Poštnina plačana « gotov ni S'6V. 34. V Ljubljani, v četrte* dne 27. avgusta 1931. ■tort,. pritog, Leto IV. DELAVSKA $3 »’<*&'£-'S'^ misM i AVIOA Olatsi? O krščanskega delovnega ljudstva lihu.ci vidk rosvettiega doma, protestni shod, proti znižanju plač. Govornik iz Centrale. Tovariši! Vsi do zadnjega na shod! Iz Centrale. Kovinarji. V nedeljo, dne 30. avgusta se bo na Jesenicah v Krekovem prosvetnem domu vršil formelen ustanovni občni zbor »Strokovne zveze kovinarjem JSZ«. Vse skupine kovinarjev prosimo, da postopajo točno v smislu okrožnice št. 3, z dne 20. avgusta t. 1. Jesenice. Kaj je z novo kolektivno pogodbo? Da, kaj je, da ima zadeva kolektivno urejenega razmerja tako polževo pot? Osem mesecev bo minulo, a še danes ni jasno, kdaj bo to za delavstvo kakor za podjetje ugodno vplivajoče vprašanje nove kolektivne pogodbe rešeno. Osem mesecev je delavstvo stavljalo svoj up v obljubo, navedeno v odpovedi od strani vodstva. To zavlačevanje pa mu vsiljuje sum, da je bila samo taktična poteza vodstva, da bi ostalo delavstvo mirno. Delavstvo je pokazalo s svojim dostojnim zadržanjem, da je vajeno delavske discipline in da mu je obljuba sveta. S takim postopanjem pa bo delavstvo izgubilo vsako zaupanje in si svoje pravice v bodoče izvojevalo na drug radikalnejši »n za vodstvo nezaželjeni način. Tudi delavec ima v potrpljenju svoje meje. Kdor je odgovoren za dejanja, ki lahko nastanejo vsled naraščajočih šikan ali drugih nepravilnosti, ki imajo svoj izvor povsod tam, kjer vlada neurejeno kolektivno razmerje? Interes združenih svobodnih strokovnih organizacij in vsega delavstva včlanjenega v njih zaposlenega pri KID je, da se to divjaško razmerje, ki je samo v tej osemmesečni dobi dalo povod mnogim nepravilnostim za obe strani čimprej ukine. Delavstvo samo hoče, da ima pisane dolžnosti in obveznosti, ki ga vežejo do podjetja, hoče pa tudi, da ima črno na belem tudi vse pravice in dajatve, ki njemu pripadajo. Kazeti za kršenje pisanih pogodb je za obe strani enaka! Radi harmonije, ki naj vlada med delavstvom in vodstvom tovarne, želi vse delavstvo, da vodstvo svojo obljubo čimprej izpolni ter tako omogoči napraviti mirnim in najbolj pravilnim potom rlekoristnefnu stanju konec. Želi, da se razgovori z glavnim zaupnikom kot posredovalcem za sklepanje nove kolektivne pogodbe čimprej končajo in da se določi datum, za končno razpravo. Guštajn. Kako se pri nas izvajajo neplačani dopusti. — V nekem oddelku tukajšnje tovarne je dobilo zadnji čas več delavcev dopust in to po večini takšni, ki redijo svoje družine ali starše, dočim sinovi posestnikov in gostilničarja lahko delajo. Baje ne morejo drugače izhajati, dočim mi drugi, ki smo odvisni izključno od zaslužka, lahko živimo od zraka. — Taka je dandanašnja moderna socialna stran. — Več kovinarjev. Viničarji Občni zbor Strokovne zveze viničarjev centrale v Ormožu se vrši v nedeljo, 13. septembra 1931 ob 0. v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev. 5. Predlogi in sklepi. 6. Slučajnosti. Vse skupine pošljite svoje delegate. Stroški ža vlak se za eno stran povrnejo. Morebitne predloge je poslati načelstvu vsaj osem dni prej. Sv. Barbara v Slov. goricah. Ustanovili smo si skupino. Kljub deževnemu vremenu se nas je v nedeljo, 23. avgusta zbralo lepo število na občnem zboru. Govornik tov. Rozman je z ozirom na ustanovitev skupine poudaril posebno dvoje: 1. za vsako strokovno organizacijo se more čutiti potreba. 2. biti morajo vsi pogoji, da se organizacija vzdrži, ako se že enkrat ustanovi. Da je vsem viničarjem strokovna organizacija več kot nujno potrebna, ne bo nihče zanikal. Krivično premajhne plače, barantanje z viničarji v času preselitve, šikane in brezmejno izkoriščanje; neizvajanje viničarskega reda in skrajna revščina, vse to so kot največji vzroki, kateri naravnost vpijejo, da Se naj uboga viničarska gmajna združi in organizira. Delovanje tovarišev, ki so se postavili na čelo našega po-kreta tukaj pri Sv. Barbari, pa nam daje dovolj jamstva, da bo strokoVna skupina uspešno delovala in se razvijala. Po sprejetju pravil so se izvršile volitve. V odbor so izvoljeni tov. Zavec Jožef, Braček juri, Kokol Juri, Oman Janez, Kraner Arno. Namestniki Kranjc Janez, Rokovec Jakob, Korošec Janez. Med drugim se je sklenilo, da se naj organizacija razvije tudi na sosedne kraje, posebej na Vurberg, Št. Martin in občino Duplek. Tovariši imejte pogum in vztrajnost pri Vašem apostolskem delu za viničarski proletarijat. Živi borba! Živi delo! Velika nedelja. Ravno sedaj iščejo viničarji zopet nove službe. Opozarjamo, da bodi vsak previden, kako se bo pogodil za novo službo, da se kateremu ne zgodi tako, kakor enemu viničarju v naši okolici. Ko se je vselil, mu je gospodar dejal: »V viničariji si lahko, kako dolgo hočeš, delati mi moreš v vinogradu in vsepovsod, plačila za to pa ne dajem nobenega«. Seveda se je dotični viničar takoj odselil drugam. Iz tega si naj naša javnost predstavlja, zakaj smo tedaj viničarji tako veliki reveži in kakšne so v naši okolici razmere, čeprav veljajo naši posestniki in kmetje za katoliške može. Sv. Tomaž pri Ormožu. Vrši se prvi sestanek »Strokovne zveze viničarjev« dne 30. avgusta v prostorih g. Štuheca. Viničarji, viničarke pridite! Sv. Trojica v