Leto I	V Ljubljani, dne 15. januarja 1926	Stev. 7
70 letnica rojstva pesnika Antona Aškerca
Ako bi slovenski narod ne imel svojih požrtvovalnih narodmh voditeljev, bi se bil tekom tisočletnega zatiran a in iztrebljevanja po brezob-zim h Nemcih, Italijanih in Madžarih že davno potujčil. Slovencev bi m bilo več. Narodni duševni voditelji pa so vzdrževali med ljudstvom ljubezen do materinega jezika do domače zemlje, do narodnih slovenskih šeg navad ter so ga vzpodbujali k vedno večji in višji duševni omiki in zunanji oliki.
Narodni voditelji so vz-poJbujali slovensko ljudstvo, da je vstrajalo v boju proti sovražnim tujcem, da si jc pridobivalo kot slovenski narcd vedno več pravic v uradih, šolah in cerkvah, dn je postal slovenski jezk na slovenskih tleh najprej enakopraven s tujimi jež ki, potem pa prvi jezik, ki ga mora znati vsak uradnik, vsak učitelj in vsak duhovnik. — Dolga je bila ta borba, katero so vodili slovenski duševni prvaki do končne zrna-ge. Marsikak slovenski narodni voditelj je padel v te<i borbah v prezgodnji grob ali bedo.
Narodni voditelji pa so se morali na korist ljudstva bojevati tudi za kulturni in gospodarski napredek, za osvoboditev na pod a iz duševne sužnjosti izpod jarma klerikalcev in drugih škodljivcev.
Najhujši, to ie narodni boj je bil za velik del naše domovine srečno dobojevan s prevratom in z rojstvom svobodne jugoslovenske države. Borba za gospodarski in napredni politični razvoi pa traja še dalje. In hvala Bogu/se imamo hrabrih nesebičnih in sposobnih narodnih voditeljev, ki drže na čelu ljudstva meč in zastavo slovenske kulture in vsestranskega napredka, še imamo prvoborite-Jje za resnico in pravico.
Danes pa nai se z največjo hvaležnostjo spominjamo pokoinesra duševnega voditelja, pesnika Antona Aškerca, ki bi 9. t. m dosegel svoje 70. leto.
Narodil se je namreč 9. svečana 1356. leta v borni kmetski hiši pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah na Štajerskem. Ker je bil revež, je moral stopiti v duhovniško semenišče v Mariboru ter je bil potem kaplan in župni upraviteli po raznih štajerskih krajih. Že kot semeniščnik pa je začel pesniti in kot mlad kaplan prkobčevati svoje pesmi pod
imenom »Gorazd« v dunajskem in potem v »Ljubljanskem Zvonu«. Ves slovenski narod se je razveselil, ko je bral Gorazdove močne in pogumne balade i.i romance. A nihče ni slutil, da se pod Gorazdom skriva duhovnik. Leta 1884 je zapel svojo samozavestno pesem proti Nemcem »Mi vstajamo!«, ki je postala geslo vseh odločnih Slovencev.
Potem pa je napisal dclgo vrsto pripovednih pesmi iz globine narodovega čustva, iz zgodovine trpljenja kmetiškega ljudstva, zlasti iz dobe puntov slovenskih kmetov proti krutim nemškim gra.ščakom. V teh baladah je bil Aškerc nedosežen ljudski pripovednik, sedeč pod vaško liro in kakor izkušen starec pripovedujoč o slavnih činih slovenskega ljudstva v borbah s Turki, madžarskimi Kuruci. Nemci in Lahi. In Aškerc je pel o žalostnih in veselih dcgodkih po naših vaseh, na vaških svatbah, pogrebih, na vinskih trgatvah, na žetvi m setvi in drugih
prilikah. Pel je o narocin'h pravljicah, vražah in bajkah ter ustvari! balade, ki so vrhunec slovenske pripovedne poezije.
Potem je pesnil o celjskih grofih in njih. tlačan h, o Primožu Trubarju, prvem slovenskem pisatelju in protestantu, o njegovih sodelavcih za slovensko pismo in kniitgo, o krasni francoski dobi na Slovenskem, ko je Napoleon ustvaril kraljestvo Ilirijo in prinesel prvi našemu jeziku svobodo, ustanovil Slovencem prve visoke šole ter je storil za naše kraje več, kol.kor cesarji. pred njim in za njim niso storili sto- in stoletja.
