Kupujte
VOJNE BQNDE1
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
asi
Oglasi v tem listu so uspešni
C Q U A L I T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Volume xxvl—leto xxvi.
Kupujte
VOJNE BONDEI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 25, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 121
KLAVCI Y AKRONU SE
MORAJO VRNITI NA DELO
^B je dal razumeti, da je pripravljen, iz-^emeniti odlok glede mezd, toda najprej se morajo vsi delavci vrniti na delo
^ STAVKI JE PRIBLIŽNO 45,000 DELAVCEV TREH VELIKIH NAPRAV INDUSTRIJE KAVČUKA
Washington, 24. maja. — a0jni delavski odbor je dal da-8 razumeti, da utegne izpre-Jtiti svoj odlok glede mezd v Atriji kavčuka, todajeisto-^ n° tudi odločno izjavil, da ne Podvzel nobene tozadevne ak-. ' dokler ne gredo stavkarji S na delo.
delavski odbor je oblju-klavcem v tej industriji tri k e Povišanje na uro, delavci Hj^tevajo 8-centno zvišanje
45'000 delavcev na stavki
AKRon, 24. maja. — Danes * se
vedno na stavki približno t, J delavcev, ki so vposleni teh velikih napravah indu-".f kavčuka, dočim voditelji
merica (CIO) organizacije pričakujejo glasu od lokalnih u-nijskih načelnikov, ki so se sestali danes s člani Vojnega delavskega odbora v Washingto-nu.
Prad Goodyear Tire and Rubber tovarno so piketi zavrnili več tisoč delavcev, ki so hoteli iti ob desetih zvečer na delo.
Računa se, da je pri Goodrich napravah na stavki približno 14,000 delavcev, pri Firestone družbi okoli 16,000, pri Goodyear družbi pa približno 15,000 delavcev. Pred tovarnami se zbirajo
^ ------------gruče ljudi, toda do kakih res-
e<* Rubber Workers of A- nih nemirav še ni prišlo.
DEL AIR, N. J., 24. maja. — Tukaj je skočil s tira neki vlak Pennsylvania železnnice, pri čemer je bilo 14 oseb ubitih, 91 pa ranjenih. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo vzrok nesreče.
Uprava železnice je naznani-da, da je bilo potegnjenih izpod razbitin vagonov 14 trupel ubitih ljudi, med njimi truplo nekega otroka. Zadnjih sedem trupel so morali reševalci po tegniti izpod razvalin s pomočjo acetilenskih aparatov, s katerimi so prežgali železje, za katerim so tičali ponesrečenci.
Vlak, ki je bil na potu iz Atlantic Cityja v New York, je imel 15 vagonov, v katerih je bilo 1281 potnikov.
Mrtveci in večina ranjencev se je nahajala v prvih štirih vagonih.

(JIC) _
Jugoslavija se ak-
fcferenci
L10v*
OVANSKA DELEGACIJA NA KONFERENCI ZA PREHRANO
SPRINGS, Va., 19. ma- Mermolja, a tajnik je dr. Milo-
rad Milanovič.
Dr. čubrilovič je bil izbran za podpredsednika tretje komisije. Petinštirideset držav, ki so zastopane na tej konferenci, je izbralo odbor za Clearing Committee, ki ima deset članov, med, katerimi se nahaja tudi Jugoslavija.
j. 10 udeležuje konference ze-^fl narodov za prehrano in 'elsko obnovo po vojni.
^dstavnik
Jugoslavije na i je dr. Branko Ču-minister na razpolo-naš delegat je Mirko
Č*TE OSIŠČA SE ŠE NOČEJO UMAKNITI Z BALKANA
fairo.

— Dozdaj še ni videti «0i Znakov, da bi se Itali-!4 Jokali z Balkana kakor k .^ujejo nekatere vesti.
se nahaja na grški H jSe Vedno devet italijan-uvizij in več nego dve l* Čete osišča so začele
>
^ °peracijami proti geril-^slfupinam v Tesaliji. ^Sarska vojska je pričela 'ike? Nemčije prejemati po-
tankov, tovornih avtomo- sče
bilov in poljskilh topov. To je ravno nasprotno od onega, kar se je godilo lani, ko je Bolgarska gledala na to, da ostane njena vojska slabo oborožena, da bi ji ne bilo treba sodelovati v vojni z Rusijo. Zdaj pa so Bolgari in Nemci enako zainteresirani na tem, da dobi bolgarska armada čim boljšo opremo, da bi mogla uspešno braniti ozemlja, katera ji je poklonilo osi-
^ONEC ŽIDOV V VARŠAVI
0*>N, 14. maja. (Zaka-' Rabinec Irving Mil-ta P°vedal tukajšnjim časni-^ ' da je bil v Varšavi u-%^,Celoten geto ali židovski itijj 1 del v deset dni trajajoči k Židi in nacisti.
>isti
so grmeli po ulicah
°gromnih tankih, kate-so izravnavali trgo-z zemlj° ter hitro 1 k molku slaboten ogenj \\l plinih pušk, ki so jih i-I dje na razpolago, nakar "Vfy popolno uničenje ži-^j^a prebivalstva, kot je rabinec Miller.
J°VOLj KROMPIRJA
h ^ York, 24. maja. — ^ 2astopnik treh največjih W ki se ukvarjajo s kupo-\v ^ ProdaJ° poljskih pri-ie danes izjavil, da bo y junija na trgu dovolj • ClrJa za vse. Rekel je, da tofl*8 5,000,000 več bušljev :bilo 1 a krompirja kakor ga i\ čilsko leto. Da bi le bilo
KRIŽI IN TEŽAVE NACISTOV S PARTIZANI
STOCKHOLM, 23. maja. — Iz nevtralnih prestolnic poročajo, da so neprestani gerilski napadi v ozadju nemških linij postali tako huda grožnja za nacistične vojaške operacije, tako v Sovjetski Rusiji kakor v Bosni, da je Heinrich Himmler, načelnik gestapovcev, organiziral posebne legije za boje proti partizanom
Poročila trde, da nabirajo člane za te legije med najboljšimi strelci nemške vojske; organizirali so jih v skupine po 20 mož, ki imajo pravico, postopati, popolnoma "neodvisno."
Berlinski dopisnik švedskega časopisa "Aftonbladet" pravi, da je obljubljeno posebno odlikovanje vsem onim vojakom, katerim bi uspelo ubiti sto partizanov.
V nesreči je bilo 14 oseb ubitih, 91 pa ranjenih
Oblasti preiskujejo vzroke nesreče, ko je skočil s tira osebni vlak Pennsylvania železnice.
Zanimanje za Benešev govor
v Moskvi
Moskovsko časopisje posveča prominentno mesto govoru, ki ga je imel češkoslovaški predsednik v New Yorku.
JAPONCI SE BOJE NAPADOV
SAN FRANCISCO, 24. maja. — Tokijski radio, ki se boji napadov na Japonsko, odkar se nahaja ameriška armada na o-toku Attu, je zopet oddajal a-meriškim letalcem svarilo, naj se nikar ne drznejo bombardirati Japonske.
Tokijski radio je oznanil: — "Čim boste poslali svoje bombnike nad Japonsko, bodo zletela v zrak naša bojna letala, li se bodo zaletela v vaše bombnike. Noben ameriški bombnik ne bo več zapustil japonskega ozemlja."
Iz bolnišnice
Jutri se bo vrnila iz Women's stanujoča na 731 E. 160 St., bolnišnice Mrs. Ursula Copic, kjer jo bodo prijateljice lahko obiskale. ______ .Jfc.Jblfik
Pogreb
Pogreb Daniela Oloviča se bo vršil mesto danes, v sredo popoldne ob 1. uri iz Grdinovega zavoda.
Seja Čitalnice SDD
Jutri večer, 26. maja, ob 8. uri se vrši seja čitalnice SDD na Waterloo Rd., na katero so prijazno vabljeni vsi čitalničar-ji-
Zopet doma
Rojak Frank Grame se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 7234 St. Clair Ave. Zahvaljuje se prijateljem za obiske.
MOSKVA, 24. maja.—Govor, ki ga je imel nedavno češkoslovaški predsednik Beneš v New Yorku, je vzbudil veliko zanimanje v vseh tukajšnjih krogih in časopisje je objavilo vse izčrpke glavnih Beneševih izjav.
Posebno pozornost je posvetil moskovski tisk onim Bene-ševim izjavam, v katerih je1 rečeno, da je angleško - sovjetska zveza v veliko korist Evrope, in izjavi, v kateri izraža dr. Beneš upanje, da je ameriškega in ruskega izolacionizma z ozirom na Evropo za zmerom konec. — Ruski tisk je tudi poudarjal mesta,, v katerih izraža dr. Beneš svoje nade, da bo zavladalo med Češkoslovaško, Poljsko in Rusijo trajno in resnično prijateljstvo, brez katerega je svetovni mir nemogoč.
Dalje daje moskovski tisk prominentno mesto izjavi Češkoslovaškega narodnega sveta v Londonu, v kateri izjavi je rečeno, da se poljska vlada ni pridružila ostalim vladam v priznanju potrebe po izpremembi mej med Češkoslovaško in Poljsko, in da poljski premier Vladimir Sikorski ni. obsodil odloka poljskega zunanjega ministra Josipa Bečka, ki je odredil zaseg Tešinskega okraja in delov severne Slovaške.
