96. številka. Ljubljana, nedeljo 27. aprila. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemu za a vBtro-ogorsk e d • ž.«le za «elo leto 16 gld., za pol |. ta h KL, ca četrt leta 4 gld, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gid., za četrt leta 3 gld. «0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in »a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. &0 kr., po pošti prejeman za če*rt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gl«'dališka stolba". O p r a v n i 6 t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
V I j 4i 1» l j ii ii i 2G. aprila.
Dobili smo uže mnogo dopisov iz raznih domačih krajev, ki pripovedujejo, kako so Slo venci izkazali svojo lojalnost in udanost kroni, Od katere jedino upamo pravičnosti in izpolnitve svojih narodnih in družili političnih terjatev in prošenj. Da jih moremo vse umestiti, kakor naročniki iz dotičnih krajev terjajo, in kakor moramo kot vestni poročevalci v prvej vrsti vsega tega, kar se javno godi v nasej ožjej domovini, krajšali smo uže neke dotične dopise, druge pa burno še krajšali, da menj prostora vzenio. Zato pa one gg. dopisnike in prijatelje našega liBta, ki nam še mislijo dopise o tem predmeta poslati, prosimo, naj jih sicer pošljo gotovo, vendar ne preobširnih, ker so si filavnosti mej soboj itak podobne v jednem in drugem kraji.
0 zanesljivosti dunajskih novin.
Dunajski nemški l.sti se marsikaj zlažejo o Slovanih ali v obliki dopisov, ali v obliki telegramov. Da „novicau le en dan zanima njih radozabne in bitrožive nemške in ponein-čene bralce, pa jo skujejo, ne meneč se za to, da se včasi uže drug dan preklicu-e ali pa je bodoči dogodki ne potrdijo. Tako je tudi duuajsk nemški list .D. Zig." piinesel bil „dop:stt iz Moskve, da se bode tam letos sklical slovanski kongres, pri katerem bodo zastopani vsi Slovani, ce!o Poljaki; če ruska vlada ne dovoli, snide sa kongres v Belgradu, dejalo sa jo; in celo imena osuova-teljev so bila imenovana: profesorji Pipin, Iio-Tajski in Gradovski. Ta novica je iz dunajskega časnika šia oiiolo in okolo, rodila uvodue članke in celo češki organ, „Politik" jo je vr-jela in pisala poseben uvoieu članek, češ, da baš zdaj nij ugoden čas za tuk slovanski shod, ker bi dal našim skujmim sovragom zopet uzroka in prilike sumničiti nas in obrekovati.
Mi nijsmo v oobentm ruskem listu te novice videli, zato jej nijsmo verjeli poznajoči nezanesljivost duuajskih virov. V Badnjem broji pa prinese „Politik" pismo ruskega profesorja Pipina, ki pravi, da on ničesa ne ve o kučem tacem shodu, da v denarjih razmerah nij mogoč, da ga nij uiti on niti kdo drug snoval.
S tem je zopet dokazano, koliko mulo zanesljiva so vsa poročila nemških listov iz Rusije in o llusiji. Večin un se nemški julje kar „na frišuem" na Duuaji zunslijo in zlažejo. Hlepenje, kaj pikantnega svojim brulcein poročati, vzelo jim je vse resnicoljubje in nov -narsko poštenje. Zlasti pa kar p Sejo o Slovanih, vse Be mora bkrbuo ogledati, preduo se veruje.
Politični ras&gled.
1%'oi run Je «L<»žele.
V Ljubljani 20. aprila.
Iz vseh avstrijskih mest so podobna si poročila o praznovanji cvsurjeve #t?ed<V* Nottt. Povsod skoro so bile razsvitliave.
Dunajski slavnostni sprovod S" je odlo7.il zopet na jutri v nede!jo. Menda je bilo tudi včeraj na Dunaji slabo vreme.
I/. Stutgaita se javlja, da je kralj poslal avstrijskemu cesarju Čestitajoče pismo.
Vnauje novine raznih narodov v soseščini priuašajo simpatične članke po povodu svečanosti avstrijske. Nemško berlinsko novinstvo naglasa zvezo Nemčije z Avstrijo, in jo utemeljuje z jednako narodoostjo (stammesver-vvandter freundsekaft), o katerej pa večina nas Avstrijcev neče in nemara nič slišati. Iti v no tako angleške novine lepo in simpatično pišejo, ali, tudi one kažejo svoj egoizem in svoje „zvezoželje", češ, da ima Avstrija z Anglijo jednake interese, kar ve čina Avstrijcev tudi ne veruje, kakor gnano. ViiuuJ«' clržuve.
Ilitlt/ušs ,«* narodna skupšČiua je dokončala svoje posvetovanje o ustavi. D»oes so raziđe. Nove voutve z i tisto narodno zbraoje bolgarsko, ki bode kneza volilo, so po vsej Bo'gur.ji uže bi e. Novi zbor se snide 27. ali 28. t. m., v katerem se bode brez debate piecej volil knez bolgarski.
Iz Hely»'t*tlit javlja telegram 25. npr.: Srbsko ozemlje je popolnem otrebljeno Aruav-tov; nad 200 mrtvih arnavtskih trupel leži na srbske] zemlji. Pri nekej eksploziji smodnika v Kuršuml|i ki so jo Srbi nalašč prouzročili, je 30 Arnavtov v zrak zletelo.
Dop
ini.
