Naročnina za državo SHS: Ha mesec ...... Din 30 sa pol leta..... .120 sa celo leto .... .340 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 69 v inozemstva.... » 80 V LM9DIT SIKA flnc 7. marca 1925. Posamezna M stane 1 '30 Dfo LElO LE S ted^uslco prilogo „ Ilustrirani Slow esiec:" Cene inseražom; Enostolpna pelitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 43 mm vlSine po Din 2'50. veliki po D5n 5'— ln 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja v»ok dan izviretuCi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PošiElaa Mm v isicvltil UrednlS4vo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi so ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva leleion 50, upravništva 528. Uprava je v Kop!?urjevi ulici 6. Čekovni račun; Ljubljana 10.050 t:i 10.549 (za inseratc) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. mm Kar smo od nekdaj krčevito branili m za kar se borimo danes in se bemo z vso vztrajnostjo borili tudi v prihodnje — je predvsem avtonomija naših občin, Ta avtonomija se vsled denuncijacij pristašev SDS krši in ruši in njihove želje izvajajo prav tisti, ki bi ravno po zakonu morali ščititi in čuvati občinsko avtonomijo. — O nepostavnih odstavitvah županov smo že — a o nepostavnem razpuščanju občinskih odborov bomo še pisali. Za danes naj opozorimo le na vse za občine kvarne posledice kršenja občinske avlo-jiornije vsled odstavitev županov, zlasti pa vsled razpuščanja občinskih odborov in nastavljanja plačanih gerentov. Predvsem je pač moralna škoda sama velikansko zlo, ki razjeda ne le ustroj občin, ampak gloda in razkraja zlasti pravni čut ljudstva, ko vidi, kako se rušijo temelji, na katerih je zgrajena občina; kako se tepta svobodna volja ljudstva, ki je poverilo vodstvo občine in njeno gospodarstvo možem, ki jim najbolj zaupa. Oblast pa, ki bi morala spoštovati svobodno in zakonito izraženo voljo ljudstva, razganja od njega izvoljene može. Zakaj, to ve danes vsakdo. Za nas niso v tem oziru merodajni razlogi, ki jih v dekretih navaja veliki župan za odstavitve , županov in razpuste občinskih odborov, ker dobro vemo, kaj se za njimi skriva. Rekli smo, da je velika moralna škoda za občine, ker se brez dejansko tehtnih, to je za občinsko gospodarstvo potrebnih razlogov odstavljajo župani in razpuščajo občinski odbori, zraven pa še SDS-arija nesramno kleveče od ljudstva izvoljene zastopnike občin, kakor da bi bili same moralne propalice, goljufi in pa tatovi narodnega premoženja. Smatramo za svojo častno dolžnost, da pred širšo javnostjo izjavljamo: Naša občinska uprava je bila in je na splošno dobra, vestna ia vzorna. Maši občinski možje so vestno gospodarili, ko ni bilo niti Baltiča niti Žerjava, in bodo vestno gospodarili pod kontrolo občin samih, ko teh dveh gospodov že davno več nc bo. Druga škoda pa je materialne narave. Ko je imenovan gerent ^bčini — avtonomni občini! — od vlade, mu ta tudi določi piačo. Čitali smo n. pr., da je ime! župan žmihelsko-stopiške občine popred mesečne nagrade 1000 kron, Gerentu pa je veliki župan (ne občinski odbor) določil plačo 4000 kron. Občina je torej oškodovana za letnih 36.000 kron. (Če bo seveda (ierenistvo trajalo eno leto.) In vendar veliki župan nima absolutno nobene postavne pravice, da bi samovoljno določal plače od njega imenovanim gerentorn. Če bi plačevala gerente država, tedaj že; ko pa jih plačuje občina, je pač tudi stvar občine same, kako jih plačuje. Naj nam ne prihaja nikdo s § 98 občinskega reda, (za Kranjsko), kar se tiče stroškov, če politična oblast nastavi po gotovih predpogojih kako osebo za izvrševanje poslov prenešenega delokroga. To nima z razpusti občinskih odborov in z gerenti ničesar opraviti. Za določanje plač je tnero-dajen le § 25 občinskega reda (za Kranjsko), Po tem paragrafu ima le občina sama pravico določati plače županom, in če je postavljen gerent — postavno ali protipostavno — mu gre ipso iure le tista plača, kakršno je določil županu popred občinski odbor. Nobena državna oblast pa nima v zakonu utemeljene pravice, da bi preko občine in proti njeni volji določevala gerentom višje plače, nego jih je županom dovolil občinski odbor. Vseeno pri tem je, ali gre za povišek 3000 kron pri šmihelski, ali pa za povišek mesečnih 8000 kron pri bogati trboveljski občini. Matcrijclna škoda, ki jo imajo občine od gerentslev pa jc še veliko večja. Gerent ni zaupnik občanov in se tudi ne smatra odgovornega pred niimi; on je eksponent tistega, ki ga jc proti in preko volje ljudstva postavil, in je njegov zaupnik ter izvoljenec. Zato dela lahko, kar in kakor hoče, da se lc nc zameri svojemu prolektorju. To je edini ozir, ki ga irna pri svojem poslovanju. Ako bo svojemu protektorju ustregel v političnem oziru, mu bo ta marsikaj spregledal v — gospodarskem. Imamo že več slučajev, ko je na ta način režimski gerent dobro preskrbel — zase, mesto občini, ki je zanj pač le eksploatacijski objekt. Sedanje režimske stranke namenoma rušijo ljudsko samoupravo. Ako bi se ob- držale, bi občinsko avtonomijo sploh ukinile in bi iz županov naredile državne uradnike ter policaje nad občinami. Režimsko časopisje že nekaj sušlja o »reformi« občinske avtonomije, o kateri si vsak lahko muli, kako bi izgledala. Zato je v interesu vsakega demokratično mislečega, svobodoljubnega in naprednega človeka, da se ta reakcionarni režim čimprej umakne s površja. otvoritvijo n iMra RAZNE KANDIDATURE. Belgrad, 6. morca. (Izv.) Jutrišnjo sejo bo kot najstarejši poslanec o tvoril demokrat Arsa L a z i č iz bregainiškega okrožja. Za tajnike po bodo po dosedanjih verzijah izvoljenih Sijepan K o b a s i c a in Milovanovič, oba radikala, ter M i -lojevič in Kujundžič oba demokrata. Takoj potem se bo prešlo na volitve začasnega predsednika. Radikalni kandidat je poslancc dr. Subotič iz Dalmacije, znani branitelj in zagovornik dr. Laze Markoviča v skupščini ob priliki obtožbe proti Markovičn. Ta kandidatura je v vseh krogih napravila najslabši utis. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Na današnjih sejah so posamezni klubi reševali vsa viseča tehnična vprašanja za jutrišnjo sejo. Predvsem je bilo treba določiti kandidature za začasnega predsednika. Na žeijo demokratskega kluba bo kandidat bloka narodnega sporazuma za začasnega predsednika dr. Korošec. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Kakor smo bili obveščeni iz vrst opczieijonalnega bloka, bodo jutri poslanci opozicijonaluega bloka svoje poverilnice izročili, dasiravno so v prvem momentu pomišljali. ali bi jih izročili ali ne. SEJE OPOZICIONALNIH KLUBOV. — SPORAZUM OPOZICIO-NALNEGA BLOKA OD VSEH KLUBOV SPREJET. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Dan pred sestankom narodne skupščine je bil izredno živahen. Skoro vsi novo izvoljeni poslanci se že nahajajo v Belgradu. Danes so vsi klubi imeli svoje seje. Dopoldne je Jugoslovanski klub imel sejo, na kateri je klubov predsednik dr. Korošec podal Članom kluba obširno poročilo in obvestilo o svojem včerajšnjem razgovoru z voditelji bloka in o njihovih sklepih. Jugoslovanski klub je popolnoma odobril vsa vprašanja in sklepe. D e m o k r a t s k i klub ie danes ponovno razpravljal o sporazumu in ga z odobravanjem sprejel. Poleg tega je demokratski klub razpravljal o vprašanju skupnega nastopa vseh strank pri volitvah verifika-cijskega odbora. Ker je to vprašanje povsem tehnične narave, je bilo sklenjeno, da naj o tem sklepajo voditelji bloka. Muslimanski k 1 u b je imel danes prvo sejo, na kateri se je konstituiral. Za predsednika je izvoljen dr. Mehmed Spaho. Nato je muslimanski klub soglasno sprejel sporazum bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije. Na ta način so vsi klubi sprejeli sporazum in je torej blok definitivno ustvarjen. Najpozneje jutri popoldne bo plenarna seja poslancev bloka narodnega sporazuma. Na njej bodo volili predsednika ter ožji in širši odbor. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Kar se tiče objave sporazuma, še niso storili nobenega definitivnega sklepa, kdaj in kako bo objavljen, ali se bo mogoče objavi! na plenar ni seji parlamenta ali kot odgovor na vladno deklaracijo. 0 tem bodo voditelji še končno sklepali. Ob pol devetih se jutri vrši seja voditeljev bloka, na kateri se pričakujejo važni sklopi. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Popoldne so imeli voditelji opozicijonalnega bloka dolgo sejo, na kateri so storili prolisklepe in definitivne sklepe o svojem zadržanju in svoji taktiki. O tej seji je dr, Kumjmudi izjavil naslednje: »Razgovor se je vršil o | taktiki in zadržanju bloka. Vsi klubi so sporazum sprejeli. Objavljen bo, kadar bo vax to čas najbolj ugoden.« ! RAZDVOJENOST RA1M KAL NEG A j KLUBA. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Na današnji i seji je radikalni klub poleg tehničnih vprašanj razpravljal tudi o političnem položaju. Nekateri poslanci, ki so informirani o vsebini programa, ozir. sporazuma opozi-cionalnega bloka so začeli debato o tem sporazumu, češ da morajo radikali napram tako važnemu dogodku zavzeti svoje stališče. O tem vprašanju so jo razvila zelo živahna debata. Tekom debate ro se mogla komtatirati sledeča mišljenja: Vsi radikalni govorniki so morali kon-stoiirati, da jim je vsled tega sporazuma opozicije odvzeta možnost, da bi računali na sodelovanje s katerokoli stranko opozi-cionalnega bloka, ker so vse stranke opo-zlcionalnega bloka čvrsto sklenjene in no morejo radikali na noben način upati, da bi kaka stranka blok zapustila in stopila z njimi v kak stik. Vsled tega se čutijo po-pchioma odvisne od samostojnih demokratov. Prepričani so, da bo vsled takega položaja samovolja Pribičeviča narasla do skrajne meje in da Pribičevič v svoji siepi strasti ne bo poznal nobeno mere. Radikali bodo morali Pribičeviča trpeti, kar jih bo tiralo v vedno bolj usodeoolni položaj. Drugi del poslancev-radikaiov pa je zastopal mnenje, da je program opozicio-nalnega bloka državotvoren, da mora imeti uspeh in da mora kot posledica takega sporazuma priti do definitivnega političnega sporazuma. Zato so poslanci v svojih govorih nadaljevali, da morajo tudi radikali že sedaj pričeti z akcijo za sporazum in delati na ustvaritev takega sporazuma. Zato so predlagali, da se že takoj sedaj poveri ustvarjanje sporazuma kaki posebno primerni osebi, ki naj bi takoj stopila v stik s strankami opozicije. Radikalna stranka bi pozneje, ko bi bila tla sondirana, stopila s konkretnim programom in sporazumom pred stranke Slovencev, Hrvatov in £rbov ter jih pozvala na sodelovanje. Debata o tem vprašanju je bila zelo dolga. Vendar ni prišlo do nobenih sklepov, ker se Pašič glede bistva vprašanja ni hotel zedlniti. Nato so sklenili, da bodo kandidirali kot začasnega predsednika skupščine dr. Subotiča, kot predsednika verifikacijskega odbora pa dr. Srskiča. Sestavljena je bila definitivna lista verifikacijskega odbora. Na njej se nahajajo trije samostojni demokrati in sicer na mestih, kjer lahko računajo na izvolitev dr. Budi-savljeviča. Izvolitev dr. Polička je manj sigurna, ker je na 13. mestu. Na poslednjem mestu je dr. Pivko. SEJA VLADE. — DR. MAČEK IN TOVARIŠI SE NE IZPUSTE.. — BREZUSPEŠNI POIZKUSI PRIBIČEVIČA IN ŽERJAVA, DA BT SE FUZIONIRALA Z RADIKALNO STRANKO. Belgrad, 6. marec. (Izv.) Popoldne pred sejo radikalnega kluba sc je vršila seja vlade. Na tej seji so se zoclinili za enotno listo v verifiKacijskom odboru. Največ so razpravljali o izpustitvi dr. Mačka in tovarišev. Debata o ton) je | bila zelo dolga. Videlo se je, da so mišljenja o toni zelo deljena. Končno so jo vlada postavila na si nI i ^e, da dr. Mačka in tovarišev ne izpusti. Vlada je ta svoj korak motivirala s lom, da je notranji minister izinvil časnikar irm, dn dr, Mn-ček ne more biti izpuščen na svoIkkIo radi toga, ker ,se nahaja v sodniiski preiskavi in rla je torej stvar sodišča, dn i zahteva od narodne skupščine, da naj jih spusti na svobodo. Šole potom lahko skupščina o tem sklepa. Ta naivna argumentacija je vzbudila splošno začudenje. Kajti znano je, da se dr. Maček in tovariši ne nahajajo pred nobeno sodnijsko preiskavo, temveč jih je policija nasilno internirala proti sodni j iti odločitvi, cla naj so spuste na svobodo. Zato se smatra, da si je notranji minister mogel izmisliti argument zato, ker je še popolnoma mlad pruvnik, ker je dokončal .