199. itartlko.
Danainja itovllka stane 1 Din. f UnBljaBL v sokoio t septembra 19ZL
LCtO LV.
^^H^^^^^^^^^^                ^^^^^^^^^^^^^^^^^*              ^^^^^^^^                        ^^^^^^^^V               ^^^^^^^^^^^HHI^^V         VHBHI^^^^P        VI^^V          BBI^^^^^^^^^^^             ^^^^^^^^^^M^i^HMi^^^^^M      ^BHB                                   ^^^^^HBI^^B        ^H^^B        ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^H    ^^^^^^^^^^^B    ^^^^I^^^B             ^^^^^^^^^^                W^^^^^^^^^^^^^^                  J^^
mMram do 9 petit vnt 6 1 D, od 10—15 peUt vnt i 1 D 50 p. veCJl lasenfl petit vrsta 2 D; notice, poslano, teiav* rcklnin«, prekttd petit vrsta  3 D;
poroke, zaroke vellkoet 15 vnt 30 D; žeofta* ponudb« bciedt 75 pu Popust le pri narofiUh od U objav aaprtj. — la&tfitni davek poteM.
Vpraianicni gled« inseratov n*J te priloži nutnkt a odgovor«
UprcvBtttro »Ilov. Karo**" !■ Jlaraiaa tiskan«« Eaaltarft oUm *t if pritUtao. — TftMta «. $0«.
•^■^PBHI MOV« 94« flV   ttolfpioso •• a«   vrata.   "M
19* Posamsine Stevilke: "VI
« Jugoslavi|l navadu« dnl 75 par, nactelia 1 O « Inozemstvu navadna dal f o9 nadelja V25 D
Poitnlna plačan a v gotovini.
JUavsaskl Narod" volja v LJublianl ln po poiU: V Jugoslaviju                 I                 V Uuuemstva<
eeloletno naprej plačan   .   D 120*—     celoletno   .   J>.^.   . ..   D 2kV—
polletno........   .   .    60"—     poiletno    .   ^.C»:*<^*    • 10S-—
3 mesečno.   •   «   •   •"•   .    30*—     3 mesečao    .X*K^.-.    .   54 —
1.......10*-     I       .      .......   1S-
Pri morebftnem povijanju se trna daljia naročnina doptačail.
Novi   naročniki   naj   pošljejo v prvič  naročnino vedno    ijffBF"   po nakaznici Sa samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
„TežM napadi no ministra PucUa/4*
(Iz krogov SKS.)
»Slovenec z dne 30. avgusta Je pod gorenjim   naslovom   ponatistiil
to-le vest mariborskega »Taborja«: »Včeraišnji »Balkan« napada pod naslovom »Državo ogroža lakota« na uvodnem mestu samostojne kmete, ko njth klub naziva »Kljub izsilJevaJcev«. Posebno pa ra-pada ministra za poljedelstvo Puci ja, čeS, da oJč ne dela ln še to, kar stori, je proti zakonom. Kot minister za poljedelstvo Je predvsem poklican za pobijanje dragi nje, dozdevno (!) pa dela ravno nasprotno. Ni hotel Izdati prepovedi Izvoza, živine, kar bi bilo v interesu države, ker tad! sam z ne-katerimJ svojim! prijatelji Izvaža ta tlho-iapi Živino* posebno v Italljo. On sam fe angažiran pri velikih klavnicah. Vlada naj vzame sama v roke ta resor ln naj prepove državo v državi, kakor je Slovenija. (Tu Je ćelo »Slovenec« postavil vpraSaj.) Vlada naj zabrani izvoz živine in mesa ln pod-vzame najstrožje mere zoper tihotapstvo, Id se je posebno v Sloveniji silno razpaslo. — Balkan« zafateva posebno anketo, kl naj agotovi vse nekorektnosti, kl jih je zakr!-vil minister Pucelj in naj se ga Izrod so-diŠČu. Zahteva nadalje tuđi, naj vlada s tem ne caka na povrat ministrskega predsednl-ka PaSIća, temveč naj to stori brez odsot-oib ministrov.«
Na te klevete pripominia »Slovenec:
»Izvalanje »Balkana« so ponatisnfti tu-di skoro vsi zagrebški listi, ne čitamo pa o pisanja »Balkana« niti besedice v »SIov. Narodu«, čeprav }e poročllo datirano ođ 28. avgusta.«
Nato vprasuje »Slovenec«, kaj bo na te težke očitke odgovoril minister Pucelj ln Če bo tožil ali ne, in nadalju je:
»Zaninrivo je, da Je »Ballčan« nalbolj razborito (!) clasDo radikalne stranke, koje načelnik je PaŠIĆ, oče g. Rade Pašića, ti-stega Pašića Rade, s katerim v zvezi je g. minister Pucelj uravnal zadevo odškodnin-sklh volov iz Nemčije, gotovo ne na škodo g. Rade Pašića!
Danes, ko nemSkih volov ni veČ, 9o-btva g. minister Pucelj brce ođ tište strani, M jo je najboJj podpiraL Vsak dobi, kar zaslu£l.c
•) Naprošerd, dajemo v našem Usta go-stotjubno mesto Članka, kl le nam đošel od odlične strani iz vrst SKS. Da se s podrvb-nostmi v piščevih izvafanfih ne strinftmo, fe Jasno. Uredništvo.
To so torej ti težki napadi na ministra Puclja, ki jih v ganljivi slo gi servirajo svojim bralcem demokrati, radikalci in klerikalci in ki smo jih priobčili v celoti, da si more vsak bralec ustvari ti jasno sliko in objektivno preceniti naš odgovor.
Jedro klevet »Balkana« je, da prepoveduje minister Pucelj izvoz živine, ker da je angažiran pri većih klavnicah in ker da sam tihotapi živino v Italijo.
Težko je reci, ali so »Bal ka nove« klevete bolj zlobne ali bolj ne-umne. Vsekakor pa so v enem, kot v drugem pogledu dosegle višek.
Kdor je količkaj pogledal za kulise boja za dosego prepovedi izvoza živine, ta ve, da stoje v prvi vrsti onih, ki hočejo prepoved izvoza živine* ravno velike klavniške dražbe. Te družbe so osnovale velike tovar-ne za konserviranje mesa in pod praznim izgovorom, da je treba šćiti-ti domačo industrijo zahtevajo se-daj prepoved Izvoza, živine. Na ta način hočejo doseči, da pade na vseh naših trgih cena živine, da bi kupovali potem meso še enkrat cenejše in da bi potem prodajali konserve v tu-Jino še enkrat draž je. Odrli M kme-tovalca popolnoma, prav nič pa bi ne pomagali konsumentu, kajti konsum konserv je v naši državi neznaten. Na to zahtevo velikih klavničnih družb seveda ne more pristati noben pravi zastopnik kmetijskega prebi-valstva in minister Pucelj bi zagre-šil naravnost politično izdajstvo, Če bi kot eden vodllnih mož v Sanio-stojnf k m e t i j s k i stranki žrtvoval kmetijske interese dobičkariji klav-niČarjev in velemesarjev in prepove-dal izvoz živine.
Ker noČe ugoditi minister Pucelj klavničnim družbam, zato je danes predmet oštre, od velemesarjev aranžirane kamnanje. Vsled tesra na je tuđi odveč, da še posebej zavra-čamo neumno laž, da je minister Fn-celj angažiran pri ktavnicah.
Brez vsega je jasno, da bi bila Kampanja proti ministru Puclju po-polnoma izgubljena, če bi se stvar povedala tako kakoršna je. Zato si pomaga »Balkan« z draginjo in pod krinko patriotizma piše, kako »ogro-ža državo lakota«. Ne borno se pre-
rekali o tem, če nam res grozi pomanjkanje kruha ali ne, odločno pa zavračamo laž, da bi nam grozila tuđi le sled lakote vsled pomanjkanja živine. Kljub temu, da je naša valuta padla, se je živina po vseh sej-mih po vsej državi znatno pocenila in vsak Ljubljančan ve, da je padla cena mesa od 80 K mestoma že na 50 K. Kardinalen zakon v narodnem gospodarstvu je, da aene padajo vsled preobilice blaga in ne vsled pomanjkanja. In konstatiramo dalje, da je bil in da je ves Čas padanja | cen izvoz živine prost SlepomiŠenje z nevamostjo lakote je torej nava-dna laž.
Laž pa je tuđi govorjenje o dra-ginji mesa. Čeprav marsikomu ne bo všeč, je vendar resnica ta, da je bil pred vojno 1 kg mesa vreden toliko, ko 4 kg moke, danes pa je vreden ta 2 kg. A Slovenija je pasivna in tuđi naš živinorejec mora kupovati moko. Položaj našega kmeta postane naravnost katastrofalen, če bi postal kg mesa enako vreden ks: moke. će-prav se uvažuje še tako pravične pritožbe uradništva proti draginji. vseeno 5e treba priznati, da ni v mesnih cenah bistvo draginje, temveČ v žitnih in drugih. Uvoz tujega žita pa je sedaj dovolf^rj in na izvoa lastne-*n določena tako visoka carina, da je izvoz žita in moke neirotroč. !n na to je pristal minister Pncetf in storil s tem svojo ćolžnost kot polfe-delski minister, ki da ^mor? pobijati dra.efnio«. k?kor nravi »RnlVan«.
Cisto razumljivo je tuđi, da se velemesarji in klavničarji silno raz-burjajo zaradi tihotapcev. Toda na-iven bi bil, kdor bi mislil, da delajo to iz državnih ozirov. Če bi imeli ti velerzvozničarji kaj ljubezni do države, bi ne zahtevali vse kupnine v lirah, temveč v dinarjih. Toda oni so zainteresirani na padcu valute, ker ž njo zaslužijo dvakrat. Proti tiho-tapstvu so torej ti gospodje iz čisto dmgih vzrokov. Ne zadostuje nam-reč, Če je me ja za izvoz živine samo z zakonom zaprta, treba odpraviti tuđi tihotapstvo, ki mestoma zalibog bujno cvete. V tem Je izvor njih jeze na tihotapce. Padi priznavamo, da je tihatanstvo zlo. ki ga je treba odpraviti. Toda dokler bodo tako veli-kanske razlike v cenah pri nas in v Ttafiji, bo tihotapstvo cvetelo in tuđi najstrožje kazni sra r,e bodo odpravile. Fdino sredstvo proti tihotapsh'u
je prost izvoz, ker samo tako se ce-ne izravnajo,
Tuđi v tem oziru bi minister Pucelj delal proti sebi, če bi držala le količkaj ona perfidna in obenem ne-umna laž, da je v zvezi s tihotapci.
Prav nič pa se ne sramujemo, če »Balkan« nazivlja poslaniški klub SKS kot »klub izsiljevalcev«.
Res je, izsilili smo prost izvoz živine, izsilili znižanje carinskih po-stavk in izsilil tuđi železnice, da o drugem niti ne govorimo. In mislimo, da nam vsak parne ten in pošten Slovenec rad prizna, da smo delali prav.
Napad »Balkana« pa je treba pojasniti še z druge strani. Beogradsko časopisje zbog svojih metod ne uživa ravno posebnega slovesa. Toda med vsemi listi je »Balkan« znan kot najbolj neskrupulozen list, kar »Slovenec« čisto v klerikalnem duhu imenuje razboritost. Sef tega lista je g. Velizar Janković, ki ima precej upravičeno jezo na ministra Puclja. 2e to, da je moral vsled vstopa Puclja v kabinet resignirati na čast po-Ijedelskega ministra, je izzvalo njegovo jezo. Toda g. Janković ima še težje račune z ministrom Pucljem, zakaj Pucelj je bil tišti, ki je odpravil korupcijo v državnem posestvu v Topčideru in bil tuđi tišti, ki je v aferi Ohridskega ribolova preprečil gotove nacrte in nakane. Vzrokov za sovraštvo torej več kot dovolj in no-beno čudo ni, da izliva »Balkan« od vsega početka svojo gnojnico na ministra Puclja. Toda silno se moti »Balkan« in ž njim tuđi »Slovenec«, če mislita, da dosežejo take klevete poljeđelskega ministra.
KonČno moramo zabeležiti še eno deistvo. Ne čudimo se. Če nasto-pajo demokrati kot meščanska stranka proti temu. da bi se v državi vodila kmetijska politika. Toda dm-ga je s klerikalci. Vso svojo moč, vse svofe milijone, vsa svoja korita imojo edinole od slovenske ga kmeto-valca. Sedai pa. ko hočejo nekateri vetemesarji kmetovalca ponolnoma octenniti, na nastopa »Slovenec« proti kmetovalcem in za velemespr-ie. in sicer Iz sl^ne^a sovrastva do SKS H ministrci Pncl.ia.
To grdo nehvaležnost do kmeta, to nesramno politično slcparijo naših klerikalcev je treba se posebe pribiti.
Delaven in nevaren nasprotnik klerjknlcev je minister Piicelj in za-
to tarča vseh napadov in vseh klevet Toda presneto se motijo klerikalci, če mislijo, da bodo zlomili njegovo bojno voljo. Na vrh gore lete strele in zavest, da je tuđi v tein primeru tako, bo samo se ojekleni!o njegovo voljo in voljo njegovih tovn-riscv.
$e v naprej Vas borno bili, še v naprej boste tepeni, dokler ne host? čisto na tleh, Vi sleparji ljudstva in izdajalci naroda!
Politični preporod našega kmetskega ljudstva.
(Dopis s kmetov.)
Vsi znaki kažejo, da se v velikcm delu našega preprostega naroda na de-želi poraja odločen odpor proti dozdanji kurateli, ki jo je izvajala z zlorabo vere politično diskreditirana klerikalna stranka v Sloveniji nad nasrm kmetom. Po-časl a dosledno se naš kmetski človek spregleduje, politično Izobrazuje in uvi-deva, da je bil dosedaj v rokah klerfkal-!?e stranke samo orodje za njene stran-karske namene, ki so se mu zaČeli na-posled vendarle studitl v dno duše. To je za nas dobro in veselo snamenje. Prednjači pa v tem naša Ooreniskal
Kdor stopi danes med narod na de-želi in se razgovara ž njim o njegovifi težnjah. pravicah in zahtevah, bo dobil nevarljiv vtis: da se hoče naš kmet osamosvojlti vsakega i e r o b s t v a, zlasti pa politič-nega. Naš kmet se zdaj korenito za-veda. da je v državi faktor, ki tvori, recimo: poleg armade — prvi njen steber. Zato pa reklamira zase tuđi mesto in pravice v njei in drž. po-litiki, ki mu gredo!
Politični proces se rudi v naSr nnv\ državi vrši z nepremagljivo silo. Prt uredbi države hoče biti udeležen tuđi nas dozdai zapostavljani kmetski — volilec.
Pojdite danes na dezelo: Prvo, k.-:r vam bo po trgrth in vasch zadonelo v kmetski družbi na uho. je so£lacno klic: »Duhovni nas ne bodo več komandirali f« Povojna doba je razmere v mišljenju in predsodkfli tuđi pri našem ljudstvu temeljito prekucnila !n razči-stila — pojme. Samostojnost in samo-zavest zavzemiiti danes pri tem našem ljudstvu mesto. ki je je pred vojno okupirala — politična nezrelost in duov-ska samooblastnost nad kmetom.
O. ŠEST:
PoZitniiki film
(Dunaj in gledališta.)
Takrat ko zacveto v Ljubljani črešnje, ko površniki izgube simpatije — tedaj postane naravna posle-dica, da so klini v garderobah gle-dališča prazni. O tem vedo povedati garderoberji gledališč. Da so prazni klini, je naravna fizikalna posledioa. Prazni so pa tuđi sedeži — to je po-sledica druge sorte — in ta dokazuje, da potreba Ljubljane po gleda-lišču zavisi popolnoma od metereolo-ških pojavov. — In v tem času čio-vek Šteje dneve, Stcje koliko pred-stav je še treba, da je Hydri vsaj za en čas odsekana poslednja glava. Vsa volja do dela, vsa Ijubezen do tfledališča, vse hotenje se izpreminja polagoma v mržnjo, v nevoljo, v ko-mat, ki teži. Ustaviti voz — IzpreČI — nehati služiti kruh! Ker pri grleda-lisčti ne sme biti nikoli zavesti, da *e služi s tem delom kruh. Brrr — kntfi — grenak ovsenjak! — No, fn notem se vrata zapro — nastopf $e ena mfntTta —ta je nafeorša. »Oo-snod, alt ste podpisali pogodbo?« »Kaj,  jaz?  — če mi dajo Cekinov
I grad, in pa vse vloge, in trikratne j draginlske doklade — in ... in ... m i bogme — jaz ne ostanem — saj to ! nišo razmere — ali je to teater — ! saj to je šmira — jaz grem!« — I Ampak čez en dan ... »No, kako, ali ' ste podpisali?« »No, veste — izred-; na ponuđba, pa, saj je povsođ enako, ' pa, še eno sezono — gledalisče po-: trebuje dobrih moči... pa ... pa ... pa...«
j O, tistl, ki nfma z gledallSčem, I s tištim njecovim poslednjim živcem I opravka, tišti ne ve, da ekslstira tu minuta, kt je nad vse ostudna, ki razgali Človeka, ki ga napravi za gobezdača in ki mu jemlje oodobo doveka. Govoriti v svoj prid — za en tisoč kron, za dva, za tri — gledat! snekulacijo, zavist — In hvastanje. To je mfmita, v kateri se borba za eksistenco koncentrira v en sam dlh— kl je poln žvepla in solltra. Jaz te minnte ne ljubim In be^im pred njo. Zaprem svoje !?ovče<re ln bežim. Svojo nafbofjf?5o rardero^o vzamem sebo/, In pa ore čevlie. kl (ih nosim slcer fe na odrn. Kaftl, Jaz si za-i*r*m s*m 7T\ p*r teirfnor ^oveka, svof»o<fne<ra čl^^eka, kf jarre, da nfi-va s^m. da sprelema satr». da nfcesar ne cf^le — 5arrn £ir! in «e igra skromnega gospođa — irahllko...
In ta občutek pred odhodom je prijeten, dela cloveka lahkejra. sme-lega. Takrat. ko so vsi vizumi že v Žepti, ko ste pod aferami. ki jib rodi vsak dan, že tretjič padli pod križem — ko imate v žepu ?e vse čeke s tujo valuto — o, takrat je prijerno. Takrat je v meni prostorno, široko
—  in na predvečer odhoda,   ki jra praznujem sam. povem na glas: Bru-tus, vrni  se,   vse bodi pozablfeno! Tedaj odpnsfim vsem. Vse!  Onim, k? so mi dejali. da hocem od njih preveč za tište groše. ki jih prejema-jo ,in onim, ki so mi očitali, da sem despot in zverina, in ćelo onim, ki so mi metnli polena pod noge   in na glavo. Tn onim se zahvalim, ki so pisali o meni dobro in onim, ki so se me spominjali    s slabim namenom. Onim, ki so bl!f informirani ?n onim neinformiranim. Z eno besedo,   takrat je đelo končano — in trud po-zabljen. Ko mine moj poslednii dan
—  Dođ noč — r»otem se nanotim na knlodvor. Nanotim se z*rodaj. ker si hočem nričakovanjfe nodali^ati . . . Irer moji račun! so sk'enjeni in risti. Potem pricfe vfrtir fn faz vstonim. ^o-slovim se od o^ih. \\ 50 mi dra^i in k? so mi pri^t? vo^rf r^ko v slovo. "Rog r vami«, jim pravim, »no^drav-Uam vas in se rani zahvaljujem za
ljubeznivost vašega prijateljstva in za žrtev poti na kolodvor ob pozni uri. Želite rni, naj da gospod bog: srečne poti vsem, ki danes potujejo, da bo vsem zadošcalo popotnih cig:a-ret in da sopotniki ne bodo nadležni.« Potem vstopim. Poi^čem prostor in odprem okno — vlak se premakne jaz pozdravljam dolgfo, dolgo — in prejemam pozdrave od belih robcev, drslgo, dolino. Potem sem sam. Pokrijem popotno čepico in oblečem popotne rokavice. poiem sem tuj — potem sem popotnik. Zatisnem oci za hip in želim srečo vsem ,ki so v tem hipu v vi?kn — ne samo v mojem — i onim ob Muromu — ob Baj-kalu in Pacifiku . . .
L
Par dni razprostrem šotor na Drmaju. Za odpočitek. Zato, da vži-vam vsaj enkrat v živlienju slast be-sede: milijonar . .. Miliionar! Bcse-do je treba ponoviti vsaj petkrat... Ko sem prišel na Dunaj, sem postal milijonar. No, pa tam je milijonarjev mnogo — skeraj vsak drugi človek. Nosim denar v levem žepu suknje in se prepričujem vedno znova, da je ohranil samo se oMiko, barvo — vse ostalo pa je frgubil. In to je eotovo rsodno. Pred vojno — v dobrih ča-sUi — jaz priznam odkrito — ban-
kovca za deset tisoč kron sploh niti videl nisein — vedel sem samo o nic-j^ovi eksistenci. Sedaj jih imam, a sr> brez cene. Je to prsi usode — in jaz časa ne bom dotekel . . .
Nekdo je kmali- po prevratu do-ročal o Dunajn — čn. je Dunaj dol^a vas. To ni res. Je še prav tako velik, kot je bi! — in dobiti stanovanje je težko. In ljudi je ... osrromno — in kamor ereste, povsodi vse polno, razprodrno, zasedeno ... Pa vendar mesto, ki izumira . . .
3.
Še vedno pravimo: preje, pred vojno — minilo je že toliko let — a mi pravimo še vedno preje, pred vojno! Torej preje, pred vojno ie bil Dunaj centrala gledatiškegra življenja srednje Evrope. Taktirka. Danes pa je le še invalid v paradni oblcki. Vsa gledališča delujejo, odpirajo se še nova — vsa so poina — vedno — a vendar se lahko srovori 0 propadanju Kledališke umetnostl na sploh. Solidnesa ni mnogo, ker solidnost stane denarja — in negotovost gospodarskih razmer odvrača dobre netnške akterje ođ Dunaja.
4.
V Bur/rteatru sklada   ravrtatelj Wildfans svoie nacrte in namene x
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 2. septembra 1922.
Stev. 199.
Ta preobrat pri kmetu se vrSi po-fesoma, a dosledno. Kako daleč Je 2e dospela njegova politična zrelost, bođo f>okazale — prihodnje državne volitve*
Pri vseh teh in taklh veselih poja-vTh pa kali naše veselje dejstvo. da se od naprednih krogov še vedno neod* pustljivo greši v tem, da se naši demokratski ljudje na deželi politično ne or-fcanizirajo v toliki meri kot delajo to klerikalne organizacije. S kmetom moral stopiti v stik in mu odpirati oči ter se zavzemati za njegove živlienjske. gospodarske in politične interese, pa sa boš pridobil na svojo stran, inače ti očita, da nisi njegov prijatelj!
Sicer pa je danes armada naSega samostojnega kmeta že precej številna. To dokazuje po deželi strah duhovSčine kot take In klerikalne stranke posebej.
Duhovščina crti danes po deželi bolj kmeta samostojneža, kot v šake ga lio«« ralca v mestu. Pa ima tuđi prav! Ce zgubi klerikalna stranka v vsakem volti-rem okraju v teh meseclh do dri. voli-tcv lt 25 % kmetskih volllcev, je obču-tno reducirana in to se bo tuđi zgodilo, če bodo ostale napredne stranke storile svojo dolžnost.
Ce se torej naš do sedaj v temi in slepi pokorlčinl za fanatičnim duhovni-Stvom in klerikalno stranko v obče ta-vajoči kmet otresa teh ljudi, kak lep vzgled daje on s svojo politično zrelost-jo tuđi ostalim strankam, kl so napove-dale boj pogubni, hinavski, samopašni in zahrbtni klerikalni kliki v Sloveniji.
Na pozitivno delo torej vsi brez razločka proti kužnernu nazadnjaStvu!
Važna gospodarska konferenca mhistrnv.
POSEBNA   EKSPORTNA   TRGOVINSKA POGODBA S ČEŠKOSLOVAŠKO. — MINISTER PUCELJ 0 KATASTROFALNIH   POSLEDICAH   SUŠE.   — NOVI UKREPI VLADE ZA POBIJANJE DRAGINJE.
—  Beograd,    1.    septembra   (Izv.) Kakor smo že včeraj javili, so se priče-1c v Beogradu važne konlerence prisot-nih ministrov. Konference so namenje-ne pred vsem velikim aktualnim vpra-šanjem našega državnega gospodarstva in problemu, kako omiliti vedno bolj na-raščajočo draginjo. Na teh konferencah je opažati dve struji.   Do    definitivnih sklepov pa vlada še ni prišla, ker ti se zaključijo sele na plenarni seji ministr-skega sveta dne 5. septembra. Dopol-danska ministrska konferenca je kratko obravnavala tekoče predsedstvene posle.
Ministrska konferenca te ie nada-Ijevala popoldne od 18. do 2030. Minister financ je najpreje na predlog za-stopnika zunanjega ministra odobril kredit za sprejem ameriških parlamen-tarcev, ki so se udeležili interparlamen-tarnega kongresa na Dunaju ter prispo tekom današnjega ali iutrišrJega dneva v Beograd, da prouče gospodarske razdere v Jugoslaviji.
Ministrska konferenca je za tem imčela razpravo o posebni eksportno -trgovinski pogodbi s Ceškoslovaško-Po te) pogodbi bo uravnan izvoz našega vina na Ceškoslovaško In nasprot-no uvoz eksportnega piva v našo državo. Za proučavo te pogodbe oz. za ^aključek pogodbe s CeSkoslovaSKo Je idoločena od naše strani posebna delegacija.
