amerikansk
lovenec
PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage]
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
LETNIK (VOL). XLVII.
Grabežljivost kapitalistov povzročila v Franciji resno situacijo. — Beg kapitala iz dežele v velikih množinah. — V vladi sami ni soglasja glede načina, kakor rešiti sedanjo krizo.
Pariz, Francija. — Kritične Čase preživlja točasno francoska republika in nihče ne more napovedati, kako se bo izmotala iz sedanje nove zagate, zlasti še, ker je kriza hkrati trojnega značaja, namreč gospodarskega, socijalnega in političnega, vendar pa je glavni vzrok za njo tudi zdaj stari boj med kapitalom in delavstvom.
Dočim so kapitalisti takoj po Nastopu radikalnega režima Ljudske fronte pokazali precejšnjo ponižnost, ker so se bali, da bi drugače utegnila iti nova vlada proti njim do skrajnosti, so pa zadnje čase uvi-
NAZIJI VZNEVOLJENl
Ne ugaja jim, da je bil Ludlow predlog v kongresu pobit.
Berlin, Nemčija. — Odklonitev Ludlow predloga v ameriškem kongresu, po katerem bi se imel vršiti referendum, predno bi Amerika lahko napovedala vojno,je spravila na-zije v precejšnjo slabo voljo, kakor se razvidi iz njih časopisja. Listi trdijo, da se je s tem zopet pokazalo, da je "demokracija na propadu,'' češ, da
deli, da jim ne preti tako ve- je bila večina Amerikancev lika nevarnost, in so ponovno dvignili glave ter pričeli b Prakticiranjem starega zla, namreč grabitvijo prekomernega dobička na račun ostalega. prebivalstva. Lani so si delavci s pomočjo vlade pridobili višje plače in krajše delovne ure. Pričakovalo se je, da bodo zato industrijalci znižali svoj dobiček;1 ti pa so nasprotno naložili višje delavske stroške enostavno na blago in zvi sali cene. Zaradi zvišanih cen •le delavstvo ponovno zahtevalo zvišanje plač in, ker jim delodajalci niso ugodili, so izbruhnile po celi deželi stavke.
V spor je posegla vlada in skušala posredovati za novo P'/godbo med delavstvom in delodajalci; zadnji pa so vlaT dno ponudbo gladko zavrnili 1,1 stavili svoje pogoje, na ka-tere pa vlada zopet ne pristane. Situacija je postala, tako resna, da se pojavlja strah Pred dalekosežnejšipii izbruhi, ki bi se utegnili izcimiti v Prave revolucijo. Kot posledi-ca tega se je zadnje dni pričel kapital v velikih množinah iz seljevati iz dežele. To daje de-'avskim krogom priliko, da z Vso silo napadajo po čabopisju kapitaliste, češ, da bolj gleda-Jo na svoj dobiček, kakor pa na dobrobit države, ki jo s syojim počenjanjem postavljajo v nevarnost propada.
Ako vlada tega bega kapitala iz dežele ne bo kaj hitro ustavila s kakimi radikalnimi odredbami, utegne v resnici slediti gospodarski polom. S tem pa se pojavlja nov kriza druge vrste, namreč politična. Niti v vladi sami ni soglasja, počim zahtevajo skrajni socialisti, naj vlada proglasi nekako finančno diktaturo, so pa nasprotno zmerni soeijalisti Mnenja, da se mora vse demokratičnim potom izvesti. Ti lrnajo v vladi večino in je to-re.i tudi na njih ležeča glavna odgovornost. Pokazati pa bodo morali skrajno spretnost, da spravijo deželo iz sedanjega položaja, kajti proti sebi lrnajo dve radikalni struji, ki vlečeta vsaka v svojo stran;
®ni strani so omenjeni skrajni soeijalisti in z njimi komunisti, na drugi pa fašisti, ateri imajo svojo oporo v modnih kapitalističnih krogih.
predlogu naklonjena, in žigo sajo "Rooseveltov imperijali-zem," da skuša vtikati svoj nos v tujezemske zadeve, ki Amerike nič ne brigajo. Nazi-ji povdarjajo tudi, da je v prvi vrsti judovska propaganda dosegla, da je bil ta predlog pobit.
ZAPOR ZA SLEPARJE S
PRODAJNIM DAVKOM
Chicago, 111. — Osem oseb, med njimi ena ženska, je bilo zadnji torek obsojenih v ječo za daljšo ali krajšo dobo zaradi tega, ker so sleparili državo pri prodajnem davku. Med tem pa posebna porota vodi temeljito preiskavo glede velikega graftanja s tem davkom, ki se je odkrilo zadnji teden.