Halozah. Dne 6. septembra po-rani maši se v društveni dvorani Vrši sestanek za ustanovitev »Strokovne zveze viničarjev«. Važnost strokovne organizacije za viničarje je ravno v teh krajih največja. Lesni delavci Boh. Bistrica. Glasom sklepa na ustanovnem občnem zboru dne 2. avgusta se vrši redna odborova seja naše skupine vsako prvo nedeljo v mesecu v Društvenem domu ob 8. zjutraj. Pri tej priliki se lahko članstvo obrača na odbor s svojimi težnjami, prošnjami in drugimi zadevami. Članstvo ima tudi priliko, da poravna takrat mesečne prispevke. Prvo in najvažnejše v organizaciji je to, da vlada v nji red in disciplina, šele potem je mogoče uspešno delati. Če sami pri sebi ne napravimo reda, potem ga tudi drugod zahtevati ne moremo. Tovariši oklenite se strokovne organizacije, katera edina vam bo v stanu zboljšati gmotni socialni položaj! Usnjarji Ljubljana. V nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. dopoldne se vrši v stranski sobi gostilne »Pri Jerneju«, Sv. Petra cesta zelo važen razgovor sedlarskih, torbarskih, ličarskih in jermenarskih pomočnikov. Prosim, da se razgovora zanesljivo vsak udeleži in da pripelje s seboj še druge tovariše gori omenjenih strok. — Sedlar. Elektrotehnični uslužbenci Žirovnica. V soboto 15. avgusta t. 1. smo imeli Uslužbenci dež. elektrarn skupni sestanek v gostilni Svetina, da proučimo osnu-i tek o starostnem zavarovanju, ki nam ga je stavilo ravnateljstvo na vpogled. Po tehtnem premisleku in stvarni debati se je isti le z malimi spremembami soglasno sprejel. Upati je, da se naža borba za starostno zavarovanje bliža ugodnemu koncu. Vsi zavedni člani so se tega sestanka v polnem številu udeležili. Udeležili pa se ga niso tisti, od katerih se je pričakovalo največ dobrih nasvetov. Znajo pač navadno kritizirati le tam, kjer nam največ škoduje. Med nami je tudi precej neorganiziranih, ti so Večinoma takozvani boljši ljudje, ki se jim zdi strok. del. organizacija za nje prenizka. Ni jitn zadosti, da se drugi za nje botijo in se tako postavljajo v nevarnost, ampak še svoje tovariže odvračajo od organizacije, Češ, kaj boš plačeval, saj zato nič nimaš od tega. Ali ti ljudje res 'irii%lijo, da so zakoni o zaščiti delavcev kar pečeni padli ha mizo zato. da jih sedaj oni uživajo? Vsak lahko ve, kako bi se danes delavstvu godilo, da nima svojih strokovnih organizacij. '/.• znajo nasprotnika in da po tem uravnajo svoje napadalne in branibiie nd-črte. Prav zaradi tega, ker ne poznajo socializma, nienijo, da so ga ubili, če so dokazali v prav črnih barvah prikrojeno sliko socialdemokratske »države bodočnosti« kot nesmiselno in neizvedljivo. Menijo, da so opravičene dele socialistične zamisli pogreznili v to megleno sliko socialdemokratske utopije, in si dopovedujejo, da temelji vse socialno gibanje le ria zlohotnem ščuvanju mas; da živijo ljudje v sedanjem kapitalistih nem svetovnem gospodarstvu izmed vseh časov najbolje iri da je bilo izvršenih socialnih reform že več kot je treba. — V širokih plasteh plevladuje še vedno več ali ihanj mnenje, da je socialna demokracija faktor našega političnega življenja, s katerim se sploh ne more dogo- varjati, ampak da ga morejo ubiti, naj- j prej duhovno, če pa to ne gre, pa z bral- | talno silo. Da pa bo to nasilno uničevanje zaradi rapidno naraščajočih privržencev socialne demokracije od leta do leta težje, še več, celo nemogoče, na to niso mislili ali pa so šli enostavno preko tega. — Najprej in predvsem moramo »izobražence in posedujoče« opozoriti na dolžnost, da se potrudimo sovražnika, če se naj proti njemu v resnici borimo, natančno in povsem spoznati, sicer bomo> prizadejali mesto resničnih, le udarce v zrak. Še vedno prizadejamo čudovito veliko takih udarcev v zrak. Namesto da bi prišli na jasno o resničnem bistvu polagoma k neizpodbitni znanstveni sili naraščajoče socialistične ideje iz spisov socialistov samihv namesto da bi preiskovali, ako ne bi mogli cele vrste zahtev, ki temeljijo na tej ideji, dejansko 'tudi izpolniti, z eno besedo, namesto da bi se s socialnim vprašanjem sedanjosti resno pečali, lomimo še vedno kopje proti strašilu »države bodočnosti«, kakršno smo si sami prikrojili bodisi iz napačno pojmovanih idej socialne demokracije, bodisi iz nekritičnih izjav utopističnih socialistov. Proti nasprotnemu sistemu se borimo z odkrivanjem njegovih zmot. Toda premagati ga pa moremo le, če sprejmemo morebiti napačno razumevane resnice, katere ima vsak sistem, v sestav last- nega znanstvenega življenja. Cim ostrejše in čim nespravljivejše se pa bore med sabo stranke na ljudsko gospodarskem polju, bi bila tem nujnejša in sveta dolžnost resnične znanosti, da bi po svojih močeh delovala proti taki eno- | stranosti. ! V ta iiamen je najpotrebnejše, da si ustvari o temeljnem glavnem delu znanstvenega socializma nepristransko in pravično sodbo. Po splošnem priznanju je to delo »kapital« Karla Marxa. Psiatelj sam zaznamuje to delo kot »kritiko politične ekonomije«. Angleška prestava, ki jo je nadzoroval Friderik Engels, pa nosi naslov: »Analiza kapitalističnega načina produkcije.