Iz k iNkc^ta 24. aprila. [Izv. dop.] V tukajšnje) veli k e j šolskej dvorani, okiučanej s premnogimi zastavami in vsemi deželnimi grbi našega cesuratva, s podobami Njiju Veličanstev in cesarjeviča Rudolfe, zbralo se je ua denašnji ve<er mnogo občinstva k pev skenm koncertu Slovesnost bo je pričela b sledečim govorom župana g. V. Pfeiferja:
„Kakor ima posamezni Človek v svojem življenju pomenljive slovesne dui, kateri mjso zapisani v pratiki, ampak globoko v Brca, ravno tako jih imajo tuli celi narodi. Tak dau praznujemo denes mi vsi narodi slavnega cesarstva hab.-,burgske starodavne ro-dovine. Pogled v preteklost jeduega četrtsto-Ietja kaže nam podobe veselja, pa tudi mnoge žalosti. Malo let prej, ko se je zaročil naš mogočni vladar, ki je bil v mladej dobi zasedel visoki prestol svojih očetov v viharnem času, ko bo majali se stebri skoraj vseh držav v Evropi, je naznanil svojim narodom ustavua načela, ki so ga potem vodila in katero še zdaj zvesto Bledi. Načela svobode, enakopravnosti vseh narodov v mnogojezičnej Avstriji, enakosti vseh državljanov pred postavo in udeleževanja narodnih zastopnikov pri postavo-
dajstvu in upravi: ta načela so potem bila one Hv.tle zvezde, katere so volile naV cesarstvo ua potu vodnega napre lka in izdatne moči. Gotovo so srca naša prepolna globoke hvaležnosti do prestavnega vladarja, kateri je velikodušno podaril ustavno svobodo svojim narodom, svobodo, v katerej delujejo vsi samoupravni zbori, od občine do deželnih zborov in do državnega zbora, tega glavnega nositelja državne oblasti, ki jo deli presvitli cesar b svojimi narodi. V teh javnih napravah od občine do deželnih zborov in do državnega zbora imajo se po volji Njegovega Veličanstva utrjevati in razvijati ne samo politične pravic« državljanov, ampak one imajo biti tudi trda« p )dlaga za gospodarski razvitek, to je ona podlaga, brez katere je tudi pravi političen napredek v notranjem in vnanjem našem živ* I ljenji nemogoč. Kakor pa Njegovo Veličanstvo deli državno svojo oblast s svojimi aaroii, ravno tako deli tudi presvitli cesar po očetovsko srečo in nesrečo z njimi.
Nij ga kraja, nij ga še tak) skritega kotička, od koder bi ne mogel doseči glas nesreče Njega, ki v h t rej pomoči iz S vo j ega t* ko ve lik rat i iu Uko obilo zdravi rane, ki jih zasekajo razne nesreče. Očetova Njegova roka nij zapustila naših revežev, ki so nedavno toliko pretrpeli od povodnje po Krki, nij zapustila naših bo lednih pogorelcev v Velikej vasi in Starej vasi v novomeškem in črno-meljskem okraju. To skrbno očetovsko srce je tu li sedaj o pril ki neizmerne sztgedinske nesreče rado namenilo hudo zadetim Szege-dince m vse večje stroške, katere je hotelo hvaležno ljudstvo vseh dežel potrositi za svečanosti oedauje cesarske srebrne poroke. Za to smo tudi mi mislili, da Brno najbolje ustregli svojemu dobremu vladarju, ko smo nameravano razsvitljenje našega mesta opustili in tako pr hranjene denarje posvetili nagim nesrečnim sodržavljanom v Szegedinu na pomoč. V tem dobrosrčnem ravnanji podpira našega cesarja Njegova blaga soproga presvitla cesarica Elizabeta; tudi Njeno Bice g< rko bije za vsako nesrečo. Tresvitla cesar.ca velikokrat in ne glede na nevarne bolezui obiskuje in tolaži boluike, z Njegovim Veličanstvom vred pa pomaga tudi zidati cerkve in sole v vseh deželah prostrane domovine naše, kar jima naj previdnost božja stoteruo povrne. V srečnem zakonu podarila je nuša premilottljiva vladarica nagemu vladur,u in njegovim narodom dve ljubeznivi kojeginji in nadepolnega naslednika cesarjeviča Rudolfa, katerega plemenite lastnosti bodo gotovo opravičevale upanje, ki stavi Nanj presvitli naS vladar in Njegovi zvesti narodi. Prešiujeni od globoke hvaležnosti in zveite udanosti do Njiju Veličanstev in do vse starodavne cesarske rodo-vine, katere srečo naj  še dolgo varuje božja
roka, praznujemo radostnih sere tudi mi de-nafinji veseli praznik in glasno kličemo: Bog žiri Se mnogo mn<go let našega presvitlega cesarja Franc Jožefa I. in prt svi tlo cesarico Elizabeto!
Na to je pel mešan zbor slovensko cesarsko himno mej pokanjem možnarjev.
Vse druge torke uže objavljenega programa so se po l izbor« im vo Istvom tukajšnjega c kr. oktaj. sodnika g. J. Vencajza gladko in v občno zadovoljnost izvršile.
Mo| kor.eertom goreli so kresovi na starem gradu in drugih bližnjih visočinah; po koncertu pa je B rezka godba svirala po mestu. S.cr pa objavimo posamezni natančnejši prp;s denašnjega slavnostnega večera vjednej prihodnjih Številk „Slovenskega Naroda."
