■o
Im Ir-
■co •in ic> "o
Ir-
.1
Poroštvo menda že kmalu
PETKOV INTERVJU
J
90,6 95,1 95,9 100J

f	16-17	J
		■
Tožilka, ki sproža vihar
Št. 93/Leto 67/Celje, 23. november 2012/Cena 1,50 EUR
Oprostite, ne razumem
Vse več ljudi ima težave z razumevanjem dogodkov v državi. Morda bi nam pomagalo poplesavanje; tako kot čebelice bi potem razumeli, za kaj gre in si tudi poštenosti v slovenskem jeziku ne bi razlagali vsak po svoje. Čebelar Andrej Jernej zna celo najmlajše pripraviti, da mu prisluhnejo z odprtimi usti.
VELENJE - Ce je občinsko, še ni naše

CELJE - Poklon 100-letni šolski dami

ŠMARJE PRI JELŠAH -
__ ■ V • V V	■• I	v ■ w v
Križišče ali krožišče v Mestinju?
Veliko več kot le izposoja knjig
in j
Da ne bi bili žrtev prometne nesreče

PROSTOVOLJSTVO
Žive slike malgaških nasmehov

Fotomontaža: ANDREJA BALJA REJ JERNEJ, SHERPA, arhiv NT
Če si lahko otroci nadenejo še zaščitno obleko, poduhajo čebelji vosek, medtem ko oblikujejo svečko, ter imajo možnost skozi steklo celo v živo videti vrvež čebelic, pot do navdušenih čebelarskih krožkarjev ni več dolga.
VOJNIŠKA
CMAJHA. UŽITEK BiVAHIAl
CENA
Bil ZA. ZBRANA STANOVA^
ÄÄASTANOVANJA!
Za Ogled pokličite
www
051365 287
.rnikstanovanjd.3'
UVODNIK
Oprostite, ne razumem
Pred kratkim je v Celju nastopila skupina Dan D, ki je tudi avtorica pesmi Oprostite, ne razumem. Trenutno lahko najbolj ponotranjim tisti njen del, ki se glasi: »Oprostite, ne razumem, nisem s tega planeta. Mogoče mi bo jasno, ko pridejo ta leta...« Ob razmisleku, da smo »v dreku«, ker si postavljamo napačna vprašanja, se mi zdijo tile stihi trenutno pravcati balzam za dušo. Opažam, da vse lahkotneje prevzemamo držo, ko nekomu naprtimo amorfno, kolektivno krivdo (krivi so politiki, bogati, tajkuni), tulimo v isti rog in čakamo na val, ko bo večini neobvladljivo prekipelo. Pogrešam kritično razmišljanje, ki je ali naj bi bilo lastno intelektualcu - tistemu pripadniku srednjega razreda, ki ga v naši družbi skorajda ni več. Ali pa je ta tako eksistencialno ogrožen, da je že umolknil ali da prepričan, da mora nekako izraziti svojo nemoč, obiskuje protestne shode in se priduša, da nekaj je vendarle treba storiti, ampak kaj?
Balkanski bojevnik. Izpuščeni na svobodo, proces, težak dobrih 1,4 milijona evrov, običajna tarifa, ki jo oproščeni ob pravnomočnosti sodbe lahko izterjajo kot odškodnino od države, pa je dobrih 50 evrov na dan za bivanje v priporu. Kdo je zamočil? Najraje slišimo, da je vsega krivo sodišče. In pozabljamo, da je njegova naloga razsoditi, ne nujno tudi obsoditi v stilu ljudem kruha in iger. Sta dve tožilki proti 20 zagovornikom sploh imeli možnost zmagati v tem procesu? Sta na prvi stopnji sojenja spregledali novo zakonodajo in postopkovno zamočili? So kriminalisti morda prisluhe iz tujine uporabili za pridobitev trdnih dokazov in so krivce zalotili z roko v malhi ali pa mogoče ni tako? Je bilo treba delati medijski rompompom in vse hkrati spraviti za zapahe? Ali ne bi bilo bolje soditi postopno, posameznikom, tišje? Kot davkoplačevalka pričakujem odgovore in odgovorne z imeni in s priimki. Škoda je nepopravljiva v stanju duha, ki po takšnem sodnem razpletu spodbuja govorice, češ, glej jo, našo državo, kako spušča na prosto »krive mamilaše«, na Balkanu pa jih znajo obsoditi. In pride tudi do natolcevanj, češ, ali so morda kakšnega sodnika v tej zgodbi podkupili, saj »menda vrabci čivkajo«, da marsikdo med njimi rad namoči nos v opojno belo substanco. In tako dalje, do konca, do vrelišča?
Županova žena. Mariborskega, da ne bo pomote. Kot državljanka si pač dovolim vprašati, kako le je mogoče, da nekdo dobi približno sto petdeset tisoč evrov in nima dokazila zanje. Kako lahko država potem tej isti osebi odtegne dobrih 50 tisoč evrov davka in zgodi se... nič?! Očitno imamo v Sloveniji tudi fakulteto za čarodeje. Mogoče bi jo legalizirali?
Sindikalistova plača. Ko je gospod Branimir Štrukelj hitel pojasnjevati, da njegova plača vendarle ni tako visoka kot plača predsednika države ali vlade, si spet nisem mogla kaj, da ne bi izustila famoznega »oprostite, ne razumem«. Mogoče bi pa zagovarjal interese šolnikov s plačo učiteljice začetnice. Ker saj poznate tisto reklo, da nekdo »s polno ritjo težko razume tistega s praznim želodcem<. Pa kaj se gremo, ljudje moji?
Varčevanje, ki to ni. In me kar spreletava, ko v državi ne dojamemo, da ne govorimo o varčevanju, govorimo o večjem ali manjšem zadolževanju. Varčevali bi, če bi imeli od kod kaj vzeti, a večina - tudi država - nima. Imamo pa državljani posojila, šoloobvezne otroke, avto ali dva in vse dražji bencin in govorimo o preživetju, ne življenju, država pa maha s prazno proračunsko malho. In dragi moji, nič več ne bomo privarčevali, če nam vlada dvigne davke, ker bomo le še manj trošili, kar ne bo oblika varčevanja, temveč racionalno ravnanje potrošnika, ki ima iz dneva v dan manj. In z novimi, s selektivnimi davki zagotovo ne bomo ogreli gospodarstva. S pametno debirokratizacijo, ki bi ljudem dala krila, da bi začeli ustvarjati in reševati težave v okolju, pa!
Zapleteno poroštvo za Teš. Tudi tukaj mi je logika obstala ob zdajšnjem ugotavljanju odgovornih za državno poroštvo, češ da na osnovi bianco menice takšne obveznosti vendarle ne morejo tako zlahka prevzeti na svoja pleča. Me zanima, kako je država zavarovala vsa dosedanja poroštva, koliko so jih tuji upniki doslej unovčili in ali morda ne gre za preprosto resnico, ki sem jo slišala od 79-letnega upokojenca po ogledu več kot enourne oddaje o bloku 6 na osrednji televiziji: »Veš, se mi zdi, da gre predvsem za to, da se svinje zamenjajo pri koritu.«
Čisto o vsem tem ne pišemo v tokratni številki Novega tednika. Razmisleka v Župančičevem duhu Meni se hoče širokih ravnin in svobodnega obzorja pa se s pomočjo različnih sogovornikov le lotevamo. Spregovorili so tožilka, ki dviguje vihar v lastnih vrstah, čebelar, ki navdihuje, prostovoljki, ki sta lahko zgled. Glede poselitve planetov pa je nekako tako: ali bomo vsi postali manjši in večji lopovi in z razumevanjem ne bomo imeli težav ali pa bomo na novo, sveže zadihali in počistili - ne glede na zasluge, tete, strice, politične barve - s tistimi posamezniki, nevrednotami in dejanji, katerih ujetniki smo. Iz dneva v dan bolj.
BISERKA POVSE TAŠIČ
Voda ne čaka na soglasja
Že nekaj številk nazaj smo pisali o tem, da bi bilo dobro, če bi bilo na porečju Savinje izvedenih več protipoplavnih ukrepov, če bi se izvajalec del lahko posvetil gradnji objektov in urejanju brežin ter nasipov ob vodotokih. Tako pa traja tudi po več mesecev, da pridobi vsa soglasja in dovoljenja ter uredi potrebno dokumentacijo, šele zatem lahko zabrnijo gradbeni stroji.
A kaj, ko narasle vode medtem storijo svoje in za svoje divjanje ne čakajo na nobeno soglasje. Vsakdo, ki je kdaj gradil ali doma kaj preurejal, ve, koliko papirjev je treba zbrati, preden sploh lahko začne delati. To seveda velja tudi za investitorja izvedbe protipoplavnih ukrepov, ki je država oziroma okoljsko ministrstvo. V nadaljevanju predstavljamo nekaj najbolj dolgotrajnih in zapletenih postopkov.
Primer št.1:
Primer št. 2:
■K	g ■ ■ v v
Do zemljišč v pol leta
Zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki so potrebna za izvedbo protipoplavnih ukrepov, je mogoče zagotoviti na dva načina: z odkupom ali s pridobitvijo soglasja k prenosu pravice upravljanja na teh zemljiščih.
V primeru odkupa je vlogi treba priložiti kar nekaj prilog - potrdilo o namenski rabi zemljišča z aktualnim kartografskim izsekom iz prostorskega plana ter še dvema, za 11. 3. 1993 in 20. 7. 2004; historične zemljiškoknjižne izpiske za obdobje od leta 1941 do danes, saj ne zadošča zgodovinski izpisek iz elektronske knjige, in ta postopek lahko na sodišču traja nekaj mesecev; identifikacijsko potrdilo o stanju parcele leta 1941 in danes, ki jo izdela geodetsko podjetje; potrdilo upravne enote o tem, ali je morebiti za zemljišče vložen zahtevek za vračilo po Zakonu o denacionalizaciji; potrdilo pristojnega sodišča o tem, ali je zemljišče v zakupu; potrdilo sklada o tem, ali je zemljišče v zakupu, ter v primeru parcelacije zemljišča še geodetsko odločbo. Ko so vse priloge poslane skladu, ta pridobi še cenitev zemljišča in ostale potrebne dokumente. O prodaji zemljišča odločata komisija za promet in svet sklada, nato sledi podpis pogodbe - postopek traja minimalno pol leta.
Tudi za soglasje k prenosu pravice upravljanja na zemljiščih je treba skladu posredovati vse že zgoraj navedene priloge. Ko nato sklad izda soglasje, izvajalec del pripravi vlogo za prenos upravljanja, podpisnik in vlagatelj pa je resorno ministrstvo. O teh vlogah dvakrat letno odločajo na seji vlade, zato za pridobitev gradbenega dovoljenja zadostuje že izdano soglasje sklada. A kaj, ko tudi ta »olajšava« bistveno ne pospeši postopka.
Trnova pot do soglasij
Pri pridobivanju potrebnih soglasij k projektom za izdajo gradbenih dovoljenj v Celju opozarjajo na dolgotrajnost odločanja, saj si zavodi in agencije v lasti države za to vzamejo nerazumno veliko časa.
Na dolgotrajnost odločanja opozarjajo zlasti pri postopkih izdaje projektnih pogojev in soglasij, ki jih izdajajo Zavod za ribištvo Slovenije, Agencija RS za okolje (Arso), kulturno ministrstvo glede arheoloških raziskav ter Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ko gre za postopke določanja projektnih pogojev, je v povprečju ta rok več kot en mesec, v zavodu za ribištvo celo več kot dva meseca; od 23. julija predloženih 11 vlog za projektne pogoje so v zavodu do sredine novembra rešili le tri, sklicanih pa je bilo sedem sestankov in usklajevanj. Vloge za soglasje za arheološke raziskave so na kulturnem ministrstvu čakale na obravnavo skoraj tri mesece, še tri tedne pa je potem trajalo, da jih je minister Žiga Turk podpisal.
Ob tem pri sodelovanju z državnimi zavodi in agencijami v Celju opozarjajo še na dodatno izgubljanje časa, ko državni organi pošiljajo zahtevke za dopolnitev vlog in dokumentacije po roku, ko bi že morali izdati pogoje ali odločbe. Včasih je zahtev za dopolnitev celo več. Prav tako se dogaja, da ne spoštujejo doseženih dogovorov na usklajevalnih sestankih in spet zagovarjajo svoja prvotna stališča - postopek je potem spet na začetku. Praviloma tudi vztrajajo, da projektanti pripravijo več različic, čeprav so postopki zdaj v delu, kjer je rešitev že enoznačna in potrjena.
Za manj birokracije
Tudi bralce Novega tednika vabimo, da nas opozorite na kakšno plat življenja, ki bi jo lahko poenostavili. Preprosto bi lažje zadihali v slovenski družbi, kjer se še vedno prepogosto soočamo s tem, česa vsega ni mogoče postoriti, namesto da bi se končno vprašali, kaj in kako bomo premikali stvari, navade, razmišljanje ... Vaše predloge na temo Za manj birokracije nam posredujte na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
—
Celje je 5. novembra najbolj ogrožala Ložnica.
■
Je res dovolj volje?
Po nedavni poplavi, ki je sicer Celju večinoma prizanesla, se je koordinator protipoplavnih ukrepov v mestni občini Roman Kramer kot državljan Slovenije, ki je bil doslej doma na Ostrožnem tudi dvakrat poplavljen, odločil napisati odprto pismo predsedniku Vlade RS
V njem opisuje težave, s katerimi se v Celju soočajo pri izvajanju protipoplavnih ukrepov, ter opozarja, da se vse preveč časa izgublja s pridobivanjem soglasij in prelaganjem papirjev. Pri tem ugotavlja, da če imajo nekateri organi v naši državi voljo za izvedbo protipo-plavnih ukrepov, je mnogo več tistih, ki se intenzivno trudijo, da to ne bo uspelo. »Žal so vsi del državnega aparata, na čelu katerega ste vi, gospod predsednik, zato je vaša odgovornost, da na tem področju naredite red - tako zakonski kot tudi organizacijski. Morda je čas, da nekateri birokrati iz državnih zavodov in agencij preprosto odidejo v korist vseh tistih državljanov, ki jih ogrožajo visoke vode,« je Kramer med drugim zapisal predsedniku vlade Janezu Janši. Ljudi, ki so bili prizadeti v zadnji vodni ujmi, je namreč po njegovih besedah v Sloveniji neskončno preveč, da bi bile njihove usode, življenja in premoženje odvisni od takih posameznikov.
IS, foto: GrupA
Roman Kramer: »Sprašujem se, ali smo v naši ljubi Sloveniji izpopolnili birokratsko stroko do takšne perfekcije, da so kriteriji za varstvo pred škodljivim delovanjem voda zapostavljeni na račun kriterijev varstva naravnih habitatov. Verjetno bi morala vlada ustanoviti še zavod za zaščito državljanov pred vodnimi ujmami, da bi bili ljudje vsaj enakovreden partner ostalim živim bitjem v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj za izvedbo protipoplavnih ukrepov.«
Primer št. 3:
Veljavna zakonodaja v navzkrižju
Velike in praktično nerešljive težave na terenu povzročajo neusklajenost veljavne zakonodaje in posledično nasprotujoče zahteve tistih, ki dajejo soglasja.
Tako zavoda za varstvo narave in za ribištvo zahtevata, da se zarast in prodni nanosi v strugah rek ohranjajo, Arso pa nasprotno, da se odstranijo zaradi lažjega pretoka vode. Kot še ugotavljajo v Celju, je premalo prilagodljivosti in preveč nezaupanja do argumentov nasprotne strani pri usklajevanjih. Čeprav gre za protipoplavne ukrepe, se premalo upoštevajo strokovni vodarski argumenti, kar bi morda lahko pripisali pomanjkanju praktičnih izkušenj in znanj o tem na drugi strani.
Veljavna zakonodaja predpisuje enake varstvene kriterije oziroma projektne pogoje ne glede na to, ali gre za posege v naravi na neposeljenih območjih ali za industrijske in urbanizirane predele.
Zakon o divjadi in lovstvu v 33. členu prepoveduje sekanje zarasti, čiščenje odvodnih kanalov in praznjenja zajetij med 1. marcem in 1. avgustom, zaradi drstenja rib pa se dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč rek in pritokov ne smejo opravljati med 1. oktobrom in 30. junijem. To velja tudi za odstranjevanje vegetacije, gradnjo nasipov in zidov na vrhu brežin. Gradbeni stroji smejo k vodam torej le v avgustu in septembru, kot ugotavljajo v Celju, pa sta dva meseca na leto odločno premalo časa.
IVANA STAMEJČIČ, foto: SHERPA
Država bo celo >zaslužila<
V Celju so pred leti uspeli prepričati takratnega ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, da je v evropskem kohezijskem skladu na voljo tudi denar za izvedbo celovitih protipoplavnih ukrepov, nato so se stvari počasi premaknile in začela sta se pripravljati dva celovita projekta za zagotavljanje poplavne varnosti.
Za izvedbo prvega dela lokalnih ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje je bila aprila letos izdana odločba. Višina skupnih stroškov projekta znaša 45 milijonov 534 tisoč evrov, upravičeni stroški znašajo tisočak več kot 45 milijonov, evropski prispevek pa znaša 38,25 milijona evrov. Državno sofinanciranje znaša 15 odstotkov oziroma 6,75 milijona evrov, vendar se v državno blagajno v obliki davka na dodano vrednost vrne 7,18 milijona evrov, kar pomeni, da bo Slovenija z zagotavljanjem večje poplavne varnosti za ljudi, ki živijo ob Savinji, »zaslužila« 434.755 evrov.
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK			
O ■v,-	jp-	tS>	0
ni	mta	mma	IIB
Prva
interpelacija
Potem ko so v ponedeljek pozno popoldne v poslanski skupini Pozitivne Slovenije zaradi zapletov s preštevanjem in potrjevanjem pristnosti zbranih podpisov sindikata kemijske, nekovinske in gumarske industrije za razpis referenduma glede zakona o t. i. slabi banki vložili prvo interpelacijo zoper ministra v tej vladi, je v sredo minister za notranje zadeve Vinko Gorenak že pripravil odgovor na interpelacijo.
Njegov odgovor na interpelacijo je v sredo že potrdila vlada, kot je napovedal, pa ga bo javnosti v celoti predstavil, ko bo besedilo tudi lektorirano. Sicer pa so v njem po Gorenakovih besedah kronološko natančno opisani vsi dogodki glede sporne izgube podpisov za referendumsko pobudo o slabi banki. Odgovoru so priloženi tudi vsi potrebni dokumenti.
Kot je takoj po seji vlade še pojasnil minister Gorenak, je po pregledu interpelacije ugotovil, da poslanci Pozitivne Slovenije ne vidijo bistvene težave v izginotju 26 listov s podpisi, saj je to v interpelaciji stranski problem. Bistveni del očitkov po njegovem mnenju leti na domnevno za-
vlačevanje z oddajo poročila v državni zbor, saj naj bi ga oddali tik pred iztekom rokov. A kot je povedal Gorenak, je
Vinko Gorenak
ministrstvo za notranje zadeve od državnega zbora prejelo zahtevo za preverjanje in preštevanje podpisov 25. oktobra, še prej kot v zakonsko določenem 7-dnevnem roku pa so 30. oktobra vso dokumentacijo, ki so jo prejeli iz državnega zbora, tudi vrnili. Interpelirani notranji minister Gorenak zavrača tudi vse očitke, da je sam napovedal preiskavo, kaj se je s podpisi dogajalo v državnem zboru, in da jo tudi usmerja
IS
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Izvoljena šef poklicnih gasilcev in prvi rudar
Janko Požežnik in dr. Milan Medved bosta zastopala celjsko območje
Včeraj je Slovenija dobila nov sestav državnega sveta. Potem ko predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu ni uspela pobuda o reorganizaciji državnega sveta, so bile v začetku jeseni po obstoječi zakonodaji razpisane volitve državnih svetnikov v nov 5-letni mandat. Posredne volitve 22 predstavnikov lokalnih interesov v državni svet so elektorji opravili v sredo, včeraj (po zaključku naše redakcije) pa so sledile še volitve 18 državnih svetnikov, predstavnikov fukcionalnih oziroma stanovskih interesov.
Celjsko območje je za volitve v državni svet razdeljeno v dve volilni enoti. Tako je 49 elektorjev z območja upravnih enot Celje, Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice in Žalec izbiralo med tremi kandidati. Večina občinskih svetov s tega območja je predlagala kandidaturo Janka Požežnika iz Celja, v Šentjurju so kandidirali Jurija Malovrha in v Žalcu Romana Viranta. V sredo popoldne so elektorji prepričljivo s 35 glasovi izvolili Janka Požežnika, Virant je dobil 9 glasov, Malovrh pa 4. Za naklonjenost 17 elektorjev v 6. volilni enoti, ki zajema občine upravnih enot Velenje in Mozirje, sta se potegovala Milan Medved na predlog velenjskega mestnega sveta in Anton Rifelj, ki so ga predlagali v občinskem svetu Gornjega Gradu. Medved je bil izvoljen s 14 glasovi podpore, za Riflja pa so glasovali trije elektorji.
Splošne volitve državnih svetnikov so včeraj zaključili še z izvolitvijo predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti, kjer sta kot kandidata s Celjskega nastopala le Velenjčanka Alenka Avberšek za predstavnico interesov delodajalcev ter Vojničan Peter Vrisk za predstavnika kmetov.	IS
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Kdaj poroštvo? Menda kmalu
Minister za finance Janez Šušteršič pojasnjuje, zakaj še vedno ni pogodbe o poroštvu za najem 440-milijonskega kredita za blok 6
Ustavno sodišče je končalo še eno od nanizank v zgodbi, imenovani šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, po zagotovilih pristojnega ministra pa bo tudi poroštvo za najem kredita »kmalu«.
Sodniki so namreč zavrnili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o poroštvu države za 440-milijonsko posojilo za blok 6, ki so jo vložili pobudniki na čelu z Vilijem Kovačičem. Sodišče je pritrdilo ministrstvu, ki ni upoštevalo podpisov, pri katerih niso bili v celoti navedeni osebni podatki, kot to določa zakon.
V povezavi z blokom 6 še vedno ostaja vprašanje vladnega poroštva za začetek črpanja posojila pri Evropski investicijski banki. V Tešu namreč ne morejo poravnati obveznosti do izvajalcev gradnje šestega bloka. Konec meseca bo zapadlo v plačilo za 160 milijonov evrov obveznosti, v Alstomu pa so že večkrat zagrozili, da bodo dela na gradbišču v Šoštanju zaustavili, če potrebnega poroštva ne bo.
Zgolj bianco menice
Tudi zato je na zadnji seji državnega zbora velenjski poslanec Jože Kavtičnik pristojnemu ministru za finance Janezu Šušteršiču precej ostro zastavil vprašanje, zakaj zgodba o poroštvu še ni končana. »Do danes so minili štirje meseci in v vladi oziroma vi, spoštovani minister, niste uspeli napisati
pogodbe o črpanju oziroma koriščenju kredita, kar je prava sramota.« Posledice takšnega dela naj bi bile katastrofalne, Kavtičnik pa je, če se bo uresničil črn scenarij, torej odhod Alstoma, ob interpelaciji zagrozil še s kazensko ovadbo.
Minister Šušteršič je pojasnil, da pogodba ni nekaj, kar »se pripravi«, temveč jo sklene in podpiše več strank. »To ni papir, ki ga ministrstvo napiše. To je nekaj, kar je treba uskladiti in kar mora biti tudi skladno z zakonom, ki govori o poroštvu.« Kot razlog, zakaj pogodba še ni sklenjena, je Šušteršič navedel, da zato, ker je za eno največjih poroštev v zgodovini Slovenije ne bodo podpisali z zaprtimi očmi. Tudi ne bodo gledali stran samo zato, ker je bil izglasovan zakon, ki to možnost daje. Problem je predvsem v zavarovanjih: »Ko smo pogledali, kakšna zavarovanja lahko da Holding Slovenske elektrarne za to pogodbo, smo ugotovili, da jih je bore malo. Na koncu so praktično na mizi ostale bianko menice, to pa je zelo tvegano in ne-kakovostno zavarovanje. To je tisto, s čimer smo se kar nekaj časa ukvarjali in iskali različne možnosti.«
Gradbišče v Šoštanju
Najedanje kredibilnosti?
Poleg tega je minister omenil, da niso usklajene podrobnosti z Evropsko investicijsko banko. »Ko bodo te stvari dorečene, ko bomo ugotovili, da smo vendarle prišli do najboljše možne pogodbe o poroštvu, jo bomo
tudi podpisali oziroma izvedli vse potrebne postopke. Ne gre samo za podpisovanje, gre tudi za ratifikacije mednarodnih pogodb.« Šu-šteršič je še omenil, da delo jemljejo zelo resno in da ne vidijo samo dobrih strani.
»Prav tako tudi ne vidimo samo teh groženj, ki se,
tako mimogrede, ponavljajo že dve leti. Praktično vsak mesec dobimo kakšno obvestilo, da če se naslednji dan nekaj ne bo zgodilo, bo cela zadeva propadla. Takšno ponavljanje teh groženj seveda nekoliko najeda njihovo kredibilnost, to najbrž morate priznati,« je minister
pokomentiral tudi napovedi Alstoma o zapuščanju gradbišča v Šoštanju. »Skratka, ko bomo ocenil, da smo v pogajanjih dosegli najboljše, kar se da, bomo postopek nadaljevali. Mislim pa, da bo to kmalu.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Rotniku se obeta vodenje »komunale«
Razpisna komisija nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje je za novega direktorja »komunale« predlagala dr. Uroša Rotnika, nekdanjega prvega moža šoštanjske termoelektrarne, tudi očeta spornega bloka 6, zaradi katerega je v več različnih preiskavah.
Komunalno podjetje Velenje skrbi za oskrbo Šaleške doline, torej občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem in pitno vodo. Rotnik mora pred dokončnim imenovanjem za direktorja pridobiti še soglasje sveta ustanoviteljev, v katerem so tudi vsi trije župani šaleških občin.
Velenjsko komunalo je doslej vodil Marijan Jedovnicki, ki se bo upokojil, vendar pa naj bi ga komisija za preprečevanje korupcije preiskovala, med drugim tudi zaradi domnevno nepravilnega izplačevanja sejnin. Na razpis za novega direktorja se je prijavilo sedem kandidatov, po razlagi razpisne komisije pa je najboljši program oddal Rotnik.	US
s plinom in toploto
41
Smrekarjeva 1, Celje
■ENERGETIKA CELJE
javno podjetje; ö.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl
B VI ■ V	IV	I	■
Težki časi še pred nami
Finančni direktorji največjih družb v Sloveniji pritrjujejo domačim in tujim makroekonomskim analitikom in za Slovenijo v prihajajočem letu napovedujejo težke čase, je pokazala anketa, ki jo družba Deloitte v Srednji Evropi izvaja tretjič, tokrat prvič tudi v Sloveniji. Več kot polovica vprašanih je pesimistična glede prihodnosti, le 15 odstotkov vprašanih izraža zmerni optimizem, pri čemer slednji prihajajo predvsem iz podjetij v državni lasti ter iz necikličnih panog.
Vprašani pesimistično gle- zito vplivalo na potrošnjo go-
dajo tudi na spremembe na področju gibanja brezposelnosti. 96 odstotkov jih meni, da se bo ta v prihodnjem letu povečala, od tega kar četrtina pravi, da bo to povečanje izra-
spodinjstev. Slovenski finančni direktorji ne želijo prevzemati večjih tveganj na področju novih naložb, saj so vsi vprašani odgovorili, da za naložbe ta trenutek ni primeren čas.
Na področju zadolževanja kar 85 odstotkov vseh vprašanih meni, da so krediti za podjetja težko dostopni, pri čemer je večina prepričana, da se bodo viri financiranja v prihodnjem letu dodatno dražili. Dokapita-lizacija kot vir financiranja bi bila za večino vprašanih privlačnejša od najemanja kreditov, vendar je težava v tem, da svežega denarja na kapitalskih trgih za Slovenijo ni. V tej luči je cilj, ki ga večina direktorjev namera-
va zasledovati v letu 2013, to je zmanjševanje oziroma odplačilo dolga, nerealen oziroma težko uresničljiv. Skoraj dve tretjini vprašanih je navedla, da je prestrukturiranje za njihovo podjetje prednostna naloga v naslednjih mesecih, pri čemer jih dobra polovica navaja, da bi se utegnilo zvišati število združitev in prevzemov. Ker bodo ti postopki za mnoga podjetja pomenili dodatna odpuščanja, se finančnim direktorjem zastavlja vprašanje, kako ohraniti zadovoljstvo in motivirati zaposlene.
US
Ob podpori evropske banke
Glede na pesimizem v večjih podjetjih, tudi na Celjskem, je seveda toliko bolj razveseljiva vest, da sta Evropska investicijska banka in SKB podpisali pogodbo o zagotovitvi dolgoročnih virov v višini 75 milijonov evrov.
Gre za drugi del denarja. Prvi del sredstev, prav tako 75 milijonov evrov, je namreč Banka SKB pri EIB pridobila pred tremi leti. S tem denarjem so financirali 220 investicijskih projektov v Sloveniji, od tega so ga 7 odstotkov usmerili tudi v celjsko regijo.
Letošnji denar bodo namenili neodvisnim samostojnim podjetnikom, majhnim in srednje velikim podjetjem z manj kot 250 zaposlenimi. V javnem sektorju so namenjeni za naložbe na področju energetike, okolja in na znanju temelječega gospodarstva, do njih pa so
upravičena tudi neodvisna srednje velika podjetja z najmanj 250 in ne več kot 3.000 zaposlenimi.
»Denar je namenjen podpori projektov mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter občin, ki prispevajo h gospodarski rasti in razvoju. Ta podjetja predstavljajo hrbtenico gospodarstva: so nosilci zaposlenosti, zlasti novih zaposlitvenih možnosti in ustvarjajo znaten de-
lež BDP v Sloveniji. Posojilo EIB je prvo te vrste v okviru skupnega akcijskega načrta mednarodnih finančnih institucij za rast v Osrednji in Jugovzhodni Evropi, ki je osredotočeno na zagotavljanje boljšega dostopa do dolgoročnega financiranja, da bi tako ublažili posledice finančne krize,« je poudaril Anton Rop, podpredsednik EIB.
US
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Še brez zmagovalca za Voc
Po nekaterih sicer neuradnih informacijah je podjetje Ahac z Grobelnega pridobilo že več kot četrtino celjskega Voca.
S tem deležem lahko Ahac, ki je v lasti Romana Moškotevca, prepreči zamenjavo nadzornikov in s tem tudi uprave Voca. Mnogi špekulirajo, da posledično verjetno zaradi tega ne bo večjega zanimanja za nakup malo več kot 66-odstotnega deleža v Vocu, ki ga namerava stečajna upraviteljica celjskega CMC Milena Sisinger prodajati po slabih 12 evrov za delnico.
Upraviteljica Sisingerjeva je namreč na celjsko okrožno sodišče že podala predlog za prodajo deleža v Vocu, ni pa znano, kdaj naj bi se sodišče opredelilo glede predloga. Sisingerjeva meni, da bi lahko bila ob upoštevanju zakonskih predpisov javna dražba za prodajo delnic CMC v hčerinski družbi Voc do konca decembra ali najkasneje v začetku prihodnjega leta.
Letos ostaja na občinskih cestah
V petek so v mestni občini s podjetjem Voc podpisali pogodbo o zagotavljanju zimske in pregledniške službe v letošnji zimski sezoni. Voc, ki je za občinske javne ceste skrbel že doslej, je bil izbran na
razpisu, na katerega se je sicer prijavilo le še podjetje Grasto.
Čeprav se je zdelo, da bo letošnjo zimo na celjskih občinskih javnih cestah kar nekaj sprememb, bo zimska sezona najverjetneje minila povsem običajno. Doslej je imela mestna občina s podjetjem Voc sklenjeno pogodbo za vzdrževanje cest, ki seveda vključuje tudi skrb za zimsko prevoznost.
Ker so mestni svetniki letos spremenili občinski odlok, ki določa način urejanja in vzdrževanja občinskih cest, so v oddelku za okolje in prostor ter komunalo jeseni objavili razpis, s katerim so iskali izvajalca zimske službe na občinskih javnih cestah za letošnjo sezono. S 1. januarjem 2013 bodo namreč v celoti prevzeli skrb za občinske javne ceste v javnem podjetju Vodovod-kanalizacija. Kot je bilo že ob izboru novega koncesionarja jasno poudarjeno, bodo lahko v Vo-Ka svoje ekipe za delo na cestah oblikovali postopoma, prve mesece in leta pa si bodo pomagali s podizvajalci. Tako bo glede zagotavljanja prevoznosti cest v zimski sezoni podjetje Vo-Ka 1. januarja zgolj zamenjalo mestno občino v obstoječem pogodbenem razmerju z Vocem.
US, IS
Vedno boljša mera!
Depozit z naraščajočo obrestno mero.
Izberite najboljše za svoje prihranke. Sklenite vezavo za obdobje enega leta, kljub temu pa lahko vsake tri mesece brez vsakih stroškov prekinete vezavo.
1.	VARČEVALNO OBDOBJE 3. VARČEVALNO OBDOBJE do 91 dni 2,60 % letno od 182 do 271 dni 3,20 % letno
2.	VARČEVALNO OBDOBJE 4. VARČEVALNO OBDOBJE od 92 do 181 dni 2,90 % letno od 272 do 365 dni 3,70 % letno
41 banka celje
www.banka-celje.si
Milijoni v celjskem Citycentru
Krizni časi, o katerih veliko govorimo, se očitno ne odražajo pri obisku in poslovanju celjskega Citycen-tra. V prvih desetih mesecih so prihodki celjskega nakupovalnega središča ostali na lanski ravni, medtem ko se je obisk povečal za 5 odstotkov.
Tako v Citycentru pričakujejo, da jih bo do konca leta obiskalo več kot 5 milijonov ljudi, ustvarili pa naj bi sto milijonov evrov prihodkov. »V nakupovalnem središču smo pred časom zastavili strategijo, kako v tem času pravilno nastopati na trgu, da lahko ostanemo uspešni,« je navedla menedžerka centra Darja Lesjak, kot enega od uspehov dobrega poslovanja pa omenila, da nenehno spremljajo navade potrošnikov. »Samo tako lahko pravočasno ukrepamo. Dejstvo je, da ljudje trošijo, vendar opažam, da veliko bolj preudarno kot v preteklosti. Mislim, da to izkušnjo delimo v vseh centrih.«
Da se izogiba besedam kriza in recesija, saj imata negativen prizvok, ljudje pa so itak preveč na trnih, je povzel Boštjan Brantuša, nekdaj prvi mož v Celju, danes SES-ov vseslovenski center menedžer, odgovoren za poslovanje vseh njihovih nakupovalnih središč v Sloveniji: »Vesel sem, da zaključek leta spremljajo tudi izjemno spodbudni poslovni rezultati, ne samo na Celjskem, temveč tudi na ravni celotne skupi-
Poslovanje celjskega nakupovalnega središča sta predstavila Darja Lesjak in Boštjan Brantuša
ne SES v Sloveniji. Danes je uspeh že samo ohranjanje obsega poslovanja, kaj šele njegovo povečevanje. Seveda pa se kriza odraža v našem poslovanju, saj smo morali letos menjati precej partnerjev in v centre pripeljati več novih stvari. Bistvo novih partnerjev je v tem, da prinesejo novo dodano vrednost, s tem pa tudi novega kupca. Seveda se s partnerji nenehno srečujemo, saj imajo v končnem pravi stik s kupci. Le tako vemo, kako je na trgu, kako diha, kakšni so trendi ... To je eden od načinov, da krizo manj občutimo.«
Izpolnjene želje
Seveda bo december v Ci-tycentru praznično obarvan. Še posebej se bodo potrudili s tradicionalnim božično-no-voletnim sejmom, pestrim dogajanjem in s podaljšanim
nedeljskim delovnim časom. Prihodi vseh treh dobrih mož bodo letos plesno zaznamovani in bodo na prav poseben način razveselili številne otroke. Še posebej so ponosni na humanitarno akcijo Obdaruj-mo rejence, ki je nekaj posebnega v slovenskem prostoru, pripravljajo pa jo že četrtič zapored.
Letos bodo risbice otrok razstavljene na prav posebni jelki na osrednjem prireditvenem prostoru. »Svoje želje bodo narisali rejenci, stari od 5 do 10 let, ostali pa bodo deležni naših darilnih bonov. Ob pomoči vseh osmih centrov za socialno delo celjske regije bomo tako konec decembra obdarili več kot 150 rejniških otrok,« je o predno-voletnem dogajanju povedala Nena Horvat, vodja marketinga v Citycentru Celje.
US
Tudi denarna pomoč
Vlada se je seznanila s poročilom o intervencijskih stroških ob poplavah med 4. in 7. novembrom 2012. Na podlagi zbranih poročil ugotovljeni intervencijski stroški dosegajo skoraj 22 milijonov evrov.
Po sklepu vlade bodo povrnili intervencijske stroške prostovoljnim gasilskim društvom, gasilskim enotam širšega pomena, ministrstvu za kmetijstvu in okolje ter ministrstvu za infrastrukturo in prostor za stroške interventnih del na infrastrukturi. Hkrati so zagotovili denar za materialna sredstva v državnih rezervah zaščite in reševanja, ki so bila porabljena ob intervencijah.
Skupno je vlada za pokritje intervencijskih stroškov zagotovila 10 milijonov evrov. Naj omenimo, da so po ceniku Gasilske zveze Slovenije samo v gasilskih vrstah utrpeli več kot 2,6 milijona evrov stroškov, vendar po usklajevanjih niso upoštevali tega obračuna,
temveč znižan znesek, ki presega 863 tisoč evrov. Del denarja so namenili tudi policiji, Slovenski vojski in drugim, ki so pomagali pri prvi sanaciji po poplavah. Dober milijon so namenili za interventna dela na cestah, slabih 5 milijonov evrov pa na vodotokih. Od tega bodo za nujna dela na Savinji za november namenili 500 tisoč evrov, podobna vsota pa bo na voljo še decembra.
Občinam so zagotovili povrnitev stroškov v višini razlike med višino proračunske rezerve, zagotovljene v proračunih občin, ter dejanskimi interventnimi stroški. Občinam zahodnoštajerske regije so namenili malo več kot 919 tisoč evrov, z denarjem pa bodo pokrili del stroškov, ki so nastali v občinah Celje, Dobrna, Gornji Grad, Laško, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Vransko, Zreče in Žalec.
US
Cetis trdno nad vodo
Kot kaže poročilo celjskega Cetisa o poslovanju v obdobju od julija do septembra, v celjskem tiskarju nadaljujejo z dobrim poslovanjem.
Za več kot za desetino so namreč zvišali prihodke od primerljivega obdobja v lanskem letu, skupno pa so ustvarili 8,5 milijona evrov. Višjo prodajo so ustvarili predvsem na do-