« S tema obema premenama sta namen avtorja in vsebina njegove knjige točno karakte-rizirana. Glavno vprašanje je: Kaj naj si od te Marxove kritike vladajočega kapitalističnega gospodarskega sistema in sedaj obstoječih narodno-gospodarskih teorij prisvojimo? Preden odgovorimo na glavno vprašanje, moramo nekoliko dalje nazaj seči. Zelo povzdigovani »stari mojster nemške narodnogospodarske vede« profesor Roscher pravi, da je Albert Schaf-fle sigurno eden najpomembnejših narodnih ekonomov naše dobe. Za takega velja v resnici v zelo velikih krogih. Če in v koliki meri je ta slava in ta ugled opravičen ali pretiravali, ne bomo razpravljali. Roscherovo hvalo pa bi mogii podpisati le z veliko rezervo. Tudi v naših očeh postavlja v zelo prednostno luč inteligenca ih značaj g. Schiiffleja dejstvo, da se je že leta 1870; kot avstrijski minister izrazil odkrito in ugodno o social krnit na splošno in b Karlu Marxu posebej. »Ne upairi se trditi,« tako je izjavil že takrat popolnoma odkrito, »da ne bi bili možje, kot Karl Mara, Ferdinand Lassalle, Karl Mario, brez izredne duhovne nadarjenosti, brez vsestranske iz-obritžbe, delOma brez temeljite Učenosti... Marx razpolaga v svojem spisu »kapital« z izrednim znanjem narodnogospodarske literature, posebno angleške; Marx je mož duha, mdz z vsestransko zgodovinsko, filozofsko in klasično izobrazbo... Če sem odkrit, moram priznati, da moremo duhovno nadarjenost vaditeljev socialističnega gibanja primerjati popolnoma mirno z nadarjenostjo voditeljev katerekoli velike stranke v Evropi. Da, marsikateri nasprotnik, ki se je o njih izrazil nepovoljno, se prikazuje v primeri z njimi kot duhovni slabič, kateri bi si mogel iz njihovega duha za leta preskrbeti duhovno hrano. Privatnega življenja in značaja Karla Marxa ne poznam; njegova dela pa ne dokazujejo le, da se peča temeljito s študijem, ampak da je tudi samostojen pozivam, da se ne pustite begati od takih ljudi ih da ste redni član svoje strokovne organizacije, da napram njej tudi vršite svoje dolžnosti, kajti le v tein slučaju boste tudi vi lahko isto zahtevali od organizacije. Radi raztresenosti našega uslužbenstva po čeli banovimi ima naš blagajnik jako težko stališče s pobiranjem članarine. Dolžnost vsakega člana je, da redno plačuje svoje prispevke, ne da ga mora blagajnik vedno šele nato opozoriti, kar mu je večkrat po cele mesece nemogoče, med tern pa se članarina nabere in čim večji znesek je, tem težje se plača. Ako dalje časa ne moreš sam do blagajnika, izroči komu drugemii, ali pa pošlji sam ali pa vas več skupaj po pošli. Poštnino si lahko od računate. Kdor do 15. septembra t. 1. poravna članarine, tega bomo črtali in ga ne bomo več smatrali za člana naše skupine. Ker pa nam. je ravno sedaj najbolj potrebna močna organizacija, upam, da se bo vsak zavedal svoje dolžnosti. Tobačni vpokojenci Tobačnim upokojencem in upokojenkam! Glasom odloka, katerega je prejela uprava tobačne tovarne od uprave monopolov dne 18. avgusta, je sedaj prmevedba krotiskiH pb-kojnin v dinarske kofičnoveljavno rešeni. Razlike se bodo izplačale Vsetn upokojencem in upokojenkam od 1. 1927. dalje; torej t a 4 leta nazaj. Izplačevanje teh razlik se prične v kratkem. Okrog 1. septembra bo prejelo prvih 50 upokojencev in upokojenk izplačano razliko. Ostalim se bo izplačevalo po etapah, vendar pa bodo v kratkem času prišli vsi na vrsto. Za izplačilo razlik ni j^otreba Redukcijo vseh državnih izdatkov je sklenila vlada na seji 17. avgusta. O sklepu je bilo izdano sledeče tlradno obvestilo: Čeprav je odbor veščakov v Londonu priznal tehtnost razlogov jugoslovanske vlade proti integralni primeni načrta predsednika Združenih držav na prejemke, ki gredo Jugoslaviji po mednarodnih pogodbah od strani Nemčije, vendar ni odobril nobenih konkretnih ukrepov, da popravi očividno krivico, ki jO povzroči Jugoslaviji taka shematična primena. Pač pa je izrazil nade, da bodo hacijonalne emisijske banke lahko nekaj storile v tem oziru, ako bo potreba. Jugoslovanska vlada ni mogla sprejeti takega sklepa, ki hudo ogroža finančni ih gospodarski položaj naše države in je odklonila izvedbo Hoovrovega načrta. Sklenila je, da vztraja do kraja na svojem pravičnem stališču in da z vsemi fražpdložljiviittii sredstvi brani pravico svoje države. V veri, da veljajo mednarodne pogodbe ih koiiVencije in da drže mednarodne institucije, ki so bile ustanovljene v njihovo obrambo, ne dvomi v to, da bo izdana v tem oziru rešitev, ki jo bo mogla naša država sprejeti. Da pa prebrodi težkoče, ki bodo nastale, dokler to vprašanje ne bo pravilno rešeno, je vlada proučila celokupni položaj, finančni kakor gospodarski, ki je riastal s tem v naši državi, in je sklenila, da bo odredila potrebne ukrepe, ki naj omogočijo naši državi, da na to rešitev počaka brez večje škode in tresljajev. Zato je bil sestavljen pod predsedstvom ministra financ odbor, ki bo v najkrajšem roku, vsekakor pa do konca tega meseca, v sporazumu z resornimi delati kakih posebnih prošenj, kakor to gotovi ljudje pripovedujejo upokojencem in upokojenkam. Vsem upokojencem in upokojenkam sporočamo, da se tudi ostalo vprašanje ureditve pokojnin približuje rešitvi in da bo po sedanjih izgledih pričakovati zadovoljive rešitve. Dolga, mukopolna in vztrajna borba tobačnih upokojencev ni ostala brez uspeha. Za društvo tobačnih upokojencev in upokojenk: Uršula Katauer. Zadružništvo Naši zadrugarji v Ljubljani. Tam v Ko-leziji