UJEDINJENJE FRANCOZOV
Iz Londona naznanjajo, da bo med generaloma Giraudom in de Gaulle-jem kmalu doseženo popolno edinstvo in da se bosta generala sestala v Alžie-ru. Glavar nove provizorične vlade Francozov ne bo ne eden ne drugi, temveč poseben narodni svet, kateremu bosta tudi onadva pripadala.
Buy Ifour Short in "Qui"
summmsEB
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnlh znamk!
Velike poplave na srednjem zapadu;
približno 40,000 rodbin je brez strehe
V prizadetih okrajih je 10,000 vojakov, ki so ustanovili taborišča za brezdomce. — Jutri se bo vršila v St. Louisu konferenca governerjev.
Na srednjem zapadu je zaradi povodnji tisoče rodbin brez strehe. Rdeči križ je mnenja, da je brez strehe okoli 40,000, to je približno 160,000 oseb. V prizadetih krajih je na delu skoro 10,000 vojakov.
Armada je ustanovila tako zvane begunske centre v Car-bondale, Cairo, Anna in Mur-physboro. V vsakem centru je 1,000 ležišč, 2,000 odej in po tri kuhinje.
C. C. Davis sklical konferenco
Chester C. Davies, administrator živil v Washingtonu, je sklical konferenco governerjev in komisarjev poljedelstva v prizadetih državah in okrajih o-
koli Mississippi reke. Ta konferenca se bo vršila jutri v St. Louisu.
Izselitev iz mesteca
Iz Beardstowna, 111-, je že odšlo 4,500 izmed 6,500 prebivalcev, ostalim ženskam, otrokom in ostarelim ljudem pa je bilo naročeno, naj se nemudoma pripravijo za odhod iz mesteca.
Blizu tega kraja so padli v vodo štirje vojaki, ko se je prevrnil njih čoln; eden izmed vojakov je utonil.
Owens-Illinois Glass Co., tovarna, kjer izdelujejo dele za letala kakor tudi razne predmete iz stekla, je morala zaradi povodnji prenehati z delom.
Ali bo Lewis izpodrinil Greena v A. D. Federaciji?
Opazovalci delavskega položaja vidijo možnost skorajšnjega odstopa Willia-ma Greena, predsednika Federacije.
WASHINGTON, 21. maja. — Opazovalci delavskega položaja so mnenja, da se bo William Green kmalu umaknil v ozadje in penzijo, ako se vrne "izgubljeni sin" John L. Lewis nazaj v Ameriško delavsko federacijo. Ti opazovalci vidijo v Lewiso-vem povratku dvoje možnosti: Udarec tajniku-blagajniku Geo Meany-ju, ki je upal, da bo enkrat postal predsednik Federacije, in možnost Lewisove lastne izvolitve na predsedniško mesto Federacije.	i
Kritiki položaja pravijo, da Lewis ne hodi nazaj zato, da tii igral v Federaciji drugo violino, temveč se pričakuje, da bo takoj po svojem prihodu stopil v ospredje, kjer je vajen stati. Lewis je tisti, ki je bolj kot vsak drug pomagal Greenu, ki je bil navaden premogar, do predsedništva v organizaciji. Toda ko je Lewis organiziral CIO, je Green stal ob Federaciji in njeni želji, da se suspendira iz Federacije premogarje in ostale unije, ki so stale ob premogarjih.
Pobijanje lažnivih vesti
Iz urada SANS-a smo prejeli davi sledečo vest:
Včeraj je bila po čikaških radio postajah razglašena vest, da bo predsednik čehoslovaške republike Eduard Beneš imel v .kratkem vrsto sestankov z raznimi Slovanom nenaklonjenimi elementi, vključivši Madžare in grofa Sforzo. Ta vest je ekse-kutivo SANS-a silno razburila, radi tega se je g. Kristan, predsednik SANS-a, obrnil na primerno mesto za potrditev ali zanikanje resničnosti omenjene vesti.
G. Kristan je danes dobil u-radno obvestilo od predsednika Beneša, da je vsaka vest glede kakega sestanka v New Yorku ali kje drugje z raznimi mednarodnimi politikaši, vključivši i-talijanskega grofa Sforzo, GOLA LAŽ.
HIMMLER GOSPODAR NA DOMAČI FRONTI
Poročila iz Stockholma naznanjajo, da je moskovski radio javil, "da je Hitler pooblastil Heinricha Himmlerja, poveljnika nemških gestapovcev, z izrednimi polnomočmi na domači fronti."
Himmlerju se bodo morali poslej pokoriti med drugimi tudi ministri notranjih zadev, pro-svete ter drugi oblastniki.
Kampanja za kositer
Kampanja za nabiranpje starih kositrastih posod (kant) gre izvrstno izpod rok. Oni, "ki vodijo to kampanjo, nam naznanjajo, da bodo dobili otroci, ki nabirajo te škatle, v četrtek in petek, 27. in 28. maja, poleg običajne denarne nagrade, še vsak po steklenico izborne so-davice ali "popa", katerega je daroval Mr. Potokar 25 zabojev. — Mr. Potokarju najlepša hvala za dar.
VOJNE AKTIVNOSTI V
EVROPI IN NA PACIFIKU
Na nemško mesto Dortmund je padlo 2,000 ton bomb. « Japonski bombniki napadajo otok Attu
NA RUSKI FRONTI NI VEČJIH BOJEV
LONDON, 24. maja. — Angleški bombniki so vrgli snoči na mesto Dortmund v Nemčiji 2,000 ton bomb, nakar je letalski maršal Arthur T. Harris, šef angleške zračne sile, naslovil na letalce sledeče besede:
"Leta 1939 je Goering obljubil, da ne bo niti ena sovražna bomba padla na Porurje. Danes pa vam čestitam, ker je bilo z vašim napadom na Dortmund doseženo število prvih 100,000 ton bomb, ki so padle na Nemčijo. Drugih 100,000 bomb bo še težjih in večjih in Nemcem ne bo treba dolgo čakati nanje."
Na porursko mesto Dortmund je padlo tekom ene ure povprečno po 33 ton bomb na minuto. Poročila iz Švice naznanjajo, da je v Dortmundu o-koli 37,000 oseb brez strehe.
NAPADI NA PANTELLERIJO
Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 24. maja. — Ameriški bombniki so zopet napadli italijanski otok Pantellerijo, ki leži med Tunisijo in Sicilijo. Ta otok je bil že strahovito bombardiran in njegovo letališče ni ni več vporabno, zato se ne dvigne proti zavezniškim bombnikom z otoka nobeno osiščno letalo.
BOJI NA PACIFIKU
Zavezniški glavni stan v Avstraliji, 25. maja. — Včeraj sta dve formaciji zavezniških bombnikov napadli mesto in pristanišče Rabaul na Novi Britaniji, kjer so izvidniški letalci pred tem popazili veliko koncentracijo japonskih letal.
NAPAD NA OTOK ATTU
WASHINGTON, 24. maja. — Mornariški department naznanja, da so Japonci včeraj, in sicer že drugič, napadli z bombniki otok Attu, s katerega čisti sedaj ameriško vojaštvo zadnje japonske brambovce.
Težki dvomotorni japonski bombniki so dvakrat napadli Attu ter so bili tudi dvakrat zavrnjeni. Prav tako se jim ni v nobenem slučaju posrečila njihova glavna namera, da bi bombardirali ameriško vojaštvo in ameriške postojanke na otoku.
BOJI NA RUSKI FRONTI
Iz Moskve naznanjajo, da so Rusi v ponedeljek, pričakujoč nemške ofenzive, zbili v bližini Rostova močno nemško izvid-niško silo. Drugod na dolgi bojni črti pa razbija ruska artile-rija in rusko letalstvo po nemških koncentracijah in kolonah, ki se pomikajo proti fronti.
Na fronti pred Smoljenskom je bilo včeraj ubitih 200 Nemcev in razbitih nekaj nemških artilerijskih pozicij.
Naši
fantje-vojaki
V Cleveland je prišel na 10-dnevni dopust korporal Joe A. Jacks. Nahaja se pri družini Joe Sribar, 1031 E. 71 St., kjer je že preje bival tri leta. V sredo obišče svoje starše Mr. in Mrs. "Frank Jacks v Bessemer, Pa., odkoder se bo vrnil v Cleveland v soboto, v ponedeljek pa zopet odide na svoje službeno mesto. On ima še tri brate, ki služijo svoji domovini. Louis se nahaja v New Jersey, Thomas v St. Louisu, in najmlajši brat William je pa pri marinah v New Yorku.
Le dobro se držite, bratje, in srečno se po zmagi vrnite domov! Njegov naslov je: Corporal Joe A. Jacks, Co. B., 415 G.M. Bn., Camp Barkley, Texas.
SMRTNE OBSODBE V NEMČIJI
STOCKHOLM, švedska, 21. maja. — V zadnjih tednih je v Nemčiji silno naraslo število smrtnih obsodb inozemskih delavcev, ki so zaposleni v Nemčiji. Nacijske oblasti si prizadevajo s smrtnimi obsodbami in terorizmom ostrašiti te delavce pred sabotažo in jih pripraviti do pokorščine.