Is M|»OftiiJo Nl*k«» 24. apr. [Izv. dop.] Nepozabljiv bode ostal včerajšnji večer našemu ljulstvu vedno v ppiminu, kajti take Blovesnosti, kot je bila včerajšnja v čast srebrne poroke Njiju Veličanstev c» sarja in c» -sarii:e, nij še videla naša Šiška. Storlo seje pa tudi vse mogoče od združenega odbora županstva in čitalnice, da se je slavnost tako sijajno izvršila. Veliko je k temu pr pomoglo tudi občno navdušenje, kajti nij je bilo ne najrevnejše koče, katera ne bi bila razsvitljena, is obilo hiš plapolale so narodne in cesarske zastave in tudi več slavolokov je bilo na različnih krajih prav okusno napravljenih. — Komaj se je stemnilo, uže je mrgolelo ljudstva po ulicah vse polno, posebno veliko nabralo Be ga je pred čitalnico, na katere dve-riBČi ho Be zbirali k bakladi povabljeni. — Ob 3/4 9. zapusti sprevod nad 80 ljudi j broječ, mej njimi odbor in udje čitalnice, župan s Brenjfkimi odborniki, kakor tudi nekoliko uradnikov Rudolfove železnice z baklami in lampi-joni, z dvema zastavama, godbo in čitalniškimi pevci, skupno zbirališče — čitalnico, in gredo mej sviranjem godbe, pokanjem možnarjev in zvonjenjem, z navdušenimi živioklici od zbranega občinstva pozdravljeni, po glavnej cesti proti Ljubljani.
Mej potom užigal se je na več krajih umeteljni ogenj, na bližnjem holmu gorel je velik kres, tako, da je bila prijazna vasica res čarobno razsvitljena.
Ko je dosegel sprevod zadnjo hišo, ki še Bpada pod Šiško, namreč veliko vojašnico „Kolizej", katera je bila posebno lepo razsvitljena, zapeli bo čitalniški pevci mogočno doneči „U boju, in zopet je Šlo nazaj proti Šiški z /mirom se naraščajočim občinstvom, in ne nehajočimi burnimi živioklici.
Pred županovo hišo ustavijo se zopet, in poji'* najprej cesarsko himno, katero so vsi navzoč ni odkriti poslušali in potem še dve drugi. Mej prestanki svirala je godba samo krepke narodne, kot „Napre j", „11 e j Slovani", kar je zopet marsikateri gromoviti „livio" probudilo.
Pelo se je nazadnje še pred čitalnico in reči Be mora, da so g. pevci svojo nalogo prav dobro izvršili, kar je temveč imenitno, ker čitalnica tukaj obstoji še le dobro Uto. Slavnost nadaljevala in končala se je potem v prostorih našega g. Župana, kjer se je še v „ pozne i noči" napivalo s pravo slovensko navdušenostjo liidostljivemu cesarju in blagej ce-Barici!
In kakor pri nas, tako se je tudi drugod praznoval ta veseli večer. Kamer je pogledalo oko, povsod Bi videl plamteti kres pri kresu, in od vseh Btranij naznanjal ti je pok mo-
žnarjev: .Tu smo Slovenci, in Slovenci so zveBti svojemu vladarju." Ta večer pokazal je dovelj tistim, kateri nas črnijo kot izdajalce, ker nečemo brezpogojuo trobiti v njih nemškovalni rog, ker ljubimo svoj mili jevik in rod, da Slovenci bo zvesti Bvojemu vladarju.
Is lir k4* 24. aprila [Izviren dopis ] 0>moU-ten tukajšen deček, ki je moral nekaj proti očetovej volji Htoriti, ter si je bil svest stroge kazni, zaklene se od straha pred očetom u stransko sobo. Ker ho ga pa zvečer pobrisali, začeli so plini ti, kje da bi mogel biti deček. Ote ga je iskal po vseh kotih, kjer je mislil, da bi mogel biti. Poslednjič je hotel odpreti tudi vrata one sobe, v katerej je bil deček skrit, ali jih nij mogel, ker jih je bil deček od znotraj zaklenil. Rotil se je oče nad nj m, naj jih odpre ; ali od straha pred Btrogo kaznijo fantek nij hotel odpreti. Oče odpre vrata s silo ali ostrmi, — ko sinka nij bilo več v sobi! Od straha je bil dečko skočil iz četrtega nadstropja na dvorišče. Oče bled, kakor mrlič, teče brzo doli na dvorišče, ali nobenega znaka življenja nij bilo več v dečku. Ali čudo, ko ga vzdigne začue se malo gibati. Deček nij niti najmanj telesno poškodovan Izročili bo ga zdravnikom v preiakavanje, kateri trde, da — mu nij nič druzega kakor, da se je pretresel, in da bode kmalu dober! O srečna mladost! Prve dni je bil malo zine sni. Slučajno je moral tako pasti, da se nij precej na mestu ubil.
Dne 23. aprila obhajala se je tukaj stoletnica, od kar je po pogodbi Marije Terezije Reka imela pripadati Magjarom, kateri konkordat so pa Magjari po svoje razlagali. Novi moto, imenovat se bode mo!o „Marije Terezije."
Te dni naložil je Loydov parobrod „Saidu mnogo moke, katero je odpeljal v Kotor 2a Črnogoro.
I k Toilltijn na Krasu 24. aprila. Da tudi Tomajcem toplo srce bije za hišo habsburgsko, pokazali smo sinočen večer t. j. predvečer petindvajsetletnice ali srebrne poroke Njiju Veličanstev cesarja Franjo Josipa in cesarice Elizabete, kakor tudi denašnji dan. Uže ob štirih popoludne pred dnevom te svečanosti naznanjal je pok topičev in milo ubrano zvonjenje, da bode drugi dan kaj posebnega, kaj izvenrednega; prava svečanost tega pa je pričela se zvečer ob sedmih. — Prižgali bo se velikanski kresovi v Tomaju, v bližn;ej občini Kriškej in sploh po celej županiji, a vmes pokali so možnarji, ter svirala Tomajska izvrstno ubrana in daleč okrog poznana godba cesarsko himno, Radeckega marš, .Naprej" itd da je človeku srce radosti poskakovalo.