na meji ljubljanske in viške občine, je bilo dolgo časa vse mirno. Letos je pa vse žiVo. Najbolj živo je na kompleksu stavbenih parcel naše zadruge »Delavski dom«. Kjer je še lani rasla trava, tam stojita danes dva družinska domova, pred pričetkom jeseni bo pa dozidanih še 5 stanovanjskih hiš in se bodo mogli z jesenjo že vanje vseliti pridni zadrugarji. Zidanje prav lepo napreduje. Čudno je le, da so manj korajžni lastniki zunanjih parcel ob cesti in Gradaščici. Doslej je zrastla le ena hiša na zunanji strani, vse ostale pa ob notranji poti. Kako se bo imenovala? Ali bo Gostinčarjeva? Zadrugarji so praV zadovoljni. Obeta se namreč skorajšnja napeljava vodovoda in v bližnje bodočnosti bo zrastel na eni strani zadružnih hiš park, na drugi pa drevored. — Gradbena zadruga je tedaj dobro izbrala prostor* naj je vse to predvidela ali ne. S tem, da je pomagala članom več ali manj zidati hiše, je dovršila že lepo nalogo. Prav bi bilo, da svojo pot nadaljuje, čeprav z novim programom in novimi sredstvi. do svetu ministri izvedel začasno redukcijo vseh državnih izdatkov in proučil vse ukrepe, ki jih položaj začasno nalaga. Ustava španske republike je izgotovljena v osnutku. Je čisto liberalna, socialističnih načel se je ta osnutek daleč izognil. — Ustavo Katalonije je prinesel katalonski voditelj Macia osebno v Madrid in jo izročil predsedniku vlade Zamori. Zdi se, da bodo Katalonci nekoliko popustili in centralna vlada bo radi splošnega položaja v državi morala dopustiti Kataloniji avtonomijo. — Skoraj po celi Španiji so stopili v stavko telefonski uslužbenci. Hoteli so jim znižati plače. — Vlada in parlament sta si prišla v nasprotje, ker je večina poslancev zahtevalo, da parlament sodi bivše monarhistične ministre, pred vsem pa kralja samega. Šef vlade Zamora se je temu uprl, ker je on sam pomagal ob revoluciji kraju in ministrom, da so pobegnili in je mnenja, naj jih sodi navadno sodišče, kralja pa naj sploh puste pri miru, češ, da ni delal po svoji volji, ampak je bil samo figura nekaterih zakulisnih politikov. Med Italijo in Vatikanom sc vršijo tajna, posredna pogajanja o spravi. Vatikan zagotavlja, da odločno vztraja pri zahtevah, izraženih v papeževi okrožnici proti fašizmu. Rusija in Francija bosta podpisali politično pogodbo prijateljstva. Besedilo je že sestavljeno, odobriti ga morata le še obe vladi. Francozi so se odrekli svojim prevojnim terjatvam. Francija je sklenila pogodbo pod pritiskom gospodarskih krogov, ki hočejo v pjatiletki zaslužiti lepe denarje. Po tej pogodbi Rusi ne nameravajo spremeniti prijateljskih stikov z Nemci in Italijani. Seveda pa b^do gotovo iskali v Franciji večje posojilo, kajti drugje v Evropi ga ne morejo dob/iti, Amerikanci pa še niso voljni pobotati se s sovjeti. Za dela, ki so predvidena v petletnem načrtu, rabijo Rusi ogromne vsote. Zapadni kapital hoče zaslužiti, če drugače ne gre, ma-gari tudi v socialistični Rusiji. Zato so tudi v Ameriki čedalje številnejši glasovi, naj se Unija sporazume s sovjeti. Predsednik zunanje političnega odbora Združ. držav senator B o r a h je nedavno podal svetovno-politično pomembno izjavo. Dejal je, da se mora ikapita-listični svet, če noče doživeti strašne katastrofe, nujno poiskati stikov s Rusijo, ki predstavlja eno šestino sveta. Francija, o kateri je še pred pol leta izjavil sovjetski zunanji minister, da je največja nasprotnica Rusije, je prehitela Združene države. Angleška delavska vlada je odstopila. Vrglo jo je vprašanje brezposelnosti. Državni proračun izkazuje zaradi milijonskih podpor brezposelnim izgubo 150 milijonov funtov. Da se ta izguba krije, j^ hotel Mac Donald znižati tudi brez-poselske podpore. Večina ministrov in delavskih poslancev se je temu uprla in premier je ostal sam. K padcu so seveda pomogli tudi konservativci, ki so kot zastopniki interesov kapitala za znižanje podpor. Dosedanja vlada je bila na krmilu od 1. 1929. Novo vlado, ki naj b. jo sestavljale vse tri angleške stran- ke, sestavlja Mac Donald. Ta vlada bi imela le nalogo izvesti varčevalni program, začetkom prihodnjega leta pa bi bile volitve. Na Madjarskem sc bo smer državne politike z odstopom fašistične vlade grofa Bethlena spremenila. Vzrok, da je ta madjarski Mussolini odstopil, je francosko posojilo. Francozi so stavili kot pogoj poleg pomembnih obresti tudi spremembo madjarske zunanje politike. Novo vlado je sestavil Karolyi, Bethlenov pri- * jatelj, ki pa je Franciji malo bolj prijazen, Zunanja politika se bo morda spremenila, doma bo pa ostalo vse pri starem: vlada veleposestnikov-grofov in baronov nad izžemamim madjarskim kmečkim in delavskim proletarijatom! Pa tudi zanj pride čas izpremembe! Gandhi je odpovedal svoj prihod v London na konferenco o Indiji, ker je prišel v nasprotje z indskim podkraljem. Na Kitajskem so reke vsled strašnih neviht silno narastle in preplavile velike dele dežele, zlasti na jugo-zapadu. Desetine milijonov ljudi je brez strehe in hrane. Sedanji družabni red; Vlada Združenih držav severnoameriških je sklenila zbog preobilne žetve, da naj se uničijo vse sedanje zaloge žita, bombaža in sladkorja. — V sami tej državi je 10 milijonov brezposelnih, v Angliji 2 milijona, v Nemčiji 4 milijone, v Italiji po! milijona, na Kitajskem pa