Pogreb prestavljen
Radi povodnji v zapadnih državah je bil Pfc. Edward Gor-j se zadržan in bo komaj v sredo
večer dospel na pogreb svoje sestre Mamie Samsa. Vsled tega bo pogreb v četrtek zjutraj in 'ne v sredo zjutraj. Vršil se bo .iz Želetovega pogrebnega za-I voda, na 458 E. 152 St. *
Zatemnitev mesta
Nocoj bo zatemnitev mesta o-ziroma Cuyahoga okraja in še desetih nadaljnih okrajev. Kdaj bo ta zatemnitev, ni bilo naznanjeno, ker hočejo dognati, kako bo vsa stvar funkcionirala, ako ni v naprej naznanjena. Toda ker je do devetih zvečer skoro še dan, je pričakovati, da bo ta zatemnitev, ki jo bo javilo tuljenje siren, med deveto in e-najsto uro zvečer. Takrat morate, kajpada, pogasiti vse luči v hišah in stanovanjih.
Smrtna kosa
Po daljši bolezni je umrla na svojem domu Frances Pirnat, rojena Odlasek, stara 55 let. Stanovala je na 6619 Edna Ave. Doma je bila iz vasi Dole pri Litiji, na Dolenjskem, odkoder je dospela v Cleveland pred 30. leti. Bila je članica društva Carniola Hive št. 403 T. M. Tukaj zapušča žalujočega soproga Blaža, tri hčere, Frances, Mary in Ann ter sina Franka, ki se nahaja pri mornarici, v starem kraju pa sestro.
Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:30 uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in nato na' Calvary pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje!
Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja!
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
25. maja, 1943.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
f or One Year — (Za celo leto) _______________________________________________________$6.50
For Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________________________________ 3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece) __________________________________________________________________ 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)___________
Por Half Year — (Za pol leta)_______
Por 3 Months — (Za 3 mesece)__________
____________________$7.50
_______________2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countriea: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Fcx' One Year — (Za celo leto)___________
For Half Year — (Za pol leta) ................................................
..$8.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
CE SLEPE STRASTI VODIJO PERO
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta
Ameriški poveljniki
Potreba statističnih podatkov
Ko je šla zadnjič deputacija Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Washington, da razloži pristojnim vladnim obla-stvom cilje našega gibanja ter jim pove želje ameriškega slovenstva, so jo tam vprašali, če ima pri rokah kaj statističnih podatkov o sodelovanju slovenskih Amerikancev v naših vojnih naporih proti nasilstvu naših sovražnikov, ki ogrožajo našo demokracijo in svobodo vsega svobodoljubnega sveta.
Deputacija je seveda morala odgovoriti, da jih nima, ker jih ta čas pač še ni mogla imeti. In če nočemo, da bo njen odgovor prihodnjič prav takšen, ji mo-
denski koloni, ki naj bo zrcalo vsega našega delovanja za rešitev in osvoboditev zasužnjenega naroda v stari domovini. Lepo priznanje in dober nasvet
Dne 6. maja nam je pisal dr-Kern iz Clevelanda sledeče vrstice :
"Dragi Mr. Novak: Vaša poročila o SANS-u v listih so prav dobra, zlasti ta v današnji izdaji A. D.
"V Slovenskem narodnem domu na Sa. Clairju smo imeli pripravljalno zborovanje društvenih zastopnikov zadnji petek. Upam, da bo podružnica imela uspeh. Vprašanje se mi pa vriva v glavo, če bi ne bilo dobro, da bi .vsako posamezno društvo
Mi smo prevedli že dobršno število člankov iz velikih ameriških meščanskih in konservativnih listov, kjer njihovi uredniki, poročevalci, "columnisti" in dopisniki doKaJ točno ugotavljajo izvor, vzroke in cilje evropskih revolucij oziroma uporov ljudstev v deželah, ki jih je podjarmil nacifašizem. Ti članki, ki jih pišejo ljudje, ki niso slovanskega porekla, so zlasti v zadnjem času, ko je pričelo pronicati na površje resnično stanje stvari in ko so "legendarni junaki" pričeli izgubljati svoj nezaslužen sijaj, objektivni in polni toplih simpatij do vseh teh "ponižanih in razžaljenih", ki vedo, zakaj se borijo in ki ne umirajo ne za puhlo slavo ne za kratek čas.
Slovencem in Slovanom tuji kapitalistični listi in njihovi uredniki so pod težo žive resnice in v očigled dejstvu, da je bilo osvobojenih tisočero milj jugoslovanskega ozemlja, ki so ga osvobodili jugoslovanski partizani — edini resnični in aktivni borci za čast in svobodo skupne jugoslovanske domovine — pričeli priznavati silo in važnost te borbe zlasti potem, ko so dvakrat zaporedoma či-tali lastno Mihajlovičevo ugotovitev, da se on ne bori proti okupatorjem, katero ugotovitev je potrdila tudi jugo-, slovanska vlada v Londonu. Tujci so to spoznali in priznali, priznati pa noče tega dejstva urednik slovenskega dnevnika "Prosveta," ki si zadnje čase po krivici prilašča značaj "delavskega" in "naprednega" lista. Oboje je resnici se rogajoča gorostasna farsa! Temu slovenskemu "delavskemu" uredniku so zaman vsa dokazovanja; zaman je vse pisanje in komentiranje svetovnih listov; zastonj so vsa točna pojasnila, ki so mu jih sporočili naši priznani intelektualci in narodovi voditelji, ki so prispeli nedavno iz stare domovine in o katerih bi bilo absurdno misliti, da so kaki komunisti ali njihovi "sopotniki;" bob ob steno je zanj objektivno in pošteno poročanje in komentiranje tednika "Proletarca," ki bi mu moral biti, če ' bi bil Prosvetin urednik res to, kar hoče ljudem natveziti, da je, med slovenskim časopisjem ideološko najbližji; zaman so vsi argumenti in dokazi, zaman vsi protesti Jed-notinih društev in njihovih ogorčenih članov.
V četrtek, 20. maja, je napisal Prosvetin urednik v Prosveti uvodnik "Podzemsko bojevanje v Evropi," v katerem ne samo, da zaman iščete kakšnih simpatij do partizanskega gibanja v Jugoslaviji, na kakršne naletite danes v vseh ameriških listih, temveč je nagrmadil v njem s prefrigano pretkanostjo toliko cinizma in zavijanj, da se mora gabiti vsakemu resnicoljubnemu, zlasti slovenskemu in slovanskemu človeku in delavcu. Urednik pravi v svojem onemoglem sovraštvu in mržnji do vsega, kar je v zvezi z Rusijo ali komunizmom, da so jugoslovanske partizane (ki jih še zmerom stavi v narekovaje "), organizirali — madžarski in ruski komunisti. O te sorte "komunistih," "razbojnikih" in "morilcih," kakor nazi-vata on in njegov klerikalni in ideološki clevelandski kolega partizane, se ne bomo več prerekali, ker bi bilo to brez haska. Ampak nekaj drugega bomo povedali oziroma ga bomo vprašali:
Nedavno je imel Prosvetin urednik v nekem svojem uvodniku stavek, v katerem je večkrat zaporedoma titu-liral komuniste z zabiteži: zabiti komunisti, zabiti komunisti in še enkrat zabiti komunisti, tako se je glasil refren. Mi nimamo najmanjšega namena, potegovati se za bistroumje komunistov niti ne oporekati trditvi o njihovi zabitosti, toda kljub temu bi želeli, da nam čisti in nerazumljivi asket pojasni tole svoje "svetotajstvo': Ako so komunisti res tako zabiti, kakor trdi nezmotljiv Prosvetin urednik, kako je torej mogla njih peščica, ki je "prišla v Bosno menda z letalom," organizirati in potegniti za seboj, z malimi izjemami, vse slovensko ljudstvo, sko-ro celokupen vseučiliški profesorski zbor in dijaštvo, večinoma vse naše intelektualce, pesnike, pisatelje, delavce
ramo pripraviti tisto statistiko, i tvorilo podružnico in imelo svo-preden jo potreba zopet pokli-jjo številko, kot je namignjeno če v Washington.	v pravilih, in bi skupni odbor
Takšna vojna, kakršno ima- šentklerskih podružnic tvoril le mo radi ali neradi sedaj na gla- i nekako federacijo za lažje delo-
vi, terja za'se delovanje celotne- vanJe in neko skuPno vodstvo ga deželnega aparata in sodelo-1ostalih Podružnic. Čim več šte-vanje vseh državljanov, zmož- vilk bi imeli v seznamu podruž-
nih za dela, ki morajo biti o- nic- tem bolJši vtis bi morda delali na ameriško varnost.
"Razppoloženje za SANS je
med ljudstvom videti ugodno;
naj tako ostane."
Naše gibanje
V razdobju od 5. do 12. maja
se nam je prijavilo pet novih
podružnic, in sicer štev. 41
SANS, Fontana, Calif.; štev 42
pravljena, če hočemo, da se neprestano vrti kolesje ogromna-ga vojnega strojstva.
Na raznih bojiščih imamo milijonsko vojsko, ki mora biti dobro oprfemljena z vsemi vrstam; vojnega orožja, da se more meriti z našimi sovražniki na su-; hem, na mokrem in v zraku; zanjo je treba velikanskih živež-	SANS, Hackett, Pa.; štev. 43 nih zalog; doma potrebujemo	SANS, Pueblo, Colo., nastala iz na milijone delavcev in delavk,	dr. štev. 7KSKJ; štev. 44 SANS da pridobivajo hrano in izdelu-	Traunik, A^ich., ustanovljena od jejo vse druge vojne potrebšči- i Franka Praznika Trenary, Mich, ne, a vse to pa zahteva neznan-	štev. 45 SANS, Sheboygan, Wis. sko veliko denarja. -	nastala iz dr. št. 4 J.P.Z. Sloge.