študije 1922. leta. Pribičevič je na seji vlade načel vprašanje združitve obeli klubov. On jo absolutno vztrajal na tein, da se morajo samostojni demokrati in radikali združiti popolnoma v eno .stranko. Radikali so konkreten predlog, da naj osnujejo v parlamentu s samostojnimi demokrati .kupen klub, ki naj se imenuje »klub nacionalne radikalno stranko«, odklonili, ker upajo, da se jim posn-Ei priti v slik z opozicionalnim blokom. Mislijo, da Pribičevič storil ta korak iz strahu p ■ 1 popolnim rnzsulom svoje stranke, ker - ki dosedaj pristopila dva poslanca k radikalnemu klubu in bila tudi sprejeta tn se še udeležujeta sej radikalnega kluba,, in ker sc pojavlja vedno večji pokret. da pristopijo njegovi pristaši radikalni stranki, radi če >r bi so Pribičevič na vsak način zelo rad izogni! popolni izolaciji svojo osebe in svojih najožjih prijateljev. Zelo intenzivno deluje v lern vprašanju dr. Žerjav, ZNAČILNI SKLEP MINISTRA SRSKIČA. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Minl-ter dr. Srskič je danes izjavil časnikarjem, da bo takoj po izvolitvi za predsednika verifikacijskega odbora, kar se bo izvršilo v pondeljek, podal ostavko na svoje mesto. Ta Srskičev sklep se mnogo komentira v vseh krogih. Mislijo, da morajo imeti močnejše politično ozadje. Proti dr. Srskiču jo kakor znano opozicijonalni blok že pod svojo vlado vložil obtožbo radi korupcije. OSTER PROTEST DR. HOHNJEC A: PROTI INTERNACIJI DR. MAČKA IN TOVARIŠEV. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Danes se je vršila zadnja seja državnega odbora. Preči prehodom na dnevni red je podpredsednik dr. Hohnjec podal sledeči protest: ^Podpredsednik narodne skupščine in državnega odbora dr. Maček ni prisostvoval niti poslednji seji državnega odbora. Policijske oblasti, ki ga drže v zaporu, to preprečujejo. One so krive, da dr. Maček v tem letu ni sodeloval v državnem odboru, kar bi moral storiti vslsd položaja, ki mu ga je naložila narodna skupščina z izvolitvijo. Jaz sem na prvi seji državnega odbora, ki se je vršila po dr. Mačkovi aretaciji, protestiral proti kršitvi poslanske imunitete, ki je zajamčena po ustavi in po zakonu. Ta protest ponavljam. Ako je bilo mogoče pred volitvami poudarjati kakšno teoretične dvome nad trajanjem poslansko imunitete, ne more biti po izvršenih volitvah v tem oziru prav nobenega dvoma. Kljub temu jih oblasti ne puste na svobodo. Jutri se bo vršila prva seja skupščine, katere bi se morali udeležiti dr. Maček in tovariši. Toda oni ne morejo priti, ker jim tega politične oblasti ne dovolijo. Sodišče je odločilo, da se morajo dr. Maček in tovariši spustiti na svobodo. Kljub temu, da je trajanje internacije dr. Mačka in tovarišev vsled sodnijske odločbe protizakonito, jih policija vendar drži v zaporu. To je anomalija, nasilje in protizakosiitost, ki nima analogije v Evropi. Prosim državni odbor, da sprejme moj ponovni protest na znan je.< Po tem so prešli na dnevni red. Državni odbor je zbral volivni materijal in ga izročil skupščini. STARI IZGOVOR L,RIBE JOVANOVIČA. Belgrad, 8. marca. (Izv.) Dr. Trumbič in dr. T.orknv ic sta obiskala X-*. J o v*j?n ovi cs da intervenirata, da se izpustijo zaprti poslanci. Jovanovič je odgovoril, (ia on ni več predsednik in da sc nai v tem oziru obrneta na vlado. »NOVOSTI« O POLOŽAJU. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Današnje >N o v o s t i-.: pišejo o položaju in pravijo: ; Položaj je jasen. Po nasiljih in po najbolj surovi kršitvi vseh pozitivnih zakonov države se jutri v bodoči skupščini prvikrat po teh prestanih nasiljih srečata oba politična tabora. Na eni strani sta vladni stranki z izgoljufano >večmoi more in sme iti preko volivnega nasilja, izvršenega nad voljo ljudstva, ki je dalo bloku narodnega sporazuma večino glasov? Ali bo opozicionalni blok dovolil, da vlada z aretiranjem manjša njegove vrste in tako na umeten način ustvarja večino, ki jo rabi? Voditelji opozicionalnega bloka ne smejo pozabiti, da jim je dalo ljudstvo zaupanje, da se bore proti nasilju, zato pričakuje od njih, da v tem momentu vzamejo najenergičnejše v zaščito njegove pogažene pravice.« f i$! se Zagreb, 6. marca. (Izv.) Vaš dopisnik se je informiral na policiji v zadevi internacije dr. Mačka in tovarišev. Po izjavah policije niso došla iz Belgrada še nobena navodila in bodo interniranci izpuščeni naj-bržo šole, ko se reši pritožba dr. Trumbiča na velikega župana, to je do 9. ali 10. marca. Danes je bil izpuščen začasno iz internacije samo Predavcc, ki je odšel v Dugo-selo in se zvečer vrnil. V časopisju se je bila raznerla vest, da bodo Maček in tovariši danes izpuščeni in da se odpeljejo v Belgrad, toda vest ne odgovarja resnici. Časopisje pričakuje novih odločb v tem ozira od velikega župana, ki se vrača iz Belgrada. ZASLIŠEVANJE STJEPANA RADIČA. Zagreb, 6. marca. (Izv.) Zasliševanje Stiepana Radiča je zaključeno. Sedaj se zaslišujejo kmetje in sicer so danes predpol-dne zaslišali kmete iz Sv. Ivana Zeline. Popoldne so se vršili obiski in so obiskali Radiča njegčva žena, obe hčeri in sin Vlade. PERILO 7a gospode in dame, le iz prvovrstnega blaga, nudi F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petro c. 29, ker lastni izdelek po jako nizkih cenah. nisa p fa Letos praznujejo Portugalci 400 letnico moža, ki je proslavil na veke ime svojega naroda, Luiza de Camoensa, pesnika >Lu-siad«. Ta se je namreč rodil 1.1525. in sicer skoraj gotovo v Lizboni, glavnem mestu Portuga.sk e. »Luisade«, njegova epopeja, proslavlja Vasca de G a in a in je takorekoč ržsumč vse pomorske zgodovine portugalske. Delo je izšlo v tisku 1. 1572. in imelo tako velik uspeh pri občinstvu, da je že naslednjega leta izšla nova izdaja. Kar se tiče sestave, se mu popolnoma lahko očita pretesno posnemanje Vergila. Vendar je pa Camoensova pesnitev vseskozi originalna, kajti Camoens je sam videl Indijo, deželo, ki jo popisuje, in nahajal se je tam v enakih nevarnostih, kot junak njegove pesnitve, Vasco de Gama. Edino ena stvar nam modernim čitateljem no ugaja v >Lusiadah«, in to je umešava-nje poganskih božanstev, toda to je bolj napaka tistega časa, v katerem je bilo to v modi, kot Camoensova. Tako se na pr. Jupiter posvetuje z bogovi, ali naj dovolijo Portugalcem dostop v Indijo, Bakhus skuša njih brodovju škoditi in Venera pričara iz morskih globin čudov it otok. Vse to je tem bolj mrzlo, ker na drugi strani očita pisatelj na prav trpek način kristjanom, kako malo so verni in kako malo se brigajo za Cerkev, >to njih mater, katere duša je v nebesih«. V začetku svoje pesnitve pripoveduje Camoens, kako pridejo ladje Vasca de Ga- časnikarji proti reakcionarnimi tiskov, zakonu. Zagreb, 6. marca. (Izv.) Danes ob 5. popoldne se je nadaljevala izredna skupščina Jugoslovanskega novinarskega udru-ženia, sekcija Zagreb. Razpravljalo se je o vladnem zakonskem načrtu tiskovnega zakona in je govorilo 6 časnikarjev. Vsi so najostreje obhodili reakcionarne in drakon-ske določbe tega načrta. KOMUNISTIČNI LETAKI V ZAGREBU. Zagreb, 6. marca. (Izv.) Danes je policija zasegla komunistične letake, ki pozivajo sodruge, naj priredijo poulično demonstracijo zaradi aretiranih dijakov Mavraka in Pollicerja. Policija trdi, da ti letaki niso bili izdani zaradi teh dveh dijakov, ampak zaradi spomina Aliagiča, ki ga komunisti proslavljajo 8. marca na dan niegove justi-fikacije. Policija pozivlje občinstvo, da se ta dan ne zbira na ulicah na manifestacije in naj ne poseti pokopališča. S>2JEH. KONGRES LIBERALNE STRANKE. Rim, 6. marca. (Izv.) Liberalna stranka je poslala od svojega kongresa kralju ob priliki obletnice ustave brzojavni pozdrav. Na kongresu je bilo izključenih 25 desnoliberalnih poslancev, ki nočejo sodelovati s fašisti v vladi. ITALIJANSKE KUPČIJE V ALBANIJI, Rim, 6. marca. (Izvir.) Kakor javlja »Tribuna*, je razdelitev petrolejskih koncesij v Albaniji dovršena. Italija je dobila važna petrolejska polja v okolici Elba-sana. Trgovska pogodba med Italijo in Albanijo je ratificirana. NOV POŠTNI TARIF. Rim, 6. marca. (Izvir.) Dne 16. t. m. stopi v veljavo v Italiji nov poštni tarif, ki znatno povišuje vse poštne pristojbine. VOJAŠKA ZVEZA PROTI MUSSOLINI JU. Rim, 6. marca. (Izv.) Organizacije vojaške čete v bližini oaze Jarabub, za ka-Neapolju so sprejele sklep, v katerem izključujejo iz zveze vse one fašitovske poslance, ki so bili izvoljeni z glasovi bivših vojakov. EGIPTOVSKE ČETE PROTI ITALIJI. London, 6. marca. (Izv.) >Daily jSx-pressc poroča iz Kaire, da vlada zbira vojaške čete v bližini vaze Jarabub, za katero se bije oster diplomatski boj med Anglijo in Italijo. BOLGARSKE SPLETKE. Sofija, 6. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Cankov je izjavil v nekem razgovoru, da je bolgarska vlada odločena, državo za vsako ceno braniti proti boljševizmu. Ker ogroža boljševiška nevarnost enakomerno vse balkanske države, je upanje opravičeno, da bodo sosedne države boj bolgarske vlade proti prevratnežem znale primerno ceniti in da bodo tudi velesile bolgarske napore za ohranitev sedanjega stanja uvaževale (To se pravi z drugimi besedami, da bi Bolgari radi dosegli povečanje svoje armade. Op. ur.). POLITIČEN OBISK. Sofija, 6. marca. (Izv.) Bolgarski listi poročajo, da stoji obisk romunske kraljice v Belgradu z zvezi z organizacijo protibolj-ševiškega bloka na Balkanu. >Zora<;: piše, ma najprej v Mozambique, potem pa pristanejo v kraljestvu Melindi. Kralj sprašuje junaka na Davidov način in si da pripovedovati zgodovino Portugalske in potovanje malega brodovja: Kralju Manuelu sta se v sanjah prikazala bogova rek Gange in Inda in mu dejala, naj pošlje brodovje v neznano deželo, po kateri pretakata svoje vodovje. Vasco de Gama, ki ga je določil kralj Manuel za poveljnika ladij, katere ao šle na pohod v Indijo, je zapustil lizbonsko pristanišče in jadral po neznanem morju mimo Madeire, Kanarskih otokov in otokov Zelenega rtiča. Ladje, ki jim je kazalo pot ozvezdje Juž. Križa, so napadle nevihte in trombe. Na neznanem otoku, kjer so začasno pristali — menda je bila to Sveta Helena — so domačini napadli enega Portugalca, ki je šal na kopno. Pet dni pozneje so jo prikazal Rtič neviht na obzorju (pozneje prekrščen v Rtič dobre nade). Med tem ko so se portugalske ladje obrnile proti vzhodu, se je pred njimi dvignila nadčloveška postava: Adamnstor, brat Titanov, ki po je zaljubil v morsko boginjo Tetido in bil spremenjen v skalo, ter tako tvoril skrajno predgorje južne Afrike. Zaklical je junaškim Portugalcem: — Jaz som veliko in skrivnostno predgorje, kateremu sle dali ime pred gora viharjev in ki gn nikoli niso videli Ptolomcj, Pomponij, Slrabon, Plinij in sp'oh nihče med smrtniki. Tukaj v neznani deže li stojim ni skrajnem koncu afriške "oline in se raztezam do antarktičnega tečaja. da bo prišlo tudi glede besarabskega vprašanja in romunsko-neinškega spora do soglasja med Jugoslavijo in Romunijo. ANGLEŠKE UTRDBE V SINGA-PORU. London, 6. marca. (Izv.) V zgornji zbornici se je vršila živahna razprava o utrdbah pristanišča Singapore. Liberalni govornik je naglašal, da bo utrjevanje tega pristanišča vzbudilo nezaupanje Japonske. V imenu vlade ja izjavil lord Balfour, da so utrdbe potrebne, da se obdrži angleški imperij v svoji celoti. V istem smislu jo govoril lord Curzon. REDEK DOGODEK V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. London, 6. marca. (Izv.) Včeraj je prišlo v spodnji zbornici do incidenta, ki je jako redek v zgodovini angleškega parlamenta. Takoj začetkom seje jc začel govoriti Chamberlain, katerega pa je vedno motil z medklici poslanec delavske stranke Kirkwood. Zaradi ne-parlamentarnega vedenja je predsednik Kirkwooda izključil od več sej, vsled česar so vsi člani delavske stranke zbornico zapustili. RUSKA POLITIKA. Tffiis, 6. marca. (Izv.) Svet sovjetske Unije in Nacijonalitetni svet sta soglasno odobrila smernice ruske vlade tako v zunanji kakor v notranji