mačem trgu. Največji delež v prihodkih od prodaje je bil ustvarjen s prodajno skupino dokumentov, sledita prodajni skupini embalaže in sistemov za poslovno komuniciranje, na zadnjem mestu po obsegu prihodkov pa so izdelki in storitve za igre na srečo. Prodaja dokumentov je bila v letošnjem tretjem trimesečnem
obdobju za 15 odstotkov višja kot v primerljivem lanskem obdobja.
Kljub nekoliko višjim stroškom so v Cetisu samo v obdobju od julija do septembra ustvarili več kot milijon evrov dobička iz poslovanja, celotno zadolženost pa so uspeli zmanjšati za 3 odstotke.
US
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Ureditev križišča v Mestinju spet neznanka
Direkcija za ceste predstavila nov projekt gradnje krožišča - Realizacija odvisna od državnega prostorskega načrta
ŠMARJE PRI JELŠAH - Odgovorni v državi in lokalni skupnosti že od leta 2008 iščejo najprimernejšo rešitev za ureditev zelo prometnega križišča na glavni cesti v Me-stinju. Potem ko je že bilo dogovorjeno, da bo država v križišču postavila semaforje in zgradila dodatne zavijalne pasove, je direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko ta teden predstavil novo možnost gradnjo krožišča, a na popolnoma novi lokaciji.
Kot je znano, si je lokalna skupnost že ves čas prizadevala, da bi država v Mestinju zgradila krožišče in tako zagotovila večjo varnost prometa v križišču, ki vodi proti Rogaški Slatini in Podčetrtku. A strokovnjaki direkcije za ceste so doslej poudarjali, da je zaradi bližine železniškega prehoda in zaradi klanca, po katerem se do križišča spušča cesta, bolj smiselno promet urediti s semaforji. Direkcija naj bi
Šmarska občina je, da bi vsaj nekoliko razbremenila križišče v Mestinju, skozi obrtno cono zgradila novo lokalno cesto proti Lembergu in Sladki Gori. Tako bi sedanje štirikrako križišče postalo le trikrako. A obstoječe ceste še niso ukinili, saj bo treba ob tem spremeniti tudi vso signalizacijo.
jih postavila prihodnje leto. A zdaj je na mizi nova možnost, po kateri bi v Mestinju vendarle lahko dobili krožno križišče.
Odločilen državni prostorski načrt
Direkcija za ceste z najnovejšim projektom predlaga popolnoma novo lokacijo krožišča, ki bi zraslo približno 200 metrov od sedanjega križišča. Projekt ob tem predvideva še precejšnje spremembe. Zagato z železniško progo bi rešili z gradnjo nadvoza, pod tako imenovanim Smehovim bregom pa bi zgradili predor. Uresničitev ideje bo odvisna od državnega prostorskega
Mestinjčani že dolgo čakajo tudi na pločnik ob glavni cesti Mestinje-Podplat. Direktor direkcije za ceste pravi, da je projektno-tehnična dokumentacija pripravljena, država zdaj odkupuje zemljišča. Pločnik naj bi tako začeli graditi v drugi polovici prihodnjega leta.
načrta celovite ureditve ceste G2-107 Šentjur-Dobovec. Kot razlaga direktor direkcije Gregor Ficko, bo študija različic predvidoma že konec tega meseca podana v javno obravnavo. Če bo potrjena različica, ki predvideva novogradnjo ceste Šentjur-Dobovec, bo direkcija v Mestinju zgradila krožišče. V primeru odločitve, da država le posodobi že obstoječo cesto med Šentjurjem in Dobovcem, pa projekta ne bo mogoče izvesti. V tem primeru bodo Mestinjčani prihodnje leto dobili semaforje.
Do izvedbe še daleč
Šmarski župan Jože Čakš s sodelavci in podžupanoma, predsednik Krajevne skupnosti Mestinje Janez Colnerič in nekaj podjetnikov, ki so se udeležili sestanka s Fickom, so možnost gradnje krožišča na novi lokaciji pozdravili, saj se strinjajo, da je tovrstna reši-
Takole izgleda obstoječe štirikrako križišče v Mestinju. V prihodnosti ga bodo opremili s semaforji in ukinili cesto proti Lembergu ali pa bo na zelenih površinah, vidnih v ozadju, zraslo krožišče.
tev dolgoročno najprimernejša. Bojijo pa se, da bo treba na izvedbo, če bo projekt potrjen, čakati še leta in leta. »Državni prostorski načrt naj bi bil sprejet do konca prihodnjega leta ali do začetka leta 2014, zatem bo treba urediti še vsa pripravljalna dela, od odkupov zemljišč do priprave projektov, tako da se bo zadeva prav gotovo časovno zavlekla,« priznava Ficko. Prav gotovo prinaša ta različica tudi izjemno visoke stroške, a prvi mož di-
Na cesti Šentjur-Dobovec so na območju šmarske občine še številni odseki, za katere je predvidena celovita obnova. Še najbližje uresničitvi je nadvoz na Grobelnem. Po besedah Gregorja Ficka bo še letos objavljen javni razpis za izvajalca del, tako da bodo stroji predvidoma zabrneli prihodnje leto. Usoda obvoznic mimo Šentvida in Šmarja pri Jelšah pa bo tako kot usoda krožišča v Mestinju odvisna od državnega prostorskega načrta.
rekcije dejanske cene naložbe še ne more napovedati, gotovo pa je, da država investicije ne bi zmogla brez sofinanciranja Evropske unije. Projekt uredi-
tve semaforiziranega križišča je medtem ocenjen na okoli 50 tisoč evrov.
ANJA DEUČMAN Foto: arhiv NT
Do ravnatelja s ponovljenim razpisom
CELJE - Vodenje Gimnazije Celje - Center naj bi z novim letom prevzel nov ravnatelj, a zaradi tega, ker nihče od prijavljenih kandidatov ni dobil zadostne podpore med člani sveta zavoda, bodo morali na decembrski seji sveta zavoda imenovati začasnega vršilca dolžnosti ravnatelja, zatem pa pripraviti in objaviti nov razpis.
Z mesta ravnatelja namreč 1. januarja po 20 letih odstopa Igor Majerle. Kot je sam napovedal že konec poletja, ko je svet zavoda tudi objavil razpis za novega ravnatelja, zato ker
se je v dveh desetletjih naučil, kako bi bilo treba delati, da bi bilo najboljše za dijake. Novi predpisi to onemogočajo oziroma dobesedno postavljajo na glavo. »Novi ravnatelj bo
123.
PETEK _
nu.
SOBOTA
Kjer So zvezde donu
*A
ROJSTNI DAN PLANETA TUŠ
Vabljeni na veliko zabavo!
Petek, 23. november
•	16:00 t Nastop Studia za ples IGEN
•	17:30 I Lutkovna predstava in delavnica
MUCA COPATARICA
•	18:00 | Slavnostno prižiganje Lučk z
LUCIENNE L0NČIN0, JULIJO KRAMAR in LINO KUDUZOVIČ
Sobota, 24. november
•	10:00 t Dopoldansko otroško praznovanje
s klovni, Medvedom Čalapinkom in Damjane Golavšek
•	17:00 [ Plesni spektakel Plesnega Vala
•	17:10 t Razrez desetih tort z znanimi
Celjani, Studiem za ples Igen in Anjo K. Tomažin
•	18:00 I Simpatični IN&OUT
zagotovo imel težko delo, da bo ohranil kakovost šole,« pravi in dodaja, da stavi na to, da mu bo uspelo z novimi prijemi, ki bodo bolj pogodu zdajšnji politiki. Za svoje namreč meni, da temeljijo na moralnih prepričanjih, ki so očitno zastarela, in se zato tudi poslavlja iz šole. V časih, ko ni denarja ne za naložbe ne za nujna vzdrževalna dela na stavbah, ko predpisi omejujejo nagrajevanje kakovostnega dela učiteljev, se sprašuje, kako bo šolam uspelo vzdrževati raven kakovosti. A za Gimnazijo Celje - Center je prepričan, da ima z letno med 950 in tisoč vpisanimi dijaki v tri programe, ki so zelo zaželeni med mladimi, dobro popotnico vsaj pri tem, da so učitelji motivirani, saj se jim ni treba bati za zaposlitev.
Izenačenost dveh notranjih kandidatov
Konec poletja objavljen razpis se je končal brez izbire novega vodilnega človeka v šoli, zato bodo morali v gimnaziji razpis ponoviti, delo v šoli pa bo od 1. januarja vodil vršilec dolžnosti ravnatelja.
Svet zavoda, ki bi moral odločiti in izbrati, kdo bo šolo vodil v naslednjih štirih letih, se je sestal v ponedeljek, 5. novembra. Ker je bilo tisti dan v Celju kar precej težav z naraslimi vodami, se seje upravičeno nista udeležila dva člana. Že pred tem so neobvezujoča mnenja o kandidatih povedali v dijaški
skupnosti in svetu staršev ter seveda zaposleni v šoli. Dijaki in starši so prepričljivo podprli kandidaturo Gregorja Deleje, v učiteljskih vrstah je dobila šest glasov več Mateja Glušič Lenarčič, ki zdaj opravlja tudi dela pomočnice ravnatelja. Na poplavni dan sklican svet zavoda je bil sicer sklepčen, zato točke o imenovanju ravnatelja niso umaknili z dnevnega reda. A za imenovanje bi ravnatelj moral dobiti 7 glasov, izidi glasovanja pa so pokazali porazdeljenost na 5 proti 6.
Umirjanje žogice
Dosedanji ravnatelj Majerle ocenjuje oba notranja kandidata za novega ravnatelja kot vsakega na svoj način izjemno dobra in usposobljena za vodenje šole, zato mu je žal, da se razpis ni uspešno končal. A zdaj je, kar je - znova se bo 13-članski svet zavoda sestal 11. decembra in takrat bo moral tudi odločiti, kdo bo šolo kot vršilec dolžnosti ravnatelja vodil po 1. januarju. Člani bodo lahko izbirali med prijavljenimi kandidati za ravnatelja na zadnjem razpisu in med vsemi zaposlenimi, ki izpolnjujejo pogoje za delo ravnatelja. Kot še pravi Majerle, bi bilo najbrž za šolo najboljše, če bi zdaj nekoliko umirili žogico in v. d. ravnatelja imenovali za malo daljše obdobje. Najkrajši čas za pripravo, objavo in izvedbo razpisa je namreč le malo manj kot pol leta. To pomeni, da bi se razpis končeval prav v času ob koncu šolskega leta, ko so tudi najbolj intenzivne priprave na prihodnjo šolsko leto.
IVANA STAMEJČIČ
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
7
^m ■	■ v»	■	v	■	v
Ce je občinsko, se ni nase
Z odlokom do enotnega obračuna za uporabo občinskih površin
VELENJE - Na zadnji seji so svetniki sprejeli odlok o obremenjevanju nepremičnin v lasti Mestne občine Velenje s služnostnimi pravicami ter o oddaji v najem ali zakup.
Namen odloka je predvsem ureditev stanja na zemljiščih, ki so v lasti občine, tako ali drugače pa jih uporabljajo občani. Ponekod gre za travnik; v tem sklopu so površine ob jezeru, ki so namenjene prireditvam; manjše parcele v mestu, kjer stojijo kioski; tudi parcele izven mesta; površine,
ki jih občani uporabljajo kot dovoz ... Koliko je vseh teh zemljišč, v Velenju še ne vedo točno, saj evidenco še izdelujejo in dopolnjujejo. »Seveda si z odlokom nismo kar nekaj izmislili, opravili smo različne analize v želji, da ne bi preveč podražili najemnin oziroma zakupnin. Vsekakor pa smo želeli tudi to področje enotno in enakopravno urediti. Tudi zato pozivamo občane, naj se oglasijo, da bomo skupaj preverili in uredili stanje,« je povedala Alenka Rednjak,
vodja urada za razvoj in investicije.
Enotno
obračunavanje uporabe občinskih povrSin
Z odlokom so poenotili in uredili pravila, postopke in metode za izračun najemnin in zakupnin za oddajo nepremičnin v najem oziroma zakup ter odškodnin za podeljene služnostne pravice. Glavni poudarek odloka je metodologija izračuna naje-
mnin ter odškodnin. Tako so občinske nepremičnine razdeljene v tri območja (A, B in C), ki ustrezajo območjem, določenim v veljavnem Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Velenje. Točke, vezane na lokacijo stavbnega zemljišča (TI), se določijo glede na območje, v katerem se stavbno zemljišče nahaja: za območje A 100 točk, za območje B 90 točk in za območje C 80 točk. Obremenjevanje nepremičnin v lasti občine je
odplačno. Izračuni so različni. Za kmetijsko rabo na primer uporabljajo cenik po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki določa precej nizke najemnine.
Ob javnem interesu tudi brezplačna služnost
V odloku je predvidena tudi možnost podelitve brezplačne služnostne pravice, torej brez plačila nadomestila oziroma odmere za obremenitev občinske
nepremičnine, če je podelitev služnostne pravice v javnem interesu. Javni interes je lahko izkazan s posameznim področnim zakonom ali pa zanj gre na primer v primerih gradnje gospodarske javne infrastrukture. Po odloku lahko občani, seveda v dogovoru z občino, brezplačno pokosijo ali uredijo občinsko parcelo, so pa v Velenju že letos občanom ponudili v odkup zemljišča, ki jih občina ne potrebuje.
URŠKA SELIŠNIK
CELJE - Kot so napovedovali ob prevzemu del, so v podjetju Mineral uspeli zagotoviti, da obnova dela starega mestnega jedra v Celju napreduje v skladu s terminskim načrtom.
Med obnovitvenimi deli ni večjih težav, gradbišča so odprta na Krekovem trgu, v Gubčevi, Stanetovi in Lilekovi ulici. Kot kaže, bo Krekov trg
do konca letošnjega leta po večini asfaltiran in če bodo vremenske razmere ostale še naprej primerne in bodo dopuščale dela, bo večina trga tudi že tlakovana. Podobno je asfaltna prevleka tudi že v Lilekovi in prvi tretjini Stanetove ulice, kjer prav tako tudi že polagajo tlake. Zvečine je tlak že položen v Razlagovi ulici. Ta teden delavci Minerala asfaltirajo še
Učilnica se je vrnila pod vaški oreh
ŠETJUR - Anton M. Slomšek je izjemno poudarjal pomen izobraževanja. Njegova Blaže in Nežica sta postala praktično simbol vedoželjnosti slovenskih kmečkih otrok. Šolarji s Ponikve s to dediščino živijo še danes. Te dni so na oder namreč postavili gledališko predstavo Učilnica pod orehi in z njo navdušili občinstvo.
S tem projektom se je OŠ Blaža Kocena Ponikva pridružila prireditvam ob 150. oble-
Z izsekom iz predstave Učilnica pod orehi so otroci obogatili tudi program ob nedavnem odprtju vaškega jedra na Ponikvi.
Mesto bolj prehodno še pred snegom
drugo polovico Gubčeve ulice. To pomeni, da bo hoja po mestnem središču spet nekoliko prijetnejša, hkrati pa bodo tudi lažji dostopi do prizorišča Pravljičnega Celja, ki bo tudi letos od sredine decembra do konca leta zaživelo na Glavnem trgu. Obnova dela starega mestnega jedra bo predvidoma končana do konca maja prihodnje leto.
IS, foto: SHERPA
tnici smrti slovitega rojaka in temu posvečenega Slomškovega leta. Predstava je nastala po istoimenski knjižni predlogi Maje Furman. Gledališko igro je pod okriljem dramskega krožka režirala Irena Zevnik. Premierno so se v kulturnem domu na Ponikvi predstavili 15. novembra, ponovitev pa je sledila še v nedeljo, na dan slovesne otvoritve obnovljenega vaškega jedra. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je spremljala zgodbo o fantu
Tinetu, ki svoje proste dneve preživlja pri starih starših na deželi. Skozi njune pripovedi srečuje lik blaženega škofa in se seznanja s pomenom njegovega delovanja za slovenski narod. Posebna draž predstave, ki je v tem kontekstu seveda ne pričakujemo, so bili mladi reperji, ki so Slomškovo življenjsko zgodbo na mladim bistveno bolj privlačen način kar zarepali.
StO
Foto: GrupA
Krekov trg počasi dobiva svojo končno podobo.
Javna troburna v BrusOp
Minuli teden je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (ELS/EPP) v imenu politične skupine Evropske ljudske stranke in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko v Evropskem parlamentu gostila javno tribuno z naslovom Obvladovanje ekonomske krize preko vodilnih industrij in malih ter srednje velikih podjetij. S so-govorci je razpravljala o oblikovanju političnega okolja za rast v Sloveniji in Evropski uniji.
Mazej Kukovičeva je izpostavila, da se zavzema za ponovno zaposlovanje, za novo gospodarsko rast in za pogumne podjetniške ideje. Meni, da je v današnjih časih zelo pomembna hitrost političnega odločanja in da moramo ves napor vložiti v ozdravitev gospodarstva, katerega hrbtenica so mala in srednje velika podjetja.
Dr. Paul Rübig (EPP/ELS), poročevalec za poročilo Mala in srednje velika podjetja, je poudaril, da politiki ne smejo
sprejeti nezaposlenosti. Pomembno je, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da ustvarijo okolje za rast in nova podjetja. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je poudaril, da ima Slovenija veliko znanja, vendar potrebujemo finančno stabilizacijo in večjo povezanost industrije s središči znanja. Z njim se strinja tudi prof. Borut Likar, direktor Inštituta za inovacije in tehnologijo, ki pri svojem delu opaža, da ima Slovenija velike možnosti na področju inovacij.
Na drugem panelu z naslovom Visoke tehnologije za visoko rast je nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Je-rzy Buzek (EPP/ELS) navedel zanimivo primerjavo: »Mala in srednje velika podjetja so kot zdravniki, niso krivi za bolezni, lahko pa jih pozdravijo.« Poudaril je, da je v današnjem času zelo pomembno zaupanje.
Po mnenju Mazej Kukovičeve konkurenčnost pomeni, da imamo zdrav sis-
tem, sposoben tekmovanja in sposoben zmagovanja. »V življenju se zavzemamo za to, da imamo delo, da smo ustvarjalni in da smo zdravi. Takšna kakovost življenja nekaj šteje in mnogo ljudi po vsem svetu hrepeni po našem, evropskem načinu življenja. Menim, da moramo v tem prepoznati priložnost in se hkrati zavedati, da nam gre, kljub nekaterim problemom, dobro. Kljub vsemu pa moramo gledati globalno ter desetletja vnaprej. Zdaj je čas za optimizem, za strpnost in sodelovanje. Čas je za nov gospodarski in podjetniški zagon,« je zaključila Zofija Mazej Kukovič.
Na javni tribuni so nastopili še Gunnar Hökmark (ELS/EPP), Pilar del Castillo Vera (ELS/EPP), Bernd Reichert (Evropska komisija, DG Research and Innovation), dr. Paul Ludger Weissenberg (Evropska komisija, DG Enterprise and Industry) ter Jean Pol Wiaux (Recharge).
8
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Poklon 100-letni šolski dami
Pred slavnostno akademijo
CELJE - S predstavitvijo zbornika in z odprtjem priložnostne razstave so v Muzeju novejše zgodovine Celje v torek nadaljevali niz prazničnih prireditev Gimnazije Celje - Center in II. osnovne šole ob 100-letnici do leta 1974 skupnega šolskega poslopja v Kosovelovi ulici 1.
Predstavitev zbornika o 100-letni zgodovini šolskega poslopja, ki ga je uredila dolgoletna gimnazijska profesorica Irena Benedičič, v muzeju spremlja priložnostna razstava fotografij šolskega poslopja z okolico v štirih letnih časih, ki jih je posnel Matjaž Očko, ter izjemno zanimivih načrtov drugega dela prenove šolskega podstrešja. Kot je poudarila urednica, je bilo zbiranje gradiva za zbornik izjemno zanimivo in zahtevno delo. Glede na to, koliko različnih šol in šolskih programov se je v preteklih stotih letih zvrstilo v secesijski lepotici v Kosovelovi ulici 1, je to zagotovo osrednja šolska stavba v mestu. Pri tem je bila
Ravnatelja gimnazije in II. OŠ Igor Majerle in Igor Topole med prebiranjem zbornika
Ob praznovanju 100-letnice šolskega poslopja, v katerem je današnja Gimnazija Celje - Center, so v šoli predstavili tudi načrte za prihodnost. Mednje zagotovo sodi drugi del prenove podstrešja, kjer je v enem delu že leta 1994 prostore dobila šolska knjižnica. Zaenkrat še neobnovljen del podstrešja odlikujejo opečnati podi in mogočen tramski strop s strešno konstrukcijo ter z zanimivo izdelanimi frčadami. V njem naj bi dobili prostor za ustvarjanje ter zlasti pouk praktičnih predmetov dijaki likovne gimnazije. A prenova ostaja zaenkrat le še želja, saj morajo v šoli najprej zagotoviti denar za njeno izvedbo. Idejni projekt prenove šolskega podstrešja je izdelal nekdanji dijak Gimnazije Celje - Center Miha Žgank, ki zdaj študira arhitekturo v Ljubljani. V njegovem projektu so zlasti zanimive rešitve, kako v prostoru izkoristiti čim več dnevne svetlobe, saj na poslopju, ki je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena, vgradnja dodatnih strešnih oken ni dovoljena.
leta 1912 zgrajena izjemno moderno za tiste čase, saj je na primer imela centralno kurjavo na paro, v vsakem nadstropju sanitarije in na podstrešju ogromne zbiralnike vode za izplakovanje le-teh. Na šolsko poslopje so bili ponosni tudi mestni veljaki, ki so po svojih močeh - tudi z najemanjem posojil - ves čas vzorno skrbeli, da je šola ostajala v dobri kondiciji. Tako so na primer po prvi svetovni vojni, ko je bila v šolskem poslopju začasno urejena vojaška bolnišnica, po eni strani sicer negodovali zaradi vojske, ki je za seboj v učilnicah ter na šolski opremi in pečeh pustila pravo opustošenje, po drugi strani pa so vse do Dunaja iskali primerno blago za nove šolske zavese.
Vrhunec prazničnih prireditev ob 100-letnici šolskega poslopja bo nocojšnja slavnostna akademija ob 19. uri v Narodnem domu, za piko na i praznovanju pa bodo dijaki in učenci v začetku decembra pripravili še skupni dobrodelni Miklavžev koncert.
IS, foto: GrupA
Tudi krajši cestni odseki so pomembni za varnost
V direkciji iščejo tudi rešitve za tako imenovan srednji del 3. razvojne osi, torej za območje od Celja do Zidanega Mosta in naprej proti Krškemu. »Pri tem uporabljamo rešitve za celotno obnovo glavne ceste od Celja do Krškega, seveda z nekaterimi obvoznicami, pri čemer mislim predvsem na Laško. Žal cesta glede na zahtevnost terena in vsega ostalega ne izpolnjuje kriterija ekonomske upravičenosti, ki je dokaj pomemben. Seveda je končna odločitev - nova trasa ali obnova obstoječe ceste - v rokah ministrstva,« je pojasnil Ficko.
GORNJI GRAD - V Bočni so v torek predali namenu malo več kot 600 metrov dolg obnovljen cestni odsek. Čeprav gre za krajši odsek na cesti Nazarje-Gornji Grad, je za prometno varnost tamkajšnjih krajanov, sploh otrok in starejših, izjemnega pomena. Poleg obnovljene ceste so namreč zgradili še pločnike in avtobusno postajo, uredili komunalno infrastrukturo, poskrbeli za razsvetljavo ter postavili prometno signalizacijo.
Vrednost drugega dela je presegla 482 tisoč evrov, k čemur je več kot 342 tisoč evrov dodala država oziroma Direkcija RS za ceste. »S tem je cesta
dobila tisto dodano vrednost, ki je pomembna predvsem za šibkejše udeležence v prometu, torej za otroke in starejše, saj je zdaj njihovo gibanje bolj varno,« je izpostavil direktor Gregor Ficko in poudaril, da na splošno direkcija veliko pozornosti namenja ravno tem udeležencem. Seveda bi si, podobno kot številni drugi, želel več vlaganja v cestno infrastrukturo, saj je več kot polovica državnih cest v Sloveniji v slabem stanju in ne izpolnjuje kriterijev EU. »Prepričani smo, da bo z novim nacionalnim programom, seveda če bo sprejet, treba doreči stalen vir financiranja za obnovo slovenskega cestnega omrežja.«
Tudi v v občinah Zgornje Savinjske doline je veliko želja, kar nekaj projektov je tudi pripravljenih, med tistimi, ki so najbližje gradnji, pa je Ficko omenil obvoznici Luče in Gornji Grad. »V delu imamo več kot 40 različnih projektov, od rondojev do obnov krajših odsekov, ki jih bomo skušali udejaniti po nekem vrstnem redu. Veliko se pogovarjamo tudi o razvoju kolesarskega omrežja, pri čemer bi se dolina navezala na Spodnjo Savinjsko dolino. To so zagotovo projekti, ki bodo lahko našli svojo mesto v prihodnji evropski perspektivi,« je omenil Ficko.
US
VEČER SLAKOM AVW0VIH VIŽ
/ vfeflljesPraprotfla kulturni
center
Savinjskih 7 in Braco Koren —LASK0
n . .—-—. _. _. v,	četrtek.
Prodaja vstopnic: TIC Laško in oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje 29. november,
»wDtednik rafecelje ob 19. uri
Ob odprtju prenovljenega odseka se je ob novi avtobusni postaji zbralo tudi precej domačinov.
Za ceste boljši časi?
ŠENTJUR - Na delovnem obisku se je pri županu Marku Diaciju v torek ustavil minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Če se Šentjurčanom zdi, da se iz obljub o cestah v zadnjem času nič kaj ne izcimi, je ta vtis menda napačen. Med Planino in Sevnico spet brnijo stroji, križišče pri Mercatorju se bo vsak čas spremenilo v gradbišče, navezovalna cesta pa ima vse pogoje, da jo uvrstijo v naslednjo finančno perspektivo.
Občina Šentjur se lahko neslavno pohvali, da skozi
njeno območje še vedno vodi lepo število zelo dotrajanih, celo makedamskih državnih cest. Trenutno so tu aktualne tri večje državne naložbe. Ena od teh je glavna cesta Šen-tjur-Dobovec. V decembru bodo javno razgrnili študije najustreznejših predlaganih različic. Javna obravnava v Šentjurju bo 6. decembra. V naslednjih mesecih naj bi objavili javni razpis za gradnjo nadvoza Grobelno.
Občinska uprava si je za navezovalno cesto Šentjur-Dramlje prislužila odliko pri umeščanju v prostor in pridobivanju potrebne dokumen-
Ena najbolj problematičnih cest v občini povezuje Planino in Sevnico, kjer delajo na 400 metrih cestišča. Dela v križišču pri Mercatorju pa so se zavlekla predvsem zaradi stečaja gradbenega izvajalca. Drugi razpis se bo končal v teh dneh.
tacije. Od tu dalje pa so se sogovorniki strinjali, da bo izvedba brez evropskih sredstev zelo težka. Trudili se jo bodo umestiti v finančno perspektivo 2014-2020. Minister je ob tem zagotovil, da bodo sami začeli opravljati svoj del nalog, povezanih s parcelacijo in z odkupom potrebnih zemljišč.	StO
Ko se sreča začne s črko n
Petletni Noah Ganzitti iz Zgornjih Laž prvi novorojenec leta 2007
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
Noah Ganzitti živi s svojo družino v Zgornjih Lažah pri Ločah. Kljub temu, da je star šele pet let, že leto dni trenira karate in igra kitaro. V družbi starejše sestre Nie in mlajšega brata Nala se tako kot vsi njegovi vrstniki najraje igra. Vsi člani družine pa v topli polovici leta najbolj uživajo na sprehodih in piknikih, pozimi pa nestrpno pričakujejo sneg, da se lahko sankajo in napravijo snežake.
Mama Tatjana Ravničan Ganzitti je imela predviden dan poroda ravno na prvi januar, zato je bila prepričana, da bo prav ona tista, ki bo v novem letu rodila prva. Ko se je to res zgodilo, se je eden od
njenih sodelavcev na Gimnaziji Celje - Center, kjer je Tatjana od leta 2000 zaposlena kot profesorica matematike, pošalil, da je od takrat naprej začel verjeti v čarovnice. »Sprejem je bil prijeten, kljub temu, da je bil že drugi dan po porodu,« se spominja Tatjana, ob kateri je na sprejemu užival tudi njen soprog Robert Ganzitti, ki naj bi bil tudi prvi oče, prisoten na novoletnem sprejemu.
Nia, Noah, Nal
Tatjana se ne znajde dobro le med številkami za katedrom, temveč tudi pri svojih otrocih, katerih rojstva je razvrstila po matematičnem zaporedju. Noah je namreč štiri leta starejši od svojega
bratca Nala, enako tudi štiri leta mlajši od sestre Nie. To pa še ni vse. Tudi imen ne izbira po naključju. Vsa se namreč začnejo na črko n. »Kolikor bi imela otrok, toliko bi jih imelo ime na n.« Razlog je v Tatjanini sestri Nevenki, prva črka njenega imena ji je bilo namreč navdih za imena otrok. Tudi Nevenka je svojo hčer Tajo poimenovala po začetnici imena sestre Tatjane.
Kitara in karate
Noah obiskuje vrtec, kjer se najraje igra z lego kockami, všeč mu je tudi takrat, kadar rišejo in pojejo. Kljub temu, da je star šele pet let, v roke vzame tudi kitaro, ki je skoraj tako velika kot on.
Če je še pred časom redno vadil, so se zdaj odločili, da mora Noah najprej malo zrasti, preden bo osvojil nove akorde. Zadnje leto se tako v prvi vrsti posveča karateju, kjer bo vsak čas dobil rumen pas, kljub temu, da se vadba ponavadi začne, ko otroci dopolnijo šest let. »Ker je Noah zelo spreten, mi je prijateljica svetovala, naj ga na vadbo vpišem čim prej. Trenerja smo zato morali »nahecati, da je Noah leto starejši,« pripoveduje mama o njihovi majhni potegavščini. Na vadbo zdaj vozijo tako No-aha kot Nio, ki bo vsak čas dobila zelen pas. Poleg tega Nia obiskuje še ure klavirja v Celju.
Otroci največje bogastvo
Večino prostega časa Gan-zittijevi preživijo v naravi. Ko jim le čas dopušča, se podajo na sprehod. Če se nanj odpravijo s tremi otroki, se vrnejo s skoraj celim otroškim vrtcem. Na potepanju se jim namreč pridružijo še sosedovi malčki. Kar ni nič čudnega, saj Tatjana neizmerno uživa v družbi mladine. Želi si imeti pet otrok, nad čimer ostali člani družine niso preveč navdušeni.
Tatjana sodi med tiste ljudi, ki jim je služba v veselje: »Uživam, ko delam z najstniki. Z njimi se lahko veliko pogovarjam, prav tako imam to srečo, da poučujem sposobne dijake. Če
bomo imeli tako mladino še naprej, se nam za prihodnost ni treba bati.« Prepričana je, da lahko učenci tudi manj priljubljene šolske predmete, med katerimi je tudi matematika, vzljubijo zaradi profesorja, zato upa, da je navdušila vsaj koga. Vsekakor ji je to uspelo pri svoji četrtošolki, ki ima najraje prav matematiko in angleščino. Noah si bo svoj najljubši predmet izbral naslednjo jesen, ko bo prvič prestopil šolski prag. Glede na to, da je zagrizen športnik, bo morda bolj kot na kateri drug predmet prisegal na športno vzgojo.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Z Nio bodo pravi glasbeni trio, ko bosta Noah in Nal nekoliko zrasla.
Mama in oče Noaha se še prav dobro spominjata novoletnega sprejema v celjski porodnišnici. Prispevek v Novem tedniku hranijo skupaj s fotografijami v albumu.
ZGODBE IZ KAMRE
&
zamra
www.kamra.si
Narodni dom, simbol takratnega celjskega slovenstva, zgrajen leta 1897. V njem je začela delovati šola celjske glasbene matice.
Glasbena matica Celje
Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju
Leta 1908 so bili položeni temelji slovenskega javnega glasbenega šolstva v mestu ob Savinji. 21. novembra je namreč Glasbena matica v Ljubljani celjskemu mestnemu uradu poslala vlogo, v kateri je najavila ustanovitev svoje podružnice v Celju. Ta naj bi začela delovati v začetku decembra isto leto v prostorih Narodnega doma.
Kot predstavniško telo - odborniki celjske podružnice - so bili navedeni gimnazijski profesor Anton Jošt kot predsednik, pravnik dr. Josip Sernec v vlogi predsednikovega namestnika, učitelj Ivan Žagar kot tajnik, Ivan Likar kot blagajnik, v članskih vlogah pa sta bili imenovani glasbeni učiteljici Dora Bergmann in Minka Moos. Gimnazijski profesor Josip Kožuh je bil imenovan na mesto šolskega nadzornika novega zavoda. V nadaljevanju vloge so bili navedeni splošni cilji glasbene matice, po katerih naj bi se ravnala tudi nova celjska podružnica. Pravila so poudarjala vsestransko skrb za razvoj slovenske glasbe in v okviru tega zbirateljsko, založniško, prireditveno in izobraževalno dejavnost.
19. decembra 1908 je celjski mestni urad na vlogo odgovoril negativno z obrazložitvijo, da pristojni deželni urad v Gradcu glede ustanovitve celjske podružnice glasbene matice ni prejel nobenega dopisa. Postopek ustanavljanja je bil zaradi tega do nadaljnjega ustavljen, prav tako nezakonit naj bi bil tudi imenovani odbor najavljene inštitucije. Zavrnitveni odgovor je pomenil odločni »ne« slovenskemu nacionalnemu
prodoru v mestu, hkrati pa uvod v dolgotrajno pravno korespondenco, ki je krožila med Ljubljano, Celjem, Gradcem in celo Dunajem ter se ob številnih formalnih dopolnilih in osebnih intervencijah končno končala v letu 1910. Graški deželni šolski svet je končno uradno dovolil ustanovitev podružnice slovenske glasbene matice v Celju.
Toda administrativne ovire niso mogle zaustaviti živahnega dogajanja. Kljub prepovedi je po poročilu ljubljanske glasbene matice decembra 1908 celjska podružnična glasbena šola že delovala, šolski orkester pa je imel 7. marca 1909 v veliki dvorani Narodnega doma svoj prvi koncert.
JANKO GERMADNIK
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Dopis, s katerim je Glasbena matica v Ljubljani 21. 11. 1908 najavila ustanovitev svoje celjske podružnice.
Povzeto po: Janko Germadnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008.
»Ipike« že 35 let
V bogati zborovski tradiciji na Šentjurskem se dva zbora ponašata tudi z imenom slavnih skladateljev Ipavcev. Moški sestav je lani obeležil že 65-letnico delovanja, ženski pevski zbor pod tem imenom pa ta konec tedna 35 let skupnega udejstvovanja. Jubilejni koncert so uvrstili med letošnje prireditve Ipav-čevih kulturnih dni.
Kot nekakšna protiutež moškim kolegom so se dekleta prvič zbrala novembra 1977. Prvih osem let je zbor vodila Jelka Iskra. Od nje je vodenje prevzel danes že pokojni prof. Franc Klinar. V tistem času so svojo kakovost dokazovale tudi na številnih tekmovanjih Naša pesem in sorodnih prireditvah. Leta 1995 je zbor prevzela Emilija Kladnik Sorčan in ga v naslednjih 12 letih popeljala na številna gostovanja doma in v tujini. Leta 2008 ga je zbor prevzela sedanja zborovodki-nja mag. Mojca Volavšek. Redno se udeležujejo občinskih
revij pevskih zborov, uvrstile pa so se tudi na medobčinsko raven v Velenju in Celju.
Poleg nastopov v Šentjurju in gostovanjih po drugih slovenskih krajih med posebna doživetja uvrščajo nastop v mestni hiši na Dunaju v času mednarodnega adventnega petja pred sedmimi leti. Že več let prijateljujejo tudi z ženskim komornim zborom Jirkova s Češke. Ob 25. obletnici delovanja so izdale zgoščenko z naslovom Dekletom.
Nov veter z novo zborovodkinjo
Čeprav so v Šentjurju stalnica na prireditvah, povezanih s skladatelji Ipavci, z moškim zborom so se povezale tudi v mešani sestav, je primernega glasbenega materiala te šentjurske dinastije za ženske glasove bore malo. Kljub temu svoji tradiciji ostajajo zveste. Z novo zborovodkinjo je v zboru zapihal nov veter, kar se
pozna tako pri načinu dela in programu. Pa tudi njihove vrste so se nekoliko razredčile in dopolnile. Vzgoja podmladka je namreč nekaj, s čimer imajo težave vsi podobni zbori. Kot je povedala Marija Ratej, predsednica in že 32 let članica zbora, se naša zborovska tradicija izgublja tudi zaradi vse manjših spodbud in podpore šolskega okolja. »Program, številni nastopi in gostovanja so predvsem v teh mesecih precej naporni, vendar zmoremo, saj nas vežejo veliko prijateljstvo, spoštovanje in odgovornost do ohranjanja te zgodbe, ki prihajajo iz kraja znamenitih Ipavcev.« In kot so še dodale, je ob to treba dodati samo še njihov moto - Pesem, pesem nas je ohranila, pesmi hvala, pesmi hvala. Z njim v mislih se nadejajo še marsikatere skupne obletnice.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Citre navdušujejo
Na gradu Komenda na Polzeli je bil v nedeljo drugi koncert v sklopu Citrarskega abonmaja, ki ga ZKTŠ Žalec pripravlja v sodelovanju z ZKŠT Polzela. Nastopil je avstrijski citrar Johannes Rohrer, prvi tuji gost Citrar-skega abonmaja. Do zdaj so se namreč predstavljali le slovenski diplomanti citer.
Uvodni koncert letošnjega Citrarskega abonmaja je v oktobru pripadel Slovenskemu citrarskemu kvartetu v sestavi učiteljev citer. Na zadnjem koncertu se je občinstvu predstavil citrarski virtuoz Johan-
nes Rohrer, eden najboljših avstrijskih citrarjev mlajše generacije. Njegov repertoar je sestavljal poleg stare renesančne in baročne glasbe, napisane za lutnjo, tudi džez, originalne skladbe za citre in ljudsko glasbo.
V nadaljevanju sezone bosta na gradu Komenda še dva koncerta. Že v nedeljo, 9. decembra, bosta nastopili sopranistka Mojca Bedenik in citrarka Janja Brlec iz Laškega. Predstavili se bosta s prirejenimi popevkami, z zabavno glasbo, odlomki iz opere in ljudskimi skladbami, Brlečeva pa bo zaigrala tudi
