard čakati ob strani in je prišel na vrsto šele peti. Ministre so klicali na podlagi navodil, ki jih je Adenauer dal s posebnim pismom predsedniku Bundestaga. Ta postopek je izzval številne komentarje Adenauer je med pogajanji za sestavo vlade vztrajal, naj pride v njegovo vlado njegov prijaielj Krone. Poleg Adenauerja imajo krščanski demokrati v vladi še enajst ministrov, med katerimi je tudi ena ženska, in sicer dr. Elizabeth Schwarzhaut, ki je prevzeta ministrstvo za zdravstvo Heinrich Krone bo prevzel ministrstvo za posebne zadeve, ki je bilo ustanovljeno na novo in ki mu ni bita še določena pristojnost. Krščansko socialna stranka, ki je bavarsko krilo Adenauer-jeve stranke, ima v novi vladi štiri ministre, med katerimi jt’ tudi minister za obrambo Strauss. Liberalci pa imajo pet ministrov. V krščanskodemokratskih krogih zatrjujejo, da bo namesto Kroneja prevzel predsedstvo parlamentarne skupine bivši zunanji minister von Bren-tano. V primerjavi s prejšnjo vlado ima sedanja tri ministre več, in sicer za gospodarsko sodelovanje, za zdravstvo in ministrstvo za posebne zadeve. Bombe proti sekcijam KPI GENOVA, 14, — Y bližini krožka ENAL, kjer je bita še nedavno sekcija KPI, je danes ponoči eksplodirala primitivna bomba in razbila zunanji del okna. Pred vhodom sekcije KPJ »Bruzzone« pa so našli drugo bombo in jo pravočasno odstranili. Tudi tretja bomba, ki so jo položili pred vhod sekcije KPI «S. Marozelli«, bi bila morala eksplodirati danes ob 3,30. Slo je za tempirane bombe. Obe bombi so opazili pometači in obvestili policijo. Vsebovale so uro, baterijo, steklenico bencina in okrog dva kilograma razstreliva. Policija domneva, da so baterije vpile vlago zaradi dežja in da so se izpraznile pred določeno uro. Na bombah je bilo geslo «O.A.S.r. Spričo teh terorističnih dejanj proti sedežem KPI je krajevno vodstvo stranke zahtevalo takojšnje sklicanje občinskega in pokrajinskega sveta, da bi razpravljali o pobudah občine in pokrajine, ki jih morata sprejeti kot tolmača demokratičnih in protifašističnih čustev Genove. S svoje strani pa je ANPI v Genovi sklical na sestanek partizanske poveljnike iz vse pokrajine. Sovjetski parlamentarci na obisku v Italiji RIM, 14. — Danes je prispela v Rim sovjetska parlamentarna delegacija. V Italija se bo zadržala teden dni; dva dni se bo zadržala v Rimu, kjer se bo sestala s člani italijanskega parlamenta; nato bo obiskala ustanovo za refor. mo Maremme, zatem pa si bo ogledata razne industrijske komplekse v Severni Italiji. Delegacija, ki jo vodi podpredsednik vrhovnega sovjeta in predsednik parlamentarne in nekateri so mnenj«, da to skupine ZSSP-Italija Nikolaj pomeni P' ' ° ',' djevon e Bojan, vrača obisk italijanskih AJenauejja kj i ^^kunclerja. uarlamentarcev v Moskvi. Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.5, najnižja 9.7, ob 19. uri 12.4; zračni tlak 1010 raste, veter vzhodnik 5 km, vlage 79 odst., 57.7 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura- morja 15.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 15. novembr Leopold h Sonce vzide ob 7.04 in zato" 16.35. Dolžina dneva 9 31. h vzide ob 13.0« in zatone ob z • Jutri, ČETRTEK, 16. novembra Albert - Kdaj bo policija pr ostrigla dolgo verigo fašističnih zločinov? Bombni sekcije atentat na sedež Tomasi v Ulici komunistične Madonnina Kmaga FIOM-1'fcIL na volitvah v AFA _____________ Na prejšnjih volitvah je CGIL prejela 32.6 odstotka oddanih glasov, sedaj pa 56.9 odstotka Fašistični zločinci so položili bombo na okno sedeža sekcije - Eksplozija je povzročila precejšnjo materialno škodo - Neka ženska je nekaj minut pred eksplozijo srečala sumljivega fanta Protesti Neodvisne socialistične zveze in drugih stranic Fašistična drhal se je spet lotila komunističnih sedežev. Sinoči ob 20.12 je počila bomba na sedežu komunistične sekcije Tomasi v Ulici Madonnina 19. Močna eksplozija je zdrobila šipe na oknih, presekala železni okvir okna ter razbila okvir in šipe na vratih. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Vest o fašističnem atentatu se je naglo razširila po mestu in je vzbudila val ogorčenja med vsem prebivalstvom ter proteste raznih strank in organizacij. Ob sinočnjem atentatu na sedež sekcije KP v Ulici Madonnina, ki sledi nedavnemu atentatu na sedež šentjakobske sekcije in raznim prejšnjim fašističnim napadom na slovenske in napredne ustanove in organizacije, s katerimi hočejo fašisti ustrahovati delovno ljudstvo sploh in Slovence še posebej, Neodvisna socialistična zveza ponovno izraža vse svoje ogorčenje in protestira proti tem zločinskim dejanjem. Neodvisna socialistična zve. za ugotavlja, da se takšna zločinska dejanja lahko ponavljajo tudi zaradi potuhe, ki jo uživajo fašisti v naših krajih, kar potrjuje tudi nedavno povabilo fašistični milici na svečano proslavo, ki je bila 3. novembra na tržaškem županstvu. Proti temu novemu onemoglemu valu fašizma je še bolj nujna strnjenost vseh antifašističnih in demokratičnih sil, da se naše mesto končno iznebi teh sramotnih ostankov. Neodvisna socialistična zveza izraža prizadeti sekciji in vsem njenim članom svojo bratsko solidarnost. Skoraj točno pred tremi meseci, in sicer 12. avgusta, je eksplodirala bomba na sedežu sekcije pri Sv. Jakobu. To dokazuje, da je treba iskati krivce teh zločinskih atentatov v istem krogu. Preiskava je še v teku; vse kaže pa, da je sinočnji atentat na komunistični sedež v (Ul, Madonnina izvršila ena o-Beba. Nekaj minut pred eksplozijo je namreč Silvana Je-lusič, ki stanuje v prvem nad. stropju te stavog, srečalana 6topnicah notranjega dvorišča, in sicer nekaj metrov od kraja kjer je eksplodirala bomba, nekega fanta temnih las in bledega obraza. Zadel jo je in je rekel: «Oprostite!», nato pa naglo odšel po stopnicah navzdol. Zenska se je vrnila po stopnicah lin odšla v bližnji frizerski salon, tedaj pa je odjeknila močna eksplozija. Izvedeli smo, da je policija sinoči zaslišala to žensko in je upati, da bo njeno pričanje pripomoglo k odkritju krivca. Grom eksplozije je bilo slišati po Ul. Madonnina in v okoliških Ulicah, tako da so ljudje pohiteli na ulice in se spraševali, kaj se je zgodilo. Eksplozijo so slišali tudi v Ljudskem domu v Ul. Capi-tolina in so takoj ugotovili, kaj se je. zgodilo. O atentatu so bili takoj obveščeni kvestura in poveljstvo karabinjerjev. Cez deset minut so že bili na kraju atentata vice-kvestor Guida, šef letečega oddelka dr. Cappa, šef političnega oddelka dr. Ambrogi, poveljnik letečega oddelka karabinjerjev ter številni člani letečega oddelka kvesture, znanstvenega oddelka itd. Funkcionarji jn agenti policije so še pozno v noč nadaljevali s preiskavo na kraju atentata, da bi dobili čimveč elementov. Sedež komunistične sekcije Tomasi je v visokem pritličju v Ul. Madonnina 19 na desni strani stopnišča. Tik pred vrati sobe, kjer je se-oež sekcije, so druga vrata, ki vodijo na tesen hodnik, ki po_ vezuje stopnišče z notranjim malim dvoriščem, ki ima v Ul. Madonnina 19 B velika le. Sena vrata. Na ozkem hodniku ima sedež sekcije dve okni. Fašistični zločinec je položil bombo na drugo, bolj notranje okno. To se da sklepati iz večjih poškodb, ki so na tem oknu. Kakor smo že omenili, je bomba presekala več kot en milimeter debel železni okvir tega okna. V kotu okna je napravila precejšnjo luknjo, zvila je ostali del železnega okvira, prelomila okvir vrat na stopnišče, zdrobila vse šipe, razbila luč v notranjosti sedeža ter poškodovala strop v malem hodniku. Drob ci sip in ometa so bili vsp po stopnišču, na malem hodniku, v sobi in celo v notranjem dvorišču. Značilno je, da vsaj v prvih urah preiskave niso našli še nobenega ostanka bombe, prav tako niiso zaslediHi znake dima, pač pa je skoraj še uro po eksploziji smrdelo po razstrelivu. Ponovni fašistični atentat je vzbudil veliko ogorčenje, pa tudi kritike na račun policije, ki ni še izsledila nobenega krivca številnih atentatov na sedeže naprednih organizacij in ustanov, saj še vedno čakamo, da bodo odkrili in pri-javili sodišču krivce atentata na sedež komunističnega krožka pri SV. Jakobu, na Primor, ski dnevnik, Glasbeno šolo, napada na slovensko knjigarno, na kulturni dom itd. Danes protestno zborovanje federacije KPI Takoj po fašističnem atentatu na sedež komunistične sekcije v Ul. Madonnina 19 se je sestalo tajništvo tržaške federacije KPI, ki je proučilo sedanji položaj in potrebne ukrepe. Tržaška federacija KPI po-udarja, da sinočnji atentat spada v okvir fašistične teroristične .kampanje v raznih italijanskih mestih in je šad protikomunistične gonje ter potuhe, ki jo uživajo fašistične organizacije, ki bi jih morali na podlagi ustave prepovedati. Atentat je sprožil val protestov in ogorčenje prebivalstva ter demokratičnih organizacij. Fašisti so osamljeni, toda prezir do njih in ogorčenje mora priti do izraza v enotni borbi proti ostankom fašizma, ki predstavljajo nevarnost za mir in demokracijo. Tržaška federacija KPI se vsem zahvaljuje za izraze solidarnosti in vabi vse organizacije te siranke na odločno akcijo proti fašizmu in za prepoved MSI. Razen tega protestira proti odgovornim oblastem, ki morajo skrbeti za javni red, in ponovno zahteva krepke ukrepe proti fašističnim atentatorjem. V znak protesta proti fašističnemu atentatu priredi pokrajinska federacija KPI danes ob 18. