*m»ma pjgp^v^roviiii
MariborsM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 227
Maribor, sreda 7. oktobra 1931
»
JUTRA'
izhaia razim nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pH poštnem ček. zev. v Ljubljeni št, 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglaei po larifu
Oglase »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica ši. 4
Pomagajmo si sami!
V težkili trenutkih življenja, ko nas od vseh trani tepejo udarci, je treba predvsem imeti vero v samega sebe. Treba se je ustaviti in upreti, ne pa bežati in misliti' najprej na tujo pomoč. Ni od nas odvisno, ali bomo dobil; tujo pomoč ali ne in ali bo prišla o pravem času, ampak z našo voljo in požrtvovalnostjo se lahko dvignemo v vsei svoji veli -,čini, napnimo vse svoje sile in se trdno odločimo, da bomo vztrajali v nevarnostih, ki nant prete. Če se, kadar se branimo pred nesrečo, zanesemo najprej nase in na svojo moč, se nam vzbudita samozavest in pogum ter bomo vedno bolje opravili, kakor pa če preplašeno zbežimo z bojišča in pričakujemo tuje pomoči.
Po tem starem in preizkušenem življen-skem pravilu se moramo ravnati tudi zdaj. Naše gospodarske in finančne razmere so se nekoliko omajale. Prišle so razno težave, ki so se pojavile po vsej Evropi in celo v Ameriki. Tem težavam se moramo upreti in sicer •Zlasti tako,»da. zbiramo svoje lastne moči in vzbujamo samozavest. Ena sama velika misel nas mora prevzemati: ne vdajmo se! Pretrpeli smo že večje težave, toda premagali smo jih vedno kadar smo napeli In zbrali vse svoje narodne sile.
Danes, ko se je nekakšna kolektivna blaznost strahu polastila slabotnejših delov našega naroda, morajo stopiti na plan vsr naše narodne organizacije, da,.sc aktivno borijo zoper razburjenost in paniko, ki se razširjajo v naših vrstah. Kje ste, Sokoli, Narodna odbrana, jadranska straža, vi humanitarna in patrijotična društva, moška kakor ženska! Sklicujte seje in konference ter navajajte vse svoje Člane, da dvignejo svoj glas za pomir-ienje tistih, ki so se preplašili. Zakličite vsem okoli vas, ki vas preplašeno vprašujejo, kako bomo vzdržali krizo: da sc boj ne bije s svetlim orožjem, ampak z junaškim srcem!
Zato hrabrite in bodrite srca! Nismo še propadli, od propasti smo še daleč, toda biti moramo hrabri, verovati moramo v samega sebe, v svoj narod, v svojo domovino. Ne zapuščajmo jih, ne izdajmo svoje zastave: le bežimo od naše valute, od naših državnih Papirjev, od naših denarnlji zavodov! Kam Pa naj bežimo! V tujino? Ali je tam morda bolje? Ali bomo mogli rešiti samega sebe, če Prestrašeno pričnemo rušiti vse tisto, kar je Maša skupna trdnjava.
| Evo predlog, kako naj začnemo zbirati na-’Šc vrste: vsa naša nacionalna društva, korporacije, občine, učitelji, duhovniki, javni do-•avci naj začnejo s propagando, da kupi vsakdo, kdor le zamorc, te dni vsaj po en državni vrednostni papir. Sokolska, Športna, pevska društva, šole, cerkve, bolnice, čitalnice 'p druga udruženja naj kupijo po eno obveznico vojne škodo, ki sc prodaja zdaj po 300 dinarjev, toda je zelo verjetno, da bo kaj "malu poskočila na svoj normalni tečaj 400 '•p 450 dinarjev, obveznico 7% notranlega ^solila, obveznico 7 in dolarskih emisij 11 delnico Narodne banke. Vsi tl papirji se Dodajajo danes pod svojo pravo ceno, in I or Jih zdaj kupuje, napravi dobro kupči-0' Poleg tega, in to je najvažnejše, se bo na sasih borzah vrnilo zaupanje v te papirje, ker ^ bo videlo, da je ves narod vzel te papirje svojo nacionalno dragocenost, jih objel s trojim zaupanjem, se jih oklenil s svojo lju-ue’n|jo,
Težave španske republike
PRI DEBATI O NACIONALIZACIJI IN SOCIALIZACIJI PREMOŽENJA BI SE BILA VLADA KMALU RAZKLALA.
MADRID, 7. oktobra. Na včerajšnji seji španske zakonodajne skupščine se je sklepalo o členu ustave, ki da e državi pravico nacionalizacije in socializacije celokupnega premoženja. Pri tem je prišlo do zelo ostre debate, ki je malone izzvala vladno krizo. Socialistični predsednik skupščine D’ Esterio je že zapusti:! predsedniško mesto in je odšel k svoji skupini, ki je grozila z novo re-
volucijo za primer, da se člen ne spre-me. Zamer ra se je razgrel in je grozil z odstopom, ko so mu socialisti očitali zlorabo uradne oblasti. To je prineslo v zbornico velik nemir, ki bi se bil končal z dejanskimi spopadi, če ne bi se bilo posrečilo finančnemu ministru Prictu pomiriti razburjenih duhov in pregovoriti Zamorro, da je umaknil že najavljeno demisijo.
Bar Cul polomi v Ameriki
KATASTROFALNA STATISTIKA. - DENARNI ZAVODI PO VRSTI USTAVLJAJO IZPLAČILA TER PRIJAVLJAJO INSOLVENCE.
NEW-YORK, 7. oktobra. V Atlantic Cityju se .e vršilo te dni zborovanje zveze ameriških bank. Sestanka se je udeležilo 3000 delegatov. Najvažnejša točka dnevnega reda je bil razgovor o vzrokih mnogobrojnih bančnih polomov ter o sredstvih in potih, kako bi se onemogočilo ustavljanje izplačil- V prošlem poslovnem letu, ki je bilo zakkučeno letos 31, avgusta, je bilo 1658 bank primoranih ustaviti plačila. Vsi ti zavodi so razpolagali s 1300 milijoni dolarjev vlog.
NE\V-YORK, 7. oktobra. Franklin Trust Cye v Filadelfiji, ki je imela štiri podružnice in v kateri je bilo vloženih 22 milijonov dolarjev, je zaprla poslovne prostore. Takisto je ustavilo izplačevanje še drugih 18 bank, večinoma zavodi iz Pennsyivanije in iz Zapadne Virginije.
HARRISBURG, 7. oktobra. Na pobudo državnih oblasti je ustavilo svoje poslovanje novih pet bančnih zavodov, Dva od mili sta v Filadelfiji, eden v Willo\v Groveu in dva v neposredni okolici Washingtona.
MONTREAL, 7. oktobra. Slovita menjalnica Mac Dougall & Cowans, ena najbolj uvedenih bank v Kanadi je poslala borzi v Montrealu izjavo, da stoji pred polomom. Enako katastrofo je prijavila tvrdka Green, Shields & Comp.
NEW-YORK, 7. oktobra. O posvetovanju, ki se je sinoči vršilo v Beli hiši m se je končalo v poznih nočnih urah, ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo. Izvedelo se je samo to, da je predsednik Hoover nasvetoval nujne ukrepe za popustitev napetosti na kreditnih tržiščih. Nadalje je bilo sklenjeno ustanoviti podporni konzorcij za banke z glavnico 500 milijonov dolarjev. Ta konzorcij bo imel nalogo podpirati tista manjša bančna podjetja, ki so zašla v plačilne težave. O vseh drugih zadevah se ne iz-'ve ničesar. Korespondenci listov vendar domnevajo, da se ni moglo govoriti o ničemur drugem kakor o stvareh, ki se bosta o njih razgovarjala Laval in Hoover na prihodnjem sestanku' v Washing-tonu.
r«*r
Pred kitaifko-japonsko vojno!