Tako vidimo, da se sodelova-	Slovenski ameriški narodni svet
nje deželnega prebivalstva se-	Je dne 12- maJa štel petinštiri-da j razodeva v treh glavnih či-f d^et Mrtižnic.
niteljih, in sicer v vojaštvu na	V istem času so nam Poslale
bojnih poljanah, v delavstvu po	sv0Je Popevke sledeče podruž-tovarnah vojnih industrij in V|nice: Štev. 9, SANS, Willock,
denarju, s katerim se morajo	Pa-> št. 35 SANS, Gary,
plačevati vsi vojni stroški.	Ind-> $12.00; št. 43 SANS, Pue-
Zato bi bila vladna oblast, pri	blo> Col°- $100-00; štev. 45,
kateri se je naša deputacija tu-	SAN3> Sheboygan, Wis. (že 1.
di zglasila, rada statistične po-	maJa) $25.00.
datke o tem, koliko je ameriš-	Federacija SNPJ za severni
kih fantov slovenske krvi v naši vojski, koliko zdravnikov in bolničark imamo v njej, koliko naših ljudi dela v vojnih industrijah in koliko denarja smo ameriški Slovenci že vložili v vojne vladne obveznice.
Vsi ti podatki se dajo najlaže in najhitreje dobiti s pomočjo naših podružnic in vseh drugih slovenskih društev pa organizacij.
Naše podružnice in vse druge slovenske ustanove širom po tej deželi naj se na svojih' sejah pečajo s tem vprašanjem, si naredijo načrte in morda že tudi določijo tiste, ki bodo imeli zbirati med našimi ljudmi takšne podatke, da bodo že kar pripravljene, kadar jih izvrševalni odbor našega narodnega sveta pozove na to delo.
Potreba statističnih podatkov o našem sodelovanju v vojnih prizadevanjih te dežele je
Ohio, Barberton, O., je tej organizaciji darovala $10.00.
Shodi, seje, sestanki in prireditve
Z geslom "V združenju je moč!" so imeli v La Sallu, 111., dne 25. aprila velik javni shod v tamošnjftm Slovenskem domu. Na tem zborovanju je poleg lasallskega župnika Kasoviča in ge. Jožefifte Erjavec iz Jolieta govoril v imenu naše organizacije tudi SANS-ov predsednik Etbin Kristan.
Dne 14. maja je imel Etbin Kristan zelo, zelo važen sestanek v New Yorku, N. Y., s predsednikom Hrvaškega narodnega sveta Zlatkom Balokovičem.
Dne 22. maja ima podružnica štev. 2 SANS v Chicagu svojo redno mesečno sejo, ki se prične o pol osmih zvečer na 1638 N. Halsted Street.
Cikaški Čehoslovaki priredijo dne 23. maja v čikaškem stadi-
kemu narodnemu svetu v korist.
Dne 30. maja ima podružnica štev. 1 SANS v Detroitu, Mich., velik javni shod, ki se bo vršil v Slovenskem narodnem domu na 17153 John R. Detroit, Mich. Glavni govornik bo Etbin Kristan; shod se oglaša tudi po Jugoslovanskem radijskem klubu, ki ima svojo uro vsako nedeljo ob pol desetih dopoldne na postaji WJLB.
Na isti dan popoldne se bo v Chicagu uprizorila Jontezova drama "Vera v vstajenje" in sicer v Ameriški češki dvorani na 18. cesti pod pokroviteljstvom čikaške postojanke štev. 2 JPO —SS; polovica dobička je namenjena za SANS.
Resolucija
Postojanka štev. 32 JPO—SS na južni strani čikaškega mesta je imela dne 1. maja zvečer sestanek, združen z domačo zabavo. Ob tej priliki sta bili sprejeti resoluciji; ki sta bili priporočeni v sprejetje ob obhajanju SLOVENSKEGA DNEVA. Obenem se je nabrala vscota v znesku po $37.50 za SANS in tudi že poslala v ta urad.
Jugoslovanska (Slovenska) izdaja
nujna in zdi se nam, da nam bo j jonu Benešev shod. Nanj je po-
taka statistika tudi v velik ponos obenem.
Zrcalo našega delovanja Za boljši pregled in večji razmah bi bilo zelo dobro, če bi nam naše podružnice na kratko poročale o vseh svojih prireditvah in shodih, ki jih mislijo imeti za pospešitev našega gibanja, vsaj štirinajst dni poprej, da iih moremo potem še o "pravem času omeniti v tej te-
vabljen Etbin Kristan, da bi go voril v imenu Slovenskega ame riškega narodnega sveta. V sprejemnem komiteju za SANS so Kristan, Cainkar in Kuhel.
Dne 28, maja se vrši seja podružnice štev. 39 SANS v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v Clevelandu.
Dne 29. maja priredi drustyo štev. 755 SNPJ v Sharonu, Pa., veselico Slovenskemu ameriš-
in kmete? Če je res vse to dosegla samo peščica komunistov, ki so prišli v Bosno z letalom, potemtakem ti ljudje ne morejo biti tako strašansko zabiti, kakor trdi Prosvetin uradnik. — Logike ni tu sicer nobene, kar pa ni nič čudnega: ljudje, katerih dejanja temelje na mržnji in slepem sovraštvu, niso bili še nikoli logični in se v svoji slepi strasti tudi ne zmenijo za logiko.
HRIB 609
Napisal John Little Washington, 12. maja (ON-A). — Znano vami je, da so Nemci branili Bizerto izza obroča utrjenih gorskih postojank. Ker je bil najbolj visok, je.bil Djebal Tahent, katerega je štab imenoval hrib 609, najbolj važen — kot ključ križišča Ma-teur in cest, ki vodijo v Bizerto.
Amerikanci so zavzeli ta grič in odprli pot za odločilni sunek, ki je pognal vojaštvo osišča ven v morje. Z vrha, razdrapane in raztrgane skale, visoke 2,000 čevljev, se odpira pogled po dolini prav do ravnih streh v Ma-teurju, oddaljenemu 13 milj, in zadaj za njim do dveh jezer, Achkel in Bizerte. Še dalje v o-zadju pa se pokaže v daljnogledu, skozi paro razgretega zraka in malo nejasno, prav na obzorju široka bsla lisa. Ta lisa je Bizerte.
Nemci so bili spremenili ta hrib v neverjetno močno postojanko. Vse strani —- kopica ka-menitih arabskih hiš, žitna polja na pobočjih, vsa dolga vijugasta in razvožena pot — vse je bilo pod križajočim se o-gnjem iz strojnic in topov. Po-tadka je bila nemška, vojaštvo linijske pehote, sami stari, izkušeni vojaki; Imeli so nalog, da vstraiajo 14 dni. Toda od trenutka, ko se je napad začel, so držali mani kot 14 ur.
Zgodovinske knjige bodo -seveda poročale, kakor je to na-I v-ada za zgodovinske knjige: j "Ameriška pehota je udarila {čez hribe, navzela nemške pozicije in odprla pot v Mateur."
Bilo pa je nekoliko bolj težko in zamotano, kakor je razvideti iz poročila, kako so Amerikanci z napadom zavzeli ta hrib; to poročilo je poslal Drew Middle-ton zadnji teden brzojavno časopisu The New York Times.
Najprej so govorili topovi — "dolgi top, oz. 155 mm top, 105 s in 75 s — so grmeli in njihov grom je odmeval skozi dolino in se odbijal od gore do gore Dva dni so bruhali svoj o-genj, trgali debele kose zemlje in pobočja in potisnili sovražnika v jame, katere je bjl z moti-ko ali dinamitom izkopal v steno. Naprej in naprej so streljali kljub srditemu ognju z nemške strani in napadom letal, ki so odvijala svojo vijugasto pot skozi doline in neposredno nad zemljo napadala postojanke topov.
Na vsezgodai v soboto, ko se je bil razvnel topovski ogenj do največje sile, se je pehota, pod zaščito nekaj tankov na obeh bokih, začela pomikati naprej.
Ko je utihnil topovski ogenj, je bilo čuti le še redno in ne-' prestano bobnanje nemških strojnih pušk. Toda ameriški vojaki so v svojih rjavih oblekah in s puškami v rokah planili naprej. Njih lica so bila zaradi globokih čelad čudno skrajšana. Skozi žitna polja ob cesti in skozi arabsko vas, so v kratkih skokih drveli naprej in se od časa do časa ustavili in streljali, čakajoč, da njihove lastne strojnice posežejo vmes in od-pro svoj ogenj na sovražnika.
Posebno srdita je bila obramba v arabski vasi. Tam je bil naš napad za malo časa ustavljen. Toda meriška iznajdljivost in ameriško junaštvo je imelo svoj odgovor pripravljen. Krog-lje, katerih pot skozi zrak se jasno vidi, takozvane "tracer bullets", so pokazale cilje v vasi in kmalu nato so začeli iz ozadja grmeti topovi. Nemška -pozicija se je razsula v prah in razvaline in pehota je zopet nadaljevala svojo pot.