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina Javno zborovanje, na katero so vabljeni vsi delavci in meščani. immmirmmmmmmmiimmmmmmmmmmiiimmiiimimiiiiiitmimimmmmmmimiimmimmiiimimimmiiimiiiiiimiimiiiiiimiiiiimmiimmiiimiiiliimtiiiiitmiiliimiiim Tiskovna konferenca načelnika odseka AMAS inž. Trivellata Do prihodnfe turistične sezone bodo uredili križišče na Opčinah Gradnja nadvoza je bila začasno odložena - Načrt razširitve temelji predvsem na ureditvi prometnega otoka sredi križišča Na sedežu ustanove ANiAS je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri je načelnik tržaškega odseka ANAS inž. Trivellato obrazložil razloge, na osnovi katerih so za sedaj zavrgli predlog o gradnji nadvoza nad zloglasnim openskim križiščem ter sprejeli sklep o njegovi razširitvi. Inž. Trivellato je novinarjem predvsem prikazal vzroke, - zaradi katerih je. na tem križišču prišlo do toliko nesreč. Trbiška avto cesta se proti križišču zoži in je sama na sebi zaprta, tako da se križišče sploh ne vidi. Sonce slepi šoferje, medtem ko so semafori postavljeni previsoko- šoferji torej zlasti v primeru kč 'jim' bije sonce v obraz, gledajo proti tlom in ne vidijo semafo-ra. Znano pa je tudi, da sončna svetloba ubija svetlobo v semaforih, tako da ni moč videti, če je na njih zelena, rumena ali rdeča luč. Vzroki so še drugi. Na nemških avtomobilskih kartah je na primer Trbiška cesta označena kot avtna cesta. In če k temu dodamo še nepoznavanje križišča — kar velja predvsem za tuje turiste — tedaj je razumljivo, da je prišlo že nuiiiiiimiiiiiiHiiHmumiiiiiimnumiitiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii Včeraj na tržaškem županstvu Na dražbah so oddali za 20.686.000 lir dobav in raznih del Včeraj so bile na tržaškem županstvu pod predsedstvom župana dr. Franzila dražbe za dodelitev raznih del in dobav. Podjetje Issai bo dobavilo rokavice mestnim redarjem za 560.000 lir; podjetji Facau in Fata bosta dobavili pisarniške potrebščine šolam za 750.000 lir; podjetje Alfa Romeo nadomestne dele za vozila mestne čistoče za 1.300.000 lir; podjetje Antonio Sferco koks za 1 milijon lir; podjetje «Pro-dotti Siderurgici« iz Pavie posode za mestno čistočo za 2 milijona 150.000 lir; podjetje % PRIMORSKI DNEVNIKI UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 PoStni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL, SV. FRANČIŠKA »t. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t-čnu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel 21-982 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi *e naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst IPSU bo skrbelo za čiščenje šole na Greti za J.536.000 lir in šole «Bergamas» za 2 milijona 400.000 lir; podjetje Clau-dio Leban bo skrbelo za čiščenje šole v naselju San Sergio za 640.000 lir; podjetje Felluga bo opravljalo vrtnarska in podobna dela na ploščadi v Barkovljah za 5.500.000 lir; podjetje Domenico Peressoni bo popleskalo občinsko izpostavo in župnišče na Opčinah za 800.000 lir; podjetje Fran-cesco Falvis bo popravilo odtočne kanalčke v mestni klavnici za pol milijona lir; podjetje Aldo Noni bo dalo v najem vozila za vzdrževanje mestnih greznic za 1.800.000 lir; podjetje Giovanm Ficich bo opravilo razna dela za napeljavo električne razsvetljave v župnišču in cerkvi v vili Revoltella za 450.000 lir; podjetje Hirsch Mario bo poskrbelo za napise na tablah nagrobnih kamnov na polju IV pokopališča pri Sv. Ani za 1.300.000 lir. Skupno bo izdalo županstvo za razna dela in dobave, oddane na teh dražbah, 20.686.000 lir. «»-------- Tržaška ladja nasedla na čer Plovni družbi «Lussino» so včeraj zjutraj ob 8. uri sporočili, da je njena 10.000-ton-ska motorna ladja »Antonio Tarabocchia* nasedla v Koral-skem morju vzhodno od Avstralije. Ladja je nasedla na koralski čeri, ki je oddaljena kakih 100 milj severovzhodno od avstralskega pristanišča Cairns. Moštvo ladje šteje 33 oseb, od katerih je kakih 20 iz Trsta, ostali pa so iz Barija, Neaplja in Sicilije. Poročilo pravi, da so vsi zdravi V bližini je neka avstralska ladja, ki skuša rešiti nasedlo ladjo iz nerodnega položaja. Nadalje je odplul iz Cairnsa ladji na pomoč tudi velik vlačilec. Ko bodo ladjo potegnili s čeri, jo bodo zavlekli v najbližn-jo luko Cairns, do toliko nesreč. ... ANAS, je sedaj pripravila poaFžbeTi načrt o' určditvi tega' krržtščav -Ta'ko"«aj omenimo, da je bilo vprašanje gradnje nadvoza vsaj začasno zavrženo, kajti po statističnih podatkih, s katerimi razpolaga ustanova ANAS, smo še daleč od časa, ko bi promet na obeh cestah, ki se križata na tem križišču zahteval gradnjo nadvoza. Dejstvo je namreč, da bi gradnja nadvoza zahtevala o-bremenitev cestišča le v primeru, ko bi bilo na njem v 12 urah 18.00Q vozil prometa. Toda na naših cestah, zlasti pa na Trbiški avto cesti, imamo po zadnjih statističnih podatkih le 2.600 vozil prometa v tem razdobju. Do tega smo torej še daleč, pa četudi bi se gradnja nadvoza izkazala za nujno, bodo sedanja dela za razširitev križišča zmanjšala stroške bodoče gradnje nadvoza. Načrt razširitve križišča temelji predvsem na ureditvi prometnega otoka sredi križišča, ki bi imel 26 metrov premera. Prometni otok bo na določenem mestu, kot' je tudi razvidno iz naše slike, sekala proga openskega tramvaja. Tr-biško avtno cesto bodo ob vhodih na križišče predvsem razširili, na vseh štirih straneh ceste pa bodo napravili trikotne otoke, ki bodo usmerjali promet. Ob teh trikotnikih bodo tudi posadili drevje, tako da ne bo moč zgrešiti smeri. Med trikotniki in o-kroglim prometnim otokom na sredi križišča bo 7,50 metra prostega cestišča, okoli katerega se bo odvijal cestni promet. Preko trikotnika bodo speljani tudi prehodi za pešce in ob njih bodo postavljeni semafori. Semafor z rumeno lučjo bo postavljen tudi na konici vsakega trikotnika pred križiščem. Se posebej bo poskrbljeno za varnost prehoda openskega tramvaja, in sicer tako, da bo na dveh križiščih Narodne ulice še četrti semafor s puščico, ki bo tramvaju nakazovala prosto pot, medtem ko bo rdeča luč ustavila vozila na cesti. bo kabina za prometnika, ki bo urejal promet s pomočjo semaforov. Po mnenju inž. Trivellata bosta prometni otok in razširitev križišča (zaradi česar bodo morali tudi razlastiti nekaj bližnjih zemljišč) preprečila prometne nesreče. Četudi bi iz enega ali drugega razloga do trčenja prišlo, pa to ne bi smelo imeti usodnih posledic, saj trčenje v nobenem primeru ne bi bilo frontalno, kot se je. to dogajalo doslej. * Pa še drpgi razlogi govorijo v prid razširitve križišča in proti gradnji nadvoza. Predvsem gre za hitrost del, namreč v smislu, da bo križišče razširjeno tja do meseca maja prihodnjega leta, medtem ko bi gradnja nadvoza zahtevala najmanj dve leti dela. Stroški za razširitev križišča in postavitev vseh naprav, ki so potrebne, bodo veljali od 25 do 30 milijonov lir (vključno plačilo razlaščenih zemljišč), medtem ko za nadvoz ne bi bilo zadosti 20Q milijonov lir. In končno se gradnji nadvoza upirajo tudi razne ustanove, ki jim je poverjena zaščita naravnih lepot, saj bi v današnjem položaju ogromen cementni objekt nadvoza pokvaril vso slikovitost okolice. Dela se bodo začela čez približno mesec dni. Predvsem bo treba zasuti nekaj bližnjih zemljišč, tako da bodo lahko križišče razširili in ko bo to gotovo/bodo uredili prometni otok in postavili semafore ter prometne znake. Kot smo že omenili, bodo dela končana do maja. Vsekakor pa do začetka prihodnje turistične sezone. Inž. Trivellato je ob koncu še poudaril, da načrt za gradnjo nadvoza nikakor ni bil zavržen, temveč da ga bodo izpopolnjevali in preuredili ta* ko, da bi ob povečanju prometa lahko postal takoj uresničljiv. Toda do takrat je še daleč, saj bo potrebnih verjetno še precej let, preden bomo dosegli na cestah tak promet, ki bi zahteval to rešitev. 