Takrat je bil Aškerc že slaven in v vsth književm-ških krogih priznan pesnik. Pel je tudi že o trpljenju de-iavcev in delavk ter vseh izkoriščanih sužnjih krutega kapitalizma. Opisoval je pa v svojih jeklenih in kakor bron pojočih verz.h tudi trpljenje dušsvnih sužnjev. Tu je misld seveda tudi ia duhovnike in na vse duševne delavce, katere ub-ja omejenost in nestrpnost kle-rikalizma. Ta klerikalizem je bi! strašna mora v vseh vj-rah, v I.idiji, v Arabiji, v Egiotu in starem Rimu. a je najstrašnejša pošast v katoliški veri.
Aškerc, duhovnik, je to pogumno povedal in bil seveda zato preganjan iz kraja v kraj. A ni se dal zasrra-šiti. Potoval je Po svetu in pisal pesmi vedno širšega duševnega obzorja in vedno pogummejših besed.
Poln pristro-krščanske ljubezni do vseh reveže v, zatirancev in izkoriščevancev, pravi glasnik Kristovih naukov, je bil Aškerc vendarle hud trn v peti slovenskega kleri-kalizma. Zato so ga poniževali, podili in zmerjali, toda Aškerc ni odnehal in ,se ni dal strahovati. Bil je mož!
Nap-osled pa je vrgel duhovniško suknjo s sebe in postal uradnik na ljubljanskem magistratu ter kmalu urednik »Ljubljanskega Zvona«. Napisal je še celo vrsto prekrasnih knjig, a 12. junija 1912. nagloma umrl. Imel je pogreb v Ljubljani, kakršnega še ni bio.
Njegove pesmi so po vseh šolskih knii-gah. po vseh knjižnicah in po vseh hišah Aškerc je bil kakor baklia v temi, ki je ka. zala pot k resnici in pravici. Zato je nep> zablien in ostane Slovencem vedno svetal vzgled pravega moža ki čistega značaja.

Zadnja pot Ivana Kneza, predsednika trgovske zbornice ; ... Slika kaže sprejem njegove krste na ljubljanskem kolodvoru ob prevozu z Dunaja, kjer je umrl. Pokojnega veletržca so pripeljali z Dunaja s posebnim vagonom, ki je bil na kolodvoru izpremenjen v mn.vaško sobo. Polno vencev vseh naših največjih industri-jalnili in denarnih zavodov. Odtod se je vršil nato velikanski pogreb na pokopališče k Sv. Križu, kjer so ga položili v rodbinsiko grobnico. Na grobu se je poslovilo od pokojnika več govornikov.
Najnovejša slika kraljice Marije in prestolo naslednika Petra.
Odposlanstvo naše države, ki je odšlo v Ameri.-:o raJi ureditve dolgov. V sredini je finančni minister S.cja-dinovič. Prvi od leve je Slovenec Matjašič, na desni od ministra pa Slovenec Svegel z Bleda. Ta delegacija je odpotovala najprej v Pariz, da se dogovori s francosko vlado, glede vračanja vojnih dolgov ter se je nato iz Hamburga odpeljala v Ameriko, kjer se najame novo posojilo za državne investicije.
Podmorski potapljači.
Ta slika kaže podmorskega pc.apljača, ki ga spuščajo mornarji t ladje v globočind morja, da dvigne zaklade, ki so zlasti po svetovni vojni, ko so podmorniki uničevali ladje, zelo veliki. Oprema potapljačev je danes taka, da nosi na hrbtu pripravo, s katero lahko umetno diha. Na rokah ima posebno pripravo za prijemanje stvari. Na glavi ima okoli oči močno vdelana očala, da lahko nemoteno opazuje okolico. Zato ima s seboj tudi močno električno luč, da si raz-sveti večno temo v pomorskih globočinah. Na nogah ima svinčene čevlje, da se lažje potaplja. V najnovejšem času pa nosi sc-;boj celo radio, da lahko sprejema in tudi oddaja svoje vesiti o najdenih zakladih.
V*,
Z motorjem preko snega in ledu. Naša slika predočuje iznajdbo motornih sank. Iznajdljiva moža, dva inženjerja, sta s tem moto-vilom prevozila v treh dneh 440 km na ledeni in gosto zasneženi poti, katero bi dobra dvovprežna kočija prevozila jedva v 12 dneh.
Kako so v Parizu in tudi v Ljubljani obuti na plesih. »Šimi«, spredaj preveč špiča-sti čeveljčki niso več modni, ker so povzročali preveč — kurjih očes. Zato so zdaj modni tudi za ženske spredaj pametno široki in okrogli čeveljčki.