politiki. KREDITI ZA RUSIJO. Berlin, 6. marca. (Izv.) »Tageblatt« poroča, da je Krasin odpotoval v Pariz, da podpiše pogodbo za ustanovitev velike francosko-ruske banke s kapitalom 100 miljonov frankov. NEMŠKA GARANCIJSKA PONUDBA. Pariz, 6. marca. (Izv.) Z ozirom na francoske zahteve po varnosti francoskega ozemlja pred morebitnim novim nemškim napadom je predlagala nemška vlada sledeča jamstva: Nemška vlada je pripravljena jamčiti za nedotakljivost francoske vzhodne meje, ne more pa jamčiti za neizpremenljivost nemško vzhodno meje. S tem pa nemška vlada noče izreči, da je napram Poljski agresivna, ampak bo skušala popravo svoje vzhodne meje doseči na miren način, ki ga označuje že mirovna pogodba. — Napram nemški ponudbi se drže francoski listi zelo rezervirano in zahtevajo, naj Nemčija jamči tudi nedotakljivost Češke in naj se zaveže, da se ne bo združila z Avstrijo. Z vso odločnostjo se pa upirajo nemški ponudbi Poljaki. NOVA VLADA V ANG0RI. Carigrad, 6. marca. (Izv.) Novo vlado je sestavil Izmet-paša. Parlament je izrekel novi vladi zaupnico s 115 proti 23 glasovom. POLJSKI MINISTER VNANJIH ZADEV V PARIZU. Pariz, 6. marca. (Izv.) Poljski minister vnanjih zadev Sk rzvnski je prišel v Pariz. Obravnaval bo s Herriotom vprašanje Gdanska. In Titan jim začne groziti, ker motijo njegov mir: — Povem vam, da boste vi in vse ladje, ki vam bodo sledile, našle v teh sovražnih morjih nasprotne vetrove in strašne viharje. Tako je pripovedoval Vasco de Gama kralju dežele Melinde. Kar je Adamastor prorokoval, se je zgodilo: šele po strašni nevihti je prišlo brodovje v gostoljubno deželo, kjer so jih navdušeno slavili. Slednjič so Portugalci odjadrali naprej in dospeli na obrežje Malabarja, ker jim je pomagala Venera, ki je pomirila vetrove. Tu jih je prijazno sprejel kralj Samorin. Pesnitev se konča s čisto mitološko apoteozo: Venera pričara iz morskega dna čudovit otok, kjer najdejo neustrašeni mornarji slednjič zasluženi počitek. Pri slavnostni pojedini jim morska vila razkrije bodočo slavo njih naroda in zavojevanje Indijo. Nato zapihljajo ugodni vetrovi in brodovje se spet poda na široko morje in se vrne v Lizbono. Pesnitev se konča s sla-vospevom na kralja Doina Sebastiena, velikodušnega princa, ki je pozneje padci v boju v Afriki. >Luisade< so visoka pesem naroda, ki je brodaril po daljnjih oceanih in ki se je v času, ko je ta pesem naslaia, navduševal ob najimenitnejših odkritjih. Camoens pa v svojo pesnitev ni samo vplel čine Vasca do Gama, temveč tudi ostalih, portugalskih admiralov, tako da je njegovo delo neke vrsto Panthcon vseh onih, ki so ovokovc-čili svojo domovino v najslavnejših stoletjih njene zgodovino. Masaryk. V zadnjih dobah silnega duševnega, političnega iri gospodarskega razvoja ter prevratov je došlo na površje mnogo umov, ki črtajo človeštvu nova pota, in med katerimi zavzema eno najodličnej-ših mest T. G. Masaryk. Zato je umevno, da je našla proslava 75 letnice Masary-kovega rojstva, ki jo obhaja danes, globok odmev tudi izven meja Češkoslovaške republike. Ni malo sijajnih konkretnih činov in zaslug, ki jih more danes navajati časopisje v proslavo T. G. Masaryka. Čeho-slovaici, Poljaki in Jugoslovani imamo svojo osvoboditev v veliki meri zahvaliti njemu. Dasi že 65 letnik in družinski oče je v svetovni vojni zapustil svojce in domačijo, da v državah sporazuma propagira misel osvoboditve podjarmljenih narodov Avstro-Ogrske. Wilsonov odgovor na prošnjo cesarja Karla za mir, ki je pomenil konec Avstroogrske in položil temelj za čisto nov politični ustroj Evrope, je izšel pod neposrednim vplivom dr. Masaryka. Na prav poseben, neposreden način je Masaryk ustvaritelj Češkoslovaške republike. Njegova zasluga ni samo v tem, da jo svoj narod politično osvobodil, ampak še prav posebno v tem, tla je novi državi vi i I svojega velikega duha, jo ustrojil po demokratičnih principih in jo v najkrajšem času, sredi splošnega vrveža uredil tako, da je postala trclna opora reda in miru v srednji Evropi in modra voditeljica v zunanji politiki nasledstvenih držav. Čeprav notranja politika današnje Češkoslovaške i ne odgovarja idealom demokratizma, vendar je dejstvo, da se tudi Slovaki, i pa i Nemci brezpogojno v spoštovanju ! klanjajo predsedniku Masaryku, o katerem vedo, da je osebno iskren pristaš pravičnega bratskega sporazuma med vsemi narodi in državami, na katerem temelju bo mogoče potem graditi veliko, mogočno mirovno zvezo Evrope. Zgodovina jo bogato venčala prizadevanja dr. Masaryka. Ti uspehi niso lahek plod spretnega diplomata in pretkanega politika, ampak jih je dosegel Masarvk ko v sebi dovršena, v resnem, plemenitem stremljenju dozorela osebnost. ki je izsilila brezpogojno zaupanje, spoštovanje in uvaževanje, kjerkoli je nastopil. Sin koči jaza na cesarskem posestvu v Hodoninu, je bil Masaryk prvotno namenjen za kovaško rokodelstvo'. Toda prijatelji, ki so spoznali njegovo nadarjenost, so posredovali, da je 15 let star odšel na nemško gimnazijo v Pragi, kjer ie kmalu postal eden najboljših dijakov. Vendar je moral vsled spora s profesorji predčasno odditi / gimnazije ter je nato maturiral na Dunaju." Tu se jc' potem vpisal na filozofsko fakulteto in promo-viral. Potem je odšel v Lipsko, da izpopolni svoje znanje. Tu se jo spoznal s hospitantinjo tamkajšnjega konsei*vato-rija Američanko Charlie Garrique, ki je potom postala njegova žena. Iz tipskega ■ > je Masaryk vrnil na Dunaj, kjer jo bil imenovan za docenta na modrosloVni fakulteti. Tu pa ni ostal dolgo. L. 1882. so ga poklicali na češko univerzo v Pragi kot izrednega profesorja filozofije. Tu .je dobil ugodna tla za razmah svojega duha in svojih idej. Osebno strogo moralen in v jedru religiozen, drugače pa nasproten zlasti katoliški religiji in Cerkvi, je uvedel na čelu vseučiliške mladine novo kulturno gibanje, ki je bilo na eni strani res naperjeno proti katolištvu, toda na drugi strani po Masarykovom zamislu tudi proti plitkemu, frazerskemu lažnjivemu liberalstvu in njegovemu malilcu: jalovemu nacionalizmu brez v.seh širših vidikov. Dasi načelno odločen nasprotnik marksizma, jo praktično in teoretično razširjal socialno mišljenje in vzgojil socialni demokraciji med inteligenco mnogo somišljenikov. Masarvkov vpliv je segel v tej dobi tudi v Slovenijo in na Hrvatsko, kjer so dijaki, došli iz Prage — takozvani »Masarykovci« — zaceli širiti njegove ideje in skušali ustvariti lastno kultur-no-politično siru,jo. To se jim formalno ni posrečilo in so kasneje večinoma prešli v socialno demokracijo, (ki jih pa večinoma tudi ni mogla zadovoljiti in držati). vendar je gotovo, da jih je nekaj med njimi, ki danes štejejo med naše najboljše kulturne delavce, dočim so drugi v plitvem epigonstvu zaigrali med nami hreščečo kulturnobojno muziko, bodisi da so res bili Masarykovi učenci, bodisi da hočejo samo za take veljati. V devetdesetih lotili prejšnjega sto-' letja je prešel Masarvk kot borben duh tudi na politično poije. Najprej so ga poslali v dunajski parlament mladočehi, ; a je prišel z njimi kmalu v navskrižje in odložil mandat. Kasneje je ustanovil ! lastno »realistično stranko« in bil po iz-vojevanju splošne in enake volivne pravice v svojem rojstnem kraju izvoljen za državnega poslanca. V. dunajskem parlamentu si je njegova velika osebnost izsilila splošno spoštovanje. Široki Bvet je pa spoznal Masaryka najprej zlasti po njegovih velikih, epo-jial.iih znanstvenih dolih: Samoumor kot pojav moderne civilizacijo, Rusija in JSvropa i. dr. Potom je pa prišel znani sramotni Fricdjungov proces, v katerem je Mataryk pred celim svetom razkrinkal zakrknjeno, lažnjivo in omojeno avstrijsko diplomacijo, ki je operirala proti Srbiji s ponarejenimi dokumenti. S tem svojim nastopom si je Masaryk imenitno utrl pot za svojo veliko politično poslanstvo v kmalu nnto sledeči svetovni vojni, o katerem smo žo uvodoma govorili. Velika skrivnost Mnsarvkovop-a izredno skladnega in uspešnega življenja je poleg njegove globoke moralnosti in Čistosti značaja v lem, da se kot filozof in politik ni slepo zagrizel v k;;ke okostenele ideologije, marveč je zvesto prisluškoval utripom življenja in razvoju sodobne družbe in z njim rastol in se razvijal. Dasi po mišljenju nekntoli-fan, je vendar kot globok, plemenit in resnično svoboden duh prišel tekom svojega duhovnega razvoja do tega, tla je začel katoliško cerkev spoštovati kot ču-varico nenadomestljivih moralnih vrednot za etično povzdigo človeške družbe. Ker je Masaryk spoznal veliko organizirano silo čeških katolikov in vedel prav oceniti njihov ogromni pomen za dograditev in moralno ter socialno konsolidacijo mlade republike, je storil s svoje strani vse, da zavzame katoliška cerkev v novi češkoslovaški državi, kjer jo toliko kulturnobojnega duha, kolikor toliko dostojno stališče in da so odnošaji med njo in sv. stolico dobri. Spričo vsega toga so tudi katoliški Slovenci, najsi tudi no odobravamo vseh Masarykovih idej in vsega njegovega dela v prejšnjih letih, pridružujemo danes bratskemu češkoslovaškemu narodu v iskreni želji, da bi mu Previdnost predsednika Masaryka čini dlje ohranila! « i „il '"S 5 tekaj «LPB'4tŽj Znameniti angleški novelist Valentine Williams je napisal v Daily Mail pod tem naslovom daljši članek, v katerem pripoveduje o velikih uspehih francoske kolonizacije v Maroku. Modemi Maroko — in to znnči francoski protektorat — je delo enega moža, maršala Lyauteya, francoskega generalnega re-zidenta. Temu se je posrečilo modernizirati strogost islama in ob enem ohraniti vero in narodno življenj? tu is.iitianov. Pristan Casablanca, kamor se je podal najprej, je takorekoč mikrokosmos Lyau-teyevega dela v Maroku. Ka mestu žalostne vas) domačinov in zastarele luke se dviga krasno novo mesto z lepimi poslopji, širokimi avenuejami in prostornimi trgi. Pristan je velik in modern in pole;* njega so dviga nov del mesta, v katerem bivajo izključno domačini. Ta je sicer zidan po pravilih moderne higijeue, toda slikovitost turških mest mu je ostala. Kot rečeno je francoski Maroko protektorat. Maršal Lyautey je maroški zunanji in vojni minister in kot tak uradnik maghzena ali mavriške vlade, na katera čelu je sultan, ki ni samo vladar, temveč tudi kalif in verski poglavar. Pod uspešnim vodstvom maršala se je razširila moč in oblast maghzena do meje razburkanega Riffa (»španskega« Maroka) in do gorovja Atlasa. Prvič v nemirni zgodovini šerifske-ga cesarstva obstoja urejena, splošno priznana in centralizirana vlada, koje vpliv se čuti daleč okoli velikih novih cest, ki so jih zgradili Francozi po vsem protektoratu in jih še sedaj gradijo. Maršal je dejal glede varnosti angleškemu pisatelju: »Turisti se lahko sprehajajo po tej deželi z mnogo večjo varnostjo kot po katerikoli evropski državi. Lahko se greste prepričati o resničnosti mojih besed na jug, med atlaška plemena. Videli boste, da z vojaštvom tisoč mož držimo ozemlje, ki je tako veliko kot od Pariza do Marseillea.c Danes prihaja nebroj potnikov iz vsega sveta občudovat tajinstveni svet islama v francoski Maroko. Parobrodna družba Compagnie Generale Transantlantique jo upostavila promet med južno obalo Francije in^sevtrno obalo Maroka potom rlo-gantnihTJTZoparnikov. Razen tega jo sezidala celo vrsto prvorednih hotolov v najzanimivejših krajih. 01 enega lo drugega se potnik vozi v udobnih avtobusih po gladkih novih cestah. Takšen mir vlaJa v deželi, da niti v najbolj oddaljenih pokrajinah avtobusi nimajo oboroženega spremstva. Najzanimivejša mesta v Maroku so: Marrakeš, »rdeče mesto«, s svojimi srednjeveškimi utrdbami in stolpi, Rabat, mesto cvetlic in večnega solnca, Meknes. afri-Čanski Versaj, in Fez, mesto orijcntalsiiih čiovek se tu počuii kot bi bil v moha-roedanskem raju, v deželi Fsoč in -tc noči«, v Času veiikega kalifa Huruna al Ra 8ida ali Aladina. V zadnjem času prihaja vedno več obiskovalcev v to bajno deželo. Angleži so celo začeli malo opuščati Egipt in se v svoji radovednosti začenjajo podajati v Maroko. -f Potrebo koncentracijske vlade utemeljuje -»Pravda« s splošnim mrtvilom na gospodarskem polju. »Vsak državljan zahteva dane3 neko varnost za svoje delo, toda varnosti ni in ie tudi biti ne more, ker izčrpava politični boj vse moči države. Država bi morala reševati v prvi vrsti nujne gospodarske in socijalne potrebe, zato pa mora biti prosta dosedanjih političnih okov. Gospodarska kriza je dosegla svoj vrhunec. V Belgradu tlači gospodarske kroge pomanjkanje gotovine, trgovci se boje popolne svobode pri oddaji lokalov v najem in med delavci so širi brezposelno-it. To stan-e ie nevzdržno in no sme trajati večno.