50 milijonov posojila za razna občinska dela Na tržaškem županstvu so sklenil} pogodbo o najetju 50 milijonov lir posojila pri Tržaški hranilnici. S tem denarjem bodo opravili razna dela, med katerimi obnovitev mestnih muzejev in mestne knjižnice, asfaltiranje Videmske ter drenažna in kanalizacijska dela na zasajeni ploščadi v Barkovljah. «»-------- Prisega policistov Policisti, ki so bili svoj čas v zboru civilne policije in ki so bili sprejeti v zbor javne varnosti, bodo v četrtek zjutraj prisegli na ceremoniji, ki bo v policijski vojašnici pri Sv. Ivanu. Včeraj so bile volitve v notranjo komisijo podjetja AFA, kjer so oddali med delavci 68 glasov in med uradniki 4 glasove. Med delavci je lista FIOM-CGIL prejela 40 glasov, lista Delavske zbornice-CISL pa 28 glasov. Med uradniki pa je prejela lista FIOM-CGIL 1 glas, lista Delavske zbornice-CISL pa 3 glasove. Število mest v notranji komisiji bo ostalo neizpremenjeno in to: eno mesto za delavce FIOM-CGIL, dve mesti (za delavce in uradnike) pa Delavska zbornica-CISL. Kljub temu, da ni zaradi volilnega sistema prišlo do izprememb pri dodelitvi mest v notranji komisiji (saj je Delavska zbornica s komaj tremi uradniškimi glasovi dobila eno mesto), pa je treba poudariti, da se je bistveno iz-premenil ošnos med glasovi oddanimi za sindikalni organizaciji v primerjavi z zadnjimi volitvami. Volilni sistem se je od zadnjič izpremenil, saj so takrat volili posamezne kandidate, tokrat pa liste, zato ni mogoče primerjati števila glasov. Možna in povsem točna pa je primerjava v odstotkih. Na prejšnjih volitvah je prejela CGIL 32.6 odst. vseh oddanih glasov, tokrat pa 56.9 odst. Delavska zbornica-CISL pa je zadnjič prejela 67.4 odst. vseh glasov, tokrat pa 43.1 odst. Odnos med sindikalnima organizacijama se je torej v tem podjetju preobrnil in je CGIL postala vodilna sindikalna skupina. To je dokaz njene_ pravilne politike in odločnega borbenega stališča, ki ga je sprejela zlasti ob težjih stavkovnih bitkah, kjer je najodločneje in najdosledneje branila delavce tega podjetja. Nesreči na delu roki, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. «»------- Smola motoristov na ozki cesti Na ozki poti blizu železniške postaje na Opčinah sta se včeraj ponesrečila 28-letni Edvard Emili s Trga Romano 80 in 48-letni Angel Hrvatin iz Alpinske ulice št. 14. Emili je vozil motor, na zadnjem sedežu pa je sedel Hrvatin. Namenjena sta bila na postajo, toda na ovinku sta z vozilom zadela ob avto, ki ga je z nasprotne strani privozil 20-letni Enrico Protti z Opčin št. 917. Emili se je pobil in ranil po levi nogi ter se bo moral zdraviti 10 dni, Hrvatin pa se je pobil po kolenu leve noge in se bo moral zdraviti 8 dni, «»------- Huda nesreča motorista V Miramarskem drevoredu se je sinoči hudo ponesrečil z motorjem 30-letni Antonio De Gregorio iz Drevoreda D’An-nunzio št. 9. Peljal se je v Barkovlje, pa je iz neznanih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Pri tem se je močno udaril v glavo, dobil je pretres možganov in si zlomil levo ključnico ter je močno krvavel iz ušes. Z rešilnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na II- kirurški oddelek. «»------------------ Seja občinskega odbora Na včerajšnji seji tržaškega občinskega odibora je odbornik dr. Babille podal prvo poročilo o obratovanju openskega tramvaja, odkar je v občinskih rokah. Poudaril je, da bo treba zamenjati vlečno žico tramvaja. Na sejf so obravnavali tudi vrsto navadnih u-pravnih vprašanj. Sestanek aktiva sindikata FILLEA-CGIL Danes ob 18. uri, se bo sestal aktiv sindikata FILLEA-CGIL, kjer bodo gradbeni delavci, mizarji, pleskarji, ce-mentarji, opekarji itd. razpravljali o perečih sindikalnih vprašanjih. Na dnevnem redu bo med drugim vprašanje preureditve plačilnih področij, ki jih predvideva nova delavska pogodba. # * # Prav tako ob 18. uri se bodo sestali na sedežu združenja industrijcev sindikalni predstavniki gradbenih delavcev s predstavniki delodajalcev, da se sporazumejo glede pokrajinske delovne pogodbe za gradbene delavce. Predvsem gre za določitev prispevka za ustanovitev blagajne za gradbene delavce in povišanje doklade za menzo (od 20 do 50 lir) ter doklade za orodje. Novi tržaški skladatelj Antonio Bibalo Mladi Tržačan, učenec Giu-lia Viozzija, piše opero za hamburško gledališče. To je skladatelj Antonio Bibalo, ki se je rodil v Trstu pred 39 leti in je v našem mestu skoraj nepoznan. Sedaj končuje opero v dveh dejanjih «II sor-riso ai piedi delta scala», ki jo je povzel iz pripovedke Henrgja Millerja. Delo bodo uprizorili prihodnjo jesen v državni Operi v Hamburgu. Novo skladbo mladega julijskega skladatelja pričakujejo z velikim zanimanjem v tržaških krogih. Na delu v livarni Scabar-Fassef se je včeraj popoldne ponesrečil 42-letni Fortunato Coslovich iz Ul. Valmaura 2. Kos železa, ki se je utrgal od škripca žerjava, je padel nanj in mu zlomil zapestje desne roke ter poškodoval gleženj desne noge. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec. Na železniški postaji v Nabrežini pa se je ponesrečil dopoldne 50-letni železničar Igna-zio Sturman iz Ul. Ospedale militare 25. Zaposlen je bil pri manevriranju železniškega voza, pa mu je stisnilo in poškodovalo d,va prsta na desni ■■linTLIlIltniHII IIIMIIIIIIM KIHIH I1III1III1>I!I1II!'"IIIII m lllllllillllinlllllllltlf lllinilllHIHIIIII II1 lili M MIIIII IH 11111111 Htmitln111 » ■ f Vj" f' iivvi-inavoc ..11. L tl . Izpred kazenskega sodisca Pol milijona nagrade gledališču «Commcdiaiiti» Ministrstvo za turizem in prireditve je na prošnjo avtonomne turistične in letovi-ščarske ustanove podelilo gledališču »Commedianti* posebno nagrado za zasluge v znesku pol milijona lir. Ni šlo za izsiljevanje, marveč za nezakonito obrambo lastnih koristi Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-nd, so se zagovarjale včeraj tri osebe, ki so bile obtožene raznih prekrškov v zvezi z nekimi tatvinami in poneverbami, do katerih je prišlo v nekem tržaškem trgovskem podjetju. Na zatožni klopi so se znašli: 42-letni Ferdinando Carte-li, lastnik trgovine gastronom, skih specialitet; 23-letni Sergio Alessio iz Ul. Molino a vento 5 ter 40-letni Cesare Bressan iz Ul. Oliveto 2. Potek dogodivščin, ki so _ pripeljale trojico pred sodišče, je zelo zapleten, saj je bil imenovani Carteli hkrati žrtev nekaterih nečednih poslov, ki jih je zagrešil Alessio in obenem tudi obtoženec, ker je hotel hraniti svoje koristi na način, ki ga zakon prepoveduje. Toda poglejmo, kaj pravi obtožnica. Cartelija so obdolžili, da je prisilil neko osebo, da mu plača določeno vsoto denarja, a ostala dva obtožen, ca, da sta ukradla dva hleba sira iz Cartelijevega skladišča. Kaj Je navedlo Alessia, da je ukradel v Cartelijevem skladišču dva - hleba sira, ki jih je potem odpeljal skupaj z Bressanom? In še: kaj je prisililo Cartelija, da se je iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimmmimiimmiimmiiiiimm Muhasto novembrsko vreme Hud naliv s sodro V eni uri 50 mm padavin Voda je močno ovirala promet v mestu - Gasilci so morali reševati vozila iz pravega potoka pod barkovljanskim nadvozom Na sredi prometnega otoka I ulice in Ulice Tor San Piero Vreme je v novembru zelo muhasto. Običajno je vsako leto prvega dne v mesecu, to je na dan mrtvih, deževno vreme, ki se sklada s tem žalostnim dnem. No, letos je bilo ta dan jasno in je sončno vreme držalo še dva dni. 4. novembra pa je močno deževalo. Kmalu nato je zajel naše kraje mrzel val in je TRST-PRIST ANISCE \ SESUflN \ Takšno bo razširjeno opensko križišče: na sredi je videti 26 metrov širok prometni otok, ob slraneh pa trikotne prometne otoke, ki bodo p.omet u-merjali. Fuš> (“Tako je če se vam dpIč režija Sandro Bol^‘.1t'opoi'j0. daja in prodaja ys J pfl gjedališki blagajni 1 srednji blagajni Protti ( K » 1*3 Nazionale 15.30 Supertechmrama. Cena 500 lir. Fenice 16.00 «Grič 24 varja». G^ Excelsior 15.30 «DVP'*!*.’ ftet>r Cooper. Deborah Kerr- ved a no mladini. *NCnoVe preP0 Trst - Ul. Geppa 9 ob 7.30 Katinara - Ključ ob 7.45 Bazovica ob 8. Padriče ob 8.05 Opčine ob 8.15 Prosek ob 8.20 Križ ob 8.25 Nabrežina ob 8.30 KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 15. t. m. ob 19.30 Lux film: DELFINI (I Delfini) Igrajo: CLAUDIA CAR-DINALE in GERARD BLAIN Mladini pod 16. letom vstop prepovedan Grattacielo 16.00 Brigitte Bardot, mladini. Zadnji dan- jp' Arcocbaleno 16.00 fril* maneolor. Kirn No Sinatra, Tony Ourtis. ^ Superclnema i5-30,1'^6 št. 2». prepovedao Zadnji dan. . 