Spehane in vse v znoju, so naše čete prispele na vrh, kjer se jim je odprl pogled na zadnji ozki košček Tunisije, katerega so Nemci še držali. Sovražnik je iz nasprotnega pobočja vzel naše čete pod težki ogenj svojimi možnarjev in strojnih p;,išk. Naši so šli naprej — zdaj zopet navzdol — in v bajonetnem naskoku pregnali sovražnika. Na hribu je bilo le še par malih gnezd odpora, katere so ti visoko raščeni možje, z odprtimi srajcami okoli vratu, v novem pohodu na grič hitro zadušili; ujetniki pravijo o naših vojakih, da ne pojejo kakor Angleži in nikdar ne vpijejo kakor Francozi.
Ako bi šli tja, kakbr je to | storil Middleton le_ tri dni po tem boju, bi našli povsod najlepši mir1. Nič drugega nego zc-| leno travo, rumeneče žito- in u-rpazano-bele stene arabskih hiš. 1 Tam • kopljejo zdaj malo poko-
pališče s črnimi nemškimi Čisto doli v dolini pa so riški grobovi. Tam so krizi ^ li in sem in tja posejani z W dovo zvezdo nad padlimi Ž1(U'
Vsi so mrtvi — a mi »i ^ da jim bo žemljica lahka. rabci, ubožni in siromašni-vračajo nazaj na svoj Star bel konj se že pase »a F lju, kjer so ropotale str0-,tjV Mali dečki se igrajo na ce arabski vasi in ne miskj0 mine, ki še niso pospravi]'611'
Pojdimo nazaj na vrh, jam, ki so jih izdolbili Ne^ ^ skalo kot zaklonišča Pr0
gnju iz naših topov m	^ mimo večjih jam, v katei
imelo prostora najmanj 20	^
v katerih so jedli in spali.	^
se naše sile zbirale v d	^
izpod njih; mimo topo	^ pozicij in razstreljenih ^ mimo raztrganih krp plaščev.
Na vrhu, ako se gleda ^ti Mateur-ju in Bizerti, Je p. oblake prahu po cestah, terih hiti naprej drugi ^ Zedinjenih držav. Tja nap^ , ti; ker ie padel hrib 609 .^v.
njim mnogo dobrih Veter prinaša k nam
voF zafl1 ,
tjoi
grmenje topov in rezko F nje strojnic v daljavi, W vražnik še brani pot v
ville. Toda kljub vsem
zna*
top«'
boja, kljub betonskim skim pozicijam in
vsep'
i cfi, ■of
razmetanim predmetom ke opreme, je na našem vse mirno. Vojna je bila tu' ^ raj, toda danes le še vete]ll9jf je preko goste trave irl Ki pšenične bilke. Na grob°vl so tako daleč od doma, Pa da tišina.
HRVAŠKA VOJSKA NA PO NEMŠKEM Yri-CU IN PREŽETA >"A STIČNIH NACEk
skiv0j
Washington. — HrvaS1^ 5i ni minister je zapovedan p^ pripravi večje količine v v & gandnih brošur za vojsk0' ^ lju pobijanja vsesplošne vr dovoljnosti med hrvaški"^ jaki, ki neradi služijo ^jC
r:
nacističnim gospodarjem^ šišča kontrolirani radio ^ j ca, je nedavno poročal-ena teh brošur že
tiskanj jo je napisal prof.	v
nič, načelnik urada nar°ia f brambe, ter da je vse svečena ciljem države- ^
Drugo poročilo radia ča, katero, je dobil ' 0\w\
o formaciji ustaškega P ^ Osjeku, ki je prisegel 1 poglavniku. Posledica n^t\e(f ga obiska Paveliča v vem glavnem stanu, d/ novih ustaških divizij' ^jje^ po kratkem vežbanju Hitlerjevi mešani satel' ^^ ski, katera bo morala P.,.*,
vso težo napadov Zedinjenih narodov.
vojag
0
—Office of V/ar
l»f<"
irfl"

i on

25. maja, 1943.
Wm
ENAKOPRAVNOST
•STRAN 3.
Občinsko dete
ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič
Na ta način ga je naglo milila volja za tem roditeljskim zadovoljstvom, zato se je obrnil ^ gospej Bosiljki z vprašanjem: "Pa dobro, kaj misliš, kaj napravita s tem otrokom?"
»Kaj jaz vem!" odgovori zlo-voljno gospa Bosiljka.
"Ali nekaj treba vendar sto-riti. ne moreva se pokazati ne-kl>istjana."
"Pa ..." reče ona — "menda obstoja tu v Beogradu saj takšno društvo za najdenčke?"
'Duštvo za najdenčke? Ne, De obstoja, ali vidiš, to ie divna ideja."
"Katera?"
"Pa ta tvoja ideja, ideja, da ^ ustanovi društvo za najdenčke."
gospoda Simo ožari neko zadovoljstvo vsled te ideje, ki Sa hipoma osvoji. . Pa kako naj je^ to moja ide-nadaljuje ravnodušno go-sPa Bosiljka.
. Ideje se tako. rode, draga mo k- čista slučajno, med pogovo-j'0rtl- In jaz ti oljubljam, da se bor)1 trudil, da se ta ideja tudi pesnici,, in ako se mi posreči, še posebej poudaril, da je
0	^oja ideja."
Navdušen od ideje in onih in-BUiih razlogov, vsled katerih je tako a obema rokama grabil, stopa gospod Nedeljko-c z velikimi koraki po sobi, • ttušljajoč si idejo že uresni-a Nedeljka kot gojenca št. ^uštva za najdenčke. "v
. v resnici, to je ideja, ki jo 6 treba uresničiti; zakaj je ne 4l Uresničili," je nadaljeval go-Sima na glas in bolj zase. . fcamo društva za zapuščeno . cv°> a to je nekaj drugega; to 26 za odraslo deco, ki se tam .1 Rokodelstva. Imamo tudi «stvo za onemogle, tudi to je zelo lepo. Ali zakaj ne bi ®li društva4za najdenčke, ko ^ 2e pri nas takšna navada, da l^roci vsak čas najdejo po u-
j^^ko je gospod Sima osvajal razveseljeval samega sebe z in novimi razlogi, gospa c Jka pa se je zač.ela sama ^ ati z Nedeljkom; ponudila
1	pahljačo, ki jo je Nedelj-
v usta. Njej, gospej ^ ni bilo sojeno, da bi ro-j* deco, zato pa ji je bilo so-da rodi vsaj ideje; igrajoč
Srn, i
se z Nedeljkom, se namreč spomni nečesa, kar gospodu Širni nikakor ni padlo na pamet.
"Pa je-li ta' otrok krščen, Boga ti, Simo?"
"Krščen? Tega ne vem, na listku ne stoji nič o njegovem i-menu."
čeprav je ta listek napisal u-čitelj muzike po narekovanju gospoda Sime, vendar je ta govoril resnico, ker tudi v pismu, ki ga je napisala Elza gospej Bosiljki, o imenu ni bilo besede zato, ker je tudi Elza pozabila vprašati svojo mater, likarico Julijano o tej neznatni okolno-sti. V ostalem v Elzini istoriji ni bilo ime glavna stvar, femveč samo otrok.
"Otrok je star okoli šest mesecev, saj vidiš, kakšen je že: potem mora biti tudi krščen," nadaljuje gospa Bosiljka.
"Mogoče, ali to se ne ve; v pismu ... to je na listku, ki ga je njegova mati napisala, ni niti omenjeno ime."
"Potem se mora krstiti."
"Da mora se," pristavi Sima.
"Veš kaj," vzklikne gospa Bosiljka, "glej, to bi moral sto-rijti ti za tega otroka, to bi bilo lepo in krščansko."
"Ali kaj?"
"Da si ti, Simo, njegov boter ! in da krstiš tega otroka."
"Jaz," se začudi Simo in pogleda glupo svojo ženo.
"Da, ti!"
Gospod Sima se ni mogel sprijazniti s to idejo. Na razne načine se je umikal, dokler se ni umaknil in odbil predloga svoje žene, ki ga nikakor ni mogel osvojiti. On, rodni oče, pa naj bo boter lastnemu otroku, in Elza, ki je veljala doslej za njegovo bivšo ljubimko, naj mu bo odslej "kuma Elza". Ne, tega ni smel sprejeti! In potem bi bil to tudi greh. In njemu se odpre pred očmi knjiga, in začne čitati cel roman. Spomni se, da je čital nekoč takšen roman, kako so Turki odvedli v sužnost dečka, pa ko se je vrnil, je vzel za ženo svojo rodno sestro, ker se nista poznala. In zazdel se mu je njegov slučaj čisto podoben temu romanu. On, oče, postani boter lastnemu otroku!
Ali vendar je bilo treba otroka krstiti — kar brez krsta vendar ne more v svet!
In tudi to se je uredilo. Ali bi bilo mogoče najti primernejšega botra od učitelja muzike, ker se je že poprej vežbal nositi Nedeljka?
In ko so našli siromašno žensko, ki bo sprejela otroka začasno za gotovo majhno nagrado, so poslali grešnega Nedeljka z učiteljem muzike v cerkev, da se krsti, in gospa Bosiljka mu je izbrala za spomin moževo ime Sima.