NOVE ALARMANTNE VESTI Z DALJNEGA VZHODA.
LONDON, 7, oktobra. Kakor poročajo iz Šanghaja, se je položaj na daljnem vzhodu v zadnjih 24 urah tako poostri!, da spričo japonske trdovratnosti, s katero se Japonska ustavlja likvidaciji sovražnosti v Madžuriji ni izključeno, da ne bo Kitajska napovedala Japonski vojno. V dobro poučenih krogih, ki stoje blizu nankinški vladi, se zatrjuje z vso resnostjo, da se bo že tekom enega dne pokazalo, če bo Kitajska tudi for-
malno napovedala vojno Japoncem. Kot dokaz dejstva, da se je položaj poslabšal, se smatra tudi to, da je nankinška vlada mobilizirala vse garnizije na Kitajskem.
KONCERT
BANOVEC
V PETEK, DNE 9. OKTOBRA1931
Pri tem torej niso potrebne nobeno žrtve, niti veliki zneski. Ni društva niti udruženja, ki bi ne moglo žrtvovati v ta namen vsaj 300 do 400 dinarjev. Če ni v blagajni toliko de naria, naj Člani odbora na prvi seji zberejo med seboj teh nekoliko dinarjev. Vsako udru-ženje naj najintenzivnejše stremi za tem, da bt> vsak član darova! v ta namen kakšen stotak, ter z nakupom državnega papirja hkrati znatno moralno koristil svojemu narodu.
Da bi pospešila to akcijo daje Poštna hranilnica našemu občinstvu svoje usluge popolnoma brezplačno na razpolago. Da se onemogočijo dragi posredovalci in razne sleparije, naj vsakdo, ki želi kupiti kakšno državno obveznico, pošlje denar Poštni hranilnici preko svoje najbližje pošte (s položnico 127 S, ki se dobi na vsaki pošti; na zadnjo stran naj
napiše, zakaj denar pošilja:	položnico naj
naslovi na čekovni račun št. 50.011). Poštna hranilnica bo vsa ta naročila zbirala in izvršila r.akup še isti dan na borzi. Isti dan bo poslala vsakemu naročniku kupljeno obveznice po izvirnem borznem tečaju, ne da bi si zaračunala kakršnokoli provizijo ali takso. (Poštna hranilnica je državni zavod, in bo to delo izvršila ne zaradi zaslužka, temveč radi splošne koristi.) Prav tako bo dajala brezplačno tudi vsa potrebna obvestila in navodila, ki bi jih kdo od nje zahteval.
Tako se bo lahko izvedla velika akcija z dalekosežniml posledicami za naš javni kredit in naše narodno življenje. Stremimo vsi za tem, da sc ta akcija izvrši,
Dr. Milorad Nedeljkovlč generalni direktor Poštne hranilnice.
Avstrijsko*] ugoslovanska trgovinska zbornica
DUNAJ, 7. oktobra. Kakor smo poročali, se je na Dunaju ustanovila avstrij-sko-jugoslovanska trgovinska zbornica. Skupščina se je vršila v poslopju jugosl. poslaništva pod predsedstvom Avstrijca E u g e n a Stirlinga. Poleg njega je bilo navzočih mnogo zastopnikov gospodarskih krogov. Za častnega pred sednika sta bila izvoljena avstrijski trgovinski minister dr. Heirtl in jugoslovanski trgovinski minister dr. Kurnanu-di, dalje avstrijski poslanik v Beogradu Ploniss in jugoslovanski poslanik na Dunaju dr. Angjelinovič, za častne podpredsednike pa šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Juraj Tomi-čič in častni konzul naše države na Dunaju Milivoj Simič. Za predsednika Zbornice je bil izvoljen dr. Evgen knez Lichtensteinski, za podpredsednika pa Eugen Stirling z Dunaja in dr. Jos. Hart man iz Subotice. Sedež zbornice je na našem dunajskem poslaništvu.
Smrt senatorja Morrovva
WASHINGTON, 7. oktobra. Senatorja Morrovva je zadela kap, ki ji je takoj podlegel.
LONDON, 7. oktobra. Smrt senatorja Morrovva je izzvala v Ameriki splošno žalost. Pokojnik je bil intimen prijatelj predsednika Hoovra, ki mu je stal ob strani v vseh vprašanjih zunanje politike. Morrovv je bil tudi tast letalca Lindbergha.
Morrovv, prijatelj bivšega prezidenta Coolidgea in Hoovra, se je posvetil prvotno jurističnim študijam. Postal je docent na vseučilišču Columbia, potem je stopil v službo k firmi Stimpson, Tha-cher in Barlett v Newyorku, postal pozneje nijen solastnik, kmalu nato pa se je priključil Morganovemu ^odjetju, po-postal ravnatelj Bankers Trust Co. V zadnjih letih pod Coolidgeom je bil imenovan za poslanika Amerike v Mehiki. Pri zadnjih volitvah 19. junija 1930 je bii z velikansko večino izvoljen v senat, kjer je imel velik vpliv
Nova sovjetska petletka
MOSKVA, 7. oktobra. Poseben organ sovjetske Unije z naslovom »Sovjetskoje Stroi-teljstvo« je izdelal načrt za takozvano drugo petletko. Po teh načrtih je podoba, da bo sovjetska Rusija zaplavala povsem v kapitalistične vode. Ugotavlja se namreč, da se socialistične fantazije ne dado uresničiti, zato se bodo z novim načrtom spremenile smernice prve petletke. V zvezi s tem je tudi odstopil stari odbor petletke. Nadomestili so ga z novimi člani,
ZLATA REKA.
PARIZ, 7. oktobra. »Petit Parisien« poroča iz Cherbourga, da se Je tamkaj zasidrala »Aquitania«. ki je pripeljala iz Amerike 257 zabojev zlata.
BERLINSKA KIRURŠKA KLINIKA S» ZAPRE.
BERLIN, 7. oktobra. Zaradi finančnih težav nemške vlade je izjavil prof. Biers, da se. mora zapreti berlinska univerzitetna klinika za ratiocelništvo/ Na tem zavodu je delovalo doslej 250 oseb, 'med njimi 17 renoml-raifih zdravnikov.
4«omSn!alte m CMD
Stran 'u
A.uXu.o; j„J	( L t L » i« 1 'n	J.... j
v *.» a f 1 o O i U, u*.v «. .*• HIB3HflHMMK8BBBfll9DMHK&jESDEfii£9IMHKflflQB&»iS8BBflHiE2K«9
Proslava 251etnice Eda Groma
Sinoči je slavil petindvajsetletnico svojega oderskega delovanja naš prilju
bljeni igralec g. Edo Grom. Ko se je dvignil zastor, je stal na odru ves an-sambl z upravnikom dr. Brenčičem na čelu. Govorili so Brenčič, režiser Kovič, gdč. Kukčeva kot odposlanka Ljubljane, Rasberger za udruženje igralcev, Gorinšek je pa prečital došle čestitke. Iz lož se je na oder vsulo cvetje, jubilantu so bili izročeni venci ter darovi.