milijoni ljudi 1 umirajo od lakote! Viktor Zakrajšek: h & V Vatik * n (Romarski spomini.) (Nadaljevanje.) Katakombe in cekev sv. Pavla. Preostala sta nam še dva dneva za ogled rimskih zanimivosti. Treba je bilo izrabiti vsak trenutek, da smo si v glavnem mogli ogledati vse. Vodstvo romanja nam je za ta dan (soboto) oskrbelo velik avtobus, s katerim smo se zgodaj zjutraj odpeljali po Apijski cesti iz mesta ven proti katakombam. Mogočno zidovje nekdanjega vodovoda nas je pozdravljalo od daleč, ob cesti pa so še zelo vidni ostanki nekdanjih nagrobnih spomenikov. Kmalu smo bili pri Kali-stovih katakombah. Sredi precej zanemarjenih njiv je majhen drevored, ki vodi do podzemskega vhoda. Poleg vhoda je majhno paznikovo stanovanje in neobhodna stojnica za spominke. Po dolgem razgovoru s paznikom, kdaj pridemo na vrsto — naval romarjev je bil namreč velik — smo končno plačali primerno vstopnino in dobili male sveče. Ker smo biil že naprej prijavljeni, smo še precej hitro dobili svojega vodnika, ki nas je odvedel po priprostih stopnicah pod zemljo in že smo stali na svetih katakombskih tleh. Tri dolga stoletja je bila cerkev tu notri doma, 300 let so se morali nositelji vzvišenih krščanskih idej skrivati pod zemljo — a zmagali so; zmagali z molitvijo, žrtvami ih delom. Kdo si ne bi rad ogledal teh prostorov, kjer je govoril, krščeval, opravljal sv. daritev in delil sv. obhajilo sv. Peter in številni njegovi nasledniki in pomočniki. Kdo ne bi rad stopal po hodnikih, po katerih so se nekdaj vili zmagoslavni pogrebni sprevodi mučencev in mučenic. Če so katera tla sveta, so sveta tla v katakombah. Resni smo postali ob vhodu v te prostore in pobožna čuvstva so objela naša srca. Kako lahko bi človek tu notri molil in kako lahko je bil človek zbran pri sv. maši, četudi je bilo treba hiteti. Saj so prostori taki, kot so bili za časa prvih kristjanov, brez vsake moderne navlake. Le napisi so večinoma odne-šeni ali napol razbiti in skoro vsi grobovi so prazni. Razen nujno potrebnih popravil je vse tako, kot so izkopali prvi kristjani. Ozki in precej visoki hodniki so prepleteni sem in tja, navzgor in navzdol; vmes, posebno na križiščih malo večji zaokroženi prostori, tu in tam v steni hodnika manjša vdolbina — kapelica kot grob kakega odličnejšega mučenca. V stenah pa vsepovsod grob poleg groba v višino in v dolžino. Kaj lahko se je v teh prostorih izgubiti, ker je povsod ista slika pred teboj: Peščeno-prstena tla, prsteni steni in i prsteh strop; enako tudi grobovi. To j skrivnostno enoličnost motijo le napol I razbiti kameniti nagrobni napisi, ki so > bili prav za prav pokrovi grobov. Še ih neupogljiv v temeljnih načelih... Od njega je povzel Lassale sam večji del kritičnih zamisli s terminologijo vred. KaH Marx je živel dolgo časa v Angliji, seznanil se je s tamkajšnjim delavskim gibanj etri ih s tamkajšnjimi delavskimi rafcmerami, seznanil se je podrbbno z angleško narodno-gospodarsko literatu-rb, s tamkajšnjo žakoribd&jft glede toVarn, in ž rezultati angleških enket o delavskem položaju. Vse to je bolj požnal, kakor katerikoli nemški ekoriOtn. Zato je bil Karl Marx sposoben, da je zasadil socialno demokratsko zaVest med delavske mase Nemčije. — Mark se pbšlil-žtije Heglbve dialekti Ve (naukia o rno-droslovju), in sicer veliko bolje, kakor pa pod Heglovim uplivom stoječi Proiid-hbii. Kar je pri Obeh sijajnega v kritiki dflriašnjega kapitalizma, nista po mojem mnenju dobila s pomočjo Hegla, ampak kljub Heglu. Dodatek Heglove dialektike tli koristil delom obeh, niti kar se tiče vsebine, niti kar se tiče učinka. *V ilasprotju s Karlom Mario je Karl Mark prest vsakega religioznega nazora. V njem vidi le meglo čuvstva ih misli. Zlasti pa je povsem nasproten duhovništvu. Sovraštvo proti duhovščini, katerega se je najbrž navzel zaradi mišljenja angleške državne cerkve, se odraža na najbolj oster način. To pa ne opravičuje na noben način tistih, ki vidijo v religiji več kakor meglo in ne najdejo v vseh duhovnikih »farjev«, da gredo preko znamenitih strani Matkovega spisa, ki je v Nemčiji tri leta sem popolnoma prezrt. Osebno ostri ton proti posameznim narodnim ekonomom in kapitalističnim osebnostim obžalujem, ker po nepotrebnem škoduje objektivni oceni tega, kar se mi zdi upravičenega v kritiki proti kapitalu. Kolikor mi je znano, je živel Marx dolgo časa v pregnanstvu. Mol birmanski boter Ni dolgo tega kar šem ga obiskat. Sedmič se je že odela narava V čVetno odejo, sedmo leto žfc uživa moj boter za-služeni pokoj. Ko sem stal pred njegovim mirnim domom, kjer ni dvomov ih razočaranj, sem nehote vždihliit: »Kako si srečen! Kako ste srečni vsi, ki bivate ž njimi« Med tihim šepetanjem cipres se je čtil jok dekleta. To naj bi bil odgovor ino-1 jemu pozdravu. Nehote Setn zafcanjal nazaj v srečno dobo ljubezni in življenja. S kakim veseljem sem čakal birme! S kako pridnostjo sem si pripravljal na njo! Tudi jaz sem si želel vožnje v avtomobilu in videl sem se že, kako sediva z botrom in s6 voziva v cerkev. Povedal sem mu svojo željo. Tedaj pa me je moj boter Mihia Moškerc prijel z obema rokama, me dvighil ter me nekaj časa gledal s svojim mirnimi in odkritimi očmi. »Janez,« mi je dejal čez čas, »jaz sem delavec in skušam lajšati bedo ih trpljehje ponižanih. Ni, da bi se vozila v avtomobilu v času, ko drugi stradajo in trpe. Jaz tega ne morem in ne smem. Prosiva raje Boga, da bi kmalu napočil dan ljubezni, ki bi prehiagala trpljenje in krivico. Ne razumeš me še, toda razumel me boš!