Ko se je to zvršilo, šli smo pod vodstvom našega vrlega in mnogozaslužnega, posebno za šolstvo vnetega župana g. Aut. Ometa k banketu v gostilno g. Škrlja, pri katerem je govoril učitelj g. Ant. Benigar slavnostni govor pokazavši zbranemu občinstvu pomen dneva in obhajanja srebrno poroke Njiju Veličanstev cesarja in cesarice, ter marsikaj iz njiju življenja, prečitavši jim knjižico sestavljeno po g. J. Ciperlu.
Vrstile so se vmes še razne napitnice, mej temi ena, kojo je napil učitelj: „Pjmo na zdravje Njiju Veličanstev svitlega cesarja in cesarice, ter vsklikniino: Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Avstrijo, iu Franc Jožefa, Filizabeto, hišo Ilabsburg obdaruj!"
Pa te slavnosti nij bilo še konec. Zjntraj druzega dne začela je dohajati šolska mladina
v učilno, in točno ob osmih pomikati se proti hramu božjemu. Ginljivo je bilo videti mladoBt veselih obrazov in v pražnje oblečeno ponosno korakati v cerkev. Tu je pela pobožno mašno pesni in posebno cesarsko himno. Po sv. maši zbrala Be je zopet v šoli, kjer se jej je pomen tega slavnostnega dneva pojasnil, čitavši jej življenje Njiju Veličanstev cesarja in cesarice iz nam vedno dobrodošlega „ Vrteča".
5K Ifrmiafti -d. aprila [Izviren dop.] Denes 24. aprila jo hlagoslovljenje Votivne cerkve. Dunaj ves okinčan. Velikanske črno-rumene, višnjevo-beto, belo-rudeče itd. zastave vihrajo v jutro na palačah in hišah. Tujcev prihaja tudi denes n« številen broj od vseh stranij. Na južnem kolodvoru je uže od 5. ure zjutraj vse živo. Od Va6\ ure naprej do dvanajste prihajali bo neprenehoma, k večemu v odmoru polu ure dolgi vlaki vsi natlačeni z ljudmi. Žulibog je dež ali Jupiter pluvius denes uprav grdo neusmiljen. Od 8. ure Hje kar, kakor bi lit iz škafa. Pred palačami so mlake višnjeve, krvave, (rdeče) itd. od velikih zastav, ki sta jih ožmela dež in veter. Žalostno vise odslej zastave. Vendar so ceste in ulice vse žive. Hoteli do zadnje luknje vsi prepolni. Ako bode 25. t. m. deževalo, bode sprevod preložen. Na kedaj se gotovo ne vd; najbrž na nedeljo 27. aprda. Draginja je srednja.
Serenada čitalniškega pevskega zbora ljubljanskega
pred stanovanjem gospoda deželnega predsednika zvečer 2 3. aprila. Teden pred  slavnim  dnevom cesarjeve srebrne poroke še se n<j bilo določilo v narodnih krogih ljubljanskih na tanko, kako da bi se čitalniški pevski  zbor te slavnosti udeležil.  Znano je, da se je prvotno hotela napraviti serenada  pred stanovanjem deželnega predsednika in s'cer tako, da bi se pevci f i l-harmoničnega  društva s čitalniškim pevskim zborom bili združili v jeden velik zbor. Misel ta nij bila „naše gore list", in iz raznih svetu znanih uzrokov je zastopnik ljubljanske čitalnice  v  odboru  za   prirejenje cesarjeve slavnosti odločno izrazil se, da ljubljanske či tal niče pevski  zbor  ne more sodelovati b fil-harmoničnim društvom. Obravnavanja na jedno in drugo stran so se pa potem tako zavlekla, da je izdal pevski čitalnični odbor še le jeden teden pred slavnostjo, . kakor smo uže omenili,  poziv na narodne pevce v Ljubljani, v katerem so se povabili k sodelovanju pri se-renadi na  predvečer cesarjeve slavnosti, da bode moglo narodno društvo nastopiti dostojno.
Prva poskušnja pevskega zbora čitalniškega, pomnoženega na 70 pevcev, je bila 16. aprila.
Zakaj omenjamo te stvari tako na drobno? Zato, da se bode znalo ceniti, koliko nujnega tru la je zahteval toliko od gg. pevcev, koliko od g. pevovo i je izborni program, ki se je določil za podoknico, glaseč se s početka: Jenkov „Naprej", Ipavčeva rDomoviniM, Ba-zinovi „Križari na morju", IIaydnova cesarska himna. Rtzne okolnosti nepolitičnega karaktera pak so zahtevale, da se je v sporedu prečrtala naša narodna. Tedaj skladbe, ki zahtevajo — osobito n Križari" — polno pozornost izurjenih pevcev in dolgotrajnih marljivo poln) e van i h pevskih vaj. Ali pomnoženi pevski zbor je broj d mej seboj mnogo takih pevcev „Btare garde", ki petja uže niJBO več tako privajeni, nekaj je bilo pa vmes tudi
takih, ki — se radi na svojega soseda na-slone. Ali dobra volja in marljivost pevskega zbora ter energičnost njega voditelja je bila še zmirom z zmago ovenčana, to se je pokazalo i pri tej priliki. Kajti ko je nastopil okolo 70 narodnih pevcev broječi zbor zvečer minolu srede pred stanovanjem deželnega predsednika, nastopil je samosvestno in s trdnim preverjenjem, da — mora iti.