« + Ncsoglasfa r»cd bosanskimi in vojvodinskimi radikali* Med bosanskimi in vojvodinskimi radikali se je vnel živahen bo! za ministrstvo agrarne reforme. Bosanski radikali zahtevajo ta resor zase, ker so prišli v parlament številčno znatno okrepljeni, vojvodinski radikali pa smatrajo agrarno reformo za svoj tradicionalni reser. I7premc1r.be v diplomatskem zboru. Dosedanji naš poslanik v Rimu g. Antoni-jevič bo imenovan za poslanika v Pragi, poslanik v Pragi g. Nešič ostane kot narodni poslanec v Belgradu, za poslanika v Rimu pa bo imenovan bivši minister dr. Laza Markovič. 0 »cklrdantn! večini« takozvanega »narodnega« (pravilno: batinaškega) bloka besediči sinoonje Žcrjavovo trobilo. Kakšna je ta »večina«, govore najlepše številke, kajti kijub vsemu nasilju in doslej še nepoznanim volivnim sleparijam je odnesel batinaški blok komaj dobri dve petini vseh oddanih glasov, dočim ima opozicija za seboj tri petine naroda, natančneje povedano: opozicija ima 356.000 glasov več nego batinaši. Da ta^a »večina« ne bo dolgo terorizirala vse države, je na dlani. O socialnem in gospodarskem zakonodajnem delu danes v enomer govoričijo glasila SDS. Kakšno »socialno« in »gospodarsko« delo itramo pričakovati od te gospode, nain kažejo vsak dan nova dejstva. >Socialnk politiki, ki so uničili že vse nnše socialne institucije in ki so še nedavno izročili rudarje na milost in nemilost Trboveljski premogokopni družbi, so res kvalificirani za tako »socialno« delo, njihove gospodarske »sposobnosti? pa poleg znardh afer dokazuje najlepše nedavna afera z Lubijo. Po vzorcu »Jutra«. Štiri mesece je mi-nistroval Žerjav, ne da bi ga pri tem kdo oviral, kakor je oviral sedanji batinaški blok vsako pozitivno delo v bivši, zgolj trimesečni Davidovičevi vladi, in kaj ima pokazati v Sloveniji doslej? Stotine družinskih članov in uničenih eksistenc pro-klinja režim! Za koliko je že znižal davčna bromena v Sloveniji? Ali je prišel en sam vagonar med tem pod streho? Kaj je storjenega na gospodarskem p o-ju? Ali ne propadata obrt in industrija zdržema in z vedno večjo naglico? Tisoči brezposelnih stradajo. Seveda, kaj briga eamostojno-demo-kratsko gospodo vse to! Oni imajo svoje mehke tapecirane salonske vozove, svoje avtomobile, ogromne tisoče plače, da lahko brezskrbno igrajo visoko politiko, češ, naj nas pišejo lačni reveži v Sloveniji v uho. — Kakor rečeno: to je po vzoru in v žargonu »Jutra«! »Zc*rav instinkt naroda jc zmagal,« pravi »Jutro«. Da, kljub fcrezprimernemu terorju in sleparijam je bil ta zdrav instinkt toliko močan, cla je zbral 356.000 glasov več nego batinaški blok, in ta zdravi instinkt, je tudi s tremi petinami vseh oddanih glasov odobril program opo-zicionalnega bloka. Kdo je torej odgovoren? Zadnji »Učiteljski tovariš« strahopetno stiska rep med noge, ker se je zbal viharja, ki se pojavlja celo med Ujujevci radi sedanjega divjanja nad učiteljstvom. Hinavsko zavija oči in se upa trditi, da Jelene ni kriv divjega preganjanja, ki v svoji besnosli tolče vse križem in pri tem celo po ljudeh, ki so bili vse svo'e življenje zveste prlprige Jelenca in njegove najbližje okolice. Nas tako strahopetno taienje ne bo premotilo, dokler nam UJU pozitivno ne pove, čigavo maslo je torej sedanje početje prosvetne uprave, za katero bo še prav gotovo odgovarjal od črke do črke Morda bi pa vedel odgovoriti na to vprašanje učitelj Ivan Dimnik, g. Do-stal pa prav gotovo! Torej pogum in ne umivajte si rok — kakor znani rimski poglavar v deželi Judeji. — Hrastniški pralni prašek čisto sam, perilo snežno belo opere Vam! 10 9 — ČaSa Radensko voilo, izDita pred jedjo, povzroča dober teki 5131 Josip Meško : Dijaški orfevskS to v Dne 19. marca t. 1. ima naše dijaštvo v Mariboru svoj orlovski praznik, ki je obenem praznik orlovstva v celoti. Ta dan hoče naše dijaštvo poglobiti misel svoje nove orientacije, položiti prisego v duhu demokracije, poudariti svojo veliko kulturno poslanstvo med lastnim narodom, pa tudi med bratskima narodoma Hrvatov in Srbov. Dijaštvo mora priti do zavesti, da je poklicano v službo vere in doma. Dijaški orlovski dan naj bo tudi dan nagih prijateljev, dan našega starešinstva, dan vseh, ki smo si blizu. Svojih misli dijaštvo noče skrivati. Treba je, da se poznamo vsi, potem si bomo tudi zaupali. Dijaštvo mora popraviti to l;ar je zagrešil del inteligence s svojim liberalizmom, ki ni hotel in često ne znal dati svojih sil in duševnih produktov na razpolago vsem. Manjkal je tem ljudem življenski. stik z ljudstvom, zato so zaplavali na vzvišeno stališče in gledali le navzgor in ua sebe. Diia-3ke organizacije v pretekli dobi so bolehale na tem, da so pogrešale stika z narodovim življenjem. Zato je bilo vse njihovo delo in vsi načrti le fraza. Ni čuda, da štejemo danes vsled tega razmeroma mrlo nesebičnih in požrtvovalnih kulturnih delavcev. Dijaštvo čuti to %'rzel v kulturnem življenju. Dijaštvo čuti, da prehaja strup liberalizma v širši sloj, ki je dosedaj znal čuvati svojo naravno nepokvarjenost in dobre tradicije prednikov. Dijaški pokret v smeri orlovstva nam je jamstvo zboljšanja, zato temu pokretu damo v dijaškem organizacijskem življenju prvo mesto. Naš dijak čuti, da je bodočnost r.nših organizacij orlovska, zato je orlovslvo dei dijaškega programa, V orlovskem bratstvu je močna regeneracijska sila notranjega človeka. Duh ljubezni, prijateljstva, zaupanja in strpnosti, ki ga je pretirana tehnična kultura zadnjih desetletij iztrgala iz mnogih src, prihaja z orlovstvom zopet v nas. Veselje do življenja, ljubezen do verstva, čut dolžnosti in odgovornosti bodo z orlovstvom dobili zopet nazaj svojo pristno značilno potezo. Dijaško orlovsko gibanje ni prezrlo tudi svojega narodnega poslanstva. Bratje na jugovzhodu morajo priti s časom v naš kulturni krog. Idejno enotnost vsega jugoslovanskega katoliškega dijaštva moramo in hočemo ustvariti; interes državne in kulturne moči to zahteva. Veliko potrpljenja, volje in optimizma bo trebalo, toda ljubezen zmaga. Pogled našega dijaštva je še obrnjen na vzhod. Zbližanje slovanskega razkolnoga vzhoda z Rimom je naloga slovanskega katoliškega zapada. Ciril-metodijska ideja je last inteligence, ki je dolžna delati na to, da la velika misel postane enkrat resnica. Glavna smer našega misijonstva gre na vzhod. Dr. Krek jo rekel enkrat, da smo od Baltiškega morja pa do Adrije vsi eno. Res je to, samo premalo se tega zavedamo. Predpogoj in bližji ideal je, da ustvarimo Jugoslovani, Čehi in Poljaki eno zavestno kulturno silo. Prepričani smo. da bo zborovanje slovanskega katoliškega diiašiva v Ljubljani ob priliki III. slovanskega orlovskega tabora idejno združilo naraščaj naše inteligence. Dijaški dan na Jožefovo je v tem oziru nekaka predpriprava. Prijatelji dijaštva in orlovstva! Starešinstvo 111 učiteljstvo! Za naš dijaški praznik vas vabimo v nnšo sredo. S svojo navzočnostjo dajte našemu dijaštvu poguma! S priznanjem raz-vnamite njegov idealizem! Povrnil bo vam in narodu! Bor; živi! sv. Gorami; Alojz fcagmeister, Bizeljsko; Ivan Bobek, Ciril Šuler, Celje; Jože Gaberšček, Ročica ob Palu; Alojz Mager, Prevalje; Joško Re-povž, Jožo Novak, Litija; Ferdo Jazbinšek, Hrastnik; Anton ( ainloh, Tržišče; Jože Ber-glez, Ponikva; RudolI Vertovšnik, Krško; Jože Košar, Leopold Koprivaik, Nova Cerkev; Adulf Gorisek, Laško; Matija Blazovuik, Maru-berg; Ivan Bola, Hlastnile, in Janez Brank iz Vodic doma. Bog živi! DOPISI. Trbovlje. — Odgoditev volitev. Občinske volitve so odgodene na nedoločen čas in to v kratkem času iričetrt leta že v tretje. Ker je že manjkalo razlogov za odlašanje volitev, so pa v zadnjem trenutku napravili vlogo za cepitev občine in priklopitev Hrastnika k Dolu. Dasi nihče resno ne misli na to in se branijo toga Dolanci, kakor bi sc Hrastničani, ako bi se hotelo zadevo res izvesti, so vendar porabili ta nerodni povod, da opravičijo z njim še nadaljno nasilje in korupcijo na občini. Trbovlje. — Korupcija na obči-n i. Od kompetentov za mesto občinskega zdravnika zahteva gorfent Kokelj osebno, da mora biti odločen demokrat, ki bo delal za stranko. Ker doslej pristaši vseh strank plačujemo občinske doklade, najodločneje pro-testiramo, da bi občina plačevala demokratom agitatorja. Tudi smo radovedni, kateri zdravnik se bo tako ponižal, da bo prišel za priga-njača Zerjavovcem. Tržič. Številne maškarade so našim demokratom popolnoma zmešale glave. Po kavarnah napadajo nnše somišljenike. V »Jutru« se pa zelo hudujejo, govore o nasilstvu in bojkotu in napadajo prav pridno našega g župnika. No on se bo že srm branil, če se mu bo zdelo vredno. Iz delavskih krogov povemo nsš.m demokratom tole: Vaši napadi škodujejo vam samim. Samo še eno krivico naredite našim učiteljem ali komurkoli, in nn bomo začeli s tiho in podrobno agitacijo —■ že \es'e zakaj! Mi se vašega terorizma nič ne bo-j:mo. ampak vi se bojte nnšega odgovora. Kar mirni borite, bo za vas najbolje! Srčne pozdrave poSiij^jo vsem bravcem »Ptovrncn« slovenski font;'e-vojnki pri 12. pes-puku v Debru: Franjo Raulner, Sv. Peter pod niaiisce v DRAMA: Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 7. marca: IZGUBLJENE DUŠE, gostovanje gospo Podgorske Iz Zagrrcba. — Izven. Nedelja, 8. marca: ob 15 STRICKOVE SANJE, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. ob 20 VDOVA ROŠLINKA. — Izven. Pondeljek, 9. marca: ROSMERSHOLM. Red D. OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer. Sobota 7. marca: TRUBADUR. Red B. Nedelja, 8. marca: Ob 15. uri: NETOPIR, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek 3. marca: PIKOVA DAMA, gostovanje Zdenke Zikove in Marija Šimenca. JUBILEJ HINKA NU&CA. V četrtek zvečer jo proslavljala ljubljanska drama svojega nekdanjega člana, marljivega sodelavca in vztrajnega, ambi-ci joznega igralca H. Nučiča, ki praznuje petindvajsetletnico svojega delovanja na odru. To pot ni stal pred nami zaslužen veteran, ki bi ga bilo treba pospremiti z zunanjimi častmi v pokoj; štiridesetletnik je prišel na svoj domovinski oder igrat veliko vlogo Othella kot zrel mož, ki podaja živ sad svojega truda. Znto ga je občinstvo tom bolj radostno sprejelo ia slovesnost, ki se jo vršila v prvsra premoru, je izzvenela za Ljubljano nenavadno prisrčno in spontano. Gostujočega jubilarja so pozdravili v krogu igralcev, za upravo dramaturg O. Zupančič, za udruženje igralcev režiser I. Šest in za slovenske akademike fil. Debevec. G. Nn-čič so je v zahvali spomnil svoje igralske preteklosti, ki je v ozki zvezi s slovenskim odrom in se dotaknil lepih dni narodnega osvobojenja, ko je iz današnjega dramskega odra prvič govoril slovensko besedo. Prejel je nebroj čestitk in vidnih znakov spoštovanja, občinstvo pa ga je pozdravljalo % burnim in dolgotrajnim aplavzom. Predstava Othella je bila prav dostojna za jubilarno prireditev. G. Nučič, ki ji* govoril svojo vlogo hrvatsko, je nastopil z vso sigurnostjo in jo bilo videti, da ima delo dobro in premišljeno nnštudirano. Izgovarjava je bila močno nijansirana in je v dolgi in težki vlogi včasih nadomeščala elementarno strast, ki jo delo zahteva. Ostali igralci so svojo nalogo rešili po svojih močeh. Dva jezika pač nista pripomogla k onemu življenju, ki naj bi izviralo iz celotnosti igre; gostovanja dobrih igralcev so vsakemu odru in našemu posebno, zelo potrebna, .1 podpirati morajo umetniško opravičena stremljenja dotičnega odra. O posameznih nedostatkih bo treba spregovoriti ob priliki popolnoma slovenskega Othella. M. • • • Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo popoldne ob treh se poje v operi priljubljeno in zabavno Straussovo delo »Netopir« in sicer zadnjikrat v to j sezoni. Konec predstave je pred šesto