In tako je bil rejenček v tretje krščen, menda zato, ker "trikrat Bog pomaga."
(Dalje prihodnjič)
Govor G. Z. Sajovica na radiu 30. aprila
V letih, ko se je Nemčija pripravljala na vojno, je snovala predrzne načrte za svetovno gospodarstvo; izbrala si je dežele, katere je zaradi njihovega položaja ali bogastva sklenila napasti in osvojiti. Do zadnje pi-čice je izdelala vse podrobnosti svojega postopanja na polju administracije, to je zasužnjeva-nja, gospodarstva, to je, izro-panja in pravosodja, to je, mo-ritve in iztrebljevanje domačega prebivalstva.
Tako je bilo pred leti. Danes je drugače.
Zdaj čitamo v ameriških listih vedno več razprav o vprašanju, kaj storiti po vojni z Nemčijo, kako preurediti Evropo in čim hitreje popraviti kar je fašizem porušil na poljih narodnega/ gospodarstva, evropske kulture in mednarodne morale.
Ravno iz tega je najbolj videti, kako zelo se je spremenil tok dogodkov in kako globok je že danes padec ohole nemške vojaške sile, ki je še pred krat-
Tovarniški delavci
za
ODDELEK ZA PAKIRANJE
Plača na uro in nadurno delo. Izučimo moške, ki jih uposlimo. Izvrstne možnosti za po vojno delo.
Izkušnje ni treba imeti.
7001 MORGAN AVE.
Mix Lemon Juice
_ AT HOME £ TO RELIEVE
RHEUMATIC PAINS
Money Back—If This Recipe Fails
Good news travels fast—many of the thousands of folks who now take lemon juice for rheumatic pain—have found that by adding two tablespoonfuls of AUenru to one tablespoor.ful of Lemon Juice in a glass of water, they get faster relief for the aches and pains caused by rheumatism, lumbago.
It's no surprise either, for Allenru Is a 15 year old formula to relieve rheumatic aches and pains. In fact—if it does not help —your money *ack. What could be fairer? Get Allenru today at any live druggist. OnlJ 85 cents—Do It Now.«-	te
FTHAT LITTLE GAME"
■A TECHNICALITY
kim držala v svojih rokah vse inicijativne možnosti.
V	sedanjih ciljih in načrtih ni nobene sence dvoma več, to so samozavestni načrti, tako o-fenzivni kakor so ofenzivne armade zaveznikov, ki se pripravljajo na svoj končni naval na Nemčijo z vseh strani.
Tako je tukaj. A kaj se godi pri Hitlerju in v njegovem taboru?
V	Nemčiji in v prestolnicah njenih več ali manj hlapčevskih zaveznikov, je največ čuti o zaščiti in obrambi "trdnjave Evrope". Goebbels in Gayda priporočata evropskim narodom, naj vstrajajo in čakajo.
Še nam zvene v ušesih žalo-stinke in mrtvaški marši, ki so spremljali priznanja, o nemških porazih na ruskem bojišču. Rok žalovanja za ponosnimi armadami, ki so lani tako daleč in tako visoko zaganjale pene nemškega valovja, je komaj potekel, ko se že pripravlja v Severni Afriki naslednji ogromni poraz Hitlerjevega orožja.
To niso gole slučajnosti in srečna naključja. Ne samo prazno nihanje vojne sreče. To so neizogibne posledice suhih dejstev in matematičnega sorazmerja sil. Kajti nemške rezerve so danes izčrpane in armade sužnjev, polnih mržnje in sovraštva, jih ne bodo nadomestile. Take vojske so brez u-darne sile.
Sredstva zaveznikov pa neprestano rastejo, tu so na delu največji obrati svobodnega sveta, neizčrpne množice ljudstva in materijalnega bogastva.
Od ogromnega vojaškega po-tencijala, ki so ga zavezniki zgradili v teku zadnjega leta, pa je nastopil dozdaj le majhen del, le mala frakcija te sile teži že danes na nemški prostor. In vendar je že to zadostovalo, da se spremeni ves vojaški položaj. Ugrabilo je Nemcem stra-tegično iniciativo in spremenilo
ritem vsega njihovega propagandnega in vojaškega aparata. Zdaj slišimo le, da se bodo branili in da ne bodo odnehali . . .
Nikdo ne more ustaviti toka dogodkov. Kmalu bo osišče potisnjeno iz svojih zadnjih postojank v Afriki, in takrat bo celokupna zavezniška sila začela težiti na Evropo, na jugu, na severu, na vzhodu in na zahodu.
Maršal Foch, ki je v prvi svetovni vojni stri nemško vojaško mašino, je vedno poudarjal, da je vojna podobna padcu na strmini; kadar po odločilnem naporu eden od protivnikov začne padati, drsi v začetku čisto počasi navzdol, skoraj nevidno. Toda od trenotka do tre-notka in od metra do metra, postaja njegov padec hitrejši in hitrejši, dokler se ne zruši v prepad. Med prvo in drugo svetovno vojno je po mnenju strokovnjakov mnogo površnih razlik, a še več je bistvenih slič-nosti. Kakor leta 1918, se bo tudi v tej drugi svetovni vojni zrušila Nemčija kar naenkrat; pod enim bodočih zavezniških u-darcev ji bodo vse sile naenkrat odpovedale; na bojišču in v zaledju.
Za nas Slovence pa velja le eno — da se učimo iz dogodkov pretekle svetovne vojne in se složno, v strnjenih vrstah, pripravljamo na odločilni čas, ko bomo morali sami, s svojovlast-no močjo preprečiti nesrečo, katero smo doživeli na prvi mirovni konferenci.
Takrat je Nemcem in Italijanom uspelo, da nas razdele z o-grajami meja, nasilno in krivično potegnjenih skozi našo zemljo — zdaj pa so nas sami zopet združili in sami v Sloveniji podrli meje, ki so delile brata od brata. Paziti moramo, da si ne bomo zdaj Slovenci sami, s svojo needinostjo, začrtali novih umetnih meja, da ne bomo v svojih srcih in v svojih du-
šah postavili novih ograj, ki bodo zopet delile brata od brata!
Mali oglasi
JUGOSLOVANSKI DIJAKI SE
UPIRAJO ZAVOJEVALCU
Washington. — Od nacistov kontrolirani beograjski list "Novo vreme", je pred kratkim poročal, da so po daljšem presledku partizanski boji zopet zagoreli v Srbiji, v bližini Požarev-ca. Portizani so pod vodstvom , dijakov, katere list obtožuje, da! s svojimi oddelki borbenih Jugoslovanov sabotirajo "novi1 red", katerega osišče skuša s tolikim trudom uvesti na Balkan.
Glasom brzojavke, objavljene j v listu "Novo Vreme", katero i je prejel OWI so organizirale o-j kupaci|ske čete več kazenskih pohodov proti tem nevidnim partizanskim oddelkom. Po navadi trpe pod njimi največ miroljubni domačini, osumljeni, da pomagajo partizanom, dočim se partizani umaknejo globlje v gore in zvabijo za seboj vojaštvo osišča, nakar mu prekinejo zvezo z izhodiščem in jih tako nevtralizirajo.
I v v
Isce se
dve ženski za pomivanje posode v LUCCIONI restavraciji, na 4213 Euclid Ave. Zglasite se osebno med 10. in 12. uro zjutraj.
NAPRODAJ
je tobakarna in slaščičarna, nahajajoča se na Superior Ave., blizu East 25 St. — Tedenskih dohodkov je $400. Lahko poskusite, da se prepričate. — Nizka najemnina s stanova-njeb. — Zglasite se med 2. in 3. uro za podrobnosti na 2949 Woodhill Rd., v krojačnici.
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
Inspector-Foreman
Obrambna tovarna potrebuje
Foreman-Inspector
ki je zmožen prevzeti vodstvo: pakiranja, odpošiljanja in kontrole inventarja. Plača; na uro, poleg nadurno delo. Izučimo o-sebo, ki jo uposlimo. Izvrstne možnosti za po vojno delo. 7001 MORGAN AVE.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
za 100% obrambno tovarno
TOVARNIŠKO DELO
PREDZNANJE NI VAŽNO
PLAČA OD URE POLEG OVERTIME
Če se sedaj nahajata v obrambni tovarni, se zahteva iz-kazilo, da lahko sprejmete drugo delo.
ODPRTO DNEVNO 8.30 zju. do 9. zv. ob nedeljah 9. zj. — 11. zj.
THE DRAPER MFG. CO.
E. 91st St., blizu UNION Ave. ——-—-
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
«
Ne uporabljajte Mojega telefona te Kom
ZATEMNITVE
nocoj!
Telefon je važen za uspeh programa civilne obrambe . . . Rabiti
/
ga morajo uradniki in prostovoljni delavci v času sile za nujne klice. Prosimo, naj bodo zveze odprte zal te važne klice tekom in takoj po zatemnitvi ter ob drugih nujnostih . . . Povodenj klicev bi zajezila centralo in resno ovirala delo onih, ki so odgovorni za našo varnost . . . Prepričani smo, da lahko računamo na vaše sodelovanje.
THE OHIO BELL
TELEPHONE C 0.
STRAN i •
ENAKO PR A V N O S T
25. maja, 1943,
P. DECOURCELLE:
MOČ
LJUBEZNI
ROMAN
(Nadaljevanje)
—	Odpeljeva se do Chatele-ta, tam pa prestopiva v voz Bastille—Place Wagram, — je dejal Panoufle.