Spreieto je bilo dalje poročilo o poteku pogajanj glede trgovinske pogodbe s Poljsko republiko.
Končno ie ministrska konferenca cbširno razpravliala o problemu pobijanja đraginje. Poljedeljski minister P u-:9 e 13 je prvi po dal kratko poročilo o stanju letoSnje letine, naglasajoč, da Ie- j ;tina ni tako slaba, kakor to z gotovim namenom skuša poročati neko časopiv 'je, Letina je mestoma zelo zadovoljiva, zlasti žetev žita hi koruze. Vendar so bili vsled suSe nekateri pasivni kraji tako prizadeti, da so nujno potrebne vladine odredbe v svrho preskrbe teh kra-jev z živili.
Konferenca je bila nato prekinjena, ker je namestnik mlnistrskega predsed-iika minister Košta Timotijević sprejel kraljevića Gjorgia, kateremu je nazna-nil stališče Nj. Vel. kralja kot rodbinske-ga glavarja glede njegove sporne za-deve.
—  Beograd, 1. septembra (Izv.) Na včerajŠnji ministrski konferenci je bilo glede zaključka posebne eksportno - trgovinske pogodbe s CeškoslovaSko od-rejeno, da to pogodbo zaključi s Cešlco-slovaško posebna delegacija. V to delegacijo SO odposlani: en zastopolk minl-strstva flnanc In ea zastopnOc ministr-
stva trgovine. Na predlog poljeđeljske ga ministra Ivana Puclja sta bila v to delegacijo imenovana dva strokovnjaka iz poljedeljskega ministrstva. Imenovana sta dr. Mttoš Sigorovlč, načelnik v ministrstvu poljedeljstva in Boouslav Skallckv, višji vinarski nadzornik v No-vera mestu.
—  Beograd, 1. septembra (Izv.) Kakor je izvedel vaš dopisnik, Je skupni sestanek   Češkoslovaške in iugosloven-ske  delegacije dogovorno  med obema vladama določen za 11. t. m. Delegaciji se sestaneta v Beogradu.
KATASTROFALNE POSLEDICE SUŠE.
—  Beograd, 1. septembra (Izv.) Da-naSnja »Pravda« priobčuje obširen razgovor njenega urednika s poljedeljskim ministrom  Ivanom  Pucljem.    Pojasnila poljedeljskega ministra zadevajo uspehe letošnje žetve in pa posledice velike suše, ki je trajala po nekaterih krajih več tednov.  Minister  Pucelj  je  mlmogrede omenll, da je težko podati jasno in točno sliko o rezultatih letoš. žetve, ker v državi še ni znanstvenostrokovno organizirana statistika o poljedeljstvu, kakrS-no    institucijo  imajo moderne  agrarne države. Splošno pa žetev ni bila tako slaba in  je  ponekod  zelo  zadovoljiva. Nj. Vel. kralja zelo interesira vprašanje organizacije zavoda za strokovnoznan-stveno statistiko. Kralj pa se tuđi živo živo  zanima za poljedeljstvo. Za časa svojega bivanja na Bledu se ie krali povodom njegovega referata o stanju Žetve informiral o posledicah suše. Zato Je on že na kronskem svetu v Ljubljani opozarjal na težke posledice suše. Na* glašal je, da moramo najpreje preskr-betl pasivne kraje z zadostno hrano in sele potem dovoliti izvoz.
Suša je v nekaterih krajih imela katastrofalne posledice zlasti za naSo žlvlnorejo. Velika je bila suša v Liki, Bosni, Cmigori, Sloveniji in Slavoniji. Te pokrajine so ostale skoro brez sena. To je vplivalo na našo živinorejo, kajti živinorejci nimajo zadostnih zalog sena in krme, da bi mogli z velikanskim rizikom do prihodnjega leta krmiti svojo živino. Znano je, da se je živinoreja po končani vojni v naši državi zelo opomo-gla in razvila. Sedaj pa je živinoreja v veliki nevamosti. Radi pomanjkanja sena so živinorejci primoram zmanjšati normalno stanje živine. Po nekaterih krajih kmetje kar doma koljejo živino in prodajajo meso. Od neke strani se Je predlagalo v omiljen ie đraginje, da se popolnoma zabrani Izvoz žive Živine, Na ta način mislijo, da se znižajo cene mesu. Jaz sem nasprotnega mnenja. Treba je pomisliti, kakšne posledice Je
imela suša za na§o živinorejo. Poznam kraje, kjer kmetje sami, kakor omenje-no, koljejo živino, ker jo več ne morejo krmiti. Katastrofalna suša je tako obČut-no v plivala na gospodarstvo živlnorej-cev, da so morali ponekod prodati po dve petini živine. Prepoved izvoza ži-
ve živine pa bi Imela za našega žlvtno-rejca katastrofalne posledice in škoda bi bila nepreračunljiva. Končno je minister kratko zavrnil napade beogradske-ga tiska na njegovo osebo. Tisk nlma glede poljedeljstva Jasne slike.
lita lmitu o min ii ataiiMiativilli rantnh i lažnih telili flrtave.
— Beograd, i. septembra. (Ixv.) Pred-sednik demokratske stranke Ljuba Davi-dovič £e Je povrnil s svojega študljskega potovanja po Ju. ni Srbiji in rAakedoniii. Predsednik D.iviil.jvli je prep tnval sknro vse južne kriije. Fovsod Je strpil kot pravi demokrat v ozke stlke s tamošnjim prebi-valstvom. Prcpotoval je Kumam.vo, Skop-Ije, Veles, Stfp, Oevg^eli*©, Kavad.ir. Ohrid, Debar, Oostivar in preko Tetova ropet na Skoplje, od koder se je vrnil v Beograd. Predsednik demokratske stranke :e princsel S tega Studiiskcga pntovania globiVe vtise o marljivosti in encrriii makedonskega po-Hcdelskega naroda, na drugi strani pa ie tuđi dobil jaNiio s!ik(» o administraL-iii in politični upravi na&ih južnih kralev. V r.'Zv'o-voru z nekim novinarjem ie predsednik demokratske stranke z velikim veseljem p<>d-Črtaval, da je narod lužnih krakv zelo mar-f*2v, eiiergtčen in delaven. NaSa centralni vlada mora polagati glavno skrb na to. ela ekonomsko te krare dvigne, kar so dosiej odločilni faktnrji zolo ranemarjall.
O administraciji inžnih krajev. pvosehno v Makedoniji, pa se fe predsednfk demokratske stranke irrazil zelo nelaskaTO. Ad-tnint-ftraclla Ie slaba. Po vseli kratlh, po ka-terlh ie potoval. s.o prilmjnle pritožbe iz vseh slojev naroda. Te pritofbe so zelo mnofoštevilne. Ghvnl cilj naši administraciji v bodoče bodi, da vzbudi med nr rodom popolno zaupnnje. Narod v Makedoniji z T5O Iskreno IJubeznljo ljubi svojo svobođno državo. Treba ie snmo, da vodilo administracijo Ijudje kot pošteni rodoljubi in piio-nlrii kulture. Mnogo pritožb Je bilo slišati tudl proti policijskim organom. Tuđi sodi-šča še ne funkcijonirajo po vzoru moder-ne^a sodstva.
| Bodoćl program vlade pa bodi tuđi, da se vzpostavlio moderna komunikacijska srtdstva in Se na ta naCin gospodarsko pr>-vzdignejo naši južni kraii. Trebu je zgrnditi n<-ve ceste. Seurinji mostovi preko deroČih r«.k so zelo slabi. Tuđi državna poslopja se n;iiajajo v zelo desolatnc-m stanju. Glavno je. da priđe v naše južne kraje javni mir in red. Narod je popolnoma miruljuben, ogro/en je Ie od raznih ra/.boini&kih tolp.
Oštre pritužbe je dvignil n.^rod pro'i Mv'emu pobiranja davka. Njega spreml]aio-(M finančni minisier dr. Kumanudi Ie bil n.i nekaterih krajih primorun uvesti takoi-šnjo rcineduro.
Kratko in precizno se ie predsednik demokratske stranke izrazi! o vprasanju povratka takozvanih bolgarskih emisran-tov«. To vprašanje je srčna bol naroda južnih krajev. Prcbivalstvo uesirpno priia'u-je povratka svnjcev, ki sn pobe^nlil v Bol-garijo. To vprnšanje bi bilo lahko ie davno rešeno in prihran'ena bt bila marsiktitcr.i nel'uba trpkost, ki je nastnla med narr! in Boifori. Omcnil p:i je tuđi, da je slisal Iz ust številnih sorodnikov teh emisrantnv pritožbe proti četaškim orj;anizacii2m, kl imajo svoje sedeže v Sofiji. Cmisranti, če-prav neprostovolino in prot! la*tnemu pre-pričaniu. so prisiljeni od voditeliev teh teroristićnih orcanizp.cij, da se aktivno morijo udeleževati četaStva. Mnigo eml!?ran-t^v ie bi!o tibitih, ker se nišo hoteli udeleževati četaSVih pohodov. — Dalje !e predsednik DavidovIC oplsal tuđi (V:^o1atne r?r-mere na pol!u zdravstva fn higiene. ?p]n^-no občutiio pomanjkanje moderno opremljenih bolnic. Končno je predsednik Davidovič omenil, da je bil na svoiem potovaniu ve6-krat v nevamosti pred razbomikt
■Mu m\m% imijo m ovsMAi rnitem.
OKREPITEV M4LE ANTANTE. — VSTOP POLJSKE V M4LO AN-TANTO- — NADALJEVANJE PRAŠKIH KONFERENC.
— Marijanske Lažni, 1. septembra. (Izv.) Po končanih praških konferencah nadaljujejo državniki male antante pokajanja za razširjenje in okrepitev državnega sistema male antante. Te konference se vodijo na eni strani med Ceškoslovaško in Ju-goslavijo. Vprašanje pogodbenega roka glede vojaške konvencije še ni bilo ugotovljeno in ie ostalo še vedno odprto z ozirom na Poljsko. Splošno naglašajo, da bodi rok krat-kotrajen. Na dri!'?! strani pa vod! ,'w-goslavlja Iskrena po^n^an'a s Poljsko g!e<Je niene?Ta vstopa v m*Xo an-tanto. Vstop Po!?ske v malo ar»tanto Je skorođa zasisrurati. Tekom včeraj-
ITALIJANSK! STRATf PPED JUOOSLAVTJO. — LA§K1 VOJA§KI KROGI SO
HOTELI VOJNO Z JUGOSLAVIJO. — RAZBURJENJE SE JE POLEGLO.
šnjeora dneva je bila tuđi podpisana vojaška in politična konvencija med obema državama.
—  Marijanske Lažni, 1. septembra. (Izv.)   Kakor znano vlada med Ceškoslovaško in Poljsko spor radi .1avodna    ob   češkoslovaško-poljski meji. Spora    'došlej ni bilo mosroče poravnati.    V  dlplomatičnih    kroilh nacteš^'o, da prevzame .luffoslnvHa ^rbitr?*To in Ć9. se obe nrizadeti dr» Z9y\ uMonite nienf sodbi.
—  Marijanske Laznf. 1. septembra. (?7aO Bivši Hattjanski poslanik v Re^rradn je prfspel v Marijanske Laznf. Njegova misija še ni znana.
— Đerfln, 31. avgusta (Izv.) Tz Rima poročajo listi: Danes so bili lahko opažati prvi znak? popustljivosti in po-nehanja napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Položaj je delon^a rnzčiščen. če-prav ie bil poslednje dni zelo kritičen. Porod do nezaupatiia in vz?temlr]ien]ia so dale vesti <y skienltvi vojftŠVe konvencije med Ceškoslovaško In Jugos!a-vtfo. Itpltia Je po poroč'lih berlinskih II-stov bale v posesti dok u meti tov in foto-erafii, ki se nanaša}o na skupne operacije češkoslovaške In iugosfovenske voKske proti Avstrifl. Nacrti so bW\ lz~ delani sa te operacijle. I alljanski vojaški kroti so naglašaM stasisče, da mora Ita-Ilia sedai storiti Ji^ostavi.lo neškodljivo, ker drukate doživi velika iznenađenja v bodočnosii. Sedaj je razburjenje ponehalo, ko se ie zaznalo, da pridc ju-
goslovcnski zimanji minister dr. NinSić v Rim z mislijo, da prepriča italijanske vcdilne kroc:e o miroljubnosti jugoslo-venske vlade in da ne gre v avstrij-skem vpraSanju za nikaka iznenađenja. Italija zahteva na drugi strani zadosrne garancije, da se tako politični in voja-ški krojri Jugoslavije ne prtpravljajo več na kake operacije in iznenađenja,
Pariz, 31. avgusta (Izv.) Hcnry Betou piše v »Figaro* o rczultatih po-tovanja avstrliskega kancelarja dr. Sei-pla. Med drugim veli: Zagotovljeno Je ravnote?Je v Srednji Evropi s politično in vojaško konvencijo med Jugosalvijo in Češ^oslovaSko, sklenjeno na sestan-ku ministrskih predsednlkov Pašića In dr. Benc5a ter z vstopom Romunske In Poljske v sistem male antante. Ravno-težje v Srednji Evropi je dalje zavaro-
vano z ohranitvijo Avstrije. Priznati je treba, da Italija zelo želi pridobiti Av-strijo na svojo stran. Minister Schanzcr je kancelarju Sciplu zagotavljal, da predloži avstijski problem v razpravo Zvezi narodov. Obljubil pa je tuđi, ča bo Italija podpirala rairt, katerega predloži dr. BeneŠ. List končno ironično pristavlja, da se sedaj pri postelji avstriiskega bolnika nahajata dva zi^av-rika.                                                 v
MALA ANTANTA IN AVSTRUSKI
PROBLEM.
— Praga, 1. septembra (Izv.) Pra-*VA dnpirnik »Vo^sischc Zeitunc:: j:\vlja. o sestanku štirih ministrov male antante. da so obzirno razpravljali avstrijsko vprabanio. Na ski:p§čini Zveze narodov nastopi mala anianta z vso odločnostto za resitev avstrijskega problema. Mala antanta bo predlagala ožje sodelovanie držav svojega sistema pri gospodarski cbnovi Avstriie.
= Volilni imenik za občinsks volU-ve v Ljubljani so pristašem na vpogled v tajništvu Demokratske stranke. Narodni dom L, med uradnimi urarmi od 9.— 12. dop. in od 4. — 6. pop. Volilci zanimajte se in poglejte če ste vpisani.
rr Reparaci.iski prob'em. Komentar-ji pariškega ča^opisja k zadnjemu komu-nikeju reparacij?ke komisije so zelo la-koničnl. Ker želita obe stranki sporazum, se je reparaci;ska komisija odio-čila za odgoditev svojega sklepa. Zas!?-šanje nem5kcga delegata se izvrši na podlagi cl. 234 versailleŠke mirovne po^ godbe. Med tem pa bodo Belgijci sku-Sali uveljaviti svojo posredovalno akcijo. V Belgiji so precej optimistični, do-Čim dvomijo Francozi o končni slogl re-paracijske komisije.
= Italijanske lažL Medparlamentar-ne konference na Dunaju se udeleŽujejo tuđi italijanski parlamentarci, kl so v zadnjem trenutku skoraj odrekli svojo udeležbo. Vodia italiianskih nacijonali-stov Federzoni je Lziavil. da se je Italija vedno borila za narodnostne pravice in da hoče zato sodelovati pri vpraSa-nju narodnih manjŠin. Res je. da se je borila Italija za svoje pravice, nikdar pa ni spoštovala pravic drugih, kar ve-do zlasti na5i neodrešeni bratje pod ita-Hjanskim jarmom.
= Nemškl državni kancelar o nem-§kl republlki. NcmŠki državni kancelar dr. Wirth je sprejel zastopnlke druge internacljonale. ki so hoteli zvedetl od njega, kaj misli o bodočnostl nemSke republike. Dr. \Virth Je izjavil, da je ne glede na pretečo nevarnost gospodarske krize obstoj republike zasiguran. Nadalje jim je lziavil. da Nemčlia ne more nuditi reparaciiskih lamstev, ako ne Želi popolnoma gospodarskega poloma,
= Ameriška komisija za sovjetsko Rasijo. Iz Washingtona poročajo, da odpOŠlje vlada Zedinjenih držav v Rusi-jo posebno komisijo Čisto tehničnega značaja in ki ne bo imela pravice za po-gajanja. Na podlagi poročil te komisije bo ameriška vlada sklenila, ako more sodelovati pri gospodarski vpostavitvi Rusije.
= Srednjoevropsko ravnotežle. Henry Bidou piše v »Figaru«, da Ie obnovljena politična in vojaška konvencija med ČeškoslovaŠko In Jugoslavljo kakor tuđi pristop Romunije In Poljske v sistem male antante zasigurala sređ-njeevropsko ravnotežje. To ravnotežje, ki je danes še na slabih nogah, bi se popolnoma omajalo, ako propade av-strijska republika. List pripomlnja, da Je zavzela italijanska vlada popolnoma korektno stališče.
~ Tirclcl ln Italiianska pomoS Av-strai. Društvo »Andreas rlofer« je izdalo letake, na katcrUi se bere med dru-
Ldejnisijski kovčeg. Vstaja nov mož :— režiser Paulsen — zlobni jezik! pa trde, da je to samo slamnjat mož .— pravi, da je Reinhardt. Morda. "Če je res, bo Dunaj sicer izgubil Burgteater, a dobil v nadomestilo .mnogo dragocenejši Institut S tem pa ne trdim, da ie Burgteater slabo fjGTleđaliSče. Ne, ne, nasprotno, najod-4ičnej§e dunajsko. V vsakem oziru. .V Burj^catru se čuti samo med publiko republika, drugače je vse lepo.
5.
»Coriolan« * Raul Aslanom ne aoseže pravega, močnega učinka, ker Aslan ni vodja, temveČ Človek, Jcateregra vodijo drugi. Krog njega Imrsroli čudovitih kreacij, tuđi v naj-manj^iH vlogah. Vsem na čelu start Thimih kot Menenlus Agrippa. Ne* pozaben v sceni v Sotoni. Ko se rjre-pira s stražarji. Čudovito človeškl.
Potem »Kar hočete«, oziroma iopet »Kar hočete«. Verva, elan. To se smeje ćelo Shakespeare v grobu. Tu je veselje nad Igro, veselje nad humorjem, veselje do življenja. Ukupnost. Rutina In okus, kl pozna točno mefe dovoljene^ra. Oba večera v regiji Heineja, ki ie že daleS od Bfirgteatra. A na večw živ! njegovo 2elo •+*£**.
In še en večer v tej mramorna ti hiŠi s prijetnimi sedeži in kipi znamenitih kolegov po koridorjih. Molier — ^Svatba proti volji« in »Namišljenl«. Prvo delce zanimivo po svoji ekspre-sionistični inscenaciji, zelo okusno — v »Namišljenem« pa blesti stari Arndt.
Burgteater razpolagra z izredno bogatim, dobrim ansamblom, nima pa onih, ki bi bili središče, kot jih ima n. pr. Jessner v Berlinu, Koertnerja ali Krausa ali K16pferja. In potem Še nekaj. Nemirno iskanje neČesa nove-ga vlada pri nem^kih gledališčih. Burgteater se tega iskanja skoraj ne udeležuje. V cesarski loži že davno več ne sede parfumirane nadvojvo-dfnje, proletarci republike so tam — a vendar v Burgteatni ni druge revolucijo kot prinajanie in odhajanje novIH mož na fotelj ob ravnateljski mizi.
0.
V Volksteatru |e postalo sicer postalo zelo tiho in vse častihiepje s© žrtvuje Izkijučno »kSeftu«. V teti dneh pa so tam praznik!. Oostuje AIcksander Moissi.
Moissi Je moja velika Ijtibezen.
fn Ve človek ne pozabi nikoft. Ne mo-
JgBl bit| napram njemu pravičen, oxl-
roma kritičen. Moissi je zame igra-lec, kot ga nisem srečal §e nikjer, in kot ga najbrže ne bom srečal nikoli več. Slava njegova je velika dovolj In te vrstice je gotovo ne bodo pove-čale. Zato lahko povem o tej lju-bezni . . .
Vsak večer sedim v A'oiksteatru. Vsak večer pole? mene sami čcstil-ci Molssljeve čudovite umetnostl... ln v takem gledaliSču je priietno. Tam vlada ena misel: videti nekoga, kl je ime! moč objeti nas popolnoma, in se dvi<?niti ^opet potom njegove visoke umetniške notence.
7.
Ko sem videl prvič Mofesljte. je fcrral Hemleta. Bilo je to pred vojno. Lani sem ara vide! zonet v Uti vloori. In letos zopet. Letos je bi! dru^račen, popolnoma prekovan. Ritje. M s? je na jasnem v vseh vnrn^anjih. Hl je resnfčno sredi^če. 5redišče. Od uie-ga Hfe svet!oba in ko govori zanio-tale in tinaje ©o zastoriih »bft! ni! ne MtU str>f! pred m»no nekdo, ki l*če odgovora na ve'fko Tto^nVo, k! pa sluti In kl *n je ?<• p**?\. Po)ev vse-*n — muzika, klavbtur?« < ff^nj r\z-ličnlm! toni. 5?redi^če. Boli Mesteče VreacUe Hsmleta ne boste vid^i! nl-kollt bolj skromne, lepše vseh tistih
globokih besed ne bo nihče povedal. Bolj zvočno, bolj mehko in — bolj iskreno.
Bil je Moissi »kralj Odiptis«. Balada. Najprej ponosna, kraljevska, potem onemogla, bedna. bedna . . . v ušesu mi zveni njegov Coodipus .. -Kralj Oooćipus, berač proklet, prognan ... — Samo to enodejanko igra Vollcstcater jako modro isti večer. Jako modro, ker bi človek slisal preko najdivjejše burke na isti većer samo Ooodipus . . • Ooodipus . . .
In Fcdja! Kdor ne ve, da je Moissi na pol Ork in na pol ItaMjan — bi dejal: »Slovan«. Ker ta Fedja ima toliko Slovana na sebi. Pravijo, da je to njegova naiboljša vlo??a. Ne vem. ne presojam. Pnvsod najde ne-kaj novc<ra, nekaj svojega, nekaj zvenečega, neka} očamjočega. Sploh liub! Moissi Tolste^ra. Na drug večer icrra Henrija v >Ze1enem ka kadu Ju«. Tn fantička - ponotnika v Tolstecra enodejanki: »Od nie vse lastnosti«. Koliko veselfa nad Igro. Molssi "i vtf m'sd, jr n^d Stiride^et. in ta fnntič njr^^v flh ima nod dvajset in živ! in je T^'ste^a pnnotnik.
Se Oswa1da tera In Othela. Os-\valda je kreira! še pri Reinhardtu in sa osvobodil od vsake brutalnosti,
od vseh efektov. Njegova bol je čisto mirna, njegov krik ob vzhajajo-čem solneu je krik laboda, ki si je. zlomil perot. Zopet pesem, topot li-rična, da se vam zbero skoraj solze v grlu, ko je izpeta . . .
Moissi ima stotisoče oboževal-cev. !n na Dunaju dežuje cvetja na oder. Mladina. Na stojiščih ni nikdar večje gnječe in večjega trpljenja. Mladina. In ravnatelj Bernau nima nikdar bolj polne hiše vzlic trikrat povišanim cenam.
Ko so predstave končane, stoji pred vhodom na oder množica mladih ljudi. Dekleta s šopki. Skromni-mi. Pristradani grošl. Najlep§i dar timetniku. In fantje z njegovimi raz-rfednicami tn svinčniknm. Čakajo, da priđe Moissi iz garderobe, da ga poprosijo za avtogram, da mu izro-£e cvetje, da mu sti«nejo roko, da morda spregovore eno besedo ž njim.
Tuđi jaz se postavim med nie, med entnziaste. In ga pozdravim in mit stisnem rokn in ^e mu znhvalim; zakaj leno je 7r»hv?liti se nekomu ?a doka? sno7nanja: da ie prava timet-nost vedno živa tn večno mlada.
(Konec prlh.J
vS
Stev.  199.
»SLOVENSKI     NAW()D«   dne 2   septembra   1^2,
ttran 3.
flm: Ođ Italije, kl ne more vpostavitl reda niti v svoji lastni hiši, ne moremo pričakovati drugega, kakor gospodarsko in politično izkoriščanje in narodno suženjstvo.
= Iz itaBjanskcga časoplsja. Svoto* časno smo poročali, da preneha Iz ha jati rimski dnevnik »II Mondo«. ki je bil v zadnjem času eden najbolJSih Italijansklh dnev-nlkov. Seda] pa naznanja upravni svet Imenovanega dnevnika, da je po vi Sa 1 listu glavnico v svrho zasliuranja njegove politične neodvisnostf. »Mondo« bo šc nadalje branil in zastopal pravo demokracijo. Za ravnatelja lista je imenovan dr. Albert Cianca.
= Nevarnost tošlstovske akcije za (talijansko monarhijo, MonarhistiČni ita-liianski listi opozarjajo na nevarnost, Ifi preti savojski kraljevini s strani koncentracije fašistovskih podjetij. FaSI-stovsko vodstvo se bavi temeljito s pripravami za zasedbo Rima in centralnih oblasti, pri čemer računajo na gotovo pomoč s strani upravnega uradni-štva, kl je skoraj vse v fašistovski organizaciji.
