LETO XIIL, ŠTEV. 06^/ Ljubljana, torek 22. aprila 1952 Izdaja za severovzhodno Slovenijo VALEČ POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 GIN Tudi zadružniki so M T Kranju italijanski fašizem udeležili demonstracij zoper oživljeni F Ljubljani so zborovali mladi zadružniki V nedeljo so se zbrali v Ljubljani na posvetovanje mladi zadružniki — člani Ljudske mladine iz vse Slovenije. V izčprnih referatih in bogati razpravi, katere sta se udeležila tudi člana Politbiroja CK KPS Viktor Avbelj in Janez Hribar, ie posvetovanje oce nilo delo Ljudske mladine pri na predku naše vasi. Temeljito so se po govorili, kako usmeriti mladino k re ševanju zadružnih vprašanj, kako pri tegniti mlade ljudi k razvijanju raz nih odsekov naših kmetijskih zadrug in kako bo v teh mladina odigrala svojo revolucionarno vlogo. Pri tem lahko naša mladina na vasi doseže velike uspehe, toda samo takrat, če se bo za zadružna vprašanja zanimala in tudi sama odločno posegala v de javnost naših zadrug. Nedeljsko posvetovanje mladih zadružnikov je soglasno sklenilo, da mora naša mladinska organizacija nuditi kar največ pomoči Partiji pri razvijanju zadrug splošnega tipa. Zato pa morajo biti člani mladinske organizacije dobro seznanjeni z razvojem in dejavnostjo zadruge, po svojih’starših in množičnih organizacijah ter vseh dru štvih, v katerih se udejstvujejo, pa se morajo boriti za razširitev dejavnosti zadruge. To pa bo lahko naša mladina na vasi dosegla samo takrat, kadai bo vprašanje naših zadrug sama teme ljito poznala in o njih tudi razpravljala na svojih sestankih. Dobro bi bilo. če bi bila letos mladinska organizacija v okviru splošnih kmetijskih z a dru n iniciator množičnih akcij za uničevanje sadnih in rastlinskih škodljivcev, ki povzročajo veliko zlo našemu kme tijstvu. Nedeljsko posvetovanje mladih zadružnikov ie tudi pokazalo, da v tistih organizacijah (kot primer so naštel' Veržej. Vrešinio vas. zadrugo Osojnik in še nekaj drugih), kjer je z vprašanjem zadružništva mladina dobro seznanjena, daje tudi pr»dloe» za izboljšanj? dela v zadrugah in nastopa na zadružnih zborih. V Vresinji vasi so na primer mladinci študirali pismo Centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije o vprašanjih zadružništva, pogovorili so se o arondaciji, razkrinkali so malomarno delo starega upravnega odbora zadruge itd. Zato je zrasla v tej vasi mladinska organizacija v očeh vseh ljudi. Sklicanje Ljudske skupščine LRS k II. izrednemu zasedanju Ljubljana, 20. aprila Prezidi] Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je danes izdal ukaz štev. 66, s katerim sklicuje II. IZREDNO ZASEDANJE Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije drugega sklica na dan 29. aprila 1952. Iz sekretariata Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije Obisk srbskih gradbenikom v Hrvatski in Sloveniji Na Reko je prispelo 30 srbskih grad benih inženirjev in tehnikov, ki so si ogledali največja gradbišča na Hrvat skein, v Sloveniji ter v Bosni m Her cegovini. Ta skupina v kateri so tudi glavni inženirji z gradbišč hidro central na Vlasini in Zvorniku, to varne kablov v Svetozarevu in valjarne v Sevojnu, je obiskala gradbi: šča metalurškega kombinata v Sisku, termoelektrarna v Konjštim ter tovar ni »Rade Končar« in »Prvomajska«, v Sloveniji pa tovarno aluminija v Str-nišču, hidrocentrale v Vuzenici, Med vodah in Mostah, »Litostroj« v Ljubljani, železarno na Jesenicah in hidrocentralo »Doblar« na Soči. Na svrtvereinigung« 5:6 (4:2). izdaja tel) Usta: Tiskovni konzorcij Osvobodilne fronte Slovenije — Direktor: Ru-11 Janhuba — Odgovorni urednik: Serge: Vošnjak — Tiska Tiskarna »Slovenskega ooročevalca« — Uredništvo: Ljubljana Knafljev: ulica 5 telefon 55-22 do 55-26 -Uprava: Ljubljana. Čopova ulica 50-IH elefon 45-75 in 46-21 — Oglasni oddelek Ljubljana. Selenburgova ulica 5. telefon 18-96, za ljubljanske naročnike 24-63 *8 zunanje 38-32 — Poštni predal 29 — Tekoči račun NB 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 dinarjev Prvi nastop na prostem bo v počastitev rojstnega dne maršala Tita priredilo v