Prva točka serenadi  je bil dr. Benjamin Ipavčev moški zbor z dvospevom za tenor prvi in bariton:  .Domovini", besede Razlagove.   („Laib. Ztg." ima v svojej slav nostnej izdaji od  četrtka  napačno stavljeno, da se je pela N e d v 9 d o v a „Domovini".) Ipav-čeve pesni imajo vse to lastnost, da imajo jedro, to je melodije,  se lehko  pojo,  uše>u dobro ugajajo, a vendar nijso neduhovite ali celo trivijalne. Globoko v srce sega pa ta njegova „Domovini" — pesnik  in skladatelj  se strinjata v tej pesni v jednej misli,  v misli na prekrasno  domovino  slovensko, — v jednej želji, da bi jej vsi nje sinovi zvesti bili, jo do konca ljubili. „Tu;e šege, tuje ljudstvo so prijatlji, — bratje ne,"  to čutila sta pesnik in Bkladatelj,   to  čutimo mi vsi,  in tembolj, kadar čujemo  domače  naše narodne glasove. Naš slavec g Meden, ncrazrušljiv naš tenorist, in g. Pucihar baritonist, sta imela težaven nalog, vse one misli in želje dejanjsko izra žiti s petjem, iste misli vzbuditi v poslušalcu in ga navdušiti. In to se je posrečilo g. Me donu  popolnoma.   Vsa  svoja čutja je izlil < pesen, in se svojim milo donečim mojstersko gibčnim glasom je očaral srce in duh vsakemu poslušalcu.   Ćuli smo od več odličnih osob, kojim je ta pesen dobro znana, in ki so ob čudovali uže  večkrat g. Medena v višini kakor v nižini jednako zvonki glas,  tudi ob tej priliki samo brezpogojno hvalo in povekšano občudovanje.   Tudi g. Puc liar je dostojno izvršil svojo partijo samospeva in v dvospcvu G. Pucihar ima jako lep glas, in se sme pri štovati k neprisiljenim baritonom.   Ves ostali spremljajoči zbor nij delal sramote sumospe vom, tako, da se je  vse vjtmalo v jedno krasno celoto.
Druga točka bo bili Fr. B a z i n o v i „K r i-žari na morju,"  rieči od Jul. Simona To je velikansk in težak zbor,  katerega še nijsmo  dostikrat slišali pri nas v Ljubljani To  in  potem   pa   naslov  je   smešuo premotilo   recenzenta   uže   imenovanega nemškega lista, da je pisal, da ta zbor je iz jedne — češke opere; nu, zato mora biti tudi ime češko, si je mislil, in ker je od nekod vedel, da delajo Čehi tisto prebito strešico  na r zato je šel in zapisal: „Križari na morju", in tako je postala iz irancoske skladbe — češka opera!
Skladatelj .Križarjev" nam predstavlja one za sveto stvar navdušene ljudi jeduajstega stoletja, ki so pod jednakim imenom hodili se borit zoper kristijanskega sovraga, da bi oslobodili svete kraje, kjer je bil zveličar rojen Oni molijo: Bože u Palestinu nara stupit daj verne vojake, verno ti ljudstvo občuvaj ! To prošnjo je izrazil skladatelj tudi v glasovih tako prisrčno in nežno, da upliva tudi na pevca nekako svoto. Ali te prošnje Bog ne UBliši, morje se začne peniti, prestrašeni vik-nejo .križari" .ha! burni val se bliža ! Peni se Btrašni vir, grob zeva pusti!" A misel na sveto stvar, za katero gredć v boj, jim daje zopet ves pogum, in zaupajoč v Boga molijo: Bog vsemogoči, sveta, nebesni vitez naš, povsod
on obleta, je jaka straža nam", in verno kličejo vragu: „Aj, nečeš vraže kleti, uničit' krst, nad toboj bdije božji prst!" Vse to je komponist v skladbi primerno izrazil, iz nje se čuje prošnja udanih vernikov, obup, pogum n zaupanje. Cela kompozicija nas močno spominja na IItydna. Velikansk in maje.stetičen je konec, v katerem „križari" molijo Boga, naj jim on občuva .zibe ko sveta." Ta zbor je pel pomnoženi čitalniški pevski zbor eksaktno, posamni glasovi so pričenjali točno in nestrahopetno, dinamika se nij prezirala, in iz vsega se je videlo, da so bili pri pev skih vajah marlj.vi vsi, pevci kakor njih vodja, g. Valenta. Veličastno je pel čitalniški zbor tudi cesarsko himno kot tretjo točko programa serenadi. Koncem naj nam bode še dovoljeno izreči željo, da bi .pomnoženi" pevski ziior ost nI zmirom tako pomnožen, potem bode dobil zopet veliko veljavo povsodi. Železo je zdaj še vroče, — naj se zdaj kuje.
II—a.
Doiiuiče stvari,
— (Tudi slovenska dva primorska lista) „Soča" in „FJinost" sta prišla po povodu cesarjeve slavnosti okinČaua, oba željo izrezujoča, da naj se vendar želja cesarjeva i/.polni in .mir naredi mej mojimi narodi".
— (Pogorela) je 21. t. ui. vsa vas Gorje pri celovškem jezeru. Baje da je nalašč zažgano bilo.
— (Tiskovna pomota.) Pri notici „Koliko drži jedna kubična milja" v predzadnjem listu vrinila se je ti-.kovna pomota. Za številko 2GG2 je izostala beseda m i li j o n o v , ki mora biti.