—  Zakal le odstopH VIvlatiL »Journal de Genevec poroča iz Pariza,    da je Viviani odložil zastopstvo    Francije pri Društvu nar odo v zato,   ker   se ni strinjal    s    stališčem svojega tovariSa Bourgecđsa. kl bo sedaj vodja franeoske delegacije na slavni skupščini DniStva narodov.
—  Manevri boljševiSke vojne mornarice. Kodanjska  »Berllngske    Tlden-de« poroča, da se vtšUo v   vzhodnem delu flnskega zallva manevTi   boljševiSke vojne mornarice, ki je v zelo   đo-brem stanju.   V finskih krogih menijo, da se bo ruska vojna mornarica razvila v mogočen faktor,   s katerim bo treba resno računati
= Francija ta orijentalno vpraSa-nje. Diplomatlčni dopisnik >Dafly Telo-grapha« poroča, da se orijentalna kon-ferenca, v Đenetkah ne sestane, ako ostane Francija pri svofl zahtevi, da morajo grške čete najpreje Isprazniti Malo Azijo.
= Angtofkl glas o mali antantL »Times« piSejo, da je mala antanta eden glavnih Činiteljev srednjeevropske konsolidacije. Mala antanta Je pod spretnim vodstvom ČeSkoslovaške pre-prečila nemire in pomagala pri razvoju gospodarskih odnosajev med nasled-stvenimi državamL Zalostni položaj Avstrije lahko dovede do nove vrste sodelovanja med ItaHjo hi malo an-tanto.
= Nemci aretirali franeosko komisijo. V Rossbergu v Oorenji Sleziji so aretirali Nemci franeosko vojašTco komisijo, obstoječo iz več* višjih oficirjev, kl so imeli nalog proučiti vojaške razmere v poljski Oorenji Sleziji. Komisija je pomotoma zavozila na nemSko ozemlje.
= Itanla to avstrflsko vprašanje. Rimska »Tribuna« zatrjuje, da ne more biti govora o odločltvi v avstrijskem vpraSanju, dokler se ne sestane glavna sknpščlna Društva narodov in dokler ne priđe do sporazuma med zavezrrisTci-mi in lnteresiranimi državamL »Tribuna« pravi, da so vesti praških listov o italijanskem protektoratu nad Avstrijo navadne fantazije.
= nardhis o neodvtenosrJ ffjlpl-nov. »Times« poročajo iz Manile, da Je predsednik Harding končno odgovori! na noto, v kateri so zahtevali zastopnikl Filipinov popolno neodvisnost Harding izjavlja, da Se ni prišel trenutek za neodvisnost Filipinov, katerih prebivalst-vo se do sedaj se ni pritožilo nad ame-risko upravo. AmeriSka tržiSča so filipinskim proizvodom zelo naklonjena. Ameriška vlada pa ne zahteva od oto-kov nobenih izdatkov za narodno ob-rambo. Ker so Filipini del Zedinjenih držav, jim tuđi ni treba plačevati stro-škov za diplomaticno zastopstvo v Inozemstvu.
—  NemSkl begunci, V Laa Pahnas Je dospelo devet Nemcev, ki so izjavili, da so ušli iz franeoskega vojnega ujet-ništva. Od Kapa Juby (na zapadni obali Atlantskega oceana) se jhn je posrečilo pobegniti v Maroko, kjer so jih ujeli domaćini. Končno so dospeli do spanske stražnice.    Nemci so izjavili, da imajo razna plemena v Maroku $e precej ujet-nikov.
Popisi.
— Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Glavna zdravfliška seeona Je btla z 20. av-gustom končana, vendare se to pri Števfln gostov še jako malo pozna. Vreme je pać prekrasno in Slatina v ti dobi, ko se oglase z vseh vinskih gorie klopotci, !n se preljub-ka pokrajina počasl poereza v mehko jesensko občutje, je dvojno lepa. Ker uživaj« javni nastavi i enci (nradnfki, oficirjl, učitelji, duhovniki itd.) od 20. avgusta 50%, a tuđi drusi gostie od 1. septembra dalje 25% popusta pri cenah za stanovanje in na taksah, a je ravnateljstvo vrhu tega poskrbelo, da se primerno znižajo tuđi eene po restavra-ci'ah, je upati, da letos uspe tudl pozna sezona, kakor je zgodnia In glavna.
OBIŠCITE
D. LJUBLJANSKI
VELESEJEM!
I    Pravni vestnik.
' Anton Levec dvorni svetnik v p.:
O IZVRŠD1 PROTI ERARJU.
Vsi, kl ljubimo svojo državo, lepo Jugoslavija, občutlmo težko, ako čitamo vedno in vedno po časopis ih o nekorekt-nem ali počasnem postopanju oblastev v različnih stvareh drzavUanov. Tako posto* panje povzroča včasih ogromno omotno škodo udeležencem, da, ogroža jim mnogo-krat tudl njihovo ekzistenco. S tem se se-veda Siri nezadovoljstvo med državljani, kar daje ugodno priliko brezvestnim demagogom, da hujskajo ljudstvo zoper vlado ali ćelo zoper državo samo. Dogaja pa se mnogokrat, da je vzrok pogreškov oblastev le neznanje ali pa napačno omevanje dotičnih zakonov in predpisov. Zato je nalog nas vseh, da po svoji moči opozarjamo na nedostatke in skušamo doseći s tem boljle poslovanje.
Pa tudl naša sodtlča. kl slcer tako vestno, nepristransko in temeljito opravljajo svoja posla, zagrešijo sem in tje kako re-šitev, ki ne ustreza pravomu aroevanju zakonov ali predpisov. Tako Je v zadnjem času izdalo neko okrožno kot rekurzno so-dišče odločbo, s katero Je Izpremenilo pr-volnStančni izvršilni sklep. da se dovoli za-htevajočemu upniku na podlagi priznaln« razsodbe v svrho izterjanja njegove terjat-ve v znesku 80^19 K s pripadkl zoper zavezano stranko, vojni erar, kl sa je zasto-pala ffnančna prokuratura, izvrSba t rube-lem m preodkazom v potez terjatve za-vezanega vojnega erarfa proti neki banki v znesku 300.000 K, radevnj Izvršilnl pred-los eavrnilo In zahtevajočl stranki naložilo plačUo rekurznih stroikov erarju v znesku 1070 K.
Prlznilna razsodba se Je Izdala 15. decembra 1921 tn je določfla paricljskl rok 14 dni. Po preteku tega roka se je obrnll tožnlk, dm bi ćosegel plačllo, na divizijske Intendanturo, kl sa Je pa savrntia oa komando, kateri Je dobavll blago. Ta komanda ]e pm Izjavila, da nima potrebne ga de-narja sa poplaCflo doiga, in tako je ostala zahteva tožnlkova brezuspeSna. ćez neka] £as« se obrne toznlk na flnančno prokura-tnro kot zastopnlco obsojenega erarja s proSnjo, naj čim preje preskrbl, da bode njegova terjatev poravnana. PInančna pro-knratura na to proSnjo n!H ni dala odgovora, in tako je moral tožnik vložiti, ko je ča-kal Se tri mesece, zgoraj omenjenl izvršil-n! predlog proti vojnemu erarju v roke njegove zastopnlce flnančne pro kura ture.
Kakor ie navedeno je rekurzno sodl-Sča prvosodnl dovolllnl sklep spremenilo In izvrSflni predlos savrnila
Razlogl rekurznega sodBSa so na-stopni:
» Po S-o 409, c pr. r. in S-u 1. točka 1. Izvri. r. je slcer pravomočna sodba tuđi proti državi po preteku paricijskega roka Izvršna; obstolajo pa upravni predpisi, ki način izvršbe proti državi za lzterjavo iz-vrSnfli  denamih   terjatev  modificirajo.
Tako določa dvorni dekret z dne 21. septembra 1798, St 434. zb. i. z., da se ne smejo dovoli ti vknllfbe na državna zemljl-S2a, ne da bi bil popre) o tem zasliSan erar; ta dekret Je pa z ©žirom na določbo £1. VT1. nvodiL zak. k lzvrl r. Se v veliavt Ker je pa IzvrSba na drugo premoženje države brezdvomno ravno tako proti splofnhn drž. interesom, kakor izvrSba na državna zem-OiSCa« mora Isto načelo veljati tudl pri Iz-vrSbah na tako državno premoženje. Zato govorilo tuđi določbe %-n 15 ta 28 izvrS. r. kakor tuđi določfla SS 251, in 290. izvrš. r.
Denama plačila po državi se ne vrše tako kot pri privatnih osebah, ker moralo v Javnem sploSnem interesu ob sto ja ti predpisi o načinu plačfl. Takl pravdnl prcđpisi tudl obstoje in določajo, da mora po teh predpisih v to pristojna oblast oakazati iz-plaiujočlra blagajnam teplačflo. Na teh predpisih iđ IzvršOnl zakon nlčesar sprc-menil, kar Izhaja iz določb £1. I. In IV. uvod. zak. k izvrS. r. Ta upravna določfla pa tudl ne ovfralo IzplaSil dolzov države privatnikom« marveč obstoje, kakor že navedeno, v interesu sploSnost! In določulejo le način Isplaćila države bi se tor ej ne morejo in ne smejo zapostavljati In odbiti tud! ne pri prisilnih Izplačllih potom izvršbe. Obvezna so tedai tudl za vsakega zahtevajočega up-nflra proti državi.
Po teh predpisih te pa dolžnosi zahte-vajoče stranke, da se obrne v prvi vrsti na oblast, ki je pristojna k nakazu izplačfla. Ce se ta oblast brani Izdati nakaz ali pa nakazana blagajna brani Izvršiti tzplačiio, zamore zahtevajoCa stranka naperiti IzvrSbo proti državi, v kolikor je to dopustno po obstoječih zakonih. Tega pa se zahtevajoča stranka v smislu S-a 54. točka 3. Izvri. r. nlH ni trdlla, Se mani pa v smislu S-a 55 IzvrS. r. prvega stavka drugeca odstavka. izkazala.
Na isto pravno stalISCe se le postavilo tuđi bivše vrhovno sodUKe v svoji plenarni odtoebl St 173* Sp. R. it 1465. OUNT. ta drugih.
Prvo sođISSe Je dovolflo tada) pređla-gano IzvrSbo proti obstoječim zakonitim določbam, vsled česar se je moralo rekur-va zavezane stranke modM ta IzvrSOnJ predio« zavnritU
V teh razlogih Izreka teda) rekurzno sodiSče, 1. da se mora ne ie pred IzvrSbo sa nepremičnine, neco tudl pred ftnrrfl>o na vsako drago premoSen)e eraria poprei %m-sltSatl fiskus, ta 2. da mora opnlk pred Is-vršbo v svrno tzterianja kake terjatve, ki ma prlstola proti erarfn, zahtevarl pri do-tičnem državnem oblastvo, da oni nakaie plačilo.
To pravno stalttoe Je pa pomotno.
Dvorni dekret z dne 21. septembra 1798, St 434, zb- J. r. Je bi! pod naslovom: »An das ostgallzische Appellatlonsgericht nnd Landes-Gubernram« izdan v prav Spe-cijemo svrho, namreč, kakor pravi sam, »Mit Bezuc auf die ta Salinen-TauschsOter-Aacelecenheiten erlassene nnd durch Edlct Ma u. Mir* U*6 knigiMcMe Veroc*-
nug; ta poslednja naredba }e dodana kot priloga dvornemu dekretu. Ta kot priloga dodana naredba pa določa, kako ie posto-pati pri zamenjavi pnsameznim posestni-kom pristoječih salinskih zemljišč, ki so se morala odstopiti državi, z drughni posestnikom v odškodo\ anie odstopljenimi zemljiščl. Ker so ob taki zametijavi zadobili posestni-ki eventuelno v poravnanje razlike vredno-sti kako odSkounin-,ko terjatev-, doloća dvorni dekret, da se mora pred vknjižbo #e terjatve na zamenjano salinsko, sedaj državno  dobro,   zaslišui   »fiskus-.
Iz navedenoga |e razvidno, da ie bil dvorni dekret izdan le za prav specijelne razmere v takratni kroiiovinj Galicija in da zaradi tega njegove veljave ni generalizirati na splošna državna zemljišča.
Da vprašljivi dvorni dekret ni bil izdan z namenoin, da ima veljati splošno glede vsake državne nepremičnine, izhaja tuđi iz tega, da pravi: >dass Vorbuche-rungen auf Staatsgiiter niemals ohne vor-laufi-e Elnvernehmung des Kongl. Fiskus. bewilligt werden sollen. Besede K 6 n i g L Fiskus kažejo, da ima dvorni dekret le Specijelne gališke razmere pri salinskih dobrih v mislih.
A naj se pusti veljati ta dvorni dekret tudl glede izvršbe na katerekoll državne nepremičnine, ne more se pa raztegnitl njegova veljava tudl, kakor trdi to rekurzno sodiSče, na vsako drugo državno premoženje. CL VII. uvodn. zak. k izvrš. redu določa, da osunejo zakonski predpisi Itd., po katerih so gotove stvari, pravice In terjatve izvzete popolnoma IzvrŠbl v svrho izterjanja denarnih terjatev, ali po ka-terih je Izvršba glede takih stvari, pravic in terjatev dopustna le v določenlh meiah ali pod določenimi omejltvaml, v veljavi. Po tem členu bi bil dvorni dekret teda] res Se zmirom veljaven, a scveda le v to-likem oriru, v kolikor to sam določa, t. J. le slede izvrSbe na državne nepremičnine Ekstenzivna vporaha dekreta tako, da velia tud) slede IzvrSbe na vsako drugo premoženje države, ie tato nedopustna In proti duhu izvrSilnih zakonov, ki na-vajajo taksativno vse od IzvrSbe izvzete predmete (§§ 250, 251 in 290 izvrš. reda), ali pa se sklicujejo glede nedopust-nosti ali omejitve izvršbe na gotove prejSnje predpise (čl. VII. uvod. zak. k iz-vršflnermi redu, 5 290. izvrL r.), katerih predpisov se pa tuđi ne srne uporabllati ekstenzivno. Takega sotovesa pre]šn(esa predpisa, da tudl premakljivesa blaga erar-|a (ierjater) pred zasllšbo iiskasa, ni smeti zarttbitL pa ni
Rekurzno sodlšče pravi dalje, da govorilo za njegov nazor tuđi določbe §§ 15 In 28, potem §§ 251 in 290 izvrš. reda. Tuđi ta nazor ni pravilen. NaS izvršilni red je posnet po nemSkem IzvrSIlnem redu. Vkljub temu pa določbe nemSkega izvrSIlnega reda, ki odfiovarja našemu § 15., ni sprejel celotno, nego je ravno fcesedo »fiskus« eĐminiral. Iz tega se vidi, da naš zakono-dajalec pri sestavr § 15. ni imel in ni hotel Imeti tuđi države (erarja) v mislih. Da je temu tako, kaže govor, Jci ga je imel dr. Klein kot vladni zastopnik v seji permanentne komisije z dne 9. oktobra 1914. leta ravno pri posvetovanju § 15. izvrš. reda, kateri govor se v kritlčnem delu glasu: Spezielle Bestimmungen fur die Exekution gegen das Aerar selen nicht notwendi-, weil, wenn es wirklich einmal zur einer Exekution gegen das Aerar kame, eben nur jenas gleten soli, was gegenuber iedem anderen VermSgenssubjekte in dcr Exeku-tlonsordnung vorgesehen ist (Glej Ger. Ztg., 1895, str. 61.)
Ravno tako nimata mesta §§ 251. In 290. izvrš. reda, ker le določata in sicer taksativno, kateri predmeti in katere za-hteve so izvzete od izvršbe. Glede § 291». kažem tuđi na to, kar sem navedei fc zgoraj.
Odiočba rek. sodišča se sklicuje dalje rudi ie na Clen I. m IV. uvodn. zak. k izvrš. redu, £eš da obstoje slede Izplačll po državi posebni predpisi, ki so ostali v zmi-slu navedenih členov v veljavi hi da je po teh predpisih bila dolžnost zahtevajoče stranke, da se je v prvi vrsti obrofla na oblast, ki je pristojna k nakazi I u izpla-Čila, In da bi le, £e bi se bila ta oblast branila Izdati nakazilo, mogla naperiti Izvršba proti državi, v kolikor Je to dopustno po obstofečlh zakonth, da pa zahtevaloča stranka tega ni trdlla in Se man] dokazala.
Vse to utemeljevanie pa ne drži. Res le sicer, da obstoje glede Izplačfl po državi gotovi predpisi, ki so še sedaj v veljavi. Te predpise obsega naredba skupnih mlnlstrstev z dne 24. oktobra 1897, St. 250 drž. zak- v katerih pa tudl ni govora o kaki dolinosti zahtevajoče stranke, da se obrne v prvi vrsti, torej pred vložbo |z-vrilinega predioga, na oblast, ki je pristojna k nakazilu izplačfla, neco govori le o uradnem nakazo van ju izplačfl vsled po sodiSčlh  dobljenih  sklepov.
S 409. c. pr. r. doloća 14dnevni pari-cijskl rok, ne oziraje se na osebo ali ka-kovost obsojenea m zlasti rudi ne na to, da more biti obsojen v plačilo erar. Rok 14. dni zadostuje popolnoma, da obsojenl erar, ozlroma njegov zastopnik, preskrbi potrebno plačilno nakazilo. Ako v kakem slnCa)n rok 14. dni ne bi bfl zadosten, bi bila naloga toženega erarja, da že pri raspravi kate na to v svrho, da bi sodnik po analognem zmtera drusega odstavka § 409. C pr. r. določfl daljši paricijakl rok.
<Konec prih.)
Zbtrffite znamke
Dr. Honrik Steska:
0 kompefanci oblas'ne m sreske samouprave.
L
Po zakonu o obla^tni  in ereski :..i-moupidvi pripada oblnstninj in srct-.-iii jevdim^.im   pro<!v?em   zrl.o  c>V,«ežna     g<.y-spoć; rska     saraoupra\a.     Ol>lastne>     in . sreek^    sa ino u pravne      jo.linic«    imajo ' namroč v prvi vrsti z la^tnimi grnotoi- j mi sro^lstvi pospe^evati  lokpluo kori-ti -y prebivaletva svojih o/r-nif-l1. To se srodi • z   uet^navljanjern,  ^rajc-njem,   vzdržova- ( njem  in   podpiramVm  raznih naprav in . zavodov. ki plužijo r«jvzd:-7i poapod.ir- ; etva, socijalni1! odnošaicv. zdravstva hi j pros .'ete v oblasti rJi v si"«?zu (ok .vu). J Gre tcslaj za posle, ki i ih morejo oprav- i ljati   flržava   ali   sanioupraviie   j^iriloe ' ali tuđi zaseT niki, a ki jih vsled kra]ev- j ne§[A  pomftna    z    vočjo    vnemo oprav-j ljftjo teritorijalne in samoupravne jotii- $ niče kot pa dižava sar.ia in pri katerih  ! bi  inicijativa  zasebnikov  v^-i^d  velikih ! finanrnih  žrtcv in vsled trajnih potreb ! navadno ne zadoftč;ila.                                i
Pri  oblastni   Rnmoupravi  spadr\jo  v i ta kro<r ti-le posli:
1.   oblastna javna del.i,    h katprim j prištevarno    posobno    gradnjo lokalnih • prometnih naprav   kakor lokalnih    žo- 1 leznic, kanalov, pri st ini se.  ce«t in mo- j pfov, avtomobilov in ao»*oT>lan?kib zv^z   ' dalje naprave za odvraćanje raznih elementarnih nezjero<!, kakor uramavc rek in potokov in za frrarP.Ki    hndonrnikov, odvrn^anje nerarno^ti od popi .i v. končno  i^kori^čanje   prirodnih   zakladov;
2.   skrb   za   posne« pvh ujo   oblasrnih prid-oKitnih intf*r<*?=r>v clede jvoljed^l^tvA (ratarstva    živini>reie,    vino^rndništva, sadjarptva), gl*v^e Jhiniflr^tva   gle<le re<v n^era in  jozorskepa  ribarstva  in  erl^e lova, drilie ?krb za tehniško poboljšanje poljedebtva;
3.  skrb za novzdico obrta, industrije in 7rsudmžr>:5tva v oblasti:
4.   pkrb za  po<=^>esitev zdravstven©-gn stanja v Oblasti  na primar X ustanovi tviio,   vzdrževdTiTiem   in   podpiraniem bolnic, binznf^ in zdrave^-eTiih  ambula-torij,   z   izkori^rnniem   zdravi Inih     vod in vrelcev, na koie bi se dobila koncesija od države  i namoščeniem zdravni-lnyv itd.:
5.  skrb za socijalno naloge v oblasti;
6.     nstan'-rvlianfe.    vzdrževanje    in podr»iraT»ie     clovekoHtibnili     naprav     v obl^cfi. na •primar birnlT.ip. zavodov za gluboneme, za «ler»ce itd-:
7.  u.ctanarli«.n]>  vzdr^^vanie, t>bra-tovanje in T>odnirf>r»ie    protnetnih    n'A-prav obla.«=tr»e£ra interesa;
S. nvRTPnie in ■vrdržev^nj© nranil-Tiio in posoiilnic, dalie naprav za vzar jprimo pomo? in zavprovanje, kon^no pkrb wi prehrano nr.rocla v čnsu slabe lrtir^ in ^lnmer>tarnih nerirod.
S"nloh je zakon o^ln«tni ^anKonTrr*-vi n.iložil .ekrb xa po?T>ešeT-anie T>rido-birnih in lcnlrtimih nalog^ čisto oblast-»ega. interesa.
Vse to skrbstvo oblastn© samouprave ima nnmen, po.iiti in poepes©-yati oboo blasrinio v oblasti a podeiitvi-}O različnih materiialnih in idealnih sredstev. Gospodarske, socijalne, zdravstvene in prosvetno rarraere v oblasti sknša dviir?-ti posebno s pomoćjo ramo terih zavedov. dalje z razno vrstni mi javnimi napravami. potem ? poukom in končno z raznimi dajatvami in podpo-rami.
Poleg tegra na ima oblastna 8amr> uprava tuđi sodelovatt pri pospeševanju propvete in strokovne izobrazbe t oblasti, kar je v smislu ustave v prvi vrsti državna skrb. 15to velja rudi o pospeše-vanju pt>rnorskega ribarstva, koder g^ve oblastni samoupravi tuđi edino le sode-lovanje.
Podobne &> naloge sreske (okraine) samouprave. V njen delokrog spadajo sreska javna đela dalje skrb xa pospe-ševanje poljedelstva v srezn, potem ufitanavljanje in vzdrževanje hranilnio in po^ojilnic in naprav za vzajemno pomoč in za varova ni e in končno podpir*-njo obrta, industrije in zadružniStv«. ▼ 6rezu.
V vseh teh poslih oblastne in sreske -samouprave ne moremo reci, da bi bili akti javnega ^ospostva ali imperija nad prebivaletvom. sai se z njimi lahko bavi tuđi zasebnik. Gotovo pa je, da »ne vrste poelov javnega gospostvA tuđi pri -samoupravi ne morem© pogre-šati, in to je finančno gospostvo. Z iz-vrševanjem ffori naštetih skrbstvenih nalo^ rabi oblastna odnosna sreeka samouprava pmotnih sredstev. Ia tej^a razloga vrsi ta samouprava tuđi obsež-ne finanen« upravne posle. Predvsem pristevamo finančni upravi upravo lastne imovine. Imovina oblastne Ali sreeke eamouprave je trojna, a) ali fi-nančna imovina, ki služi zgolj v dose-go finačnih ali plačilnih sredstev javne upravo b) ali upravna imovina, ki slazi neposredno javni upravi in tvori todmj stvarno podlago *a vršenje sa-monprarnih smotrov, na primer gt^ sf>odareki, hujnafiitarni, zdravstveni in prosvetni zavodi in naprave, nrađna poalopja itd.. c) ali pa javno dobro, to so stvari, ki slniijo obči nporabt, na primar javne poti in ceete.
Dohodki finan^ne    imovine,    dalje
upravna imovina in obee dobro    pa 1©
redkokdaj zadbstujejo za kritje potreb-
9cin oblastne    in    sreske samouprave.
Kakor država, tako mora tuđi oblastna
in creska samouprava imeti pravico, da
7. davšeinami   (davki    in taksami)    po-
j skrbi  za kritje primanjkljaja v    samfo-
j upravnem gopodarstvu. Nala^anje dav-
i ščin je goveda  izrazit    posel    javne^a
' cjoepostva (oblastven poeel) oblastne in
. sreske samouprave. Davščine oblastne
1 lm «: ©dw SMBouprav« a» «11 pumoptilol
lastne  odnosno  sreske  doklade  nA  dr«
clavki ali samostalno takse ali pa ob-žavne dave. Dokler ne iziđe obči zakon o samostalnih davkih in tsksuh samo« upra\~nih teles dotle] ^i? n-sianove taka riavsćLne z obla.sinim ali creskim prorii-čiiuom, l;i ga- i^a morn. odobrili za ol>-l.ifotno samoupravo ministor financ, a za sresko samoupravo oblastni veliki /. ipan. Zn. doklade na državno nepo* -rf>dne d-'ivke jo> treba posebnoga odobrenja s jtrani ministra jinanc odnosno o'ilastneu'n velikega župana io potem, će eo te doklade več je o^l 50 odstotkov. S:.:fioPtalniii dnvkov in tnks in doklad na državne davke pa ne pobirajo samoupravi or^ni, temveč orerani državno dave no upi d\e.