—	Peljiva se raje na strehi omnibusa, — je dejal Polyt. — Od zgoraj se lepo vidi v stanovanja. človeku šinejo pri tem v glavo pametne misli. Kaj ne, gospa? — se je obrnil smeje k tovariševi spremljevalki.
Možakarja sta torej zlezla na streho, Zefyrino sta pa pustila spodaj. Bil je zadnji omnibus, "gledališki," kakor pravijo.
Pri prestopanju v Chateletu sta morala debelo babnico zbuditi, ker je bila med vožnjo zadremala.
Blizu parka Monceau so izstopili in nadaljevali pot peš., Previdno so krenili po ulicah Monceau, de Courcelles in Van Dyck, vse so bile ob tem poznem času skoraj prazne.
Vendar so se pa na vsakem ovinku ustavljali in ozirali, če ne gre kdo za njimi.
—	Tako torej, — je dejal Panoufle, — si zadovoljen z vsem? Smo že tu.
—	Pripravljeni smo, — je odgovoril Polyt. — Pojdimo!
—	Si tu, Zefyrina?
—	Sem, — je odgovorila, kakor bi se ji vračala hladnokrvnost. 1
—	Vidiš tistega krčmarja tam na vogalu . . . požuri se, krčmo hoče zapreti . . . Napol dograjena hiša je tista tamle, ki visi na nji luč . . . Pojdi brž nadomestit čuvaja!
Zefyrina je odšla tja sama, možaka sta se pa stisnila v kot za vrati.
Približala se je leseni ograji, ki je zapirala stavbišče in tiho se je priplazila do kraja, kjer je ena deska manjkala, tako da so bila v ograji nekakšna vrata.
Pogledala je skozi to odprtino na stavbišče.
Na golih tleh, med zidovjem, kjer naj bi bilo pritličje, je sedel pri ognju star, sključen mož.
—	Prosim, gospod, je dejala Zefyrina in zlezla skozi odprtino, ali mi dovolite pogreti se malo pri vašem ognju?
Mož je dvignil glavo; bil je nekam razburjen, ko je pa zagledal Zefyrino, se je takoj pomiril.
—	Da, — je dejal po kratkem razmišljanju.
Sklonila se je in iztegnila roke nad ognjem.
—	Kaj ste brez strehe? — je vprašal mož nekam začuden, da je tako čedno oblečena, pa se potika ponoči po mestu.
—	Ne, služkinja sem, pa me je gospodar nocoj pognal na cesto.
—	Zakaj pa ne greste v hotel .. . Saj vam je moral vaš gospodar plačati, kar vam je šlo, ko je vas odpustil.
—	Saj ne gre za to, da bi ne imela denarja, je odgovorila; — jutri zjutraj se namreč odpeljem že ob petih s kolodvora de 1'Ouest. No in za te štiri ure ni vredno plačevati prenočnine. Raje popijem kozarček žganja in počakam tu.
—	No, kakor vam drago, vsak človek ima svojo glavo.
—	No vidite, in krčmar tam na oni strani še nima zaprto... če hočete, dam za pijačo. Za protiuslugo mi pa dovolite počakati tu do jutra.
—	Hm ... to pa že, to, — je odgovoril stari čuvaj; tu lahko ostanete tem prej, ker noč ni baš topla, a pri ognju vas ne bo zeblo; meni pa požirek žganja tudi ne bo škodil.
—	Torej le brž v krčmo! . . .
Krčmar vam-sicer zapre $red nosom.
Mož je vstal, se ozrl po cesti, da bi se prepričal, da ni nikogar blizu, potem je pa krenil za debelo babnicp*
Privoščila sta si ga nekaj krepkih požirkov.
—	To pa ni slabo, — je dejal čuvaj.	_ -
—	Ne, bogme da ne, — je pritrdila Zefyrina.
In kakor da je že pijana, je nadaljevala:
—	To mi pomaga, ne slišim in ne vidim ga več.
—	Koga pa? ... je vprašal čuvaj presenečeno.
To vprašanje je streznilo babnico.
—	Tega cigana, mojega gospodarja, — je odgovorila naglo. — In čakajte, za pol litra dam in takoj ga popi jeva, samo da ne bom več mislila ne tega falota. Velja?
—	O, preveč ste prijazni in postrežljivi, da bi vam mogel ugovarjati, — je odgovoril čuvaj smeje.
Ta čas sta pa Panoufle in Polyt neopaženo smuknila na stavbišče. Bila je temna noč; toda lopova sta bila vajena teme, saj je bila njuna najboljša pomočnica.
Splezala sta po visoki lestvi v prvo nadstropje napol dograjene hiše. Stalo je samo debelo zidovje z vmesnimi stenami.
V prvem nadstropju sta se-zula čevlje in jih postavila k lestvi, ki sta hotela po nji splezati nazaj.
Panoufle je stopal previdno spredaj, spominjajoč se dobro vseh dobrih Slimakovih nasvetov in navodil, da bi se spoznal v temi.
Sicer pa to ni bilo težko.
Kaj hitro sta našla okno, vodeče na vrt d'Alboizovega hotela. Bilo je zaprto s slabo pritrjeno mrežo.
—	Nastavi hrbet, — je velel Polytu.
Zlezel je svojemu pajdašu na hrbet in potisnil svoj nož med mrežo in zid.
Takoj je bila mreža odstranjena.
—	Odprtina je dovolj velika, da lahko zlezeva skozi, — je dejal Polyt. — Vprašanje je samo, kaj bo na drugi strani.
—	Tam doli so lesene late, ki segajo do tal . . . Kar za menoj !
Liki mačka je skočil doli, Polyt pa za njim.
—	Začetek je dober . . . Zdaj pa nož v roke. Naprej! . . . .
K sreči vem, kam morava priti,
—	Ali ni nevarno? . . . Kaj pa ti osli tu? Ali spe?
—	Vse smrči! Le poglej! Nobene luči nikjer! Vse tiho. Slu-žinčad spi spodaj.
—	Pot je torej-prosta!
Ob zidu sta se-previdno priplazila do okna, ki je moralo voditi po Slimakovem zatrjevanju v Milčkovo sobo.
Panoufle je vtaknil dleto pod oknico in jo privzdignil. Skozi odprtino je potisnil konec noža in odtrgal notranji zapah.
Odprtina se je povečala tako, da je lahko vtaknil skozi njo prst; kmalu je bila oknica odprta.
V hipu, ko je hotel Panoufle po pravilih prerezati steklo, da bi mogel odpreti okno, je opazil, da se okno pod pritiskom njegove roke kar samo odpira.
—	Okno je odprto ... je za-šepetal svojemu prijatelju, — srečo imava, a!
Polyt je nestrpno pritisnil na okno, ki je zaškripalo in se odprlo.
—	Neroda! — je zagodrnjal Panoufle.
(Dalje prihodnji«
Društveni koledar
AUGUST 1. avgusta, nedelja. — Piknik društva Nanos št. 264 S. N. P. J. na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
OCTOBER 24. oktobra, nedelja. — Prireditev s programom, priredi podružnica št. 35, JPO—SS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. — Pričetek ob 3. uri pop.
NOVEMBER 14. novembra, nedelja. — Prireditev društva "V boj" št. 53 S. N. P. J. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
FOREMAN
Obrambna tovarna
potrebuje
preddelavca
ki bi vodil oddelek za pakiranje. Plača na uro, poleg nadurno delo. Izvrstne možnosti za po vojno delo. Nadzorstveno predznanje ni potrebno. 7001 MORGAN AVE.
CONSTIPATED?
Don't Force.' Don't Strain— Thus Risking Hemorrhoids TRY THIS FOR S DAYS
Here's one right and proper way to moisten hard dry passages and obtain more gentle "easy" movements. Every morning for S days, 15 minutes before breakfast, drink a glass of hot water to which one teaspoon-ful of Kruschen Salts has been added. While you are eating breakfast the hot water and Kruschen will be feeding moisture to those hard, dry passages. They become soft, moist, easier to expel. No need to strain and thus risk painful rectal Irritation. Usually within 30 minutes wastes are expelled smoothly and gently. You feel gloriously fresh again. Be sure to follow the simple easy directions. Don't delay—you can get Kruschen Salts at any drug store.
V - - -
Enakopravnosti

NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaii hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujemo brezplačno


1924
1943
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl v cvetu mladosti naš ljubljeni, nepozabni sin in brat
Houtsi šš>topar Jfr.