Sledila je uprizoritev Meyerlinga«.
Prestolonaslednika Rudolfa je podal jubilant močno in prepričevalno, da se ne čudimo, da si je za petindvajsetletnico izbral prav to vlogo. Preživel je vsa občutja, ki so vznemirjala to tragično zgodovinsko osebnost. Naravnost triumfirala pa je gdč. Kraljeva v vlogi baronice Mary Vetsere. Majestetična je bila cesarica Elizabeta, gdč. Starčeva, pristna grofica Larischeva ge. Zakraj-škove in ljubka Miilli Stubleva ge. Savi-flove. Močno karakterno posrečeno je odigral g. Pavle Kovič urednika Bluma, dočim je g. Skrbinšek napravil iz grofa h'oyosa pristnega madžarskega lahkoživega aristokrata. Superior jezuitov je bil ena izmed najboljših kreacij g. Furjana; cesar Franc Jožef g. Rasberger je bil za spoznanje premalo cesarski, zelo posrečen je bil pa po maski in govoru. Tudi ostale vloge so bile več ali manj dobre. Občinstvo je jubilantu in igralcem navdušeno ploskalo. Po predstavi je bila v Grajski kleti intimna proslava, katere so se udeležili poleg cebkupnega ansambla še številni drugi povabljen: Gromovi prijatelji in znanci.	—r.
Mariborski in dnevni drobii
Cigani v Poljčanah
Te dni so doživele Poljčane nemalo senzacijo. Zaustavila se je tam več voz broieča kolonija ciganov, spremljanih po orožnikih iz Loč, odkoder so jih ti pri-tirali k nam. Moški in ženske, vse kri žem je čepelo na prenapoljenih vozovih, največ pa je bilo seveda med njimi ciganskega drobiža. Senzacija senzacije pa je bilo dete, ki se je med tem časom narodilo sredi vrvenja in žlobudrala na odprtem vozu. Kar naenkrat so ga po tegnili na dan izpod cigankine odeje. Srečna mati, lepa ciganka, se je ka: kmalu po tem dogodku vzravnala na svojem zračnem ležišču, le znoj na obrazu je pričal, da je pravkar prestala porod. Takoj nato so prosili cigani za botrinstvo tuk. županjo... Proti večeru Je bila vsa kolonija odpravljena napre; pioti Ptuju. Ljudje, ki so radovedno ogledovali to velikansko družino — vs nosijo ime Bogdan in so iz okolice Čakovca — so se oddahnili, videč jih odhajati. Kljub kratkem« pristanku pa ci gani vendar niso mogli kaj, da ne bi prav ničesar izmaknili, kot se je pozneje ugotovilo.
Slovenski duhovnik in fašistovski tribunal
Iz Gorice poročajo, da bi se bila morala te dni pred goriškim malim sena tom vršiti razprava proti 301etnemu duhovniku Petru Šorliju iz Grahovega ter še dvema drugima Slovencema iz Cerknega in okolice. Vsi trije so obtoženi, da so oskrunili fašistični znak, snop s sekiro, ki je bil izklesan na zvonu v Bukovem. Nekdo je namreč kembelj zvona tako prestavil, da je udarjal po snopu in sekiri. »Zločin« so opazili pred dvema letoma, nakar so obtožili duhovnika Šorlija, da je nagovoril soobtoženca k dejanju. Proces bi se bil moral vršiti v pondeljek, toda državni tožilec je zahteval, da se zadeva odstopi sodišču za zaščito države v Rimu, češ da je prestopek političnega značaja ter je bil izvršen proti zakonom, ki jih je izdala fašistična vlada. Odvetnik Tonkli, ki je branil obtoženo trojico, je pravilno pov-darjal, da je bil izvršen prestopek v dobi, ko še ni bil uveljavljen kazenski zakonik ministra Rocca. Zahteval je torej, naj se vrši razprava pred malim senatom. Senat pa je kljub temu ugodi! zahtevi državnega tožilca in sklenil, da se odstopi zadeva fašističnemu tribunalu. Obenem so obtožence, ki so bili doslej prosti, aretirali.
Otvoritev samaritanskih tečajey Rdečega križa.
Sinoči so se otvorili samaritanski tečaji Rdečega križa v Mariboru. Na prvi sestanek je prišlo 47 udeležencev, število, ki je presenetilo celo prireditelje, ki so sicer pričakovali lepega odziva. Otvoritveni nagovor je ime! predsednik Rdečega križa v Mariboru, drž. pravdnik g. dr. Jančič, ki je spregovoril nekaj besed o pomenu tečaja in je pozdravil vse udeležence. Vodja tečajev je ravnatelj mariborske splošne bolnice g. dr. Vrečko, ki bo vodil tečaje skupno z drugimi 8 zdravniki. Administrativni vodja tečajev je vadniški učitelj g. Ravter. Sestanki se bodo vršili vsak torek in petek od pol 19. do 20. ure zvečer. Ta mesec bo pouk teoretičen, pri-hodnii mesec pridejo na vrsto pfaktični primeri.
Svetovni mojster Leon Štukelj povabljen v Švico.
Naš sokolski prvak v orodni telovadbi g. Leon Štukelj je prejel iz Bazla poziv od ondotnega društva umetnih gimna-stov, naj bi nastopil na orodju, predvsem na obročih. Prvak se bo pozivu odzval in obišče Švico kakor je pred leti posetil Finsko.
Smrtna kosa.
V Tomšičevem drevoredu je umrl da vi ob 2. bivši lastnik kavarne »Promenada«, Alojzij Lešnik, bivši upravitel. posestev grofice Erdody, star 61 let. Pogreb bo v petek ob 16. na magdalen-sko pokopališče. Blag mu bodi spomin, preostalim naše sožalje!
V mariborski bolnišnici je umrla za. sebnica Marija Horvat. Pokopljejo jo v četrtek ob 15. uri iz mrtvašnice na mag-dalensko pokopališče.
Zlata poroka.
V soboto, 10. t. m. bosta slavila zlato poroko g. prof. Josip Fistavec in njegova žena. Jubilantoma želimo še mnogo neskaljenih jesenskih let!
O svetovni denarni krizi
bo predaval nocoj v prostorih »Svobo de« na Slomškovem trgu 6/1 g. Rudolf Golouh. Odbor društva vabi k polnoštevilni udeležbi.
Delavska knjižnica v Mariboru
je izposodila v septembru 845 Slanom 1383 leposlovnih knjig. Vpisalo se je 31 novih članov.
Izlet k Šmarjeti ob Pesnici.
Srezka N. O. priredi v nedeljo 11. oktobra za občinstvo izlet k Šmarjeti, kier nastopi ob 15. uri sokolska četa s te lovadbo in pevskim zborom, nakar sledi prosta zabava s srečolovom na grozdje itd. Izletnikom bo ob 15. uro na Grajskem trgu na razpolago omnibus, vožnja tja in nazaj po 10 Din, za otroke do 10. leta polovica, odhod ob pol 15., povratek iz Šmarjete ob 19. uri oziroma na vseobčo zahtevo pozneje. Prija ve v pisarni N. O. v Grajski ulici 5 v nedeljo od 10. do 12. ure. Ne odlagajte na zadnji trenutek, da bo možno najeti še drugi omnibus, če bo treba.