Pri u-'stanoviU-i veofib zavodov in pri ffradnji ob«ožnoj£ih naprav bo ob-Instna samouprava pogostokrat primorana, ua ti najero* po^o^ila. Le aa po-so]ila nad 10 milijonov dilnarjc^v^ kakor tuđi za osvojitvB oblastno imovino v rrednosti prrko 1 milijona dinarjev je tre'oa odobreni a državno uprave, in sicer ministra financ. Pri srećki samoupravi so imajo ti predpisi primerno uporabljati, a odobrenjo pripada oblast-npuoa velikemu županu.
2© ustava sama določ*. da driar* na zahtevo oblaatne skupa^ine in po eklepu narodne skupščine r pritncni potrebe pomaka oblastni samoupravi ali pa sama prevz&me izvTsevanjo teh po-jlov. Zakon o oblastni in 8re«ki bajho* upravi pa predvi&eva drž. podpor© in dotacije ter pod pore iz posobne^a drž. fonda, v kator^ga se v Prrho podplranja 8:amoupravnih Wos steka 15 odštotkov od 6iete«?a dohodka ukbrižćanih šum, rudnikov, vodnih sil in drugih državnib imovin.
Oblaetna odnosno sreska skupš^tnn sklepa ^> oblasrnem odnosno sreekem proračunu, vsako loto za orihodnje loto po pr^dlogn odbora, ki mbTa isto5a*no predložiti skupini tndi od fitfivne kontrole odobreni zAključni račun miniil^-ga leta. Ako skup&čina ne reM pravo-časno proračuna, se podaljša veljavnost etarega proračuna se za lefco dni, a ako ga tuđi v prihodnjem rednem fcase&dnju ne resi, se skupščina razpusti in ee tajz-pišejo novo volitv©. Nova skupfičina so mora sestati v dveh mosecih.
Finančno gospt>stvo, ki ga tevTsu-Jeta oblastna in sreska samouprava, je gotovo ieredom privilegij oblastnih in sreskih jedinio, saj se na enostranskl način z davgčinand bberemenjuje prebi-valstvo v oblasti In v srezu.
Kultnra.
Dr. Fr. Qoe«dx               v"^<
SLOVENSKE OPERNE   SKLADBE IN LIBRETL
ni.
»Vse imamo, pa ne znamo; le Iscirao. da dobimo!« Ti stari veT*i nam prihajajo v spomln, ko Čujemo, dfl glasbcnlk! žele te iščejo besedfl ali vsaj prlmerne snovi za svoje skladbe. Dasi zna rjesnlfc !z lastnejja vstvariti besedllo — naj vendar oposorim na mnogoletne snovi, kl mu lahko slnžtfa deloma v dejanje samo, deloma v njegovo ozadje. Pejan^a bi želei v prvi vrsti iz našega naroda, iz njegove zgođovine. In tu jih, kljub temu, da nismo bili kdo ve kako aktivni, ne primanjkuje. Zsodba nesreće celjske grofice Veronike DeseniŠke — naša tragedija s kmečskim kraljem Matijo Gubcem (z vporabo Kodrovega romana »Kmetski tritmivirat« v »Krešu«), naša protestantska doba (z vporabo istega pi-satelja »Luterancev« v »Krešu«) nara nu-dijo dostojne snovi. Tuđi Prešcrnov -Krst pri Savicic bi bila lepa snov. Kakor ni prc-greha nad Shakespearom ali Goethejem, da so se njih dela vporabljala za opero, tak« menjm, da bi tuđi ne kršili pietete do na-šega pesnika velikana, ako bi vzolf njegovo snov za podlago libretu.
Od naših pisateljev kriči zlasti JurčiČ po odm. Na Dunaju smo se dostikrat raz-govarjali ob literarnih večer Ih o tem in zlasti o »RokovnjaČih«, ki jih je nato res dramatiziral tovariš Govckar. Bil! bi tuđi za opero primerna snov. — Roparii na odm nam v operi nišo neznani. Saj poznamo Auberjevega »Fra Dlavolo«. In tuđi v »StradelH« prideta dva taka junaka na oder. Ostale Jurčičeve povesti so tuđi do-živele nekoliko manj sreenili drr.matizacij in morda bi se dal vsaj *Dcscti brat« vpo-rabiti za operno besedilo.
Istotako bi se dale dramatizirati neka-tere Tavčarjeve povesti.
Za komično opero (oztroma opereto) se mi zdi Erjavčeva povest »rluzarji na Polici« kakor ustvarjena ter sem že sam raz-mišljaval o njeni prireditvi. Vojak! na odru so zelo priljubljeni in voeinoma efektni. Opozarjamo na opere »Marija, poikova hči< In na »Pušcavnflcov zvonSek«. 21astl v zadnji bi ždel, da zopet oživi na našem odru. V operetah pa nastopajo vojaki prav pogosto. Pred nekaj leti je oblavljtl »Slo-van« libreto »Rozamtmda«. Zakaj ie ostal nevporabljen, dasi bi (po event. pređete vi) bfl uspeSen,  ne vem.
Tuđi med narodom Je marsikaka snov v povestih In pravfiicah. v narodnih običa-iih itd., ki bi se — vsaj epizodno — vplet-Ja v tekst
Kako priprost in veadmr Inko učinkovit ie tekst »Prodane aeveste«. Glasbenilc le na to besedBo podal opero, ki je pravi biser muzikalne literature. Dolgo so >o poznali In cenill le Cehi. A ko so jo vprizorili oa Dunaju, v glasbeni tn cledaliSki rnzstavi, tedai je savdnSfla obfiinstvo, m fascinirala vaSSake — m priče! se je njen smago&lavni pohod po vsem svetu. Tuđi »Dallborc temelji na narodnih pTipovedkah. Mlslhn, da bi aspevala tud! prava slov-enska umetnost ako bi poiskaia korenina y narodni du§i.
csiran 4.
„SLOVENSKI NAROD" dne 2. septembra 1922
Stev. 199.
II. ljubljanski veleselem.
FRAN BONAC.
K otom-liol a IJabI|nsfega oeleKfnu.
Se nam zvene v uSesih rađostni
vzkliki 100.000 glave množlce, ki je polnila v slavnostnih sokolskih dneh ulice naše metropole in že se pripravlja Ljubljana, da sprejme pod svoj gostoljubni krog naše neštetg soste. To pot velja naS obisk II. Ijub-ljanskemu velesejmu, kjer hoče položiti slovenski podjetnik račune o delu enega leta.
Eno leto je neznaten Srobec v zgodovini naroda in vendar kako po-membna je lahko tuđi ta kratka doba za naš napredek! Sele z našo Qsvoboditvijo smo dobili prost vstop do svetovne arene, kjer si merijo svobodni narodi, veliki in mali, svoje moči v plemeniti tekmi na gospodar-skem in kulturnem oplju. Kdo bi pri-čakoval od nas nekdaj tako prezi-ranlh Slovencev, da se borno komaj , tri leta po preobratu drznili pred šir-5o javnostjo In kritičnim! očmi inozemstva dokumentirati, da smo sposobni z uspehom se udejstvovati v vseh panos:ah narodnesa gospodarstva, zlasti v industriji, trgovini in obrti? Začetck je storjen in pot utrta, ki vodi zanesljivo do našega cilja, dvigniti Čim najvišje gospodarsko moč našega naroda.
Na nas samih je, da skrbimo za to, da se institucija velesejma ukore-nini v narodu in da ostane stalno na repertoarju naše narodno gospodarske politike. Kdor je ime! kakor jaz priliko razgovarjati se z gosti, ki so došli Člani k nam od vzhoda in juga, k\ so bili naravnost očarani od tega, kar so videli pri nas, bo pa se dru-£3če vedel cenitl pomen velesejma. Niti najiskrenejši rodoljub si ne more želetl učinkovltejšega agitacilske-sa sredstva za medsebnjno zbližanje in spoznavanje posamnih jugosloven-skih plemen, kakor so to baš naše narodno gospodarske razstave.
Da so velesejmi direktno tuđi pospeševateJji tujskeea prometa, lčer vabilo hkrati lc posetu prelestnih naših naravnih krasot, o tem ni dvoma. Moia srčna čelja je,   da bi letošnji ljubljanski  velesejm  zadovoljil  obi-skovalce še v znatno večji meri ka-;kor lani. Volja prirediteljev ie bila ■"dobra, dasi morda vsega tu'di letos nišo z^noele naše moči.
Milim gostom želimo, đa bi se kolfkor mocoče srečno poCutlli mecf rrsrri in jim kličem: »Dobrodošli!«
Prađ otoorlteHo Pa n n&-Ifanikega oeleselma.
POMEN LETOŠNJEGA SBJMA.
Lansko leto z moralnim efektom re'alizirana ideja ljubljanskega velesejma je dobila letos razmah in razvoj, ki ham markantno kaže pozitivum in ak-tivum v življenju naše trgovine, industrije in obrti. Lansko leto skoro Iz-ključno na predmete in izđelke ožje domovine omejeni sejem je obrodil le-pe sadove. V vseh kraj ih države ie vzniklo intenzivno zanimanje za ljubljanski sejem. Najnen prve ga lanskega velesejma je bil: v prometnem in kulturno - gospodarskem centru Slovenije pokazati trgovskim, fndustrijalnim in obrtnim Jcrogom v naši državi, ka) more doirači kupee nabaviti doma v Sloveniji. Ta veliki in praktični cilj je lani mestoma popolnoma uspel. Merodajni vodilni faktorji so začeli vpoštevati do-ttiačo industrijo m obrt, toda še ne v pravem smislu besede. Kakor nam se-daj poročajo, napravi II. ljubljanski ve-leseiem v tem pogledu popolen preokret Vodani faktorji trgovinske politike in tudl rdrugi posvečajo sedaj intenzivno pozornost vsem onim doma-£im izdelkom in industrijskim produktom, ki so jih do sedaj nabavljali v inozemstvu in izvaŽali. IL ljubljanski vele* sejem bo dosegel v tem oziru popolen uspeh in bo mnogo pripomosrel do zrna-ge staremu, od bratov Cehov tako uspešno praktično izvedenemu načelu: »Svoj! k svojim!« To bodi II. ljubljanskomu velesejmu slavno geslo!
Draga naloga lanslčega ••jma ie bila, da bi ne bil ometen samo na iz-ključno produkcijo Slovenije, temveč da bi bila na njem dana zadostna prilika za izložbo vzorcer Iz vs* držav«, da se vsi dell države člmnajbofl spoznajo med seboj in Izložbe se na) ndefeži sever in jng, vzhod tn zapad države, da se na ta način itaveZelo tee-ni  trsovski stlki vseh prldoblfnlb kro-
SOY.
Ta točka program« lansko leto ni bila v polnem obsegu izvedena. Jasno je. da i* vsak začetek težak. Lansko jeto so biii vsi razstavljalci 1c iz sosed-ojih pokrajini ffitstoM tuii te Botn*
Letos so prireditelji zadovoljni, ker ie tuđi v tem pogledu led preblt Letos opažamo, da razstavljajo na njem ne Ie Ljubljani naklonjeni pridobitni krogi Hrvatske in Slavonije, temveč tuđi interesenti iz Bačke in Banata, iz Bosne in Herce£ovine, a tuđi iz Srbije. Zanimanje za sejem v Srbiji je sploh tako intenzivno, da Ie že s tem zagotovljen moralni In materijalni uspeb letošnjega sejtna.
Treija programira točka ljubljanskoga velesejma: Sejem imej nalogo posredovati med inozemstvom in do-mačim trgom. Vsaka država, tudl industrijsko najbolj razvita, je v gotovih predmetih in potrcbščinah navezana na drugo. Naša industrija še ni tako razvita. da bi mogla zadovoljiti vse potrebe naše države. Ljubljana, z ozirom na svojo prometno lego v blizini morja, je kaj prikladno mesto za posredovanje v mednarodni trgovini. Lansko leto se je sejem omejil v načelu samo na domače proizvode. Letos je sejem šel korak dalje. Na sejmišču bodo razstavljeni važni izdelki inozemstva. Razstavijo Češkosfovaška. (tekstilno blago, gospodarski in poljedelski stroj! itd.), Franci.ta (stroje in kosmetične izdelke), Holandska (Čokolado), Netnčija (stroje in industrijske izdelke. Glavna razsta-viteljica tovama Wolf iz Masdeburga). Avstrlia (razne industrijske in kemlčne Jzdelke), ItaliHa (razne kemične izdelkc itd.), tuđi Belgija in Svica sta udcle-ženi Sejem glede mednarodne trgovine zasleduje zdrav princip, da naj bo na sejmu razstavijen izdelek, ki ga ne iz-delujemo doma. Varovati in pa paziti moramo, da se na sejem ne vtihotapijo iz inozemstva razni posredovale! pod kaj veledonečimi naslovi »Družba na neomejeno blago«. Tak naslov smo te dni imeli priliko Čitati. Baje so taki naslovi 7.Z trgovske posredovalce dovo-ljeni v neki sosedni državi. Na sejem naj k nam prihaja !z inozemsK^a samo solidno m pošteno blago!!
ŽIVAHNI DNEVI PRED OTVORITVIJO SEJMA.
Sejmišče   ljubljanskega   velesejma je podobno — velikemu mravljišču. Po zimi navidezno vse mirno. Nikdo mimo-idočih se ne zanima za ta prostor. Le rupatam kake refleksije na prejšnje leto! V tem mravljišču je sredisče kamor se stekajo vse niti sejmskega življenja. Je to pisama ob vhodu sejmišča.   Tu tuđi po zimi tli budno in prevdarno de-lovanje.   Marljivo   se   zbira  materijal, kalkulira, Studira, dopisuje in posvetu-je.   V tem mravljišču v sezoni vzklije skoro  spomladno  življenje.  Kakor  da so se marljivi delavci vzbudili iz pol-sna. Na sejmišču je začelo postajati od dneva do dneva živahnejse. Pridne roke so hitele krasiti sejmsko poslopje. Hiteli so staviti nove zgradbe in paviljone. Arhitekti, slikarji, inženjerji da-jejo navodib.. Tesarji stavijo nove paviljone,   nove zgradbe.   Nekatere zelo luksuriozne in umetniško okrašene. Te-sarski rnojster Ravnihar je zgradil nove paviljone s strehami lastnega sistema. Paviljon L. je bil postavljen v osmih dneh. Tuđi drugod so se marljivo gibale žilave roke delavcev, ki so v krat-kem času s prav amerikansko naglico postavljali razne zgradbe, kakor krasni paviljon eksportne tvrdke »Triglavc. Ob zgodnjih ranih urah je zadnje dneve že postajalo življenje na sejmi-Šču zelo živahno. Podjetni obrtniki, od-važni trgovci   in   industrijci  so začeli krasiti svoje paviljone. Oficijelna špe-dicijska tvrdka Ijubljanskega velesejma »Balkan« in špedicijska tvrdka Ranzin-ger sta neprestano dovažali nove raz-stavljalne predmete. Ves dan pozno v noč je vladalo  na  sejmišču neumorno delo... Pa tuđi v doslej tihi pisarni je zavalo vilo napeto in žurno poslovanje. Domaći in zastopniki inozemskih tvrdk so prihajali in odhajali. V ravnateljevi pisarni je bilo pravo sredisče in stoči-š?e vseh niti, tu so se dajale informacije, »direktive   za posamne paviljone. Tipkarice so na stroj ih  natipkale ne-brojna pisma, nebrojne depeše itd. Tuđi blagajna je začela poslovati! Vse je v svojem elementu.
Sprva v ljubljanskih slojih lireči «e pesimizen glede sejma se umika optimizmu. Sedaj so prepričani o uspehn. Tuđi mi želimo, da bi sejem uspel vsestransko in rodil bogate sadove.
Prpi jajčast iku
je znak testenin „REKflTETE^
Temu diiijo ene, drugemu druge,
akoravno so vse izdclane iz enakega
tc?ta.
GOSPODARSKI  POLOŽAJ  NEMČIJE V OFICIJELNI LUČI.
Pred ne kaj dnevi je nemški državni kaneler dr. Wirth razložil zunanjim časnikarjem v Berlinu gospodarski položaj Nemčije, ki daje zanimiv oficijelni pregled o tem predmetu napram franco-skemu stališču. Državni kaneler je od-klonil Poincarejeve očitke in je izvajal nadalje:
Londonska konferenca je končala v okoliščinah, ki ne satno nišo prinesle potrebnih poj as n U v evropskem položaju, niarveč so povzrocile ćelo še večjo nesigurnost. Pred prvo pretilno noto F*oincarejevo 26. julija t. L je stal dolar visoko na 450, pozneje na 800, po drugi pretilni noti od 5. avgusta skoro na 900 in po lirezu^pešnem prcnehauju londonske konferenec na 1050. Te etape kažejo na prave razloge padanja marke. Nesmiselno je, če franeoski mini-strski predsednik temu nasproti posku-!5a v svojem govoru naprtiti Nemčiii krivdo glede padanje marke in če trđi, da je Nemčifa namenoma in s!stei:intič-ro povzročila pojemanje tnarkine vred-nostl. DrZavni kaneler je opisal potem posledics vahitnega padanja: nadaljne obubožanjs ljudskih plastu unicenjs bužetnega ravnotežja, onemogoćenjc dovoza živil in surovin, obupne izbru-he Širokih mas, ustavitev produkcije, Že to dokazuje brezsmiselnost trditve, da vlada ali voditelji zasebnega gospodarstva delujejo na padanje marke. Nc-resnična je trditev, da je NemČUa ponudila Češkoslovaški 4 milijarde. Take po-nudbe nišo napravile ne nemŠka vlada, ne državna banka, ne drujce ncmške banke, ki bi za tako velik finančni po-sel priSle v poštev. Nobenemu teh fak-torjev ni nič znano niti o kakih pogaja-njih. V tej zvezl je kaneler naglašal. da je državna banka prisiljena zvisati diskont, dočim vse druge dežele Čedalje bolj znižujejo diskont. Ravnotako netočna je trditev. da je Nemčija na Dan-skem, na Roinunskem In na Nizozem-skem ustanovila banke, da bi na ta način olajšala prodajanje mark v inozemstvu. Glede trditve franeoskega mini-strskega predsednika, da potrebuje Francoska 60 % udeležbe na nemški kemični industriji za zabrano proizva-janja strupenih plinov. se je kaneler skliceval na nadzorstvo nemških obra-tov, ki je v mirovni pogodbi zasigura-r?o zaveznikom. Ta trditev je tedaj samo pretveza, da se lažje odpravi nem-ška konkurenca.
Padec marke na 1/250 predvojne vrednosti onemogoča Nemčiii nakupo-vanje deviz za plačila zaveznikom v gotovini. S tem se je za enkrat razbilo tud! mednarodno posojilo, ki bi bilo Franciji brzo pripomoglo do večjih sred-stev v gotovini. S tako politiko si vedno oddaljuje svoj cilj, da doseže od Nemčije plačila v gotovini. S pretnjami in t. gospodarskim uničevanjem se ny da resiti evropejskt problem, pač pa edinole s svobodnim in dobrovoljnim dogovorom med državami.
Kaneler dr. Wirtli se je potem v bridkih besedah pritoževal proti kruti-mi izgoni iz Aljacije Lotaringije In iz-javil: Nemčija jadra z direktnim kurzorn v avstrijske razmere. Znesek IO.ooo mark v zlatu, izplačan pred kratkim, primanjkuje Že danes za nakup deviz v svrho oskrbe z živili. Nemčija mora vendar predvsem skrbeti, da prihodnjo zimo ne zmanika žita. Prva In glavna skrb in dolžnost nemSke države je. pre-skrbeti svojemu prebivalstvu vsakda-nji kruh.
Ob zaključku vprašuje kaneler: Kaj bo dosegla Prancija s svojo politiko? Ko se bodo morala ustaviti plačiln v gotovini, treba bo ustaviti tuđi dajatve v blagu. Kajti zrahljanemu gospodarstvu ni mogoče več odtegavati rajva?.nej-5e potrebščine kakor premo^ in drva. To bo druga stopnia. O nastetlnjl tretJJ stopnji pa je boliše — inolčati. Naloga rgGdovinarjev bode. opisovatl dogodks. ki se ntegnejo odigravati ob socijalni revoluciji. NemŠka politika mora — mora za prihodnje mesece zajamčili red v notranjem državnem obratu. In ti je naloga, ki zanima ves svet.
—Z Povečatije lesne Industrijske družbe »Drava«. Lesna industrijska družba »Drava« v Mariboru je poveča-U in z modernimi strojl preuredila svoj cbrat v Melju. Tzvršujejo se §e nadaljne preobnove. »Drava« je v Mariboru prvo jugosiovensko podjetje» kl Je za svoje delavce m uradniltvo zgradilo last-no stanovanjsko poslopje* kl ie po veči-ni že dograjeno. Kar ie »Drava« storiia j prostovoljno. bodo vsa industrijska | podjetitu kl razpolagajo z več delavci, primorana storiti za svoje osobje, te Je zsrraditi lastne domove.
—g Cebclarska razstava. Cebelarje in interesente za med in vosek šc enkrat opo-zarjamo f» Jubilejno Cebelar^ko razstaro v LjubJtnni od 3. do 10. septembra t. I. Ob prtliki. ko bodo p(>retili vclescjem, nai ne samttde ofiledatl si tuđi čebelartko rtista-ao s MarUinUCn Posebno saAlmhr bo te*
! Jem za med in vodek na Malera Srnama dan (petek 8. septembra). Sejem se začne ob 9. di/poldne na raiStavišču v MarijanJ-šču in bo trajni ves dan. Kupci za med in vosek bodo lahko sklepali kupčfie neposredno s čchelarji, ki bodo imeli vznrce medu in Vfiska na razstavi. Obiskoval:i razstave ia sfcjma lahko dobe i/.kazniee ?.w polovično vožnjo po državni In južni žcleznici, ako se nemudoma zgVdst žanje pri Cebelarskem društvu  za  Sloveniio v Ljubljani.
— Velika tovama za vagone v Mariboru. Iz Maribora nam poročalo: To-varna »Tvorkola« na Tezni je prodala svoje podjetje neki čcškoslovaŠki družbi, ki namerava tovarno preurediti v veliko podjetie za izdolovanje vagonov, pri cimer bo zaposlenih nad 1000 oseb, večinoma scveda češkoslovaške narod-i osti. Gradbena akcija za mesto Mari-hor pozdravlja to novo industrijo, apelira pa v smislu /e na prvi seji spreje-tih nasvetov na vse poklicane oblast!, dri se pri posolili sprejema priselitve v Maribor slavi tuđi izrecni pogoi, da si nova lastnica preje preskrbi stanovanja za svoje ljudi, ker točasna stanovanisKa beda v Mariboru ne dopušča priselitvc niti ene osebe. Da se takc priselitve v večjem ob«egu omogo^ijo, Ie Oradhena akcija pripravljena z domačimi delavci postaviti provizorična poslopia. primer-na za nastanienje delavstva in uradr.i-štva, dokler si nova pcdietja s:..iia ne zgrade stanovanj .
POKRAJINSKA  OBRTNA RAZ3T,VA  V
MARinoair.
(Od 8. do 17. septembra.)
—  Leiditmacile za polovično vožnjo na vse progah v naši divavl $r> dotis-kanc  ter so  se   razposlale  skupno   z   znaki   na  vse kraje.  Cena  legitimacije  z znakom  5 Din. Dobe se v vseh večjih  trgovinah, spedici-jah, oglasnih zavodili itd. ter v pisarni raz-stavne^a  odbora   na   razstavr.cm   prostoru. Cena   legitimaciie   in   znaka   ie   tako  nlzka, da  jedva  krije   nabavne   stroške     in    zato pričakuiemo,   da  boJo   obiikovalci     pridno posegali po njih.
—   Razstavn!  ka ta los:  Iziđe  te  dni   ter bo  vseboval   ražen   točnega     vodnika     po razstavi  tuđi  kratko  z^odovino  Maribora, opis okolice In vodnik po mestu. Po mož-nosti tuđi seznam telcionskth    naročnikov in vozni rcdt tako, da bo vsakomu dobro služil. Prodajal se bo po  nabavni cenl.
—  Reklama  pri stojnicah Je z odobrenjem odbora  dovoljcna,  ne  srne   pa   kvariti ćele slike ali biti preveC kričeČa.  PriporoČ-lHve  so   male   tiskane   reklame,   razglednice ali  dopisnice. Obrtnikom  bi  prlporočali,  da bi se v to svrho posluževall razglednfc raz-stavneza odbora  (lepak v pomanjSani meri), na katere lahko natisneio svoje pečate.
—  Razglednice o razstavi    bodo    zelo okusno izdelane, se bodo prodajale na raz-stavnem prostora in po trgovinah v korist VajeniSkemu  domu. v  čegar  korist  ie  na-menjen tuđi eventuelni Čisti doblček rnzsta-ve.     Zato priporočamo posetnlkom, ui se teh  razgleđnic  v  čim  izdatnejši  meri   poslužilo.
—  DcTc  na  razstavnem  prostoru bodo te   dni   dokončana.       Okusno   in   naravnost umetniško   izdelan?   pavilijoni   dajejo   že  se-dnj   celoti   krasno   sliko.      Na   razsuvnem prostoru bo  nastanjena za ves Čas razstave  straznica  državne  policije,  ki  bo  gkr-bcla za red. kakor tuđi oddelek rešilne postaje za slučaj kake nezgode, in javna telefonska Rovorilnica, tako, da bo v vsakem oziru preskrbljeno za udobnost posetnikov.