-o-
POLICIJA OPOZARJA SALUNERJE
Chicago, 111. — Policijsko ravnateljstvo je izdalo svarilo chicaškim salunerjem, da si morajo do te sobote preskrbeti novo licenco za 1938, drugače se jim bo ta dan lokal zaprl. Do srede je bilo izdanih okrog 5000 licenc, vseh salunov v Chicagi pa je nad 9000.
KONFERENCE Z R00SEVELT0M
Predsednik vodi konference s
predstavniki biznesa.
Washington, D. C. -- Predsednik Roosevelt skuša očivi-dno praktično uveljaviti poziv k sodelovanju, katerega je iz razil v svojem govoru na kongres, in tako skuša iz ust voditeljev velebiznesa samih izvedeti, kako bi se moglo doseči to sodelovanje. V to svrho je imel zadnji torek konferenco s predstavniki peterih največjih industrij, namreč General Motors, Nat'1 Steel, Johns-Manville, Pennsylvania R. R. in General Foods. Takoj po tej konferenci pa je bilo objavljeno, da se bo 19. januarja vršila še ena, h kateri je povabljenih 50 zastopnikov industrije in trgovine.
DELO ZA BEATIFIKACIJO M. CABRINI
Chicago, 111. — V Chicagi se je ustanovila organizacija pod imenom "Mother Cabrini League," katere namen je, da pospešuje delo za beatifikaci-jo matere Cabrini, nune, ki je vneto delovala za dobrobit svojega bližnjega dolga leta svojega življenja v Ameriki, od katerega je preživela večinoma v Chicagi. Liga razširja svoje delo preko celo Amerike in pobira tudi prispevke za pokritje stroškov, ki bodo potrebni za proces beatifikacije.
ŠE VEČ SOVJETSKIH VELJAKOV OBTOŽENIH
Moskva, Rusija. — Proti nadaljnjim trem višjim sovjetskim uradnikom je bila zadnji torek vložena obtožba špijona-že in sabotaže. Med temi je bivši komisar za finance, G. Grinko, kateri je obdolžen, da so v njegovem' uradu našli zatočišče fašistični špijoni, ki so izdajali državne tajnosti sovražnikom države in vršili razno razdiralno delo.
-o-
MURPHY PRI PREDSEDNIKU
Washington, D.C. — Michi-ganski governer Murphy je bil zadnji torek gost pri Roosevel-tu in je imel z njim dve uri dolgo konferenco. Kakor pravi Murphy sta se pogovorjala o splošni ekonomski situaciji in o tem, kdo naj nasledi Su therlanda na vrhovnem sodišču sploh nista govorila.
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
KONEC RAKETIRSTVA S POROKAMI
Indianapolis, Ina. — Vrhovno sodišče države Indiane je zadnji torek napravilo temeljit konec cvetoči trgovini s hitrimi porokami, ki so jo uganjali nekateri mirovni sodniki v Crown Point, Valparaiso in drugih mestih v bližini illinoi-ške meje. Sodišče je namreč potrdilo, da še vedno velja postava., ki j© bila sprejeta leta 1852, po kateri se sme poročno dovoljenje izdati le taki ženski, ki stalno stanuje v o-kraju, kjer se vloži prošnja za to dovoljenje. Temu zakonu so prišli na sled pred par meseci, ko je postal škandalozni biznes s porokami že preveč kričeč, da bi se mogel ignorirati, kajti na tisoče mladih lahkomiselnih parov je prihajalo čez mejo iz Illinoisa, d& se izognejo tamkajšnjim strogim predpisom glede porok in se kar na hitro dajo poročiti od kakega mirovnega sodnika, ki mu je šlo le za denar. Okrajni klerk v Crown Point je nato vložil tožbo proti in-junkciji in zadeva je zdaj končno prišla pred državno vrhovno sodišče; to pa je, kakor omenjeno, potrdilo 85 let staro postavo in umazanemu bizne-su napravilo konec.
KRIŽEMJVETA
—	Pariz, Francija. — Tu kajšnja vlada je imenovala novega poslanika za Zed. države, in sicer grofa de Saint-Quentina, ki je star 54 let ter je bil prej začasni poslanik v Rimu.