Občni zbor društva »Ogenj«
bo v soboto, 10. oktobra ob pol 20. uri v dvorani hotela »Pri zamorcu«. Na zbor pridejo najbrže tudi delegati iz naših mest in iz inozemstva. V propagandne svrhe je mariborski »Ogenj« izdal posebno brošuro o upepeljevanju mrličev. Spis se dobi pri društvu »Ogenj«, Maribor, Ruška cesta 5.
Padec z motocikla.
471etni elektromonter Matija Trabi iz Maribora je te dni padel v Spodnji Polj-skavi s ko’esa tako nesrečno, da je za-dobil poškodbe na glavi im desni roki, zaradi katerih so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Posledica veseljačenja.
V Trničah pri Sv. Marjeti na Dravskem polju so imeli fantje veselico, na kateri je prišlo, kakor smo poročali, do neljubega incidenta, pri katerem je bil 221etni kmečki fant Štefan Svenšek ranjen iz samokresa. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je po težki prečuti noči v torek zjutraj izdihnil.
Mila Fava!
,e otvorila trgovino z dežniki in galanterijo na Glavnem trgu 11.	”>956
Nj. V. kraljica Marija v Ljubljani.
Včeraj okolu 11. predpoldne je obiskala Ljubljano kraljica Marija, ki se je pripeljala s svojim avtomobilom, kate rega je sama šofirala. V njenem spremstvu je bila dvorna dama ga, Šverljuga. Občinstvo je kraljico povsod spontano pozdravljalo. Iz Ljubljane se je vrnila kraljica zopet na Bled.
Za brezposelne.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 5 hlapcev, 3 pastirji, 4 viničarji z družinami, 3 majarji, 3 poljski delavci, 4 tapetniki, 1 kotlar, 3 krojači, 3 čevljarji, 1 sedlar, 1 kovač, 1 kolar, 1 mlinar, 3 navadni delavci, več vajencev (mizarske, krojaške, kolarske, kovaške, mesarske, slaščičarske in pekovske obrti). Razen tega tudi 8 kmečkih dekel, 2 kmečki gospodinji, 5 strojnih pletiljk, 1 hišna šivilja, 1 šivilja za perilo, 1 plačilna na takarica, 1 servirka, 1 podnatakarica, 1 kuharica za dijaško menzo, 1 kuharica za k orožnikom, 1 varuška, 1 vzgojiteljica, 9 kuharic v privatne hiše, 21 služkinj v privatne hiše, 4 postrežnice za celi dan. 3 Šiviljske, 3 pletiljske, 2 modi-stovski in 1 trgovska vajenka.
Banovčev koncert.
Opozarja se ponovno na prvi mariborsko nastop odličnega koncertnega pevca Svetozarja Banovca, ki poje pr nas v petek, dne 9. oktobra in sicer amerikanški program. Predprodaja vstop nic se je že pričela pri ge. Brišnik in g. Hoferju.
Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru, se zahva ljuje občinstvu, trgovcem in darovalcem ter sploh vsem, ki so kakorkol pripomogli, da je tako lepo izpadla nedeljska tombola.
Ljudska samopomoč v Mariboru je ustanovila s 1. oktobrom peto sku Pino z oddelki A/IV, B/IV, C/IV, D/IV. V te oddelke se sprejemajo do preklica vse zdrave osebe od 51. do 90. leta, in sicer za Din 10CO, 2000, 4000, 10.000 oz. iz vseh 'oddelkov za Din 17.000 podpore Tatvina dvokolesa.
Upokojenemu železničarju Antonu Pucu je neznani uzmovič v noči od 5. na 6. oktobra ukradel iz zaklenjenega dvo ri.šča gostilne pri »Vipavcu« na Franko-panovi cesti staro moško kolo, vredno Din 500.
Tihotapstvo svile ob severni meji.
Kakor smo že kratko zabeležili v našem listu, so v obmejnem Št. liju te dn. prijeli več tihotapcev. Orožniški kaplar Ignac Skočir je 3. t. m. iztaknil nevarnega tihotapca in zajel nato skupno z orožnikom Šolarjem v zasedi v Košakih še dva njegova tovariša ter zaplenil vsem trem nad 1000 m svile. Vrednost svile znaša nad 70.000 Din. Orožniki so torej napravili prav dober plen.
Izpred sodišča.
Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo 351etnega Slavka Gerčarja zaradi go Ijufije na 8 mesecev stroge ječe in na 3 leta izgube častnih pravic. Gerčar je in-seriral v nekem ljubljanskem dnevniku, da išče ženskega znanja za ženitev. Na ta način sc je seznanil z revno šiviljo v Studencih pri Mariboru, kateri je izvabil prihranke, nazadnje pa jo celo pregovoril, da je prodala pohištvo. Izdajal se je tudi za železniškega uradnika in za nastavkenca pri znani vinski tvrdki Bouvier. Šele ko je revna šivilja prišla ob vse, kar je imela, je spoznala, komu ji nasedla in je sleparja naznanila sodišču.
Zaradi goljufije
e mariborsko okrožno sodišče te dni obsodilo 36letnega trgovca s preprogami Ramo Ramiča iz Zagreba na 3 mesece ječe in 3 leta izgube častnih pravic. Obtoženec je lani 14. aprila prišel c ravnatelju okrajne hranilnice v Ormožu g. Grivcu in ga prosil za 8000 Din posojila. Zastavil mu je 4 preproge, med njimi eno dozdevno perzijsko preprogo,
U je po Ramidevem zatrjevanju predstavljala vrednost 20.000 Din. Ko Pa ni )ilo Ranida s posojilom od nobene strani, ie ravnatelj Grivec naznanil stvar oblasti. Pri tem se je ugotovilo, da je ?amid goHtifal, ker so bile vse 4 preproge. ki iih ie hil zastavil za 8000 Din, vredne komat 4000 Din, V prihodnje si bo pač premisli! delati takšne »kupčije«.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 8. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 8. oktobra ob 20. uri »S’ ' vest«. Ab. C.
Petek, 9. oktobra. Zaprto.
Sobota, 10. oktobra ob 20. uri »Volpo-ne«, ab. A.
Nedelja, 11. oktobra ob 20. uri »Mayer-ling«.
Iz gledališča: V četrtek, 8. t- m. bo
prva ponovitev Anzengruberjeve komedije s petjem »Slaba vest«, ki je bila v soboto spre eta z največjimi simpatijami. Dejanje te komedije, ki je opremljena s prleškimi narodnimi pesmi, je ze-io dramatično in zabavno. Ab. C. — V soboto, 10. t. m. se vprizori klasična komedija angleškega pisatelja Ben Jon-sona, sodobnika Shakespearja, »Volpo-ne«, ki je zelo duhovita satira na pohlepnost po denarju, skopuštvo in pohoto, v nedeljo 11. t. m. pa bo prva repriza zgodovinske žaloigre francoskega pisatelja Claude Aneta »Mayerling«.
»Zemlja solnca« je po »Grofici Marici« največji operetni šlager sedanjosti in so ga povsod ponavljali pred "nabito polnimi hišami. Mariborska premijera tega dela, ki bo obenem prva vprizoritev v Jugoslaviji, bo prihodnji teden. Režira Dj. Trbuhovič, dirigira Herzog, glavno tenorsko partijo poje na novo angažirani tenorist Sancin.
Sledeče v uprav! »Jutra« in »Večernika« kupljene srečke so bile izžrebane: št. 9.714, 9.715, 9.731, 38.107, 38.112, 38.116, 38.148, 35.358 in 69.404 Po Din 500. Ne-igralcem oziroma dotičnim, ki želijo izžrebane srečke zamenjati, je še nekaj srečk na razpolago. Žrebanje bo trajalo do 16. oktobra 1931 in milijonski dobitki še vedno čakajo!