—   Dodelitev   prosiorov   bo   v   prihod-njih   dneh   končana,   nakar   se   bo   pričelo   z
ra7ATstitviio razstavnih predmetov. Zato prosimo vse razstavljalce, naj ne odlagajo z dovozom predmetov do zadnjega trenutka, kar bi redni razvoj priprav zelo ovl-ralo, temveč naj dogotovljene predmete čim prej dostavijo na razstavm* prostor, tako da bo dovoz do (inkl.) 3. septembra do-vr§en In se bo razvrstitev in oprema pro-storov lahko brezhibno in pravočasno Izvršila.
Borzna poročila.
—  Zazreb, 1. septembra. (Izv.)  2Haklju-oek Devize: Curih  17.48,  17.48, Pariz 7.—, 7.30,   London    410.—.   414.—.    Berlin  6.25, 6.75, Dunaj  0.13. 0.135, Praga 296.45. 3.30, Milan   39S.50,   4.25.    Newyork  91.90,  92.—, Budimpešta 4.25, 5.—. Valute;  dolar  90.—, 90.—.
—  Curih, 31. avgusta. (Preko Dunaja.) Zajfreb  1.40, Dunaj 0.006. Budimpešta 029, Berlin 0.321. Praga 17.45, Milan 22.801, Pariz 44.16, London 23.45, Ncwyork 5.26.
—  Milan. 31. aveusta. Zagreb 6.05, Berlin  1.55. Praga 76.50, Pariz  176.—» London 102.60,  Nevvvork  22.50,  Curih  437.—*
—   Curih,  31.  avsusta.   (Direktno.)' Za-Krtb  1.489, Berlin a319, Milan 22.849, Praga 17..m I ondon 23.459, Pariz 40.149, New-york 5.261.
—   Trst.  31.  avgusta.    Beograd  24.15. Berlin 1.5, Praca 76.50. London 102.70, Curih 4.18.50, Pariz  176.10, Ne^Tork 22.8a
—   Praan, 31. avgusta. Beograd 71.75, Berlin  2.075,   Milan   133.— .  London  136.—> Pariz 22S.—. Ncwyork 31.75.
—  Berlin, 31. avgusta. Beograd 1850.—, MiTan     7450.—»     Pra«a     5775.—v    London 7«m—,    Curih  3290O~-t    Parte    13.300.—» Newyork 1735.—*
AMERIKA SE PRIBUŽUJE RUSIJI.
— Wasfiln*ton, 31. avgusta. (Reu-ttt) Amerikanaka vlada je pri sovjetski vladi sondirala teren glede komisije, ki r.at bi v Rusiji preiskala probleme teh-rj^p**^ zn.??ah. Na podb^i rczultatov koaniisije bi bila mogoča podpora Amerike ta obnovo Rusije,
Utoliko mar.j?an|2 državni!? vMmsi.
kodbina državncKi* uslužbenca, k:itero obišce belezeu, sfiirt ali kateri se naredi de-te, je pri današnjh Pivlienskih razmerah v materijcliicm pojtlodu uaravnost unićena, kajii prejemki, katere jim izplačuic država danes za njihovo službovanje, so tuđi v viSjih razrećih tako piCio odnierjeni, da kri-jejo jedva btroike za prei rano In za stanovanje.
Ker ni pričakovatf, da bodo plače državnih usiužhen-fcv drseslt v doglednem ćasu kupno meč cnih t\ič, ki so flh ti prc-icmali v predvodi dobi, in ker 7dravniški honorurj' in icne zdravil od dne do dne rai.tejo, bi bil torej skrajni čas, da se državni uslužben^i zjianejo in zainteresircijo vse merodujne laktorie, dn se podvzemo čim preje vsi potrebni koraki v svrho usra-novitve br-lniškc zavnrovalnice 2a državne uslu/benec in vpokojence vseh kategorii.
I3oln!<U{a zavarovalni^a državnih natne-šćencuv in vpokoicncev bi prcvzela z dnem svoje Uitunovitve v okviru posebnes^ to-zadcvneRa zakona in p_i v okviru svojih društveni!] pravit vse stroške, kl narasiejo zavarovanim državnim uslužbencem tedai, ko obole sami ali kak član njihove rodbine in pa teđaj. ko se jim narodi ali pa umre kak rodbinski ćlan.
Zavnrovanje b\ se raj raztezalo: 1.) na zdravnlško pomoć inklusivno zobozdravm-Sfce pomoći in cperacij, na porodne stroške. na strcike za zdravila, na stroške za razne druge zdravilne pripomoćke, vštevši umetno zobovje, in pn na posmrtnino v onih slucajih, ko ne pristoia posmrtna če-trt (smrt žene ali o*mka).
Zavarov?.!ni stroški naj bt se krilf s prispevk! zavarovance-v in službodajalca — države, in <;icer nai bi plaČeval! ohe prt-2adctl stranki en^ko visoke prUpevke, — Zavarovan;e naj bi bilo prisilno.
Tekom iet, ko bi se zavarovalnica v materi'elnem pogledu boli razvila, raztog-niti bi se daio to zavarovanje rudi na zdravljenje v širšem pomenu besede, to je na bivanje v zdraviHScib \n kopališčih in na  domaćo  bolniško postre?.bo.
Zavarovalnica državnih n«;1ufbencev naj bi bii moderen zavod, ki naj bi se oskr-bovai brez vsakega birokratizma, u važu Je pred vsem najskrbr.eje vse potrebe in želje zavarovancev in njihovi^ družio, v okviru razpoložliivih sredstev.
Upravo te zavarovclnice bi moralo pre-vzetf ministrstvo za socijalno politiko ter Imenovan za dobo do prvih volltev v to svrho »Glavno načeistve*. kojega sedet nai bi se nahajal v Beogradu. Ra2im tega b\ bilo imenovati pri vseh »Pokrajinskih vladah« oziroma »Velikih županijah« Istotako Ie za dobo do prvih volitev »Pokrajinska načelništva«.
Tem pokrajinskim načelništvom bi se moral priznati kolikor mogoče samostojen delokroi: in »Glavno naćelništvo« v Beogradu naj b! bilo Ie nekaka prva Instanca v spornih vprašanflh.
Naloga orsanizad) posamnm skupln državnih uslužbencev pa bi bila sodelovatl pr! upravi tega zavarovalnega zavoda osobito v pogiedu kontrole, ki bo igrala veliko vlogo, ter mu pomagati vsestransko k spopolnjevanju.
Pričetkom bi morali lmetl zavarovan-cl pač nekoliko potrpljenja ter bi ne srne!! zabiti prezeoda! zaupanla v novo Institucijo, kajtf pričerno delovanje nam!51jenc?:3 zavoda bo gotovo pomanjkijivo.
Tekom Jet pa mora prtti uspeh, »ko bode vodstvo zavoda v količka) dobrih fn vestnih rokah In zavod se bo lahko Ir svoje lastne moči izpopolnieval In si utrjeva! svoj temelj.
Na plan torej vse organizacije  držav nlh   uslužbencev.   na   delo   »Zveza   name-ščcnrev in vpokojencev za 5iovenlio«! Pomaka) si sam In bog H bo pomagal!
M. P.
Solstvo.
—   Na državni nižii realni gimnaziji v Ko5ev]u se bo pričelo   šolsko ieto  1922/21 dne 14. septembra t. 1.    ob    8.    z    običajno skupno   božio  slufbo   v  mestnl   župni   cer-kvt Dne 11. septembra od 8. napre} se bo« do vtSH! »preiemni izpiti za II. do IV. razred, ponavljaln! in naknadni Izplti.  12. septembra od 8.  naprei  bodo sprejemni izplti za prvi razred, od 10. do 11. sprejem novih učencev  iz  drugih  razredov.  Dne   13.   septembra od  10. do  11. sprejem starih  učencev. Nove nčenke za prvi razred se v je-senskem  roku ne  bodo sprelemale,  ker ie postn^'^1o določeno  ?tevllo  že doseženo.  V. razred  «e   bo  otvoril   še  le   v   prihodnjero lolskem letu. — Ravnateljstvo.
TnrSsfiisa In Sport.
—  Ilirija : Gersthofer Sportverelnlpung
2. In 3. t. m. Ilirijn le pridobila za svoje otvoritvene tekme jesenske nogometne sezone Gersthofer SV. z Dunaja. Nastopila bo proti Gersthofu % večjimi ojačenji, tako da je smatrati sele sobotno in nedetjsko tekmo sa pravo prclzkušnjo «a reprezentančno tekmo Zagreb — Ljubljana. Nadejati se je, da $0 Ilirija izvrstnemu dunajskemu moSt-vu enakovreden protivnik in da bodo nudile tekme končno zopet enkrat dober In zanimiv nogomet. Za kvaliteto Gersthofa govori med drugim! rezultati đvakratna zrna-ga nad Sfovanom v pretečeni prv. sezoni, kar navajamo, ker ie gostoval dunajski Slo-van 19. In 20. t. m. z uspehom v Zagrebu, kjer Je dosegel proti Gradjanskemu rezultate 4:5 In 3:4. Tekmi se pričneta oba dni ob 17. uri.
OBIŠĆITE n- LJUBLJANSKI VELESEJEM!
štev. 19
^SLOVENSKI    NAR O P«   dne 2. septembra 1922.
Si ran 5
Dnevne vesti
V Uubtjartl. dne
—  Prihod ministra    trgovine v Ljubi jano. Danes z beogradskim br-zovlakom ob 14.30 je prispel v Ljub-Ijano minister trgovine in Industrije Osman V i 1 o v i ć, ki jutri ob 10. do-poldne na slovesen način otvori drugi ljubljanski velesejm. Na glavnem kolodvoru    so bili    pri    oficijelnem sprejemu   navzočl   pokrajinski   rta-mestnik Ivan H r i b a r, načelnik kabineta ministrstva  trgovine in industrije    dr. Lazarević,    predsed-stvo Ljubljanske^a velesejma: pred-sednik Fran B o n a č, vlad. svet. dr. Marn, dr.  B o h m,    ravnatelj Tr-grovske akademije in drugi fiinkcijo-narji odbora, kakor tuđi Stevilni za-stopniki frcovfne, industrife in  obrti. Z njim sta prisnela dalje dr. B o-j i ć, sekcijski načelnik ter šef nddel-ka za tnjski profet pri ministrsfvu za trgovino in industrijo dr. C. 2 i-žek.
—  V?i»ok» gcst's v Ljubljani. Z današnjim  beogradskim    brzo vlakom    so prispeH v Linbl.hno dalje francoskl konzul v Znsrcbn Berne la Oirde, cMeirat bel^iiskega r»n«TanJ5rv?? v Beogradu, trgovinski  ata*e  ameri$kec:a   poslanih -\ v Beogradu in dru si    zastopnikt    tiiiih držav.
—     Nemško-madžarske     fantazije.
KemSko, zlasti na madžarsko časopis.ie se §e vedno intenzivno bavi z haje na-meravanim? Če?kos?ova5Vimf in Jugoslo-slovenskimi voinimi oneractiami proti Avstriji in Madžarski. Ti listi *o seveda prav narančno notT?enf celo o operacijskim na?rt!i fiig^slovenFke In Ce2kns!o-vaške armade. Ta nacrt sta baje v skupni seji izdetala oba generalna štaba. ČeŠkoslovaška armada bi po tem nacrtit zasedla zapadno Madžarsko. Na čelu Češkos!o*-aške armade bi H! kot vrhovni poveljnik general Podhajsky. Kateremu hi stal ob strani kot šef gene-ralne^a štaba nr»!kovn»k !>ipck. Šesti in deveti diviziji te armade naj bi povelie-vala generala Krejči in Šneiderek. Vrhovni povelinik jugoslovenske vojske bi naj bi! gereral SreČVovič, načelnik ge-nero'nega Štaba r»a ^poikovnik« Dokič. Češke čete bi prodirale iz Bratislave proti jugn. iu^osiovenska vojska pa z 2!dane?:a mosta v smeri proti Prek-ffiurju. Obe armadi bi se na to združile severno od Mnnoštra ter bi potem 2 združenim! silarn! udarile na Avstrijo. — Živimo v dobi kislih kumar, zato se ni čuditi, da krmi nemško in madžarsko časopisje svoje pohlevne čitatelje s tak-šnimi izrnišljotinami, ki se lim že na prvi pogled vidi, da so zlagane. Ako bi na5a armada imela namen, kakor se jl podtika. da zalede Koroško in Štajersko do Semerinsra. bi svojih operacij pač ne pričela pri Monoštru.
— V Ljubljani se mudi g. dr. Boza M a r k o v i ć, vseučiliški profesor v Beogradu, ki stoji na čelu skupine politikov,  zbirajočih  se  okrog   »Ne-deljnegra Glasnika*. Včeraj je posetil našega urednika, da se informira o razmerah v Sloveniji. Dr. Marković je star naš prijatelj, ki se živo zanima za razvoj političnih dogodkov na Slovenskem.
—  Herman Wendel   na   šttidi?-sketn potovanjif po Sloveniji. Znani naš  nemški  prijatelj  publicist  Her-man Wende!   biva že delj    časa v Ljubljani in ima   namen v studijske svrhe prenotovati vse   naše   kraie. Zveza industrijcev   mu je   dala na razpolago avtomobil,  s katerim bo prepotoval vso   Slovenijo.   Prosimo naše somišljenike, naj ga povsodi ka-mor priđe eostoljubno sprejmejo in pozdravilo kot iskrene^a in zaslužne ga priiatelja našega naroda.
—  Na čast ministru VIlovMii, ki prispe 'danes v Ljubliano, da otvori jutri II. ljubljanski velesejem, se vrši danes zvečer ob 20. nri g. pokrajin-skemu   narrestriiku   Ivanu   Hribarjti večern. na katero so povabljeni vsi činitelji, ki so v zvezi s prireditvijo velesejma.
— Prestop v klerikalno stranko? »Kmetijski list« poroča,   da   sta se klerikalne prireditve v Selcih udele-žifa     tuđi  izdajatelj     »Avtonomista« Albfn       P r e p e lu h     in      ravnatelj Okrajne bolniške blagajne    v Ljubljani Ivan Kocmur. List sklepa iz tega, da nameravata imenovana gospoda vstopiti v klerikalno stranko, kjer je baje Prepeluhu že zagotov-Ijen poslan ski mandat   Ta vest se nam ne zdi verjetna, dasi ni izklju-Čena, zlasti ako uvažujemo, da je od somfšljenikov »Avtonomista« do klerikalne stranke samo še en korak.
—  Živahno zanimanje za votflne (tnenfke. Letos vlada v Ljubljani ne-navađno živahno zanimanje za prav-kar razfimjene, od deželneea sodiSča potrjene volilne imenike. Iz doseda-nfr<r3 mrtvila so se zbudfli In priha-jajo frteđat, če so vplsanf, celo tako-7vnr»? vfSfl krotrl intH?<yenc^, kar ie gotovo le poxdr«vUatL Tuđi mladina,
1. septembra 1922.
zlasti akademska, se živo zanima za svoje državljanske pravice. Svojih pravic se posebno zavedajo javni na-rneščenci in železničarji, ki prihaja-jo v velikem številu pregledovat imenike, dočim obrtništvo doslej še ni pokazalo svojega zanimanja. Politične stranke so tudl že pričele s pregiedovanjem imenikov, a rekla-macij nišo vložile doslej še nobenih. V splošnem so imeniki točni.
— Za AškerČev spomenik je poslal tia-Jeinu uredništvu g. dr. Oojmir K r e k, rektor Hubtjanskega vscučIHiča, prispavek v zneskti ?0O dlnarlev.
—  Smrtna kosa.   V TrŽiču na Gore njskem   je   umrla   veleinđustrijalčeva soproga xa. Shirley A. W. Gassner roj. Powcr, stara 35 let — V Ljubljani je wnirl g. Hinko Strauss. sodni urađ-nik v pokoju, star 82 let. Blag jlma sponi In?
—  Smrtna kosa. Dne 25. avpusta letos ie   v  švicf   (Lucernu)   po  dolgi  mučni  bo-lezni  umri Inženjer  Robert W i n k 1 e r,  ki je svojčas vodtl uekaj mesecev začetua de-la za ljubljanski vodovod v Klecah. ĐU \t bUč človek in v tukajšnilh krocih povsodi priljubljen zaradi svoje skromnosti in kon-cilijantnosti. Večina njegovih ožjih ljubljanskih znancev Je že pred njim legla v grob, $e živeći se ga bodo gotovo prijazno spominjali. V svoji stroki je bil rajnki odličen veščak; radi tesa so ga njegovi rojakl pozvali iz Ljubljane, kf mu je iako prijala, v domovino in mu poverili gradbeno in obratno ravnateljstvo znane  švicarske  železnice na goro Pilatus. Pred kakimi 20 leti ga Je imenovala  švicarska zvezna vlada v Bernu za direktorja tehničnega oddelka zvez-nega železniškega ue par te ine ma; to odlično mesio je zavzemal do letošnje pomladi, ko ga je njegovo zdravstveno stanje prisililo, da se je odpovedal službi. Bil je še le 61 let star. R. i. p.!
—  Uđeležnikom glavne skupščf-ne   »Družbe  sv. drila   in  Metoda«
sporočamo, da je Južna železnica dovolila polovično vožnjo v Ljublja-no in nazaj za dan 9. in 10. septembra. Podružnice naj dopoSljejo takoj prijavo na vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, koliko članov in delegate v se udeleži rfavne sJcupscine, da se lahko vsaki podružnici pravočas-no dopošlje potrebno število izkaz-nic. Pavnotako fe vfozena oroSnja na rr?nistr?tvro 5?.oHra5aja jrlede popusta na nroj^ah državne železnice.
—   Martfcor«'™   ^Straža«    konflsdrnna. 7adT»?a  fzdaia mariborske  ^Stra2ec  je bila od đržav?ie«ra pn»vdm"Stva konfiscirana.
—   Shođ rrffOTsMh nastavUeticer. Vče-faf ob 20. se }e vrlfl v Mestnem domu ob prece^nfem Stevfln    ndeležencev   protestni shod ^rpovskfh nastavl'encev. NsCelnik po-mcičr.IšVecra zbora Tory Je p^zđravil nav-zoče   zfi^rnvalce  in   d^l   beseđn   Rlavnemn tafnfku   UrbanSič«.     Tajnik     UrbanČič   fe   v krptVem   ternperamentnem   srovom   ožicrosal po.<:tonin!e neVater?h zz. ?efov. k! Je n?rav-nrv<;t skandalozno, ter Je poročnl o po:ra:3-n'fh z jrremi'em. Kot znano, so bile avsmsta na  prvem  shodu  tre.   nast^vliencev  sT»re!e-ie tc-le rcr,nhicf7e:  !.) slede fiurnee:?i delov-pfVa.   da   ostane   netzpremen^en:   2.)   elede pres!rrbe za stnrost. odnosno ?l°de poVo^n!-ne fn 3.)  glede določirve mezd. Gremij  tr-cnvcev 'e prvi dve vpraSanii povoljno resi1. rTede določitve mezd pa ie katernnčno odkfonil     vsako    po?:a?nnie  s  pomočniškim zbnrorv, ker sTednti ni zakonita nrganfzacT-ta. Z ozirom ra to se ie skieniln, da se rrc-miin stav! do 6. t. m. itltlmatnm. v ka-terem se znhteva od sledntefa. da se ootca-'a   s   pomočni^kim   zborom,   ki   je   rnkonita institucifa. Ako bi zavzel vramV ođklonilno <;ta1P5če. ^e bo prnn. rbor obrnfi na pofrra-'insko tipr:ivo, odnosno na oddelek za ^oc. skrbstvo,    da  intervenira  v prilog nastnv-Ijencev. ITrbančič je  nadal'e Izvajal:    Pri-znavamo, đa se vnše vpraSnme ne da uredit!  enako  uradnfJEVemu,   Zfhtevnmo  pn   za pošteno  delo  pošteno pl^čfto!     (Odobravanje).  Trcovslcl na^tavTjenci  htdi ne  vstopl-•no v stavko. Če nam jrremi! nn!5« zahteve ođlrlonf. ker ne razpolajeamo z orjrnnlr^cil-skfml fond!, vcpdar bomo pnse^li po skraj-n!h «re<Istvfn v svrtio doseženia na^ih uprii-vf^enih    zahtev.    Končno ?e bila poniočni-^kemn    odboru, sestofečemti Iz kc. Tory|a. tTrbančifa   in R^^kn,  izrečena  soplnsnn   za-upnfea.  Knrčno  \c  b?1  snretet   tudl  ćođntni predloc   slede   premika'očih   se   dr^-rin'skiTi doklad. ki na! se paralelno z dm činio vred zvISMiejo. Sliod ?te ie nato mir^o Inrca!.
— Mniskanfe s orlfnice. Pišeio nam: Na kmetih ne sli?>i^ sedai ob nedeljan skoraj đru^e^a s prižnice, kot napade na vlado v Beogradu in hujskanje ro-per »Sokola«.  To  delaio po većini duševno  omejeni fanatiki,  ki   delalo  med liudmi zdražbo kamor pridefo. Za ova-duha   in   ogleđuha  pa   Imaio   dresirane »Marijine deviee«, ki  nrenašaio  v  ^ttp-nišča »pošte«. Toda zdražbarskih duhov. nikov in potuhnjenih devtc so ljudje na kmetih že do grla siti, zato med pridigo v trumah zapuščajo cerkev.
—  Svarilo! Plšejo nam: Visok, §e mlađ vpokojenec    sflno    j»nemariene  vnanjostl. obiskufe  po  Ljubljani  Imovitejše   sloje  ter prost napadno za posojilo 400 K. včasi pa tudl veČ. Svoje Žrtve izblra  nafra}?i  med trgovsklm! in obrtniškimi krojri, ne zameće pa niti nižjih slojev, zlasti neprevidnih na-takaric  Včasi  na stopa  tako  satnozavestno hi obtastno, da si stranka le ▼ fiati itele, Če srne kal posođltl usinSbencu tesa In tega »tada (k)tr pa ?e Ml ravno r^rađ! taklh dolfcm 9poko|eii mesto spoden!).   Drngtt
pripoveduje ves v solzah» da ima bolno že^ no in da je tudl sam bolan. Toda lat je eno kakor drugo, zakaj oženjen ni bil nik-dar in bolan bi tuđi ne bil, ako bi se zdržal svojega demona -— alkohola. V svnji skraj-ni lahkomiselnosti ie napravit že blf?« sto-tisoč kron dolga, ki ga ne misli in p* tuđi ne more plaćati nikdar. Dasi so še vedno liudfe, ki mu nasedajo, je pričel svoje »de-lovanjex rastezati tudl že na bliJ.iijti ljubljansko okolico. Te vrstice sem moral zapisati v svarilo morebntnim nadalinjim žrt-vam. — Eden za več prizadetih.
—  Vir dohodkov  za neimovite sloje ie nabiranje  ježić,  katere  stro!ar]i  radi  kupu-Jefo in razinerri.sa dobro plačuji:-o. V pro-^tranem Krakovskem gozdu  na Dok-niskem imajo  nekatere  ženke   in   otroci   že  velike množine ježić r.nbraniii, kar jim bc prineslo lepe vsote. Tuđi drugi'd se ljudstvo peča  s pabiraniem ježić z velikim uspehorn. Samo
j okrog Ljubliane ni tega razuincvanja. Ka-; mor greŠ in koder hođiš mimo hrastov, sto-I piš po lepn zrelili, mastnih ježića!;. In ven-! dar Ic posebno tu mnoiro revSčiric in mno-i eo ljudi, zlasri otrok zdaj ob prčftnicah, 1 ki bi M lahko kaj prislu/ili, samo malo dobre volje je trebi.
—  K vprašanju delavskih me/đ. Prejeli smo   nastopni   dopis,     l-;i   pri   prinlićujemo, prepu§čajoč  odgovornost     zanj     piscu     sa-memu: Čisto pravilno je z ozirom na rasto-čo dracinjo  vedno pogajnnje  delavstva   za večie plače. Krivično pa je, da se mše de-lavstvo, ki ie bilo pred vomo iako pridno, ne zaveda svoje dolžnosti, će zahteva plače, ki jfli ne zasluži. Ćlovek se mora zgražati  pri  oonzovanlu,  kako  brezvestno  me-»tonia postrra na5e delavstvo, med katerem Je le malo iziem.     V tem  oziru se  naibolj odlikufe  delavstvo  pri   reguliranju   Liublja-nice. Ni čudno, Če to delo. ki tran  že nad deset  let,  nikskor  ne   napreditie.   FMpjledati Je treba le. kako se  tam  dela!  Po več de-lavcev dela na Dvorskem nasipu biez vsa-kega  nadzorstva  ali  pa   se  vsal   tnko  zdi, ker to, kar hl lahko en priden delavec napravi! v Stirih iirah, ne napravi'o Štirje de-lavcl v enem đnevu. Po trikrat in veckrat se premetava in pripeljava za nasutje na-vo/enl irramoz \t enejra na drugo mesto in naradnfe pricle nckdo z vozom, pa ga od-peUe proč, mesto da bi se izložfl na mestu, kamor je namenjen. Vse to delo bi se zdelo pametnemu  človeku  smešno, če  bi  se   ne zavedal, da se po nepotrebnem Izdajajo tl-sočaki.  kl  <;e   Iztekajo   iz   žepov  davknp!?-čevalcev. Čudno se zdi vsakemn, da ni vi-deti nikoRar. k! bi se ka! zanlmai za to delo In nTejjovo zanemarjanje.     Ako res ni sredstev, đa bi se moglo vrSIti delo tako, kakor bi se moralo vršiti, potem je boljše, da se popolnoma ustavi, ali pa. če se že defa, naj se dela pravilno m pod pravilnim nadzorstvom!