1*7. Alabarda 15.30 «Mor!8nCe, ^ mcolcor. Jack Pa13" Ekberg Zadnji dan' Aurora 16.00 «Umor 45 Cristallo 16.30 «Tri le * Susan Cabot. toriK3,,t Garibaldi 16.00 «P°r‘ Linda Cristall- ^ tr Capitol 15.30 «Topli v^,peG’ nicolor. Claudette Impero 16 00 »Ljubezen ggfi denost«. Prepovedan M Italia 16.00 «Whisky 3,)ie ne». Technicolor. son, Donald Sinden. ^ H Massimo 16.00 ^ ^ boura do HiroSifl*®** sjjV* Moderno 16.00 «J°sel!l°r' / vo petje«. Techtvlco'^1111 3 Astoria 16.30 «P°d cem». Technicolor. son. m P a Astra 16.30 «Nekdo F,str** Vitlorio Veneto l3- .. soncem«. Technr Ideale 16.00 «Vsi icoloP nori n3 bi«. Technicolor. Bi5* Marconi 16.00 «Kr,2R0niaP' Errol Flyn, RutlL kož3*' r Abbazia 16.00 »Kačja ion Brando. PreP0, dimi. m 5 Odeon 16.00 «P°n0! Technicolor. Gary sk» -Skedenj 16.00 «Birm3 KINO «R0S»- v BOLJbN ^ J|1 predvaja dan« ob 19.30 Metro scope barvn Ubežnik DS.Q«jJ$ (L-evaso di S- ^ Igrajo: JACK /C-BARBARA HAROLD Niitona h i»- predvaja danes 15. t. m. z začetkom <>D Totalscope barvni film: Judita in (Giuditta e Oloferne) r0vf>H’ Igrajo: MASSIMO GIROTTI, ISABELLA C RENATO BALDINI in LUCIA BAN3 Razmišljanja o 22. kongres« liP SZ (Predavanje E. Laurentija 10. nov. 1961 v Trstu) 3. Vsekakor bomo rekli, da je a Marxa bistveni element - . u.stvaritev nove družbe proizvajalnih Drnlf.eV’ s čimer se najprej proletarec, nato pa še kmet Dnv redn° vključi v proces čruibr°-dnH in P°stane.s tem nih 'eni lastnik proizvajalen sretlstev: razumljivo, on, 'Posredno, ne pa prek drža-telja P°^jetn-tka in upravi- „1, Programu KP SZ pred-vlja država temeliito silo J.J^bod v komuni zem. Dr-orva P?stane celo orodje za i, ®,ni?lranje družbe in pro-Ustv *n torei graditelj ali bi arialec obilja potrošnega s«m i ^■a's koncept ni nov, (jei ^nin ga je ostro napa-ta ’ “Izbrana dela«, I. knji-Cr T ,0 je trdil, da problem, £r j. katerim se bodo znašli Več ' nove družbe, ne bo Vv.teni, da se bodo države tačin2111’ Pač Pa da jo bodo pa [> rušiti, da bodo, torej, jjvneeUrav postopoma začeli jVj ® tunkcije vračati ((ljudje množicam». Nadalje Le-((Izbrana dela«, II. ža v t ' stran 143 — glede dr-«Prea Pravi dobesedno tole tal6 m potrebuje proleta- v0 Po Marxu, takšno drža-JaiJ . Postopoma izumira, drgeti ei’ bo tako sestav-tab a’.da bo začela izumirati Zar(J ln kj ne more biti dru-a. kot da izumre.« stvu vsem marksističnem slov- li 7 .takšen koncept v zve- oist" Zavo ‘n bodočo komu-tnii«CnP družbo pogostokrat intor ^ V delu «Stranka in »ei naci°nala» Marx in En-tav smatrata, da je prvi ko- tak v- t6ln’ K‘ ga je treba storiti v druži,- se država podredi s. 0l- Poleg tega zahtevata, razvi 'ije Izumiranje države in oi .socialistične demokra-kazeta kot ista stvar. Se tazvo anie države je z 'istič krepitvijo socia- lo n* demokracije eno in t.j j vpd. Višek enega — neč ^tntrtje države, njen ko-ge Predstavlja višek dru-Ijpj O je neposredno oblast " ;:,va, torej neposredno in ljudske pod«va, torej neposredno in sta ostaja vedno ista in ... aja v sodelujočem in kon- vere 0 iavnfhtnem Procesu prenosa So funkcij na delavce, ki •kra rf.an*.zira»i v proizvajal-Sor.;.,?Ivljenju in v postopni stev iaciii družbenih sred-tye ' , . ez politične usmerili Ha- nai daje pobudo in ■ d urazviia oblast družbe, "tftln v komunizem bil b. *n t° zaradi nasprdt-W,! ?bstaja med državo in 1/ Pn'stično družbo. aadafe omonjenih delih Marx va ye zatrjuje, da bo držale 2 .Pila svoje tradicionalni i?ačRnosti posebnega tele-t‘vhen b° ločeno od prqduk-teVolf .življenja, kot tudi od do ,P.Cl?narne nujnosti vse 0,talo a* It *n Engels («Izbrana .itjuii.' knjiga) dobesedno .la* “Vsak korak real-JJ6,nben Pdka je bolj po-^V)». ducat progra- tn° ipkko ugotovimo, se ^ , hii. bogastvo načel in s. .‘ki ’ -.1 nam jih nudijo sjkiolj? beitelji znanstvenega lzsPloha v. Programu KP W proEr "e jemlje v poštev, či’ birokaipa Pa izhaja držav--j po ..Pratski komunizem, o-.. )o ; 'krojen po meri, kot t« ska ]P.°iela prikrojiti sodil, ae n birokracija, nikakor V >P lil?. ?snovi marksistič-b:rej j, nističnih načel. Gre di, "il „ komunizem, ki naj d. razv„- a®ojen le bodoče-džben lu sedanje politično- doLStrukture ZSSR- t£.StPo iu?uleio fudi dejstva, Vii’ da i ze omenili in si-,‘deV!) Program KP SZ pred-t&h, ’at.da bodo čez 20 let MlSsti 0Vania in nekatere ja “Po . Prebivalcem brez-t» * tl ;p J tudi mestne službi f,h dol3 bo ‘udi čez 20 let bt pb v brinah in služnostih, 1-rjf.ku, m,u tehničnemu na-d«« IHnnntjM !»mi ai-> za.kpi ne bi H “ki družb, pnem neposredni proiz- enega bogastva deV»en? času in ko bo ŠliC,ll o «nS uresničljiva, Si!' zn“žaf-m’ Bli bi ne bil° *** in cene vsem do- dal .ysem služnostim ,, - tl določene dobri- Sn?t druiiu’ s,eveda na ško-Vtj#i Ali ?b dobrin in službi d'rujebmu ne bi Proiz- \t,i°dločali ,e?a bogastva ».VeSoin' vaJ naj se da ko t? kaj ne? S - V' daUvDe’ ni nobenega bftjg se lotevali pru- 0 sovjetski voditelji a.*., .. komuni' tistih problemov, ki bodo zares bistveni za komunistično družbo in ki jih bo treba postopoma reševati, čim bolj se bo družba razvijala. Med drugimi gre v tem primeru za probleme, ki se nanašajo na razlike v delitvi dela, ki nujno vodijo k socialnim razlikam. Gre nadalje za premostitev razlik med fizičnim in umskim delom, za odstranitev nasprotij med mestom in podeželjem (problem, ki ga je Lenin obdelal v »Državi in revoluciji«) itd. itd. Vse to so problemi, ki se tičejo položaja proizvajalca v družbi in v okviru svobodnega združevanja posameznika v svobodno skupnost proizvajalcev. Gre vsekakor za realna vprašanja, ki se začenjajo vsiljevati že danes in ki se bodo bolj izrazito vsiljevala v dobi najvišjega razvoja družbe, kot predvidevajo Marx, Engels in Lenin, ko ne bo več države, pač pa ko bomo imeli opravka s svobodno družbo svobodnih proizvajalcev. O teh in podobnih problemih je treba razpravljati, ne pa se prehitevati v ceneno demagogijo o brezplačnosti določenih dobrin in služnosti. Program KP SZ, ki je značilen proizvod birokracije, predvideva že vse: Tudi to, katera dežela, jasno ZSSR, mora prva zgraditi socializem, in to, katera ga bo zgradila pozneje, v tem primeru ostale dežele. V programu je dobesedno rečeno: »Partija smatra izgradnjo komunizma v ZSSR za veliko mednarodno nalogo sovjetskega ljudstva, ki naj ustreza interesom vsega svetovnega socialističnega sistema, interesom mednarodnega proletariata, vsega človeštva.« Ko se je tako vse to že določilo, nujno sledi, da mora biti vse ostalo podrejeno potrebam in nujnostim ZSSR. Po programu KP SZ imajo dežele socialističnega tabora zagotovljeno ((popolno e-nakost v pravicah, v spoštovanju neodvisnosti in suverenosti«. Kot smo temu doslej že bili priča. Prav tako so avtonomne tudi bratske komunistične partije toda le v mejah, ki jih doiočajo izjave in resolucije, odobrene na mednarodnih konferencah komunističnih partij. V nasprotnem primeru, kot izhaja tudi s kongresa, si ali revizionist ali izdajalec. »Jugoslovanski revizionizem« zato ostaja glavna nevarnost, vtem ko je dogmatizem (beri stalinizem in njegovi zločini) le potencialni sovražnik Nekaj pa je vendarle treba priznati: v prvem delu programa KP SZ, t. j. v politično ideološkem delu, je več pasusov, ki jih je navdihnil program KPL 'Tn to je' najboljši del vsega programa Kp SZ. Očitno je to lepo priznanje sposobnosti in kakovosti najmočnejše komunistične partije v zahodnem svetu. Se kako pripombo k drugemu delu programa, in sicer tistemu, ki govori o tolikšnem dvigu življenjske ravni sovjetskega ljudstva, da se bo odstranila sedanja razlika med življenjsko ravnjo in visoko tehnično ravnjo, ki jo je Sovjetska zveza že dosegla. Podrobna proučitev nam priča, da je sedanja življenjska raven v Sovjetski zvezi, v primerjavi z življenjsko ravnjo bodoče družbe, razmeroma nizka. Nekaj primerov: še vedno je govora o obvezni oddaji poljedelskih pridelkov, kar torej priča, da imamo opravka še s fazo, ki je značilna za najbolj primitiven administrativ- poroča, naj bi posamezno blago široke potrošnje proizvajali v velikih specializiranih tovarnah, kar pomeni, da smo še vedno pred problemom, kako premostiti fazo malih tovarn, ki so bolj podobne obrti kot industriji. Istp velja, ko je govora o nujnosti povečanja potrošnje industrijskega blaga na podeželju. Nadalje se zatrjuje, da je treba iskati nove načine, novo tehniko, boljšo organizacijo, večjo produktivnost, večjo vnemo delavcev itd. itd. Ce se torej nahajamo še pred tako osnovnimi problemi, ka ko moremo trditi, da smo tik pred tem, da vstopimo ali da že stopamo v komunistično družbo Kaj se šalimo? In res. Program nekje do-besedmo pravi: »Avtomobil- ski park bo dosegel tolikšen obseg, da bo zadostil vsem potrebam prevoza potnikov in blaga. Velik razvoj bodo doživela tudi podjetja za sposojanje avtomobilov«. Ce naj ti cilji predstavljajo višjo fazo socializma, torej komunizem, je treba priznati, da so naprednejše kapitalistične dežele že sedaj krepko prešle takšno fazo višjega socializma. Ce imamo, torej, opravka s takšnimi osnovnimi problemi, za gotovo še ni moč govoriti o komunistični družbi. Nekaj pa je vendarle, kar je zelo pomembno: V programu se namreč začenjajo nakazovati tudi določena spoznavanja osnovnih ekonomskih zakonov. Gre za namige o nujnosti upoštevanja zauona miru ali vojne. Stvar miru, demokracije in socializma je zato tesno povezana z dejanskim stanjem v ZSSR in njenem taboru. Je to veliko, življenjsko vprašanja, ki ne dopušča pridržkov, pogosto tudi hinavskih,_ pač pa terja jasnost, odločnost in resnico. Ce hočemo ustvariti boljši svet, se ne smemo izogibati dolžnostim, pač pa se moramo stalno in vztrajno boriti. Treba je imeti pogum in stvari gledati takšne, kot so, pa naj je stanje lepo ali grdo. Edino tako bomo odstranili ovire, ki nam ovirajo pot k napredku, edino tako bomo odstranili ovire, ki nam so na poti k ustvaritvi socialistične družbe. V ZSSR in v ostalih deželah socialističnega tabora je teh ovir veliko. Kot smo vide- zvezi 22. , kongresom, ‘kot tudi iz program Kp SZ, so te ovire ideološkega in političnega značaja. Njihovno bistvo se kaže v danes edino možni primerjavi med temeljnim načelom oktobrske revolucije — »Vso oblast sovjetom delavcev, kmetov in vojakov«, in med sedanjim u-radnim dojemanjem ter politično in družbeno realnostjo, o čemer govori zaključna resolucija 22. kongresa, ko pravi — »Vse od države in za državo«. Lakota v Kongu : s« PO ZAKLJUČKU TURINSKE RAZSTAVE «ITAUA 61 GOSPODARSKI USPEHI ŠE ZDALEČ NISO OPRAVIČILI PRIČAKOVANJ Ugotavljanje primanjkljaja v Turinu, pri turističnih organizacijah, pri državnem odboru za praznovanje in še kje Velike razstave, s katerimi je Italija proslavila prvo stoletnico svoje politične e-notnosti, so se te dni zaključile. Obsežno razstavišče 528.000 kv. m, oddaljeno 8 km od središča Turina, je utihnilo, njegove neštevilne luči so ugasnile. Odprta je ostala za nekaj dni samo še Zgodovinska razstava, ki je nameščena v 32 salonih palače Carignano. Velika Mednarodna razstava dela, h kateri je pristopim 20 držav in 5 mednarodnih organizacij; paviljon Pokrajinskih razstav; veliki Circorama Fiat-Disney, Palača razstav, posebne razstave Stari Piemont. razstave Preporoda, itd., vse to je sedaj mimo. Zanimivo pa je pogledati, kakšni so bili rezultati te velike prireditve. Italijanski parlament je 30. decembra 1959 izdal zakon št. 1.235, s katerim je drža- va dala na razpolago Državnemu odboru za proslavo prve stoletnice vsoto 8.800 milijonov lir. Poleg tega se je v Turinu ustanovil Krajevni odbor, ki je zbral prispevke same turinske in drugih italijanskih občin ter zasebnikov. Zdi se, da so ti prispevki vrgli nič manj kot 3 milijarde lir. Ce k temu dodamo stroške za gradnjo palač, cest, enotirne železnice, parka, vodometov in drugih naprav, ter za izvrševanje vseh potrebnih u-slug, je celotni izdatek za razstavo «Italia - 61» znašal okoli 25 milijard lir. Italijanski in še posebno turmski tisk je še pred pričetkom slovesnosti zavzel dvojno gledišče glede velikih izdatkov, povezanih z izvedbo načrtov »Italija 61», Večina listov je pripomnila, da so nekateri stroški glede na socialne potrebe ita- trga, o formiranju realnih cen !0°£bnt° sek bo ‘^j . boriti, blaga in podobno. In to daje , dem^^ m^o UdeVaU Analizo programa KP SZ ' Se dolga je torej pot in '* veliko bo treba odstraniti o-vir, izločiti bo treba interese skupin in kast, mnogim ideološkim koncepcijam bo treba dati pravilnejšo smer, moremo torej zaključiti z u-gotovitvijo, da je njegov drugi del zelo dober in za sedanje stanje v ZSSR zelo pozitiven. Ta del predstavlja velik korak naprej, vendar nakazuje le način, kako je treba probleme ZSSR reševati. Zato program ni načrt, s katerim se prehaja v komunizem, in to niti kot materialna osnova, ki je še nepopolna, niti kot marksistična ideološko-politična baza. Tolikšen napredek, da bo dopuščal prehod v komunizem, kot g« predvidevajo Marx, Engels in Lenin, se bo dosegel šele tedaj, ko bo upravo in vodenje podružbljenih proizvajalnih sredstev prevzela v svoje roke saupnost. V tem smislu se izraža Marx, ko govori o nujnosti postopnega prehoda od poverjene demokracije k neposredni demokraciji. V ZS^R pa smo šele v pogojih, ko se postavlja šeie problem kontrole nad državo in njeno vsemogočno birokracijo. In dejstva so nam pravkar dokazala,- ' da' primanjkuje celo poverjene, demokracije in da še vedno obstaja nevarnost, da bi ta degenerirala v tisto vrsto o-bjasti, ki jo poznamo kot stalinsko obdobje. Zaključek Prijatelji, tovarišice in tovariši. Tu so oiie izrečene na račun 22. kongresa KP SZ zelo ostre besede. Ostre da, toda realne. Vendar je to bilo potrebno, kajti to, kar se v ZSSR in deželah socialističnega tabora dogaja dobrega ali slabega, se nujno in takoj odraža v vsem delavskem gibanju, kateremu pripadamo tudi mi. se več. To, o čemer se odloča v ZSSR, in to, kar se tam dogaja, ima svoj takojšen odmev na dogajanje in na medsebojne odnose med narodi in deželami vsega sveta. To, kar se tam dela in o čemer se odloča, se nanaša tudi na ve- ni socializem. Nadalje se pri- liko vprašanje, na vprašanje ga delavskega gibanja. Delovati morajo odkrito, iskreno in na vseh področjih. Zato neodvisni socialisti soglašamo z zaključki, ki so jih izrazili voditelji KPi, da je treba proučevanje dejstev, ki so prišla na dan tudi na 22. kongresu, poglobiti, da je treba v analizi vzrokov, ki so te degeneracije . povzročili, iti globlje, do dna. Soglašamo s Socialistično stranko Italije, ko zatrjuje, da tolikšne degeneracije v sovjetski socialistični revoluciji ki so povrh tega še tako dolgo trajale, ne morejo biti posledica nesposobnosti, megalomanije in podlosti le skupine, pa čeprav izredno vpnvnih mož in da je osnova teh zablod le Stalinov kult osebnosti, pač pa da je treba vzroke za vse to iskati tudi v sistemu, ki se je bil tu razvil. Prav tako sogla:amo z zahtevo, da je treba dejavnost razviti v tesni povezavi in v odnosu z domačo nacionalno realnostjo, hkrati pa tudi v nujnem okviru m.e,i narodne proletarske solidarnosti in to proti Vsfem dogmatizmom in birokratskim centralizmom, ki revolucionarno pobudo množic zav-rajo. Trdno smo tudi prepričani, da bo delavsko gibanje kljub velikemu in trmastemu odporu dogmatikov in njim- podobnih elementov po sedanjih težavah veliko in globoko krizo, ki zajema skoraj vse komunistično gibanje v svetu in ki se odraža tudi v socialističnem in demokratičnem gibanju nasploh, prebrodilo. Kljub vsem napakam, kljub razočaranju in nazadovanju, kljub trajnim deviacionistič-nim koncepcijam, ki jih je 22. kongres prikazal in dokazal, bodo delovni ljudje vseh dežel, obogateni z izkušnjami oktobrske revolucije, vedeli najti pravo pot, ki jih bo pripeljala v tisto novo družbo, h katen težijo delovni ljudje (Konec) 1 NOVO PRIZNANJE JUGOSLOVANSKIM LADJEDELNICAM Puljski «Uljanik» dograjuje veliko^ potniško ladjo Predstavnik brazilske družbe poudarja solidnost načrtov in gradnje ter napoveduje nove pogodbe Jugoslovanske ladjedelnice so si v nekaj povojnih letih pridobile v svetu velik u-gled zaradi kvalitete svojih proizvodov. Tuja poročila, ki jih Jugoslavija pred vojno sploh ni poznala, so danes na dnevnem redu, kar je spričo številnih renomiranih ladjedelnic na svetu in spričo velike konkurence med njimi, vsekakor najboljši dokaz, da so jugoslovanske ladjedelnice z velikim uspehom posegle v to mednarodno konkurenčno borbo. Poleg reške in splitske ladjedelnice se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja tudi puljska .ladjedelnica «Uljanik», ki je na svoji razvojni poti od začetnih gradenj remorkerjev, malih potniških ladij za obalno plovbo, tramperjev in tankerjev ter «bulc carrierev« prešla sedaj v razdobje svojih največjih uspehov. Danes stoji pred puljskimi graditelji ladij nova naloga — potniška prekooceanska ladja »Anna Nery», ki jo ladjedelnica gradi za brazilsko družbo «Compania Na-cional de Navegacio Costei-ra». To gradnjo je ledjedel-nica »Uljanik« prevzela skupno z ladjedelnico «Split» pod vsemi tistimi Tebitiba Iti zurmobt Umetni diamant trši od naravnega Se od časa, ko je francosiki kemik Lavoisier ugotovil, da je diamant iste sestave kot najnavadnejši grafit, so