E odpovedi romunskega pre stolonaslednika
Zgoraj prestolonaslednik Karel, ki se je odpovedal nasledstvu ru-munskega prestola; pod njim pa njegov štiriletni sinček Mi-liajl, sedanji prestolonaslednik. Spodaj Karlova soproga, grška princesa Helena in pod njo njegova ločena žena Zidi Lambrino, v katero se je zaljubil za časa nemške okupacije v Jassiju. Ker je prestolonaslednik Mihajl star 4 leta, se je za slučaj smrti kralja Ferdinanda imenovalo regentsilvo, v katero so izvoljeni princ Nikoli, brat bivšega prestolonaslednika Ka-rola, rumunski patri-jarh in general Bresan. Bdvši prestolonaslednik je najstarejši sin kralja Ferdinanda. Rojen je 3. oktobra 1893 na gradu Peleš.
Anglu..a peii-jta z novimi maskami proti strupenim plinom. Ker so učenjaki iznailli strupene pline, katerih se ni bilo mogoče ubraniti z dosedanjimi maskami, so angleški znanstveniki takoj izumili maske, ki vojaka varujejo tudi pred najnevarnejšimi strupi. Naša
slika kaže oddelek moderne infanterije v bojni opremi na maršu.
Svetovna sramoto. Madžarov, ki so ponarejali franke
Madžarski piemenitaši. dostojanstveniki b visoka duhovščina kot z!c«'nski ponarejevalci denarja. — Vej svet se zgraža nad nji«
ho. im početjem, kakršnega na pozna zgodovina.
V dopolnilo k našemu poročilu, ki ga prinašamo v današnji »Domovini«, priobčujemo tu vrsto slik iz madžarskega pcnarejevalskega škandala, ki sedaj razburja ves svet. Na čelu ponarejevalske ban .le, ki je v vojaškem kartografskem zavodu v Budimpešti na debelo tiskala krive francoske tisočake, so stali Sami propadli plemiči, visoki dostojanstveniki in politikuječi škofje. S ponarejenimi francoskimi tisočaki, katerih so izgotovili že z i 33 milijonov frankov, so hoteli v Evropi povzročiti denarno zmedo ter zopet na prestol spraviti tiranske Habsburžane, za katerimi silno žalujejo. K sreči je policija v Amsterdamu takoj prijela tri razpečevalee ponarejenih tisočakov in nato v Budimpešti razkrinkala celotno bando, ki je s svojm zločinskim početjem povzročila madžarskemu narodu neizbrisno sramoto.
Princ Ludovik VVindischgratz (prva slika) poglavar ponarejevalske bande, znan pustolovec in propalica, glavni podrepnik Habsbur-
- žanov, katere je hotel s pomočjo ponarejenega francoskega denarja zopet spraviti na prestol. Windischgratzov gradič v Sarospataku (dru ;a slika), kjer so shranjevali ponarejeni denar, a ga je princ VVindischgratz še pred svojo
arctacijo zažgal.
Madžarski vojaški škof Zadravec (tretja s!';a), ki je bil v najožj a zvezah s ponarejevalci francoskih tisočakov. Vesti pravijo, da je ponarejevalce zaprisegal, obenem pa jri tudi sam položil prisego, da ne bo nikdar in nikjer nič izdal o ponarejanju denarja. Bil je izročen vojaškemu sodišču, ki pa ga je vrnilo civ lnemn kazenskemu sodišču, kjer se bo zagovarjal skupno z ostalimi ponarejevalci. Poleg vojaškega škofa Zadravca je v komplot zapleten h še več visokih duhovnih gospodov, tako škof Prohaska in je-
zutski pater Bc us, o čemer pa slovenski klerikalni listi nič ne poročajo Emerik Nadossy (četrta slika), nadžarski /rhovni policijski šef, ki je bil v zvezi s ponarejevalci, čigar aretacija je vzfcudila največje
presenečenje v v^i F>-ro;M.
General Pangalos, ki je 24. junija 1 del vojaški puč v Grčiji in se pola; češ, da je parlamentarizem le ško škim interesom. Neprestano je za! je njegova vlada \ soglasju z raz?( naroda, toda baš na predvečer voli nat, ki bi se morale vršiti minulo r oficijelno proglasil svojo diktaturo, ustavo in ustanovil nekak režim r španskega diktatorja generala Prin vero. Istočasno je nastopil proti na češ, da nima nobene pravice do : zveze s Solunom in še manj do ju ske manjšine v Orčiii.
.m : t"! vi
oval lev al.
v v
gr-
riv;ir..
a\ .
Najnovejši posnetek iamilije Stjepar.a Radiča, ki je skoraj vsa zasedla visoka uradniška mesta v ministrstvih, zato pa vrgla iz njih uradnike, ki niso v sorodstvu. Dva Radiča sta ministra, hčerka Stjepana je predsedstvena tajnica, zet Stjepana Radiča je postal načelnik, žena Stjepana Radiča je dejansko njegova pomočnica, otroci pa vsi čakajo, da bodo skoraj imenovani za ministrske uradnike. Tudi Muca in Kuža Radičeva sta menda sprejeta v ministrstvo.