Zatisnil je svoje blage oči previden s sv. zakramenti za umirajoče ob 11.20 zvečer, na 15. aprila. Pogreb se je vršil 19. aprila iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije Vnebovzetja na Holmes Ave., ter po opravljeni slovesni zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga izročili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen v Clevelandu dne 13. februarja, 1924 leta.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega sina in brata. Ta izraz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Stric Jack, teta Elizabeth in sestrična Clara Bergoch, iz Detroita, Mich., družina Frank Koss, krstna botra Mr. in Mrs. Klancher, Mr. in Mrs. Frank Stopar in družina, Chickasaw Ave., Mr. in Mrs. J. Macarol in družina, Mr. in Mrs. John tyedoh, Mr. in Mrs. Andrew Bole in družina, Mrs. Anna Kappus, iz Detroita, Mich., Mr. in Mrs. Charles Sega in družina, John Simonic, hči in Mr. in Mrs. A. Simonic, Mr. in Mrs. Frank Placar in družina, Mr. in Mrs. Stanley Marusich, iz Detroita, Mich., Mr. in Mrs. L. Bandi in družina, Miss Irene, Mr. Louis Seme, Mr. in Mrs. Louis Koss, Mr. Felix Koss, Mr. in Mrs. Fred Strniša in družina, Mr. in Mrs. Lloyd Strniša, Mr. in Mrs. H. Mayers in Mrs. F. Bostic, Mr. in Mrs. Jack Zagar 'in družina, Mr. in Mrs. John Zakrajsek in hči, Mrs. Mary Luznar in hči Mary, Mr. in Mrs. A. Aucin in družiiia, Mr. in Mrs. Louis Peterlin in hči, družini Jerse in Glazar, Mr. in Mrs. John Gruden, Mr. in Mrs. Anton Glazer in družina, Mr. in Mrs. John Sore in družina, Mr. John Miula, Mrs. Trebec in hči, Mr. in Mrs. Phillip Zele in hči, Mr. in Mrs. Anton Vadnal in družina, Mr. in Mrs. Steve Vozel in sinovi, Miss Helene Haverlack, Mr. in Mrs. J. Kress, Mr. in Mrs. H. Davnes in družina, Mr. in Mrs. Louis Strnad in družina, Knafelc in Mo-horich družini, Miss Rose Peterlin, Mr. in Mrs. C. M. Stoneman, Mr. in Mrs. Frank Znidarsic, Mr. in Mrs. Hill Hernandez, sopevci pevskega društva Slovan, društvo Državljan št. 33 S.D.Z., zbor bivših Slavčkov, društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z., 12A Class of Collinwood High School, Senior Band and Orchestra of Collinwood High School, Beta Gamma Chi Sorority of Collinwood High School, Vocal Classes and Homeroom of Collinwood High School, Bridge Inserters of
G.	E„ Geo. Burnett and The Parts Depts., King Band Instrument Employees' Union, Fellow Workers of H. N. White Co., prijatelji in sosedje.
Dalje srčna hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog vam plačaj! Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. F. Stopar, Mr. in Mrs. J. Klancher, Mr. in Mrs. Albert Stoper, Highland Rd., Mr. in Mrs. A. Strniša Jr., Mr. in Mrs. A. Strniša Sr., Mrs. Mary Spencer, Mr. in Mrs.
H.	Batich in hčeri, Mr. in Mrs. F. Klun in družini, Whit-comb Rd., Mr. in Mrs. J. Ponikvar, E. 172 St., Mr. in Mrs. R. Bozeglav, Mr. in Mrs. F. Koss, Mr. in Mrs. J. Nedoh, Mr. in Mrs. J. Bergoch, Mr. in Mrs. J. Kaste-lic, Mr. in Mrs. James Slabe, Mr. in Mrs. J. Zarnick in družini, Mrs. Antonia Zele, Mr. in Mrs. F. Rozic, Miss Justine Marn, Mr. in Mrs. Mirko Makuc, Mr. in Mrs. F. Skabar, Mr. in Mrs. Srecko Erzen, Mr. in Mrs. Močnik in hčeri, Mrs. Mary Dolenc, Mr. in Mrs. J. Polanz, Mr. in Mrs. F. Kalister, Mr. in Mrs. H. Markovic, Mr. in Mrs. A. Kalister, Mrs. E. Smrdel, Mr. in Mrs. F. Race Sr., Mr. in Mrs. A. Premru, Mr. in Mrs. John Mohorcic, Mr. in Mrs. 'J. Bosko, Mr. in Mrs. J. Levstik, Mr. in Mrs. J. Ladiha, Mr. in Mrs. M. Zlate, Mr. in Mrs. F. Matirich in družim, Mr. in Mrs. A. Jagodnik, Mrs. Mary Bradach, Mr. in Mrs. F. Strniša in družini, Mrs. Anna Lukasik, družini Perhavec, Mr. in Mrs. F. Cic in družina, Barberton, O., Grdina Bros., Mr. in Mrs. J. Petric in hčeri, Misses Sylvia in Janet Koss, Mr. in Mrs. L. Moze, Holmes Ave., Mr. in Mrs. S. Tusick, Mr. in Mrs. R- Polsak, Mr. in Mrs. E. Simonic, Mr. in Mrs. A. Moze, E. 70 St., družini Frank Glazer, Woodrow Ave., Mr. in Mrs. S. Kushner, Mr. in Mrs. John Brletich, Midway, Pa., Mr. Frank Kopsh, Mr. in Mrs. L. Hrova-tin, Mr. John Bole in Miss Helen Bole, Mrs. Mary
Kalister in družini, E. 61 St., Mr. in Mrs. J. Hrovatin, Mr. in Mrs. J. Dolenc, E. 77 St., Mrs. Jennie Koss, E. 78 St., Mrs. J. Koss, Lockyear Ave., Mr. in Mrs. Frank Milharcic, Hecker Ave., Mr. in Mrs. M. Haverlack in družini, Mr. in Mrs. 'L. Godec, Mrs. Hvala, E. 139 St., Mr. in Mrs. J. F. Gerchar, Mr. in Mrs. Tomsick, Mr. in Mrs. Lenassi, Mrs. A. Bergoch, Mr. in Mrs. Ch. Zele, North Vine St., Mrs. Mary Lokar, Mrs. Dedek, družini Misic, Barberton, O., Mr. in Mrs. Obreza, J. Smole, Mr. in Mrs. A. Hochevar, Veronica Benchina, Mr. in Mrs. J. Benchina, Mr. in Mrs. J. Stopar in družini, Tracy Ave., Mr. in Mrs. J. Simonic ml., Miss Esther Adams, Mr. in Mrs. L. Bandi, Mr. in Mrs. T. Love, Mr. Tony Strazisar, Mr. in Mrs. L. Batich, Mr. in • Mrs. F. Kure, Mr. in Mrs. J. Pike, Edna Ave., Mr. in Mrs. A. Mozina in družini, Miss Marion Godec, Miss Violet Mihalich, Miss Sylvia Lis jack, Mr. in Mrs. T. Vadnal ml., Julia Makuc, Tony Moze, Holmes Ave., Mr. in Mrs. A. Yerak, Elsie Kozar, Mrs. J. Polanz, Mrs. Debelak, Hale Ave., Mary T one j c, Rose. Marie P anchor, Mr. in Mrs. L. Comenschik, družini Frank Pozar, Mr. in Mrs. Stare, Mrs. Doljak, Mr. in Mrs. J. Subelj in družini, prijateljem in sosedom ter 12A Class Collinwood High School.
Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi prijatelji, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. Jacob Bergoch, Mr. Frank Stopar, Mr. John Klanchar, Mr. Steve Tusick, Mr. Anthony Godina, ml., Mrs. Antoniette Zagar, Mr. Frank Zagar ml., Mr. John Simonich, Mr. John Zarnick, Mr. Steve Vozel, Mr. Louis Peterlin, Mr. Michael Haverlock, Mr. John D. Kres, Mrs. Ana Vadnal in družina Koss.
Zahvalo naj sprejmejo fantje—sošolci, ki so nosili krsto: Mr. Bob Mihelic, Mr. Martin Bente, Mr. Frank Markun, Mr. Jack Heffer, Mr. Bill Levic, Mr. Bob Donehne, Mr. Cyril Zupan.
Dalje hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Najlepšo zahvalo naj sprejme Joseph Žele in sinovi pogrebni zavod za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Našo zahvalo izrekamo čst. g. Mons. Vitus Hribarju za opravljene pogrebne obrede in lep tolažilen govor. Hvala tudi gg. duhovnom Rev. Celesniku in Rev. Francis Baraga za obiske in tolažbo v dneh bolezni.
Našo posebno zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. John Klancar, Mr. in Mrs. Frank Stopar, Mr. in Mrs. Joseph Macerol in stara mati Mrs. Marta Koss in Mr. Frank Koss za vso pomoč in tolažbo v bolezni in ob smrti.
Lepa hvala Jack Bergoch in družini ter Mrs. Ann Kappus, ki so prišli semkaj iz Detroita, Mich, in so se pogreba udeležili, kakor tudi Lt. John F. Koss, ki je prišel na pogreb iz Texasa, in Mrs. Frances Phillips, ki je prišla iz Philadelphije, Pa.
Zahvalo naj sprejmejo pevci zbora Slovan za krasno, v srce segajoče petje pokojniku v slovo.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval ali pomagal, prosimo oproščen ja in se mu isto najlepše zahvalimo.
Ti, ljubljeni sin in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo rodna gruda. V hiši pa je ostala žalost, vsaj smo Te vsi tako IjAbili. Tako mlad, tako poln življenja, pa si moral umreti. Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat na kraju večnega miru, tam, kjer ni ne solz in ne trpljenja—nad zvezdami!
Spavaj mirno, dragi—Snivaj sladko večni senj Ti ljubljeni.
Žalujoči ostali:

LOUIS in MARY, oče in mati; MARY VIRGINIA, sestra; WILLIAM, brat; MRS. MARTA KOSS, stara mati; JACK BERGOCH, stric.
Cleveland, Ohio 25. maja, 1943„