—   Kile siromašnih pogorelcev  po  po-nočl.  Prejeli   smo   nastopni   dopis   Iz   Boli injske  Bistrice:   Kakor   znano,  je  28  po-sestnikom na Bohirrski Bistrici dne  15. iu-lija t. I. požar popohioma nničil vse premo-ženje  tako,  da  niti  eden   ni ma  obleke,   šc man} pa, da bi mogel prebivati pod svojo streho z družino in s  svojo  živino.      Po-možnemu odboru načelhiie *.  župan  Mav-HC kl Je srcer dober In previđen mož, kakor   rudi  druffi   možje   poleg  njega,  ki   pa imajo  hvaln   bosu   vsi  svoie  dobre  strehe in za to menda ne čutijo potrebe ter se ne strašilo bliža Soče se zime, a nas uboge po-rorelce  že  zdaj  trese mmz!  Po požarn  so bili tu razni jrosprd:c. kl so rsas toln>;ili z vsem! motročim? oblinbntpi. Ml  revežl, zn-upa?oč  v   pomoč,   čak^mo   dozoritve   na$e repe, kl  te fn ne boino i^rseli kam spraviti in bo zmrznifa  na  niivi, mi pa pri  podrtih razvalinah,   poleg   oornsene   peči.   Komisne nobene,  pomoči  nrhene.  les  nara  bo  dala ba'e  šumska  unr.-v.i  drugo  loto,  in  kakor praviio. ccl'Ti  1^00 m3, knr niti za  tri  po-Korcl^e pe bo zadostf.  Qi1a je velika, zato prosimo zt  hitro pomoč.
—  Požar.     V sredo 30. t. m. ob pol 2. 7iutrri ic začelo j^oreti nn podu posestnika J. KM.-ma. po domče nri .Tuščevih, v Mrv-čah pr? Kranju. V teku pol ure je bil ves pod  v ofcnfu. zaledno  pa  se ic  tuđi  vnela na   pni   zidana   shramba   Ktesa   posestnika. Zt:orclo  ie na  podu  ometo pro?o.  nekaj krme   in   r>nr   pol'eHeJskih   strojev.   Zavarovnn ie   bil   imenovani     posesinik   za   60.000   K, 5koda je rw scveda znntno večj?. Zažc:al ie, knkor  ^iimiio,  neki  berač.  Chsit  sta  prišli takoj domaća In fm?nrna bramba iz Pirnič, ki sta  orenl loViii-iraH, odnosno udušili.
—   Po^ar  v   Porernn.     Pri     posestniktt Obfdu na Porczmt pri Cclht ie izbrulinil pre-tekli teden poJar, kl }e tiniči! rospodnrsko posiop'r 7 vsem I stro?! In prfdelki vred. Pc-šila  se  )e snmo  zivinn  in  znaša  škoda več 100.000 K.  OgenJ so  zanctili  neprevidni  ti-hotapcl.
—  Grozna smrt Stiri'etni sinček posc-stnika Brezni! a na Pfodcršnici pri Sv. Ja-kobti v ?lov. poricah se je i^ral z vžfKnll-caml  in  zaž*c>l  mintiin?'^.  Ko  so ojrenj po-j^Tsili. so  našli pod rnlntiinico samo šc oko-stie nesrccnet:a otrok'!.
;       — Smrtna nesreća. Ni Verdu se Je sinr-tnoncvnrno pone?rečila pri pade« posestni-
[ kova hCerlra Ivana Razdor.  Vsled zadoblje-
| nih  poSkodb je umrla.
—- Pri.teta azRiovIča. Na Jescnicah sta bila aretlrana bretnoseinl delavec Alolrit Tišnr in Adam Stniger. Oba sta cdpeljala vola iz VoJSČIce, vrednera lfi.000 K.
—  Drzno nasilstvo. Ko je šla neka  gospodična ▼ spremstvu svojega brata zve?er iz Vođmata mimo  zasilne bolnišnfce v St-ško,   sta   nenadoma  skočila  proti   njima   in kričala »Z nožem Ra dal. krompirjevega tatu«, dva zlikovca. Med tem. ko }e brat lite-kel, sta pa pohotne?« doMtela sestro in }o onečastila. Policija jDi zasledule.
—  KanarČek |e nšef. Ima temno prosro na ffavl, na vratu In na pertitnicah. Dotični ka, kl bi sa na§e1, prosimo, da ga prinese proti dobri nasradl v pr^*o nadstropie nad Narodno kavarno (KrapeS).

—  Pariz, 31. avgusta. (Mavas.) Reparaeijska komisija je danes do-poldne imela sejo. Ob pol 16. se se-stanc oficiozno in ob lb. pade v oficijelni seji odločitev.
—  Pariz, 31. avgusta. (Izv.) Po-poldanska seja reparacijske komisije se je pričeia ob 17..^0 in končala ob 19.3(1. PreiiioR angleškepa elani komisije sira I3radhurya, clj se dcvoll Necičiji brezpogojno    m ;ratori,j    do konca tega leta, je bil odklonien s tremi prot? enem;i g!ssu. Nato je bil sprejet posredovalni  predio^ Rel^i-je, da se dovoli Nemčifi plačilo re-paracii. če ne more do konca te?a leta jili izpi.'JČati v potuvem zlatu, v ?e«tmese?n!h zakladnih   Gbve?n!cflh. Predloj? je bil sog:las!io sprejet.    O tem sklepu reparacijske komisije je bila  takoj obveščena nemška delegacija.
__ Pariz,   1.   septembra.     Hzv.)
Sklop reparacijske komisije sinatra-jo za dalekosežen. Politični krotf prič;;kujejo, da priđe na eni strani d^> difercne med Millcrandoin in Poin-carćjein, na drugi strani pa je tuđi iTiosoče, da se izvrši zasedba rnhr-skejja nzemlja. \' prvem slučaju je računali / odstopom Poincareja.
—  London, 31. av^usia. (\Volff.) Poročilft   ang:le>kih    korespondentov iz Pariza so dnr.c^ jrlede odlnčitve v \prašanju inoratoriia nezanesljiva.
—  Pariz, 31  .avglista.  (Havas.> Na seji reparacijske komisije ni bil sprejet   predio?? Rradburya. Sprejet ie l-olrrijski    posredovalni    predio^. Proti Bradburj'Jevem predloži    sta glasovali Franclia in Helija, AngUja za in Italija se ie vzdržala.
lira!§ssii£a !}Ii9rg!s.
— Beograd, i. septembra. (Izv.) Vče-raišnja ^Politika« je opoMne razširila ve^t. da je bil discipliniran kraljević Gjorgje in da bo konfinirnn. Kot mestn konfinacije je bilo baje določcno mesto NiŠ. Namestnik mfnistrske^a predsednika notranii minister Košta Timotiievič, kl vodi v PašfČevem imenu vsa posr&janja s kraljevićem Gior-2iem. ie poda! nekemu novinarju točna pojasnila o tej vesti. Včeraj je imel minister TimotljevIČ 'Jva sestanka s kraljevićem. Čeprav je bi! doslej minister v tem delikat-nem vprašaniu zelo reserviran, je včeraj novinarju pojasnfl vs-i <tvnr. Po ministrovi izjavi je kraljević pripravljen sprejetf vsa-ko kraljevo odredbo, ker se dobro zaveda
in ker priznava. Ć3 fma Vrnli kot hf?n! glavar po dvorskem statutu do te^a pravico. Kraljević trsdi dobro ve. da na ta način priđe do svojih pravic in doseže uspehe. Minister Timotiievie je dulje izjavil, da je kra-lievič Gjorgje zapr^sil za kako več'o cl."-1-nomiio, kjer bi se posveti! poljedelstvu. Minister je dalje odlnčno dcmmtiral v?^f »Politike« in <>bžalovalt da vodllni ben^rad-ski listi tako brez kritike priobčujejo vsako vest. Vlada sama za sedaj ni izročT.^ kra-Ijeviču nobenega sličnega sklepa. To je izključna hi^na pravica kraljeva. Vlada ie pozvana na imervenci'o le v slućain. Če to kralj /eli in zahteva. Do danes pa do t$g* se ni prišlo.
OB1SK   JUGOSLOVENSKIH   NOVT^APJEV POLJSKEGA  VELESEJMA  V  VARŠAV!.
—   Beograd,  1.  septembra.  (Izv.)  Kakor znano,  je  poljska  vlada  našemu  zuna-njemu ministrstvu izrazila željo, ći bi dolo-čeno   Število   jugoslovenskih   novinarjev   na stroške  poljske  vlade   obiskalo Varšavo  in sedai prihednje dn! otvorjenl varšavski velesejem. Naši novinari! odpotujejo danes ali jutri v Varšavo. V delegaciji novinarjev se nahajajo: 1.) še! Pressbiroja dr. Miloš Iv-ković,  2.)   Stanislav   Krakov.    urednik beogradskesa  »Vremena«, 3.)  M. M Ilice-v i q, urednik »Politike«, 4.) Dušan Popo-v i č,     urednik   »Trgovskesra   ni?.snika*t   5.) Armin   Parmačević,   urednik   »Riječi«. 6.)  Mosković,  urednik zagrebških  »No-vostic   in   7.)   Anton  Zobec,  urednik   Ti-skovnega oddelka pri pokrajinski opravi za Slovenijo.
MADŽARSKO - AVSTRIJSKO - ITALIJAN-SKA Z\TZA?
—  DunaJ, 31. avgusta  (Izv.) V političnih krogih zatriiijfejo, da se v kratekm skle-ne   alijansa   med   Madžarsko   in   Avstrijo.   h kateri  bo   pristopila   tuđi   Italija.   Madžarski minister zunanjih del grof Barffv je o tem vprašinjn baje že obSJrno razpravlial z av-strijskim   kancelariein   dr.  Seiplom.  Na   seji Zveze  narodov    v    Ženevi.    kjer    zastopa Madžarsko  jrrof  Banftv,     bodo     lTiadžarski diplomati vstopili v  stik  z  Italpani  ter  jih sknSali  pridobiti, da  pristopi  tuđi  Italija   k nameravani   madžarsko  -   avstrijski   zvezi. Madžari   imajo   baje   že   zagotovilo.   da   se Italija  pridruži temu nacrtu.
Značiina slika o avstrijslcih ffinancah
— Dunaj, 1. septembra (Izv.) Đa-r.es nam nudi Dunaj markantno in drastično sliko, ki je zelo poučna za pre-sojo avstrijskih financ. Mestna dunatska občina je izplačala urađnikom in nas^av-Ijencem le štiri petine mesečne plače. Za ostalo petino nima kritja. SpIoŠno vlada kliub velikanski inflaciji bankov-cev na Dunaju veliko pomanjKanje de-narja. Tvrdke, poclietja. banke in drugn ne morejo popolnoma izplačati svojih uslužbencev in nastavljencev. Bankov-cev več ne štejcjo, marveč samo §c tehtajo. Tako prakticira tuđi sedaj Av-stro-o^rska banka, ki noč In dan tiska nove bankovce, a ne more zadostiti po-trebam prebiva!?tva. Danes ziutraj se je tuđi zgodilo, da je morala neka banka odpeljati 2SO milijonov Iz Avstro-ogrske banke v dveh tovornih avtomobilflL Sploh je dane? na Dunaju jako čudna slika. Izvoščki. avtomobili. tovornl vozovi in postreščki s samokolnicami, vse to danes prevaža samo bankovce. Nekatere banke so izplačale svoje usluž*-bence in uradnike s paketi, kl so tehtali od 1—2 kg. Nimajo časa, da bi preSteli te velikanske  množine bankovecv.
—  Za Materinski in djeci dom kraljice Marile so  nadalje darovale sledeče tvrdke in ££.: Niklsbacher in Smcrkolj  lOftO Din., Grom, carinsko posredništvo in ?pcdici]sko podjetje »Balkan* po 500 D:  J. Medved In Josip Krmpoiič v imenu dru/ine po 250 D; Depaulis. dr.  .Tanko Kaučnik,  Bogata i.  Rus, Štebi in TujcČ. Fran  Babič po  200  D.  Rei-cher in Turk. Jakob  Jesih in dr. Oblak po 100  D.  —  Prcsrčna  in  lepa  hvala   vsem! Priporočamo v nadaljno podporo to plemenito akcijo naSih žen vsem človekljubnim!
—  flistorična razstari slnvenske^a slikarstva  se  otvori v rcdelio 3, septembra ob  II. v Srednji  tehnični  Sol!  (obrtni Soli). Za obisk velja vsaka vstopnfCvi II. ljubljanskoga vclese'ma.
—  V »Učfteljskem Tovariša« z đr.e 17. t. m. je pričel g. Viljem Rohr m a n z zelo zanimivo razpravo    o    »Trs^v-5ko  - obrtnem  in  kmetijskem  ^olstvu. Naša ljudska Sola  ne zadostuje potre-ham kmetiisko - ljudske vzscoje po de-žcli.  Naši  kmetski  mladini  je  treba  na vsak način več stanovske vzgoje. Opo-zarjamo  danes   na  te  važne   resmee  !n se ob priliki se povrnemo na ta važna razmotrivanja.
—   Dobrozuaid gospo«!  Avguštln Zafec,
t. 8. restavrater hotela »Stol« na Blejski Dobravi, poSta Jesenice, je bil vsled vojne kruto prizadet, ko ie bil primoran svojo mno£o!etno, v Ljubljani obče priljubljeno posfilno opustiti. 2e od preobrata sem se trudi dobiti v Ljubljani gostilniški lokal, da se med svojimi tovariSi, naklonjentrni gosti in prijatelj! restavrlra, toda do sedaj mu n! bila sreča mila, kajtf med vojno nastali in pozneje prisefjeni verizniki in različni Spekulanti so vse take prostore okupira!!. Da se Ijubljanskemu občanu g. Zajcu omopoči povratek, se naprošajo Kg. hišni posestniki in oni, ki imnjo za gostilniško obrt priklad-ne podzemske ali ulične prostore s skromnim stanovanjem ali že vpeljano sostilno na frekventnem kraju na razpolago, đa mu vpo51?eio na zgT;vš*n<I raslov to^adevne ponudb«. Koncesijo ima svojo, — Za slučaj«
da ne naiđe lokal za gostilnico, kavarnfeo. zajtrkovalnico ali vinotoč, potrebuje zračno skladišne za shrambo od trch vagonov po-hištva, na kar spreime (najrajši izven Ljubljane) vodstveno mesto kake večje re-stavracijo, kavarne ali hotelskega podjetja, v vseh teh strokah je popolnoma verziran. cnako  v vinski trgovini.
Druifuene uesff.
Člani društva državnih pisarniSkfli uradnikov za Slovenije bivajoČi v Liuh-liani, se opozar.iajo na družabni večer, kl se vrši dne Z. septembra t. 1. ob 20. uri v gostilni pri Mraku na Rimski cesti.
— Društvo delovodi; In industrijskih uradnikov ima v soboto 2. septembra ob 19. zvečer zborova nje v Rokodelskem domu, Komenskesa ulica 12. Vsi člani so vab-Ijeni, da se tega aborovanja gotovo ude-leže. Sprejemajo se tuđi novi člani ter naj vsak zaveden delovodja pristopi k naši organizaciji.
Na  upravo našega lista ie poslal: Za Aškercev spomenik: dr. Rybaf 36 D. Srčna hvala!
Glavni urednik:
RASTO PUSTOSLEMŠEK
Odgovorni urednik:
Valentin Kopitar.
K9o rolrebtre 9elavce?
Lj'ub'janskl odsek drŽ. Trom. za delo ruskih begimcev naznanja ceni- delodaial-cemf da ima na razpolaco navadne de-lavcef kvalificirane ćelavce in •pedaliste r«nih ?trok. ObrataH s» je na naslov: Hotel .So?a-f soba 14. — i>ef odseka: E> Borlsov-Slorozov.            6873
i
8tna &
»SLOVENSKI   NAROD«  d** t. septembri MB.
ttcv. 199
Novo postelja
Iz medeaine (Messingbett) se ceno pfotf m pri F. SAJOVIC, Porjanska cesti
štev.  19._______________________7008
Probi psnlB
novo in ratnjeno, čevlje, vioHno in druge stvari. Naslov pove uprava Slovenske ga Naroda.________________________7055
IUwn prMno fci poMtno
dekle
k* bi ni bita t pomoč v trgovini In pit biteiii oprsvkih. Stanovanje fn hrana v hfL. Naslov pove uprava Stovenskcga Mfejkr                           _________7044
Stanovanje
obtta|«fce is 2 sob, kabineta, kopalnice in pritifclin, v 1. nađstrapju v sredini mirta ve zameitja z večjim (3-4 sobe), tsjdS na panfedp v taiižfni glavnega kolodvora ali £?želne bolnice. Pismene poredbe do 5. »aptembra pod »Solnčno stanovanje 7017c na upraro Slov. Naroda^__________________________7017
Veliko slarnoroznico
dvovpretno Mro im peresih, lepe sa« nl| stro] 2i ratnaševanje steklenic in veliko pi**lno ntlzo proda razpošlljalna KonlnM>emii»p Ljubljanu, Zgornja SKUta.                                              7039
praktikant
kl bo zaposlen pri knjigovodstvu, se sprejme. Ponudbe pod •marljiv 7019" na upr. SI. Naroda.                         7019
Htmi *a tM*|#i*lca
z oskrbo pri ilovenski družini, zahtevam strogo nadzorstvo. Ponudbe z označbo pUffla pod .P. P. 145—7053* na upr. Slov. Naroda.                                  7063
lifTJJJF
za 2 gospoda. Električna luč. Naslov pove npr. SI. Naroda.                     7015
Zračna prazna soba
l električno razsvetljavo, prostim vho-dom v sredini mesta se odda boljŠemu gospodu. PonudUe pod .Gospod štev. 32-7018" na upr. Slov. Naroda.     7018
Dr. Bogdan novak
zdravnik - bakteriolog in specijalist za infekdjski bolezni ord. od 11. do 12. dopoldne in od 1. do 4. popoldne. — Kersnlkova (Nova) ulica 5, L   7018
\\m iif n ?p1p7H v vs? mn-žinal1
JlUlU lili) IMHU       kupujeio IMb fatafBe n hram 1 i. i LieliM.   6275
Potrti sporočamo vsera znancem, da je naš ljubi oče, stari oče in tast, svak in stric, gospod
Hinko Strauss
so4ni vrataik t polu
dne 31. avgusta t.1. v 82. letu starost mirno priminul. Pogreb bo v soboto, 2. septembra ob 4. uri popoldne iz niše žalosti, Rimska cesta $t 9, na pokopa-lišće k Sv. Križu.
Msjfctt—«, dne 81. svgmU 1992.
iataloM ostalL
Spreten kalknlant
želi privatne ga dela. — Ponudbe pod .Spreten 7064" na upravo SI. Nar.    7054
pianino
dobro obranjen, se kupi. Ponudbe pod O«rinc, Gosposvetska c. 12-1.     6989
Izuriena "
MT stenoarofinio
in strojepitka išče službe. Ponudbe pod »Takoj 7020" na upr. SI. Nar.         7020
Pri dobro  uvedenem poti;erju se nadi za takoj resnemu
drnžabnikn
prilika, naložiti plodonosno večii kapital. Ponudbe dod .A 7U0—7009« na upravo Slov. Naroda.                      7009
Seimošotec realec
i§če stanovanje s hrano ali brez nje. Gre tuđi kot sostanovalec. Pripravi ten je za delno odplačilo instruirati. Po-nudbe z navedbo plačila pod .Odličnjak 7041" na upr. Si.   Naroda.              7041
MINIMAK
ro&ni gssitnl aparat.
Generalno zastopstvo za Slovenijo: B«Ihs1£9 L|iiMj«fMp Resij^va c—to t~_________________7043
liB
s primerno naobrazbo in daljšo prakso se sprejtne. Hrana, stanovanje v niši. Ponudbe pod »Primerna naobrazba 7028" na upr. SI. Naroda.               7028
PieiTiraii
popolnoma vefič slovenščine in nem-5čine v govora in plsavi, samostojen korespondent, dober strojepisec in ra-čunar, samski, se aprejme s 1. oktobrom pri grajskem oskrbnišrvu na de-želL Laatnoročno pisane   ponudbe   pro-
silcev, kl odgova.jajo resno vsem ra-htevam, naj se pošijejo s prepisi spri-čeval, tivljenjcpisoni, navedbo refereoc in zatatcvo plače ob prosUm stanovanja brez vsakega perila, prosio raz-svetijavo in korjavo pod šifro .Osktb-nittvo 6945* na opravniStvo Slovcn-skega Naroda.                                 6045
Spalni Divan
s predalom se proda. Naslov pove npr. Si. Naroda.                                     7040
Jtaprotaj hotel
v letoviškem kraju na Dolenjskem ob glavni cesti, 1 kn oddaljen od mtsta. Naslov pove uprava Slov. Nar.      7050
Dijakinja
se sprcjrne pri boljši rodbini v obližju l:ceja v popolno oskrbe Klavir na rar-polago. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                 G680
Kavama »Zvezda'
v Ljubljani
sprejme takoj izurjeno kavaroliko Ma* gajnlčarfco. — Naslov pove uprava
Slov. Naroda.                                  7056
Uradnlk
Čeh. zmo2ea tuđi slov. jezika, z več-letno prakso, z znanjem vseh ptsarnfških del, išče takoj inesta v pisarni ali tuđi kot sklathščnik. — Ponudbe pod .Čeh 7049- na upravo Slov. Naroda.       7049
TA malo
(gvdlBlcral,
podstavek s trem viati, staklo 80X18 radi pomanjkanja prostora na proda]. Naslov pove upr. Si. Naroda.              7045
125.000 Đ posolila
Iste veCje dobroidoče podjetje proti dobrim obrestim In proti sigurnosti, Ponudbe pod .Sigurnost 7005* na upravo Slov. Naroda.                                  7005
Korespondent (Ka)
prvovrstna moč, se sprojm« takoj. /ahteva se nemičina, slovenščina. stro-Jepta, sterografija. Ponudbe pod .Samo-stojaost 68Ž0' na upravo Slovcnskega Naroda.                                         6880
Oset Andrei
Maribor
Aleksandrova cesta 57, telefon 88. Ve-latroonina sena, slame, drva koruse, ovaat sadja Ud. Brzojavi OSET ANDkEJ, Maribor.               6632
Trgovski
pomoćnik
žel«zninar in vajeneo se takoj sprejmeta    pri    Crjaveo    A    Turk,
Ljubljana.                                       6796
pripravno za trgovino ali miin in žapo ali pa tuđi posestvo bi kupil mladenič trgovce Event. bi se tuđi priženil. Ponudbe pod „Podjttnost 6911" na upravo Slov. Naroda.                                 6911
Skora] popolco nov
pisahu stroj
.Adler", model ?t. 7, na   prodaj« — Naslov pove ur      - Slov, Narcca.   7C3
•prajaia aa E0NT0RISTINJA
zmožna popolnoma samostojnega knjigovodstva ter slov. in nemške kores-pondence. Ozira 9e samo na prvovrstna moć. Oterte pod .Samostojno Knjigovodstvo 6556^ na upr. SI. Nar.        6556
Ha pavUIon F, At. 152
se opozarja slavno občinstvo. Razstav-Ijeni so razni novi modelf, otroški vo-zički, dvokolesa, motorjl, šlvalnl stroji, vsakovistni deli in pneumatika. iCene nizke. Ceniki franko. „Tribuna", to varna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kailovska cesta 4, Zvor..irska ulica 1.                                     6959
Kupujem
trdl !n mehki rezani   in   tesani   les.
Pismene ponudbe z navedbo dlmenzij, količine in cen?, oddajna postaja, na firmo Franjo Vehovar, tovarna ro-hiStva in lesna trgovina, Celje       6746
Zletne razglednice
I. Jug* Sokolskega xle?a v Ljubljani se dube v celiii serijah (serija 80 kom."! in tuđi rosamezne pri fotografu HUGON H1B5ER, Ljubljana, Valvazor-jev trg 7. Cena za komad 2 Dinara. Trgovd popust                               6976
Več spretnih
monteriev
nausjalcev" (Uickler)
i§č-2 elektrotehnična tovarna v Ljubljani.
Plača po dogoviiru. Nastop službe takoj.
Ponudoe pod Šifro »T 6926' na upravo Slov.  Naroda.                                 69?ti
^ EIBRIHBBIHHmR!
Vizltke, haissfte in pisemski papir s firmo Štakor oiako-^ orslnc druge HskoLiac ::
tzorfn<e točno
„Narodna tiskaraa".
naroCila sprefrana teđl nllarodna fenfigarna^.
Globoko potrtega srca javljam,  da je bilo vecnemu   Boga ljubo vzeti  k Sebi  mojo  iskreno ljubljeno Moprogo, gospo
Shij A. I Gassner ni Powcr
Dne 30. avgusta 1922. ob 9. uri zvečer je v starosti 35  let po  dolgi,   mukapoini  bolo/ni mirno v Gospodu zaspala.
TRŽIĆ, dne 31. avgusta 1922.
V svojem imenu in v imenu vseh podpisanih in drugih sorodnikov
Harry Powerv NeiUe Poiror,
krala.
aUirew easiaer, Lao Oasnar.
avak.
*
Aadrć In Anna Oassaer,
taat la taita
šicv.  199.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 2. septembra 1922.
Stran  /
Posetnikom velasejma prinoročamo naslednje tvrdke:
Fran Lukić
konfakelfa nm asama ta 0O99OvlQ|
Pred školijo 19.
M. Tičar
papirna trgovina,
Linbllana«
selsnimrgova ulio«  1.