« Čeprav v resnici nisem razumel teh besed, mu nisem ugovarjal, kajti njegove oči so govorile razumljiveje. Kljub moji neuslišani želji je potekel dah birme nad Vse prijetno. Peljala sVa se v Maribor, kamor je moral iti po opravkih. Tu Sem spoznal, da ima moj boter vse polno znancev. »Živijo Miha!« sem slišal neštetokrat, podajali so mu roke in ga pozdravljali Večinoma le delavci, Med vsemi njegovimi prijatelji in znanci pa ni bilo nobenega V fraku. Drugi dan sva bila že ! žOpiet v Ljubljani. Kmalu po kosilu me je pocUknil za lase in šla sva. Med pogovori sva se znašla na pokopališču. Tega, kar sfem na tej poti slišal in pridobil, mi ni mogoče popisati. Kazal mi je male in prijazne delavske domove in tnehim, da jih je bil on bolj vesel, kot marsikateri gospodar sam. Pravil mi je o trpljenju ih zaničevanju delavca z isto vnemo, z istitn navdušenjem in bolečino, kot govori duhovnik o trpljenju Kristusovem. Meni otroku je bilo težko in poslušal sem ga s tako vnemo, da sem dihal tišje kot navadno. Cenil in spo- štoval sem ga in še bolj sem ga vzljubil, akoravno nisem prav pojmil vseh besed. Stisnil sem se k njemu, kajti grozen se mi je zazdel ves svet. Na pokopališču sva obstala ob Krekovem grobu. Snel je svoj obnošeni klobuk, se prekrižal in tiho sva zmolila. Pogledal sem ga. Nisem ga še videl tako otožnega ih opazil sem, kako je v soln-cu bleščala solza na njegovem licu... Po molitvi sva oba molčala. Obema je bilo pretežko, da bi z govorjenjem one-čaščala najine občutke. Še vedno ga vidim, kako je trpel ob grobu učitelja. Mnogo si pretrpel. Spoznal in čutil si krivice in zaničevanja ha sebi, a kot mož se nisi vdal. Bil si med ustanovnimi člani delavskega stavbnega društva samo zato, da si pomagal graditi domove trpinom, sam si pa nisi privoščil tega. Toda kljub vsemu si ga dobil in mirno spiš v bližini tistega, ki si ga tako ljubili Zdi se mi, da so pravico ih ljubezen pokopali s teboj .. . Spi mirno v zatišju cipres, pod spomenikom, ki so ti ga v znak hvaležnosti postavili delavci in ljudje istih misli, kot si jih imel ti! Z Bogom prijatelj in oče sirot! Vsak strokovnifar, vsrik Krekovec mora biti član ,,Krekove knjižnice"! skrivnostnejši so postajali ti prostori, ko so odmevali po njih naši koraki in je svetloba naših svečk metala daljše ali. j krajše sence naših postav po stenah. Med naš šepetajoč pogovor so se pomešali oddaljeni glasovi pobožne pesmi, ki je prihajala od neke romarske skupine, ki je v bližnji kapeli opravljala svojo pobožnost. krede n UM e' delavce pri fC D Toliko je danes vsakovrstnih jubilejev trideset in celo štiridesetletnega dela, da je postalo doživetje takih jubilejev že kar vsakdanje. Ni danes nič novega slaviti tridestletnico službe pri iv-*# enem gospodarju, iz dneva v dan se množijo celo štiridesetletnice službovanja pri težkem in vročem delu v tovarnah. Izreden in pri K ID edinstven slučaj pa je, da je ženska kljub težkim delom, ki ga imajo pri nas, doživela štiridesetletni jubilej dela pri KID. Ta jubilantka je delavka v opekarni, vseskozi naša tovarišica, Marija Razinger. 1. aprila 1891 je kot 25 letno dekle stopila v delo pri KID, kjer je v oddelku zavijalnice bila zaposlena do leta 1915. Radi bolezni svoje matere je morala nato delo za dve leti prekiniti. Po njeni smrti leta 1917 se je zopet vrnila v službo in je to pot bila dodeljena v oddelek opekarne, kjer je do minulega meseca opravljala svojo službo. Štiridesetletno trpljenje tovarniške delavke in starost sta ji nakopali bolezen, da se je morala zateči k zdravniku in delo začasno opustiti. Vsa izčrpana kot 65-letna bo po ozdravljenju zopet morala prijeti za delo, da se bo mogla preži- | veti. Vsi prejšnji prihranki so ob bolezni | matere pošli, povojni zaslužek pa za- | došča komaj za bedno preživljanje in ne da se misliti, da bi mogle dati kaj na stran za stara leta. 120 Din pokojnine pa ne zadošča niti za stanovanje. To je dovolj očita krivica, ki se godi nad delavcem-proletarcem, ki je vse svoje življenje v znoju in trpljenju z delom ustvarjal in doprinašal v korist človeške družbe, na stara leta pa nima, da bi v miru odpočil. Naši zvesti jubilantki iskreno želimo pkc^rajšnjega okrevanja in ji kličemo: Čast Tebi in Tvojomu delu! brekov* mfad,:na Zbor centrale Krekovih družin. V nedeljo 6. septembra ob 9 dopoldne se bo vršil redni zbor CKD v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Vse družine so dobile obvestila za ta zbor potom okrožnice. Vse odbore opozarjamo, da takoj določijo svoje delegate, jim izdajo pooblastila in jih tudi takoj prijavijo CKD. Živi borba! To m ono Pismo iz Zagreba: Koliko je vredna organizacija, spozna človek šele v tujini, ko pride v kraje, kjer sploh še organizacije ne poznajo, kjer ni tako prisrčnega občevanja med delavci, kakor je to pri nas v Sloveniji. Iz pisma, ki mi ga je pisal tov. Tone Tomaž član skupine v Prevaljah in ki je sedaj zaposlen pri neki tvrdki v Zagrebu, mi piše: Zelo sem vesel, da se je pri Korotanu vsaj nekaj uredilo. Tako tovariši vsaj vidijo, da