Ljubljani telesno vzgojno društvo Partizan—Narodni dom v soboto 24. maja. Fizkulturniki iz Oplotnice pripravljajo skupaj s člani planinskega društva in drugih organizacij v počastitev rojstnega dne maršala Tita posebno štafeto, ki bo šla z mesta, kjer je leta 1943 padel pohorski bataljon. Na kolesarskem turnirju v Novem Sadu je tekmovalo OKron bO tekmovalcev iz Beograda, Zagreba. Novega Sada, Subotice, Pančeva. Apatina in Starih Morävic. V tekmi seniorjev na 31.200 m je z 38 točkami zmagal Miroslav Ješić. član Partizana. Drugi je bil Ivan Bosek. član zagrebškega. Jedinstva z 31 točkami. državni prvak Ferenc Varga, ki je nabral 10 točk mani, pa se je plasiral na tretje mesto. Povprečna hitrost v tej dirki je bila 36.5 km na uro. Nogometno tekmo Partizan : Dinamo v 4. povratnem kolu državnega prvenstva bo sodil ljubljanski sodnik Erlich- Za olimpijske Igre v Helsinkih se je doslej prijavilo 63 držav. Zadnji prijav« sta poslala olimpijska odbora Monaka in Izraela. Na teniškem turnirju v Rimu je v polfinalu Sedgman premagal Nielsena 6:1, 6:2. 6:4, Drobny pa Pattya 6:1, 6:0, 7:5. Nogometaši Zahodne Nemčije so premagali reprezentanco Luksemburga 3:0 Francoska nogometna reprezentanca je v Parizu premagala Portugalsko 3:0 (1:0) B moštvo Francije je v Saarbrücknu zmagalo nad reprezentanco Saara 1:0. C reprezentanca Francije pa je v Alžiru igrala neodločeno z Marokom 0:0. Plenum Nogometne zveze Slovenije bo v soboto, 26 aprila ob 20 v prostorih FZS v Likozarjevi ulici. Isti dan ob 19 bo sestanek razširjenega izvršnega odbora NZS. Športno društvo Ljubljana Ima danes ob 19 obvezen sestanek vseh drsalcev na kotalkališču v Čopovi ulici. Vabljeni tudi hokejisti. Njihova želja je. da bi se obeh zborov udeležili ne samo domači planinci in alpinisti, temveč da bi prišli tudi zastopniki iz ostalih ljudskih republik. V jubilejnem letu bo gorska reševalna služba izdala tudi slavnostno številko »Planinskega vestnika«, kjer bo prikazan razvoj našega ljudskega planinstva. Drevi tekma v košarki Prag (Stuttgart) : Železničar Košarkarsko moštvo Prag iz Stuttgarta, ki se mudi na turneji v Jugoslaviji, bo drevi nastopilo v Ljubljani proti Železničarju. Gostje so prvaki Zahodne Nemčije in gojijo lepo igro, ki bo prav gotovo zanimala ljubitelje košarke v Ljubljani. Tekma bo ob 19.30 na igrišču Ljuba Šercerja v Šiški. Danes ob 16.30 na stadionu Odreda prvenstvena tekma slovenske lige SLOGA : ODRED Ob 15: GRAFIČAR : ODRED mladina A B Turnir v Beogradu V Beogradu se je v nedeljo začel mednarodni šahovski turnir, na katerem sodeluje 9 tujih in 11 domačih šahovskih mojstrov. Udeleženci turnirja so uvrščeni v turnirsko lestvico po naslednjem vrstem redu: Nedeijkovič, Porecca (Italija), Golombek (Anglija), P:rc, Alexander (Anglija). Germek, Lobb (Švica), Griinfeld (Avstrija). Karaklajič. Andrič, 0‘KelIy (Belgija) Matanovič. Udovčič, Puc, Stolz. (Švedska). Milič. Fuderer. Bogoljubov (Zahodna Nemčija). Pilnik (Argentina) in Janoševič. V I. ko4u so se partije končale takole: Nedeijkovič-Janoševič remi; Porecca-Pilnik 0:1. Goiombek-Bogoljubov prekinjeno v boljšem položaju za Bogoljubova; Pirc-Fuderer remi; Alexander-Ivliiiö remi: Germek-Stolz 0:1; Lobb-Puc remi; Grlinfeld-Udovčič 0:1: Karaklajič-Mata- novič remi; Andrič-0'Kelly prekinjeno. Kratke šahovske vesti V šahovskem dvoboiu Reshevsky : Naidorl ie Reshevsky prve suri partije odločil v svojo korist. Deta oartiia na se ie končala neodločeno. Gligorič ie v simultanki Droti 32 nasprotnikom v Birmmgathenu dobil 30 oartij in 3 remiziral. Kralj Je nadaljeval svoje nemirno romanje po sobani. Da — torej — soi-disant — hvala vam — preudaril bom vse to — in po preudarku ravnal — b — t — zdaj lahko greste — Fra Girolamo je šel. Ko je bil zunaj, je skočil kralj kakor otrok na okensko klop in videl spodaj črnega meniha, ki je v sončni pripeki stopal po trgu V dobri volji je nekajkrat plosknil z rokami; težko je bilo reci, al> ploska menihu ali sam sebi. Da — h — t — je pomislil, tudi od nekaterih rimskih kardinalov, posebno od nekega — h-r-t— Giovannija Battista Orsinija — sem dobil pisma — ki — h — t — kažejo v podobno smer, kakor ta — ta menih — da — vse to je treba preudariti — in potem storiti, kar je pravo — h — t — » * Fra Girolamo je v svoji celici klečal pred razpelom. Gospod, Gospod — zahvaljujem se ti za tvojo milost in tvojo slavno pomoč! O, razsvetli možgane francoskega kralja s svojo večno lučjo! Antikristov hram v Rimu se maje — podrl se bo — to slutim in vem po tvojih nebeških znamenjih! O, daj mi, da bom Samson, ki zruši stebre tega hrama! Obraz mu je zasijal: Velik trepet zemlje čutim — rdeči peklenšček na prestolu svetega Petra prebledeva ko zid — pada — ruši se — in Jaz mu stopam na tilnik.— XXIX. Zmagoslavno je Karel Vlil. korakal po Italiji. Prišel je pred vrata Rima. Aleksander se z vso naglico zapre v Angelski grad. Zdaj se mu poplačuje, da je zdajal za njegovo utr jen je na tisoče in tisoče zlatnikov in odpust-nin. Karel VIII. obkoli Angelski grad in pripravlja naskok. Sprevideti mora. da spričo trdnosti teb bastij nima dosti upanja. Tudi on je premalo cenil moč papeškega simbola. Njegovi vojaki mrmrajo. Nočejo se bojevati zoper »namestnika Kristusovega«. Obema strankama ne kaže drugega, kakor da se pogodita. Johannes Burkhard, papežev obredar, je jahal francoskemu kralju naproti, da bi se dogovoril zastran njegovega slovesnega sprejema. Kralj Je zmajal z glavo:-Pustimo — h — t — ves blišč. Kakor pridem, pa pridem. Johannes Burkhard je pogledal na svoje negovane nohte, edino, kar je negoval, ker je imel umivanje za nezdravo in se je snažil samo z mazili in mokami; Nje- gova svetost prosi vaše veličanstvo, da bi ji izročili neko osebo, ki je srcu njegove svetosti bližnja in je po nesrečnem naključju, ko je jahala na sprehod, padla vašemu veličanstvu v roke — Kralj Je zameketal: Po srečnem — h — t — naključju. Prosim za tri tisoč zlatnikov gotovega denarja, pa lahko vzamete tisto — soi - disant — osebo kar s seboj. Johannes Burkhard je vzel mošnjo denarja, ki mn jo je bil dal papež s seboj, in jel naštevati zlatnike. Kralj je vneto pomagal šteti. Tako. — Pomel si je vozlate roke. Kar vzemite ma-dono Julijo Farnese s seboj in povejte njegovi svetosti, da se priporočam. Oči si je že izjokala. Te lepe oči! Karel VIII. terja od papeža njegovega sina Cezarja in turškega princa Džema za šest mesecev kot talca za natančno izpolnjevanje pogodbe. Najprej je Aleksander ogorčen. Po razgovoru s Cezarjem v štiri oči pa smehljaje privoli. Papež in kralj stojita, oba gologlava na vatikanskem vrtu drug drugemu nasproti in se merita z očmi. Kralj trikrat pripogne koleno in vrže tikvasto glavo čisto vznak, da bi videl papežu, ki poljublja namesto kraljeve desnice svojo lastno roko, v obraz. Ta smehljaj mi ni všeč, pomisli Karel. Paziti se moram. In papež Aleksander vidi, kako se kralj odurno zareži. In si misli Uto. Jutri, dč papež počasi, skrbno izbirajoč vsako besedo, jutri me bo vaše veličanstvo na javnem konzistoriju v navzočnosti kardinalov priznalo za pravega papeža in zakonitega namestnika in naslednika svetega Petra ter mi priseglo zvestobo. Kralj se je kak trenutek obotavljal. Naj se pes obesil je zameketal. Cesare Borgia, krasotec, je v kardinalskem škrlatn na mezgu jahal zraven Karla VIII.. grdobe, po cesti v Neapelj. Ali že po nekaj miljah je — dozdevno iz prevelikega spoštovanja — spustil kralja naprej. Lahna slabost ga je obhajala, kajti Karel VIII. je dišal iz ust. Za bor-gijskim kardinalom se je vrstilo trideset mezgov, otovorjenih s pratežem, in devetnajst voz, potnih kovčkov ln zabojev. V Marinu je prvo prenočišče. Cesare Borgia je voščil kralju lahko noč in vljudno odbil igro na karte, ki mu jo je ta ponudil. Drugo jutro, ko je hotel kraljev pribočnik zbuditi kardinala v njegovem šotoru, ni bilo o tem ne duha ne sluha. Se pred polnočjo je bil pobegnil, oblečen za konjarja, in zdirjal nazaj v Rim, Karel VIII. je častnika, ki mn Je prinesel to novico, od togote z bičem udaril v obraz, m vso to množico kovčkov ln zabojev, ves svoj dragoceni pratež, je kar tako zapustil? Ukazal Je, naj razbijejo kovčke in zaboja. . Nič drugega ni bilo v njih kakor slama in kamenje.