Josip Adamii
vrvarna,
Domiale,
podružnica  Katnnlk.
«z mm
delikatesna trgovina  ta Tlnarai
Sv. Petra cesta 35.
Narodna tiskarna
Llablfana,
KnnflOTa ulici 3.
*fF*       LASTNI  IZDELEKI       "■■ F. in I. Gorižar, ljubljena, Sv. Petra cesta 29.
ariporota velifco zaiogo voinanlh lopte, razlitnlh damskih bluz, preopasnikov, perila xm gospoda In dame po konkurentnih cenah.
BUT       LASTNI IZOELEK!       *«■
Bestamcua ji Bi"
Ljubljana, Židovska ul. 6.
Snoj & Msdic
Ljubljana. PreSernova ul.
parlpvrote **•!• mm4«o <ry«*tae.
Modna trgovina
Ig. Žargi
-   P« aiskl »rali   •
Josip Vesel
avodaa trgovina,
Ljubljana, Pre&tnova 20.
Mtatu trgovina
T. Eger
LinUiBna, Sv. Petra c- 2.
Mm im"
Mm. taaiMsiKKisb i
Restauracija jri im
ljobljua. fiasRasveUka usto 16.
Ljubljana, Celcvška c. 65.
Gostilna Bucar
Ljubliana, Polianska c. 19.
Jote tomti*
Ljubljana, Dvorski trg
leMja m Lmaflu"
Liiiitiiia, li Jaleba ttg 15.
Gosiilna Župan
\!0M. Kralivsbl tvM \t.
GD5ti!na Mrak
Ljubljana, Rimska testa 4
EJsM restavraclia.
Ljubljana
Mmm Uri.
ljB&il?3a. li Pžtia cesta 7.
MU! Jiii"
Liubijana, Tivoli
Ura, slatafna, srebrn! a a
Ed. Škopek
Nestni trg 8.
Hotel Štrukelj
aa ogla r-ciodvors^e In Đaior  tiacva n Jcef
LJttbiiana
Eligii Et»er
hrz^ar, izđel. čcpio,
Ljubljana, Kongresni trg 7
trrjovšnag
Ljubljana, Židovska ul.
Iva Šiler
mod^t salon,
Ljubljana, Kongresni trg 6
Gostiina Keršic
Sp. Siska, Celovška c
P&zJLi_^dl^-Sl^&-O~£K~     44JL.
žarila Rogeli
raannlahturoa trgovina
Sv. Petra cesta 38.
Rudo'if Juvan
notar,
Ljubljana, Prešernova ul.
fl. Sušnik
4rgovina z ialeznino,
Ljubljana, Zaloška cesta
Čevlji - o^uče na ▼eli^o
Sv. Patra cesta 18 in 2S
Wea Mina
Ljubljana, Prežernova oiica 7«
lUtl KRRVDS. MARIBOR
Telefon inL 207.            Telefon int. 207.
Popolne oprema In razne
potribSline za kofije.
Osnlata terbica, Istnlca Hi
kovtegl za potovanje, Soh
~ske torbica, gamaSe, aa-
hrbtntu Ul GodIIdI larmanl za stroja.
Trgovina: flUKSflHDROTO L13-     Delavnica: KOBO§Kfl C17.

Ljubljanski sajam:
Industrijski paviljon, mjesto br. 360
Samo nekoliko dni v Ljubljani    ~WI
iaF*    v lattermannovem drvoredu
CIRKUS REHL01I)
■ popolnoma novim la B«praaoel|lvlai istoraa
V soboto 2. septembra ob ',8. zrečer VELIKA SVEČANA
OCOOMTVEHA PREDSTAVA
x vellkonoitoim sporodo« la m tt#vo aa|aU*
rastat a«otaaL
PiEđpiBdaja iii«Bit t trafiki i Wmt nlid in ircto pri filajajil SiPKr^sSESSaRP*1*^
Vaak dan velika bril|antea pniatava. — M aa«f41ah ta
prasaUrik pa 4v« valiki praialavlt Sftftatak
popoldne ob 4. la ivatar ab S.
■V*   Sporad aa dobiva pri MagafaL
X velespaitavaalaoa
Ravnateljstvo.
llafsiarelia sedlarima delaonlca
los. Kohler,
scillierstaa
LJUBLJHHH. Dnna|8lia cola 19
priporaCa li^^i J^ieac hoalske opreme fer a** icd-
larske patrebiCinc DELD SOLIDNO.                                  ČEHE ZHTERUE*  |
Crkvenica
Casino (Cercle) Prive Sa  svim atrakciiama francuske   Riviere
otvoreno dnevno
Potanja upute da|a Uprava Cercle des Entrangret,
Crkvenica                                    6030
———————^—-—^^———.._»—
^^^^^^K^^^^K^KU^K^nKKB^^K^BBBB^Bnt^^BBIBBI^BOtnBFMBni^rt^K^KBUBB '.'    B^BBBaEVaaBJBBBJBBBBBBJBBBJBBJBBBBBBBBBBaBBBBBBBJBBBBBBBBBBBjaBBBJB
StrojnOp   c&Sindrskof  plinovo olje,   bencin.
petrol^j,   parafin,  tovorno  mast ter teh-
niftko-industrijske potrebičine
Reprexenža*?ca Standard   Oil   Com-paeiy of New York
Ljubljana, Krekov trg IO                    Telefon 247
—   Paviljon E 30   —
^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^^^^^■^^^■^^^aa^BiaB^^BBa^BMaaM   BMBSBjBaaaBaaaBBaBaaaBaaaBBBBaaBi
spioSna SninsiTiteka in friavika đnifba i o. z. UUBLJiinH9 iliihloSICfiOa c. 15
dc2»olla Iz skladlSCa an tooarne:
Baapadatika airaie in razaa aavdfe, strole fci drage pa-
treb&fne za adekaraiaB. HasUce9 bdaaika bfera. Hie caal. Ikav strrfao lepenka.
Vse U7S12 Izlzza, pMcahi, žtWieo. RaiUCu aradHa. ahans la zgradbe fer rac&e Mlat  Ib
knhfniske patrcMOne* £2ls.Baie oaeSi e?sl za pe^^a z bcuciaam, saraofaii aljesR
in para.
Cda aapraac u Izdrteomje pHaa ta brtkatoai TraCnlse. aglbe. aaza^e In osa draga patraklOaa tada*
fitrSIsklk tidczBlc                      m
Cenl za aadooođe ta pita ter asa zadeane anaartava.
Hajugodnejša nabavna prilika za trgovce in ndustrijte po tvorniSki cenl
oblaatveao preislraleal raaatml teaarahl moliter
Cesta na Kodeljevo Jt. 2.
LJUBLJANA
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela i« siceT vodna in nadtalna ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tuđi po lastnih načrtih zgradbo mojstrov, jezov, hiS, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, verande, vrtne utiče ter ra2na vrtna arhitekton. dela, stopnice, dekorativne strope ter dekorativne stenske  opaze.
Utemeljeno god. 188!
HHD. JRRIL
tuornica hoža i cipsla da d.
KHRLOUHC
PROIZVADJA:
Vaches dionove a poluti-cama Vaches kupone :; Okrajine Vratove :: Taba-niče (Brandzolne):: Teletinu žutu i crnu. Kraroine žute :: Kipse cugavane. Boxcalf u svim bojama. — Solidna kvaliteta.
Cipele muške I ženske iz boksa a svim bojama, teletine i kravetine; Moderne, amerikanske i običajne radničke (bakan-dže). — Elegantna izradba   iz  čiste   kote*
Pavlllon L tavi 38fi
FRAH RAUHIKAR
MESTMI TESARSKI MOJSTER, LJUBLJANA. M^HJIBTOVA UL- 25
TELEFON 415. — POŠTNO ČEKOVBI RAČUN 11.428,
izvršuje vsa v
avojo stroko spadajoča  dela
in aicer vodno in nadtalno ter
umetno tesarstvo.
MaT Parna žaga in stroj, delavnice. ^bi
Pravsemam  po   danih,   kakor   tuđi   lastnih
nači-Uh sgradbo aaostov, jozov, lj|§y vil tsr rasne gospodarske In Induatrlj*
ska  stavbe,  atolpne  strehe«   kupole In cerkvena  oštre sja, balkon«,  vrtna
ajfJee,  verando ter   rasna  druga vrtna »rhitektonična dela« Stopnice, deko«
ratlvne stropove ter dekorativne stonake opaze. Za razne Industrijsko stav«
bo opozarjant slasti na ntoio pa*
toatiraae nosilo« sa večje   proste  raspeti«
ne od 12 — 15 cm.
RAZSTKVA V PAVILJONU ZA  STAVBENO ...   STROKO IH  LESMO   INDUSTRIJO,   -i-
atran 8.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 2. septembra 1922.
Stev.     1S>9.

Vrvi - vrvanke izitelke ftploh - motvoi, platno, lan in konopljo prtportia
ANTOM ŠINKOVEC, KRANJ - GROSUPLJE
Rasstavtia v paviljonu L 514.

PM*m NA OCMLOI          TVORfMSKJI MUHM!
i              JJPA MOL"
hanfekdlskl papir, kuverto ia tm  vrsta dragana papiri** P*pi* »• pakavanfa IM.
Cigareta! papir:
Abadle, Clnb, Samom, Oolnb A. LAMPRETy  paviljon E so
LlvMlana, Breko* trg 10.
Razpis.
Jogoslovensld Sokolski Savez proda
potom pismene ponudbene obravnave tribune
m vse ofejelrte na telovadličn pri arti-
ferijski vojašnici. Interesentje naj podajo svoje pomidbe za celoto ali posamezne dele do $0. septembra L L podpisanemn Saveza.
Tozadevne nacrte vpošlje Savez na zahtevo proti povzetjn 500 K.
naizanlmlDeise
ttn&l|aoshesfl uelesc^na bode brez doona
ođdeleh St. F123—124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vsc najpraktičnejše, naj-tep$e in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki
šlvalnth struje«
^fiR^i                   doseđaj Iznašla in preiskusila,
»jr!djLr^ rralaifl soetmma tonika
*mi!fliER-S!iri!L!ll STROJI
•*58B^ Bonnifi ft Cd«
v svojih paviljonih. Na ogled postavljene najmodernejŠe
arak« straie i» gonila ef efefr1£iia sila
kar prihrani Čas in denar
To ni življensko vprašanje samo   tvornic marveč velja dan-danes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine.
OMsb
teh paviljonov Vam bo  donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave!
i   miin
na močnl vodi se iIČe v majom. Grcm tuđi proti polovici. Pismene pcnuđbe pod Mlin 6848" na upravo Slovenskoga Naroda.                                         €848
Sarttaega
kontorista
•U ksntorUtlitj* sprejme takoj Tovarna slamnatih tulcev na Strnišcu. FMsmerj« ponudbe s prepisl spričeval na Franc CuČekv vinotržec v Ptuju.      69S1
____
i se truli mm iivodja
s kapitalom približno 250.0CO kron, z osebnim sodelovanjem na parni pilani (iagl). Pri strojfh ter v lesni stroki U-urjeni interesenti Imajo prednost. Ponudbe pod »Ugodna prilika 6583* na upravo Slov. Naroda.                     6583
Sprejme se tako] več
spretnih šivilj
za moško   perilo.   Ozlra   mm   tamo
na dobra  moči. Istotam  se sprej-
me  zanesljiva  Ženska
pisarniška tnoc
ki bi prevzemala in oddajala blaco. Prednost Imajo one, kl •• nekoliko   razum«jo   no   šivanje.
Vstop takoj. Plača po dogovoru. Vpra-Žatt: Tovgrna perila    .Triglav",   Vojska
&. Šelovin, Ljubljana, Kolodvorska u 1.8.
6939
Vzorcnl
Ceatralno triUče tredn$e Evrope, i 2fa]cait€iil izvir sa nabavo razno« Trstalb isdelkov £ehoslova«ke in. đliatrHa- Veteseimski znak z izkaz-nico stane 25 d?n«rjev, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji co 2e-leznid. Velesejmski stanovanjski ura^ preskrbi udele fnikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi čeho-slovački konzulati, zastopniki praŠkcga velesejoia in vciesomska oii^rna — Praga If Staromestski radnice, kjer <t* prodajajo tuđi znaki in izkaznice.    4376 |
Avtomobile
kolesa,motorje
pnevmatiKo vseh vrst olie - bencin
li dnift potreban« Im vedro ? zatogl
F. Florjančlč
L|«UfaJla.
SVILA
■Mdai nakit, ▼•• p#trabUlae sa il¥U]e ia krojaea
najceneie pri:
A. ŠINKOVIC   na«L K. Som
lifnUf •■•, Mcstnl trg 19.
NAJBOLJI
rDOB! SE POVSOD
GLAVNA li   1L    ZALOGA F. ŠIBENIK - LJUBLJANA
LEOPOLD BOGEL & SIN
ITAVBBHO ELEPAR5TV0 III VODOVODNA INSTALACIJA LJUBLJANA, OOSPOSVETSgA CZSTA 18.
ManufsKturna trgovina na veliko
Hsdžst & Koiitt
Llubliana, Franilikansba ulica. i.
Tehnično in elektrotehnično podjetje
Ljubljane,------------
Rimska cesta štev. 2
Rrnjaii: bStrio. W\m                                  Telefon: 585
Zaloga pelgumljastih obroiev tvrdtee vfVialter Mar-tiny" za tovorne auomob'Ce
HVORAVMiHA   STISKALNICA   za   montiranje   Istih  v
centralic Pnevmatlka   In automobile   potrobičln^.
Zaloga elektrotehniCne   2ica9  tehnISnih   in etektro*
teHniCnlh predmetov vseh vrst
POORUtNICE; LJu&l|an3v O^najski 6,20. TeSef. 47C, Maribor, ItirCUeza ul. 9, Teief. 133. Beograd, Knez
Mlheflova ul. t
ANT. RUD. LEGAT
Prva Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarnišKimi potrebščinami
Maribor, Slovenska ulica 7, tel. 100
Samoprodaja pisalnega stro j a ^CONTINENTAL11 , razinnoževal-nega aparata MRAPAX** , ltVEL0MAu-1 uknj ača ( Lochapparat) in
rednika pišem, sistem ttINDUSu.
Lastna delavnica za popravi la pisalnih strojev vseh
sistemov.
Ljubljanski velesejem, paviljon H, koja 291.
lesnoindustrijska družba zo. z.
LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 66
Telefon št 114.
I. OBRAT i PARNA ŽAGA. TESARSTVOi
lzpeljawa in naprava stresnih stolov za visoke stavim in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal9 verlnd, pa« viljonov, vrtnih ograj, keglji^t tedenicy mostovy pilotaJEe.
IL OBRATi   STROJNO   MIZARSTVO.    8TAVBEN0
■IZARSTVOi Okna, vretaf portali, stopnice, steklene stone.   - - - - -
III. OBRAT: TOVARNA LESEHIH ŽALUZIJ IN ROLO-JEV  ZA OKNA  po   lastnem   preizkusenem   sistemu,
IVAN ZAKOTNIK
mestnl teiarskl mo]ster
LJUBLJANA, DMMfika oe«ta 46.   :—i—i   Telefon  379.
Vsakevrotna tosarsk« dtia kat: m*4eme ln«ae starce, o«trei!a sa palaie, ^^^=_ hlft«, tUc, tovara«, cerkve In zvonik«; stropl, rasaa tla,
■ ■           lođ—io», pavlllOBi, veraad«, lasea«  ografs 1. t. A.     :=====
■ fefUI 2iP -  | Gradba tesanih mostor, jezmr in mtinor]  TlfSma fanifja
Hlitfllllll(»lf<llflFIIMIMt«M*tMtttltltM
UtalMBiki b^U
mlBHIHĐ aMOE
i.....niin*Mni1ifffiiiniiiniiilWiMMi
fnjkln aajBjfl
lliHiiiiit'Miiiiriiiiiniitiniiiirttini.
Isniti.
<SUETLA>S
za žarnice in elektrotehniko
CENTRALA: Ljubljana, Mestni trg 25 Telefon 450. — PODRUŽNICE: Zagreb, Frankopanska 2. Tel. 802. Maribor, Gosposka ulica št 20.
Zastopstv« razlU&Mlh •vatovnih
Nateriial za proste uapeljate.
Uri.
n Hfll9ftlfNMtlfHttffffMtlHINVIfNtftmtlil
L     aiž

Lasfkm U   tUk   »Narodi*   Utkam**
Stev.   199.
»Š L O V H N > K I     N A K u I »•    diic  3   stpieiuDra   it*^.
isd žuleloi ii pofnradiit
vešč slovenskoga, srbohrvatSKcga, nem-: kega in Ita ijanskega jezika, 2eli vsto-plti h kaki spedicij^ki tvrdkl aJi v kako drugo p-imerno službo. Plači po dogu vorj. ronudbe pod „Marljiv 70S2*' ni upravo Slov. Naroda.                     7082
Državni lonteptoi iradoik
ve5£ slovenske In nemlke stenog'afije in strojepisja, vrzlran v davčnih zade-vah iš'e defa za popoldne. Ponudba p>d „B. d- s. 7G81" na upravo Slov. Na. oda                                                7081
UraSnik
v pokoja prevzame zastoprtvo za spe-cenjsko, kemično event tudJ drugo blago za Slovenijo s sedežem v Novcm mestu. Ponudbe pod .Trgovec, poStno le?e<*e, Novo mes'o.                          7107
Stenogralinja
in Spiska
t 10-ietno prakso iši\ H>p<. Idansko $ u-Žbo, najraie pri odvetniivj.  Ponudbe pod
^cpol^anski ZJSluJtk 7084" na u ravo S'ov. Narodi.                                    7084
Na prodaj
dve vili z opravo, s sadnfm in soSiv-nim \rtom ter glg s konjsko opremo, bH2u kolodvrra v R( ea.*kl Slatini. Naslov pove up'av S'ov. Naroda.                 7083
Vajenec
ra kljućavnicarsko obrt se sprejme ob ivjj! hrani. Frano Ravbar, Llub-Ijana, Goscosvetsks cesta 6.            7103
Ište se
rta nova nje 1 do 2 sob In kuhinje, pra-Eno alt mebi ano, v Ljubfiani ali oko-id. event se od kupi pohlšivo. Lahko tudl min;Ja kmeska hiiica. Ponudbe ?oć „Odkup 7104*' na upravo Sloven. Naroda.                                              7104
frodajalka
catera bi bi'a tudl ztnoina korespon* lence v srbohrvaSkem in nemSkem je-:iku, se sprejme takoj v manufakturno rgovino. Vsa oskrba v bili. Plača po ju govoru. Naslov pove oprava Sloven. Saroda.                                               7106
OGLAS.
Stro] 3d sodavlco
m ročni rogoa, ki se z njftn napolni ia dan 1000 steklenlc, ter iraven spa-lajoči stroj za pokali« Iz medi s 3 pra-:nimi cilindri za ogljlvo kisllno, vsak po 0 kg ter 1003 stekienih cevk po 21 cm loVh proda Fra« Gddarar v Ko-levju.      ______________________7021
[zđeloranje pristalh kranjskih
klobas.
tezpošiijatn vsako množino. Prsne latar,  Ljubljana,  ZaloSka   cesta   10.
Boliša tfina
đvemi osebama, kl sta   ves  dan   od-otal,   lača   stanovanja   z   dvtma
obama in kuhinjo (tudl brez kuhinje) no, i ali stari hiSi za takoj. Najemni-a se plača im daljfio dobo vnaprej po oeovora. Ponudbe pod „Mirni do« 035" na opravo Slov. Naroda.       7035
H         '*'           gll"^M*^a]ft
Baa^BMBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaj
„II
I. hrv. Ma
@*~ konzerva
Dioničko društvo
Zisreh
P rcmlinska cesta U
Zahtjcvajte cijenik!
Kova posteljo
iz medenine Me singbett) se eeno proda pri F. SAJOV1C, Poljan^ka cesta Stev. 19,   ________________________7008
Spretcn kalkutant
želi privatnoga dela. — P nudbe pod .Sprcten 70M* na upravo SI Nar.    70M
8 aaova&fa
obstojcČe iz 2 subt k* bi ne ta, kopafnice in rritiklu v I. nadstionju v sieiin mesia se lamenja z većjim (3-4 sobe) tadi na peru. nj) v blizini glavne a kolodvor* ali deželne boli. ce. Pi mene ponudbe do 5. septembra pod »So'nčno sa nova nje 7017« na upravo Slov. Naroda.______________________           7017
Scdmošolec realec
liče stanovanje s hiano ali brez nje. Gre tuđi kot sostanovalec. Prlpravlten je xa delno odplafilo in3trulr»tt. Ponudbe z navedbo plači'a pod .Odličnjak 7041"  na upr. St.   Naroda.               7041
Te od- Korn, Ljubljana
Poljanaka cesta stav« 8.
Krovtc, stavtiri, iilantarttski la tkriSDi ktaoar iNstilaclJa «9tfov«tfot.
■tpnta   đrtltnlft.   liajliiti  ■  klantit  ntw
Izdelovanje posod   iz   Moče vine  za  fir-I než, banro, lak in  med vsake  veliki »ti ka Kor   tudl posod (Skatle) za konserve.
Dl BoDdafl llovak
zdravnk-bakteriolog la Specijalist ib infekdjska boleznf orđ. od 11. do 12. dopoldne in od 1. do 4. popoldne. — Kei-ettlfcova (Nova) ulica 5, L   70^8
Kopalna sezija!
Hopaln« kostvaia, hla««. Ira-
Ur-pUiia,   Upio: plavalu
pašo?« 1- t. d. priporoča
fl. SE-Shabernć, ^L^, Puh!   ZIMA   ta"
Zimo ia Umnice vsake vrste isdelnje in prodaja tvrdka Levro Jal«to«a «dovaf tlniopr«iaf Straslaća, Kranj. Vzorci zastonj in pošiarine prosta Kupim 5ieUne, kozjo tfUko, grivo, goveje ta konjske repe.                 5775
Raznu papirnatu robu, školske tablice, kamenčiće itd. itd. itd.
I  DFUDIFK   UUBLJANA
bi   rLVHLLIli    Iitovska ulica4
H paulllon br. 288.
Prva fvgoalov. fcarvarifa, kriaantTO bi strolsralea
P.Semko, Liiiljau Hiti 230.
Sircima llalij« teta v aaunra ka
kor  vta v to  stroko   spadaj oća   dela.
Oelo  prevzemara   v   trgovini   čevljev
***     trmtlMm   št, tO-   fBtt
K«p«j*sM kala dlvjaalsta.
MM flnii muni I Efi ĐittiMjniznflEfi
žaanice Tungsram, vae elektro-tehnične potrebščine v ulogi po ugodnih cenah. Elektrotchnična tvrdka Karol Florjan6i6p Celje.   Proračuni brezpiačno.
6044
Vzorcnl
: velesejem:
oPragi
CeatrsOao triiMa araasia Bvraaa. NalaMaalal ***** sa aaaa^a taiaa vrstata Itaalkov caaa^avaia« taa.
đ«ttrl|a. Velese mski zMk t izkaz-nco stane 25 dinarjev, si uzi kot permanentna   vstopnica   v   razstaviSče   in
praviluje k popustu pri vožnji po žele znid Ve I esej mski stanovanj^ki u rad Dre skrbi adeležnikom ugodna stanovanja. Natančnejša   roj^snlta   dajejo   vst ^eho-
iovašlri konzulati, zastopmki praSkega velesrjma in veleseimski pisama — Praga I, Stasomestska radnice, kjer te piodajaja tod* anald la tiktrnkr,   4876
praktikant
ki bo zaposlen pri knj povodstvu, sf ^prejrne. Ponudbe po4 .Marljiv 7019* na upr. Si. Naroda._________         7019
liĆem fM-Idno In poit«no
dekle
kl bi mi bila v pi»m č v Tgovini in pri hičnth ».p avkih. Stanovanje in hrain v h li. Naslov pove uprava Slovensl. epa N- oda.                                               70*4
Zračna prazna so'r
z električno razsve   avo,   prt s   m   ■ h dom  v st edini me^ta se od da  bo'i    m.. i!O-nt»du.  Ponudbe pod   ,G»»spod   fe ev o2-7018" ri upr. Slov. Na oda.       7<u8
mlin
na močnl vodi se išče « najem. Gre u tuđi   proti   polovici.    Pis »tene   p.« nudr■•«* nod Mlin 6848" na upravo Sluvensfcepa Naroda.                                              6848
1Z5.000 D posolila
laća večje dobroidoče rodjetje pr< ti dobrim obrestim in prot sigurnosti, Ponudbe pod »Sigurnost 7005" na upravo Slov.  Naroda                                      7005
Dijik ii dijakinla
mlajia. iz bolise hiše, se sprejmeta na dobro hrano in tepo, zračno stanovanje vi viH. Klavir na razr< lago. Naslov pove uprava Slov. Naroda.              693(.i
Na brano
In stanovanje
se sprejmeta pri gimn. profesori u 2 učenca ali učenkL Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                     6728
Primarij
đr. Fr. Derganc
zoptt ortf'alra. Eomentkeg« »lica it«v. 4.
Kupujem
trđi In mehki rezani   In   tesati  les.