poskušali iz grafita dobiti diamant. Vsi ti poskusi pa so ostali v glavnem brez uspeha vse do nedavna, ko je sovjetski fizik Lajpunski prišel do teoretičnih pogojev za realizacijo tega prizadevanja. Ugotovil je, da je za pridobivanje diamantov iz grafita potreben pritisk nekaj deset tisoč atmosfer in temperatura nekaj tisoč stopinj Celzija. Seveda je proces nastajanja diamanta v takih pogojih mogoče upravljati le s posebnimi napravami in iz sobe iz železobetona bi lahko vzdrži ogromen pritisk, ki omogoča pojav kristalov diamanta. Na ta način pridobljeni diamant je mnogo primernejši za industrijo, ker je neprimerno trši od prirodnega, po izjavah sovjetskega strokovnjaka celo do 40-krat trši. Mesto pod arktičnim ledom Izpod 5000 ton arktičnega ledu dan in noč kopljejo tunel, v katerem bodo ameriški raziskovalci namestili razne znanstveno-raziskovalne naprave. Okrog 35 postaj in laboratorijev, ki jih bodo zgradili v tunelu, ki je oddaljen samo 600 milj od Južnega tečaja, bo omogočilo boljše poznavanje vremenskih razmer in njihovih sprememb na vsej južni polobli in tudi proučevanje sprememb v notranjosti Zemlje. Novo znanstveno polarno ((naselje« pod snežim pokrovom bo moralo zamenjati dosedanjo raziskovalno postajo, ki je zgrajena na ledeni površini, ki pa se je v zadnjih letih pod pritiskom obilnih snežnih padavin začela udirati. Mnogi objekti te postaje so bili znatno poškodovani. Preporod penicilina V Veliki Britaniji je uspelo sintetizirati novo vrsto penicilina, tako imenivani celbenin, ki ga imajo že v praktični uporabi. Za razliko od vseh dosedanjih vrst penicilina, ima celbenin prav revolucionarno svojstvo: ni podvržen razkroju pod vplivom fermenta penicili-naze. Ta ferment izloča namreč nekatere zelo pogoste bakterije, na primer sta/itokoke, ki so prav zaradi tega postale neobčutljive in odporne proti penicilinu. Praktični poskusi s celbeninom so pokazali, da stafilokokne infekcije mnogo bolje reagirajo nanj kot pa na druge vrste penicilina, ki so bile doslej v uporabi. In ker so ravno infekcije s stafilokoki, odpornimi proti penicilinu, eden največjih problemov modernega bolniškega zdravljenja, se upravičeno meni, da predstavlja odkritje cel-bentna «preporod penicilinskega zdravljenja.« Tajnosti magneta Fiziki se v zadnjem času mnogo ukvarjajo z vprašanji ki so v zvezi z magnetnimi polji. Gre pravzaprav samo za nadaljevanje proučevanj in raziskav, ki trajajo že nekaj tisoč let, saj si je človek že od časa najzgodnejših kultur skušal pojasniti pojav magnetizma in ga izkoriščati. Po pisanju sovjetskega znanstvenega časopisa «Znanost in življenje« so antični zdravniki uporabljali magnet kot sredstvo za eizvlačenje« raznih bolezni. Stari Egipčani so verovali, da je magnet naprava, s katero je mogoče doseči brezsmrtnost. Bili pa so tudi taki, ki so trdili, da je magnet strup, njegov protistrup pa sok bele čebule. Teoretičar antične medicine Galen je menil, da je magnet sredstvo za odvajanje. Modri Avicena je z magnetom zdravil hipohondrijo itd. WmW OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izpolnite obljubo, Joi ste jo dali že pred časom. Uresničil se bo načrt za daljše potovanje. Odlič- _ no zdravstveno razpoloženje. I ” I w W< 1 ' M ■ a BIK (Od 2H do 20.5.) Vaša lil lil' našli v, njem. Dne 27. avgusta so v Krminu odnesli nadomestne dele z motocikla orožnika Giovannij3 Cappella. ki je služboval takrat v Podgori in mu napravili za 40.000 lir škode. V Fiumicellu so 24. septembra izropali Fiat 600 in povzročili last- niku Gian Feliceju Raviolu iz Trbiža za nad 100.000 lir škode. Navedli smo samo nekaj večjih podvigov mladih pustolovcev, ki jih sicer niso zaprli, pač pa prijavili sodnim oblastem, Ukradeno blago ;n nadomestne dele s.o skoraj vse dobili na njihovih domovih. Med tem blagom je precej tudi takega, za katerega tatvina sploh ni bila prijavljena. Ob tej novici se bodo gotovo oddahnil; tisti, ki puščajo svoja motorna vozila na javnih prostorih in so bili vedno v Prijavo proti njemu je vložil davčni oddelek finančnih stražnikov, ki so dne 15. januarja 1960 napravili v omenjeni podružnici pregled in pri kontroli ugotovili, da je bilo na zalogi 313 kg semen-, skega olja več, kot pa bi ga moralo biti na podlagi zapi-t skov v skladiščni knjigi. Ža ta prekršek predvideva zakon od 37.000 do 187.000 lir globe, kot so navedli finančni stražniki v svoji Drijavi. Obtoženec je izjavil, da je prišlo do te razlike nenamerno, ker je odpisoval odpro-dane količine olja v litrih namesto v kilogramih, kot bi bilo pravilno. Sodišče je to izjavo vzelo v poštev in je obtoženca opro. stilo, ker zakon takega dejanja ne označuje kot kazniv prestopek. # # # V odsotnosti obtoženca je bila včeraj tudi razprava proti 40-letnemu dr. Alessandru Mori iz Tržiča, Ul. 1. maja št. 2. Obtožen je bil, da je predložil v eskompt pri banki Po-polare Giuliana v Tržiču tri menice po 100.000 lir, na katerih je bil ponarejen podpis Maria Angelinija in Candiola Sgubina. To se je zgodilo v Tržiču dne 29. julija 1959 in v naslednjih dneh. Pri včerajšnji razpravi je sodišče spoznalo obtoženca za krivega in ga obsodilo na 8 mesecev in 20 dni zapora, na plačilo 5.000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Vse skupaj pa pogojno in brez na- S. Giovanni, Ponzian in Muggesana na vrhu Danes ob 15. v Turinu Juventus-Partizan Cremcaffe zdrknil na sedmo mesto - Toča golov strahu, da bi jih ne odkrili. | vedbe v kazenskem listu. iiifiiiiiiiiiiiiMiMfiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimtiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiuiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiii Kadar ne manjka dobre volje in iznajdljivosti Dež, blato in... toča golov, skim kolom amaterskega nogo rim je svetoivanska enajstori medtem ko je Cremcaffč zara sedmo mesto. Na drugi stolček se je vsedla Ponziana, kateri je zadostovalo dvajset minut igre, da je spravila v slabo branjeno mre. žo Castionsg štiri žoge. Sicer to ni bil edini rezultat te vrste, štiri gole je spravil tudi San Giovann; v vrata šibkega Gonarsa, ki je posebno v drugem delu igre popolnoma odpovedal in je moral prepustiti boljšim nasprotnikom prosto pot do mreže. Tretja enajstorica, ki se je v nedeljo izkazala po učinko. vitostj napada je bila Muggesana, ki je gostovala na igrišču Panzana. Tudi tu so gledalci prisostvovali hitri igri s štirimi goli, ki so prinesli izdatno zmago miljskemu moštvu. Muggesana je tako napravila precejšen korak naprej in je avtoritativno zasedla tretje mesto. Golov ni manjkalo niti v Turriacu, kjer si je Sangior-gina privoščila sprehod po blatnem igrišču domačinov in celo trikrat šla v mrežo. Vrsto golov so bili deležni tudi Trži-čani. k; so hoteli videti spopad med Romano in tržaško Liber, tas. Malo je manjkalo ,da niso Tržačani presenetili in se vrnili z zmago domov. Ob kon. cu prvega polčasa so bili z To se je pripetilo med nedelj-metnega prvenstva, med kaleča obdržala vodstvo v lestvici, di poraza zdrknil z drugega na dvema goloma v vodstvu, toda domačini so si zavihali rokave in so jih malo pred koncem tudi dohiteli. Več niso mogli, ker so jim pošle sile. Skupina B IZIDI Cremcaffč je morala goste, vati v Cervignanu in ker nemogoče igrišče ni dovoljevalo hitrih akcij, so bili vsi prepričani, da si bosta enajsterici razdelili točki. Zgodilo pa se je drugače, ker so domačini po zaslugi vzdržljivosti prišli do zmagovitega gola. V Ogleju pa je prišlo do presenečenja. Domač; so sprejeli v goste enajsterico iz Gradeža, ki je začelo zelo ponižno. Toda sčasoma so se gostje ojunačili in ker je bila priložnost izredna, so jo prisebno izra-bin in se vrnili z dragocenima točkama domov. OBVESTILO SZ BOR Vodstvo odbojkarskega odseka javlja, da bo trening moške ekipe jutri v četrtek ob 20. uri. V Bologni polfinale «Mitropa Cup 1961» med domačini in češkim Kladnom TURIN, 14. — Jutri popoldne bo Juventus sprejel v' t ste beograjski Partizan v povratnem srečanju osmine nn la za pokal evropskih pirvakov. V prvi tekmi se je JuVe tušu posrečilo premagati domačine z 2:1. Za jutrišnjo tekmo, na katero _ 0,„>ar GuL polaga trener Parola vso važnost, so že sestavili moštvo. Manjkal bo Omar Sivori, ki se še ni opomogel od nateg- nitve mišice in kot kaže bo ostal ob robu igrišča tudi Ber-celliino, ki se prejšnjo nedeljo ni niti najmanj izkazal. Namesto Sivorija bo .majico št. 10 oblekel Mazžia, medtem, ko bo John Charles igral vlogo «stopperja». Zelo verjetno bo Juventus nastopil v sledeč* postavi: An-zolin; Garzena, Bozzao; Emoli, Charles, Leoncini Mora, Rosa, Nicole, Mazzia, Štacchini. Partizan bo moral, prav tako nepopoln na igrišče. Tudi beograjskemu moštvu bosta manjkala dva igralca, ki sta bila preteklo sredo poškodovana. Gre za Jusufija v obrambi in Kovačeviča v napadu. Ze. lo verjetno je tudi, da se Bobek ne bo mogel poslužiti Mihailoviča na levem krilu. V tem primeru bo igral Hagič. Če ne bo sprememb v zadnjem trenutku, bo Partizan nastopil v srečanju, ki se bo začelo ob 15. uri, s sledečo postavo: So-skič; Mihajlovič II.. Sombolac; Radovič, Milutinovič, Vasovič; Cebinac, Visla vsky, Vukovič, Galič in Mihajlovič I. Glavni sodnik bo Švicar de, stranska pa njegova Jv ka Hofstetter in Juderma«“ * * » BOLOGNA, 14. — Daanef„JS poldne so prispeli V "TL člani češkega nogometne*, češkega nog j ;,,tri kluba Kladno, ki b°d° J ]nl) odigrali povratno... Pf^„ cup tekmo turnirja «Mitropa 1961» z Bologno. ^ Bolonjska enajstorica & . nrala intri na nfiriŠČU P at morala jutri na igrišču r- ^ riti pravico do nastopa v nalu, kjer se bo morala v v M n - — — — — V. meru zmage spoprijeti z govalcem druge skuprne.