—	London, Anglija. _ Kakor govori neko poročilo iz Madrida, je bilo; tamkaj ubitih par sto ljudi, o je eksplodirala municija, katero so ime li shranjeno v tunelu podzemske železnice. Neki vlak je ravno prispel na postajo, ko je prišlo do eksplozije.
—	Berlin, Nemčija. — Hit ler je v svojem uradu sprejel zadnji torek 51 poslanikov tujezemskih držav, da si izmenjajo novoletna voščila. Pri tem je Hitler ponovno povda-ril, da je njegov cilj edino mir.
OBSOJA TAKTIKO C10
Voditelj ene največjih CIO unij zahteva takojšnjo delavsko spravo in žigosa CIO, da se ta še ni dosegla.
UKINITEV TRGOVINSKIH POGAJANJ
Washington, D. C. — Pogovori za novo trgovinsko pogodbo med Zed. državami in Italijo so se zadnje dni ukinili, in sicer iz zgolj političnih razlogov. Mussolini je namreč zahteval, da se mora nova pogodba skleniti v imenu italijanskega kralja in abesinske-ga cesarja, kar pa je državno tajništvo odkjloniilo, ker bi s tem indirektno priznalo ugrabitev Abesinije.
IGLA SE NAŠLA PO 20 LETIH
Pecos, Tex. — 27 letna Mis* Reba Foster se je zadnji torek podvrgla operaciji na slepiču. Zdravnike pa je precej prese^
New York, N. Y. — Iz delavskih vrst samih Se ie končno oglasil javen poziv, da se ima poravnati razkol v delavskih vrstah in doseči sprava med delavsko federacijo in CIO. Ta poziv je izrekel D. Dubinsky, načelnik ene največjih unij, spadajočih pod CIO, unije delavstva pri žen skih oblekah.
Dubinsky je povdaril, da je delavstvo že dosti trpelo zaradi sedanjega razkola. Tako je bil v prvi vrsti zaradi njega pobit v kongresu predlog glede mezd in plač. Sedanji kritični čas, v katerem se nahaja delavsko gibanje, in pa ponovno naraščanje brezposelnosti pa zahteva, da se delavski konflikt takoj neha.
Zanimivo je, da je Dubinsky žigosal svojo lastno- organizacijo, CIO, da je dna s svojimi voditelji v prvi vrsti kriva, da pri zadnjih pogajanjih ni prišlo do sprave s federacijo. O poteku pogajanj, pravi, CIO ni podala resničnih poročil ; federacija da je bila pri volji, sprejeti pod svoje o-krilje vse CIO unije in ne samo tistih, ki so bile že prej včlanjene pri njej, kakor so voditelji CIO poročali.
Mz Jugoslavije
Graditev vodovoda v Suhi Krajini bo trajala več let. Gradila in tudi potem vzdrževala ga bo banovinska uprava, ker bi Suha Krajina ne zmogla stroškov. — Smrtna kosa. — Nezgode in druge vesti.
V UHO SKRIL SVOJ ZOB
Kansas City, Mo. — Meseca septembra si je dal 10 let ni Wm. Pohlman izdreti zob. Da bi ne izgubil tega zaklada, si ga je fantek vtaknil tedaj v uho. V svoji razmišlje-nosti je pozabil nanj, toda zadnje dni se je pričel pritoževati nad bolečinami v ušesu. Ko je zdravnik odstranil zob, so tudi bolečine minule.
netilo, ko so v njenem slepem črevesu našli — iglo. Ženska se je nato spomnila, da je v resnici pogoltnila iglo, ko je bila stara sedem let, in je med tem popolnoma pozabila na njo.	. j |i j
ANGLEŠKI NADŠKOF POSTAL KARDINAL
Westminsterski nadškof Arthur Hinsley, ko v cerkvi sv. Suzane v Rimu sedi na prestolu med ceremonijami, s katerimi je bil istočasno s štirimi drugimi cerkvenimi dostojanstvenki povišan za kardinala. On je edini angleški kardinal in je bil rojen leta 1865.
Velika dela suhokrajinskega vodovoda
Ljubljana, 22. decembra. — Že pred več časom je bilo poro-čano o velikem načrtu za suho-krajinski vbdovod, po katerem naj bi bila oskrbovana z zdravo pitno vodo vsa razsežna planota Suhe krajine. Načrt sam je velikanski in bo njegova izvršitev možna v več gradbenih razdobjih, ki bodo trajala precej let. Ker bo vodovod oskrboval vasi, ki leže po zemljepisni legi v kaj i različnih višinah, bo razdeljen v tri tako imenovane višinske pasove. Vodo pa bodo črpali s črpalkami na električni pogon ob izviru Krke pri Zagradcu.