Kazne vesti.
* (Velika darežljivost bolgarskih rodoljubov.) Dediči bolgarskega ro doljuba dra. P. Berona, Stepan, Peter, Atanas in gospa Žojna Beron so kupili v Rumunskej za 30.000 zlatov posestvo, katero so namenili /a temel) kapitalu za oži v ljenje bolgarskega vseučilišča v Olrinu. Posestvo bode dalo ne za dvanajst let v najem, a najemnik bode dajal na leto po 25.000 frankov, in v dvanajst letih se bode glavnica namnožila ua jeden milijon f-ankov. Narod, koji ima take rodoljube, dosti je vreden vsega spoštovanja.
* (Z a n i m i v a ravnopravnost glede lezika.) V severnej Ameriki mej 86 milijoni prebivalstva živi tudi do 200.000 Cehov, kt so tam državno priznana narodnost. Osreduja vlada in drugi uradi i/.davajo zakone in državne spise tudi v češkem jeziku. Tako je bilo iz dano onih duij: „Vzročni poselstvf (letni izkaz) guvernera Josna S IMlsburyho podane v /a-konodarstvu stiitu Minesotta dne 9. ledne 1871)." Čehi doma v sta rej svoiej domovini umno priliko zavidati svoje svobodne brate v Ameriki.
!p«h triien — gl. 50 kr.: — ipeh povojon — gl. 60 k< — jajce po IV, kr.; — mlaka Utor 8 kr.; — gnvednin« kilogram 64 kr.; — telnrnine M kr ; — svinjsko m «a 56 ar<| — aena 100 kilogramov 1 K;d. 73 kr. •Um* 1  mM   !S1 v-
Hiša je na prodaj
■v spodnjej" Šišlci pofog ltndolfovo železnice, zraven jo dva orala njiv, sadni vrt, skedenj, in kozolec ar ftfiriini okni.   —  Več o tem se izvč pri Z^otci" v spndiijej Šiški. (17-2 3)
"V 1-STa.m.n.ilc-a. na velikem trgu, na z* vaako kupčijo jako pripravnem prostoru, daju se
najem hiša,
v katerej je bila do zdaj kavarna in krčma, in ki ima 4 sobe, 'i kleti, ledenico, konjaki in svinjski hlev, drvarnico in dve kuhinji, in malo mesarijo, v prvim nadstropji so 4 sobe. kuhinja s kletjo in drvarnico vred — od 1. mitju naprej na 3 leta, in sicer kavarna in krčma, y, opravo vred.
Naslov bo i/.ve pri opravništvii „Slovonakega-Naroda" (186—8)
Umrli v MuVtlJaaiil.
24. aprila: Ivana 1'ertekol, tlete posli, 1 1., 5 m v EUiab  ne j bolnici za otroke, vsled diftoritis.
98. sprli*: Srečko R htsršič, d do mizarjevo, .'i minute, na Marijo Terezije cesti št. 1H, vsled slabosti.
Dunajska borza 26. aprila.
(Izvirno tolcgrafično poročilo.)
»motni dri. dolg v bankovoili .   .   65 gld. 40 k
Enotni dri. dolg v srebru   .   .   .   65 a KO
ilata renta.........77 ,30 ,
1860 drž. posojilo......118 .25
VUcije uarodne banke   .... 807 „   — ,
■\r.-d »no &koijo.......                                    248 „    f>0 ,
London..........117 „   15 ,
■Irebro..........                                           — ,,   — ,
Sapol...........9 „34
0. kr. cekini........5 n   04'/, .
Dtšavne marke.....                            .   07 _ f)0
V 1 ,j ubija t i 26. aprila t 1. Pšouios hektoliter 6 gld. 69 kr.; — rež 4 k al. 39 kr.; — ječmen 4 gld. 2J kr.; — oves 2 gld 9J cr.: — ajdi 4 gld. 23 kr.; — proso 4 gld. 88 kr.; — koruza 4 gold. 40 kr.; krompir 100 ktlograui' v 2 g.'d, 70 kr.; — fižol hoktoliior 7 gl. — kr.; masi kilogram — gl. 92 kr^ — mast — gld. 68 kr.; —
Circus Sidoli
na eesarja Josipovem trgu. O7^) V nedeljo 27. aprila:
dve veliki predstavi,
ob 4. popoludno in '/48. zvečer.
V ponedeljek 28. t. m. ob V2S. zvečer:
predstava
mi l<oi*ir*«t g£. jV.   V I nt ji h i j 11.
Zadnjikrat: 1'nslorka.
Opomba: V sredo <3l~vg -velllcl pred-nta.-e'I, ob 4. popoludnu in ob */,8. zvi-čor.
V četrtek 1 maja ncprolcliclji-vo za.čt-
!! Najnovejše !!
Uro, M mretifa,
z reinntitoiroiu ali brez njega, potem vsake vrste >.«*|>itili in iiiislnisbih
m* prav po ceni. Zavod M stavljenje cloktrn-uiagnot.ičnoga tole-grufa /a Bobo in hišo Abortirana zaloga zvonil (La'ute\verko), elementov za galv.inične baterijo, do-lipiuc Taster), spremčnov i Aiisscbalter) in kontaktov pri vratili Indukcijske vrvice, nape javni drat, drat od bakra ovit z volno ali svilo, olektrn-magnoti itd. itd. 1'oatHvjanje sj izvrši najboljše in zaraciiui najceneje.
(179-1) •IONI|> €-4'l»U,
mar, v Ljubljani, slonove ulice št 11.