Sreda
Četrtak
EMIL HAUPT
mojster-komkar
Velika
kavarna
javna pomoč
Glas iz občinstva.
V zadnjem času so izšli pozivi raznih organizacij, naj priskoči javnost na pomoč bednim družinam, ki so ostale zaradi današnjih gospodarskih razmer brez kruha in goriva. Ne verujem, da zaležejo taki oklici mnogo, ker ne zdramijo onih, ki imajo še varno in količkaj primerno plačano službo, temveč vplivajo le na tiste osebe, ki že itak vselej iz lastne volje priskočijo m pomoč tam, kjer je bila. Žal pa je takih malo in je tudi izključeno, da bi le ti zmogli bedo našega ljudstva.
Da je pomoč res nujna, o tepi pa pričalo množice bledoličnih otrok in žen, katerih število pa se bo še podvojilo, čim pritisne zima in bo telo hitreje reagiralo zaradi lakote in mraza. Zato je dolžnost slehernega človeka, misliti na svoje sonate in sotrpine.
Velika dela izvrše le dobro urejene organizacije s pobudnim osobjem, ki po-aga v človekoljubno delo tudi ljubezen n neutrudljivo voljo. Pomaga naj se slehernemu, ki je v bedi. Človekoljubnost naj pride v tej organizaciji do polnega zraza. Predlagam, da se zberejo v najkrajšem času zastopniki vseh karikativ-nih organizacij k skupnemu posvetovanju, da organizirajo skupno akcijo, ki naj zabrani cepljenost sil in ki naj začne tudi takoj s svojim delom. Zbirajo naj se stalni podporniki, ki se bodo gotovo našli. Mnogi bi se obvezali plačevati vsa' v zimskih mesecih mesečno po 10 Din-nekateri celo več in marsikateri trgovci bi se zavezali dajati podporo v blag« Častna naloga vsakega meščana bi bj-a, da pristopi nemudoma v krog socialnih delavcev. Prepričan sem, da bi tudi občina navezala svojo socialno dele s to akcijo in jo z veseljem pozdravila Zato ne odlašajmo več, ampak lotimo se dela!	p—n.
Policijska kronika
beleži dve aretaciji in sicer sta b aretirana Juri St. zaradi razgrajanja falenja nočnega miru ter Marija K. z radi tajne prostitucije- Prijav je bilo 1
Letošnja ptlija katastrofa
ČASOVNA ORIENTACIJA PTIC-SELIVK.
Časopisje je pred dnevi objavilo vesti, da je poginilo nenavadno visoko število lastavic na svojem poletu v južne kraje Mradi nenavadnega padca temperature, ki so ga povzročili zapadli snegovi v Alpah. Na Dunaju in v okolici so pobiraii ljudje na stotisoče onemoglih selivk, jih zbirali v posebni centrali in jih z letali preneslli v severno Italijo, kjer so jih izpustili. Morda je ta res lepa gesta severnjakov dala spodbudo našim južnim sosedom, da so se končno le dvignili do dejštva, da se je uradno prepovedal lov na ptice selivke, osobito lastovke. Torej konec »polente s ptiči«.
Zanimivo pa je pri tem dejstvo, da so ravno v dneh strahotnega umiranja med pticami zborovalli na kongresu na Dunaju meteorologi in je med njimi vladni svetnik dr. Doerr z dunajskega centralnega meteorološkega zavoda predaval o selitvi ptic in dokazal, da je ta veleza-nimiv problem, ki so ga brez uspeha reševali znanstveniki vseh časov, z njegovimi izsledki v veliki meri rešen.
Vzroki, ki silijo ptice k selitvi, so razumljivi. Predvsem igra važno vlogo rastoče pomanjkanje žuželk, ki jim služijo za hrano in stalno nižajoča se temperatura, kakor tudi dejstvo, da je zarod do-rastel in goden za polet na jug. Časa po-
leta pa me diktirajo meteorološki, temveč astronomski momenti. Dolgoletna opazovanja so dognala, da se vrše glavni poleti v onih dneh, ko sije poina luna. Selii-ke potrebujejo nočno svetlobo, ker potujejo edinole po noči, a dan uporabljajo za iskanje hrane in počivanje. Letošnjo ptičjo katastrofo je povzročilo dejstvo, da je polna luna svetila 28. avgusta. Ta čas za selitev še ni bil ugoden. Vreme je bilo še toplo in hrane na severu dovolj, mladi zarod pa je bil še komaj dovoli krepak, da bi zmagal napore daljnega poleta. Zopet je svetila luna 26. septembra, a je ravno v tistih dneh temperatura padla in so snežni tneteži divjali v Alpah. Toda odlašati ni več kazalo im mogočni roji ptic selivk so se podali na pot v najneugodnejših vremenskih razmerah in so podlegli v velikih količinah, ki se ne dado preceniti.
Odprto ostane seveda vprašanje, kako najdejo ti mali pevci nezgrešljivo svojo pot na jug. Gotovo pa ne bi bilo težko dokazati, jda jih veliko število — osobito zgodnjakov in zamudnikov — zaide s prave poti in se jih porazgubi na poti bodisi proti vzhodu ali zapadu in da so torej čudesa »nagona« mnogo manjša, kakor jih poznajo površno opazujoči zemljani.
Slouenska kolonija u lužni Srbiji
Mariborsko predavanje o sJoVenski koloniji v Južni Srbiji je bilo precej dobro obiskano. Predavatelj g. Janko Furlan je s kratkimi besedami orisal Makedonijo z zemljepisnega, zgodovinskega in gospodarskega stališča, o čemur imamo še vedno dokaj napačne pojme in naravno tudi gotove prave sodbe.
Naslikal nam je naselbino s kmečko-Kospodarskega vidika in se dotaknil po-edinih činiteljev, ki na njih to gospodarstvo sloni, to so: lega zemlja, podnebja, vodne in zdravstvene razmere, prilika za vnovčenje produktov itd. Vse je dovolj povoljno. Od 2700 ha celotne površine je okrog 1700 ha orne zemlje, ostalo pa pašnik. Ker leži naselbina v sredozemskem (mediteranskem) podnebju, so tam mogoče rane poljske kulture, kar je zlasti danes velikega gospodarskega pomena. Sadeži zore najmanj mesec dni pred našimi.
Zemlja, je prikladna za vse mogoče naše in druge sadeže. Od industrijskih bilk naj omenimo tobak, opij (mak), sezam, bombaž. Gojenje tobaka je rentabilno. Žitarice dobro uspevajo. Letos je bil pridelek ječmena 16Vi q na ha, pšenice 12 q. A to iz turških rok, ki obdelujejo zemljo primitivno in ne poznajo, kaj danes predstavlja gnoj, toaij je dobro seme, razbučevanje, pravilna setev itd: Tihveš — tako je kraju ime — je že od davnine znan kot odličen kraj zai vinarstvo. Naseljenci, ki se hočejo oprijeti gospodarskega sistema, narekovanega po novih razmerah, bodo skušali z ranim namiznim grozdjem. Enako je kraj ijgoden za sadjarstvo, zlasti za koščičasto sadje (marelice, breskve, slive itd.). Razume se, da hočejo najprej gojiti osnovno panogo živinorejo, za katero je tamkaj mnogo ugodnosti (dobri travniki, pašnik, Voda). Iz ondotne domače goveje pasme, ki je čvrsta, ješča, skromna, utrjena, se da s križanjem s Prikladno, n. pr. švicarsko enobarvno Pasmo postopno vzgojiti dobro govedo. Ernki so izgledi v prašičereji, ovčereji, Perutninarstvu.