Pismene ponudbe z nave<1bo dlmenxij, količine In cene. oddajna postaja, na firmo Franjo Vebovar, to var na po-hiStva in lesna trgovina, Celje.        6746
Ma prntlljon F  it. 152
se opozarja slavno ob; nstvo. Razstav-l}eni so raznf novi modeli, otroški vo-zičkit dvokolesa, moturji, šivalnf stroj! vsakovistni đelf tn pneurr^tika. iCene nizke. Cenikf franko. „Tribuna11, to-vama dvokoles In oiroSkih vo^iCkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4, Zvonar-ska ulica 1.                                        6959
Zletne razglednice
I. J«f. Sakalakaia vlata v Ljubljani te dobe v celih serijah (serija 80 kom.> in tuđi poaamezne pri fotografu HUGON HIĐŠER, Ljubljana, Valvazor-jev trg 7. Ctna za komad 2 Dinara. Trgova popust                              6976
•pralsflsa aa E0NT0RI8TINJA
Iimoina popolnona samostojnega knjigovodstva ter tlov. In nemSke kores-pondence. Ozlra se samo na prvo vrstnu moč. Oferte pod .Samosto)no knjlmv-vodatvo 555«- na upr  SI. Nar.       6556
Oset Andrej
Maribor
Aleksandrova eeata 57, telefon 88. Va*
Ilatrgovlna aastav alassia« slrw, konaca, evaa, aatf ja Itd. Brzojavi OSET ANDKEJ, Maribor.              6632
listi »ilt
dobro obranjene, kupim. Pomdbe pod .Vinski sodi 0941" na upravo Stov. N»roda                                               6<m
Perutnjno
viahovrstno, ftvo ali na franeoski način klano in Citteno, nudi tvrdka
Kmet A Lubiina,
Sveta jaje« vedno v ralogi. Ugodno aa ktovitta ta hotele.   4098
Vra#ao floraltaaa. ta 10 laf aa-atalaoa an|«inf|in l|aal|aaaka
posredotihrici boljSik slnžb
G. Flux
a^aa^a^s attesi 4. L UMŠatrmmte bKvtL
leflettlra ae san* aa febra harltetata
ali aflaae laletalca.
ph aaaaaaa aafsanB aaanaa za aajan*•
Hrilaiki
s primerno naobrazbo  in daljso pral'.«■ ■• «e sprejme. Hrana,  stanovanje  v  li > Ponudbe   pod     „Pr mema    naobrarb.i 7088* nm nac SL Naroda.                702i>
Diiak
ni!jih r.'iTc-d-v se sprr me na hrano in stanovanja pn boljci (jUbini. Poiz.e  se: Go-posvetska   ccsl^   1 *—I.
~2~dljak3T
n'Žjin  raz rd<»v se   sprejmeta   na   hrano in stanovanje   pri   dobri   družini.   Onr zmerne   Drlno tlačilo se   spreime   tt!.i v  naturaii ah.    Naslov  pove    uprava    v!. Naroda                                                69 <"
Klavire
solidno   in   tećna ter gre uidi na
EVI k*& MrVllUI* Tfž8ika c. 45
Ućem ta troijeiolca
gtaao vaa*e
/ eskrbo p I s!oven?ki dru'in!, r.»h:evam -t:f.(jo   nid'ors"^o.   Ponudbe    z  uz   aćbo i^W\\.\    pod   .P.   P.   145 —"0S3-    n.1   iiT lov. N    ods                                      70 :<
liliiii
dv vprežno diro na peresi , lepe sa« ni, stroj za z?ma$evanje steklentc in veliko ''s?lno miso pn<da razpo^itjafn^ Konkuf^noljaf Ljubljana, Zgornja llška                                                  79i0
PKAe Ma i sr6-
streino lepenko. lesDi cement
dobavljam v   vsaki   množi it   nače  eje.
8. Jugastovanska tvornica Bakula
Jos. R. Puh, Ljubljana,
Oradaika uUca 22.    Talaff. 513.
Zopet je dospela večja množina
splitskoga
Portland-cementa.
Zaloga pri H. Patrtft, Ljubljana, Du-ajska cesta 33                              6777
Pietene jopice
rokavieo, nogavice
no Rajsii mk uri:
A. ŠINK0VIC   nasL K. Soss
Lfnblfaoa, Mostnl trg 19.
Velika zaloga klobukov in slara-nikov se dobi pri
Franc Cerar
totaraar v Stob« posta Domlale
Prevzemajo se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vaćevič i Tršan v Ljubljani, Pre-
šernova ulica št. 5.
•prelamanje v arada.
Zaloga  v Celju  Gosposka ul, 4
Hki uredoik
popolnona vei£ alovenščine In nem-fidne v govoru tn pisavi, samo stoj en korespondent, dober ttrojeplsec in ra-čunar, sam^kl, ae spreime s 1. okto-bi om pri grajskem oskrbntfitvu na de-2eM. Lastnoročno pisane ponudbe pro-s>lcc¥t ki odgova jajo resno vsem im-hlevan, naj se poSIjejo s prepisi spii-čcval, tivljenjcpisom. navedbo refercne in zahtevo plaće ob prostora stanovanja brez vsakega pertla, prosto raz~ svetljavo in kvrjavo pod Šifro .Oskrb-mltvo 6945" na upravniltvo Sloven-akefa Naroda.                                   6945
fisn
(gips)
Itukaturni,   alabastrski in  lom-Ijeni mavec
Ka debelo! li debelo!
Celje
i.......iMaaajiaajaaaaaaaaajiiFr OTIsMl
Due pra3ni !0i?I
Ispeta z*iJ<: ;'S\a brez o:r< k. Ponudbe pod .V mrstu 687^* na upravo Slov. Naroda                                                • 879
Šćeta we 2 pfvovrs-n^
čevlj^isKo pomočniHa
ni ive se v »Tovinl Čevljev, ioni Sralor, G-ad-tče   10.                    695;
t rl dobro    uver!<?nfm   podjeiju   se nudi zz  'Ako) resnemu
fcsžabmku
rnlika. n. ! žiti plodcno^no \ cč i kćipi-fa!. Fonudb,- dod „A 7U)—7009*- na urravo Sh.v. Naroda.                        7009
Ptei'. natakar
29 l. star, z lep^mi sprivcvaH, i^če s!u?be r.ivnatel,a ali nlać natakar a za 15. no-vfmber. Ponudbe pod .Večja ka cja 6591*   tia u r.   SI. Naroda.               6591
«£■            &. • ^j^  ($tikafure za stro
B  H  ^***-'£'$*& pe Ude'uit-m z naj
tz  naj^ol,  ega  materijala ter   dobavljam v vsaki  množ-ni po namižjl ceni.
Jos. R. Puh«
Ljubliana,   Gradalka   ulica   22
TELEFON ST. 513.         5965
Ittem Ive ali eno
SOBO
večfo, meMovano ali ne, s kuhlnio ali brez nje. P ačam naprej za pol leta. — Ponudbe: Kostotskj, Dolenjska cesta št   35, Ljubljana.                               694o
Stavbnega vođjo
(tehnika) In
stavbnega pollrfa
z dolgo'etno prakso, popolnoma zanes-Ifiva, srrcjme v sta no službo oroti dobri plač* mestni stavbenlk J. Breuer v Ljubljani.                                        6947
Prava turska električno pražena In mleta
zajamčeno popolnorna čisia in odlikovana z zlato kolajno, se dobi vsak dan sve2a n.ijcene'ff Famo pri tvrdki Jovo R. Jovanović| Tuzla (Bosna). Raz-rošiijamo v poAtnin zavitkih od 5 kg naprej po povzetju.                          3C4S
inesf nf tesorsbl mojster
v L)abl|anl
prevzame vsakovrstna teatarska dela,
Ka kor stresne slole.kupoie, stolpe, mostove, vrtne ntice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa.    4796
ŠKROB (sve vrsti) clrlz (pop)
zn čevljarje
debstrin
univerzalno Ijepivo
za knjigovežnice
nudja Filip Mayer, Zagreb, GnnduJl-ćeva ulica   br. 5.   Glavno   zastupstvo skladište   tvornice   Škroba S. Kopp I sinovi d.. d. Subotica.                 6440
Avtomobile kolosa, motorje
pnevmatiKo useh vrst olie • bencin
In druge potrebitim Ima vedno i zalogl
F. norfančič
Llnbllua.
J/ioJde čevljev i
v celih scriiah iz lepenke. oo modernih kopitnih oblikrh ali amtrikanskih obli-kah izrezane, dobavlja za tovarne obuvala in čevljarje, Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novltet xa vsako sezijo.
Zgornje dele
Izdelujtm iz od naročnika ml doposla-nega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmoinost v montiranju zgornjih deJov za
Tovarne obuvala
Nakup, reparatura in prodaja
Cevljarskih strojev
/.Mhtevajte  projekte  od   PtALPH, F. RICHTER* Snbotioa VI.
Poucevanje
v vseh stiokah, moderne, mehanične izdelave obuvala.  Zahtevajte prospekt
Jtap M hotel
v letoviSke-- ';raju na Dolenjskem ob glavni ces: 1 km oddaljen od mesta. Naslov pov       ->rv-a Slov. >o.r.   v   7050
nrotl tako]'- mu plačilu ali vzamem tadi v naj e^stilao, restavracijo, Ho-it-i ali žag). Dopisi z nnt-nćnim polisom in etno na Gornik, LHbeliče, \orosko.                                             659b
Fafsf- refSa slovooska
plesK^riRa ia ličarslu
^elavnica
IVAN BreiCELJ    Dunajaka c. 19,
se pnporrjća. izviSttev točna, c*ne zmerne.                                           1001
Išče se ialiiji
z 2 ti.j 3 Motisoi* kron za povečtnje že do'.'-o uvedene vinske trgovine. Dopis! nod .Vinska trgovina 6748* na aprav0 ilov.   Naroda.                                    6748
bre/. otrok Iščeta ncm-blovano sobo z ^orabo kuhanje za takoi ali poaneje, pla'arn dobro. Ponudbe do 15. sept pod .Dobra plača" na upravo Sloven. Naroda.                                               668€
Za projektiranje in akvizicijo išce večje električno podjetje mlađega in spretnega
elektroinženirja
odnosno elektrotehnika. Ptsrneae ponudbe ali oseb.ii poset: Ljubljana, Du-najska cesta 25, pri Ing. A. Stebi.   6893
ŽTAMPILJB _____ ANT. CCRMJ;^ g"
^^   I-JTTBLJAN.V        r   ^
Zstelos                       i   -~^^       fcaaka
kuhano In suroro, kupi vsako množino V. Bisjok A drvg, tvornica keksor.
Ro?fl§ka Slatina.                                       673f
^ajaa^   a^P^^^B\  aaa^^^c^'  ^Ba^^^aaav
10 vagonov približno po 45 centov sena, zdravega, suhega, prefertega v r>ale. franko vsaka postaja Slovenije, K 1000 za 100 kg proda Ug. z dežel. pridelki Puki A Verce, SoStanj.            6952
aaaai a^ala. ^aaaaar aaam   VSa^^3L vriti ^ * *Bal aV
azbesini   Skrllj.    Tovama    Karlcvao
NajboljŠa streha, najboli trpe.*rw, naj-ccntjša. Pojasnila daje F. Hočevar, Žlrovnlca, Garcnjsko.                        6P74
MHBiB«wM   -•-««.*«*iai4-,   bn-^ccacKnaHl
|^bd^^ ne obleke pere in ^^^^P^ sretloHka tovama
Jos. Relch, LjuiHlang.
SprejemaltlCe: Selenburgo  a  ulica  k\t. 4.
Podružnice:
Maribor,      Zagreb,       Ko6ewj4
Novomeato.
Prva Specijalna trgovina z rokavicami in parfumi
nudi:
nafoovejie modne specijalne rokavlee za dame in gospode v vseh najlepiih bar-vah, kakor tuđi trna in TSftfcarrae naj-boljSe vrste Bf>fmvioa*
Httiilli pnstBl {masu pvhBD!.
Najboljšc   vrste   kolinske   vode.
Em ds Colom
O. BraČkO, Ljubljana. Dunajska   cesta   štev.   12
Stran 10.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 3. septembra  1922.
Stev.   200.
THE REX CO.
Paviljon K. prostor št. 485
Ljubljana
Gradište št. 10
Telefon Stev. 268
OPALOGRAPH 235lfl=; UNDERU/OODptSn.'S
NOVOST:
Potovalni U^Đ^TOOP
samo 3 kg težak in pis. pohištvo
Zflravill za ieio sanatorij dr. Peti
pH Rogalkl SUtlnL  Jetični  se vsak   Cas sprejemajo. Prospekti brezplačno. Vprašanja na vodilnega zdravnika (Sef zdravnika): Dr. Pečntk, ta£as St Jurlj ob j. Ž.
lsčGjo se pousod potniki
jgffal In dobro  medini za medeno
doinaCo zobno pasto, kl M m vzel koi
,              dragi prodajni  predmet   ob   skrajno
ngodnl proolzIIL Interesenti na) se obr-
nejo pod „Uvedena znamka II. I247*4
na DGLUSni ZHVOD FRIUI VORSlt, IHa-
rfbor, Cankar|eoa 15.
POZOR!           =
Banke, iuliverji, industrijalci itd.!
Podplsanl Ormi Je uspelo, da si {• pridobila glavno zastopstvo ivetovno slavnlb zaižlt za blagaj-Bloa In trgovine „SUBVID" xa Jngoslavljo.
Naprava „SURVID" so v Inozemstvu nvedene pri vseb driavnlb blagalnnlcmh, ker te varnostne naprave nudilo zajamčeno varstvo proti vlomn.
P. n. Interesenti se vljndno vabljo, da si ogledalo polsknsno napravo na D. LJnbllanskem vele-semn^n, paviljon B it 331.
X oćlifinlm spoitovanjem
Barol Bastlanćic
pltirnm sa teb. In olebtrotehnlćna naprave
Centrala i LJnbl]ana9
MlkloiićtT« eatta it 18
_______          —------------------------------------------------_^—
Prima Portland cement
•aaMMt« tajma^lni afcrM|, nctsgorSjivo epike, tamotno meke dobavlja teCno na vaeena Is Orade«
Firma „KOMHA** anumaterianeiitisiidlung, Orai-Odttlng, Wlaner« straase 200«
Telefon Intemrean 4174.
OtVORITEV
popoltioma prenovljenega zimskega kegljišča r»ri tlDrai5iKif> 3?i-
boričava nt S bo v sohoto   2.   t.   m.   ter   je   cenj^nim   kiubom
na razpolago.                 mW~   V nede»jo 3. t. m. KOmdH HA RAŽNJU.
aV*       Toćljo ae  prlstna savrška  vina.       ~¥&l
___________________________Dragu PraSCefc,
—   na]oeC|a zalega   —
o LluSsllsn!
J. HUDHD nit DOLEnC, M*MI«m. msnlevm ni. s
prlftnii 2i ntai oajkljii ta5lmn:ite. imstnih taimih po uisolidujiik lizkik usu
—   Psoiifga K SI. 48C.   —
I Špecilalaa trgovina s čevlji za dame, I                   gospođe In deco
"I  I.  BLAS  >
I LJUBUANA, Pod Tranćo Uev. I
I                                prfporoća
I svoja bogato zaloga najfinejše obutve.
90 liiaiiirioif Pi3"'nQV in
21U KfdVirjeV harmonilev Forster, Borendorler Keitzman itd.
rs !xbero pri tvrdk-
Hi^Sr i;uiljana, Kongresni trg is!
Prodaja tuđi na obroke. — NajveCja tvrdka in izposojeva^nfca v Jugoslaviji   — Velikanska za'oga violln,   vsega glasb. orodja, strun [engros detail]  in muzikaiij.
SJEDINJENA ZAGREBAČKA INDUSTRIJA CRIJEVA
BMTfti vnuir ^FDTir i no u n
ZAGREB, Gundullćeva ul. 4,  ^; °™
Nudi s sveigga slcladaiča
aai         a               v8        v                  3
| Ha W&\\
Priporoćava veliko lalogo atavbanega in pobtfihrenega okovja, Železtilft-hih šln, traventi vsako količino port-laodooinenta kakor tuđi ražo ovrstne • .'. -   drage ielezntae-   - .\  -
ZALTA & ZILIC
LJUBLJANA, Dunajska cesta &t. 11
na sEimiSCu photlioii St. 330.
Ha llfi'llifl!
cfmfrustrijalcL
Hidrocentrala d. d. „Zeleni Vir" v Skradu na željezničkoj pruzi Zagreb—Sušak
imade raspoloživih 500 HP
koje želi dati industrijama u zakup. Radničko pitanje povoljno zemljišta za industriju nalaze se u samome mjestu. Sve pobliže upute kod uprave d. d. „Zeleni Vir" v Skradu.
Modna   in   športna   trgovina
P. Mast Ljubljana |
1             1 nasproti glavne poite               i    !
Vedno v zalogi zadnje novosti
Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih   predmetov
Posebni oddelek za gospode
Velika izbira klobukov najfinejših znamk, pe-rila,   kravat   ter   vseh
modnih in Sportnih 6884                 predmetov

Slovenske ssKomptne banke, Ljubljana
TeUfon i«e». 3                            n««pro« glsvnega kolodvora.                            Telefon *tew. 3.
kupu'e  in  prodaja  dev'ze   tn  valute  po najusodnejših dnevnih cenah. Ima poseban borzni oddelek.                     Prevzema vse bančne posle.
art*j%*   Xt*«rt»
»S L O'Vfe N S K I    NAROD«   dne 2. septembra 1922.
Stran 3
Posefnikom velesejma priporočamo naslednje tvrdke:
Fran Lukić
kMft^iM 4mmm ta
Pre4 Štetilo i*.
H. Tiiar
»aptraa trgovina,
L|«bl|uiaf itlftabargova sUoa 1«
Josip Adamič
vrrarna, Domiala,
1812 IfiDtiiP
4aUkatt>aBa trgoiisa te vinara«
St. Petra cesta 35.
Prtporofomo
JU [HBHir
totmaoja jri ur
UMIim, Židovska oi. 6.
Snoj ft Modic
Urtljana. Prešenum mL
pnpovoca
Modna trgovini
Ig. Žargi
-   P« atefcl OMdl   -
Josip Vesel
■uda« trgovlaa»
IMana. PreSernota 20.
MmtM fr|«vtaa
T. Eger
IMam, Sw. Petra t 2
Kilama .lirom" bđamdia „uri Lm"
liUflaa, tatimtsli cesta ti.
na jfi Horlnu"
Ljubljana. Celovska c. 66.
Gostilna Bular
Ljubiiana, Poljanska l 19.
Jtarota kavama"
Ljubljana, Dvorski trg
tetairadja .jri Lozarif
UH'«, Ji. UMi hg li
Gostilna Župan
Ljtiiiaaa, Inkndi sadi ;B.
Gostilna Mrak
Ljubljana, Rimska cesta 4-
MUmti resfavnuila,
Ljubljana
Mmm LIoyd.
Ljailiau. Sr. Petra testa /.
raitw jvoir
Ljubiiana. Tivoll
Išie se
atmtajarskl pomoćnik za lesne iidclke pod agodniml pogoji t prostim stanovanjem ia hrano. Kupi se 8tr*J sa Ud«lo¥aa|« la-!*•«&• eaasaattoe op«k«. Pomidbe pod .F. S.* na anonćoo in reklamno drufbo Alcma Conapanj, Ljubljana, 7126
Ur«, ilaUntna, arabmtiia
Ed. Škopek
Mestni trg 8.
Hotel Štrukelj
nm ogla Kolo«!carsko Sa DaUnatlnoTO ulice,
Ljubi] &o a
E!igij Eber
krznar, lzđeL čeplo,
Ljubljana, Kongresni trg 7
L Pevalek
trgovina,
Ljubljana, Židovska ul.
Iva Šiler
modni salon,
Ljubljana. Kongresni trg 6
Gostilna Keršič
Sp. Siska; Celovška c
fl. Feldstein
galaoteiijaka knjigovežnica Uubliara, Vldovdanska časti 12
^\   0         0                        0
■■      ■   ————■— "« **-.—»■■■   ■IHIIMH   I«IJLJ ,
masnlakturMa €rgc^!t?a
Sv. Petra cesta 33.
ia^a«a*aia«aWBB«ftaaBij »««TitMaMnuKn0i!aW jat
Hudolf Juvan
Uubiians, Pre^njova uL
trgovina z ieieinSno,
Liubliana, Zsioška csjta
HeksaeSer 01!
!v. Petra cssta 18 hi 23
finifla bite
VeJe'*TgoYina t vtnom
EifUif a M§
Iiiiibliftna, Sp, Siska,
Proda te
vol6j« palo«, stan 16 manwry..r-Jcsenic^ 25, Qofcn]skor_________TOM
Stanovanje
v aredlol m«*ta: 3 tO^«, kobinja ln pri-
tiklLie f ffi. tudstropjtt, sč Bancaja zi ravno teko on vei^e y I. aad*tropj«. — Ndsiov pove Bpr«r« &>▼. Naroda. 6987
gazdarice
Ml taostsJnog gospodina eveot i u fl-Mjo) porodici. — Uvjeti će se pobllie edrednt — PotografHa 4t se tu cvent itat|ev poaliti. — r«aode pod ozn«-tom JK. 1." neka se šalju gospodji
tLmowni Mechl« n sapađno Uboriite ni Kreki kod Tusl«*.
Hel rnilv.
đf. Matlia fliii
Špocljalla« sa otroa^ko aslrstv« •tvop ordinira ob deiavnikfla od pol 3. do pol 4. v Ljubljani, OadiiC* % 1. nad-strop je.                                          7100
Jiigoslou£tiski Lloyd d. d,
oddelek tovarna oblek
II1HRIBOR
RiiSka cesta 45.
RuSka cesta 4f.
Zimska zaloga
došla!
Blago konfekcija.
Vsorci se ne razpoiiljajo.
Blago za gospode in dame,
corde in blago za hlače
za gospode in dečke,
lastna izdelava.
Obisk skladišta hvaležen.
stran 12,
„SLOVENSKI NAROD44    dne 3. septembra  1922.
Stcv.   195.
VRVI
Vrvi - vpvarske izdelke sploh - motvoz, platno, lan In konopljo pripOFOta
ANTOM ŠINKOVEC, KRANJ - GROSUPLJE
Razstavlja v pavlUonu L 514.
T
I  : .li * 1
Josip Kregar
•Mašto«*« pr*Ukai«al bmsIbI tesarskl aM|stor
Cesta na Kodeljavo St. 2.
LJUBLJANA
izvrSuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodna in nadtalna ter ume\lno tesarstvo. Prevzamcm po danih kakor tuđi po lastnih načrtih zgadbo mojstrov, jezov, hiš, vil ter razne go-gpodarske in industiijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, verande, vrtne utiče ter razna vrtna arhitekton. dela, stopnice,  dekojative strope ter  dekorativne  stenske   opaze.
Najveiii davki
katere plaćate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Se sitnosti.
Poskusite enkrat z flustrovanim katalogom tvrdkc N. Suttner, (imetnik Henri Malre), Ljubljana
at. 3. Ta Vam svetu Je resnidno dobre ore, Specijalne znamke .IKO" iz lastne tvorntce v Svici, kakor tudl druje dobre Žepne ure, zapcstne, svctilne ia stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno oro-dje, krstna in birmsk a darila ter vso drugo zlatnino in srehrnino. Pa tuđi porabne predmete kakor: ^karje, nuže, bntve, lasestrlžne In brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svilćice in smotke, nažiga^e in denar-nice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER, Cimetnik Mfttirl Malre|9 Llublfana it, 3.
StrofnOf   cilindrsko,   prinovo v'        benoinf
petrolej,  parafin,  fovo^na  mMs:   *ep teh-
niiko-industrijskc ^otrcb^        >
B%m     fc«aMliW3i   luCai ,.
Reprezentanca  Si^nilapd    Oii    Corn-
Ljubljana, Krekov trg 10                    Telefon 247
—    Pa^iljena  E   33    —
^*Ž&\r?zct*s>tAe c+vpc'&o-jtćM6o£s£/J&x4&i>£$fi&/dć*&sxx£*

PETER KOZINftxKG.
\TV0RNICE ČEVLJEV v TRŽIGtJ;5LGVENIJA
CENTRALA u LJUBUANI/BR&C   št. 20

«2?
5^<
DOBI SE POVSOD
GLAVNA
________ZALOGA
F. ŠIBENIK-LJUBLJANA
TENHM i i
HATZOVA ULICA 25

i|Qi fiTRIIJI zaobdelavo ieleza, kovin, lesa In piosemns; stiSkalnioei ^l^!!lm^^^2mmZlm    aparati za auiogensko varenja,
K fl If I M F vseh vrst, kakor za strojna ležiSSa, !tskarne, ant§le&ki ^L^I^JJL^^^i-^ Oin9 cin in rjTinol" — pasta za lotanje, svincSene ced itJ. HH Q vg nj I vseh vrst. Stabilni in provozni bencinski m^to3*ji4 pre« ml^^^^^m^mmLimm vozne motor« cirkularne žage, inoiorji zn sinovo o!j« itd. Acetilenska In itaveuptlrnua avtomoblloir, e3ektr56ni ^^^onski sipu-ELEKTRIČiBA      q**wgnjaww stiSci za avtomotue, ra-ia^ske sv^iiiijke.
:•       =====   Vedno  veliko skladiiče vseh   navedenih notro^ščin.    =—          a
II. Ljubljanski velesejem,  pa^igjoii  r2 šiev. 337«
EMIL \LfALTHER. tvornica iipi^'1
BiREHSZElH BEI CBEMHITZ 1. SU.
•           v         v     •          1                      •
Zastopnfli bo na II. UidrtJanskem gelesemnju v Ljubljani, od I do 11. septeiiim 1922.
F»^V^?rIl^JON   L   622.