zvečer in na njo opozarjamo v prvi vrsti izven ljubljansko občinstvo. Cene so ljudske, znižane. — Drama vprizori isti dan dve predstavi in sicer ob treh popoldne velezabavno komedijo »Strič-kove sanje-' kot ljudsko predstavo pri znižanih cenah, zvečer pa se ponovi Golarjeva »Vdova Rošlinka«, ki je pri vseh dosedanjih vprizoritvah dosegla v resnici velik uspeh. Predprodaja vstopnic od danes naprej pri dnevni blagajni. Gostovanje Viko Podgorske, članice Narodnega gledališča v Zagrebu v naši drami. Drevi gostuje v Lenormandovi drami > Izgubljene duše" gospa Vika Podgorska, naša rojakinja, sedaj članica zagrebške drame. Gospa je kreirala vlogo Juliette že na zagrebškem odru z največjim uspehom in je sploh na glasu kot odlična dramska umetnica. Ljubljansko občinstvo ne bo zamudilo prilike, da si jo ogleda. Predstava bo izven abonmana. li »ATENA« v Mladiki. V nedeljo, 7. t. m. i£ra slovensko marijonetno gledižče Poccijevo pravljično igro v štirih dejanjih »OBUTI MAČEK«, pred to pa dr. Lahovo burko-enodejanko »GAŠPER-ČEK NA KAVI«. Občinstvo se opozarja na to, da se na splošno željo prične prva predstava ob pol 3. url popoldne, druga pa ob pol 6. uri zvečer. Narodno gledališče v Mariboru. Sobota, 7. marca: KSENIJA !n CAVALLE-RIA RUSTICANA, ab. C (kuponi; ob potih popoldne. Dnevne novice. — Kot akt tororiima na Šolskem polju. »Narodni dnevnik« 6. t m. poroča: »Iz Spodnje Šiške je bil nenadoma in proti svoji volji prestavljen učitelj P. H e r b s t Za njegovo premestitev ni bUo nobene službene potrebe in Je bila izvršena premestitev proti izrecni volji g. Gangla. Da bo mladinski terorizem še jasnejši, bodi povedano, da je bil Herbst eden najbolj agilnih članov napredne Čitalnice, Sokola in drugih naprednih društev v Sp. Šiški. Toda g. Herbst je bil tudi tajnik narodtto-ra-dikalne stranice in sicer je pripadal skupini 'dr. Ilavnihar in to je bil njegov greh. Samo zato je pognal Sokol dr. Pestotnik Sokola Herbsta iz Ljubljane! Sedaj pa na plan svo-bodomiselci, ki odobravate tak nastop brata dr. Pestotnika!« — K temu pripominjamo, da smo mi to napovedali že davno. Rekli smo, da se samopašnost one male družbice, ki danes vedri in oblači na prosvetnem polju, ne bo zadovoljila samo s preganjanjem učiteljstva Slomškove zveze, marveč da bo čisto naravno posegla tudi po naprednjakih, oziroma po vsakem, ki ne piska natančno v Jelenc-Dimnik-Pestotnikov rog. Že samo, kdor ne bo pred to trojico zadosti globoko potegnil z glave klobuka, ima pričakovati premeščenja ali že ka-kSne druge dobrote »iz službenih ozirovc. Res, daleč je prišla naša prosveta pod SDS-režimom in kmalu bo naše učiteljstvo v svoji eeloti en sam ubogi hlapec Jernej. — Kakšne razmere vladajo v šolstva pod prosvetnim ministrom Postotnikom. Iz Špita-liča pri Motniku nam pišejo: Pod naslovom »Nenormalne šolske razmere« ste poročali, da se nahajajo v Ljubljani in okolici šole z do 80 učnimi osebami in da na nekatere učne osebe ne pride niti 25 otrok. Pri nas pa imamo novo veliko šolo, ki je, ker ni nobenega učitelja, že peti mesec zaprta, k šolskemu pouku obveznih otrok pa je okrog 100. V začetku novembra so prestavili učiteljico in imenovali drugo, ki pa ni hotela nastopiti službe. Sedaj pripovedujejo, da je imenovan k nam neki učitelj. Te vesli se razširjajo po Spitaliču že 14 dni, o učitelju pa ni ne duha ne sluha! Gotovo tudi tega ne bo, če je sploh imenovan, ker Špitalič ni tik ob železnici. Tukajšnji občani premišljujejo, kaj naj store s šolo, ki so jo morali sezidati šele pred vojno. Nekateri svetujejo, da bi prosili, naj se orožniška postaja premesti iz Motnika v Špitalič, kjer bi oba oženjena orožnika imela v Soli lahko stanovanje, hudomušneži pa pravi-rjo: Poderimo šolo, opeko pa prodajmo, saj tudi v Macedoniji nimajo povsod šol, pa ljudje vendar žive. »Po hribih se dela mrak,« gospodje, ki imate v rokah šolstvo, pa se za vse drage reči preje brigate nego za razširjenje in poglobljenje ljudske izobrazbe. Menda si mislite: čim bolj bodo ljudje neumni, tem rajši bodo volili SDS. — Dohodki državnega posestva Belje. Državno posestvo Belje je vrglo lani 50 milijonov dinarjev čistega dohodka kljub temu, da je bila pšenična letina slaba. Največ je nesla tvornica sladkorja, ki je izdelala 1500 vagonov sladkorja. Za prihodnje leto računajo na 80 milijonov dinarjev čistega dohodka. — Znižanje tarifov v delavskem zavarovanju. Minister za socialno politiko je sprejel predlog Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da se znižajo tarifne postavke za nezgodno zavarovanje za povprečno 1 %. Znižanje velja od 1. februarja t 1. — Znižanje mesnih cen t Zagreba. Po 'dolgotrajnih pogajanjih med mestnim odborom za pobijanje draginje in mesarji v Zagrebu je došlo te dni do sporazuma. Mesarji so pristali na to, da znižajo cene mesa od 2—4 Din pri kilogramu. Nove znižane cene so se uveljavile z včerajšnjim dnem. — V zadnjih dveh mesecih je padel v Zagrebu mesni kon-eum za 60%. Vzrok v prvi vrsti draginja in velika brezposelnost. —- Zadruga sca proizvajanje brezalkoholnega vina. Pristaši treznostnega gibanja v Belgradu snujejo zadrugo, ki bo proizvajala iz grozdja sladko vino brez alkohola. V pripravljalnem odboru so prof. Panta Arangjelovič, lnž.-agron. Ljubisav Petkovič in inž. Mairo Jelič. Ustanovni občni zbor zadruge se vrši 18. t. m. — Ugoden prometni razvoj na'progi Uzi-ee—Vardište. Na novootvorjeni progi Užice— iVardište, ki veže Srbijo in Bosno preko Dalmacije z morjem, je promet že prvi mesec na-rastel tako, da prvotno določenih 400 vagonov niti izdaleka več ne zadostuje. Poslati so morali na to progo tudi 6 novih močnejših lokomotiv. — Naj vc P jI parni mlin v Banata zgorel. V Novi Kaniži je te dni zgorel parni mlin bratov Feher, najmodernejše podjetje te vrste v Banatu. Zgorele so tudi znatne zaloge žita in moke. Škoda znaša 6 milijonov dinarjev, ki je krita z zavarovalnino. — Spalna bolezen v Hercegovini. Iz Mo. stara poročajo, da se po raznih krojih Hercegovine pojavlja spalna bolezen. Ljudje spe po celo vrsto dni, ne da bi jih mogel kdo prebuditi. Neko dete spi že teden dni, neka iena pet dni. — Direktna xvo«a Zabrcije—Gnil. Gene. žalno ravnaieijstvo državnih žeieznic hoče v najkrajšem času upostaviti direktni potniški voz Zabrežje—Gruž. Upostavijo s« tudi brzi tovorni vozovi na tej progi" — Velika tatvina. V Raci pri Kragu- jevou so vlomili doslej neznani zlikovci v pisarno parnega mlina, ki je last Industrij-ca Zivanovica, in odnesli iz pisarne težko železno blagajno, v kateri je bilo okoli dva milijona dinarjev deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih. Težko blagajno so naložili na voz in jo odpeljali v bližnji gozd, kjer so jo razbili. Tatvino je opazil najprej lastnik sam, ko je zjutraj prišel v pisarno, kjer je našel vse v največjem neredu. Iz štajerske. 8 Smrtna kosa. Iz Griž pri Celjn poročajo: Dne 3. sušca 1925 je pobrala smrt predsednika tukajšnjega »Orlac, brata Jurharja Valentina. Zvečer je bil Se pri orlovskem petju, izredno vesel — še, ko je šel spat, si je prepeval — zjutraj so ga pa našli mrtvega. Umrl je v 34. letu starosti na srčni napaki. Bil je eden najbolj delavnih članov »Orlac v Grižah, zadnji čas njegov predsednik. Kot tak je dajal vsem najlepši zgled orlovske požrtvovalnosti in nesebičnosti. Kako je bil priljubljen, je pokazal zlasti veličasten pogreb, katerega se je udeležilo lepo število članov sosodnih odsekov in velika množica domačinov. Ostal nam bo vedno v spominu! š Pobegnil je od svojega gospodarja zobozdravnika dr. Antona Kunsta v Celju njegov uslužbenec Josip Gajšnik, ki se izdaja tudi za Gojznika. Odnesel mu je za okrog 8000 Din razne obleke in pa 160 Din gotovine. š Nevaren postopač se je splazil v spalnico Petra Miklava pri Sv. Lovrencu na Pohorju in mu je ukradel nahrbtnik, v katerega je naložil obleko, čevlje, klobuk in nekaj perila v skupni vrednosti okrog 2000 Din. Tatvino je izvršil neki Anton Pečovnik iz Warthmatha, katerega iščejo tudi avstrijske oblasti radi raznih goljufij. š Tat v podstrešja. V Žikarčih je raztrgal neznan vlomilec na hiši posestnice Marije Mulec slamnato streho in se je splazil v podstrešje. Tam je vlomil v kaščo in je pokradel okrog 100 kg svinjine in klobas v skupni vrednosti okrog 3000 Din. Tatvine je osumljen neki domačin, ki je baje izvršil v okolici že več manjših tatvin. Iz Ljubljane. ij Na telovadni akademiji, ki se bo vršila jutri ob 8. zvečer v veliki dvorani Uniona, se bo prvič izvajala kot uvod k telovadnim nastopom Premrlova slavnostna fanfara. Izvaja jo godba Dravske divizije pod vodstvom ka-pelnika g. dr. Čerina. Sicer kratka skladba (27 taktov) je polna lepih, veličastnih domisle-kov ter v modulaciji silno barvna. — Izredno prijetne in lahno tekoče so nove skladbe dr. Fr. Kimovca pri prostih vajah za 1.1925. Lepe, preproste melodije z dokaj moderno harmoni-zacijo. — Novost bo tudi skladba A. Dolinarja: »Jugoslovanska legenda«, ki spremlja simbolične članske proste vaje. Dasi vse te skladbe spremljajo telovadna gibe in so kolikor toliko podrejene, bo vendar akademija z glasbenega stališča zelo zanimiva. — Vstopnice se dobe v Unionski trafiki. lj Predavanje Slov. krščanske ženske zveze v Akademskem domu. Polnoštevilno zbrauo občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo vsestransko poučnemu predavanju ge dr. Amalije Šimeceve, šefa drž. bakteriološke stanice, ki je v poljudni obliki orisala razvoj bakterij in njih pomen v vsakdanjem življenju. Očrtala nam je zlasti njih delovanje in vpliv v človeškem telesu ter odpor istega proti tem škodljivcem zdravja. — Gospa predavateljica je žela burno pohvalo in upamo, da to predavanje ne bo ostalo osamljeno, ampak nas povede gospa doktor še marsikrat s svojo gladko besedo na to velezanimivo polje, katero je med nami žal še vse premalo upoštevamo. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Ster-gel, zasebuica, 77 let. -- Adam Mibelič, pleskarjev sin, 15 mesecev. — Karel Dolžan, železniški uslužbenec, 61 let. — Terezija Prah, postrežnica, 71 let. — Ribo Dorscliel, stud. techn, 22 let. -- Viktorija Možina, zasebna uradnica, 20 let. — Konrad Pavlic, mestni delavec, 55 let. — Ignacij Kos, rejenček, 14 mesecev. lj Brivski salon je oboril na Poljanski cesti gospod Niko Koman. Več glej v današnjem oglasu. lj Pobegli kaznjencc. Pred deželnim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen radi vloma in tatvine Ivan Dodič, doma iz Podgrada, na 18 mesecev težke ječe. Mož je dne 2. marca pobegnil iz tukajšnje kaznilnice. Znan je kot nevaren vlomilec in tat koles. lj Ogenj v dimnika. Predsinočnjim ko se vnele saje v dimniku hiše štev. 21 na Poljanski cesti. Ogenj je zapazil prvi krojač Tone Jarc, ki je tudi obvestil ognjegasce. Ti pa so prišli že prekasno, ker so med tem že ogenj pogasili. Saje so se vnele na dnu dimnika, odkoder jih pa dimnikar, katerega ne zadene nobena krivda, ni mogel odstraniti, ker je dimnik spodaj zazidan. Dimnik je bil ometen šele 26. februarja. Škode ni nobene. lj Neznano kam je odšel hlapec Alojzija Zormana, trgovca z uioko na Starem trgu, 80-letnl Anton Hostnik, doma iz Moravč. Mož je že delj časa bolehal in je bil vedno zelo otožen in ni izključeno, da je izvršil samomor. lj Povožen pes. Na glavni cesti na Glincah je povozil neznan šofer velikega črnodlaka-stega psa z belimi lisami na glavi. Pes »e je zavlekel v cestni jarek, kjer ga je policijski stražnik ustrelil. Čegav je bil pes, ne vedo. Pes je bil stekel ali bolan, ker se je klatil že delj časa v okolici in so se ga vsi ogibali. lj Tatvina obleko. Julijani Mateličevi v Kladezni ulici 1 je bila ukradena iz veže dne 3. marca dopoldne kompletna temnosiva moška obleka, vredna 400 Din. Neznanec, ki je izvršil to predrzno tatvino vpričo vseh stanovalcev, je moral razmere dobro poznati in mora biti skrajno predrzen tat. lj Nesreča na cesti. France Štempihar, hlapec mestne občine, je vozil dne 5. marca na dvovprežneni vozu leseno mestno barako. Voz je bil precej visoko naložen. V Wolfovi ulici in sicer ravno pri vhodu na Kongresni trg, jo zadel v solnčno streho tamošnje modne trgovine Vlaj-Ivanuš. Streha je omahnila in je zadel