Kraj leži ob glavni železniški progi Beograd—Skoplje—Solun. 15. t. m. se otvori nova žel. postaja, oddaljena od Naselbine 20 minut, in tudi most čez Vardar je le še vprašanje kratkega časa.
Napačne so vesti o malariii; od 70 naseljencev je na tej bolezni obolel le eden. j~ač pa se pojavlja neka mrzlica (tro-jjnevnica, ki jo nazivajo denga) in to kft posledica pikov mušic popadačev, ki ■jjfo ne smemo istovetiti z malaričnimi Omarji. Ta mrzlica pusti kot posledico edino — ap°.tit. Dovolj je zdrave in do-
bre pitne (studenčne) vode. Vsaka hiša si lahko zgradi vodnjak v globini od 5—8 m. Teren je mehak.
V selu je še 70 muslimanskih družin, ki pa svojo zemljo prodajajo in se izse-lujejo v Malo Azijo. Njihovo zemljo bo pokupila zajednica (zadruga). Vsaka družina si lahko nakupi poljubno površino zemlje, čije cena se predvideva na Din 1800. Tudi bo zadruga turške halupe preuredila v stanovanja. Kot je bilo doslej mogoče razbrati s praktičnih zgledov, bi zgradnja primernega novega stanovanja z okrog štirimi prostori stala od 7 do 10.000 Din. Tako se računa, da si naseljenec s kapitalom od 50.000 Din lahko postavi primerno gospodarstvo. Poklicani činitelji gredo naselbini na' roko in jo po možnosti podpirajo.
Potrebno pa je opozoriti, da prihajajo za naselitev v poštev pred vsem kmet]e in to ne taki, ki si ta poklic nadevajo po potrebi, ampak oni s kmečko duševnostjo. Kdor nima onih moralnih dobrin, ki so zlasti v kmečkem gospodarstvu nujnost (delavnost, vztrajnost, skromnost, varčnost itd.), naj ne hodi dol. Dobra volja, smotrenost v obratovanju, globoko razumevanje (vzajemnega) zadružnega gospodarskega življenja, to so temelji, na katerih bo mogoče postopno zgraditi nov dom.
Interesenti, ki si žele ogledati naselbino, dobe brezplačno vožnjo. Zadevno naj se obračajo na informativni biro v Beogradu (dr. M. Čob, Ulica Miloša Po-lerca 23 a), ki daje informacije tudi v drugih vprašanjih kolonizacije.
Sokolstvo
Sv. Rupert v Slov. goricah
Ni še dolgo tega, odkar se je v okviru tuk. sokolske čete ustanovila strelska družina. Vrli naši četaši zaslužijo svojo polno priznanje, kajti njih imena niso zgolj na papirju, temveč se dejansko udejstvujejo na polju napredka.
Komaj je četa dobila puške, že si je uredila razmeram primerno strelišče, ki se bo na slovesen način otvorilo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 14. uri popoldne.
Svojo udeležbo so obljubili tako vojaški, kakor tudi civilni zastopniki obla-stev. Četaši zaslužijo, da se jih ne le moralno, ampak tudi gmotno podpre.
Zato vabimo vse strelce mariborske oblastne družine, kakor tudi bratske čete k obilni udeležbi.	Zdravo!
Tud! razlaga.
Učitelj: Kdo mi zna razložiti, kako nastane rosa?
Molk v celem razredu. Končno se ojunači Janezek: »Zemlja se suče tako naglo, da se potil«
1. Jutranja toaleta.
Brez skrbi in vedra vsa Iz posteljice se kar ne gane,
Ob sedmih šele Špellca Vesela, urnih nog tl vstane. »Veliko pranje« njej nič ni mar, Kar drugim živcem je na kvar.
Ta doba je že davno minula, ke je zadajalo veliko pranje gospodinji toliko preglavic. Danes razen gospodinje nihče ne ve v hiši. da je danes dan velikega pranja. A tudi gospodinji se nič ne mudi in vstane šele ob običajni uri — seveda samo ondi — kjer se uporablja za pranje poznano in izvrstno
Spori
Zakljnček balkanijade v Sofiji
Definitivni rezultati »Balkanijade« so sledeči:
V sabljanju je zavzela prvo mesto Grčija, drugo mesto ima Turčija, tretje Bolgarija.
V konjskih športih ima prvo mesto Bolgarija, drugo pa Turčija.
V kolesarskih tekmah je zasedla prvo mesto Bolgarija, drugo Jugoslavija in tretje Grčija.
V tekmah z motornimi kolesi je zavze la prvo mesto Grčija, drugo pa Bolgarija.
Vrstni red nogometnega tekmovanja je: prva Bolgarija, druga Turčija, tretja Jugoslavija.
Po točkah se je plasirala na prvo mesto Grčija s 26, sledi Bolgarija z 22, Turčija z 9 in Jugoslavija s 4 točkami.
Balkanska olimpijada v Atenah.
Teniške tekme na balkanski olimpijadi so bile včeraj zaključene. Jugoslovanski igralci so si osvojili tri prva mesta in sicer: v doublu gospodov, v doublu dam in v mešanem doublu. Doseženi so bili sledeči rezultati: Pulijev (Rom.):Mis (Rom.) 8:1, 2:6, 7:5, 6:2. Ga. Lenos (Grč.):Golescu (Rom.) 6:2, 8:6. Kukulje-vič-Sch&ffer:Pul'jev-Mis (Rom.) 6:1, 8:6. Gostiša-Šreger :Zisovič-Golescu (Rom.) 6:3, 6:3. Gostiša-Kukuljev>ič:Šreger-Schaffer 6:5, 6:4. Na podlagi teh izidov so se plasirali jugoslovenski igralci na prvo mesto pred Rumuni in Grki.
Tekmovanje za nogometno diržavno prvenstvo
se nadailjuje v nedeljo, dne 11. t. m. in sicer se srečajo v Zagrebu Gradjanski:
Hajduk, .v Sarajevu Sašk:Concordija in v Šabcu Mačva :BSK.
Srednješolski lahkoatletski miting v Mariboru odpovedan.
Za drugo nedeljo napovedani miting za prvenstvo mariborskih srednjih šol so morali organizatorji odpovedati, ker je bila dijakom s strani šolskih vodstev zabranjena udeležba.
Iz sekcije ZNS.
Na redni glavni skupščini, ki se je vr-šiSa 25. m. m., je bil izvoljen soglasno naslednji novi upravni odbor: predsednik g. Evgen Betetto, tajnik I g. Stane Deržaj, tajnik II g. Alojzij Mahkovec, odborniki gg. Pevalek Mirko in Vodišek Viktor. Nadalje so bili izvoljeni za nadzorni odbor gg. Anite Schnelier, dr. Odon Planinšek in Slavko Ahčan.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo, dne 11. t. m. se vrše nA igrišču ISSK Maribora sledeče tekme: ob 13.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor rezerva :SI< Železničar rezerva in ob 15. prvenstvena tekma ISSK Maribor I:SK Železničar I. Službujoča odbornika gg. Bergant in Milosavljevič. — Tajnik.