Eleg-antna
spomladanska obleka
18 goli
Praktična
spo inlatla nska zgornja suknja
10 goli
spomladanske hlače 5 gold.
in v primerji najfinejše obleke za gospode in dečke; po najnižjej coni Obleke za Otroke Od dveh let naprej.
DC Spalne suknje -Tpfi
za gospođe in gospe.
priporoča
M. Neumann,
krojaški mojster,
v Ljubljani, v slonovih ulicah št. 11, v Lukmanovej hiši.
V nanje naročite se proti po-rzelju urno izrrse in nepristojno brez ugovora nazaj vzatne. (ii5—10)
Tujci.
26. Aprila:
Pri Nlonm Schr-unck iz Ljubljane. — Noulan iz Dunaja.
Pri 'i»!Wii:   MhihII iz Dunaja.  — Kaiser ii Gradca. — Jabornik iz
Gorice. — VVittrcicb it Dun ja. — Nittig iz Radovljice.
OH I. aprila do Rt majj, in od lii. srpli mlira do konci' tklohra je cena stanoranjun in Lupdjini za
25 jiroc. znižana.
Od I. aprila dn 15. maja in ud l">. M-pti mlint do kiinrc oklolira ji- nmi >tanoTuiij«iii in ki'i'ilj m in
25 proc. znižana.
Krapina-Toplice
na IE^rT7-3,tsl5:er3CL (poštna in telegrafska postaja)
od železniške postaje Zaprešič, črta Zidani most-Kisek, oddaljena .'i, in od južno - železniško post je i'obćano ure.
Odprta je od 1. aprila do konec oktobra.
30  do 35° R. dosezajoče akratcthermc tega zavoda so nedosegljive
t svojej izvrstnej zdrav 111 ■ j i.....■  zoper trganje po udih, revmatizem m njiju
elabo posledice, voper v> emu boleznij v živcih, zoper "bolezni na polti m zliznici, pn patholegičnih procesih/. na kdi seksualnih organov, zop«-r rane itd. Zdravilski zavod skrbi za svoje god o v vsakem (Mira itvrstno. Veliko pesamne basinske kadi od mramorja m douche-kopelji odgovarjajo popolnem modernim zahtevam, tako tudi stanovanja, restavracije t ohednicami, kavanami in biljardi; zdravilska sobana, godba, lekarna, senčnati nasadi itd. 8 1. majem vozi tudi jeden poštni omnihus od tu do železniške poBtaje Pobčane; sprejem osub v ta omnibus jo neomejen, ter se od tu odpelje ob 10 */« zjutra. Vožnja za osobo 3 gol i. Pojasnjevanje dajtjo o tej kopel|f rjo vodstvo in kopeljski zdravnik dr. J. Hoisel. — Broinrice o kopelji se dobivajo v vseh knjigotržtvih, prospekti pri vodstvu. Od 1. junija dalje so dobivajo v Zaprešiću pn dohodu vsacega vlaka vozovi za v Krupino-Toplice. (155-2)
Krapina-Toplice, meseca sprla 1879.
V svarilo.
Nekoliko (asa sem se prodaja neko črno in sivo mra-morino sleparsko milo, ki je radi vmesanih tedkih tvario cenejše, a ker je napolneno z razjedljivim natronom ali solikom, je perilu neizrekljivo škodljivo. Uže prtd 14 leti so hotele nekatere tuje fabrike to milo upeljati, a zadostovalo je sumo uekoliko posuusov, da se je zopet popustilo, zato moramo tudi p. n. kupce in gospodinje svariti, naj nikar ne kupujd tega sleparskega nida.
V Ljubljani, doc 18. aprila 1879.
Jos. Strzelba in sin,
X K X X X X X X X X X
a- '/♦.^-O*.^ rjAJ- r^AJ' '.«0      > 'y«0 -0*0        'ja> rj±> 'a.^ '^T-■Ta.
C. Tambornino,
j"UL*vellr, zlatar las. srebrar, na mestnem in kongresnem trgu v Ljubljani,
ima čast p. n. prečastitej duhovščini udano naznanjati, da je glavno zalogo c. kr. pri v. (184—2)
fabrike za izdelovanje cerkvenega blaga
gosp   T. Ilcrmanr^a  n.£X IDia-iiStjI,   prevzel  za celo
Kranjsko. V zalogi so zmirom monstrance, monstrance za relikvije, kelhi od čistega srebra ali v ognju pozlačeni, ciboriji pozlačeni, altarski svečniki, cerkvene svetilke ali svetilke za pred podobe, križi za na altar ali za sobo, kropivniki, asperges, paoifikali, majolike za daritev s podstavkom (taio) itd. itd.
Vse te naštete stvari so ali od 131otnoga c. kr. punciranega srebra, ali pa od doublc-srebni; to zadnje blago se jako priporoča zaradi svoje elegantnosti in s didnosti.
Pismene naročbe izvršujO so točno in dovoljuje tudi plačevanje v obrokih.
Častita duhovščina so vabi na ogled blaga, ki je v zalogi.
Premešcenje.
•N M
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je svojo prodajal nico pred
^     zvezdni drevored, na oglu gledišniih ulic, v ^ Cettinovićevo hišo
«^ preložil
1 HoMov,
±£ Kožukoviua se mej poletjem  skrbno shranjeva; naj
S boljše se priporoča
(133—5)
Isti ima v zalogi veliko izber najnovejših
razne vrate
eeitk- komo™. s
i
Anton Krejči, kožuh.'
Kl«l. 1.85
a.io
--70
1.1©
— .«5 —.»O
2.50,
Skoraj zastonj!