drog železnega ogrodja v izložbeno šipo in jo razbil. Škoda znaša na šipi 7670 Din iu na strehi 1000 Din. lj Policijsko vesti. Od 5. do 6. marca je aretirala policija 5 oseb in sicer enega radi vpisa napačnega imena v tujski knjigi, dva radi pijanosti in izgreda, enega radi postopanja in enega radi prekoračenja državne meje brez potnega lista iu dokumentov. — Ovadb je bilo vloženih na policiji 2i in sicer 10 radi prestopka cestno-policijskega reda, 3 radi prekoračenja policijske ure in pa po ena radi nesreče na cesti, vnetja saj, pobega od doma, radi povoženega psa, eden je bil obstreljen od vojaške straže in pa radi pijanosti, razgrajanja in pa kaljenja nočnega miru. Gospodarski razvoj naše kralje-vine od prevrata. Predava g. Ivan Mohorič. šiškarji! Dramatični odsek Šišenskega prosvetnega društva priredi v nedeljo v samostanski dvorani narodno igro s petjem v petih dejanjih: »Revček Andrejček« v prid novi cerkvi. Vljudno vabimo! Esperantski klub v Logatcu naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 8. marca v ljudski Šoli ob pol dveh občni zbor, na katerem je udeležba za vse člane kluba obvezna. Povabljeni so pa tudi vsi prijatelji kluba. — Odbor. Društvo zobotehnikov za Slovenijo na znanja vsem članom, da se vrši redni občni cttor društva 8. marca ob 2 popoldan v Prešernovi sobi pri Novem svetu. Udeležba za •vsakega člana obvezna. — Predsednik. Osjaški vesfnik. Na zadnjem občnem zboru Akademike zveze so bili v odbor izvoljeni: Aleš Stanov, nik, predsednik; Baldo Schenk, podpredsednik; Makso Miklavčič, tajnik; Jalta Mlinar, blagajnik; Demetrij Weble, knjižničar. Občni zbor ^Danice« se vrši nocoj ob 8, v Akademskem domu. Dnevni red običajen. Vabimo gg. starejšine. Rokodelski dom. V pondeljek, 9. t. ni., bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega nlica št. 12, profesor dr. Josip Debevec o dr. Krekovem, ravnokar v drugi izdaji izišlem ^Socializmu;;. Vstop prost. Pričetek ob 8. nri zvečer. Ljudska visoka Šola v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. uri dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o predmetu: Pismeno rezervirane vstopnice za akademijo J. 0. Z. se bodo dobile zvečer ob 7. pri blagajni. Vstopnice, Id se ne bodo dvignile do četrt na osem, se bodo prodale. — Potrdilu na udeležbo na akademiji na izkaznici za po-lovično vožnjo so dobe po akademiji na verandi poleg unionske dvorano. Kranjska gora. (Sneg.) (Poročilo od 6. t. m.) Ob 7. -|-1 C. Barometer r la. Oblačno. Sneg srenast, dobro vležan s trdo vrhno skorjo, ki še nosi smučarje. S m ali a srednje dobra. —Saninec ugoden. Sneg v Kamniških planinah. Poročilo z Velike lanine 1555 m od 6. t m. Sneg sre-žast. Smuka dobra. Ivo. Pred svetovno vojno je bilo v raznih državah zlato podlaga valute. Po vojni pa večina držav, ki se je bila udeležila, ni mogla več obdržati zlate valute vsled velikanskih izdatkov papirnatega denarja, ki ni imel kovinske podlage. Kot imajo nekatere ladjo parni stroj in jadra, da lahko ob različnem vremenu, ali pa če se eno pokvari, plovejo z drugim, tako se je dandanes večina držav uredila tako, da lahko shajajo, brez ozira na to, da-li imajo stalno ali nestalno valuto. Ker se v slučaju spremembe kupne vrednosti številk, ki so tiskane na bankovcih, porajajo težkoče, so si za stabilno računanje upostavile zlato valuto, ki se ne spreminja tako kot bankovci, ki so v obtoku (primer Poljska, Nemčija, Avstrija). Kar se tiče cen življenskih potrebščin, so se pa upostavili takozvani »indeks-numbers«, iz katerih lahko skalkuliranio draginjo življenja. Indeks-numbers predstavljajo nekako zlato podlago modernega gospodarstva, vsebujejo namreč ceno dela v današnjih razmerah. Odkar je postavila vojna valutna vprašanja na čisto novo podlago, so mnoge države porabile indeks-numbers za podlago vseh vrednosti. Plače uradnikov, nastavljencev in delavcev so se spreminjale po teh številkah. To je bil takozvani sistem »premikajoče se lestvice«.*. Tako avtomatično spreminjanje plač se je uvedlo v dveh vrstah držav: v onih, ki so prišle do valutne stabilizacije vsled možnosti izmenjave z zlatom. Sistem indeksovih številk je vkljub mnogoštevilnim kritikam pomagal državam, ki so vsled vojne mnogo trpele, da so prišle preko svojega najtežjega časa, namreč dobe, ki je neposredno sledila svetovni vojni. Sedaj se pa denarna politika teh držav nahaja na kritični točki. Vsi izvedenci so sicer mnenja, da je treba najprej valuto stabilizirati in jo potem dovesti nazaj do zlate veljave. Inflaciji se pa da odpomoči na splošen, netočen ali pa na zelo strikten način. Spor med obema metodama je danes zelo živahen in dviga zelo komplicirana vprašanja. Prvi uspeh stabilizacije bi bil ta, da se odpravi možnost večje devalorizacije. G. F. Nogaro, profesor na pariški univerzi, je mnenja, da je stabilizacija edina sigurna, pot do revalorizacije, če se spozna, da je slednja umestna. Zanimivo je dejstvo, da celo ta dragocena kovina — zlato — pada v diskredlt Večina držav namreč, ki je popravila svojo padlo valuto, tega ni dosegla na ta način, da si je povečala svoj zaklad zlata. Dvig valute je bil pred vsem odvisen od tujih kreditov. S pomočjo tujih posojil so se splošno danes stabilizirale valute in lahko si predstavljamo, da bi se morda dala v dogledncm času ustanoviti koncentracija razdeljevanja kreditov mednarodnemu cleariDg-houseu. g Dohodki italijanske države. Z ozirom na razne vesti inozemskega časopisja o finančnem položaju Italije, ki bi mogle po vzročiti zmedo v normalnem poteku gospodarskega življenja, nas obvešča, generalni konzulat Italije v Ljubljani, da so dohodki italijanske države v tekočem proračunu dosegli do danes vsoto 8 milijard #S?Milijonov. to je 877 milijonov več v primeri z isto peri-jodo v predidočem proračunskem letu. g II. kožni sejem v Ljubljani se je vrši! dne 4. marca v velesejmskih prostorih. Po svojem obsegu je bil manjši kot prvi dne 19. januarja. Namen te prireditve je bil, vnovčiti še preostale kože divjačine, ki se je postrelila v zadnjih dveh mesecih. Cene so se gibale v približno istem okvirju kot zadnjič, opazil sn je padec cen kun in dvig cen zajcev. Nudilo se je za približno 400.000 Din blaga, tendenca je bila dobra, končen potek zadovoljiv. g Zanimiva poravnalna zadeva. Včeraj v petek se je vršila pri tukajšnjem deželnem sodišču poravnalna razprava v zadevi zapuščine Vinka Majdiča v Kranju. Kakor znano, je ponudilo zastopstvo zapuščine le 30% kvoto brez vsake garancije. Pri glasovanju so upniki odklonili ta predlog z veliko večino. Za poravnavo pa sta glasovala le; zastopnik Mestne hranilnice v Kranju in zastopnik Slavenske banke, oba z zneskom 960.000 dinarjev. Na predlog zastopnika zapuščine je sodišče dovolilo, da se vrši dne 20. t. m. novi in zadnji poravnalni narok, ker se zatrjuje, da se vrše med zapuščino in upniki pogajanja, ki bodo najbrže uspešna, da se prepreči konkurz. g Reparacije. Za januar letos je država SHS prejela reparacijsko kvoto okoli 3 milijonov zlatih mark. Od tega je prišlo na privatnike približno pol milijona zlatih mark. Kvota za februar je znašala ca 2,500.000 zlatih mark. Po časopisnih vesteh bo tudi kvota za marec znašala toliko in menda tudi za nadalnje mesece letos. g Nova trgovinska agencija — v Amsterdamu. Kakor poročajo iz Belgrada, je odobreno osnovanje pooblaščene trgovinske agencije v Amsterdamu, ki ne bo uživala državne podpore. g Obtok bankovcev v Avstriji. Po izkazu avstrijske Narodne banke je dosegel obtok bankovcev na dan 28. februarja 1925 leta 7.957.242.238.800 kron, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 23. februarja 1925 povišanje za 776.189.440.100 kron. g Produkcija železa v Avstriji. Lansko leto je Avstrija producirala 267.000 ton surovega železa napram 344.000 tonam v 1. 1923. — Produkcija jekla je lani znašala 370.000 ton napram 499.000 tonam v letu 1923. g Insolvenco v Avstriji. V teku meseca februarja letos je bilo v Avstriji pripravljenih 314 poravnav napram 345 v teku meseca ju nuarja 1925. Konkurzov je bilo februarja t. 1. 64, v mesecu januarju pa 53. — Pripomniti j" treba, da znaša najnižja kvota od 10. marca t. 1. naprej 35 odstotkov, ue pa kakor dosedaj 25 odstotkov. Borze. Dne 6. marca 1925. DENAR. Zagreb. Italija 2.513750—2.543750 (2.5330), London 293.40—293.40 (295.50—298.50), Ncwyork 51.59—62.59 (61.83-62.83), Pariz 3.1650—3.2150 (3.17—3.22), Praga 1.8335—1.8635 (1.840—1.8710), Dunaj 0.0868—0.0878 . (0.0870^-0.0890), Curih 11.9250—12.0250 (11.96—12.06. Curih. Belgrad 8.40 (8.35), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2380 (1.2380), Italija 21.12 (21), London 24.79 (24.79), Newyork 519.70 (£20.70), Pariz 26.55 (2G.50), Praga 15.45 (15.44), Dunaj 0.007325 (0.007330), Bukarešt 2.69 (2.575), Sofiji 3.80 (3.80). Dunaj. Devize: Belgrad 11.34, London 33.86, Milan 28.79, Newyork 70.935, Pariz 3C.32, Varšava 136.30. — Valute: dolarji 704.60, angleški funt 33.68, francoski frank 36.10, lira 28.75, dinar 11.21, češkoslovaška krona 20.94. Praga. Devize: lira 138, Zagreb 53.75, Pariz 173.50, London 161.425, Newyork 33.80. Newyork, 5. marca: Belgrad 160.75, London 477, Pariš 510.50, Rim 405, Curih 19.21. Praga 2965/». VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljnbljana. 7 odstotno investicijsko posojilo iz leta 1921. 65—68, 4 odstotno Kranjsko deželno posojilo iz 1. 1888. 22 (blago), 4 in pol odstotno Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911 22.50 (blago), 4 in pol odstotno Kranjsko deželno posojilo iz leta 1917 22 (blago), Celjska posojilnica,'Celje 210— 214, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 104 (denar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 945—955, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 135 (blago), Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 430 (blago), Združene papirnice, Vevče 100 (denar), »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1200—1250, Stavbna družba, Ljubljana 275—285. Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 119—121; Hrv. slav. zem. liipot. banka, Zagreb 66; Jugoslavenska banka, Zagreb 106—107; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235; Prva hrvatska štedionica, Zagreb 945—950; Slavenska banka, Zagreb 70; Dio-ničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 55; Hrv. slav. d. d. za iud. sečera, Osijek 715 —720; Narodna šumska industrija 40; Gutt- man 500—550; Slavonija 57—58; Trboveljska premogokopna družba, tu 425—530; Združeno papirnice, Vevče 100; Vojna odškodnina 158.50—159.50; 7 od-totno inv. posojilo: 67— 67.50. Dunaj. Živnostenska banka 386.500, Al-pine 383.900, Hrvatska eskomptna banka 138.000, Leykam 149.000, Avstrijske tvornice za dušik 13S.OOO, Gutman 595.000, Mundus 775.000, Slavex 61.600. BLAGO. Ljubljana, Les: Plohi, 40 mm, konični, I., II., III,, fco Postojna (3 vag.) 580—580 (zaklj. 580); Bordonali smrekovi in jelovi, 6-9 m, 9—12, 30-30, fco Postojna 450 (denar); lipovi hlodi od 2.50 m dolž. naprej, 25 cm naprej, fco naklad, postaja 190 (blapo); hrastovi plohi od 2.65 m dolž., 30, 40, 50, I. iu II., fco meja 1250 (denar); bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco meja 23 (denar); bukovo oglje vilano, I a, fco meja 115 (denar). — Žito in poljski pridelki: pšenica sremska, 75 kg, par. Ljubljana 500 (blago); pšenica domača, fco Ljubljana 450—485; otrobi pšenični, debeli, fco slav. post. 225 (blago); otrobi, pšenični, drobni, fco juta vreče, loco Ljubljana 215 (blago); odpadek pšen., fco medjimur. post. 300 (blago); koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. 257.60 (blago); koruza nova, dobavitev marec, fco sremska postaja 210 (blago); koruza nova, dobavitev marec, fco slavonska postaja 215 (blago); koruza nova, dobavitev april, fco sremska postaja 220 (blago); oves bački, resotan, foo Ljubljana 360 (blago); laneuo seme zimsko, fco Ljubljana 700 (denar); konoplja b-n, fco Kotoriba tranz. 