Razpored tekem za mladinski pokal MOLNP.
Tekmovanje se prične dne 18. oktobra. Vrstni red je sledeči: Rapid Železničar, Maribor :Svoboda, Svoboda železničar, Raipid:Maribor, Svoboda:Rapid in Maribor Železničar.
Pr! slikarju.
— Milostiva, ali polagate važnost n* podobnost?
= I, seveda, zakaj neki sem si sicer, predno sem šla k Vam, dala povečati oči, napudrala svoj nos, pordečila lice in pobarvala lase?
Prodam
ženske obleke, čevlje, tričetrtinsko in polovično vijolino, vrtno seno, namizna jabolka in orehe. Trubarjeva ulica 11, I. nadstr._____________________2955
Enonadstropna hiša
z večjim ali manjšim vrtom v mestu 5 minut od Glavnega trga) na prodaj.
Naslov v upravi._______________________2959
Parcelo v Studencih na prometni cesti v velikosti 400— 500 ms kupim. Franc Župevc, Jezdar-
ska ulica 8.	 2951
V vlil pri parku oddam takoj sobo z eno »H dvema posteljama. Trubarjeva ulica 11/1.
2954
Prazno sobo
v bližini Glavnega trra, oddam tf->oj. Naslov v upravi »Vcčernika«. 29.V-
Tezno.
Brat Lorbek, član tuk. »Sokola«, je našel dne 4. t. m. damsko ročno torbico z razno vsebino, med drugim tudi z , legitimacijo železnice, glasečo se na ime:	Šauperl	Franc,	sin mizarja
(menda delavnice držav, železnic v, Mariboru). — Proti dokazilu lastninske pravice se dobi pri podnačelniku, br. Uhanu, Tezno, Vodnikova ulicai 11.
2948
Več gospodov
vzamem na stanovanje in ceneno hrano. Naslov v upravi »Večernika«.
2945
Krasno,
ob državni cesti ležeče posestvo obstoječe iz dveh hiš, sadonosnika in vi-ncsrada, se radi bolezni proda. Poče-
i 5i'va 8. pri Mariboru.	2931
2.000. Din: 3949, 6401, 9377’, 19.627, 19.871, 22.426, 25.238, 33.086, 38.323, 40.389, 43.150, 50.950, 56.808. 61.174, 61.673, 73.436, 74.040, 75.451, 79.932, 89.053, 89.519, tO.696, 90.942,
Stran ?.	MarlBorsB	V	E	C	B	T?	S	I	K	Jufrj	V.	M,a r i H oj ti, X. 193?
Or. O. Ilaunlg.
Dva soseda
Povest iz preteklega stoletja.
Le-ta je prihajal k Cestniku, toda vedno bolj na tihem; Rozika ga je vodila v posebno sobo, da bi ne prišel v, dotiko s sitnimi pivci. Večkrat mu je prišla naproti z objokanimi očmi, saj pretežko ji je bilo pri srcu, kar je moraila gledati doma.	^
Kodrič, ki je imel mehko srce, ni mogel prenašati teh prizorov. Nekega dne ji je sporočik da se odpelje v Gradec, kjer nakupi, kar je potrebno za poroko. Tudi prstane si oskrbi tam.
»Kaj, v Gradec misliš iti,« reče Rozika ter vidno prebledi, »pa tako daleč, saj bi lahko v bližnjem mestu dobil vse to.«
»Je že vse eno,« odvrne Kodrič, »dopust sem dobvl in vendar bi zopet rad videl ljubko mesto, kjer sem
obiskoval gimnazijo in imam še znance-«
»To ti že pritrdim, pa vendar je daleč, mesto je veliko iii nevarnostij je dosti.«
»Ne boj se zame, Rozika, saj nosim samo tvojo podobo v srcu,« jo miri Kodrič, »nobene skušnjave me ne morejo premotiti.«
»To sedaj govoriš, ko boš pa sam, pa boš pozabil na me.«
»Ne govori kaj takega, ali me smatraš za tako vihravega, Rozika, kaj takega nočem slišati,« reče skoraj nejevoljen adjunkt Kodrič,
Rozika se je nehote ustrašila teh besedi, saj res ne sme dražiti ženina, kajti tik pred poroko je, sedaj mora biti skrajno previdna, da se ji ženin ne izmuzne v zadnjem trenutku, saj kaj takega ne bi prebolela.
»Tedaj, če si tako sklenil, pa le potili,« je rekla Rozika in se oklenila svojega ženina, »pa le kmalu se vrni, saj veš, da te nestrpno pričakujem.«
Dogovorila sta se še, da bo poroka v majniku. Dotlej bo tudi Rozikina oprava gotova, saj ne manjka dosti, nekaj malenkosti je še treba nabaviti.
Bilo je nekega lepega jutra meseca majnika, ko je drdral iz trga Huma v zgodnji jutranji uri poštni voz proti bližnjemu mestu.
Oj lepi časi, ko je pripeljal zjutraj postiljon rumeno iii Črno pobarvano veliko kočijo, v katero sta bila vpre-žena dva konja, včasih so bili celo trije, pred poslopje, kjer je bil poštni urad. Zatrobil je, da so slišali vsi tr-žani in kdor je hotel potovati, je prihitel ter zavzel v zaduhlern prostoru svoje mesto. Hiteti je morad, saj sedežev je bilo samo za štiri osebe navadnega obsega-Spredaj pri postiljonu je bil še tudi prostor, toda tukaj je bil sedež izpostavljen vsem vremenskim neprilikarn. le poleti je bilo prijetno, kajti tam je bi! hlad, med tem, ko je potnika v znotranjem delu kočije ob soparnih dnevih zalival pot, pomešn s prahom, katerega je neslo pri obeh oknih na tesno stisnjene popotnike. In kadar se j« ustavil voz pred poštnim uradom, so se odpirala okna, radovedno so pomolili, posebno nežni spol svoje glave skozi okno, da ugotovijo, kdo vse potuje v mesto.
(Dalje prih.)
Posteljno perje in puh
nudi po nizkih cenah
Franjo Majer, Glavni trg 9
z galanterijo, drobnino in modo, na najbolj prometni cesti v Mariboru, ugodno na prodaj. Dopise pod sSigurna eksistenca« na upravo.	2939
Blago
za obleke in plašče v veliki izbiri pri
J. N. Šoštarič-u
Maribor, AleksandrovalS
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAŠ
SLOVENSKA ULICA
ANTONIJA LEŠNIK iavlja v svojem kakor v imenu sina Karla vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tuŽno vest, da je njen iskrenoljubljetii soprog, ozir. oče, svak in stric, gospod
Alojzll Lešnik
upravitelj posestev grofice Erdodl v p. In hlini posestnik
v srodo, dne 7. oktobra 1931 ob 2. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, spreviden s tolažili sv. vere, v 72. letu svoje dobe izdihnil svojo blago duSo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 9. oktobra 1931 ob 16. url Iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Magdalensko pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dno 10, oktobra 1931 ob M>7. uri v frančiškanski župni cerkvi.	2950
Maribor, dne 7. oktobra 1931.