kakšno solistično skladbo. Zadnji koncert bo v nedeljo, 3. februarja, ko bo nastopila Neli Zidar Kos iz Ponikve nad Žalcem. Kot je napovedal Peter Napret, idejni vodja Citraskega abonmaja, lahko za zadnji letošnji koncert obiskovalci pričakujejo nekoliko zahtevnejši program oziroma skladbe, ki jih študentka citer pripravlja za diplomo. Seveda pa ne bodo manjkale niti ljudske pesmi, kljub temu, da z abonmajem želijo organizatorji karseda prikazati citre kot koncertno in ne zgolj ljudsko glasbilo.
ŠO, foto: SHERPA
Peter Napret (levo), citrar in idejni vodja abonmaja, in Johannes Rohrer, avstrijski citrar, na nedeljskem koncertu na gradu Komenda
Veliko več kot zgolj izposoja knjig
Letošnji dan slovenskih splošnih knjižnic s sloganom Knjižničar v akciji
Trio Plesure Project v sestavi (od leve) Leona Firšta, Andreja Germovška in Matjaža Kreče je na letošnjem Najs-festu žirijo prepričala s ciganskim džezom. Sicer pa sošolci glasbeno sodelujejo že od prvega letnika srednje šole.
Na Najstfestu tudi letos slavili Celjani
Četrtošolci I. gimnazije v Celju prepričali žirijo s svojo izvirnostjo
Knjižničarka Slavica Hrastnik se ne boji, da bi elektronski bralniki izpodrinili tiskane knjige ter dodaja: »Osebni stik je še vedno najpomembnejši. Knjižničarji smo namreč tudi socialni delavci, svetovalci, poslušalci in psihologi.«
Se še spomnite brskanja po knjižničnih kartončkih, ki so vam v knjižnici pomagali najti želeno knjigo? In čakanja v dolgih vrstah, da ste le prejeli naročeno gradivo? Danes so tovrstni prizori v večini slovenskih splošnih knjižnic le še zgodovina. Spletni portal Co-biss - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi - ter RFID-tehnologija namreč omogočata lažje rokovanje s knjigami kot kadarkoli prej.
Če knjiga bol] ali man] ostaja enaka vsa zadnja desetletja, spreminja se bolj ali manj le njen zunanji videz, so knjižnice v tem času doživele vrsto sprememb. Knjižničarji so tako pri svojem delu zamenjali pisalne stroje za računalnike, kartončke za kode. Ena takšnih je tudi knjižničarka v Osrednji knjižnici Celje Slavica Hrastnik iz Laškega, ki se je pred malo manj kot triintridesetimi leti v celjski knjižnici zaposlila le dan po diplomi. »To je bil čas, ko še ni bilo računalnikov, zato je bilo delo veliko počasnejše. Uporabljali smo kataloge, v katerih je imela vsaka knjiga najmanj dva kartončka. V predalnikih so bili zloženi po abecednem seznamu.« Delo je zahtevalo veliko vztrajnosti in potrpljenja. Prav tako natančnosti, saj je bilo pri tipkanju na pisalni stroj treba paziti, da se knjižničar ni prevečkrat zmotil. Knjige so bile shranjene v skladiščih, prinašali in odnašali pa so jih knjižničarski manipulanti, poklic, ki ga danes v celjski knjižnic ne poznajo več.
Cobiss revolucija
Velika prelomnica je bila v začetku 90. let, ko so v slovenskih knjižnicah vpeljali sistem Cobiss. Slednji ni olajšal dela in prihranil ogromno časa le knjižničarjem, temveč tudi uporabnikom. Zaposleni se tako lahko danes bolj posvečajo uporabnikom in strokovni plati svojega poklica. Knjižnice tako že dolgo niso več le bralne ustanove, ampak so postale velike mestne dnevne sobe, ki združujejo tako bralno, izposojevalno,
socialno, družabno in še kakšno funkcijo, je prepričana Hrastnikova.
Z novo zgradbo, v katero se je celjska knjižnica preselila pred malo manj kot tremi leti, je celjska knjižnica postala tudi ena prvih slovenskih knjižnic z RFID-sistemom, ki je še dodatno razbremenil knjižničarje. Člani knjižnice si lahko sami na knjigomatu izposojajo in vračajo knjige. Napredek tehnologije je knjižničarjem omogočil sodelovanje pri številnih projektih, ki dvigujejo kvaliteto bralne kulture. Zanimiv projekt celjske knjižnice je Knjižnica na obisku, v okviru katerega bralcem, predvsem starejšim in bolnim, omogočajo izposojo kar od doma, saj jim osebje dostavi knjigo na dom. Eden od projektov je tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje, katere vodja je Slavica Hrastnik, obiskuje pa jo kar 600 upokojencev. Projekt vključuje izobraževalne programe in hkrati tudi družabne, starejši občani pa na ta način ne
nazadujejo, ampak ostajajo aktivni tudi po upokojitvi.
Tiskana knjiga ali elektronski bralnik
Tiskana knjiga je dandanes postavljena pred velik izziv. Po svetu se namreč vse bolj uveljavljajo elektronski bralniki, ki jih celjska knjižnica zaenkrat še nima. »Prepričana sem, da elektronski bralniki knjig v celoti ne bodo nikoli izpodrinili. Res pa je, da so v določenih primerih veliko bolj praktični. Na potovanjih z njimi prihranimo veliko prostora, saj imamo na majhnem prostoru shranjenih veliko različnih podatkov,« je na vprašanje, ali so lahko elektronski bralniki resna konkurenca knjigi, odgovorila Hrastnikova. Elektronski bralniki lahko ponudijo vsebino knjige, ne morejo pa njenega čara, ki je po mnenju knjižničarjev in ljubiteljev knjig nenadomestljiv.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
V Celjskem domu so v soboto v okviru festivala Naj-stfest nastopili mladi še neuveljavljeni glasbeniki. Med petimi slovenskimi zasedbami sta bili tudi dve s Celjskega. Lanska zmagovalka skupina Arctica, zaslužna, da je bil letos festival ravno v knežjem mestu, in skupina Plesure Project, ki je s svojo izvirnostjo slavila letos.
Glasbene mladine po vsem svetu že vrsto let pripravljajo festivale s skupnim imenom Imagine, ki dajejo priložnost mladim še neuveljavljenim glasbenikom, da v živo predstavijo svoje glasbeno ustvarjanje. Glasbena mladina Slovenije je festival poimenovala Najstfest, namenjen pa je nastopom izbranih posameznikov in skupin glasbenikov, starih od 13 do 19 let, ki igrajo različne zvrsti glasbe, pripravlja pa ga že skoraj desetletje.
Zavod Celeia Celje je letos Najstfest organiziral prvič. Najstfeste že tradicionalno pripravijo v kraju, od koder prihaja zmagovalec prejšnjega festivala. Tričlansko žirijo v sestavi Maje Kojc, umetniške vodje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Dejana Prešič-ka, direktorja Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, in Mohorja Hudeja, didžeja in poznavalca glasbene scene, ki je ocenjevala izvirnost nastopa, tehnično pripravljenost, sodelovanje glasbenikov na odru in prepričljivost nastopa, je letos najbolj prepričal celjski inštrumentalni trio Plesure Project.
Plesure Project prisega na ciganski džez
Skupino Plesure Project sestavljajo četrtošolci I. gimnazije v Celju, sicer člani različnih glasbenih zasedb, Leon Firšt, Matjaž Kreča in Andrej Germovšek, sodelujejo pa že
vse od prvega letnika. Do zdaj so spremljali različne pevke in pevce, na festival pa so se odločili prijaviti kot inštru-mentalna zasedba - Leon in Matjaž sta se predstavila kot kitarista in Andrej kot bobnar. Njihov repertoar je v soboto obsegal pet skladb, med njimi tudi dve avtorski. »Igrali smo ciganski oziroma kitarski džez,« pojasnjuje Leon Firšt, ki je prepričan, da je bil njihov glavni adut izviren nastop, popestren z glasbenimi šalami. V nastop so namreč vključili teme iz risanke, kitarista pa sta med drugim hkra-
ti zaigrala tudi na eno kitaro. Poleg tega so žirijo navdušili z avtorskima skladbama, ki temeljita na improvizaciji in medsebojnem sodelovanju na odru, ne manjka pa tudi virtuoznih kitarskih vložkov. Ker je festival tekmovalnega značaja, zmagovalna zasedba prejme nagrado - gostovanje na mednarodnem festivalu. Zasedba Arctica je tako nastopila na Imagine festivalu v Romuniji, letošnjim zmagovalcem Plesure Project pa se obeta nastop na Norveškem.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Dan slovenskih splošnih knjižnic
Slovenske splošne knjižnice vsako leto praznujejo svoj praznik 20. novembra. Dan je priložnost, da knjižničarji opozorijo na svoje delo in vlogo knjižnic, po statističnih podatkih najbolj obiskanih kulturnih ustanov v državi, njihove storitve namreč uporabljala več kot polovica državljanov.
Letošnji dan je zaznamovalo geslo Knjižničar v akciji, kar naj bi bilo kot reakcija knjižničarjev na krizo, ki se kaže pri uporabnikih knjižnic. V nekaterih splošnih knjižnicah na Celjskem so se zvrstile najrazličnejše dejavnosti, osrednjo državno prireditev pa je letos gostila kranjska knjižnica. V Osrednji knjižnici Celje so poleg tega, da so knjižničarji uporabnikom predlagali svoje najboljše knjige, zvečer organizirali še gledališko predstavo Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so se udeležili osrednje slovenske prireditve in začeli 6. sezono bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. V šentjurski knjižnici so pripravili bralno čajanko, novim članom pa ves teden omogočajo brezplačen vpis.
»S festivalom Najstfest želimo pri mladih glasbenikih ne glede na glasbeno zvrst spodbuditi predvsem ustvarjalnost, avtorski pristop in izviren koncept nastopa,« pojasnjuje Nenad Firšt, vodja projekta pri Zavodu Celeia Celje.
Priporočamo
Plesni klub Flamenco bo v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje za vse ljubitelje plesa pripravil gala plesni dogodek v soboto ob 20. uri v Celjskem domu.
Celjski dom se s svojim plesnim parketom uvršča med najboljša plesna prizorišča v Sloveniji. Tokratni plesni dogodek bo obarvan črno-belo. Vsi plesalci, ki se bodo dogodka udeležili v črno-belih oblačilih, bodo sodelovali v nagradni igri. Poskrbljeno bo za odlično glasbeno spremljavo, Polona in Branko Podergajs Siussi iz Plesnega kluba Flamenco pa bosta tudi tokrat poskrbela za nepozabne plesne koreografije in obiskovalce hkrati naučila novih plesnih korakov.
Duhec Puhec, glasbeno-gledališka predstava za otroke od tretjega leta naprej, je nastala v okviru zavoda Talija - ustvarjalnega laboratorija, ki že četrto leto uspešno deluje na Celjskem in po vsej Sloveniji. V predstavi sta združila moči Michael G. Alujevic in Barbara Vidovič. Premiera bo v soboto ob 17. uri v Plesnem forumu Celje.
Gre za poučno in hkrati zabavno glasbeno-gledališko predstavo, katere glavni temi sta premagovanje strahov in pravo prijateljstvo. Predstava govori o porednih otrocih v mestu Cincili. Njihovo vedenje se popolnoma spremeni, ko jih obišče duhec Puhec. Otroci postanejo prijazni in vljudni, zato se tudi gospa Olika vrne v svoje stanovanje. Predstava, v kateri je mnogo zabavnih vložkov in rim, skozi vso zgodbo k sodelovanju spodbuja tudi otroke.
Nešteta predavanja in še svoj med za nameček Andrej vrtcem in šolam podari brezplačno. Vedno skrbno shrani zahvalna darila, ki mu jih Medeno bogastvo skozi oči najmlajših. pripravijo otroci in vzgojiteljice.
Na mladih čebelarjih čebele medijo
Čebelarski mojster Andrej Jernej iz Šentjurja - Večino svojega časa posveča prenašanju znanja in čebelarske tradicije na mlajše rodove
»A veš, mami, da čebelice ne smeš nikoli stiskati, če te slučajno piči, ker v kožo spusti še več strupa? In včasih samo počivat pridejo, ker letijo tako daleč od svojega panja. Če jih pustiš pri miru, lepo naprej odletijo. Aja, pa veš, da znajo čebele plesati? A si ti sploh že slišala za kranjsko sivko?« In tako naprej in naprej. Se ne spomnim, da bi mi tri-in petletnik doslej o kakšni stvari iz vrtca že tako temeljito poročala. »Verjetno je skrivnost v tem, da o čebelicah govorim s srcem in z dušo,« mi je kasneje na vprašanje, kako pripravi drobižke, da ga dve uri z odprtimi usti poslušajo, odgovoril čebelarski mojster Andrej Jernej iz Šentjurja.
Seveda pomaga, da pripravi video projekcijo, celo vrsto igric, da v igralnice in učilnice prinese vse mogoče pripomočke, otroke zaposli z izdelovanjem svečk iz čebeljega voska in jih po možnosti še pogosti z žličko medu ali z medenjaki, ki jih speče njegova žena. Andrej se z veseljem odzove na vsako šolsko ali vrtčevsko vabilo in to poleg tega, da vodi čebelarske krožke na Dobrni, v Vojniku, kar dva v Slivnici, v Šolskem centru Šentjur, na Blagovni, v Šentrupertu, na Ponikvi, Ljubečni, Frankolovem in še v Socki. Na zadnjem čebelarskem tekmovanju v Laškem je imel 42 svojih tekmovalcev. Osvojili so tri zlata, 20 srebrnih in 13 bronastih
priznanj. Na tekmovanju v poslikavi panjskih končnic pa so njegovi varovanci med 150 poslanimi izdelki zasedli 5., 6. in 10. mesto.
Kot otrok alergičen na čebele
Andrejeve korenine izhajajo iz Ferleževe rodbine
varjali o strokovnih zadevah. A to je bilo največ, kolikor sem se čebelam približal.« Po očetovi smrti mu ni preostalo drugega, kot da je pljunil v roke in se lotil dela. »Nadaljeval sem na način, ki sta ga vpeljala že oče in babica. Strokovno potrditev sem dobil šele v čebelarski šoli v Gradcu.« Po dveh letih
Za svoje delo je prejel že celo vrsto priznanj. A resničen pomen in vrednost njegovega dela je težko spraviti na kakršen koli papir.
v Šibeniku, kjer so imeli izjemno močno čebelarsko tradicijo. Na višku so imeli tudi do dvesto panjev čebel. Andrej se je kot otrok čebel bal. Bil je namreč alergičen na čebelji strup, čeprav je bolj verjetno šlo za nesrečno reakcijo zaradi zdravil. »Bil sem zraven pri točenju medu, držal sem svečo, ko sva z očetom pozimi čebele krmila, in vlekel na ušesa, ko so se ti stari čebelarji pogo-
izobraževanja tam je Andrej postal čebelarski mojster prve generacije. Temu je kasneje dodal še certifikat preizkuševalca medu, danes pa je tudi terenski svetovalec za šentjurski in šmarski okoliš.
Čebelnjake zavzeli mali čebelarji
V čebelarskih društvih je Andrej kmalu opazil, da jim pri skrbi za čebelice, kot jih
vztrajno imenuje, vse bolj manjka podmladka. Tako se je s svojim znanjem odpravil v šole. Šolski čebelnjaki so se v zadnjih letih precej razširili, zavest o pomenu čebel pa tudi. »V krožku imam na primer od 20 do 30 otrok. Seveda ne bodo vsi čebelarji. Se mi zdi pa pomembno, da se seznanijo z osnovnimi pojmi, zgodovino čebelarstva, našo bogato tradicijo na tem področju.« Andrej si ne dela utvar, da je to enostaven konjiček, ki ne zahteva veliko časa. A učinki so vseeno izjemni. V Šentrupertu na primer pred leti praktično ni bilo več čebelarjev. V zadnjem času pa so večino čebelnjakov spet naselili. Kar sedem krožkarjev že ima svoje čebelje družine. Sicer pa so prav taki odmaknjeni in neokrnjeni kotički izvrstni za čebelarsko dejavnost. »Za med, pridelan na Kalobju, sem na svetovnem ocenjevanju dobil zlato priznanje.« Otrokom v tamkajšnjem vrtcu je obljubil, da jim bo spomladi prinesel pokazat steklen panj s čebeljim življem. »Če bodo imeli voljo, bomo ustanovili še krožek. Zakaj pa ne ...« zaključi Andrej.
Njegovo izjemno delo z mladimi so sicer že večkrat nagradili z različnimi priznanji, a tisto, kar prostovoljno seje med otroke, za prihodnost pomeni veliko več, kot lahko prenese katerikoli papir.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Svečke iz čebeljega voska lepo dišijo in ker ne vsebujejo parafina, se iz svečk prav nič ne kadi. Z njegovih predavanj prav vsak otrok odnese svojo.
Andrej otroke vedno obišče v slovesni čebelarski opravi. V takih malih panjih potem otroci skrbijo za svoje prve čebelje družine. Tudi porišejo jih tako, da poudarijo pomen čebel za življenje rastlin, živali in ljudi.
NOVI TEDNIK
PROSTOVOLJSTVO
13
Žive slike malgaških nasmehov
S prostovoljkama Ano Skončnik in Marjeto Štorgel smo obiskali Madagaskar
Da za srečo ni potrebno veliko in da se da življenje preživljati manj stresno, bolj umirjeno, predvsem pa z drugačnimi vrednotami, sta po svojevrstni izkušnji prostovoljstva prepričani Ana Skončnik in Marjeta Štorgel z Rečice ob Savinji. Študentki, Ana ekonomije in Marjeta arhitekture, sta namreč del poletja preživeli na Madagaskarju, pred kratkim pa sta svoja doživetja v prostorih OŠ Rečica predstavili številnim obiskovalcem.
Skupina sedmih mladih prostovoljcev se je sredi julija odpravila na Madagaskar, kjer so po svojih najboljših močeh nudili materialno in psihosocialno pomoč tamkajšnjim prebivalcem. V štirih tednih mednarodnega delovanja so s skupinami po nekaj sto otrok in mladih od 5 do 16 let v štirih različnih krajih izvajali različne delavnice. Odpravo so organizirali v okviru programa Pota - mednarodnih taborov prostovoljnega dela, ki ga že od leta 2005 vodi ljubljanski mladinsko-informacijski center.
Med misijonarji
Na Madagaskarju so prostovoljci preživljali čas v škofiji Farafangana, ki je velika kot Slovenija. V Ampitafi in Ranomeni jih je gostil misijonar Janez Krmelj, v mestu Farafangana Klemen Štolcar, v Manambondroju pa Jani Mesec. Druženje se je končalo v Antanarivu, kjer so se oglasili pri Pedru Opeki. Posamezniki torej, ki ne širijo samo božje besede, temveč se razdajajo na različnih področjih. Skupno so pripravili 11 oratorijskih dni in še kakšen jutranji ali večerni program več, česar se je skupaj udeležilo več kot 1.300 otrok, pomagalo pa je okoli 200 animatorjev, katehistov, redovnih sester, kuharjev ...
Pri mednarodnih poletnih delovnih taborih gre za program skupinskega mednarodnega prostovoljstva, usposabljanje prostovoljcev, pripravo in izvedbo nekajtedenskih poletnih projektov prostovoljnega dela v različnih deželah Evrope, Afrike, Azije in Amerike. Tako so v ljubljanskem centru letos spletali prostovoljstvo, medkulturnost, zgodbe, fotografije, smeh, druženje, toplino, iskrice v očeh, navdušenje ... iz Brazilije, Bolivije, Indije, Peruja, Slovenije ter z Madagaskarja.
»Njihov denar se imenuje ari-ari, največji bankovec pa je vreden 3,5 evra. Najdražje, kar smo opazili, je bil deodorant za 6 evrov, pivo je stalo 50 centov ... Seveda smo se morali priučiti osnovnih besed, da smo nekako razložili, kaj bi radi. Francosko ne znamo, malgaško še manj. Večino stvari, ki smo jih prinesli s seboj, so otroci videli prvič,« sta omenili obe študentki, ki sta pripoved o delu prostovoljcev poživili tudi z odstiranjem drugačnih značilnosti rdečega otoka.
Delovni utrip
V dopoldanskih urah so za otroke pripravljali različne delavnice, v popoldanskih urah pa so prišle na vrsto športne igre in druge aktivnosti. Na delavnicah so otroci lahko izdelovali lutke, ropotuljice, maske, zapestnice in druge zanimive izdelke, pri katerih so se lahko likovno izražali in razvijali svoje ročne spretnosti. Po kosilu in počitku so se napolnjeni z energijo spet zbrali in se prepustili čaru športnih, štafetnih in drugih zabavnih iger, ki so temeljile predvsem na socialnem kontekstu. Želeli so, da bi vsi otroci dobili občutek pripadnosti in sprejetosti, da bi se vsak posameznik vključil v skupino in se s pomočjo zabave ter nasmejanih trenutkov naučil česa novega ali celo stkal kakšna nova prijateljstva. Ano in Marjeto je poleg prisrčnega sprejema ganilo tudi slovo: »Ob slovesih in zahvalah smo kar začutili hvaležnost. Znak tega so bili sijoči obrazi in besede, simbol zahvale pa petelin, raca, lokalno izdelane košare in kapice.«
Vmes so se vrstili dnevi vožnje, priprav, počitka, kakšen ogled okolice in obisk drugih
Ana Skončnik, 21 let, študentka ekonomije, v svetu, ki ga večina dojema kot zapletenega, išče enostavnost, rada potuje in aktivno preživlja prosti čas. Poletje si je želela preživeti malo drugače, v stiku z malgaškimi otroki, ki jim je dala delček sebe, svojega časa, topline in ljubezni. Tudi sama je bogatejša za čudovito življenjsko izkušnjo.
Marjeta Štorgel, 20 let, študentka arhitekture, je v projektu sodelovala zaradi želje po pomoči drugim ter doživetja drugačne kulture. Navdušujeta ju delo in druženje z novimi ljudmi. Privlačita jo preprostost in iskrenost, ki ju je našla tudi na Madagaskarju.
misijonskih ustanov, ogledali so si peščene plaže Indijskega oceana, starodavnega vulkanskega kraterja, kmetijskih nasadov, središča za gobavce, šol, bolnišnic, elektrarne, redovnih skupnosti usmiljenk in lazaristov, hiše domačinov .
Vsak dan nekaj čudovitega
Študentki sta prepričani, da je bil čisto vsak dan, preživet med Malgaši, nekaj čudovitega. Nekaj, kar človeku ostane za celo življenje. »Čeprav je bilo na trenutke kar naporno biti tako daleč stran od doma, biti obdan s tujimi ljudmi, nenaspan, utrujen od dela in priprav, pa so mi iskreni otroški
Vsak udeleženec stroške poti krije sam. Na različne načine pa so se trudili, da bi zbrali tudi nekaj denarja za misijonarje. Mladi prostovoljci so na Madagaskar odnesli približno 10 tisoč evrov, ki jih bodo misijonarji porabili za gradnjo šole, bolnišnice in zavetišča za brezdomce.
nasmehi vsak dan že zjutraj dali vedeti, da je vredno! To je res neverjetna izkušnja! Čeprav veliko daš, dobiš od teh ljudi še mnogo več in to ti daje motivacijo za naprej. Malgaši so nam s svojim pozitivizmom in skromnim načinom življenja dali ogromno ter nas na-
učili neverjetne stvari, ki jih dojemam šele sedaj, ko sedim doma in si v mislih rišem spomine.«
V tem slabem mesecu sta se mladi prostovoljki ogromno naučili. Dekleti se še vedno velikokrat ozirata nazaj. Menda si v spomin pogosto pričarata slike otroških nasmehov, pogovore z misijonarji in domačini, krasno pokrajino, čudovite in iskrene ljudi, dobra dela, razigranost, otroški smeh, skromnost, prijaznost, delo z otroki, razposajenost, srečo - vse to in še mnogo drugih spominov, ki se jih ne da ubesediti.
URŠKA SELIŠNIK Foto: osebni arhiv
Minuli konec tedna so skoraj v vseh občinah prižigali sveče ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Tudi v Celju. A številčne udeležbe ob obeležbi spomina na tiste, ki so življenje izgubili na cesti, tudi tokrat v knežjem mestu žal ni bilo. Na sliki namestnik generalnega direktorja slovenske policije mag. Karol Turk, pooblaščenec župana MOC Stane Rozman in direktor PU Celje Jože Senica
Da ne bi bili žrtev prometne nesreče
Mladim je varnost vedno bolj pomembna - Vse bolj nevarni starejši vozniki
Na območju Policijske uprave Celje je letos v prometnih nesrečah umrlo že 21 ljudi, lani v celem letu 17. Najpogostejša vzroka za nesreče sta še vedno prevelika hitrost in alkohol. Letos je statistika mrtvih na Celjskem pokazala nekaj, kar bo v prihodnjih letih skoraj zagotovo postalo značilnost črne kronike. Vedno več je namreč med mrtvimi udeleženci v prometu starejših od 60 let. Med razlogi za to je tudi njihova premajhna samokritičnost.
Zgodilo se je že, da je starejši voznik povzročil nesrečo, ker je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v drugo vozilo, ki je nasproti pripeljalo pravilno. Strokovni pregled (odvzem kri in urina) je pokazal, da je vozil pod vplivom zdravil. Primarni vzrok nesreče je za policijo vožnja po nasprotnem pasu, čeprav so voznika kaznovali tudi zaradi vožnje pod vplivom zdravil. In kazen ni zanemarljiva! Po Zakonu o pravilih cestnega prometa pomeni vožnja pod vplivom zdravil, ki imajo negativen učinek na sposobnost vožnje, najmanj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, torej mu preneha veljati vozniško dovoljenje. Inšpek-
tor v Oddelku za varnost cestnega prometa na PU Celje Edi Baumkirher meni, da se bo družba počasi morala začeti zavedati pomena negativnega učinka zdravil na vožnjo, kot se danes zaveda negativnega učinka alkohola. »A se o tem še vedno premalo govori,« doda.
Mobilnost starejših da, toda varna
Na policiji to, da je med starejšimi vedno več mrtvih v prometu, povezujejo tudi z dejstvom, da se slovensko prebivalstvo stara in bo zato starejših voznikov v prometu vedno več. Žal so starejši udeleženci v prometu premalo samokritični, menijo na policiji. Znano je, da v Sloveniji starostnih omejitev pri vožnji ni, razen pri podaljševanju vozniškega dovoljenja. Ko je oseba stara 70 let, mora opraviti zdravniški pregled in če zdravnik presodi, da je sposobna za volan, lahko vozi brez skrbi še naprej. Ampak ali res brez skrbi? Premajhna samokritičnost se pri starejših pokaže ravno takrat, kadar se ne zavedajo ali ne znajo presoditi, da se v promet ne bi smeli vključiti zaradi vpliva psihoak-tivnih zdravil, ki jih jemljejo. Ta imajo namreč na vozniške sposobnosti močan vpliv.
Vpliv zdravil je lahko usoden
Letošnje leto je tudi leto medgeneracijskega sodelovanja, ko številni strokovnjaki poudarjajo med drugim tudi pomen spodbujanja mobilnosti starejših, obenem pa statistika policije postavlja to pod vprašaj s podatki o mrtvih starejših osebah. »Starejšim je treba omogočiti mobilnost, ta populacija voznikov ne sme biti nikakor izključena,« meni vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvis A. Herbaj. Opozorja pa, da morajo starejši bolj upoštevati možnost vpliva zdravil na psihofizično stanje, če ob tem vozijo, na drugi strani pa morajo zdravniki na nevarnost in učinke zdravil na vožnjo svoje bolnike tudi opozoriti. To je pomembna preventiva pri generaciji, ki je že v jeseni življenja. Več govora o tej temi in večja previdnost pri tem sta pot do zmanjšanja nesreč starejših v prometu sta prepričana tako Herbaj kot Baumkirher.
Nevarno je lahko tudi kolesarjenje
Opozorita še na pomembno stvar, ki bi jo morali starejši zelo dobro upoštevati. Kot policista, ki zelo veliko delata tudi na te-
Kolo je ta čas samomorilsko!
Sogovornika opozarjata še na varnost kolesarjev. Vožnja s kolesom po večji prometnici je v tem letnem času skoraj samomorilska.
»Dan je krajši, zjutraj, ko se ljudje odpravijo v službo, je tema, ko se vračajo, je prav tako že tema. Vožnja s kolesom je ta čas zelo nevarna,« razloži mag. Elvis A. Herbaj. »Tisti, ki se s kolesarjenjem ukvarjajo rekreativno, naj zato, če le lahko, izkoristijo svetli del
dneva,« svetuje. »Tudi pri kolesarjih so potrebni od-sevniki. V prodaji so kolesa, ki nimajo vse opreme, ki je nujna za varno vožnjo, zato jo je treba dokupiti, na kar kolesarji ne smejo pozabiti,« pravi prometni inšpektor Edi Baumkirher.
Nekaj poučnih
za stare in mlade
Odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h. Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli 10 metrov globoko. Pri večjih hitrostih ta sila skokovito narašča. Med vozniki in potniki bi bilo v avtomobilih 40 odstotkov manj žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove.
Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na ustrezni varnostni razdalji. Ta ne sme biti krajša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah. Pri hitrosti 100 km/h je varnostna razdalja tako vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 km/h pa znaša minimalno 72 metrov.
Reakcijski čas je čas od opaženja ovire do reagiranja. Pri povprečnem vozniku je ta čas 1 sekunda. Reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko začne zavirati, torej pot, ki jo prevozi v reakcijskem času. Voznik, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, opravi od trenutka, ko opazi oviro do trenutka, ko začne zavirati, 14 metrov, pri 60 km/h je ta razdalja za dva metra daljša. V praksi to pomeni, da bo zagotovo zbil pešca, če ga pri tej hitrosti opazi šele na 10 metrih razdalje. Verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h je kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov.
Če bi povprečno hitrost v naseljih zmanjšali za samo 1 km/h, bi se število prometnih nesreč zmanjšalo zapribližno 4 odstotke. Znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 odstotka.
V jesenskem in zimskem času se zaradi slabše vidljivosti v prometu poviša število nesreč, predvsem pešcev in kolesarjev. Več preventivnih nasvetov za varnejšo udeležbo v prometu je na spletni strani www.policija.si
Kaj pa mladi?
renu, opazita že posplošeno mnenje, da starejši v prometu pač niso toliko nevarni, če se vanj vključijo kot pešci ali kolesarji. »Ni res. Nekdo je lahko popolnoma trezen, vendar ima kot starejša oseba slabšo koordinacijo, morda ga med hojo samo rahlo zanese na cesto, kjer lahko nekdo, ki se pripelje sicer pravilno, zbije. Četudi voznik nesreče ni povzročil, ostaja dejstvo, da je v nekoga trčil, kar je zanj zelo travmatično,« razlaga Herbaj. Težava, ki vsa ta leta spremlja prav tako predvsem starejše, je njihova premajhna vidljivost v mraku in v temi. Policisti opažajo še, da se večina starejših nikakor ne more navaditi na to, da bi morali imeti svetlejša oblačila in v temi in mraku redno uporabljati odsevnike. »Danes je tega veliko na trgu, najboljši so odsevni brezrokavniki, ki so v prometu zelo vidni in lahko nekomu rešijo življenje,« svetuje Baumkirher. »Tudi kresničke ali ostali odsevniki so nujni. Vedno naj jih pešci pri slabši vidljivosti nosijo na tisti strani telesa, kjer je promet. Torej če ni pločnika in če hodijo po levi strani vozišča - proti smeri prometa - mora biti odsevnik na desni strani telesa. Tam ga bodo vozniki takoj opazili,« še svetuje Herbaj.
Zanimiva je še ena stvar, ki se kaže v prometu. Mladi so bolj ozaveščeni o prometni varnosti kot starejši, bolj dojemljivi so za opozorila, da alkohol in volan ne spadata skupaj.
Nekoliko slabše je pri voznikih, starejših od 45 let. »Pri teh je tudi največ povratnikov,« omeni Baumkirher. Povratniki so tisti, ki so bili že kaznovani zaradi prekrškov, še posebej zaradi alkohola, nato pa tak prekršek kljub že
umkirher. Ob tem še doda, da so k temu veliko pripomogla predavanja o prometni varnosti v šolah: »Premik se vidi v miselnosti najbolj pri tistih mladih, ki so morda v svojem okolju, svojem razredu ali v svoji šoli v nesreči izgubili kakšnega prijatelja ali znanca.« Precejšen vpliv na razumnejše ravnanje imajo tudi visoke kazni, prav tako pozitivno deluje tudi preventiva. »Ponekod je dovolj neko preventivno sporočilo, ponekod pa mladi
Inšpektor v Oddelku za varnost cestnega prometa na PU Celje Edi Baumkirher: »Alkoholiziranih voznikov je v prometu iz leta v leto manj. Leta 2009 je bilo od 25 povzročiteljev smrtnih nesreč vinjenih 17, predlani je se je zgodilo 14 tragedij, ki jih je povzročilo 7 pijanih voznikov, lani pa je 21 smrtnih nesreč povzročilo 6 voznikov, ki so vozili pijani. Vendar si pred problemom alkohola v prometu ne smemo zatiskati oči.«
izrečeni kazni ponovijo, saj jih izkušnja ne izuči. »Pri mladih pa opažamo, da se zdaj, ko odhajajo na zabave, dogovorijo, kdo bo vozil, in ponavadi voznik tisti večer ne pije alkohola,« dodaja Herbaj. »Ravno to je pomembno, da se znajo organizirati. V večji meri to vedno bolj spoštujejo, kar je res pohvalno,« ga dopolni Ba-
Vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvis A. Herbaj: »Ljudje se morajo zavedati, da se lahko prometna nesreča zgodi vsakomur. Ne glede na to, ali je zelo dober ali zelo slab voznik.«
potrebujejo šok, torej kakšne nazorne fotografije, podatke, da uvidijo, kakšne nevarnosti prežijo nanje v prometu,« še pojasni Baumkirher.
Pretekli teden smo v članku o vplivu alkohola na vozniške sposobnosti opozorili, da vsakdo ne prepozna znakov alko-holiziranosti pri nekom, ki ga morda spozna naključno, saj ne ve, kako alkohol nanj vpliva. Zato je pomembno, da mladi po končani zabavi sedejo le v vozilo nekoga, ki ga poznajo in ki mu zaupajo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA
NA KOLESIH
Novi predpisi o pnevmatikah
Za manj hrupa in čistejše okolje
Z letošnjim novembrom veljajo nekatere novosti pri prodaji pnevmatik za vse države Evropske unije. Pnevmatike morajo namreč zdaj imeti oznake o izkoristku goriva, hrupu in oprijemu na mokri podlagi. Oznake bodo podobne tistim na gospodinjskih aparatih, kupci pa bodo tako imeli možnost za boljšo primerjavo lastnosti pnevmatik še pred nakupom. Tak ukrep naj bi prinesel napredek tako pri varovanju okolja kot pri pravicah potrošnikov, stroški za proizvajalce pa bodo minimalni.
Oznake bodo podobne evropskim energetskim oznakam za gospodinjske aparate: barvna lestvica bo razdeljena v sedem razredov, od najboljšega, temnozele-nega razreda A, do najslabšega, rdečega razreda G. Poleg informacije o tem, kako pnevmatika vpliva na porabo goriva vozila, bodo oznake prikazovale tudi stopnjo oprijema na mokrem cestišču in hrupa, ki ga pnevmatika povzroča.
Vse informacije bodo morale biti zajete tudi v tehnični dokumentaciji, vključno s spletnimi stranmi, določilo uredbe pa med drugim ne velja za obnovljene, profesionalne terenske pnevmatike, dirkalne in vse pnevmatike, izdelane pred 1. julijem 2012. Oznaka pa mora biti natisnjena na računu ali na listku, ki bi ga kupec dobil skupaj z računom.
Stopnja zunanjega kotalne-ga hrupa pnevmatike bo označena z naraščajočim številom »valov« črne barve, ki se širijo iz »zvočnika« in vrednostjo v decibelih. Tihe pnevmatike, ki povzročajo manj kot 68 db hrupa, bodo tako imele na oznaki en črn in dva bela »valova«. Skoraj četrtina skupnih emisij CO2 prihaja iz cestnega prometa, obenem pa pnevmatike pomenijo 20 do 30 odstotkov skupne porabe goriva vozil. Za osebna vozila znaša razlika v porabi goriva med najboljšimi in najslabšimi pnevmatikami tudi do 10 odstotkov.
Sšol
Foto: GrupA (arhiv NT)
Varnejše in okolju prijaznejše
Novi predpisi za motorje
Ko boste kupili nove pnevmatike, preverite oznake na njih.
AVTO CENTER CELEIA, d. o. o., Mariborska 107, 3000 CELJE, 03 425 46 00, PE JAKOPEC, Kosovelova 16, VELENJE, 03 89 71460, www.ac-celeia.si
Z dvo- in trikolesnimi vozili (od mopedov do težkih motorjev) se na evropskih cestah zgodi 16 odstotkov vseh prometnih nesreč. Tudi Slovenija v tej statistiki ne zaostaja. Evropski poslanci so ravno te dni sprejeli nove predpise, s katerimi želijo narediti vožnjo s temi vozili še varnejšo, poleg tega pa okolju prijaznejšo.
Predpisi bodo začeli veljali leta 2016. Gre za strožje varnostne zahteve, prav tako pa tudi strožje cilje na področju emisij.
V skladu z novimi predpisi bodo morala imeti proti-blokirni zavorni sistem vsa večja motorna kolesa (to je z delovno površino motorja, večjo od 125 kubičnih centimetrov), medtem ko bodo manjša motorna kolesa (z delovno površino motorja, manjšo od 125 kubičnih centimetrov), vključno s skuterji, lahko imela protiblokirni zavorni sistem ali kombinirani zavorni sistem.
Komisija bo morala do konca leta 2019 predložiti analizo, ali bi se morali
predpisi spremeniti, da bi postal protiblokirni zavorni sistem obvezen tudi za manjša motorna kolesa. Evropski poslanci so pozdravili tudi ukrepe za izboljšanje vidnosti motornih koles in voznikov z uvedbo samodejnega vklopa svetilke, ko se zažene motor.
Poslanci so podprli še postopno uvedbo vgrajenih sistemov za diagnostiko, s katerimi bi se nadzorovalo nepravilno delovanje motorja. S tem bi postale informacije o emisijah lahko dostopne, motorna kolesa pa bi tako lahko hitro popravili.
Ker vozila kategorije L iz-puščajo nesorazmerno velike količine onesnaževalcev, so evropski poslanci glasovali tudi, da se emisijske standarde Euro 4 razširi na motorna kolesa od leta 2016 in na mopede od leta 2017, standarde Euro 5 pa na vsa dvo- ali trikolesna vozila od leta 2020.
SŠol
V teku je prevzemna ponudba za JUTEKS.