650 (blago); krompir rdečkast, semenski, fco štaj. postaja 182 (blago); krompir beli, fco štajerska postaja 158 (blago); krompir rumeni, fco štajerska postaja 142 (blago). — Stročnice, sadje: fižol ribniean, čiščen, fco Ljubljana 320 (blago); fižol koks, čiščon, fco Ljubljana 340 (blago); fižol beli, foo vag. slavonska postaja 410 (blago); orehi, fco vagon hrvatska postaja 850 (blago); jabolka izbrana, fco štaj. postaja 275 (blago). — Kemični produkti: modra galica., 98-99, fco Postojna trz. 639 (blago). Novi Sad. Pšenica 420—425, koruza 190, marc-april 210, moka bazis >0« 665. Chieago, 5. marca. Pšenica za maj 192"/s, za julij 169l/s, za september 152.50; koruza za maj 131.75, za julij 133®/«, za september 1315/». Izpred porotnega sodišča LJUBLJANA. Sleparija r italijanskimi žeki. — Tatvina pri Kajležu v Florjanski ulici. Včeraj se je vršila cel dan obravnava proti Ivanu Klunu, doma iz Trsta, ki je naku-poval po Sloveniji les za razne italijanske tvrd-ke. Obenem se je pečal tudi z drugimi kupčijami in je imel zveze z znanimi ljubljanskimi Verižniki in prekupčevalci, ki so že imeli dosti posla s sodiščem. Nekaj jih je tudi že zaprtih, nekaj pa jih še čaka na sodnikovo odrešenje ,da jim odmeri čas neprostovoljne nastanitve v sodnem hotelu. Kljun je bil že tudi večkrat kaznovan in ima že težke grehe na grbi. Posebno predrzna in dobičkanosna kupčija, ki jo je napravil v Ljubljani, pa je bila predmet včerajšnje porote. Obtožnica očita predrznemu sleparju in vlomilcu, da je vnovčil s pomočjo ljubljanskih prijateljev in znancev dne 2. novembra 1923 v Ljubljanski kreditni banki ponarejen ček laške banko »Credito Venoto' v Pordenone za 17.000 lir in je izvabil na ta način od banke 65.110 Din. Dalje je obtožen, da je vlomil dne 26. septembra 1923 v sobo nojemnice Kr.jfeže-ve gostilne v Florjanski ulici. Odprl je njen kovčeg s silo in je ukradel iz njega okrog 7500 Din gotovine in pa srebrni poročni prstan. 4 zlate prstane, 3 zlate zapestnice in en obesek. Končno je mož imel tudi pištolo brez uradnega dovoljenja. — Senatu je pre^sedovnl sod. svetnik dr. Kaiser, votanta sta bila 3od. svetnik dr. Mohorič in sodnik Kralj, javni obtoži-telj pa državni pravdnik Lavrenčak. Shparija s čekom s® je izvršila glasom obtožnice sledeče: Obtoženi Ivan Kljun je potoval po Sloveniji kot mešetar za nakup in prodajo lesa za italijansko tvrdko Buffon. Koncem oktobra mu je zmanjkalo denarja, odnosno dinarjev, ker je imel mož pri sebi ček banke Credito Veneto v Pordenone in sicer za 17.000 lir. Ker ni mogel dobiti na ta Ček posojila, je šel Kljun v Zagreb. Tam je poskušal ček vnovčiti v treh bankah, kar pa se mu ni posrečilo. Rekli so mu, da ček ni pravilen, da ne poznajo teh podpisov in da je to mala banka, na katero ne dajo take vsote. Iz Zagreba se je odpeljal Kljun s čekom v Ljubljano, kjer je imel več sreče. Tu se je sestal z znanim Ivanom Sitarjem, ki je sedaj v dveletni ječi radi vloma pri Lovšinu v Gradišču. Ko mu je pokazal ček, mu je Sitar takoj obljubil pomoč, češ da ima on dobrega tovariša, ki se na take kupčije raz-srn. -asa—mnEgc— ume in ki je napravil že več takih kupčij. Seveda je treba plačati dobro provizijo. Kljun je bil s predlogom takoj zadovoljen in Sitar mu je pripeljal tega veščaka. Ta mu je obljubil, da mu ček vuovči in sicer v Kreditni banki ia po kurzu 3.50 Din, kar pa dobi več, je njegova provizija. In res se je posrečilo posredovalcu^ da je vnovčil v banki ček po 3.83 Din za liro, za kar je dobil nato od Kljuna še 200 Din posebne nagrade, ker mu je pomagal iz hude za« drege. Ljubljanska kreditna banka je poslala ta ček svoji podružnici v Trst. ta ga je pa poslala v svrho vnovčenja banki Veneta Giulia. Od tam pa je prišlo obvestilo, da je ček po-narejen. Obtoženi Kljun je nastopal jako samoza« vestno in je vse zanikal, Trdil je, da je posodil v Brežicah nekemu Italijanu, ki je tudi kupčeval z lesom in katerega je poznal samo na videz, 10.000 Din. ta pa mu je izročil usodni. ček, da ga vnovči in si vračuna svoje posojilo. Ker ga ni mogel vnovčiti v Zagrebu, je šel v Ljubljano, kjer ga je vnovčil v dobri veri, da je ček pravilen. Ker je trdil, da je ček res pravilen tudi svojim ljubljanskim pomagate m. so bili ti tudi izpuščeni iz zapora in oproščeni. Glede vloma pri Kajfežu je trdil obtoženec, da o tem sploh ničesar ni vedel in da jo bil takrat v Trstu. Da dokaže svoj alibi, je predlagal več prič iz Italije, med temi tudi svojega šefa Buffona in njegova sinova, ki sta solastnika tvrdke. Senat je temu predlogu ugodil in sicer iz razloga, da se sklepa na storilca le z opisom osumljenca, ta pa se sklicuje na priče v inozemstvu in se morajo te tudi zaslišatu Tudi je potrebno še točnejših pojasnil od banko glede že tam vnovčenega iu pa ljubljanskega čeka, izmed katerih eden mora biti fal« sifikat. Vsled tega je bila obravnava preložena na nedoločen čas, obtoženi Kl jun pa ostane kot inozemee v preiskovalnem zaporu. MeteoroSogičroo poročilo. Ljnbljana 385 m n, m, riS. Normalna barometerska višina 736 mm. Cas OpitEO- bai« met« v min lern.o-raetat » C l'd!ltrufi » O > st r»T 5,/3. 21 li 733-6 6./S. 7 h 6/3. 14 h 73-6 7-0 10 5-4 d. obl. v. i'».i»Tine t mm cw 73U-9 C 9 0-5 obl. i I dež 0-5 Vsaka drobna vrstica Diši l'SO aH vsaka fcssetizs SO par, Naj-manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Trgovski uradnik elektrotehnične stroke, fak-turist in kalkulant, verziran ▼ vseh zadevnih poslih, želi svoje dosedanje mesto pre-menitir - Naslov iz prijaznosti ▼ upravi lista pod it. 1424. Samostojen GOSPOD išče zanesljivega, zvestega, zmožnega slugo, ki more držati v brezhibnem stanju kompl. stanovanje za samca in ki zna streči in servirati. Starost 30—40 let. Izčrpljive ponudbe z označbo rcle-rcnc na »Interrektam« d. d. Zagreb, 1—78, pod šifro: »Samostojen 11-128«. Srbohrvaški, slov.-nemški KORESPONDENT s prakso, zmožen knjigovodstva, z dvorazr. trgov, šolo, izučen manufaktur. in kon-fekcijst, išče mesto. Ponudbe pod »Srbohrvaški« upravo »Slovenca«. na 1453 kdo SPREJME 14-letnega dečka na stanovanje in hrano? - Ponudbe na upravo pod Deček 1434. Na dobro domačo hrano se sprejmejo gospodje. Naslov v upravi pod št. 1432. ključavničarja, zanesljivega, zmožnega popravil in montaže, sprejme »KOLINSKA TOVARNA« v Ljubljani. Pošteno in pobožno, boljšo deklico ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, sprejme k mali družinici Ljubica ILI-NIČ, ravn. soproga, Osijek I, Aleksandrova ul. 20, II. nad. Plača po dogovoru. 1438 OMARA, visoka in nizka, naprodaj zelo ceno na Zaloški cesti 13, vrata št. 12. R 1/fn znamke Benz, 16 «» IU do 20 UP, 4 sedežen, lep, v dobrem stanju, se ceno proda. - Naslov v upravi lista pod itev. 1342. "železo, ŽELEZNINoT" portlandcemcnt, potrebščine za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, štedilnike, vodovodne cevi, sesalke itd., priporoča A. 5UŠNIK, Ljnbljana, Zaloška cest«. — Velika zaloga! — Nizke cenc! Šivalni STROJ, orifj. Singer, čevljar, flahšteparica, naprodaj Žabjak 3/III, Emerčič. 6 KS, skoraj nov, ugodno proda TEHN. PISARNA, Gorupova ulica štev. 17. Več panjev ČEBEL prodam, v kranjičih, z mladimi maticami; cena po dogovoril. - Žibert Alei, Spod. Bela, p. Preddvor. 1384 ŠIVILJA, ki se jc učila šivanja tudi v Ljubljani, išče službe kot sobarica. - Naslov v upravi pod it. 1327. Prodaja posestva Hiša št. 9 v Zajčjem polju I pri Kočevju, z opeko krita, obstoječa iz veže, kuhinje, 3 sob, jedilne shrambo, kleti, gospodr. poslopja s hlevom ter 30 johov obsežno zemljišče, obstoječe iz njiv ter nekaj za sečo primero, bukovega gozda, ostalega zasajenega z mladimi smrekami — se takoj proda. - Po-izve se pri Jožefu Maus^er v Šalka vasi pri Kočevju. malo posestvo v ljublj. predmestja, z vsemi gospodar, poslopji, prodam radi selitve. Stanovanje na razpolago. - Več sc poizve Ižanska cesta 30. 1415 ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, prodam. -Naslov v upravi pod it. 1435. PRODAM več rabljenega POHIŠTVA. Celovška c. 34 - Sp. Šiška. »opeicocc prvovrstne zidaka, priporoča opekarna 1« v Ljubljani. — Tovarna na Viču (Brdo). — Pisarna v Pražalcovi u!. 3, pritličje. NAPRODAJ več novih (OKLOPNI) za tok 110 Volt, 600 Amp., 9Y: m dolg, proda poceni Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. 1426 "delavnico pripravno . a vsuko obrt, oddam v najem v Podgori 36 pri Št. Vidu n. Ljublj. - Več sc poizve pri Ivanu Novaku, Pržan 10, Št. Vid n. Ljublj. lesa in to sestava Ganz, Amme, Giesecke in Konegen. Stroji so popolnoma novi in nerabljeni. — Natančnejše podatke daje tvrdka: »KON-CERN« d. d. Zagreb, Vrhov-čeva ulica 13. 1358 popolnoma vešči široke, gc sprejmejo takoj proti dobri plati in proviziji. - Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Dobra provizija«. '"""nšTRTvo dobro mlekarico, ki bo ▼ 14 dneh stelila, in 20C-0 kg KORENJA in REPE /.a krmo se proda v Vižmarjih št. 33, p. Št. Vid n. Ljublj. 1437 3! Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Svoje mnenje jo podpiral tako krepko, da je zaklada! z živežem pol tucata družb prospektorjev, ki so iskali zlata na drugi strani velike razvodnice in daleč v pokrajino reke Indian. Drugi zopet, ki se jim ni posrečilo zastaviti zemljo ob srečnih potokih, je zaposlil na svojih kleimih ob Bonanzi. Plačeval jih je dobro — šestnajst dolarjev na dan za osemurni posad in delo se je pri njem vršilo v treh posadih. Imel je dovolj živeža, da je lahko delal z njimi, in ko je ob zadnji odprti vodi dospela ladija Bella, naložena z živežem, je predal Jacku Kearnsu prostor za skladišče za zalego živeža, ki je zadoščal za vse njegove ljudi za celo zimo leta 1896. In tisto zimo, ko je lakota pritiskala in se je moka prodajala po dva dolarja funt, je on imel na vseh svojih kleimih ob Bonanzi tri posade ljudi na delu. Drugi lastniki rudokopov so plačevali svoje ljudi po petnajst dolarjev na dan, a on je bil prvi, ki je pričel zaposlovati ljudi in jih je od počelka plačeval po eno unčo r,a dan. Posledica tega je bila, da so bili njegovi ljudje izbrani ljudje in da so več kakor zaslužili svojo višjo plačo. Ena njegovih najdivjejših iger se je vršila v rani zimi kmaiu potem, ko je pomrznilo. Stotine naval-nikov, ki so zastavili zemljo cb drugih potokih, ne ob Bonanzi, so vznevoljeni odšli po reki navzdol v Forty Milo in Circle City. Daylight je vzel pri Alaska Com-mercial Companyji posojilo na eno svojih manjvrednih zemljišč in vtaknil v svojo mošnjo lepo kreditno pismo. Nnto je zapregel pse in odrinil po ledu po reki navzdoi s tako brzino, ki je samo on mogel z njo potovati. En Indijanec tja, eden nazaj in štiri vprege psov je bil njegov rekord na tej poti. v Fortv Mileu in Circle City je kupoval kleime na tucate. Mnogo njih se je pozneje izkazalo popolnoma brez vrednosti, nekateri so se izkazali sijajnejši kakor nobeden drugi ob Bonanzi. Kupoval je na levi in desni in plačeval za en kleim od petdeset do pet tisoč dolarjev. Najdražjega je kupil v salunu Tivoli. Bil je to kleim, ki jo ležal zgoraj ob Eldoradu; ko se je pogodil za ceno, je Jacob Wiikins, neki starodobnik, ki se je pravkar vrnil s pregledovanja jelenjega pašnika, vstal in odšel rekoč: / >Daylight; sedem let te poznam in doslej si bil vedno pameten videti. Sedaj se pa pustiš ropati od vseh strani. To je prava beseda — ropati. Pel tisočakov za en kleim na tistem prokletem jelenjem pašniku je goljufija. Meni kar ni več mogoče ostati tukaj in gledali, da te tako ciganijo.< >Povem ti, Wilkins, se je oglasil Daylight, Car-T>0vn,a ;e tolika, da je mi niti pregledati ne moremo. Pravcata loterija je. Vsak kleim, ki ga ku-... , , en listek zanjo. Ampak čisto gotovo je, da bo nekaj imenitnih dobitkov pri tem.« Jakob Wilkins je, stoječ med odprtimi vrati, neverno ponosljaval. >No, postavim, Wilkins,« je nadaljeval Daylight, »postavim, da ti veš, da bo iz neba padala juha kakor bi deževalo. Kaj bi ti potem storil? Menim, da bi si kupil žlic itd., kajneda. No, vidiš, jaz sedaj kupujem žlice. Kajti ob Klondvku bo jelo deževati zlato kakor ta juha in oni, ki bo imel vilice, te juhe ne bo mogel ujeti.