organizacija v resnici brani njihove interese, v kolikor je to danes v teh slabih razmerah sploh mogoče. Tukaj so še mnogo slabše razmere, kakor doma. Kar se tukaj počenja z delavci, je še vse daleč preko zakona. Sicer imam jaz tako delo, da pri tem nisem preveč prizadet. Poleg tega so pa veliko tega delavci sami krivi in preganjajo med seboj eden drugega. Izobrazbe, ki je pogoj delu manjka. Pozdravlja Te in vse ostale Tvoj prijatelj T. T. Šele tedaj je možno prav ceniti svojo stroji, organizacijo, ko pride človek na tuje in nima nobene zaščite. Zato tovariši širite in delajte na to, da bo naš delavski pokret šel tudi preko meja naše domovine med brate Hrvate. Tone Kisovar. Vrhnika. Na tem mestu smo že pisali o razmerah, pod katerimi se je vršila adaptacija hiše ob Novi cesti. Povedali smo tudi, da so zneske, ki so bili določeni za adaptacijo, za lepo vsoto prekoračili. Nismo se borili v našem listu proji odboru denarnega zavoda, ampak proti načinu dela za to hišo. V maju se je vršila seja občinskega odbora in je bil iz- voljen nov odbor občinskega denarnega zavoda. Nato se je zabavljanje proti delu bivšega odbora kmalu ustavilo in tako je kakor vidimo, »mirna Rosna::. Bravo! K*š delat*"* n — obcrilk za cemokr c o Krščansko delavstvo čuti, da se vodilni krščanski politiki vedno bolj po-meščanjujejo, da prihajajo vedno bolj v nasprotje z demokracijo in moralo. V Avstriji so imeli pred meseci veliko korupcijsko afero na železnici. Visoki funkcionarji zveznih železnic so prejemali visoke podkupnine. Nastal je proces, ki je pa bil čez noč ustavljen, ne da bi vlada, odnosno pristojna oblast ta korak utemeljila. Centralna organizacija krščansko socialnega delavstva v Zgornji Avstriji je zavzela proti temu postopanju svoje stališče. Očitala je vladi, v kateri ima kršč. socialna stranka večino, da postopa škandalozno. Njeno ponašanje v Tej aferi bije v obraz vsakemu čutu poštenosti in pravičnosti; volivcem jemlje zaupanje v ju-stico. Ni dovolj, da so korupcionisti nekaznovani, pristojno ministrstvo je glavnim povzročiteljem podelilo celo visoka odlikovanja. Dotična resolucija ugotavlja, da so krščanski delavci in nameščenci globoko užaljeni zlasti radi tega, ker se to dogaja v sporazumu s krščansko socialno večino in to prav v času, ko poziva sv. oče potom svoje okrožnice države, da naj postavijo za podlago svojemu vladanju načela poštenosti in pravičnosti, in da naj ta načela uveljavljajo brezpogojno tudi v praksi. Kaj, ko bi pričeli presojati politično delovanje in udejstvovanje tudi naših »katoliških politikov? Marsikatero neprijetno ugotovitev bi iznesli. Prav taki pojavi pa dokazujejo, da mora zahtevati katoliško delavstvo absolutno nadzorstvo nad delovanjem ljudi, ki so v javnosti v imenu katoliškega pokreta. Delavska zbornica in podpiranje nezaposlenih. Z ozirom na težkoče pri ocenjevanju poedinih prošenj za nezaposlene podpore bo izplačevala zbornica odslej za nezaposlene podpore načeloma le preko uradov, ki poznajo bolje razmere prosilcev, to je preko Javne borze dela, bratovskih skladnic in večjih občin. Vsa sredstva, ki jih je namenila zbornica za podpiranje nezaposlenih, se bodo preod-kazovala v bodoče tem uradom. Prošnje, ki bi prihajale v bodoče na Delavsko zbornico, se ne bedo reševale pri zborni- ci, temveč odstopale organom, med katere bo razdelila zbornica svoja sredstva za podpiranje nezaposlenih. Devici Na vsakih 10G0 Din dohodkov plača davka: DELAVEC IN NAMEŠČENEC 2Q2,28 T RGOVE C,OBRT N IH PROST! POKLICI 12,5, oč 100,38 /VE L [KRP ITD L Iz tega sledi, da je delavčeva plača 4 5 krat višje obdavčena kakor kapital: Celo 2 krat toliko ga plača kakor kmet. Pri najhujših potresih ostane kmetu še vedno košček zemlje, delavcu ničesar razven rok, ki zamanj iščejo dela. IZ DUHOVNEGA ŽIVLJENJA DRUŽINE. Spisala Milica Grafenauerjeva. Založila družba sv. Mohorja v Celju, 1931. Cena broš. za ude 18 Din, za neude 24 Din, vezana za ude 24 Din, za neude 32 Din. Razumevanje družinskega življenja gine. In prav posebno gine pravo krščansko umevanje družine. Da bi zmotne nauke, zablode, dvome o duhovnem življenju družine razjasnila in pokazala zaeno vso lepoto pravega družinskega’ življenja, zato je žena in mati Milica Grafenauerjeva spisala to knjigo. Knjiga ni prepis toliko drugih takih knjig — krščanske ali nekrščanske vsebine, knjiga je resnično doživljanje v lastni številni družini, je sad mnogoletnih bojev, trpljenja in veselja. Knjiga je razdeljena na 3 oddelke. Prvi govori o zakonu, o zakonski ljubezni. Drugi del razmotriva o vzgoji k čistosti — v zakonu in izven njega. V tretjem deli^ govori o rasti za duhovnost. Knjiga je bila pred tiskom predložena presvetlemu škofu dr. Gregorju Rožmanu, ki je knjigo toplo priporočil. Članom in članicam to knjigo priporočamo. Hermann Suderman: GOSPA Roman Srd proti nasprotnikoma je kipel višje in višje. Pogosto si je očital, da se vede bojazljivo in nečastno in se je dolžil nizkega, hlapčevskega mišljenja, Nekega dne, ko' je dirjal po zasneženem dvorišču, se je v jezi tako zagovoril, da, je sklenil, da se mora rešiti obeh hudobnih bratov, pa naj ga stane življenje. — Stekel je v hlev, kjer je stal brus, otajal vodo, ki je bila v vedru zmrznila in nabrusil svoj nož tako, da je prerezali tralk najtanjšega svilenega papirja. Ko sta ga pa prihodnji ponedeljek znova pretepla, ni imel poguma, da bi privlekel nož iz žepa in si je spet očital bojazljivost. Preložil je to stvar na prihodnjič — in pri tem je ostalo. Tudi od očeta je moral dosti trpeti. Oče se je spet baviil z velikimi načrti, in kadar je delal, se je vedno čutil zelo vzvišenega in je s Pavlom, ki ga je zaničeval zaradi malenkostnega mišljenja, posebno jezno govoril. »Zakaj na fanta ni prešla niti najdrobnejša iskrica mojega duha?