Postopek sprejema prevzemne ponudbe lahko uredite do 5.12.2012 v Atki Prima d.o.o.,
kije OBZ BPH Agronos d.o.o.
TRŽNO SPOROČILO
ATKA
ekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
Z wuwoilndaAosH/do starostu
16
PETKOV INTERVJU
NOVI TEDNIK
Aleksandra Štiblar je po opravljenem izobraževanju na pravni fakulteti v Ljubljani nekaj časa delala tudi kot vodja Oddelka za premoženjskopravne zadeve in pravna vprašanja Mestne občine Slovenj Gradec, med letoma 2000 in 2003 je bila tudi sodnica na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu. Nato je prevzela delo okrožne državne tožilke v Slovenj Gradcu, lani aprila pa so jo zaradi pomanjkanja tožilcev na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju povabili v Velenje, kjer deluje Zunanji oddelek ODT Celje.
V zadevi koroške deklice, ki jo omenjamo v intervjuju, se je pojavila v vlogi tožilke januarja lani. Takrat so ji ta primer predodelili, kar pomeni, da ga je pred njo vodil že njen tožilski kolega Ivo Šume. Štiblarjevi naj bi naložili, da spis - kljub teži domnevnega kaznivega dejanja - preuči v kratkem času, čeprav je takrat kot tožilka dvakrat tedensko že pomagala tudi velenjskim tožilcem. Ko pa je delo tožilke v Velenju prevzela v celoti, so primer koroške deklice spet dodelili Šumetu, ki je ovadbo zaradi spolne zlorabe otroka zavrgel. Danes je deklica spet pri družini svoje mame, torej v okolju, ki po mnenju Štiblarjeve še ni popolnoma raziskano. Ovaden v tem procesu je bil namreč prav dekličin dedek.
Vrh tožilstva je v tem času uvedel disciplinski postopek zoper Štiblarjevo ravno zato, ker je opozarjala na domnevne nepravilnosti, ki jih je pri obravnavi te zadeve opazila ob prevzemu spisa. Medtem ko je sama tudi danes trdno prepričana, da bo nepravilnosti dokazala, na Vrhovnem tožilstvu RS ves čas trdijo, da napak v postopku ni bilo.
Tožilka, ki sproža vihar
Aleksandra Štiblar je prepričana, da je treba storiti več za državljane in manj za ustanove - Prehodila je pot od disciplinskega postopka do predloga za napredovanje
Pred letom ni bilo medija, ki ne bi poročal o primeru koroške deklice. Agonija tako majhnega otroka in njegovih svojcev je na očeh javnosti trajala dve leti, nakar je vse potihnilo. Vzporedno s tem je trajal vihar v tožilskih vrstah, ki naj bi ga sprožila slovenjgraška, danes velenjska okrožna državna tožilka Aleksandra Štiblar, ki je v vmesnem obdobju, pred odhodom iz Slovenj Gradca v Velenje, vodila primer. Marsikomu je trn v peti ne le ona, ampak tudi to, da ima med ljudmi ogromno podporo. Prislužila si jo je s tem, da je javno opozorila na domnevne nepravilnosti pri delu policije in tožilstva ravno v preiskavi primera koroške deklice. Tudi zato jo je verjetno s svojim podpisom pri kandidaturi za varuhinjo človekovih pravic podprlo skoraj 43 tisoč ljudi.
Medtem ko jo predlagajo za redno napredovanje, je na drugi strani vrh slovenskega tožilstva zoper Aleksandro Štiblar uvedel disciplinski postopek, ker je »kršila ugled in dostojanstvo tožilstva«.
Kako lahko tožilec, če opozori na domnevne nepravilnosti v nekem postopku, krši ugled tožilstva, če pa je pravzaprav njegova naloga, da ukrepa, ko zazna nepravilnosti?
Očitajo mi, da sem ravnala v nasprotju
z Zakonom RS o državnem tožilstvu. To naj bi storila s tem, ker sem v pismu Odboru za notranjo politiko pri DZ Republike Slovenije opisovala potek dogodkov na Okrožnem državnem tožilstvu v Slovenj Gradcu v primeru koroške deklice. Pri članih odbora oziroma pri udeležencih seje, na kateri so moje pismo obravnavali - sama se seje zaradi bolezni nisem mogla udeležiti - naj bi vzbudila vtis, da slovenjgraško tožilstvo in Vrhovno državno tožilstvo RS nista ravnali, kot bi morali. S tem naj bi kršila ugled in dostojanstvo tožilstva. To se mi zdi absurdno, saj tožilci vendar delamo za državljane. Njim smo odgovorni, torej je v javnem interesu, da se morebitne nepravilnosti izpostavijo.
Nastopili ste tudi v medijih. Očitno se za to ne bi smeli odločiti.
Najprej se nisem odločila za pojavljanje v medijih in sem krenila čisto po strokovni poti. Ko sem opazila nepravilnosti in odstopanja od običajnega dela, ki mu mora slediti tožilec, sem tako o tem najprej obvestila takratno vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu Jelko Štumberger Mlakar. Ker na moje opozorilo ni reagirala, sem napisala dve poročili o stanju zadeve in ju poslala na vrhovno državno tožilstvo. Premaknilo se ni nič, zato sem dala izjavo za javnost. Ob tehtanju razlogov, zakaj o tem spregovoriti javno, je
prevladala moja odločitev, da moram nekaj narediti in premakniti zadevo. Verjela sem, da bo to koristilo vsem vpletenim. Samo to. Ker se je v medijih in strokovni javnosti govorilo, da je bilo v postopku koroške deklice vse raziskano in narejeno zakonito. Obenem pa deklice ni bilo nikjer in družina njenega očeta je sprva poudarjala, da je ne bodo pripeljali nazaj, dokler se določene stvari ne bodo raziskale. S svojim nastopom v javnosti sem želela doseči tudi, da bi se opravil strokovni nadzor nad delom tožilke, ki je imela ta primer spomladi 2010, za kar sem sama izvedela šele veliko kasneje, januarja 2011. Ker sem videla, da zadeva ni bila raziskana, kot se je zatrjevalo, sem se odločila o tem tudi javno spregovoriti. Bile pa so še druge stvari, o katerih ne morem govoriti.
Ste pričakovali takšen vihar?
Moram reči, da o odzivu najprej sploh nisem razmišljala. Sem pa nekako v ozadju pričakovala takšen odziv tožilstva. Da bo pozornost usmerilo name, saj je tožilstvo aparat, ki ne sme nikoli zatajiti.
Grozi vam odvzem tožilske funkcije.
Pripravljena sem tudi na to. Funkcija je edino, kar mi lahko vzamejo. Stojim za vsem, kar sem takrat povedala, in bi vse še enkrat ponovila, če bi zavrtela čas nazaj. Ravnala sem prav, točno tako, kot sem ob prisegi za tožilko leta 2003 dejala, da
bom ravnala: po zakonu. Drugače ne znam ravnati. Če je to takšna kršitev, zaradi katere nisem več dostojna opravljati tožilske funkcije, potem hvala lepa za takšno funkcijo. Nič ne bi spremenila. Še vedno bi šla po isti poti.
V disciplinskem postopku je bil le en narok. Avgusta. Kaj se dogaja trenutno?
Za 27. novembra je razpisana disciplinska obravnava, ponovno še 12. decembra. Upam, da bom lahko korektno podala zagovor in predlagala tudi svoje dokaze. Obe zahtevi obrambe, namreč po javnem postopku in o izločitvi listin, sta bili zavrnjeni.
Zakaj na prvem naroku niste uspeli s predlogom, da bi bil disciplinski postopek odprt za javnost?
Zakon o državnem tožilstvu se sklicuje na Zakon o sodniški službi, kjer je zapisano, da je disciplinski postopek tajen, v kolikor oseba, ki je v postopku, ne zahteva drugače. Jaz pa sem z odvetnikom Tomažem Bromšetom zahtevala drugače, torej da je postopek javen. Nato so odločili in sprejeli sklep, da se predlog zavrne in da bo postopek tajen zaradi varstva in interesov ter pravic mladoletne osebe in njene družine. Tukaj z odvetnikom ne razumeva, zakaj. Saj v postopku ne bomo ugotavljali dejanskega stanja primera koroške deklice,
VSAK ČETRTEK ob 12-15
d IT sv
95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
www.r
r
adioceJje
3GLED1I
> ■ N ■
NOVI TEDNIK
PETKOV INTERVJU
17
ampak kršitve, ki mi jih očitajo. Dokazovala bom samo nepravilnosti v postopku. To je torej tehnična zadeva, ne pa vsebinska. Deklica s tem nima nič.
Se morda kdo česa boji?
Verjamem, da je verjetno nastala zadrega. Za lastno obrambo imam na razpolago dokumentacijo, ki sem jo poslala tudi Komisiji RS za preprečevanje korupcije in ki sem si jo uredila pred časom, ko še nisem pričakovala, da bo vse to šlo tako daleč. Pričakovala sem morda kakšno vabilo na pogovor, ne pa disciplinskega postopka, v katerem se bo zahtevalo prenehanje funkcije. Je pa tudi res, da če bi bil postopek odprt za javnost, je težje kaj prikriti. Ko sem se začela pogosto pojavljati v medijih, je bil marsikdo v krču. Vem, da so stvari, o katerih se javno ne sme govoriti, po drugi strani pa imajo državljani pravico izvedeti, kaj se dogaja.
Se kdaj sprašujete, kaj je v ozadju dolgotrajnosti tega postopka?
Sploh se ne želim spraševati, kaj je v ozadju. Če bi začela tako razmišljati, mi bi bilo še manj stvari jasnih. Ne morem pa mimo tega, da so očitki v disciplinskem postopku enostranski, nepreverjeni, na trenutke celo amatersko zapisani. Kdo ve, morda je v ozadju poskus zavlačevanja, poskus, da bi se me znebili ali da bi iz tožilskih vrst odšla sama, kar se - vsaj zaenkrat - še ne bo zgodilo.
Ali bi lahko vaš disciplinski postopek sprožil še kakšen podoben postopek proti komu drugemu?
Lahko bi odprl več disciplinskih postopkov. Dve osebi s slovenjgraškega tožilstva sta že v pokoju, kar pomeni, da takšen postopek ne pride v poštev. Se pa z upokojitvijo ne izogneš kazenski odgovornosti.
Kaj pričakujete na koncu?
Težko napovem. Po svojem zagovoru in predstavitvi svojih dokazov bi lahko prišla na vrsto poravnava. Ne vem pa, kako bi prišli na skupni imenovalec, ker je bila meni s tem postopkom narejena resnično ogromna škoda. O disciplinskem postopku sem pravzaprav izvedela iz časopisa! Ko sem sprva spraševala sama, nato še moj odvetnik, ali je to res, nama nihče ni hotel povedati ničesar. Pisala sva na tudi na vrhovno državno tožilstvo, a nisva dobila odgovora. Toda če gremo vsi po črki zakona, da je moj postopek tajen, potem imam tudi jaz pravico vprašati, kako je informacija o tem prišla v javnost, preden sem o tem izvedela sama. Takrat sem spraševala tudi vodjo celjskega tožilstva, ali to o disciplinskem postopku drži, pa mi je zatrdil, da tega ne ve. Kasneje sem v dokumentaciji disciplinske tožilke videla, da je v bistvu dal on pobudo za uvedbo postopka zoper mene.
Vas vse to že najeda? To čakanje?
Disciplinski postopki se morajo reševati hitro, ker so breme za osebo, zoper katero je postopek uveden. In res je vse to breme tudi zame, saj sem v negotovosti. Težko je biti v takšnih razmerah motiviran za delo, motivacijo pa moram imeti, saj imam pred seboj goro kazenskih spisov, ki jih moram reševati! To stanje je tudi resno načelo moje zdravje. Žal. Zavestno sem sicer zelo močna, a podzavest deluje po svoje in mi jo včasih zagode ...
Ali res pišete knjigo o dogajanju v primeru koroške deklice? To bo spet povzročilo val ogorčenja!
Mislim, da ne. Od nekdaj rada pišem. Tudi dve pesniški zbirki sem izdala. Pišem iz veselja. Knjiga, o kateri govorite, ima delovni naslov Izgubljena resnica. Ne bo klasična knjiga, ki bi dokumentirala nepravilnosti, ampak bo osebno izpovedna, bolj kot roman. V njej ne bo nobenih imen, številk spisov, nobenih datumov, nobenih
spornih odločb.
Ali se bo kdo v njej spoznal?
Morda. Toda očitati mi ne bodo mogli ničesar.
Kje se vidite čez leto?
Morda še na tožilstvu, torej odvisno od hitrosti aktualnega disciplinskega postopka. Če bo končan ali če bom vsaj zaslišana in bom lahko predložila svoje dokaze oziroma če bodo zaslišane priče, se čez leto vidim v odvetništvu. Prostovoljno iz tožilstva prej ne bom odšla. Da pa bi ostala v teh vodah, bi se moralo zgoditi nekaj res posebnega. Najmanj to, da se mi opravičijo.
Je predlog za napredovanje morda opravičilo?
Niti slučajno. Na mizi imam predlog o rednem napredovanju v plačni razred, pogoje sem izpolnila. Me pa ta predlog glede na vse dogajanje malo čudi, zlasti, ker so vsa napredovanja ustavljena. Morda bodo pogledali po mojih spisih in našli res kje kakšno pomanjkljivost, napako, ne vem ... Postala sem zelo sumničava, kar pred vsem tem ni bila moja lastnost. Občutek imam, da se moram pred vsemi braniti, kar pa ni nujno res, je pa ta občutek strašljiv!
Ste razočarani nad tožilstvom?
Da. Zelo. Spoznavam, da se načelo enakosti strank pred zakonom ne uresničuje. To me je začelo motiti. Razočarali so me odnosi .
Kakšno podporo imate v lastnih vrstah?
V Velenju imam ogromno in absolutno podporo vseh sodelavcev in vodje tožilstva Darka Oprešnika. Ne morem pa tega reči za širši krog kolegov. Na srečanjih je to videti tako, da kdo raje pogleda stran. Ni bilo razumevanja, bi pa pričakovala, da me vsaj vprašajo, ne da nekoga vnaprej obsodijo. S tem, ko se obrnejo stran, pokažejo točno to. Imam pa veliko podpore med prijatelji in v družini.
Kaj pa sodniki, policisti? Dnevno se srečujete z njimi.
Med policisti imam izredno podporo. Še posebej med koroškimi policisti, čeprav sem ravno njih precej okarala! Priznali so mi, da so bile določene napake in pomanjkljivosti v preiskavi primera koroške deklice.
So se iz tega kaj naučili?
Upam! In upam tudi, da lahko to znanje uporabijo v drugih zadevah.
Zdaj ste v vlogi osebe, ki jo je ujel sistem. Veliko je takšnih. Berete o njih v časopisih. Kako to dojemate?
Nisem si mogla predstavljati, da sistem lahko nekoga tako pogoltne. Kot tožilka opažam pri storilcih kaznivih dejanj, ki so povratniki, eno zanimivo stvar: ko je nekdo v nekem okolju stigmatiziran kot storilec nekega dejanja, bo težko prebil ta krog v neki drugi zadevi, kjer bo oškodovanec. To so čisto življenjske lastnosti, ko namreč ljudje, policisti, tožilci, tudi sodniki vidijo neko osebo kot negativno, potem se ta takšne nalepke težko znebi.
Se tako počutite v lastnih vrstah?
Niti ne. Vem, da sem izjema v pravilu, da je treba inštitucijo ubraniti. Večkrat slišim, češ, ali ti je bilo treba popljuvati kolege. Toda prepričana sem, da sem na določene stvari le opozorila. Ko potem na takšne očitke odvrnem z vprašanjem, češ, ali naj bi raje molčala, kot opozarjala, mi odvrnejo, da sem ravnala prav ...
Česa se potem bojijo, da ne upajo tega na glas priznati? Sistema?
Poklicne kolege je strah disciplinskega postopka, torej tega, kar se je zgodilo meni. Če želiš narediti nek preboj, tvegaš, da se bo ves aparat obrnil proti tebi. In v mojem primeru se tudi je. Nekateri si ne morejo privoščiti in povedati določenih
stvari na glas, ker nimajo podpore, bojijo se za službo, ker imajo družine, otroke . ali pa niso prepričani v sebe.
Vas je strah?
Ne. Če bi me bilo strah, ne bi šla med sodnike oziroma tožilce že pred leti.
So vam kdaj grozili?
Da. Letos spomladi. Grožnje so bile povezane ravno s primerom koroške deklice. Deležna sem bila dveh konkretnih groženj in enega grdega dogodka, ki sem ga tudi prijavila policiji. Storilcev do danes še niso našli. Pred tem mi še nihče nikoli ni grozil.
Ko sem se pogovarjala z nekaterimi predstavniki vidnejših nevladnih organizacij, ki delujejo preventivno, so mi povedali, da vas pri ravnanju podpirajo. Vam kdaj to sami povedo?
Javno me je podprlo samo Društvo Ostr-žek (Društvo za zaščito otrok in mater samohranilk, o. p.), ki je tudi predlagatelj za mojo kandidaturo za varuhinjo človekovih pravic. Od ostalih z menoj nihče ni stopil v stik in izrazil podpore, sem pa slišala od drugih, da me podpirajo. Me je pa razočaralo Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč. Ne morem pozabiti besed gospe Vlaste Nussdorfer, ki je omenila, da je nedopustno, da se deklica iz našega primera vrne v okolje, ki je neraziskano. To pomeni, če suma spolne zlorabe niso do popolnosti raziskali, bi morala deklica ostati pri očetu. Potem je svoje stališče spremenila in dejala, da se v Sloveniji mora spoštovati sodne odločbe, toda Nus-sdorferjevo sem seznanila s tem, kaj se je dogajalo, ravno jaz. Torej je vedela, da okolje, v katerega se je koroška deklica vrnila, ni popolnoma raziskano. Od nikogar ne zahtevam, da ravna tako, kot sem jaz. Toda pričakovala bi, da bi takšne ustanove ponudile pomoč - tudi družinam. Še kako prav bi jim prišla pomoč psihologov in strokovnjakov, ki delujejo v takšnih ustanovah. Ne vem, koliko ljudi danes sploh zanima, kako deklica živi zdaj.
Ali je tako samo v primeru? Kar tako ne moremo reči, da določene ustanove ne opravijo svojega dela.
Seveda ne. Sem pa v zadnjem letu, odkar sem bolj na udaru, slišala nekaj takšnih neverjetnih zgodb. Saj nekatere so v javnost že prihajale in vedno več jih bo. Kakšnih primerov ne bi izpostavljala. V vseh teh zgodbah so ljudje vpeti v svojo resnico, ki je zanje najpomembnejša. Inštitucije s(m)o jih dolžne poslušati, jim svetovati. Kajti če samo eden od teh členov pomoči ne opravi naloge, če ima samo en člen dvome, ki jih že na samem začetku ne bi smel imeti, se lahko celotna zgodba razplete po napačni poti. Takšnih napak, ki jih ljudje že občutijo, pa pozneje ne moreš več zlahka odpraviti.
So takšni primeri razlog, da je v Sloveniji tako malo zaupanja v inštitucije?
Mislim, da je to eden od razlogov, da. Pri drugem razlogu imajo svoj delež odgovornosti tudi mediji. Primer, ki je zdaj znan vsem, je na primer Balkanski bojevnik. Na začetku se je pisalo o številnih obtožbah in hudih kaznivih dejanjih, ki so obtožence bremenila. Potem sta minili dve leti in kaj je zdaj? Tudi vsi ti postopki v primerih gradbenih podjetij. Kazni so bile nekje že izrečene, zadeva pa se ne konča. V postopku se lahko izkaže to za pravilno, toda kako to vidi navaden človek? Navaden človek reče: »Glej, nekaj so začeli, na koncu pa tako ali tako ni nič iz tega.« Ljudje nimajo občutka, da nekdo za svoje dejanje odgovarja! Tudi kazen izgubi učinek v smislu generalne prevencije, kar pomeni, da ne odvrača več ljudi od kaznivih dejanj prav zaradi zagrožene kazni.
Vam kot tožilki to ljudje povedo z
jezo?
Seveda. Skoraj vsak dan slišim od obdolžencev, da bolj preganjamo kurje tatove kot storilce hujših kaznivih dejanj.
Je to res?
Do neke mere da. Tožilcu je seveda lažje dokazati manjša kaznivega dejanja kot večja. Kajti če ima na drugi strani vplivne posameznike, ki imajo vplivne odvetnike, podkovane z ogromno znanja, je zalogaj za pripravo trdne obtožbe dosti večji. Tudi tveganje, da bo obtožba izpodbita, je večje ...
V svoji poslovni karieri ste bili sodnica, tožilka, ciljate še na odvetništvo. Katero delo od tega je najbolj ustvarjalno?
Vsako na svoj način. Kot sodnik moraš imeti dovolj izkušenj, da si lahko pravičen. Uporabljaš veliko teoretičnega znanja. To je izziv, ker imaš pred seboj dve strani, ki oblikujeta svoje razloge, svoje dokaze, ti pa moraš presoditi in odločitev strokovno utemeljiti. Tožilstvo . tožilstvo pa imam nadvse rada, saj je zame adrenalinsko delo. Zadevo spremljaš od začetka, od ogleda kraja dogodka do sestave obtožnice in konca postopka. Tudi če bom odvetnica, se bom trudila biti ustvarjalna. Ukvarjala bi se še naprej s kazenskim pravom ter svoje delo nadgradila z mladoletniškim in družinskim pravom. Govorijo tudi, da so najboljši tisti odvetniki, ki so bili prej tožilci.
Kaj pa, če ne boste odvetnica? Morda boste varuhinja človekovih pravic, saj kandidirate za to delovno mesto ...
... ideja o tem se je porodila na Face-booku. Skupina za zbiranje podpisov za mojo podporo je nastala spomladi letos. Ljudje so se sami organizirali, se potem poleti preimenovali v Skupino za podporo Aleksandri Štiblar za varuhinjo človekovih pravic. Potem so mi poslali predlog s prošnjo za moje soglasje. Do začetka septembra nisem razmišljala o tem, potem pa sem videla, koliko ljudi mi piše zasebno, koliko ljudi mi zaupa in v meni vidi vzor, kako naj bi neka uradna oseba predstavljala neko delo, ki ga opravlja. Presenetila me je podpora, saj sem pričakovala kakšnih tri tisoč podpisov, zbrali pa so jih skoraj 43 tisoč! Takrat sem pomislila, da teh ljudi enostavno ne morem razočarati. Vem, da je biti varuh človekovih pravic velika odgovornost. Danes so ljudje ostali brez upanja, že majhna stvar jim pomeni veliko, že to, da jim poveš, da se nekaj vendarle lahko uredi - ker se res lahko - in se jim pomaga.
Kaj bi storili drugače kot dosedanji varuhi človekovih pravic?
Rada sem zelo udarna in opazna, priznam. Zato ne bi dala miru. Varuh se ima pravico »spustiti« v katerikoli državni organ, zahtevati pojasnila, če sumi, da je kaj narobe, ima pravico opozarjati na napake, celo zaslišati stranke nekega postopka. Absolutno bi se bolj izpostavila!
In imeli bi spet težave.
Vem, da marsikomu nisem všeč, ker vedo, da z menoj ne bi daleč prišli .... Toda moraš biti zelo prodoren. S tem narediš veliko za državljane, malo manj pa za inštitucije. Točno to je moja prednostna naloga. Prizadevala bi si za vzpostavitev inštituta varuha otrokovih pravic, ker ga v Sloveniji res nujno potrebujemo. Prepričana sem, da bi tudi nad centri za socialno delo v primerih, ko gre za otroke, moral nekdo bdeti, da bi se primeri odvijali bolj življenjsko. Preprosto povedano bi delala z malimi ljudmi, saj so zanje njihove vsakdanje težave največje, medtem ko so v inštitucijah velikokrat odrinjene na rob.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Karton tudi za igrišče
Uvod v oba dvoboja je bil stisk rok trenerjev Marijana Pušnika in Roberta Pevnika v Areni Petrol. Po konjiškem obračunu ni bilo prijaznih pogledov.
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Za Aluminijem in Triglavom se je med najboljšo četverico v pokalu NZS uvrstilo celjsko moštvo. Po zmagi v Areni Petrol z 2:0 je bilo boljše tudi na povratni tekmi četrtfinala. V Slovenskih Konjicah je na zelo slabem igrišču zmagalo z 1:0.
Zaradi neugodnega termina se je ob 13. uri zbralo le 30 gledalcev, kasneje pa jih je bilo nekaj več kot sto.
Oba z igrišča
Vreme je bilo oblačno in hladno, igrišče pa v sila slabem stanju. Večji del je bil povaljan. Najprej je Bajde zaposlil Verbiča, nato pa slednji še lepše Gregorja Bajdeta, ki se je sam znašel pred domačim vratarjem, a je žogo zaradi grbine brcnil visoko preko gola. Na drugi strani je prodrl Černec in odbito žogo je pričakal Urban Čander - z volejem jo je poslal čez prečko. 10. minuta bi lahko marsikaj spremenila, tako pa je prvi del minil v izenačeni igri. Že v 3. minuti nadaljevanja je Matej Centrih, ki se je redno vključeval v napad, poslal dolgo podajo v kazenski prostor, posredoval je tudi Benjamin Verbič, nato pa je žogo pričakal Klemen Medved in z neposredne bližine močno
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v šestem krogu skupine B lige prvakov izgubili v Kielu s 30:26. Čeprav so izjavili, da je zmaga domačih zaslužena, pa je naše mnenje celo, da »pivo-varji« niso igrali slabše kot v soboto v Zlatorogu.
Češka sodnika Opava in Valek sta podlegla vplivu svetovnega rokometnega velikana, njuna najbolj smešna, pa obenem seveda najbolj žalostna odločitev je bila izključitev Mačkovška v 2. polčasu.
Margučeve mojstrovine
Navkljub temu so varovanci Vladana Matiča uspevali v boju z mlini na veter; Gašper Marguč je v polno zadel kar enajstkrat ob dvanajstih poskusih in zdaj dokončno postal tarča najbogatejših evropskih klubov. Celo smešil je Omeyerja, enega izmed najboljših vratarjev vseh časov. Marguč je celjsko moštvo v 35. minuti popeljal v edino vodstvo na tekmi, bilo
streljal. Žoga se je malce odbila od vratarja Urha in končala v mreži. »Kot vselej sem akcijo spremljal do konca in se sam znašel pred golom. Čeprav smo vedeli, da nas čaka zelo mlada in borbena ekipa, smo pripotovali do-
je 14:15: »Izgubiti s štirimi goli razlike ni sramota, Kiel je namreč najboljši na svetu. Tudi sreča je bila na njegovi strani, odbite žoge so se igralcem vračale v roke. Predsta-
kaj neobremenjeni. Igrišče je bilo katastrofalno, vsekakor za obe ekipi enako. Po zadetku smo znali mirno tekmo pripeljati do konca. Pri žrebu bi se želeli izogniti zmagovalcu para Olimpija -Maribor,« je dejal »Medo«,
vili smo se v najlepši luči. V drugem delu smo imeli precej težav v napadu in izkušeni domačini so to izkoristili. Na naslednjih težkih preizkušnjah moramo nadaljevati v istem slogu.« Izbor med najboljšo sedmerico kroga lige prvakov mu ne sme uiti.
Dolgo negotovo
Nemci - s pomočjo še dveh akterjev - so po nena-
ki pa so ga z igrišča odnesli v 60. minuti: »Zagradil sem prostor ob žogi, nasprotni igralec je padel, ob tem me je še udaril. Ali je šlo za namero ali ne ... Sodnik je presodil in pokazal karton.« Domači kapetan Čerenak je
dejanem zaostanku krenili še bolj odločno, toda upornih in žilavih tekmecev jim ni uspelo povsem zlomiti. Lekai je znižal na 25:22, Mačkovšek na 26:23 v 52. minuti in občinstvo je bilo še vnaprej na trnih. Toda osem sedemmetrovk Kiela proti trem Celja, pa šest kazenskih minut Nemcev nasproti 14 gostov je prej ko slej prevladalo ... »Igrali smo dobro. V pripravo na tekmo in v igro samo smo vložili ogromno truda in energije. Ostaja mi grenak priokus, saj menim, da bi lahko naredili še večje presenečenje in od tu odnesli točko ali celo obe. Manjkalo nam je še malce znanja, izkušenj in discipline, vseeno pa sem prepričan, da smo na pravi poti. Svojim fantom moram čestitati za borbenost in ne-popustljivost, prej omenjene pomanjkljivosti pa moramo odpraviti do naslednjih preizkušenj,« je razmišljal trener Vladan Matic.