« Wilkins pa je zaloputnil vrata in Daylight je odnehal, da sklene nakup kleima. Akoravno je vrnivši se v Dawson ostal zvest svoji besedi in se ni dotaknil ne krampa ne lopate, je vseeno delal naporno kakor prejšnje čase. Imel je v Ognili tisoč želez, ki so mu dala pesla čez glavo. Ro-prezentncijsko delo je bilo troškovito, drago, in dostikrat ie moral potovati do različnih potokov, da odloči, katero kleime opusti in katere obdrži. Pred priho- dom v Alasko je delal v kremenjakovih rudnikih, in je sanjaril, da bo našel dobro zlatonosno žilo. Vedel je, da so bila nahajališča zlata po raztresenih mestih enodnevna, da je bilo nahajališče v kremenjaku boljše; radi tega je imel zaposlenih večje število mož, ki so cele mesece izkali zadnje. Pa zlatonosne žile niso našli in več let pozneje je cenil, da ga je iskanje iste veljalo petdeset tisoč dolarjev. Igral je venomer visoko. Dasi so bili njegovi izdatki ogromni, je bil dobitek še ogromnejši. Delal je kupčije, kupoval polovične deleže, delil deleže z ljudmi, ki jih je zalagal z živežem, in je osebno zastavljal zemljišča. Imel je najhitrejše pasje vprege, ki so bile pripravljene dan in noč. Kedar je buknil naval proti novi najdbi, je bil Daylight v najdaljših in najmrzlejših nočeh daleč prvi pred vsemi in je zastavil svoje kolce v bližini najdbe. Na tak ali enak način je prišel v posest dobrih potokov kakor Sul-phur, Dominion, Excelsis, Sivvath, Cristo, Alhambra in Doolittle, da ne omenimo številnih malo ali nič vrednih potokov. Tisočaki, ki jih je razsipal, so vreli v desettisočih nazaj. Možaki iz Forty Milea so pripovedovali zgodbo o njegovih dveh tonah moke, izračunali so, da je vsota, ki mu jo je ta moka vrgla, znašala od pol do enega milijona dolarjev. Posebno pa je bilo eno znano, nad vsaki dvom namreč, da je bila ona polovica deleža pri prvem kleimu ob Eldoradu, ki jo je bil kupil za pol vreče moke, vredna svojih pet sto tisoč. Na drugi strani pa so zopet pripovedovali, ko je preko prelaza dospela plesalka Freda sredi ledenega pogona po Yukonu, in je ponujala tisoč dolarjev za deset vreč moke, ne da bi našla prodajalca, da ji je. Daylight poslal to množino moke kot dar, ne da bi jo bil* sploh kdaj videl. Na isti način je poslal drugih deset vreč samotnemu katoliškemu duhovniku, ki je ustanovil prvo bolnišnico. (Datte sledi.) Bronast zvon (»far 100 let, teža 336 kg, se ugodno proda. - Župnija Sv. Oibetd, p. Trojane. 1378 BF.vn.okar so dciSlc VRTNICE ie svcsiovnoznane drevesnica Tescbendorll■■■ in se dobe vsak dan po najnižjih cenah pri Ivan Brecelnik, Lfabtjaca. Velika Čolnarska alica Stev. 21. 1245 - smrekove ali jelove - kopi m v vajenskih množinah. — Ponudbe na: r IVO STERGAR - RADOMLJE. pleskar in ličar, sobo in črkoilRrar, Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Zg. ŠiSkt 121. Naročila se sprejemajo Kolodvorska nI. 6." NJIVA na ljab!j-ui. polju, za glavnim kolodvorom, SE TAKOJ PRODA ali pa da tudi v NAJEM. — Pol »ve se: F. TOMAN — Ljubljana, Re-sljeva cesta 30. 834 kupim. - Ponudbe na upravo lista pod: KRONE«. Tri stavb, parcela a 400 in 300 m9, v Zgornji Šiški, v bližini vile Jančigsj, naprodaj. - Natančnejša pojasnila: Spodnja Šiška, Knezova ulica 262/1. 1361 Bmnmpsemiissu IHHHHIIIHHH m m Vam stavimo brezplačno proračun za črpanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. KnJgg®Tj?©xwc'ca K.T.U. v SJubiiJaHi KopStar*«va uilca »i. 0!. (TAJSELJ) skoraj nov. — FRANC PETRIi; - ScISČek štev. 29, Begunje — Rakek. Naj irasne emajlirane, aluminijaste ali železne kuhinjske posode, kakor drugih raznih orodij za obrtnike, dalje razne verige, tehtnice, lopate, Vrampe, motike, vrtnarska orodja in različne stroje itd. Jft-r vse v železninsko stroko »padajoče blago nudi vedno ic najceneje veletrgovina z žefeznino STANKO FLOR-JANČIČ, Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 35. ODDAM v NAJEM v zelo prometnem kraju, s stanovanjem in nekaj zemlje. - Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod Stev. 1452. POSESTVO 15 oralov površine, ležeče v Gabemiku, 20 minut od ko-I lodvora Kostrivnica-Podplat ! in obstoječe iz vinograda, 1 sadonosnika, travnika, njive in gozda, proda skupaj ali posamezno po jako nizkt ccni Franc Gcržcli, posestnik in trgovec, Pragersfco. Stanovanjska ia gospodarska poslopja so zidana in v dobrem stanju. 1243 nnprsciaj, pripravno sa obrt, | v S-j v rdel «. m. - Cena 75 J tise; dinarjev. 1360 • za izdelovanje cemeatrtli CE- j VI, moderni sltskalni STROJ j za izdelovanje cementnega jj tlaka, cementne barve, TA- J KO J NAPRODAJ. - Vpraiia Re8ife\J^taN'3ainbl,a"883! MadSsos', ©lavni tr© St. I^Sa^ nudi irfialMpodiraeJi $k m. h m k m - m. 1 Našli rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO ci-korijo. Izvrsten pridatek za kavo. Broj 686. Oglas. 1454 Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dragi K> oče, brat in stric, gospod železn. vpokojenec danes ponoči po dolgem trpljenju, v starosti 61 let, preminul. — Pogreb dragega pokojnika bo v soboto popoldne ob pol 5. nri iz hiše žalosti, Celovška cesta 27, na pokopališče pri Sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v pobežen spomin. Ljubljana, dne 5. marca 1935. Preminula nam jc danes naša iskreno ljubljena, predobra mamica, stara mamica, tašča, sestra, gospa notarjeva vdova. K zadnjemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, dne S. t. m. ob 16. uri (4 pop.) iz hiše žalosti v Ljubljani, Rimska cesta št. 13. V Ljubljani, dne 6. marca 1925, ANICA GOGOLOVA, VIDA FOERSTERJEVA, hčeri. In«. JAROSLAV F0ERST5R, nniv. proL, zet. MARJO FOERSTEK, stud. ing., vnuk. — Rodbina KNEZOVA. ŽALUJOČI OSTALL Zahvala. Najiskreneiše se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega nepozabnega sina, brata in strica, gospoda župnika v pokojn na njegovi zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo preč. g. Janezu Klavžerju, župniku na Dobravi, preč. g. kanoniku Alojziju Stroju za ginljiv govor kakor tudi vsej preč. duhovščini za tako mnogoštevilno udeležbo ter čast. sestram usmiljenkam za požrtvovalno postrežbo. Nafepša hvala vsem zaizraženo sožalje, zlasti pa vsem, ki ste 3e spominjali rajnega v molitvi. Pre";-2nje - Dobrara, dna 6. marca 1923. Žalujoča rodbina JELENEC. Ing. OTMAR in MARIJA DGSSCHEL naznanjata v svojem Jn v imenu vseh ostalih sorodnikov pratužno vest, da je njih nepozabni, iskreno ljubljeni sin, gospod stud. ing. v četrtek, dne 5, marca 1925 ob pol 1. popoldne, po kratki, trpljenja polni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno preminul. Pogreb se vrši v soboto, dne 7. marca ob 2. popoldne iz hiše smrti, Stsra pot St. 3, do mestne me!e ra Gcsposve;.ski cesti, od koder se prepelje truplo pokojnika v Si. Vid nad Ljobljano, kjer se bo ob 4. popoldne položilo na tamošnje pokopališče k večnemu počitku, Ljubljana, dne 6. marca 1925. Ob prebritki izgubi naše nepozabne matere, stare mater«, sestre, tele iu tašče, gospe P I 150/24—26. 1428 pr-.klicanemu IVANU SIRNIK iz Ljubljani VTI, Sv. Jcr- I r.eja c^sia št. '<4, lastnega travnika »Ciince* ob Večni poti tsr r bližini za Rožnikom nc nahajajočih gozdor bo dne 13, HI. 1925 ob 9. dop. na dotičnih parcelah. Pojasnila se dobe pri podpisanem sodišču, sobu 33. Okrajne sodišče v Ljubljani, odd. L, dne 24. februarja 1925. Last mi je, cenjenemu občinstvu sporočiti, da sera z današnjim dnem ODPRL popolnoma NA NOVO j*r- HIGIJENIČNO OPREMLJENO in z vsem kon- RRfVNIPO tcr *ažolswIjara ce- lortom urejeno U" * W njene obiskovalce -kar najvestnejše postrežbe. 2t> obilen obisk 3e priporočam z vsem fpoštevanjem *siak izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsein onim, ki so na kakršenkoli način izrazili svoje sožuijc ia sožalje nam, pokojni« pa izkazali zadnjo čast s tem, da so jo prišli v tako obilnem številu pokropit in spremit na njenem zadnjem pot«. Posel;-.-i tirno dolžni Se zahvalo preč. dom. duhovnikom za vso skrb med njeno dolgotrajno boleznijo in ob smrti, domačim pevcem !jo ter vsem darovateljem prekrasnih vencev. \v vsem bodi dobri Bog obilen plačniki Vid pri S t i f n i, dne 5. marca 1925. ŽALUJOČI OSTALL Niko Koman Poljanska cesta št 13. Zadružna elektrarna v Dolu pri Ljubljani namerava zgraditi električno centralo in vatli interesente, da ji predlože. tozadevne ponudbe. — Natančnejše informacije pri zadrugi. 1323 «%Skil V&3S5 Vsled smrti svojega soproga, mestnega stavbenika ROMANA TREO, naznanjam p. n, občinstvu, zavodom in vsem dosedanjim cenjenim naročnikom, da sera jaz prevzela stavbeno tvrdko Ti Ctssp»-avetska ceste !<> I ■ VoxaJa*«cwa eesta 4 in jo bodem Se nt.dalje vodila pod strokovnjaSkim vodstvom pridobljenega si akad. arhitekta in koncesijoniranc^.a stavbenika. — Priporočam sc vsem cenjenim naročnikom, zavodom, in p. n. občinstvu, da ostanejo še nadalje raoji naročniki, in jih zagotavljam, da se bodo tudi odslej vsa stavbena dela solidno in strokovnjaško po možno nizkih cr.r.ah ter v njih vsestransko zadovoljstvo izvrševala, — Z odličnim spoštovanjem MARIJA TREO, t."--I..i:-, t..-' ,i .luii—..- 1. , -.... J ■ ; ..: til. Ponovne licitacije direktne pogodbe, koja se vrši dne 16. marca oh 11. uri v pisarni Stalne vojne bolnice Drav. div. oblasti, za nabavo in isporočitev sledeče ljudske hrane: Dnevno se dobavlja od 8 do 10 kg telečjega mesa, 40 do 50 litrov kravjega mleka. Za enkratno nabavo: 260 kg svinjske masti, 950 kg fižola, 850 kg riža, 200 kg ješprenčka, 500 kg koruznega zdroba, 5 kg kave, 60 kg sladkorja, 10 kg suhih češpelj. Prva (licitacija) direktna pogodba, koja se vrši istočasno v omenjeni bolnici, za 2 m" mehkih desk, 7 kg žebljev, 10 det. belega sukanca, 250 kg sode, 150 kg pralnega mila, 20 st. sidola, 50 sirkavih krtač, 400 belih koščenih gumbov in 50 predpražnikov. Podrobnejši podatki ao na vpogled v pisarni Stalne vojne bolnice vsak dan med uradnimi urami. franko nakladalna postaja za mesec m are, april, maj. Ne sme biti prevež konično in sveže. Plačilo ob sprejemu blaga „ 4, in 5 m dolgo 20—50 m3 V.o "VlO »U „ 4, 5, 6, „ 4, 5, 6, 7, 8, 9 ., 4, 5, 6. 7. 8, 9, 10 „ 8, S, 10, 11, 12 40—80 „ 100-300 . 100-300 „ 40-100 „ 40-100 „ 40-100 . »/:. „ 5,6,7,8,9,10,11,12 „ "/24 „ 6, 7, 10, 12, 13, 1-1 „ Ponudbe tudi za manjše količine prosimo poslati na tvr ko B8ACA MILOT1Č trgovina gradjevneg drva, Zagreb, Iliea 1!9. Za trgovce In lekarnarje! PRODAM svojo trgovino na Koroškem v Jugoslaviji, obstoječo žc 60 let, ob železniški postaji, s stanovanjem, obsežnimi skladišči, gospodarskim poslopjem, travnikom, lepim sadovnjakom in zelenjadnira vrtom, električno razsvetljavo in vodovodom, ob glavni cesti, po kateri jc velik promet iz več vasi h kolodvoru; 3resko poglavarstvo, sodišče, davkarija, notarijat itd, v kraju, v bližini dva premogovnika, jeklarna, svinčenik, parna žaga; posebna ugodnost za lekarnarja, ker industrijski kraj z obširno okolico 20 km v okolici ni lekarne, — Ponudbe sprejema upravnišlvo v.Slovencau pod številko 1244. NaipopolneiSi STOSWBR Šivalni stroji za 2!«t!|e, krolsče In {nljcrja ter za vsak dom. Predan si nabavite strol, eglejte si to izrednost pri tvrdid L. BARAGA M ubljana Selanburgava ulica 5/1. Brezpločen pouh 13 let jamstvo D. D. Tvornlca gtimbov, zoženih ln kovinskih Izdelkov. ZAGREB, Horvačanska cesta 29. Tel. 2261. Iiivoma tn obdelovanje kovin: okori ea konjsko opremo okovi m stavbarstvo in pohištvo litje kovin in kovinsko blago Izdelki Is roženlue in umetne roSenlne: Modni Rumbi z» gospode in dame Kaponke in agraio Us niki ea avalčiee Glavniki Indelkl ls koiCakov: Modni goicbi iz koš<"»kov (orehov) na gospodo in dame v v»oh oblikah in barvah. Ime Kr. snglsška poštno-parobrodna linija. General, zastopstvo za kralisflno SHS; Zagreb Trs I. Stev. 17. Redni potniški promet Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi |ork ln Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janctro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo. Odjravs potnllser (, 2,3. rt.red«. - Kabin. 3. raz. tik I postetjanl Udobnost — Sifnrnsit — Brzina Podzastopatva: Ecogvad, Karsgjergieva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerck, Kralja Aleksandra 4. ISrzcisv.-! ctidlov za vjb r;otn|a podieslopstva „ROTMAn.PAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srp'.kr. Prometna baaka v Sarajevu in Groia. Droiso?inle v vseh 'czikih. N.hIov sa brKojiivke; Prometna banka. Iv/laja koiuorcij >Slovenca<. Odgovorni urednik: Viktor Ccrfič v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.