^,rJi Jutrišnjo tekmo bo sodil pomoči Italijanov Cap« ,ral»ia Stettf' odločenega izida bo žreb Zelo verjetno bosta ei ■najsW jv nO* ricii nastopili v sledečih r stavah: Ca_ Bologna: Santarelli: jj. pra, Lorenzini, Noiuno, nich, Tumburus: PeranJ, zini, Vinicio, Cervelilati. j na. Rezerve: Rado, M Rossini, Taverna. -j. Kladno: Matucha; KosaL ^ bera; Rys, Linhart, K Sole, Richtrmoc, Kadraba, jek, Fertek. Rezerve: U10 Holoubek, Kalina. iiiiimiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiimimiiiimiiimimmiimmiimimiiiiiimmimimiiiimimijmimimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii mil"1* Četrto kolo košarkarskega prvenstva I. lige Pečen zajec in ajdova polenta na prijetnem martinovanju v Pevmi Ob zvokih zabavnega tria so se udeleženci vrteli do pozne ure S prijetno, lahko bi skoraj rekli družinsko domačnostjo, so v soboto zvečer v Pevmi organizirali martinovanje. Vsa zadnja leta se voditelji prosvetnega društva »Naš prapor« zbirajo v dvoranici, ki jo imajo na razpolago, domala okoli 100 ljudi vseh starosti iz Pev-me, z Oslavja, pa celo iz Gorice in Standreža, ki v veselem razpoloženju prebijejo večer in si «privežejo dušo« z jedili, ki jih pripravijo pridne pevmske gospodinje. Tudi v soboto je martinovanje poteklo v takšnem stilu. Ze pred 21. uro se je zbralo okoli miz, postavljenih v ob- Domači trio le zabaval udeležence martinovanja v Pevmi liki podkve, nič koliko razpoloženih ljudi. Brhke natakarice so jim takoj postregle z izdatno večerjo, kakršne ni vsak dan na mizi. Prinesle so jim pečenega zajca z ajdovo polento, solato in dobro oslav-sko kapljico. Ko je bila večerja mimo (resnici na ljubo naj povemo, da je trajala precej časa, ker so bile porcije tolikšne, da so jih morali nekateri pospravljati po obrokih) so iznajdljivi mladinci poskrbeli za zabavo. Na oder je stopil orkester, ki se ni dosti pripravljal za svoj nastop. Kljub temu je tako zaigral, da so mu vsi prav iz srca zaploskali. Sestavljali so ga kitarist, harmo-nikarka in pevka Milojka Savle, ki je zapela tri Avsenikove. Program so izpolnili tudi z recitacijami. Razpoloženje je bilo vseskozi zelo na višini, morda še najbolj po zaužiti porciji zajca. Takrat so se najprej zavrtele kuharice, katerim so hoteli dati prednost pri plesu, da bi s tem poudarili njihovo zaslugo za tako okusno večerjo, potem pa so se zavrteli še ostali. Ko so se tako vrteli in veselili, niso niti opazili, kako je ura tekla in kar naenkrat pokazala 3. ko so se morali, čeprav neradi, odpraviti spat. O tej družabni prireditvi ne bi povedali vsega, če ne bi pohvalili njene organizatorje, ki s skromnimi sredstvi, toda z vaščani nikoli ne izgubijo stika med seboj in da so vedno navezani na svoje prosvetno društvo. Vse to pa po svoji važnosti že presega meje krajevnega prosvetnega društva, ki ga zato dajemo za vzgled tudi ostalim prosvetarjem. Nesreča pri delu in na cesti Včeraj okrog 12.20 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 18-letno Loretto Zam-par, ki stanuje v Ul. Tomin 16 ter dela v nekem baru na Korzu Italija. Pri delu se je ranila v rebra. Zdravniki so jo pridržali na zdravljenju za 8 dni. Ob 16.30 so pripeljali v bolnišnico tudi 58-letno Marijo Rustja iz Gorice, Ul. Don Bo-sco 10. Ze prejšnji dan, ko je šla po cesti, ji je na križišču ulic San Giovanni in Semina-rio spodrsnilo. Padla je na tla in se pri tem poškodovala na desni roki. Sprva so mislilt, da ne bo nič hudega, ker pa so bile bolečine vedno hujše, so jo včeraj pregledali zdrav-niki in ugotovili* da ima zlomljeno radijsko kot na desni roki. Zato so jo pridržali v bolnišnici na zdravljenju za 20 dni. Qb 17. uri je prišel v bolnišnico tudi 21-letni Roman. Cotič iz Sovodenj, Ul. Ex Im-pero 88. Zdravniki so mu ugotovili poškodbo na desni roki, ki jo je dobil pri cestni ne- *San Giovanni-Gonars 4:0 *Romana-Libertas 2:2 Muggesana-*Panzano 4:0 »Ronchi-Pieris 1:1 Sangiorgina-*Turriacq 3:0 »Cervignano-Cremcaffe 2:1 Gradese-*Aquileia / 1:0 Ponziaina-*Castionese 4:0 LESTVICA San Giovanni 6 4 2 0 9 1 10 Ponziana 6 4 I 1 11 3 9 Muggesana 6 3 2 1 10 5 8 Cervignano 6 2 4 0 5 3 8 Pieris 6 3 2 1 12 7 8 Sangiorgina 6 4 0 2 15 9 8 Cremcaffe 6 2 3 1 13 4 7 Gradese 6 1 5 0 4 3 7 Romana 6 I 4 1 8 9 6 Aquileia 6 2 1 3 7 8 5 Castionese 6 2 1 3 6 14 5 Turriaco 6 1 2 3 3 8 4 Libertas 6 1 2 3 7 12 4 Panzano 6 1 1 4 4 11 3 Ronchi 6 0 2 4 4 10 2 Gonars 6 0 2 4 6 17 2 Prihodnje tekme (19.11.1961) Cremcaffe - Romana, Pieris-Castionese. Sangiorgina - Li-bertas, Gradese - Turriaco, Gonars - Ponziana, Muggesana • S. Giovanni, Aquileia - Cervi-gnano - Ronchi - Panzano. ■ mini iii minili n mil n m mirni mn m n imuni Porotno sodišče v Gorici Imenovanje porotnikov veliko mero požrtvovalnosti in ; zgodi na jugoslovanski strani, samoiniciativnosti skrbijo, da I Zdraviti se bo moral 20 dni. V prostorin porotnega sodišča sodne palače v Gorici je bilo včeraj dopoldne uradno imenovanje porotnikov za bližnje zasedanje porotnega sodišča v Gorici, ki se bo začelo v petek 1. decembra. Komisija, ki ji je predsedoval dr. Rossi, je imenoval porot-ke, ki so: 1. Giovanna Massi, roj. 1919, iz Trsta, Ul. Gatteri 9; 2. Bruno Vit, 1910, iz Gradiške, Ul. Venier 41; 3. Adele Menzetti, 1913, Trst, Ul. Petronio 12; 4. Francesco Monti, 1899, Trst, Ul. Piccardi 31; 5. Edburga Ta-jušek, 1904, Trst, Ul. Coroneo 30; 6. Elda Artico, 1917, Trst, Ul. Canova 11; 7. Nella Famos, 1914, Trst, Ul. Lorenzetti 4; 8. Luciano Martellani, 1924, iz Gorice, Ul. Angiolina 28; 9. Mario Mezzorana, 1901, Tržič, Ul. Cosulich 105; 10. Gerolamo Rodenigo, 1909, iz Gradeža, Ul. Roma 3. Zaradi slabe igre in taktike ponovni poraz goriške Zoppas Brez resnih tekmecev Simmenthal in Ignis Ko spored ne predvideva nobenega srečanja med ekipami, ki se že tradicionalno borijo za prva mesta, izgubi košarkarsko prvenstvo na privlačnosti; to se še bolj stop-nuje takrat, ko trojica velikih igra na domačih igriščih z nasprotniki nižjega dela lest- vice. To se je pripetilo tudi v nedeljskem četrtem kolu, ko smo zabeležili že predvidene izide. Seveda smo predvidevali tudi goriški rezultat čeprav je bilo to edino srečanje, ki bi ga lahko domačini, seveda z boljšo igro zaključili v svojo korist. Fonte Levissima je potrdila v Gorici vse svoje sposobnosti in takoj odgovorila skeptikom, ki so menili, da si po nedeljskem porazu ne bo vet opomogla in da se bo morala odreči svojim željam postati četrta velesila. Začela je s silovitim tempom ' in v nekaj minutah je spravila na kolena domačine, ki so še enkrat pokazali šibkost svoje obrambe posebno takrat, ko igra na cono. Gostje so z lahkoto prodrli do koša z naglimi protinapadi, kar dokazuje, da so popolnoma asimilirali nauke svojega treneria Tracuzzija, ki je nekdaj slovet prav zaradi svojih nevzdržnih «a solo«. Goričani so še enkrat popolnoma zgrešili taktiko. Mnogo bolje so zaigrali v drugem polčasu, ko je trener Gubana zaukazal obrambo na moža. S tem so onemogočili nasprotnikove solo-prodore in istočasno postavili predpogoje za u-spešne napade svojih igralcev. Zoppas ni pokazala v napadu nobene nove sheme in še enkrat je prišla do zadetkov prej po zaslugi posameznikov kot premišljenih in dobro izvedenih skupnih akcij. Simmenthal, ki se je po Ri-minuccijevem povratku močno ojačal, je na svojem igrišču gladko premagal Algor iz Pe- sara, čeprav so Cescutti in tovariši želeli nuditi čim večji odpor zaradi še nepozabljenih nasprotij za časa včlanjevanja igralcev. Ignis nas je to pot, pa čeprav je zmagal z velikim naskokom, razočaral. Njen