Neverjetna zrelost
Domači strateg Alfred Gi-slason se zanesljivo zaveda, da pravega recepta proti celjski igri ni našel: »Veliko bolj smo se borili kot na prvi tekmi in to je bilo odločilno. Z
■
dobil drugi rumeni karton in moral z igrišča.
Celje v Domžale
Celjani si z igralcem več izrazite priložnosti do zaključka niso priigrali. Trenerja Marijana Pušnika to ni zaskrbelo: »Odnos je bil pravi, pričakujemo ugoden žreb in uvrstitev v finale. Zaradi poškodb in kartonov se je marsikaj spremenilo in Miha Korošec je bil še edini, ki je kdaj igral na sredini. Toda to je bila začasna rešitev. Sedaj je zahtevno sestaviti ustrezno enajsterico. Upam, da se bomo zbrali za tekmi v zadnjih dveh krogih in nadomestili točke, ki smo jih v zadnjih poskusih izgubili v Areni Petrol.« Silno »naspidiran« je bil trener Dravinje Robert Pevnik, ki je vnemo prenesel na svoje varovance: »Odigrali smo zelo dobro. Predvideval sem, da lahko presenetimo Celje. S kančkom sreče in zbranosti bi lahko povedli in potem bi bile karte drugače
igro mojega moštva vseeno nisem zadovoljen. Če bi igrali slabše, bi izgubili. Talentirana celjska ekipa je prikazala neverjetno zrelost.« Kiel je uspel tudi na silo, na srečo je udrihanje po rumeno-mo-drih pustilo le modrice. Poraz se od poraza lahko izredno razlikuje. V celjskem taboru upravičeno prevladuje zadovoljstvo, nenazadnje tudi zaradi štirih uspešnih projek-tilov Boruta Mačkovška pred deset tisoč gledalci. Obenem pa se jim poraja vprašanje: kako vse skupaj ponoviti pro-
]
Celje (4-3-1-2): Kotnik
-	Rapnik, Krajcer, Žitko, Centrih - Medved, Vr-hovec, Korošec - Verbič
-	Cebara, Bajde. Igrali so še Ivanovic, Vidmajer, Bilali.
Dravinja (3-5-2): Urh
-	Trošt, Zukič, Draškovič
-	Šmitran, Gosak, Čerenak, Hribernik, Černec
-	Štante, Čander. Igrali so še Čakš, Mlakar, Na-potnik.
premešane. Kriterija sodnika ne bi komentiral, potem ko je naš igralec dobil karton, čeprav je bil nad njim storjen prekršek.«
V zaostali tekmi 15 kroga 1. SNL je Rudar osvojil točko v Kranju. Za 2:2 proti Triglavu sta gola dosegla Rošer in Črnčič.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
ti koprskemu Cimosu?
Ob koncu pa, čeprav bi lahko bilo prav na začetku; ogorčenim ljubiteljem slovenskega rokometa vsekakor ni jasno, zakaj je televizijska postaja, ki ima pravico prenosa tekem rokometne lige prvakov, raje kot obračun sedanjega in bivšega evropskega prvaka prikazovala napoved mednarodne nogometne tekme, na kateri za nameček ni bilo slovenskega kluba.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
CINKARNA
Uvidele, da lahko
Po zadnji prvenstveni tekmi so tabor RK Celje Celjske mesnine prevevali mešani občutki.
Igralke so po eni strani spoznale, da lahko igrajo hitro in učinkovito ter da si lahko priigrajo tudi občutno prednost, obenem pa niso znale zadržati visokega naskoka in so ob koncu osvojile le točko. V domači dvorani so proti Ptujčankam povedle s 6:0! Polčas so dobile s 15:12, potem pa v uvodnih minutah dosegle tri gole zapored za vnovično prednost šestih golov. Žal se je zaloga do konca stopila in bilo je 27:27 ... Nika Palir je dosegla 8 golov, Pia Hren 6, Maja Klakočer pa 5. Jutri bodo Celjanke odpotovale v Ajdovščino k Mlinotestu, ki ima le točko več in zato zmaga gostij ni izključena.
desete
celjske mesnine
Maticu - in še marsikomu -ostal grenak priokus
Čeha pomešala pravila - Marguč dokončno med svetovnimi mojstri
Thierry Omeyer bo še dolgo sanjal o levem zapestju 22-letnega geni-alca iz Celja, Gašperja Marguča.
Brez Udriha kot razbita vojska
Košarkarji so odigrali prve tekme 4. kroga pokalnega tekmovanja. Trn v peti Zlatoroga ostaja Maribor, ki je v Treh lilijah slavil s 84:71. Šoštanjska Elektra je z 72:66 ugnala Rogaško, polzelski Hopsi s 107:71 Litijo, šentjurski Tajfun pa ŠDK Dražen Petrovič Maribor z 99:59.
Jutri sledi 6. krog državnega prvenstva, povratne tekme pokala pa bodo na sporedu prihodnji teden.
Prednjačil Rizvic
Laščani so proti Mariboru doživeli še drugi letošnji poraz, ko so znova zelo slabo odprli tekmo. Manjkal je Samo Udrih, ki je bil v nedeljo prisoten na žrebu za evropsko prvenstvo, potem pa ga je »uščipnilo« v hrbtu. Igranje v hladni Postojnski jami je pustilo črn madež, ki se je pokazal za ključnega na tekmi z Mariborom ... Prisotnost Udriha bi bila zagotovo odločilna, saj brez njega Zlatorog ni pravi Zlatorog. Kaj bo šele v
primeru, če bo Udrih prejel mikavno ponudbo? Moštvo trenerja Šporarja se ni znašlo in si je pred torkovo povratno tekmo priprlo vrata za napredovanje. Na koncu je bila razlika 13 točk v korist gostujoče ekipe, ki pa je vodila tudi že za 20. Za goste je 20 točk vpisal Esmir Rizvic, ki je nekoč že bil v Laškem, a takrat s svojim še »neznanjem« razočaral, zdaj pa bil proti nekdanjemu moštvu najučinkovitejši igralec.
Prevzeti odgovornost
Domači trener Miloš Šporar ni skrival razočaranja: »Manjkal nam je igralec, ki je do sedaj dajal ton igri. Kljub temu bi morali drugače reagirati. Mariborčani so v tem trenutku v izjemno dobri formi in so zasluženo slavili, vendar pa bi mi morali pokazali veliko več. V glavah nismo bili pravi, ko smo izgubljali žoge kot po tekočem traku, nesamozave-stni pri odprtih metih. Te zadeve
so mi v tem trenutku nerazumljive oziroma nejasne, a kot kaže, moramo iti tudi skozi to. Je pa to šele prvi polčas ...« Najboljši strelec Zlatoroga je bil s 14 točkami Daniel Vujasinovič. Ostali niso dosegli dvomestnega števila točk. »Žoga je okrogla in mi bomo naredili vse, da v torek zmagamo in se uvrstimo v naslednji krog. To je eden izmed ciljev v letošnji sezoni. Bomo pa morali neprimerno bolje in bolj samozavestno pristopiti k stvari. V določenih trenutkih bo treba prevzemati odgovornost, kar trenutno manjka tej ekipi,« je o možnostih za napredovanje pripomnil Šporar, ki si s svojimi varovanci želi na zaključni turnir, ki ga bo prihodnje leto gostilo Celje. Laščani bodo jutri gostili Škofjeločane. Šesti krog pa bo ponudil dva regijska derbija, Rogaška - Elektra in Hopsi - Tajfun!
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Tadej Horvat (z žogo) si je s Slatinčani v Šoštanju s porazom le za šest točk pripravil dobro izhodišče pred povratno tekmo, Isiah Jarreau Martin (levo) pa je s Hopsi že z eno nogo v naslednjem krogu po zmagi nad Litijo za 36 točk.
Pina in Lara na vrhu
V Celju je štiri dni potekalo največje mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju v Sloveniji.
Točkuje se za evropski kriterij med mlajšimi drsalci. Tekmovalke domačega kluba so se okitile s tremi medaljami. V najmlajši kategoriji je bila Ema Vidovič Hrustl tretja, zmagali pa sta Lara Guček med mlajšimi deklicami in Pina Umek med mladinkami. V sezoni bodo še štiri tovrstne tekme, zadnja v italijanskem Canazeiju.
DŠ, foto: SHERPA
Proti
Beogradu
Košarkarice celjskega Athletea so v 7. krogu domačega prvenstva s 77:68 premagale Ježico. Danes bodo odpotovale v Beograd, kjer jih jutri v 10. krogu Jadranske lige čaka obračun z Voždovcem.
Tekma z Ježico je bila zelo dinamična in zanimiva za maloštevilne gledalce. Zasedba Damirja Grgiča je še naprej oslabljena, zato pa se vse ostale igralke trudijo po najboljših močeh in poizkušajo upravičiti zaupanje. Proti Ježici so Sanja Orozovic, Rebeka Abramovič in Eva Lisec dosegle po 16 točk. »Tekma je bila zelo lepa. Z našo predstavo ne morem biti nezadovoljen. Največ težav imamo trenutno s poškodovano Gabrovškovo. Upam, dabo kmalu pripravljena na vse napore,« je dejal trener Grgič.
MITJA KNEZ
cc
Pina Umek
CINKARNA
Prvi »evropski« niz
Odbojkarice Alianse so izgubile tudi povratno tekmo 2. kroga pokala challenge. V Šempetru je bil Aurubis iz Hamburga boljši s 3:1.
Domačinke so v končnici prvega niza zaostajale s 23:22, nato pa na krilih bučne podpore 500 gledalcev osvojile tri točke zapored (25:23) in povedle z 1:0. To je bil prvi osvojen niz Šempetrank v evropskem tekmovanju. V naslednjih treh so osvojile 18, 14 in 18 točk. Tekma je trajala uro in 50 minut. Pri Aliansi so bile najuspešnejše Maruša Pungartnik z 11 točkami, Jerneja Lakovšek (10), Barbara Hren (9) in Maja Žohar (8). V gostujoči zasedbi so igralke iz Nemčije, Nizozemske, Velike Britanije, Poljske, Češke, Belgije in ZDA, najbolj prodorni sta bili Wedekindova (17) in Merkova (15). Trener Alianse Beno Božič je skrivoma upal na presenečenje, na vsaj minimalno zmago, vsekakor pa na koncu ni bil nezadovoljen, kajti igralke Aurubisa so po izgubljenem nizu prikazale vrhunsko predstavo.
DŠ, foto: SHERPA
Jerneja Lakovšek je bila druga najuspešnejša med Šempetrankami po osvojenih točkah na povratni tekmi proti Aurubisu.
PANORAMA
NOGOMET
Pokal NZS, povratna tekma četrtfinala: Dravinja - Celje 0:1 (0:0); Medved (48).
1. SL, zaostala tekmi 15. kroga: Triglav - Rudar 2:2 (2:1); Durkovič (38), Bubanja (42); Rošer (16), Črnčič (66), Aluminij - Mura 0:2 (0:1).
KOŠARKA
Pokal KZS, četrti krog, prve tekme: Tajfun - ŠKD Dražen Petrovič Maribor 99:59; Držič 20, Venezia 18, Zimič 11, M. Sebič, Primo-rac 11, Ferme 8, S. Sebič 7, Čuk 5, Škoberne 3; Vrečko 18, Brolih 10, Hopsi - Litija 107:71; Vašl 21, Martin, Vranjkovič 19, Jasonn 13, Koritnik 11, Perger 10, Me-žan 7, Korošec 5, Govedič 2; Panič 16, Džombič 14, Zlatorog - Maribor 71:84; Vujasi-novič 14, M. Lapornik, Brodnik, Zadnik 9, L. Lapornik 8, Nikolič Smrdelj, Čigoja 7, Dimec 4, Dugum 2; Rizvič 21, Marič 16, Elektra - Rogaška 72:66; Atanackovič 22, Collins 14, Brčina 11, Podvršnik
8,	Julevič 7, Zagorc, Bukovič 5; Smajlovič 16, Horvat 13, Miljkovič, Petrovič 8, Košto-maj 7, Mijovič 6, Barač 4, Milašinovič, Klinac 2.
1. SL (ž), 7. krog: Athlete -Ježica 77:68; Orozovič, Abramovič, Lisec 16, Bošnjak 15, Ocvirk 9, Gabrovšek 5; Lum-pert 17, Bervar 16.
ROKOMET
Liga prvakov, 7. krog skupine B: Kiel - Celje Pivovarna Laško 30:26 (13:12); Ekberg
9,	Palmarsson 5; Marguč 11, Mačkovšek 4, Skube, Lekai 3, Mlakar, Razgor 2, Toskič 1.
1. SL, 12. krog: Gorenje - Grosuplje 42:27 (19:14); Dolenec 7, Golčar, Gams, Dujmovič 5, Melič, Pucelj 4, Dobelšek 3, Medved, Bezjak, Cingesar, Gaber 2, Miklavčič 1; Muhovec, Pekolj 5.
ODBOJKA
Evropski pokal, povratna tekma 1. kroga: Alian-sa - Aurubis Hamburg 1:3. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 23. 11.
MALI NOGOMET
1. SL, 10. krog: Nazarje
-	Oplast (19), Rogatec: Do-bovec - Bronx (20).
1. SL, 10. krog: Brezje - Velenje (20).
KOŠARKA
1. SL (ž), 7. krog, Kranj: Triglav - Konjice (19.45).
Sobota, 24. 11.
NOGOMET
1. SL, 20. krog: Domžale
-	Celje (16).
ROKOMET
Liga prvakov, 7. krog skupine C, Velenje: Gorenje
-	Chambery (16.30).
1. SL, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož (18).
1. SL (ž), 10. krog: Ajdovščina - Celje Celjske mesnine, Velenje - Futura, Sežana
-	Zelene doline Žalec (20).
KOŠARKA
1.	SL, 6. krog: Rogaška
-	Elektra, Polzela: Hopsi
-	Tajfun, Laško: Zlatorog
-	Mercator (19).
2.	SL, 8. krog. Domžale: Lastovka - Terme Olimia (20.30).
3.	SL - vzhod, 5. krog, Celje: Luxuris - Posavje Krško (19).
ODBOJKA
1. DL, 8. krog: Šoštanj Topolšica - GO Volley (20).
1. DL (ž), 8. krog, Šempeter: Aliansa - Zgornja Gorenjska (19.30).
Nedelja, 25. 11.
NOGOMET
1. SL, 20. krog, Velenje: Rudar - Olimpija (16).
Zaradi nesreče v Medlogu šest let zapora
Priznal krivdo in dobil nekoliko nižjo kazen
V sredo so na celjskem okrožnem sodišču obsodili povzročitelja smrtne prometne nesreče, ki se je zgodila maja letos na cesti v Medlogu pri Celju. 42-le-tnemu Draganu Živkoviču so izrekli šest let zapora, takšno kazen so dorekli na podlagi njegovega priznanja krivde, saj je sporazum o tem podpisal na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. V času nesreče je imel kar 1,1 grama alkohola na kilogram telesne teže, vozil je v napačno smer in s preveliko hitrostjo.
Živkovič je pred križiščem v Medlogu, kjer sta vozna pasova ločena z vmesno fizično pregrado, zapeljal na nasprotni pas in v 44-letno voznico trčil čelno, pred seboj nato potiskal njeno vozilo še kar nekaj metrov, nakar je avtomobil nesrečne ženske še zagorel. Povzročitelj je v sredo poleg šestletne zaporne kazni dobil še stranski ukrep prepovedi opravljanja vozniškega izpita za štiri leta. Ta ukrep bo začel veljati šele po prestani zaporni kazni. Živkovič je že pred tedni na prvem naroku, ki so ga nato zaradi dogovora o priznanju krivde prestavili na sredo, nesrečo obžaloval, možu pokojne se je tudi opravičil.
V sredo je omenil še, da upa, da bo lahko njenim svojcem
Napadajo starejše
V preteklih dneh je bilo na območju Policijske uprave Celje več drznih tatvin. V Velenju je neznan mlajši moški starejši občanki ukradel torbico in pobegnil. Ženska je ostala brez dokumentov, bančne kartice, telefona in okoli 50 evrov gotovine.
Podobno se je zgodilo tudi v Rogaški Slatini. Tam je mlajši moški v parku okradel avstrijsko turistko, ki je prav tako ostala brez torbice. Škodo ocenjuje na 600 evrov. Na enem od avtocestnih počivališč pa sta neznanca zamotila italijanski par, ki je počival v avtomobilu, in mu pri tem ukradla torbo z dokumenti in gotovino.
Prijeli tatinske mladoletnike
Dragan Živkovič je bil po nesreči v hišnem priporu. To je eden izmed redkih primerov takšnega ukrepa za povzročitelja prometnih nesreč.
Franc Feldin bo za zapahi osem let in pet mesecev. S tem se strinjajo tudi višji sodniki.
Višje sodišče potrdilo kazen za uboj
Sodniki Višjega sodišča v Celju so pred dnevi sprejeli odločitev v primeru Franca Feldina, ki je lani pri Dramljah ubil svojo partnerko. Pritožbena seja je bila na višjem sodišču konec oktobra, višji sodniki pa so zdaj sporočili, da so potrdili kazen okrožnega sodišča. To je Feldinu izreklo osem let in pet mesecev zapora.
Potrditev sodbe pomeni, da je okrožno sodišče pravilno ocenilo okoliščine primera in pravilno preverilo vse dokaze. Naj spomnimo, da je Feldin ženo trikrat ustrelil s kalašni-kovo, ženska je umrla na kraju dogodka. Nato je poskušal storiti tudi samomor. V pritožbi višjim sodnikom je med drugim zapisal, da bo sprejel kakršno koli odločitev in da kaznivo dejanje obžaluje.
Zgorela koča gorskih reševalcev
Uničena je tudi njihova reševalna oprema
poravnal tudi odškodnino. Sodba še ni pravnomočna.
V sredo dopoldne je na Okrešlju iz neznanega vzroka zagorela planinska koča celjske gorske reševalne službe. Ogenj se je razširil na celoten lesen objekt, v katerem sta bili dve plinski jeklenki. Vzrok požara, v katerem je bila uničena tudi reševalna oprema, še ni znan.
Dostopa z vozili do objekta ni, saj je koča od najbližje cestne povezave oddaljena 45 minut hoje in je na nadmorski višini malo manj kot 1400 metrov. Prostovoljni gasilci iz Solčave so z najnujnejšo opremo sicer prišli
do gorečega objekta in zaradi možnosti eksplozije jeklenk zavarovali okolico ter preprečili, da bi se ogenj razširil na gozd. Zaradi megle pa ni mogel na kraj požara poleteti niti helikopter.
Vzrok požara in višino povzročene škode še ugotavljajo. Koča je popolnoma uničena. V pritličju sta bili kuhinja in dnevni prostor, v mansardi pa prostor za spanje. V njej je bilo tudi skladišče opreme za posredovanje ob nesrečah v gorah. V požaru ni bil nihče poškodovan.
»Delovni« pripomočki.
WM
Policisti so na območju Velenja preiskali več tatvin. Kaznivih dejanj so osumljeni trije mladoletni Velenjčani.
Ti naj bi julija vlomili v tri vozila v Velenju, mesec kasneje pa v štiri počitniške hišice na območju naselja Kinta Kunte. Tudi jeseni naj bi nadaljevali z vlomi, kradli so iz najmanj treh vozil ter barak ob velenjski železniški postaji, kjer so eno barako tudi zažgali. Mladoletniki naj bi imeli na vesti tudi več tatvin v trgovinah, z doma starostnikov v Velenju pa so pokradli tudi bakrene odtočne cevi. Kriminalisti so trojici zasegli več ukradenih predmetov in pripomočkov, ki jih je uporabljala pri vlomih.
Foto: PU Celje
Mozirjan ovaden zaradi vlomov
Velenjski policisti so v preteklih dneh prijeli 29-letnega moškega, ki ga sumijo več vlomov na območju Velenja, Belih Vod in Florjana. 29-letnik, gre za Mozirjana, naj bi od avgusta do preteklega tedna vlomil v več počitniških hišic in lokalov.
»Moški je osumljen, da je avgusta vlomil v počitniške hišice na območju Belih Vod, v zadnjem obdobju pa je osumljen vloma v gostinski lokal v naselju Arnače in vloma v gostinski lokal na območju Lajš. Osumljen je tudi tatvine traktorja na območju Florjana,« so sporočili s celjske policije, ki ga je te dni tudi ovadila.
Jih je kdo videl?
Na lokalni cesti Lokovina-Loka pri Dobrni se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča s pobegom. Kar trije vozniki štirikolesnikov naj bi vozili po nasprotnem voznem pasu.
Na lokalni cesti, ki poteka skozi gozd, naj bi v ostrem nepreglednem ovinku zapeljali nasproti moškemu, ki je po cesti pripeljal pravilno. Medtem ko naj bi se jim voznik avtomobila poskušal izogniti, je trčil v drevo. Vozniki štirikolesnikov so - ne da bi se ustavili - odpeljali naprej v smeri proti Dobrni. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče celjski policisti naprošajo morebitne očividce, naj pokličejo na 113 oziroma na policijsko postajo v Celju.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Država financira brošure namesto hrane
Letos delimo samo brošure, šola pa lahko na lastna pleča prevzame financiranje zajtrka ali pa ga zaračuna staršem s položnico za prehrano. Ker vemo, kako je s financami v javnem šolstvu, bo večina šol letos delila samo brošure, ki jih želodci slovenskih otrok zaenkrat še niso sposobni prebaviti.
Ogorčena sem nad vsem medijskim poudarjanjem projekta, ki v svoji osnovi negira tisto, kar predstavlja - kako pomembna je prava prehrana, kako pomemben je zajtrk in kako pomembno je jesti lokalno pridelano hrano. Naj na tem mestu ne bom narobe razumljena - še kako se zavedam pomena ozaveščanja javnosti in ga podpiram (zato tudi pišem to pismo). Sama menim, da je vsak slovenski učitelj in
vzgojitelj sposoben svojim učencem predstaviti pomen zdrave prehrane, tradicionalne slovenske hrane in pomen zajtrka brez brošure. Če ministrstva in druge inštituciji menijo, da tega nismo sposobni, bi nam lahko gradivo posredovali v elektronski obliki, ki bi jo učitelji v razredu in vrtcih predstavili učencem. Kot davkoplačevalko me zanima, koliko denarja je bilo porabljenega za ozave-ščanje javnosti z brošurami in za medijsko podporo tega projekta. Za tradicionalni zajtrk je namreč zmanjkalo denarja. Samo brošura Čebelica - moja prijateljica je
bila natisnjena v nakladi 300 tisoč izvodov v tiskarni Litte-ra Picta in financirana s sredstvi iz državnega proračuna v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu (op. p. prepisano z brušure).
Zanima me, koliko otrok bi nahranila vsota, ki je bila porabljena za promocijo.
Kot učiteljica se namreč dnevno srečujem z neplačanimi položnicami za šolsko prehrano, ker starši v tej, tako socialno skrbni državi, tega preprosto ne zmorejo. In ne samo to, srečujem se tudi z lačnimi otroki, ki v podaljšanem bivanju in varstvu vozačev včasih tako s slastjo jedo tisto, kar smo jim prihranili od malice, da imam občutek, da jedo za popoldansko zalogo. Na začetku svoje učiteljske poti sem jih učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v naših razredih. Mi pa jim delimo brošure in magnetke.
Ne vem, kako prepričljiva bom v razredu, ko jim bom delila brošure in jih poskuša-
la prepričati, naj jedo zdravo in kupujejo lokalno. Ne vem, kolikim se bodo cedile sline ob mojem pripovedovanju, kako mora izgledati tradicionalen zajtrk - na sliki. Jaz bi raje, da bi ga občutili v želodcih. Vsekakor me bo sram in ne vem, če bom lahko tiho. V bistvu ne bom več!
BOJANA POTOČNIK, Šentjur
ZAHVALE
Hvaležen zdravnikom in osebju
Pohvala in zahvala vsem zdravniškim sodelavcem bolnišnice Topolšica za uspešno in hitro ozdravljenje pod pogoji, ki jim jih nudi bolnišnica. Enako hvala vsem strežnikom in sestram, ki so mi nudili prijazno skrb in pomoč.
VLADO KODELA, Dobje
Uspešni tekmovalci in organizatorji
Ob izredno uspešno izvedenem in obiskanem 14. slovenskem superpokalu za kunce, 3. slovenskem super-pokalu za morske prašičke in 1. slovenski specialni razstavi za pritlikavo perutnino z mednarodno udeležbo čestitam članom Društva goji-teljev pasemskih malih živali Laško za že 5. osvojeni slovenski superpokal za kunce in za prehodni pokal, ki je
končno našel trajno mesto v našem društvu.
Iz srca se zahvaljujem vsem našim članom za vse napore pri postavitvi in dežurstva na razstavi.
Zahvaljujem se vsem sponzorjem in donatorjem, ki so kljub težkim gospodarskim časom našli posluh za našo dejavnost in nam priskočili na pomoč pri izvedbi te zahtevne razstave.
IVAN HRASTOVEC, predsednik DGPMŽ Laško
Srečanje starejših
V KO RK Sedraž smo s pomočjo donatorjev in Turistične kmetije Nemec organizirali v nedeljo, 18. novembra, srečanje starejših krajanov, ki so dopolnili 70 in več let. Najprej smo starejšim ponudili kosilo, ki mu je sledil pester kulturni program. Pri programu so sodelovali otroci vrtca in šole Sedraž, moški pevski zbor in citrarki Janja Brlec in Manca Knez, ki sta z glasbo zaokrožili prijetno popoldne.
Krajane so nagovorili tudi laški župan, sekretar OZ RK Laško, predsednik KS, predsednik PGD Sedraž ter predsednik upokojencev.
Zato se na tem mestu iskreno zahvaljujem vsem do-natorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi srečanja. To so Eho, d. o. o., Brezno, Gerčer, d. o. o., Brezno, Občina Laško, KS Sedraž, OZ RK Laško, AGM Nemec, Turistična kmetija Nemec Sedraž in Tr-
govina Zupanc Martin. Vsem še enkrat iskrena hvala.
S krajani smo se razšli z obljubo, da se ob letu zopet srečamo.
DAMJAN KNEZ
PRITOŽNA KNJIGA
Parkiranje na mestu za invalide
Žena je na invalidskem vozičku in zato imam v avtu ustrezno dovolilnico, s katero lahko parkiram na parkirnih mestih za invalide. Ob tem pa me vedno znova preseneti in razjezi, da se na teh mestih znajdejo avtomobili, ki nimajo teh dovolilnic.
Tako sva šla z ženo v Šempetru na kosilo pri lokalu Ne-kropolis. Prostor za invalide je bil zaseden, zato sem moral parkirati na drugem koncu parkirišča. Ko sva z ženo prišla do mesta za invalide, sem voznika avta opomnil, da je to mesto namenjeno invalidom. Ozmerjal me je zelo grdo, tako da sem bil povsem v šoku.
Tudi v Žalcu pri Tušu in v Šempetru pri Mercatorju se dogaja podobno. Ne morem razumeti kulture teh ljudi, ki jim je vseeno za invalide. Zato želim s tem pismom opozoriti na problem napačnega parkiranja, ki bi ga morali pristojni bolj nadzirati.
V. F.
(naslov v uredništvu)
:	VSAK ČETRTEK ob 12.15
d ITI ©V?
POGLEDI
T
Vaditelje
www, radioes lie, com 95,1 j 95.9 ; 100.3 j 90.5 MHi
MODRI TELEFON
Kako do regresa?
Bralka iz manjšega podjetja v Laškem se pritožuje, ker zaposleni letošnjega regresa še niso prejeli, čeprav so direktorja na svojo pravico večkrat opozorili. Že lani so prejeli komaj polovico regresa. Zaposleni menijo, da podjetje ni ravno v slabem finančnem položaju, zato
bralka sprašuje, kaj lahko storijo, da bodo regres lahko prejeli.
Maja Konjar, pravna svetovalka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, odgovarja: »V skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih morajo delodajalci delavcem izplačati regres za letni dopust. Regres mora biti izplačan najkasneje
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
do 1. julija v tekočem koledarskem letu, lahko pa kolektivne pogodbe dejavnosti v primerih nelikvidnosti delodajalca določijo tudi kasnejši rok, vendar ne pozneje od 1. novembra v tekočem koledarskem letu.
Če delodajalec svoje obveznosti ne izpolni, imajo delavci pravico pisno zahtevati od njega, da izplača regres in s tem izpolni svojo obveznost. Delavci lahko o kršitvi tudi obvestijo Inšpektorat za delo RS, saj gre za kršitev, za katero je predpisana globa. Ker gre za denarno terjatev iz delovnega razmerja, imajo delavci tudi možnost svojo terjatev uveljavljati neposredno pred delovnim sodiščem. Delavci, ki so člani sindikata, se lahko po pomoč obrnejo na svoj sindikat.«
BRANE JERANKO
W FESTIVAL NAPREJ/F0RWARD S S 22.-24.NOV 2012
društvo novinarjev
Slovenije!
m
»i
i


Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.

Predsednik države: 5 let. Predsednik vlade: 4 leta. Novinarstvo: vedno.
napreJ-forward.org
E
LJE
E C
IO DI
RAD
IK NI
D
E T VI
O N
vi
o
r kr
o p
d e
INFORMACIJE
Vzdrževanje nepremičnin je nujno potrebno, da bo naše bivanje v njih varno in brezskrbno.
Pomembno je, da smo v času kurilne sezone še posebno pozorni na morebitne okvare, bodisi na centralnem sistemu ogrevanja, ali na okvare, ki se nenačrtovano pojavljajo na nepremičnini.
Če načrtujemo izgradnjo nove nepremičnine, je zdaj pravi čas, da si pripravimo načrt in počasi izberemo izvajalce, s pomočjo katerih bomo zgradili in oblikovali novogradnjo po naših zamislih.
Da bomo lažje ponudiii pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev in dejavnost predstavite tudi na naših posebnih straneh. Potrudili se bomo, da bomo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni v svojem okolju in širši okolici, saj Novi tednik berejo na širšem celjskem območju.
Za oglaševanje na straneh VSI NAŠI MOJSTRI pokličite 031 692 860.

■ %
<4
DVA LITRA TEKOČINE ZA STEKLO ZASTONJ,
ob koriščenju njihovih storitev nad 100 evrov. vam 2 litra tekočine podarijo!
ziATA&r/vo TAmer.
Romana Tajnšek ■ Korvscc
Cuvning 17 jtW(ff OJ H4 17 13

Jager Franci s.p., Vrbno 17, Šentjur GSM: 041/632-147
- POPRAVILA IN SERVISI VSEH VRST VOZIL
- DIAGNOSTIKA MOTORNIM VOZIL IN MNOGO VEČ
f\t2Je * oglasni rubriki po'
31 692 860
PRI IV/I KUPU V VREDNOSTI nad 50 evrov, Um PODARIMO ČIŠČENJE RI/IKITA
JEPWS1
PBASND barvanje USEH VRST KOVIN
NtTIII), XYJLUTETN0 4M UGODNO!
SALON KERAMIKE V CELJU
www,tapro-grof istti
Kidričeva cesla 5, Celje Tel.: Q3 4SI 2211,041 659 547
*	Velika itbirti KOPALNIŠKE m ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE
'Sanitarno ARMATURE
•	KOPALNIŠKO pohištva
ÄÄ^s 4U5M,	««««M.
tefefon. D3 5 74 10, fer »j 574 03 11 m ljlrtljll f f!S,ih K mu«^ inrfn, <t m 9sm:(Wl 711
e-mail: maria.kiikt>vk^sioknei splet: http:^wwjtrn{tpla$|iki.ii
povwhpdn"li?i efektih.HnL-titnci Imcinrsolili pjsrtw iihitw i imntnsi« rinltlml praikisilnnl hjrvani. snlitialftwisk, BiMHWSlste, uiti-gtaliti. mniMtttll» -i. Moimiu MHarp • hwn dram!
S
BRIGITABUCARs* Zfl Stal»!
Fncuwodnpjn momaia kjDvskc-tJeparitihudplfcf^ In stoiM krtine; PKJfirtikirti S7.32BSBÄ "
www.streha-metalltt.si
let 03/57 71W, (ate: 93/57 71499 _p-™S: b^iBJxKMSwmisJwt
ZA IZMER0 iN IZDELAVO PfiEDRftCUNA NA KLJUf POKJ.ICFTE NASE&A STROKOVNJAKA ZA STREHL NA GSM. 041 tU 585.
ItfV
RNA IN DARILNI BUT1K
Ii	Na sa la Hri'btrnik i.p.
Poslovne enote: Mobje-Sencjur-Celje^
Kontakt: 031 -363-506 in 031 -302-666 Spletna stran; www.cvetlicarna-natasa.com
ali UHWttr.na^dislavensko.si I com pany/fi ts tpije.j i p Je om pa n ytil= SA
WALM ŠEkVK FLlicCÄ
MCflCd/i
-	EkJf^KNA POPRAVILA
-	(CMKanJE; MENJA/A fc
-	O^ENjfe, ffÜjENjE, tudi VBi
rd:. on m 021
h)
izdelava
In PRODAJA JjENlH OBLAČIL
USN,
I iff 1Z wre in od *L de 1f. icti ivir/. 7. tUrW. m

KRAJŠANJE HLAČ od 5 EUR dalje; 3+1 GRATIS MENJAVA ZADRG v HUiMH že za 6 El/ROl/
10% pop ust za naročila strehe Metalho in nadstreške do konca letal
Ti
H STRI SERVIS Lil OPTIKA J D
03/749 17 10
MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točk« Cečeve 17
3230 Šentjur
m ulej .d e j anH-s io t .net
INFORMACIJE
I I I I M ■ I N 1 I I I I I I I I I M I i I M I I I M
Skodle
Sonaravna gradnja je gradnja objektov s posluhom za naravo. Uporabljamo postopke in materiale, ki so povsem naravnega izvora ali pa njihova izdelava in uporaba ne škodujeta okolju.
Osnovni gradnik skodel je smrekov, jelkin ali macesnov les. Izbira pravega lesa je ključnega pomena za kakovostne skodle. Drevesa morajo biti sekana ob pravem letnem času in les pravilno sušen. Poleg tega na kakovost vpliva tudi nadmorska višina rastišča. Višje kot raste drevo, težji so pogoji za rast, Posledica tega je, da so letnice razporejene bolj gosto, zaradi Cesarje odpornost na vlago večja.
Za gradnjo uporabljamo tisto, kar dobimo v lokalnem okolju: les, kamen, glino, slamo, volno ... Naravni materiali, ki ne zalite vaj o veliko predelave in transporta na velike razdalje, so odličen nadomestek za uveljavi j enje materiale.
Skodle so prepoznavni znak alpskega sveta. Lesene deščice so se uporabljale tako za kritje streh kot tudi za izdelavo fasade. Danes se skodle uporabljajo predvsem pri obnovi starejših, največkrat zaščitenih objektov. Opazimo jih tudi na novogradnjah, predvsem počitniških objektih v alpskem svetu, kjer želijo graditelji postaviti objekt, ki se s svojo arhitekturo dobro vkia-plja v avtohtono okolje.
Pravilna izdelava skodel je s cepljenjem (»kalanjem«) lesa v smeri rasti vlaken. Na ta način se struktura lesa ne poškoduje tako, kot bi se pri žaganju. Debelina deščic je odvisna tako od samega lesa kot od spretnosti in izkušenj izdelovalca. V povprečju so deščice debele od 5 do 15 mm, široke približno 10 cm in dolge do 50 cm.
Skodle na špirovce enostavno pritrjujemo z žeblji. Praviloma jih polagamo v dveh plasteh. Življenjska doba skodel je odvisna od vrste lesa. Smrekove skodle naj bi zdržale dve desetletji, macesnove pa kar pet desetletij. Seveda to ne pomeni, da ko so skodle enkrat na strehi, streha ne potrebuje vzdrževanja. Vsakoletni pregledi in menjava poškodovanih aH uničenih skodel so pogoj za dolgo življenjsko dobo kritine. Največji problem pri leseni strehi predstavlja požarna varnost. Hitro širjenje ognja zaradi letečih delcev je razlog, da takšne strehe ne smemo postaviti v strnjenem naselju. Širjenje požara v notranjost hiše pa preprečimo z ustrezno zasnovo notranjosti.

p« I 11 Cf NTmiN 0 fl^ElUJlN !t Ul T« [If
-	IN T(X□{ A OOPrVi ' LUTUM Z a« Uli I KO DLJE (TU D! OVOF I
BOLJtRJI IA OGREVANJI lANItARNt V"
-	mcmoioiui
■	OLJNI Jfl SK1 &KUMULÜIDAJI - JU OGOV NIN I VQQ F
■	ki L t RVOtll JI rji	IIP I1G '.'O DO ,".H I DI ! \ M TI 11 O
KJ> 11E2»1 POSODI
KOS TE B MOINSTWACUEI OZ/JV) 15 tO, itn; 441/4» 764, tau 4) 74f IS 11 KdwhwilaB, also š.n^r | mAUt4kMo»lf.d 'Www.hoUoxalf.it j
d o m o f 1 n a t
DOMO FINAL
Ivan fiOBACEft ip,
UI. Bratov Jančarjev IIa
32l2Vojnik
GSM: 041 756 6SS
telefon/fax;03 731 2t 72 e-po£ta: domofiiTalčiM.si
Za Vai In Vai dom vrlima:
-tesarstvo-
■	krovitvo
-	stavbno kFe-parstvo
-	montažo Velun Oken
■	iideiavs nadstreškov
-	Izdelava ravnih In »lenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD, CREATON, TONDACH, EHAM AC, LIN DAS. HOSEKRA. TEGOLA, S-METAL ES AL,,
INSmCUi »@¥S1K
[ÜD_QDI
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTEAlfflH
TIR SÄHÄlCUA KOfl^tMlC
limuuu VUIUViilIM. Pmžlnska vas 34/1 Šioie. gsm: Ml ESZ90J
^T^Mu^OTORS^^^hß^korjänec
tjw PQHtf 10 Stlfprii*"
Mariborska 115, Celje. 03/426 08 64,031 609416 VELIKA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ
Ugodne cene - možnost nakupa L do 12 obrokov brez obresti
Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo : - raztegljiv ključ za ho lesa z nastavkom 17in 19 mm ^
Pre montaža in centriranje - 30 % + 1 liter tekočine za vetrobranska stekla
ifliHiH.itVA] mii-iom
enostojni § k trosiojni 3

'.S/
PROIZVODNJA* MONTAŽA - SANACIJE Tel.: 068172 094 E-maihditnniki@vuikano.si


KK
/m
Of MJI Ml tftlAM.K
V OPTIKI TIftUN VJk
*	3TT*3KO™ PREGLED ¥1» ZA Otf ALU
-	KVJUJtTETH* STEKLA IM OKVIRJE
i* MOMKCuM* 0Ö&
-	STROKOVNI PREGLED M «OtriAKlNE LEČE . KvJlUITETUE KOMTAltTNE LEC£
■ CiSfiLAiAKOWrjudlwe USE
*	SOHtftAOfiALAPPMiHlNIKntOEVÄMljCEV
MARJAN TE RŽ AN iflL
Mariborska 54
P P 1013. 3102 CELJE	uisra« eafwfwi pnosrOfl za striwe optike -
Tel.: 03/491 -38-00, Fax: «1491 -36-01
DELOVNI CAS: delavnim od B.ao-IB.M, iobola oa B.MM2.CID
INFORMACIJE
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
MOJSTER KULINARIČNE ARTISTIKE
Ste vedeli, da obstajajo tudi kulinarične olimpijske igre? Tudi tu se lahko pohvalimo z zlatom, no, Blaž Habjan se lahko. Mlad po letih, a z bogato kuharsko kilometrino, saj ga je hrana preprosto začarala. Ta njegova osredotočenost in želja po tem, da bi bil vedno boljši, sta mu zagotovo pomagali, da je s 100 točkami osvojil naslov absolutnega zmagovalca na minulem gostinsko-turističnem zboru. Za njegov konjiček, oblikovanje različnih skulptur in oblik iz hrane, gre ogromno časa in denarja. Ne glede na to, da slednjega vedno primanjkuje, sploh ob udeležbi na tekmovanjih v tujini to postavi pod vprašaj marsikaj, Blaž Habjan vztraja. Za artistiko namreč ni meja, materiali pomagajo uresničiti še tako sanjske kreacije. Za skulpture iz masla, ki bi jih po nepoznaval-skem mnenju hitro uničila nepravilna temperatura prostora, stroka gleda najprej enotnost mase. Združevanje različnih struktur, že topljenega masla in dodajanje se zelo dobro vidi in takšen izdelek na tekmovanju hitro dobi negativne točke. Umetnije iz vlečenega sladkorja vedno pritegnejo pogled zaradi podobnosti z umetelno oblikovanim steklom. Za krasnimi izdelki se skriva tudi kakšna opeklina, saj se dela s tekočim sladkorjem, ki je segret na visoko temperaturo in se ga z vlečenjem pripelje do prave oblike in leska. Sladke sanje lahko s pomočjo Blaža Habjana uresničite sami z dvema osnovnima receptoma. Osnova mora biti, končni izdelek pa
BRIZGANO TESTO ZA OKRASKE
Sestavine:
500 g bele moke, 250 g mletega sladkorja, 350 g masla ali margarine, 2 jajci, pecilni prašek, limonina lupina, vanilijev sladkor
Priprava:
Maslo ali margarino z mletim sladkorjem penasto umešamo. Dodamo jajci, vanilijev sladkor (za okus) in naribano limonino lupinico. Primešamo moko s pecilnim praškom. Testo damo v dresirno vrečko in nabrizgamo piškote poljubnih oblik. Pečemo pri 175 stopinjah Celzija približno 10 minut, nato jih lahko poljubno okrasimo. Namočimo jih v čokolado, posujemo s kokosom, pisanimi mrvicami...
BISKVTTNO TESTO
Sestavine:
1 jajce, 20 g gladke moke, 20 g sladkorja Za rulado:
1 jajce, 25 g gladke moke, 20 g sladkorja Priprava:
To je osnovni recept, preračunan na eno jajce. Glede na namen peke in velikost pekača količine ustrezno povečamo.
Testo pripravimo tako, da vzamemo cela jajca (ne ločujemo rumenjaka in beljaka), dodamo sladkor in z mešalnikom tako dolgo mešamo, da zmes močno naraste. Ko jajčna zmes postane kot trda pena, dodamo moko, zmešamo ter zlijemo testo na pekač, ki je obložen s peki papirjem. Pečemo pri temperaturi 180 stopinj Celzija tako dolgo, da se lepo rjavo obarva; dolžina peke je odvisna od velikosti pekača in kako na debelo je testo nalito v njem.
Priprava biskvitne mase za rulado je enaka, samo da dodamo malo več moke.
NL
Deluje:
•	protivnetno, antibakterijsko in antivirusno
•	povečuje energijo, vzdržljivost in odpornost
•	sodeluje pri regeneraciji celic in tkiv
•	zmanjša nivo holesterola
•	pozitivno deluje na krvožilni sistem
•	stabilizira krvni pritisk
•	izboljšuje spomin
•	spodbuja imunski sistem
•	regulira prebavo in pospešuje apetit
•	vzdržuje ravnotežje hormonov v telesu
•	pomaga pri impotenci
•	zmanjšuje slabost in utrujenost
•	ugodno vpliva na artritis, slabokrvnost, mišično distrofijo, Parkinsonovo bolezen
•	zaviralno na rast rakavih celic
Ali ste vedeli, da ga morate jemati na tešče in vsaj
Ali ste vedeli, da ga morate uživati z leseno ali plastično žličko (neželezno) in daje 100 odstotkov naraven matični mleček zelo hitro pokvarljiv in mora biti obvezno shranjen v hladilniku (+ 4)?
Stopce 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
Zpml.
AHACU
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine
II'
Gos«šee,nprenoč^ Bohorč "
domača kuhinja, malice, pizze, kosila, ala card
CETEMHGj Sprejemamo narofih m večje akljuiene <*uf be' Bohmi Marjan ».p., DuSaruj Kvedra 44, 3930 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 726
RESTAVRACIJA ETRk
tTflA i.o.o.. iukOMilak. 3Ö0D Celje
Deloviilčšs:
P0N PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od B:0Q do 23:00 NED: cd B:00 do 22:00
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizmija, slaščice tn bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Matični mleček - kraljeva hrana
Matični mleček je najbolj cenjen čebelji proizvod, ki ga izločajo mlade čebele. Z njim čebele prve dni hranijo ves zarod, kasneje pa le bodočo kraljico - matico.
Naraven matični mleček je bele do bledo rumene barve, gosto tekoč, značilnega vonja in kiselkastega okusa. Vsebuje kompleksno mešanico sestavin: 10 do 18 odstotkov beljakovin (albumini, globulini, glikoproteini, lipoproteini, aminokisline), 9 do 15 odstotkov sladkorjev (predvsem glukoze in fruktoze), 1,5 do 7 odstotkov lipidov, veliko ključnih mineralnih snovi (kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo ...), vitamine (celotna skupina B-vitaminov, vitamini C, H, D, A, K in E). V matičnem mlečku se nahajajo tudi nekateri encimi, nevrotransmitorji (acetilholin in holin), nuklein-ske kisline ter spolni hormoni (estradiol, progesteron, testosteron). Vsebuje tudi 1,5 do 2 odstotka dragocene 10-hi-droksi-2-dekanojske kisline (10-HDA), ki so jo v naravi doslej našli samo v matičnem mlečku, ter 3,10-dihidroksi de-kanojsko kislino (3,10-DDA).
T: 03/,82b!q?81|[g: 'o3l|i30L811 ESail: restavracijami™ .i
KOSILO BREZPLAČNO
Ob nakupu 3 kosil, eno kosilo brezplačno.
oqffirTTffi,
Q9/HD0,
4r
ZDRAVILIŠČE LAŠKO