Začetek gradbenih del za vodovod je bil otežkočen zlasti s tem, ker z majhnimi sredstvi ni pilo mogoče ničesar začeti, še najmanj pa naročiti najrazličnejše drago gradivo, potrebno za tak vodovod. Ce računamo, da je ocenjena zgradba vsega vodovoda na okrog 30,000,000 din, potem moremo razumeti, da so tudi že samo železne cevi za razsežni vodovod draga postav ka v proračunu. In v resnici stane samo del najbolj nujno potrebnih železnih cevi nad 1,000,-000 din.
V prvem gradbenem razdobju suhokrajinskega vodovoda bo treba zgraditi vsaj toliko najpotrebnejših naprav, da bo voda na razpolago v Ambrusu, torej že na visoki planoti. S tem bo kmetom ob poletni suši prikrajšano najhujše trpljenje; ne bo jim več treba voziti vodo po strmih klancih iz globoke doline Krke. Delo, ki bo začasno še ostalo, bo olajšano in bo obstojalo le še v razvažanju vode po planoti.
Da bo pa mogoče to doseči, je treba zgraditi vse obsežno zajetje Krke pri Zagradcu, in sicer v tisti velikosti, kakršno bo potrebno potem, ko bo ves vodovod dograjen. Tej napravi ustrezajoče bo treba zgraditi zadosti velikih rezervoarjev in čistilnih naprav. Vsa ta dela pa že sama po sebi stanejo precejšnje milijone in je zato pomemben vsak prihranek, ki ga je mogoče dose či. Prav pomanjkanje zadostnih sredstev je doslej zaviralo začetek gradbenih del pri suhokra-jinskem vodovodu. Banski upravi v Ljubljani pa se je posrečilo, da je vsaj začasno znižala postavko za nabavo cevi. S tem si bo prihranila denarna sredstva za druga gradbena dela pri vodovodu ter ji bo tako mogoče v najkrajšem času začeti z gradbenimi deli.
Vodovod bo grajen kot bano-vinsko podjetje, s čemer bo rešeno vprašanje dograditve in vzdrževanja, ki ga Suha krajina sam nikdar ne bi zmogla.
je šel v misijon na Kitajsko. —. S. Marija Deodata je rojena v Mokronogu, študirala je v Ljubljani, kjer je stopila v ursulin-ski red. Za misijone se je pripravljala na Francoskem.
-o-
Odlikovan skladatelj V Celju je bil od jugoslov. vlade odlikovan z redom sv. Save III. stopinje višji zdravstveni svetnik dr. Anton Schwab, ki je obenem tudi odličen slovenski skladatelj. Odlikovanec je bil rojen v Sv. Pavlu pri Preboldu leta 1868 in je daleč poznan kot izvrsten zdravnik, ki je spisal tudi mnogo poljudnih znanstvenih razprav medicinske stroke. Poznan je pa tudi kot skladatelj tako narodnih kot tudi cerkvenih pesmi. Njegova "Ave Maria" je ponesla njegov sloves tudi preko mej domovine in je 'zlasti v Franciji f. 1925 žel za njo najlepše uspehe in priznanje zbor Glasbene Matice ljubljanske.
Smrtna kosa
V Peklu na Štajerskem je umrl Anton Šmidl, progovni delavec, star 61 let. — V Mariboru je umrla Neža Štibler, vdova po šolskem upravitelju, stara 66 let.
-o-
Smrtna nesreča
Ko je šla 77 letna Liza Elsnei*, iz Zagorja nekega jutra k zor-nicam, je na stopnicah v hiši tako nesrečno padla, da je drugi dan podlegla poškodbam.
-o-
Nesreča pri delu Ko so delavci na Dobrni pri Dukiču v Trbovljah praznili večje vozičke napolnjene z zasipom, se je eden'vozičkov prehitro poveznil nazaj in udaril dva pri tem zaposlena ter jima polomil desne noge. Hočevarju Karlu enkrat, Ribiču Janezu pa dvakrat. Oba so morali odpeljati v bolnico.