nedeljski nasprotnik je bil vse drugo kot močan, kar je razvidno tudi iz samega rezultata, vendar je bilo upati, da se bo Ignis prav proti šibkejšim moštvom končno le razigral in nudil s troštevilčnim rezultatom verno sliko prodornosti svojih napadalcev. Kucharski, trener bolonjskega Virtusa, vodi že drugo leto eno in isto taktiko. Najprej skrb za obrambo in šele ko je tam gotov, spusti svoje atlete v napad. Ta način igre je večkrat rodil dobrih sadov, a mu je marsikdaj tudi delal preglavice. Vse se dobro izteče ko njegovo moštvo gre takoj v vodstvo; težkoče nastanejo pa tedaj, ko prevzamejo pobudo nasprotniki. Takrat se bolonjski' stroj zatakne in njegova homogenost se razblini. Prav temu dejstvu moramo pripisati poraz v prvem kolu. Nedeljska tekma je tudi potekala po istem klišeju. Po začetnih negotovostih, so se Bolonjčani polagoma podali v napad in spotoma višali sebi ugoden rezultat. Tudi Petrarca je brez tež-koč odpravil livornsko moštvo, ki ie šele na koncu drugega dela tekme izboljšalo svoj rezultat. Padovanski študentje so še enkrat zaigrali pod svojimi sposobnostmi, za kar jih je domače občinstvo večkrat izžvižgalo. Edina izenačena tekma četr-tega kola je bila v Rimu, kjer sta se pomerili ekipi Lazia in Bielle. Zmagali so prvi predvsem po zaslugi sodnikov, ki so dali tekmi osebni negativni pečat. Delovanje obeh sodnikov je bilo nedopustno in škandalozno in Biella je kljub boljši igri zapustila zač igrišče s tremi točkami stanka. . ne* Domačini so se tako . uomacim so se au £>" pričakovan način d°koPnUSti!i prve zmage in tako " |H ___________________ . pestil osamljeno na zadnjem Ursus iz Vigevana. . j« pridružil poseDeu » j j- ski uspeh. Primanj j-isti*-" nastal v Turinu, P« 1 .ryV .. nri ie nih organizacijah, Prl vSnje nem odboru za PraZ . j gej" in še kje. Vsega tega -5^ jetno ne bilo, ko bi .prl« ne organizacije bou rn p obiskovanje razstave ^oli' bi državne železnice le večji popust. Le z 1 ne blagajne pravije. lic u jogajiiH r-- Šk°L„n bodo trpele poseb ]8 J Država je namreč Jdj milijonov kovancev _ lir s posebnim eiiO spominja na stoletn- .da- nosti. Po IVAJT CANKAR (l(l StllUlVII VIL Vračajo se izgnanci «Ne... ne... ne!» je hitela žensk* in je zgrabila culo. «Zdaj smo se zmenili, zdaj je, kar je. Stara si že zadosti, kaj bi se držala materi za krilo... Nikar se tako ne poslavljajta, kakor da bi se videli zadnjikrat. Saj pride časih domov, kakšno nedeljo...* «Pa zbogom, Francka!* Kakor mimogrede se je dotaknila mati * roko Franckinega lica in v tistem hipu je Francka zajokala. Zenska jo je prijela za roko in jo je vlekla proti durim. «Kaj še ne bo konca? Kakšna reč je to!... Ob desetih morava biti tam... No, zbogom, Mihovka!* šli sta in mati je šla z njima do praga. Ni jokala, oči so se solzile kakor zmerom in obraz se je zdel čisto miren. Gledala je dol — tam po klancu, v megli, ki je bila neprestano pred njenimi očmi, se je zibalo dvoje senc — ena izmed njiju je bila majhna in tanka, zibala se je, megla se je gostila, senci sta izginili. Vrnila se je v izbo, sedla je na klop in se je prijela za glavo. «Vsi so šli, moji otroci, in samo so me ostavili... svetu so šli, zavrženi, izgubljeni!* Velik črn molek je visel ob peči, vzela ga je v roko in ustnice so se premikale kakor v molitvi; toda misli so bile tope in težke, plazile so se po zemlji in se niso mogle vzdigniti. «Kaj boš redila otroka, ko nimaš sama kaj jesti! Stara je zadosti, naj gre služit!* — «Kaj bi stradal otrok doma, ko je zunaj kruha zadosti! Greh bi bil — in saj je že čisto bolehna!* — «če jo boš imela neprestano pod krilom, se ne bo naučila nikoli nič — kaj bo svoj živ dan pri materi?* — Sosede so govorile, Francka je šla služit in mati je ostala sama. Ostala je sama v veliki prazni izbi, kjer je bila na steni samo še zamazana siva podoba, v kotu polomljena postelja, pri oknu miza in dvoje stolov, ob peči klop. Omare, skrinje in stole so polomili in sežgali pozimi, ko je bilo mraz in je pihal veter skozi velike špranje pri oknu. Noge so ji časih otekale, tako da ni mogla hoditi: če je šla delat na polje, je dobila samo kosilo in desetico na dan, bila je samo drugim v napoto in jemali so jo iz usmiljenja. Krpati ni mogla več, ker ni videla šivanke in ker so jo bolele oči, če je gledala skozi naočnike dalj časa... Prišlo je bilo v izbo čisto surovo, golo, ostudno beraštvo in sedlo za mizo, takp da je bil v izbi neprestano mraz in strah. Pogostoma je prišel pogledat čevljar in je prinesel kruha, ki ga je položil na mizo, kakor da bi ga bilo sram usmiljenja. Star je bil že, ni se več bril in poraščen je bil po vsem obrazu s sivo, ščetinasto brado. Mihovka se ga je bala, ker je govoril, kakor da bi rezal besede iz srca, tako strašne so bile in tako dobro jih je poznala v svojem srcu. Časih ni govoril nič, pogledal je komaj v izbo in je šel; ali kadar je bil pijan, je sedel za mizo m je sedel pozno v mrak, dokler se ni vrnil v krčmo. Umrla mu je bila žena za jetiko m to ga je zelo potr- lo; spomnil se je šele po njeni smrti, da jo je imel rad. Tudi pisar se je zelo postaral; suh je bil kakor trska, v sivem obrazu ni bilo več kaplje krvi. Sin mu je bil šel na popotovanje, hodil je bogve kod in se ni oglasil. Ce je prišel na klanec pismonoša, je stal pisar na pragu in gledal, če ne zavije morda k njemu; pismonoša je stopal počasi navkreber, pisarju se je že zdelo, da gre naravnost proti njemu — toda pomigal je nalahko z glavo in je šel mimo. Ljudje so se starali, so se izpremenili, klanec sam pa se ni nič izpremenil. Komaj je umrl siromak, je prišel drugi v prazno izbo in zdelo se je, da je čisto podoben umrlemu. Isti sesušeni obraz in iste vdane in temne oči. Tudi siromašne koče se niso izpremenile;. razpadale so tako počasi, da je bilo opaziti komaj v desetih letih majhno izpremembo; ometa ni bilo več na nobeni; na slami, kolikor je ni bil izrval in razmetal jesenski vihar, je rasel mah; okna so bila tu pa tam zadelana s papirjem... Spodaj v trgu pa se je izpreminjalo življenje; nove hiše so vstajale, prihajali so novi ljudje, zmerom bolj veselo ip glasno je bilo; ali kolikor bolj se je trg Siril, tembolj je bil klanec poln. Prej so bile nekatere izbe čisto prazne; nihče ni stanoval v njih in veter je pihal skozi razbita okna. Zdšj so gostovali celo pod streho — sami ljudje, ki jih je bilo vTglo življenje preko praga. Trg se je širil in klanec se je polnil — kolikor večja je bila kuhinja, toliko več je bilo pomij. Pisar je upal. «Kdo ve, saj ni nikjer zapisano, da bi se morali izgubiti. Pride morda danes ali jutri in mi bo v oporo na stara leta. Pričakujem ga.» Pričakoval je sina neprestano; kadar so se oglasili pod oknom koraki, kadar so zaškripale duri, se je zdrznil. »Svet je velik, zakaj bi ravno on ne našel prostora, da bi varno sedel. Ne piše ni, čaka, zato da me razveseli nenadoma... Boste videli, kako se povrne...!* ;1»‘» In videl ga je pred sabo, velikega, črno oblečene?8’^ ji« islili. verižica na telovniku: «Dober dan, oče; ste pač ru pridem!* jj, J* Tako ni bilo minute, da bi ne mislil nanj, govon njal je o njem. Čevljar ni nič sanjal in nič upal. Hči mu je je 8 kmetu, sina je bil dal k čevljarju v trg, tistemu, ki s izgnal na klanec. Ostal je sam in ni mu bilo do\g6aS’ vi je krpal, zvečer je sedel v krčmi. ^ t>° »Jaz nisem dal otrok tako daleč,* je dejal, fzato našli precej spet na klanec.* Ali kadar je šel mimo hiše, kjer je samotaril® 0P8 ga je potegnilo nekaj čudnega proti durim. Ni b ,0uo ali morda je bila nezavedna želja, da bi se ne izP° vrJ1ili ^ govo žalostno prerokovanje. »Vsi se bodo izgubil1; je b bodo na klanec in bodo na klancu poginili, kakor J1 A usojeno od začetka!* — Molčal je in je čakal, da jjič v izpregovorila, toda videl je na njenem obrazu, da izpremenilo, in skoro hudobno veselje se mu je ^ srcu, posebno če je bil pijan. . $0 »Nič ne pišejo? Seveda nič ne pišejo!... Kako b1 stj-sd9 ^ jim je slabše nego nam. Mi živimo takole mirno ln ^ Ul ,e vsaj doma, v svoji izbi, kjer nas živ človek ne v ^0- nam posmehoval. Ampak stradati med tujimi lju se ^ vse kaj drugega: stradanje še ni najhujše — Potj ' li, prositi ljudi, ki te gonijo preko praga — 80 je]0 uefi'1 hovka! Naj bi bili ostali na klancu; kaj jih Je Sllfl0 gli?8 ^ In Francki sami je zastokalo v srcu: «Zakaj s pl ia, Zmerom manjše je bilo njeno upanje, sama m veo verjela in le igrala se Je časih z lepimi mislimi, k ^ da so otročje in da se nikoli ne bodo izpolnile- . šla je bila v Ljubljano pred letom dni, Jesen • na stanovanje, Lojzeta ni bilo. (Nadaljevanje