\i4
THERMANA
UMlUlfMrtM HUM
ljlsk'O
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠIN1N ortoped revmatolog
F1TEX D.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.Fmx.si; e-poSta: mEX@T-2.ner
TRGOVINA ČEBELCA
Gosposka 3,3000 Celje
U- Delovni as-	.« - . „ .
Pon.-pet. od 8.00 do 15.00	Moznost naročanja prodajnih
Sreda od 8.00 do 12.00	artiklov po telefonu, faxu ali
L i.	in .J 1 C AA -I. <■ n ««	_	T_ ■ ir m .. ________
. - sreda od 8.00 do 12.00 aranov po telefonu, faxu ali JBk in od 15.00 do 18.00 e-pošti. TeUfaks: 03/544 17 23; Sobota od 8.00 do 12.00 mali: trgovina.cebelca@amis.net
PONUJAMO VAM:
-	med, matični mleček, propolis, - darilni program in kozmetiko cvetni prah slovenskega porekla bazi čebeljih pridelkov
-	ostale čebelje pridelke	- opremo za čebelarje
ko na I
Pri nakupu nad 15 evrov
vam PODARIMO kozarček medu f120nV
MALI OGLASI / INFORMACIJE
VOZILA
PRODAM
DOBRO ohranjen peugeot 206, letnik 2000, prodam. Telefon 041 311-774.
4409
OSEBNO vozilo Clio 1,2, letnik 1999, registrirano do 3/2013, odlično, prodam za 950 EUR. Telefon 041 772-167.
4422
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
GOLF II diesel, letnik 1991, 5 prestav, odlično ohranjen, registriran, prodam. Telefon 041 951-527. 4443 AUDI A3 tdi, letnik 2006, 90.000 km, srebrne barve, kupljen v A2S, prodam za 8.800 EUR. Telefon 041 515-223.
4445
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
KUPIM
PRODAM
4257
POPRAVILO IN VZDRZEVANJE IVICA GUBERAC, s. p.
adaptacije kopalnic, vodovodne storitve
041/646 755
I. Guberac, Ljubljanska c. 27, Celje
KROŽNO brano in enoosno traktorsko prikolico, domače izdelave, zelo ugodno prodamo. Telefon 05 993-2365.
4429
PRIKLJUČKE za TV 418-422, prikolice, reduktor molznega stroja Virovitica in ključavničarske pripomočke, prodam. Telefon 051 239-107. 4458
POSEST
PRODAM
Do 36 mesecev na osnovi OD, polnjniie §
PE CELJE, UL XIV. dhmije 14, «j 03/4257000	*

GOLF V diesel 1,9 tdi, letnik 2008, tri vrata, svetlo srebrn metalik, redno servisiran, odlično ohranjen, ugodno prodam. Možne menjave. Telefon 041
866-822.	4463
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. 4259 Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	4351
STROJI
TRAKTORSKO planirno desko (snežni plug), traktorsko prikolico, do 2 t in sadno stiskalnico, prodam. Telefon 051 601-210.
TRAKTOR 404 Štore, letnik 1984, registriran in kosilnico Reforn, dvoredno, širina 80 cm, prodam. Telefon 051 605-687.	4422
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
ODDAM
NA relaciji Mestinje-Podčetrtek, ob glavni cesti, prodamo stanovanjsko hišo. Možnost bivanja dveh družin. Informacije po telefonu 051 619-093. 4231
NA lepi, sončni legi prodam hišo. V račun vzamem stanovanje, možno tudi najem hiše ali stanovanja. Naprodaj tudi gradbena parcela. Telefon 051 601-210.	4257
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
VODULE. Stavbno zemljišče, na parceli 582/2 k. o. Vodule, travnik v izmeri 972 m2, v bližini Vodul, približno 4 km od avtocestnega priključka Dramlje, v neposredni bližini parcele so priključki (elektrika, voda), do parcele vodi asfaltirana pot, prodava za 34.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
KUPIM
HIŠO v Celju, najraje Zagrad-Polule-Skal-na klet, kupim. Nudim takojšnje plačilo brez posrednika. Telefon 041 601-555.
4463
ODDAM
02/2341000	S
PE MURSKA SOBOTA,	g
St»n»t» «01111111» 16.02/521-3000 |
BONAFiNPLusd.0.0.1
Slovsnikl 27,1000 LjuMjllll g
PISARNO v Celju, velikost 30 m2, vsi priključki, prodam. Možna menjava za večjo garažo ali vikend parcelo. Telefon 041 807-060. 4411 CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12 in gospodarsko poslopje, približno 14.000 m2 kmetijskega zemljišča, približno 300 m2 dvorišča oz. stavbnega zemljišča, za 92.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, po skupni ceni 9.600 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku, z lesenim objektom, nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2 vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po 3,95 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708-198. n
PROSTOR za kakršno koli obrt, dejavnost, ugodna lokacija, s parkirnimi prostori, ob Mariborski cesti v Celju, skladišče ali priročno delavnico, približno 28 m2, oddam v najem. Telefon 040 626-815, 041 262-063.	4416
ri im	
astrologinja AAA £ jasnovidnost Vül I	illf
BIOIERAPIIE FTTT	04 9351
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterje	
STANOVAN	JE
PRODAM
LUCIJA. Garsonjero, 22,69 m2, obnovljena in opremljena leta 2009, prodam za 70.000 EUR. Telefon 041 771-412.
4150
CELJE, Okrogarjeva ulica. Prodam trisobno stanovanje z balkonom in kletjo v Okrogarjevi ulici, v 12. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,22 m2 neto tlorisne površine, klima naprava, prenovljena kopalnica in elektro instalacija, delno okna, ogrevanje radi-atorsko (skupno daljinsko), priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, za 71.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
KUPIM
STANOVANJE, do 60 m2, v Celju, lahko tudi v slabšem stanju, kupim. Plačam takoj. Telefon 041 866-822.
4463
ju mirni
I astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
GARSONJERO na Lavi oddam. Telefon 041 727-243.	4415
GARAŽA
ODDAM
NA Zelenici oddam v najem garažo. Telefon 031 706-527.
4410
PRODAM
V Sloveniji je vec kot
MILIJON
telefonskih številk
SPALNICO, staro 2 leti, posteljo, jogi, omaro, komodi ugodno prodam. Telefon 041 837-130.
4255
zapomnitesil^^l
ENO
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, ter izločene svinje, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 524-147. 4454 WELŠKEGA ponija, razred A, poni je sta 5 let in navajen jahanja, prodam. Telefon 041 568-661.	4275 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje ter kastriranega merjasca, domača krma, možna rezervacija za koline in dostava, prodamo. Telefon 031 311476. 4400 PRAŠIČA, težkega 230 kg, hranjenega s kuhano hrano, prodam. Telefon 5795668. 4378
TELICO simentalko, težko 450 kg, prodam ali zamenjam za bika. Telefon 031 612-597.	4394
PRAŠIČA, težkega približno 180 kg, hranjenega s kuhano hrano z njive, prodam. Telefon 031 860-480, 031 260-568.	4375
VEČ telic prodam po simbolični ceni. Telefon 041 918-949.	Š 295 NEMŠKO ovčarko, čistokrvno, staro 10 mesecev, zelo skrbno in prijazno do ljudi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 573-6334. 4419
1188
Enostavno. Vedno. Povsod.
PONI žrebička, starega 7 mesecev, rjavo belega, mirnega, ugodno prodam. Telefon 041 264-132. 4420
JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, gra-haste, bele, lahke ter enoletne kokoši (po naročilu tudi očiščene) prodamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske piščance. Telefon (03) 700-1446.
4300
TELICO sivko, brejo 4 mesecem težko 500 kg, prodam. Cena po dogovoru. V račun vzamem bikca simentalca nad 150 kg. Telefon 04 0 741-9 04, (03) 5728-610.	4428
BIKCE simentalce prodamo. Telefon 041 906-913.	4438
PRAŠIČE, 90 do 100 kg ter 200 do 250 kg, prodamo. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 4301
PONI kobilo, staro 18 mesecev in teličko, staro 2 meseca, prodam. Telefon 041 892-244.	L 270
TELIČKO, staro 3 mesece, pasma ls/lim, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 706-985.	4421
PRAŠIČA, težkega 200 ali 240 kg, kr-mljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5821-916, 031 820296.	4449
PRAŠIČE, težke 150 do 180 kg, krmljeni z domačo krmo, prodam. Telefon 031 612-018.p
Polka in majolka prihaja v Celje
«PJ-PJ
On cteftea HöDsffis
v četrtek, 29. novembra, ob 17. uri ^
Tekmovanje harmonikarjev za ' /A NAGRADO PIVNICE FRIDERIK
v petek, 30, novembra, ob 18, uri
amaaaojü^cnismicMm	(S|
F?SW31 frJ 1x1 fHiRmvii rfci 7 ra'^fiVcV.vnflVSfJ d t urn
f» leto pivnice fFriderik
IVlČETTCTEKjlNTPtTtK^ALiC ETiim fPIC Lj
BSSoSSS
MEDIJSKI SPONZOR:
tresre*v»e
^^□Vn^/.^/.'mvsinPNlNlKfNllil]
tednik
o celje
n

Št. 93 - 23. november 2012 -
NOE
26	MALI OGLASI / INFORMACIJE
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
DVA bika, za nadaljnjo rejo, od 300 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720.
L 265
BIKA, težkega od 300 do 400 kg, mesnate pasme, kupim. Telefon 041 530-885.
4418
KusWd.Od
ile tt
vedeževanje, astrologija, (eng shui

PRODAM
BIO repo, od 15 do 20 centov, prodam.
Telefon 051 220-902. 4364 KOLERABO prodam. Telefon 041 819-116.
4379
JEČMEN, letošnji, naravno suh, približno 800 kg, prodam. Telefon 040 869698.	4393
OSTALO
j^räl^iuja I DACA
&T
v Jde zev ji I k a JASNA
■l.irrtl
ciganske karte
r?	DANIEL jsirülüqij.i feag shu-	0
B?	Bfeteževalka LEA ciganke Vara |	P
M	vede-ževalka «ARENA {iginikg karte	
PRODAM
vK-dejtfVdlkj
EMA
4 ar al ciganikfc kflite
vedeževalka ANA
vvdtitVilki ULA
ciganiki» kaite
Pokličite nas ceneje!
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon
030	929-205.	3361 BUKOVO hlodovino za drva, cena s prevozom je 60 EUR/m2, prodam. Telefon
031	346-299.	4141 LES za kompletni nadstrešek, 5 * 3 m
ter 5 * 4,5 m, prodam. Telefon 031 507-519.	4263
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	4235
ŠTEDILNIK na drva, hladilnik, pralni stroj, motorno žago Stihl, trajno žarečo peč prodam. Telefon 051 344-245. 4264
SLIKI Avgusta Lavrenčiča in Elde Piščanec in lovski karabin z daljnogledom Swa-rovski prodam. Telefon 041 738-202.
4386
NOTRANJA vratna krila, nerabljena (furniran hrast), šest kosov, prodam. Telefon 041 980-145.	4388
SKORAJ nove zimske gume Sava eskimo, 195/60/15, kupljene 2011, prevoženih približno 2.500 km, dve, prodam. Dve Kumho, približno 5 mm profila, podarim. Lahko z jeklenimi platišči, 15 col ET 44 J4, 4 luknje, 4x 114. Telefon 040 869-698.	4393
GUMI voz, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 265-492.	4397 KERAMIKA na zalogi ali po naročilu, možen tudi izris in ostali gradbeni material. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon keramika 051 617-220, gradbeni material 041 617220. 4401 SKOBELJNI stroj, širina 400 mm in oljni gorilec prodam. Telefon 041 900-092.
4414
TELICO, 150 kock sena in 270 l jurke prodam. Telefon 031 840-282. 4432 VELIK lesen šah za igranje na tleh, primeren za šahovsko društvo, prodam. Več informacij po telefonu 040 128-676.
4450
OPREMO za kozmetični salon prodam.
Telefon 031 766-590 . 42 6 3 DVE zimski gumi Toyo, 235/70/16, stare pol leta, z 9 mm profilom, 4 jeklena platišča, 15 col, na 6 vijakov, originalna Mitsubishi Pajero, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 203-305.
4457
5EDELÜ5RIC
□GREVRNJE
Na področju proizvodnje in montaže kotlovnic na lesno biomaso
ZAPOSLIMO
električarja-monterja
Od kandidata se pričakujejo delovne izkušnje, samostojno delo in poznavanje stroke na področju ogrevanja. Kandidati naj pisne vloge
pošljejo na naslov Ogrevanje Sedeljšak, d. o. o., Prapreče 25, 3305 Vransko
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROČILNICA NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E
KRAJ:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
ZDRAVSTVENI DOM
laSKO
Na podlagi 76. in 77. člena Statuta ZD Laško, Svet ZD po sklepu 9. redne seje z dne 16.11.2012 razpisuje delovno mesto:
DIREKTORJA/DIREKTORICE
ZDRAVSTVENEGA DOMA LAŠKO
Za direktorja/direktorico je lahko imenovan kandidat/kandidatka, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje:
> da ima visoko strokovno izobrazbo,
i > da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
i > da ima ustrezne strokovne in organizacijske reference.
Kandidati/kandidatke morajo ob prijavi na razpis predložititudi program dela oz. razvoja ZD in opredeliti svojovlogo pri realizaciji le-tega. Za pripravo programa dela oz. razvoja lahko zainteresirani kandidati/kandidatke pridobijo podatke na vpogled na Upravi Zdravstvenega doma Laško oz. na spletni strani (http://sl.zd-lasko.si) Izbrani kandidat/kandidatka bo za opravljanje funkcije direktorja sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas (20 ur na teden) za določen čas za štiriletno mandatno obdobje. Mandat direktorja/direktorice teče od dneva izdaje soglasja občine ustanoviteljice k imenovanju.
Prijave s priloženimi pisnimidokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati/ke pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Laško, Kidričeva ulica 5 b, 3270 Laško, z oznako: »Prijava na razpis - ne odpiraj«. O izbiri bodo kandidati/kandidatke bodo pisno obveščeni v roku, določenem z zakonom.
Svet Zdravstvenega doma Laško
BUKOVA drva, metrska ali kratko nažagana, prodam. Možna dostava. Telefon 051 614-316.	p
SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p SUHA metrska drva, bukova ali mešana in teličko simentalko, staro dva meseca in pol, prodam. Telefon 070 744-487. p
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, priključke, motokul-tivator, tovorno dostavno vozilo ter drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	3780
HLODOVINE smreke na panju ali za kami-onsko cesto kupim. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 649-201. 4230
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
ZELO osamljen, star 70 let, samostojen, neodvisen, želim spoznati prijateljico sopotnico. Če imaš rada podeželje in naravo, se pisno oglasi na Novi tednik pod šifro POLJUB NA SILVESTROVO.
4395
UREJEN kmečki fant srednjih let želi spoznati kmečko dekle. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro CELJSKO OBMOČJE.	4398
28-letna vitka, simpatična ženska, Slovenka, brez otrok, želi spoznati moškega do 45 let. Lahko imaš kmetijo. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 4408
UREJEN, 53-letni simpatični moški z višjo izobrazbo želi spoznati pošteno žensko do svojih let za resno zvezo. Telefon 041 248-647.	4408
DRUŠTVO osamljenih čebelic in metuljev Evrina vabi vse, ki si želite druženja in spoznati partnerko ali partnerja, da pokličete 041 525-061. 4425
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
V SPOMIN
22. novembra 2012 je minilo osem let, kar nas je zapustil dragi oče, dedi, brat in stric
IVAN ŽMAHER
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in podarjate svečke.
Ohranili te bomo v trajnem spominu.
Hčerka Cvetka z možem Marjanom, vnuk Marko z družino, sestra Micika in brat Tone z družinama
4417
ŽELIM spoznati žensko, ki nima, ne more imeti otrok in bi sprejela mojega. Telefon 031 860-668. 4337 56-letni samski moški z manjše kozjanske kmetije išče življenjsko družico. Lahko si tudi mamica, stara od 45 do 50 let. Telefon 031 345-940. 4446
ZAPOSLITEV
PODJETJE iz Ljubljane išče sodelavko - partnerko v podjetju z zaključnimi deli v gradbeništvu. Obvezno nekadilka, brez obveznosti, s svojim prevozom, starost od 30 do 45 let, s smislom za vodenje evidenc, stikov s strankami. Obvezen vložek 50.000 evrov in s tem 20 % udeležba pri dobičku. Možnost stanovanja v Ljubljani, redno ali honorarno delo. Informacije: www.komplet-plus. si.	n
POLAGANJE, brušenje, lakiranje, oljenje parketa, polaganje keramike, lamina-tov ter soboslikarska dela. Bojan Ribar, s. p., Migojnice 73 a, Griže, telefon 041 522-035.	4224
Velenje
Poročili so se: Detelina Dimitrova HRISTAKIEVA iz Bolgarije in Mehmed GOLAČ iz Velenja, Suzana KUPRE-ŠAK in Aleš ŠIROVNIK, oba iz Velenja.
50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala Hilda in Franc BO-ROVNIK iz Velenja.
Celje
Umrli so: Amalija VOLK iz Štor, 85 let, Vjekoslav TURN-ŠEK iz Pešnice, 64 let, Marija PERGER iz Preserij, 78 let, Ivana PUŠNIK iz Žegra, 97 let.
Laško:
Umrli so: Rajko STOPIN-ŠEK iz Lahovega Grabna,
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
PREMOG (tudi v vrečah) in peleti zelo ugodno, z dostavo. Prodam mobilni tehtalni sistem. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
ADAPTACIJE kopalnic, stanovanj, hiš, sanacije po poplavah, zidarska dela, keramika, vodovod, beljenje sten, fasad; 10 % popust v letu 2012. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976 . 4318
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
ZATESNITEV in nastavitev oken, vrat in senčil. David Pisanec, s. p., Bezovje pri Šentjurju 14 a, telefon 040 236156..	4440
69 let, Vladimira LIČEN iz Laškega, 65 let, Amalija KMETIČ iz Lahomnega, 86 let, Dragica JAHN iz Radeč, 55 let.
Žalec
Umrla sta: Marija SEDMI-NEK iz Podloga v Savinjski dolini, 71 let, Terezija GAJ-ŠEK iz Šentjurja, 73 let.
Mozirje
Umrl je: Albin KOPUŠAR z Rečice ob Savinji, 82 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PEVOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, babice, tašče, sestre, tete in botre
TEREZIJE GAJŠEK
iz Kostrivnice 8, Kalobje (25. 9. 1939 - 11. 11. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti ter zanjo darovali cvetje, sveče, svete maše ter izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala kolektivu Doma upokojencev Polzela za vso skrb in nego v času njene bolezni, gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Francu Jevšniku za besede slovesa pri odprtem grobu, pevskemu zboru Rogla, Petru Frecetu za odigrano Tišino ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoči: mož Karel, sinovi Drago, Zvonko, Roman in hči Marjana z družinami
ZAHVALA
Za vedno se je poslovila naša ljuba OMA
MILKA GERMOVŠEK
iz Ulice V. prekomorske brigade 4 v Celju
Hvala vsem, ki ste se z dobro mislijo, svečami in cvetjem
poslovili od nje. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma sv. Jožefa za skrbno nego v času njene bolezni. Za vse smo vam neizmerno hvaležni.
Sin Ferdo in hčerka Boža z družinama
Ni res, da si odšel, nikoli ne boš, ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Kruta in neizprosna bolezen je mnogo prezgodaj iz naše sredine iztrgala našega dragega moža, atija, zeta, brata, strica in botra
JERNEJA SEVŠKA
iz Laškega (14. 8. 1955 - 13. 11. 2012)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalja ter darovali cvetje in sveče. Hvala kolektivu gostinstva Hochkraut in BS Petrol Laško, kaplanu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Komunale Laško. Iskrena hvala Daniju in Alenki Hochkraut za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in mu prižgali kakšno svečo.
Žalujoči: žena Jožica, hči Klementina z Nenadom ter ostalo sorodstvo
Velenje
Umrli so: Jožefa LEVER iz Gornjega Grada, 90 let, Ivan GREŠAK iz Velenja, 63 let, Ferdo TRATNIK iz Pongra-ca, 76 let, Marija GLASER iz Radelj ob Dravi, 79 let, Pavla GLUHAK iz Kasaz, 89
let, Karel KNEZ iz Celja, 78 let, Rudolf ŠTAHL s Polzele, 74 let, Žarko VUKAJLOVIČ iz Velenja, 59 let, Stanislav VOLF iz Prebolda, 83 let, Jernej SEVŠEK iz Laškega, 57 let, Štefan PAL iz Velenja, 70 let.
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, kar nas je zapustila draga ma-mika, tašča, babika, sestra in teta
DANICA TAJNŠEK
iz Celja (1. 7. 1938 - 22. 11. 2011)
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate s prižgano svečko in lepo mislijo.
Žalujoči vsi njeni
Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti dragega moža, očeta, dedka in brata
SLAVKA TURNŠKA
iz Pešnice 11, Šentjur (16. 2. 1948 - 3. 11. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, maše, nam nesebično pomagali ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem vojaške zdravstvene enote ter Term Olimje za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se osebju hematološkega oddelka UKC Ljubljana in SB Celje ter osebju oddelka za interno intenzivno medicino SB Celje za strokovno zdravljenje in nesebično pomoč. Posebna zahvala darovalcem, ki so se nesebično odzvali in so bili pripravljeni darovati kri. Zahvaljujemo se gospodu župniku Vinku Čonču in vojaškemu duhovniku Mateju Jakopiču za lep obred in izrečene poslovilne besede. Zahvaljujmo se tudi cerkvenemu pevskemu zboru Šentjur, pogrebni službi Zagajšek in
cvetličarki Mateji. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Odšel si mirno kakor poslednji sončni žarek, nastal je mrak, tema, bolečina in tišina, ki bo trajala večno.
V SPOMIN
DAMJANU SLEMENŠKU
iz Vojnika (13. 2. 1974 - 23. 11. 2003)
Na današnji dan pred devetimi leti smo te za vedno izgubili, a v naših mislih in srcih boš za vedno ostal
takšen, kot si bil. Hvala ti za vse vesele, srečne in lepe dni, ki smo jih
skupaj preživeli. Hvala tudi vsem, ki se ga še vedno radi spomnite, se za hip ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje.
Mama in ati
4447
n
4439
4462
28
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 24. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
NEDELJA, 25. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 26. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 27. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 28. november
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
ČETRTEK, 29. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 30. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PREDSTAVLJAMO TRŽNO SLUŽBO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Vojko Grabar
Do Logarske se čisto vse skrbi razkadijo
Med našimi sodelavci se lahko v marketingu z najdaljšim stažem pohvali Vojko Grabar. In če vemo, da je podobno službo za Delo opravljal že prej, je isti stavbi zvest že celih 33 let. »Je pa minilo, kot bi pihnil,« pravi Vojko v tolažbo vsem, ki se jim zdi, da imajo do pokojnine še »sto laških let«.
V tem času sta se marketing in oglaševanje na sploh silno spremenila. V vseh teh letih je Vojko spremljal številna podjetja, ki so se prilagajala novim razmeram, in še bolj tista, ki so na podlagi podjetniške pobude zrasla praktično iz nič. »Z leti so ti naši partnerji postali tudi dobri znanci in prijatelji. Z mano so delili svoje dvome in strahove negotovih začetkov, prve poslovne uspehe in tudi krizne čase.« Se je pa že zelo hitro videlo, kdo je iz pravega testa, ki bo vzhajalo tudi na dolgi rok. »Bili so časi, ko je vsak nekaj poskušal. V Celju je bilo praktično nemogoče dobiti prost lokal. Če so ljudje prve poslovne uspehe proslavili z nakupom prestižnega avtomobila, je to bil običajno slab znak. Mnogi pa so uspeli in še dandanes ostajajo stebri lokalnega gospodarstva. »Natančno vem, koliko odrekanja, garanja in skrbi je bilo v vseh teh letih, zato sem iskreno vesel njihovega uspeha.«
Pri svojem delu pa Vojko prisega na pozitivno energijo in posluh za človeka. Strankam namreč vedno poskuša ponuditi tisto, kar potrebujejo. Včasih je to samo neobremenjen klepet in kakšna spodbudna beseda. »Ko gre za reklamo, mora ponudnik dobiti možnost, najboljši način, da lahko resnično predstavi tisto, kar ga loči od konkurence.« Vojko se še kako zaveda, da je položaj na trgu težak, a da se v resnici obrestuje samo pošteno delo na dolgi rok.
Če boste Vojka pobarali o njegovih hobijih, vam bo presenetljivo povedal, da je to delo. Pa ne tisto v službi. Doma se namreč loti čisto vsega, od zidarstva, tesarstva, izdelave ometov, keramičarstva in še in še. Edino elektrike se menda zavoljo muhaste narave izogiba. V največje veselje pa so mu njegovi trije vnučki. Kaj je sploh lahko lepšega kot malčki, ki racajo za tabo in kar naprej čebljajo: dedi to, dedi ono, pa dedi sem in dedi tja. Kadar pa otroci ne utegnejo, ga zaposlijo trije psi. »Eden je moj, pa hčeri imata vsaka svojega. Ampak pod črto tako ali tako vsi pristanejo pri meni.« Ko pa mu vse zleze čez glavo, se skupaj z ženo po novem zavihti na motor in se odpelje proti Logarski dolini.
StO, foto: SHERPA
Klepet z nekdaj najboljšo slovensko športnico
Na Radiu Celje bomo v nedeljo dopoldne v oddaji Znanci pred mikrofonom gostili Celjanko Marjano Lubej, ki so jo proglasili za najboljšo slovensko športnico ob prvem tovrstnem izboru. Svoj čas je bila najhitrejša atletinja Jugoslavije. Leta 1968 se je udeležila olimpijskih iger v Mehiki. Predstavila bo svoje prve športne uspehe in razloge za zgodnji zaključek kariere. Z njo se bo pogovarjal Dean Šuster.
Foto: GrupA
www.radiocelje.com
Marjana Lubej
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	LOCKED OUT OF HEAVEN	
	- BRUNO MARS	(6)
2.	DIAMONDS - RIHANNA	(5)
3.	BENEATH YOUR BEAUT - LA-	
	BIRINTH FT. EMELI EMELI	
	SANDE	(2)
4.	SKYFALL - ADELE	(6)
5.	SWEET NOTHING - CALVIN HAR-	
	RIS FEAT. FLORENCE WELCH	(3)
6.	MOUNTAIN SOUND - OF	
	MONSTERS AND MEN	(4)
7.	DON'T YOU WORRY CHILD	
	- SWEDISH HOUSE MAFIA &	
	JOHN MARTIN	(2)
8.	TROUBLEMAKER - OLLY	
	MURS FEAT. FLO RIDA	(1)
9. TIGHTROPE - WALK THE MOON(3)		
10.	DIE YOUNG - KE$HA	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	ZALJUBI SE V ŽIVLJENJE -	
	NANA MILČINSKI	(2)
2.	SUPERFAJN - MANOUCHE	(5)
3.	JS ZATE TI ZAME - GOGS	(6)
4.	SAMA V MESTU - ALMA	
	MERKLIN	(3)
5.	KDO MIŽI - TMS CREW	(5)
6.	HEY HEY - LOMBARDO	(1)
7.	POPOLNO - FLIRRT	(3)
8.	KO TVOJA SEM SE BLA - BILBI (4)	
9.	KAR TI PRIPADA - MAST	(2)
10.	PRELEPO JE ŽIVLJENJE -	
	THE USERS	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	WITHOUT YOU - SCOUTING FOR	
	GIRLS	
	I FOUND YOU - THE WANTED	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	MY WAY IS MY DECISION - TINA	
	MAZE	
	BELIEVE - TIDE	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS	
1. TEBI - ZREŠKA POMLAD	(7)
2. NA SLIVNIŠKEM JEZERU -	
UNIKAT	(3)
3. KRUŠNA MAMA -	
NAVIHANI MUZIKANTI	(4)
4. DENAR VLADAR - ANS.	
MARJANA DROFENIKA	(2)
5. ČEDNA MALA TRMASTA -	
STIL	(1)
PREDLOG ZA LESTVICO	
MOJA SI TI - POET	
SLOVENSKIH 5 PLUS	
1. ODPRI MI LJUBICA -	
BOŠTJAN KONEČNIK	(4)
2. PERICE NI VEČ - AZALEA	(7)
3. PRINCESA CVIČKA - POTEP	(1)
4. NOCOJ SE ZADNJIČ BOM	
PRIŠEL - ANS. PETRA FINKA	(3)
5. LJUBIL JO JE - ANS. NARCIS	(1)
PREDLOG ZA LESTVICO	
ČAS JE ČAROVNIK - ANS. BRATOV	
ŽERJAV	
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
I	KINO
PLANET TUS
Spored od 23. - 26. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Asterix in Obelix v Britaniji - komedija
petek: 15.00
sobota in nedelja: 12.30, 15.00 ponedeljek: 15.00
Asterix in Obelix v Britaniji - komedija, 3D
petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 18.05
Atlas oblakov - drama, znanstvena fantastika
petek in ponedeljek: 17.20, 20.40 sobota in nedelja: 13.20, 17.20, 20.40 Hotel Transilvanija - druž. animirana komedija, sinh.
petek in ponedeljek: 15.05, 17.05 sobota in nedelja: 13.05, 15.05, 17.05 Hotel Transilvanija - druž. animirana komedija, 3D petek in ponedeljek: 16.05 sobota in nedelja: 12.05, 14.05, 16.05 Nahrani me z besedami - drama petek: 19.05, 21.25, 23.20 sobota: 19.05, 21.25, 23.20 nedelja in ponedeljek: 19.05, 21.25 Paranormalno 4 - grozljivka petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 16.20
Pet legend - animirani, pustolovski nedelja: 17.00
Poročni video - romanca, ljubezenski petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 16.55
Šanghaj - drama
petek: 18.15, 20.25, 23.00
sobota: 13.30, 18.15, 20.25, 23.00
nedelja: 13.30, 18.15, 20.25
ponedeljek: 18.15, 20.25
Skok čez plot - komedija
petek, sobota: 20.55, 23.10
nedelja, ponedeljek: 20.55
Skyfall - akcijski, triler
petek: 17.10, 20.00, 22.50
sobota: 14.10, 17.10, 20.00, 22.55
nedelja: 14.10, 17.10, 20.00
ponedeljek: 17.10, 20.00
Somrak saga: Jutranja zarja 2. del
- akcijski, drama
petek: 15.40, 16.30, 18.05, 19.00, 20.35, 21.25, 23.05
sobota: 13.10, 14.00, 15.40, 16.30, 18.05, 19.00, 20.35, 21.25, 23.05 nedelja: 13.10, 14.00, 15.40, 18.05, 19.00, 20.35, 21.25
ponedeljek: 15.40, 16.30, 18.05, 19.00, 20.35, 21.25
Zadnji obhod - akcijski, drama petek in sobota: 19.00, 21.15, 23.30 nedelja in ponedeljek: 19.00, 21.15
IIICTTO|)Ol
SOBOTA in NEDELJA
18.00 in 20.00 Vse tiste lepe stvari
- drama
20.40 Nora dekliščina - komedija PONEDELJEK
20.00 Ime mi je Li - romantična drama
| PRIREDITVE j
PETEK,23. 11.
9.00 do 14.00 Slomškova rojstna hiša na Slomu pri Ponikvi
Kompas vzgoje
zaključna prireditev; Slomškov simpozij in predstavitev zbornika
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika urarja Ivana Krivca
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dan Rudolfa Maistra
osrednja slovenska proslava ob državnem prazniku
18.00 Kulturni dom Vojnik
Prebiranje popotnih slik
predstavitev knjige Mire Gorenšek
19.00 Narodni dom Celje_
Slavnostna akademija ob 100-letnici poslopja Gimnazije Celje - Center
predstavitev jubilejnega zbornika; kulturni program nekdanjih in sedanjih dijakov
19.00 Galerija Mozirje
Ex tempore: Mozirski gaj 2012
odprtje likovne razstave
19.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja
predava Nara Petrovič
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Tone Partljič: Čaj za dve
Novačanova gledališka srečanja
19.30 SLG Celje_
M. Zupančič: Shocking shopping
izven abonmaja
19.30 Podružnična Osnovna šola Prevorje
Anin večer: Aforizmi in pesmi
gosta večera: Jože Mastnak Marjan in Gregor Bezenšek
21.00 Mestni kino Metropol
Res Nullius
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Hip Hop Zona Jam
koncert
SOBOTA, 24. 11.
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje_
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
16.00 Dom sv. Jožefa Celje
Akademija na čast A. M. Slomšku
sodelujejo: Ljubiteljsko gledališče Teharje, zbor zaposlenih Doma sv. Jožefa Celje
PETEK
18.00 Nora dekliščina - komedija 18.30 Kekec, tri dni pred poroko - TV
drama
19.30 Kekec, tri dni pred poroko - TV
drama
20.00 Skyfall - akcijski spektakel 20.30 Oslo, 31. avgusta - drama SOBOTA
18.00 Paranorman - animirana komična pustolovščina
20.00 Nora dekliščina - komedija 20.30 Skyfall - akcijski spektakel NEDELJA
16.00 Paranorman - animirana komična pustolovščina
17.30 in 21.00 Kekec, tri dni pred poroko - TV drama
18.00 Skyfall - akcijski spektakel 19.00 Oslo, 31. avgusta - drama
16.00 Kulturni dom Šentjur
Otroški abonma Jurček: Trije pujski
predstava lutkovnega gledališča Fru-Fru
17.00 Plesni Forum Celje Duhec Puhec
predstava za male in velike otroke 18.00 Skomarska hiša Skomarje
Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer v Skomarski hiši
19.00 Dom krajanov Galicija
FS Galicija in KUD Kolo Banjaluka
koncert
19.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Spoznajmo kulturo pitja vina
vse o vinu bosta povedala Jože Kralj in Simon Rogina
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Matjaž Zupančič: Goli pianist ali mala nočna muzika
Novačanova gledališka srečanja; zaključena predstava
19.30 SLG Celje_
R. Bean: Kruh
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Zadružni dom na Ponikvi pri Žalcu
Folklorni koncert Martinovanje
20.00 Celjski dom_
Ples knežjega mesta
gala plesni dogodek
20.00 Celjski mladinski center
Tomi Lorber in orkester
koncert
20.00 Dom kulture Velenje
Bela tehnika: Črna magija
transmedijski dogodek
21.00 Local Celje_
Localcooltura z zasedbo Dot
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Rock'n'roll žur
22.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli Flyspoon
koncert skupine
NEDELJA, 25. 11.
16.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Nedeljski muzejski večer 16.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Koncert zreških odraslih pevskih zborov
16.00 Kulturni center Laško Prireditev ob 80-letnici kulturnega življenja na Vrhu nad Laškim
nastopili bodo: Pevski zbor pri sv. Lenartu, učenci PŠ Vrh nad Laškim, Vaška godba Vrh z gosti...
PONEDELJEK, 26. 11.
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
16.30 Osnovna šola Stranice
Gosenica dobi krila
ura pravljic
17.30 Osrednja knjižnica Celje Kirgizija in Tadžikistan
potopisno predavanje Ksenije Čermelj v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zgodovina planinstva in alpinizma na Slovenskem
predava Peter Mikša
19.19 Knjižnica Velenje
Pot človeka v 21. stoletju
predavanje pripravlja mednarodna šola Zlatega rožnega križa
DOBRODELNE PRIREDITVE
PETEK,23. 11.
18.00 Kulturni dom Dobrna Odprimo srce otrokom
dobrodelni koncert Šolskega sklada OŠ Dobrna; izkupiček bodo namenili otrokom iz vrtca in šole za financiranje
nadstandardnih programov ter sofinanciranje šole v naravi.
NEDELJA, 25. 11.
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Moč glasbe
dobrodelna prireditev; nastopajo: Klezcoustic's, Nani Poljanec in Kvartet Macsara; prostovoljni prispevki bodo namenjeni občanki za pomoč pri zelo dragem zdravljenju.
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Grofje Celjski; Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot; Kulturno in umetnostno-zgodovinska razstava; Utrip svetlobe, do 13. 12.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Likovni salon Celje: Nika Špan - Selftimer, do 30. 11.
Celjski mladinski center: razstava Zale Verdnik, do 1. 12.
Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 11.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava likovnih del Konrad To-polovec: Prepletanja, do 10. 12.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Zorana Ogrinca, do 31. 12.
Muzej Laško: razstava 150 let laške pihalne godbe, do 30. 11.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava likovnih del iz slikarske kolonije Slom, Slomšek, do 26. 11.
Ekomuzej Žalec: fotografije dr. Borisa Skalina, do 31. 12.
Dvorec Strmol Rogatec: razstava starega stekla iz zasebne zbirke Jožeta Tomažiča - Joca, do 30. 11.
Knjižnica Velenje: razstava Ex-libris Poloniae, do 10. 12.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
RAZVEDRILO
ANEKDOTE
Ko je Ford objavil, da išče mladega uradnika za urejanje svojih zasebnih zadev, se je oglasilo petsto mladeničev. Ford si jih je ogledoval, spraševal to in ono, toda dolgo časa mu ni bil nobeden po volji. Nazadnje naleti na mladeniča, ki se mu je zdel inteligenten in razsoden, in ga vpraša: »Fant, povej mi, ali rad delaš?« »Ne,« je kratko in mirno odgovoril mladenič. »V redu! Sprejet si. Ti si prvi izmed prijavljenih kandidatov, ki si iskren.«
Nešportnica
Tatjana Cvirn vsak teden prebere in uredi športne prispevke v Novem tedniku, ki jih napišeta Dean Šuster in Mitja Knez. Izjava minulega tedna: »Dean, tokrat pa sem razumela vse športne tekste!«
Kdaj?
Tea Podpečan zbira podatke o kulturnih prireditvah. Za dobrodelni koncert je našla samo datum, ne pa tudi ure. »A bodo cel dan peli?« se je vprašala.
MODROSTI
Človeku se v življenju zgodijo le tri stvari: rojstvo, življenje in smrt. Rojstva se ne zaveda, trpi, ko umira, in pozablja živeti. (Jean de la Bruyere)
Svobode ni mogoče dobiti v dar. Svobodo si človek vzame in ljudje so svobodni natanko toliko, kolikor hočejo. (James Baldwin)
Če hočeš najti prijatelja, moraš zatisniti eno oko. Če ga hočeš obdržati - obe. (Norman Douglas)
Največje zlo in najhujši zločin je revščina ... naša prva dolžnost, dolžnost, kateri bi morali podrediti vse drugo, je - ne biti reven. (George Bernard Shaw)
Spraševali smo vas: »Iz katerega kraja na Celjskem izvira novi generalni direktor slovenske policije Stanislav Veniger?« Pravilni odgovor se glasi: iz Šentjurja. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilni odgovor po pošti prejel Ivan Arnšek, Drešinja vas 53, Petrovče.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Katero rubriko posvečamo naši akciji, ki jo vsako leto pripravimo 2. januarja?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 28. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
			9			6		
		2	7					
	1	5	2					
	2				9		1	
	9	8			2			
					8	9	3	
				6				8
1	4	7		2				
6								5
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Za nami
Mujo se je vrnil s Švedske. Haso ga vpraša: »Kako pa je tam?«
»Ah, kaka Švedska, oni so 20 let za nami!« »Kako to?« se čudi Haso. »Tam se še vedno dobro živi ...«
Tri prijateljice
Tri prijateljice se srečajo v mestu. Prva je samska, druga je zaročena, tretja pa poročena. Po kratkem pogovoru gredo v trgovino s seksualnimi pripomočki in nabavijo usnjeno spodnje perilo, usnjene škornje z visoko petko in črno usnjeno masko za oči - presenetile bodo svoje moške!
Po nekaj dneh se zopet srečajo. Samska pove: »Šla sem k njemu v pisarno, oblečena v usnjeno seksi perilo, čez pa dežni plašč. Divje sva seksala 3 ure!«
Zaročena pove: »Vse tisto sem si oblekla in ga pričakala doma. Zaročenec je rekel, da sem neverjetna, da me obožuje. Ljubila sva se celo noč.«
Poročena pove: »Otroke sem dala k mami, oblekla usnjeno spodnje perilo, obula seksi črne škornje, si zavezala masko in čakala. Mož pride domov, pograbi daljinca, vzame pivo iz hladilnike, me pogleda in vpraša: >Hej, Batman, kaj bo za večerjo? <«
Medkrajevno
»Ali lahko pokličem Bagdad za minutko, da vidim, kako je doma? Zanima me, kdaj bodo Američani zapustili našo zemljo,« vpraša Sadam hudiča.
»Lahko,« odgovori hudič.
Sadam konča pogovor, a hudič mu reče: »Ta pogovor stane milijon dolarjev.«
»Ni problema,« reče Sadam in plača.
Sliši to Gadafi pa tudi on vpraša: »Lahko tudi jaz pokličem Tripoli? Moji imajo probleme, pa me zanima, kako jih rešujejo.«
»Lahko, a te bo to stalo dva milijona dolarjev,« reče hudič.
Gadafi konča pogovor in plača.
To sliši Drnovšek, pa vpraša hudiča: »Ali lahko tudi jaz pokličem Ljubljano? Zanima me, če je levica na oblasti, če se je popravil standard in veliko tega.«
»Lahko,« reče hudič.
Ko konča pogovor, Drnovšek vpraša: »Koliko moram plačati za pogovor?«
»Nič,« odgovori hudič, »ko kličeš iz enega pekla v drugega, se računa kot lokalni pogovor.«
Šentjurski župan Marko Diaci tudi letos ne bo prižgal prazničnih lučk. Sebi bo zato lahko pripisal krivdo, če bo njegov protikandidat na naslednjih volitvah nastopil z geslom: »Prižgimo spet luči!«
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,