Inserlralte
v
^.Veterniku'1
Kratek klavir
poceni na prodaj za 3000 Din. Einspielerjeva ul. 26.____________________2947
Sobo in mali kabinet
za pisarno, tik gilavnega kolodvora,
oddam. Aleksandrova 48.________________2958
Opremljeno sobo, solnčno in snažno, v novi hiši, v bližini kolodvora, oddani solidnem« gospodu ali gospodični. V Mariboru, Kr-
čevina. Strma ulica 11.________________2952
Za fino damsko krojaštvo sprejmem takoj delavko in dve učenki. Hrana in stanovanje eventuelno v hiši. Vprašati Vrazova ulica 6, pritličje.	2944
Zavarovalnice, požari požigi
Zt v preteklem, zlasti pa Se v letošnjem letu, so se požari proti pričakovanju, ki ga pokazuje statistika, tako pomnožili, da moramo to označiti kot izvanreden pojav. To daje povod zavarovalnicam, da javno izrazijo svoje mnenje.
Vzroki požarov so nesrečni slučaji, dalje neprevidnost In malomarnost zavarovancev samih in pa požigalci, ki iz spekulacije zažgo svoje lastno imetje ali s požigom uničijo tuje premoženje.
Namen zavarovanja je kriti po nesrečnih slučajih nastale škode. Nikakor pa ne spadajo v okvir odškodninske dolžnosti vsled velike malomarnosti ali pa cclo Iz spekulacije nastale škode.
Požari Iz malomarnosti, neprevidnosti, sc preprečijo v glavnem na ta način, da se zabrani nepoznanim in sumljivim osebam dostop v poslopja, poveča pazljivost nad otroci, ter slasti prepove kajenje 1n neprevidno ravnanje z lučjo in vžigalicami v gospodarskih poslopjih in prostorih, kjer se nahajajo lahko upaljlvi predmeti. Posebno pažnjo Je polagati na redno čiščenje In pravilno vzdrževanje dimnikov, peči in ognjišč. Obstoja pa seveda Še mnogo drugih varnostnih ukrepov, da se požari preprečijo.
S stališča narodnega gospodarstva bi bilo pozdraviti, da se s sodelovanjem vseh krogov onemogočijo požigi in požarne škode vsled malomarnosti. V interesu vseh zavarovan-
cev Je, da se doseže ta cilj. Zavarovalnice bodo namreC prisiljene, če te abnormalne razmere ne prenehajo, zvišati premije.
Požigalci morajo priti v roke pravice. V to svrho nal
sodelujejo vsi, da bo mogoče poklicanim oblastem priti n* sled požigalcem. Zavarovalnice s svoje strani pa obljubljajo visoko nagrado vsakomur, ki bo dal take podatke, da prejm* požigalec zasluženo kazen.
Požigalci v pogostih slučajih prekomerno zavarujejo v nadi na dobiček. Nekateri oplaŠenl ljudje pa sklepajo prevl* soka zavarovanja v strahu za svojo imovlno.
Zavarovalnice opozarjajo, da Je prekomerno zavarovanj* brez koristi. Zavaruje naj se pri popolnoma novih predmeti!1 nova vrednost, pri starih naj se upošteva zmanjšana vred' nost vsled starosti in obrabe. Na tej podlagi Izplačajo zavj' rovalnice odškodnino po določbah zavarovalnega zakona. P° tem naj se ravnajo zavarovanci, k| vrednost zavarovani*1 predmetov najbolj poznajo.
Končno opozarjajo zavarovalnice, da bodo za pogorel6 stavbe, ki bi se ne vpostavile v prejšnii stan, povračale v smislu zavarovalnega zakona in splošnih zavarovalnih doI°' čil le prometno vrednost istih, ki pa Je v sedanjih raztnej!®, mnogo manjša od resnične vrednosti.
ANKER — COMMERCIAL UNION — CROATIA - DUNAV — HERCEG-BOSNA - JADRANSKA — JUOOSI.AVtJA " ROSIJA FONSIER - ROYAL EXCHANGE ASSURANCE CORPORATION - SAVA - SLAVIJA - TRIGLAV -
L’UNIQN - VARDAR — VZAJEMNA ZAVAROVALNICA.	___
Sobo in črkosllkanie, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.__________________________________X
Veliko Izbiro
vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor. Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno.	2491
Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14.	1566
Včeraj so bili izžrebani naslednji večji dobitki državne Mzrcdne loterije:
40.000.— Din:	28.171.
30.000.,- Din:	75.405.
10.000 Din:	8352, 46.370,	52.609, 64.853,	92.156.
4.000,— Din:	1168, 25.2». 31.556, 32.748,	38.332,	47.499,
001 04 RfiD O1, 7?1
’ 2.000. Din: 3949. 6401, 9377, 16.294, 17.445,	18.304,
2.000. Din: 3949, 6401, 9377', 16.294, 17.445,	18.304,
19.178, 19.627, 19.871, 22.426, 25.238, 25.020, 29.046, 29.17'S, 31.286, 33.086, 38.323, 40.389, 43.150, 44.312, 46.001, 48.632, 50.875. 50.950, 56.808, 61.174, 61.673, 64.092, 66.267, 66.694, 72.593, 73.436, 74.040, 75.451, 79.932, 80.581, 84.118, 87.149, 87.956, 89.053, 89.519, £0.696, 90.942, 93.727, 95.758, 96,851, 98.302, 99.790.	2S05
Zaradi telefonskega sprejema ne Jamčimo za točnost. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterij«: BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. MARIBOR. Gosposka ulica 25.
Car i ul! odlit
Blumenhof, Helligom, Holland
1911-1931
Naša splošno znana cvetličarna, slovita po svojih krasnih cvetličnih kulturah in udeležbi na razstavah v Antwerpenu, Londonu in Parizu nudi letos ob svoji dvajsetletnici obstoja svojim cenjenim odjemalcem jubllejsko cvetlično zbirko.
Bogata bo v barvah, vonjave bodo mile
Naj ob tej priliki nihče ne pozabi počastiti nas z naročili. Ljubiteljice in ljubitelje cvetlic pa posebej opozarjamo na omenjeno našo jubilejsko zbirko, ki je sestavljena strokovno-znan-stveno in bodo v njej zastopane izbrane barve, kakor: rdeča, bela, modra, rumena, roza, violetna. vijoličasto-modra in črna. Pri pošiljatvi se vsaka vrsta rastlin posebej ovije in opremi z imenom.
Zbirka bo obsegala:
40 tulipanov, navadnih, in 40 polnih v 4 barvah; zelo lepe.
10 hijacint, navadnih, in 10 polnih v 4 barvah; edinstveno tako glede barv kakor finega vonja.
15 narcis, navadnih, in 15 polnih v 4	barvah.
25 Crocus ali zimske kraljice, 25 holandskih Iris.
25 Muscarius (zelo ljubke), 30 zvončkov.
10 Madona-lilij, 25 Scilla Siberica.
50 cvetličnih čebuljic, prepariranih za sobno kulturo, in sfcer od hijacint, tulipanov, narcis in Crocus (sestava od nas).
RAVNANJE s cvetlicami je zelo priprosto In bo opisano v naših navodilih (v nemškem, francoskem ln angleškem jeziku).
POGOJI: Naprejšnje plačilo 12 R. M.	franko na	dom.	Nagla
pošiljatev blaga po pošti. — Dvojna	zbirka 22	R.	M.	—	Za
trgovine na debelo posebni pogoji in cene. — Vsaki pošiljatvi dodamo zastonj 10 Pola Negri-telohov (cvetočih ob Božiču).
Iedaja Konzorcij »Jutra« r. Ljubljani: predstavnik izdajatelja la aredalk: STANO KOSOVEL * Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO UKlCLA
* Maribora.