« je govoril. »Kako lahko bi ga vzgojil, da bi potem izvrševal moje načrte, a je pretrd — škoda za žgance in za mleko.« Zdaj je nameraval ustanoviti delniško družbo za izkoriščanje svojega močvirja, nameraval je zbrati veliko glavnico in dati samega: sebe imenovati za ravnatelja s toliko in toliko tisoč tolarji plače. Vsak teden se je dvakrat ali trikrat peljal v mesto in pogosto gai drugi dan še nii bilo doma. »Težko gre,» je govoril, ko je prespal pijanost, »a jaz bom te tiče že ujel in jih spravil pod kapo. Tudi, Jonglas, bahač, bo krvav. Da bi le vedel, kako ga lahko zagrabim! Na Helenental ne stopim več, že zaradi tega ne, dai ne bi videl, kako ga je ta človek zanemaril — zakaj to je na vsak način naredil — in v mestu ga nikdar ne dobim pred oči. A krvav — krvav mora biti! Če ne bo podpisal korca delnic, naj ga, vrag vzame.« Mati Elsbeth je vse to žalostno poslušala, ne da bi rekla besedo, Pavel pa, je potem ponavadi vzel s police ključe od lope, da bi se s črno Suzo« nemo pogovarjal. Zdaj je trdno verjel, da od nje prihaja rešitev. Ko je bila Velika noč mimo, so nauk spet prestavili v cerkev. Fantje in dekletai so se po polletni ločitvi, spet sešit Elsbeth se je čez zimo zelo izpremenila. Bila je zdaj za pogled kakor dorasla gospa,. Nosila je napol dolgo obleko in lase je bila nad čelom razpustila v kodrčke. Pavel jo je pozdravil z veliko zadrego; bilo mu je, kot da, ne pristaja več ob njo — ona pa je vstala, mu šla tri1 korake naproti in mu pred vsemi očmi prisrčno stilnila rokp. Med sledečo uro so med fanti podajali okrog list, ki je zbudil veliko živahnost. Na listu so bile z raznimi zavojčki okrašene besede: »Kot zaročenca se priporočata Pavel Meyhofer, Elsbeth Jonglas.« Napisal je to mlajši Erdmann. Pavlova roka je iskala noža; za hip se mu je zdelo, kot da bi ga lahko tu sredi cerkve potegnil proti svojemu sosedu; izpulil mu je list iz rok in ga raztrgal na kosce. Elsbeth je začudeno zrla proit njemu, in župnik ga je opomnil k miru. Zdaj se je sam prestrašil lastne drznosti. Erdmanna sta morala najbrž opaziti, da v tej stvari ne pusti nobene šale in nista več poskušala, da bi ga pikala z Elsbeth... Zadnjo nedeljo pred binkoštmi je bila birma. Pavel ponoči ni mogel spati, pred sončnim vzhodom je nalahko vstal, oblekel novo črno obleko, ki mu jo je podarila za to slovesnost dobra teta, in obhodil tihi dvor ter rosna polja prav tja do barja, ki je v cvetni obleki vse praznično ležalo pred njim. Vpričo vzhajajočega sonca je sklenil roke in vroče molil. Ta dan je hotel začeti novo, boljše življenje, vse zamere odpustiti in ljubiti svoje sovražnike, kakor je zapovedal Kristus... Tedaj se je spomnil noža, ki ga je nekoč nabrusil za Erdmanna; potegnil ga je iz žepa in ga zagnal v sred močvirja, kjer se je z grgranjem pogreznil v mlako. — Vroče solze so se mu udrle iz oči. Slab in zavržen se je zdel samemu sebi in čisto nevreden, da bi stopil pred božji oltar... Komaj da si je upal vrniti se nazaj. Šele ko sta dvojčici v svetlo novih oblekcah z radostnimi kriki planili nanj, se je sprostil in olajšal. Objel je sestrici in obljubil, da jima bo zvest pomočnik in prijatelj. Potem je prišla mati, oblečena v obledelo svileno obleko, ga poljubila na čelo in na lice in dolgo držala njegov obraz med svojimi dlanmi ter mu odkrito zrla v oči. — Hotela je nekaj povedati, a ni spravila iz sebe več kot; »Moj fant, moj ljubi fant!« Celo oče je bil danes najbolj rožnate volje. Prijel ga je za obe roki in mu dolgo govoril, kako se mora učiti, kako mora v življenju svoj pogled upirati v velike stvari in posnemati njega, svojega očeta, ki ga je sicer vedno preganjala nesreča in so ga ropali hudobni ljudje, ki si pa ni dal vzeti poguma, da ne bi stremel proti zvezdam, celo iz te bedne luknje, v katero ga je pogreznila sovražna usoda. In mrščil je obrvi ter ril po laseh in bila ga je sama vzvišenost in veličina duha. Pavel mu je poljubil obe roki in vse obljubil. Ob osmih je videl, da je po kolovozu, ki je držal čez poljano, drdrala mimo kočija, in njeno srebno okovje se je lesketalo v jutranjem solncu. Dolgo je gledal za vozom. Vse mu je bilo kot sen ... Čutil se je tako neskončno srečnega, da je bil od same sreče v zadregi. »S čim sem le to zaslužil?« se je izpraševal in potem je začel premišljati, kaka bo neki prva skrb, ki ga bo iztrgala iz te blaženosti. — Ko sta mu dvojčki naznanili, da je voz za v cerkev pripravljen, je čutil, da je žalosten in potrt. Na župnijskem vrtu, kjer je cvetel jasmin in lipovka in na čigar tratah so blesteli solnčni prameni, sta stali dve peščici ljudi, ena črna, druga bela, ločeni med sabo. Prvo so bili fantje, drugo pa dekleta. Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureia: Peter Lombardo.