Na nož
Uff, ta moja Roža. Saj ne, da je nimam rad. Imam jo in ji to tu in tam tudi povem. Kdo pa bi tako lepo poskrbel, da imam vedno frišne gate na sebi, da ne pozabim v nedeljo za pet minut pod tuš, da vedno obujem sveže nogavice, ki so - hej - par. A včasih mi gre ta moja Roža pošteno na živce. Odkar sem domov prinesel tisti ful HD-televizor, jo komaj še kaj vidim. Telenovele, resničnostni šovi... Pa kaj bi našteval. Komaj se kdaj, po prepiru in z uporabo nepogrešljive moške avtoritete, le prikopljem do daljinca in pogledam tisto, kar je edino pravo: Mesija, Ronalda, kakšen mariborski pogreb, pa testosterona polne celjske rokometne mladce. Roža pač ne razume, da je moški svet resničen, ženski pa, očitno, resničnosten.
Pa saj je še kar šlo, dokler niso začeli na tisti televiziji kuhati. No, Big brotherja sem nekako preživel. Predvsem v postelji, če sem iskren. Andreja, Lukeja in ostale kuharske bande pa, kot vse kaže, ne bom. Sem najprej mislil, da me bodo kaj naučili... kako se malo bolj spretno zavrteti v kuhinji in kako tudi iz čisto navadne hrane narediti kaj prikupnega vsaj za oči. Ne! Sem poskusil s tistim govejim rokenrolom in z ono piramido. Ne, ne, to ni zame. Za Rožo pa očitno je. Žal le vizualno. Jo imam krepko na sumu, da bolj gleda tistega Lukeja kot način, kako in s čim kuha ... No, pa naj ima svoje vizualno veselje, bom pač šel opoldne na vampe h Katrci... Hudo mi je le, ker jo zdaj, revo, dan na dan gledam s tistimi njenimi izbuljenimi, rdečimi očmi... A, vam ni-
25
2	6	3	7	5	9	1	4	8
1	9	8	3	4	2	6	5	7
4	7	5	8	6	1	3	9	2
7	3	2	4	1	6	9	8	5
8	4	1	5	9	7	2	3	6
9	5	6	2	3	8	4	7	1
5	1	9	6	7	3	8	2	4
3	2	4	1	8	5	7	6	9
6	8	7	9	2	4	5	1	3
sem povedal? Sva morala kupiti pravice, da lahko verodostojno spremljava vse dogajanje v tisti kuharski hiši .
Pokrov z mojega piskra pa so odnesli noži. Ne kakršni koli. Tisti noži, za katere dobiš popust, če na bližnji črpalki pridno zbiraš in lepiš kupončke. »Moram jih imeti, nujno jih moram imeti ...« mi že mesec dni teži moja Roža, čeprav v kuhinji vsakdanjo prehrambeno tlako običajno opravljam jaz. In tako v tistem nožu, ki je bolj za štihat kot za rezat, prav čutim njeno poželenje po onem Lukeju. No, pa tudi to bi požrl, saj tudi sam večkrat razmišljam o Bo Derek v tistih minimalno minimalnih kopalkah, iz katerih vse, a res prav vse kipi. Oni dan pa me je le štihnilo.
Je rekla Roža, da naj v najino petko sedem in se odpeljem v Lucijo pri Portorožu. Da imajo tam, v marketu, krepko znižano sol in da naj jo kakšno kilco prinesem. Pa še v Trst naj se spotoma zapeljem, po tisti kofetek, ki tako lepo leže po kosilu. »Že res, da je sol znižana tudi v našem marketu in da je tudi tam naprodaj ista kava ... »A veš, res ni tako dobra kot tržaška . pa tudi sol v Luciji je res poceni... pa še tankat boš moral in boš prinesel domov kupone za nože ...« se je na vse načine vlekla ven ta moja Roža.
»Pa ne bi šla vsaj ti z mano, da ne bom sam na cesti?« sem upajoče vprašal. »A še tega drobnega nakupa sam ne zmoreš?« je kričala. »Veš, do tja traja dobre štiri ure. Veš, kaj vse se bo medtem zgodilo v hiši. Ne smem zamuditi, kaj bo moj Lukej počel, pa komu vse bo mater in vse drugo Andrej opsoval, pa kdo bo pod kovter še z edino preostalo kuharico zlezel... Daj, no, ne bodi sebičen ...«
In nisem bil. Šel sem, za-kurblal petko, tankal, vestno pospravil kupone, jih nalimal v ono brošurco, z vizo plačal še nove nože. Že res, da je moja Roža zdaj vsa porezana po rokah, saj tako ostrih nožev ni vajena. Je pa srečna. In to šteje, mar ne?
ATA COPATA
Nagradna križanka
Ne zanima me, kaj pravi Katjina mama. Prav nič niso čudne družine .
reSra,
se pritoži bme.b0g
glavno mesto peruja
okenska navqjnica
ena sama
ženska, ki krmari
rekav jv angliji
arpad šalamon
glavna tajska reka
veirovka s kapuco
STOPNIA, RAVEN
kraj na pašmanu
manjša koučina snovi
meh. poet (salvador)
18
socialni demokrati
10
šodo
debel kostanj
19
itaujan-ska pevka spagna
lepota (star.)
rimski pesnik (itt lukrecu)
sodobniki iurov
ameriški pisatelj (stephen)
20
Gospa, takoj spustite metlo in vedro. V nasprotnem primeru bomo poklicali...
klada za sekanje drv
prvotni prebivalec italije
tolkač
zat1č (knjiž.)
angleški fizik (isaac)
lastnost varivega
22
drevo z rdečimi plodovi
ovrednotenje znanja v ŠOU
14
brezbarven oguik0-vodik
slovenski kantavtor smolar
cigaretni ogorek
znamka nemških tovorniakov
enovalent-nl radikal
pripadnik napredne stranke
strokovnjak za iranist1ko
maneken kobilica
3. in 5. vokal slovnično število
13
nekd.hrv. tenisačica
m
del telesa
ameriški pisateu (mark)
južnoam. indijanci
ovalni krožnik
edvard kocbek
glavno mesto japonske
pisateu vitan
kamnita gmota
član beraškega reda
daewoojev
avto ameriška tiskovna agencija
12
mehka kovina japonski pisateu (sei)
sanitetni material
icko iben
smipovski junak ford reč
poštna oznaka oregona
priprava za risanje negativna šolska ocena
primorski cmok
he na dravi
brezbarven plin
radijska novinarka petric
ant1-fašist1čna fronta žena
pomota
gora na kreti
nana forte
zdravilo (knjiž.)
novo mesto afriško uudstvo
ivan čargo
tarzanova opica
UTII
zaščit™ ca cerkvene glasbe
mesto v dalmacui
z drugim imenom
slovenska režiserka (djurdja)
16
angleški pevec (billy)
najmanjši delec snovi
poroštvo menice
Povsod z vami
slovenski košarkar lakovič
24
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
2.	nagrada: bon za storitve tradicionalne kitajske medicine
3.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 29. novembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 91
Vodoravno: TKIVO, ISSN, RUMENA REKA, PRES, ASKET, NS, TOSKANA, VIKING, ALEŠ, VIK, TORI, ERA, FROTIR, GASILEC, REPEK, SALT, KD, TM, AFORIZMI, TAIPEI, NOJI, VOLNAR, NERC, ZR, ETIL, ELEVATOR, MARIJA, FANI, ARA,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ona: Je že res, da je samota včasih prav prijetna stvar, vendar vam s tem ni treba ravno pretiravati. Pojdite raje malo v družbo. Vesela družba koristi splošnemu počutju in še na različne težave boste pozabili.
On: V službi boste izkoristili dobro voljo svojih sodelavcev in jim predlagali idejo, ki vam že kar nekaj časa ne da miru. Sprejeti boste s precejšnjim navdušenjem, kar vas bo le še dodatno podžgalo.
Ona: Od srca se boste nasmejali šali, ki jo bo povedala skrivnostna oseba. Ljubezen se lahko kaj hitro zgodi kar sama od sebe, še preden se boste dodobra zavedli. Poskusite, morda je ravno to tisto pravo.
On: Tudi na ljubezenskem področju boste začeli vleči malo bolj tvegane poteze, kar se bo hitro pokazalo kot izredno pametna naložba. Vse boste stavili na eno karto, vendar bo ravno to tisto, kar si boste najbolj želeli.
TEHTNICA fl
Ona: Napetost v odnosu s partnerjem bo nekoliko popustila, zato boste tako postali malo bolj odprti in pripravljeni na kompromise. Po treznem premisleku boste ugotovili, da sta se prepirala le zaradi nepomembnih malenkosti.
On: Ker vas nameravajo ponovno narediti za tarčo spleta okoliščin, bo najbolje, da se za nekaj časa izogibate družbe. Pojdite malo v naravo in kaj hitro si boste našli celo kopico somišljenikov. Vsekakor se boste prav prijetno zabavali.
Ona: Spogledovanje z neznancem bo začelo počasi preraščati v nekaj več, seveda pa je predvsem od vas odvisno, kako daleč boste celotno zadevo pustili. Vsekakor vas bo mikalo iti povsem do konca.
On: Kar naenkrat se boste znašli pred usodnim korakom v ljubezenskem življenju, a se boste več kot odlično znašli v sicer težki situaciji. Ta teden vam bo ostal še dolgo v prijetnem spominu.
DVOJČKA ft} ■ STRELEC &
Ona: Izkoristili boste prijateljeve namige glede neke poslovne zadeve in uspel vam bo velik met. Pri tem nikar ne pozabite na prijatelja, ki vam je pomagal, saj bo dovolj za oba.
On: Prizadevanja iz preteklih dni se vam bodo pošteno obrestovala in to prav tam, kjer si to najbolj želite. Svojo dobro voljo boste prenesli tudi v odnos s svojo partnerko, kar bo le še zaokrožilo uspešen teden.
Ona: Ko boste že na robu uspeha, se vam bo nepričakovano oddaljil. In ponovno bo treba začeti od začetka. Še dobro, da se bo pojavil star prijatelj, ki vam bo kar precej pomagal.
On: Še vedno se boste otepali s težavami, ki vas pestijo že nekaj časa. Poskusite se problema lotiti na drugačen način, za nasvet pa se obrnite na nekoga, ki vam je pred kratkim pri podobni zadevi že uspešno pomagal.
Ona: Čeprav ste se uspeli otresti predsodkov, vam ne gre in ne gre. Potrebno se bo precej potruditi, da si boste življenje uredili tako, kot ste si zamislili. Za srečo se je potrebno boriti, torej nikar ne odlašajte.
On: Še vedno le od daleč opazujete osebo, ki bi si jo v bistvu radi ogledali povsem od blizu. Stopite vsaj za nekaj korakov nasproti in ne bo vam žal. Seveda pa lahko z odlašanjem vse skupaj tudi kaj hitro izgubite.
KOZOROG
Ona: Nikar se ne odpovejte zastavljenim ciljem le zaradi tega, ker se zadnje čase počutite nekoliko brez moči. Mogoče potrebujete le malce počitka, nato pa boste ponovno zajeli veter v svoja jadra. Vztrajanje se vam bo pošteno izplačalo.
On: S prijateljico se boste podali na kratek potep, ki se bo končal nepričakovano, saj boste odkrili nekaj, kar sicer že nekaj časa sumite, vendar niste mogli verjeti, da se bo tudi uresničilo.
VAL, KARL, MINSK, OTEPAČ, EMONCI, TK, LOJTRA, TA, GINGER, TRATA, AERO, ALEF, MEDVED BOJAN, LR, AZIL, ŽAD, TEK, VLAČUGA, OSEBEK, ETEN, NAKANA, HARI.
Geslo: Risanke naše mladosti
1.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Zdenka Drobne, Na Tičnico 3, Šentjur.
2.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Hedvika Krivec, Velika Pirešica 27b, Žalec.
3.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Ana Gradič, Gorica 8a, Gorica pri Slivnici.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
Ona: Zaradi višje sile boste morali prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se boste predali delu, kar vam bo na nek način celo škodovalo. Pazite, da se ne boste preveč oddaljili od partnerja.
On: Prihodnji dogodki bodo izredno čustveno nabiti, saj se boste znašli pred odločitvijo, ki bo v veliki meri spremenila vaše prihodnje življenje, še predvsem na ljubezenskem področju. Nikar se ne ustrašite in naredite odločno potezo.
DEVICA
Ona: S partnerjem se bosta znašla pred pomembno čustveno odločitvijo, ki bo v veliki meri odločala o vajini skupni prihodnosti. Naj vas ne bo strah, saj boste na koncu naredili natanko tako, kot je treba.
On: Prepustite denarne zadeve drugim, vi pa se raje posvetite svoji partnerki, ki že komaj čaka na realizacijo dogovora, ki sta ga sklenila pred nekaj tedni. Nikar se predolgo ne izmikajte.
VODNAR
Ona: Spoprijateljili se boste z nekom, do katerega ste bili do zdaj precej hladni in ne-zainteresirani, zdaj pa boste spoznali, da vendarle ni tako dolgočasen, kot se vam je dozdevalo. Sprememba vam bo dobro dela.
On: Znašli se boste pred pomembno odločitvijo v zvezi z ljubezenskim življenjem, zato dobro premislite, kaj in kako. Partnerka vam bo vsekakor stala ob strani in vam pomagala tako z nasveti kot tudi dejanji.
Ona: Delo vas že vse predolgo odteguje od družine, zato se lahko nadejate neljubih scen tako partnerja kot tudi prijateljev. Izprezite iz jarma vsakdanjih skrbi in se posvetite najbližjim.
On: Pri delu se boste morali precej potruditi, zato boste želi uspeh, kakršnega ne pomnite. Utrdili boste svoj položaj, ki niti do zdaj ni bil v kakšni posebni krizi. Samo tako naprej in kaj hitro boste ostali brez skrbi.
3
2
5
8
6
7
9
15
11
17
23
21

Zadovoljni poslušalci in glasbeniki
Po nedavnem dobrodelnem rotarijskem koncertu Letni časi, ki ga je klub Barbara Celjska posvetili spominu na svojega člana Branka Goropevška, je sledilo druženje s klepetom. Srečali smo tudi nekaj tistih, ki jih že dolgo nismo opazili na družabnih prireditvah.
NC, foto: GrupA
Trije odlični glasbeniki - violinista Matej Haas in Tanja Sonc ter dirigent Simon Dvoršak (z leve) - so skupaj z orkestrom poskrbeli za večer, ki bo ostal v spominu. Očitno so bili tudi sami zadovoljni. Matej je z zasedbo Mladi ljubljanski solisti že skoraj reden gost na celjskih odrih, kar se tudi spodobi, glede na to, da so tu korenine njegovega očeta, pianista in profesorja Hinka Haasa. Tanja je doma iz Radeč in tudi tako rekoč naša, za Celjana Simona pa vsaj zaenkrat ni dvoma, čigav je.
So kakšno rekli o podjetništvu ali o vinu? Obe temi bi namreč lahko povezovali trojico na sliki, saj sta Polona Zafošnik in njen mož Bojan podjetnika tako kot Miran Gracer (desno). Slednji se ljubiteljsko ukvarja z vinogradništvom, medtem ko je bil Bojanov oče znan mariborski viničar Tone Zafošnik. Nekaj ljubezni do trte in žlahtne kapljice je zagotovo prenesel tudi na sina.
Nekdanjega celjskega župana Jožeta Zimška zadnje čase bolj redko vidimo v javnosti. Na koncertu si je z ženo Vido ogledoval grafike dijakov likovne smeri Gimnazije Celje - Center, ki so bile na prodaj. Ali je kaj izbral za domačo steno, ne vemo.
Takole prisrčno sta se pozdravila šentjurski župan Marko Diaci (levo) in njegov vitanjski kolega Slavko Vetrih. Ob nastajanju unikatnega paviljona je mogoče celo kdo pomislil, da gre za dislocirano podružnico vitanjskega vesoljskega centra. Vsekakor sta oba v ožji konkurenci za najboljši arhitekturni dosežek leta. Med njima stojita domači župnik Alojz Kačičnik, ki je pridobitve izjemno vesel, in dobjanski župan Franc Leskovšek, ki jo sosedom sicer privošči. Je pa še vedno malo slabe volje, ker njegovi svetniki takega evropskega vizionarstva niso premogli.
■ V ■	m m m
Praznični vtisi nove Ponikve
Za novo vaško jedro se vsi strinjajo, da je zdaj drugačno. V dobrem ali slabem si pa niso več prav vsi enotni. A otvoritvena nedelja je bila v vsakem primeru dan za praznovanje.
Ost, foto: GrupA
Morda se je akademik Marko Mušič (levo) notranjemu ministru Vinku Gorenaku (desno) potožil čez njegovega strankarskega kolega, nekdanjega podžupana Jožeta Koržeta, ki mu baročne inspiracije v betonu nočejo in nočejo biti všeč. Prvi policist v državi, Stane Veniger, pa je bil vsaj toliko kot nad arhitekturo navdušen nad impozantnim modnim dodatkom - zelenim metuljčkom - slavnega projektanta.
Razvajali so jo
Predsednik Društva vinogradnikov in kletarjev Trta iz Šmarje pri Jelšah Jani Vreže je takole kavalirsko na martinovanju preteklo nedeljo s kočije pomagal aktualni vinski kraljici Martini Baškovič. Ni čudno, da se je Brežičanka med Šmarčani tako dobro počutila. Med drugim so poskrbeli tudi za to, da je ni zeblo in da ji v želodcu ni krulilo, saj so jo ogreli s šmarsko kislo juho.
AD, foto: Dejan Hribernik