Od konkurzne uprave nedavno na nič prišle velike angleško fabrike za britanlja-srobro dobili smo nalog, da naj vse pri nas v zalogi ležečo blago od britanija-srebra za majhono povračilo voznine in V4 dela plače delavske, podarimo.
Proti vposlanjn svote novcev, ali pa tudi proti povzetju pri vsakoj reči določene cene le kot povračilo  voznine od Angleške do Dunaja in kot neznatni dol  delavske plače, dobi vsakdo sledoČe za či trti del reelne vreduosti, skoraj zastonj. 6 kom. Žilo sa Jedi od britanija-srebra, in 8 kom. enacih ili« sa kavo, skupaj 12 komadov, stale so preje gld. 8, zdaj pa vitek 1 ti komadov skupttj 6    „     uainiznili uoicv od britanija-srebra, z angleškimi ostrinami  od jekla,  nadalje 8 kom  enacih vilic, skupaj 12 komadov, ki so prejo veljali gld. 9, zdaj vseh lit komadov »kupuj .... 1 sajeinalec sa mleko, teške kvalitete, prej gld. 3, sdaj 1 n        n Juho,   najtežje   vrste,   od najboljšega
britanija-srebra, prejo gld. 4, mdaj ..... 6 podstavkov ia note od britanija-srebra, preje gld. 2,
«daj...........
1 klesee od britanija-srebra za sladkor, preje gld. 1, zdaj Kazen tega še elegantne namizne svečnike, par gld. 1.—, 3.— ; taeo, a kr. 60, 75, bu, gld. 1.—, 1.40; vrčki za kavo, a gld. 2.—, 2.50, 3.—, 4.—; sladkorne pušice, a gld. 2.—, 2.80, 4.—, 5.60, 7.—j sladkorne sipnice, a kr. -•'>, 40, 75, 90, gld. 1.—; karalindolj za kis in <HJe, a gld. 2.50, a.bO, 3.60, 4.75, 5.—; pušice za surovo maslo, a kr. 75, 9o, gld. 1.70, z.tM, 3.25, 4.—; čašo za juho a podstavkom, a gld. 1.60,
2.50, 3.—
Neverjetno po ceni!
in za vsako gospodinjstvo posebnega priporočenja vredna je sledeča sklad, obstoječa Is :i:t komadov praktičnih, ter izvrstno isdeiauik stvarij, narejeuih iz najfinejšega bruauija-srebra za neverjetno malo ceno le gld. 6.49 in sicer: 8 kom. vrlo dobrih namisuik nožev, z ročnikom od britanija-srebra, s  pravo  augloškiuii srebruo-jekieuimi ostrinami.
jako finih vili«, bntanija-Brebro, izjednega kosa. teških sile sa Jedi od britanija-srebra. sile sa kioo od  britanija-srebra, najboljšo kvaliteti.
masivni sajeinalee sa mleko od britanija-Brebra. teški sajeuialeu sa Juho od britanija-srebra. 8 kom. poustavkov od britanija-srebra sa nose. 1 izvrstne klešče ud britanija-srebra sa sladkor.
od kom. Vse to reči bo izdelane iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela, in se od pravega srebra tudi po 201etuom rablje uju ne inore razločiti, sa kar se ifarautuje.
Maj se tedaj vsakdo z naročili kolikor mogočo pohiti, ker pri tako izreduej cenosti se bo kmalu vso poprodalo. (89—8,
Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogorskih provincijali:
General-Depot der Britannia-Silber-Fabriken: JSluu «V Itaini^ \Yien, I. Elisabethstrasse Nr. G.
o
T3 tO _ *
t; ai p « eo A>M m
co —      <" ,
^ ™   > ^
Oj      73 O
fl t «<a t*
M O «> a m oo cj m
cr on —• rr <
::s 1 g s B«
r* b S I'£ »j < prj g g* g
K   SI   g. C       • <   "> W
a v. ž:     - S 8T w.
S " g S zli* |<S
_ o r» 3 o -. - _ g B, s. & * <_ 3' ®
o< £T - ^ » 81 ^- R g - |S8 m gg.5
e» O a      a ~ < co
^  3  »s* » n
b •    2-fi i«o "
■—. _ <i <*■ C r. c "C
a _ c o n P — * ^. S n £ c p
te.'--  5f ^
fi. &S "* I a g a> w a a . ,
S p
Q 9 i r. I\
c- m a> P u
g* 2 S
o
< i
k-
c c 2
1
plOr.
O- »L (O S o T' b
o.
B-       r~ n
o w c
on; t;
p* o) ©>• C Bs
3 g g 3 g I« I {«
B 5.2*© S.
<. ^ < p -   a o — b
Bi •
so c n ^ rj-TC     ?r < iv
II«
P    2 i E to
^   <    JJ r.
< o> . t«?* c. 3 ^•=r   J* B «2.
■t ,o .       B . 2
p, r
<_ g
S 3.
B I ^
P*
1 ^
h- °
e Crq iS ^ 2-1 lJ ^ p:
m l/j'
e IV
E ° i <
• <!
en
CA
& CD
cr .
ps "TI
t£>      CJ«      C O
4
ctq cd
gcS. 2T  S ■
S <* ~ "O t S       kM 5
i=..pr ^ c ~ Po ^ S aH
g s »
.- ~ -i
b7 ~ n
o      * h . It 5V.
O CD
DO ^
V -k r^
I F -
S o
d
lzafcteij in urednik Jotnp Jurčič.
Lastnina m trnk rNarodne uukaruew.
D0-C