Nova slovenska misijonarka
V misijon v Siam je proti koncu dec. odpotovala uršulinka s. Marije Deodata. (Franja) Hočevar. Odpeljala se je iz Mar-seilla v družbi g. p. Pokorna, ki
Avto ga je podrl
Ko je šel 27 letni mehanik Herman Zupan iz Petrove po cesti v Petrovčah na delo, je po cesti privozil avtomobil nekega avtoprevoznika iz Ptuja in Zu-panca podrl na tla. Radi težkih poškodb ki jih je dobil, so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
Obsojena
Pred malim celjskim senatom sta se zagovarjala 27 letni posestnik Alfonz Urbančič in njegov brat, 29 letni France iz Blance pri Sevnici. Vlohiila sta v šolo v Blanci in pokradla nekaj stvari šolskemu upravitelju. Oba sta bila obsojena na 6 mesecev zapora in na častno izgubo državljanskih pravic za tri leta. Po prestani kazni pa bodo oba izgnali za dobo 5 let v Italijo, ker sta doma iz zasedenega ozemlja.
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Petek, 14. januarja 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
„$5.00 _ 2.S0 _ 1.50
Za celo leto___________________
Za pol leta ________________
Za četrt leta ____________________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto______$6.00
Za pol leta____________3.00
Za četrt leta .................1.75
Posamezna številka______________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription?
For one year _______
For half a year _____
For three months______
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___$6.00
For half a year____3.00
For three months___1.75
Single copy_______ _________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
wmmmm^m^mmmmmmmmm—mmm mmmmr^m^mmmmmmmammmm^mammrn^mmmmmmmmaammmm^mmmmmammmmtmmmi^mmmtmmmmmammmmmmmmmammmamm
Boj zoper krščanski Božič v Sovjetijii
Medtem, ko se pojavljajo po svetu agenti Moskve in skušajo slepiti ljudske mase, da v sodobni Rusiji vlada svoboda, se slišijo iz drugih raznih strani resnična poročila, ki pa vedo povedati vse drugače. Tako poročajo londonski listi, da so brezbožniki v Moskvi poskušali vse, da bi zabrisali vsak spomin na krščanski Bo^ič. Poročila pravijo med drugim:
"V moskovskem klubu brezbožnikov se je nedavno vršila seja moskovskih voditeljev brezbožne propagande, na kateri so obravnavali vprašanje, kaj naj ukrenejo, da bi se za božične praznike že v naprej preprečilo vsako krščansko praznovanje Božiča med ljudmi. Na tej seji je neki Oleščuk sporočil voditeljem, da je sovjetska vlada odobrila, da se naj 24., 25. in 26. decembra po vsej Rusiji vrše velike slavnosti v znamenju kladiva in srpa. Te slav-nosti, katere bo plačala država, naj imajo tak značaj, da se jih bo moralo udeleževati vse prebivalstvo. Naloga brezbožniških klubov pa naj bi bila tiste dni ta, da bodo vsak v svojem področju zbrali v svojih klubih vse ljudi, tako, da se bo že na zunaj izkazalo, kako je brezbožniško gibanje zmagalo nad cerkvijo.
Nekaj takega, kar izraža isto brezbožniško misel, se je natančno pokazalo tudi o priliki volitev v Rusiji. Ljudski komisar je strogo prepovedal, da bi se 12. decembra, ko so se vršile znane Stalinove volitve, po molilnicah ali cerkvah obhajale kakoršnekoli pobožnosti ali pa slavnosti. Tega dne so morale biti vse cerkve in molilnice zaprte, da bi ja cerkve kakega človeka ne zadržale od volitev. Tamkaj, kjer so ljudje še kaj ostali udani cerkvi in veri, so pa skrbele policijske čete tajne države policije, da so bile cerkve res zaprte, da se ne bi menda kdo skrivaj zmuznil v cerkev."
Taka "sijajna in vzorna' svoboda torej vlada v blaženi ruski "delavski državi"! Ali antifašisti pri "Napreju" tako svobodo odobrujejo?
delavcev, kajti pravice človeštva so nad gospodarskimi pravicami.
Svoj govor je naslovil: "Skupaj v slogi stojimo ..
Njegov prvi 1'etošnji radijski govor je naredil dober utis in njegovi nastopi v tem pravcu in duhu bodo veliko koristili, ker zelo praktično predočujejo napake, ki se delajo v točasnem družabnem redu v tej deželi, kakor tudi po vsem svetu.
Father Coughlin zopet na radio
Rev. Charles E. Coughlin, znani radijski govornik, se je zadnjo nedeljo zopet pojavil na radijskem omrežju šestdesetih postaj, ki oddajajo njegove govore po deželi.
Resnično povedano, da Father Coughlina je milijonov in milijonov ljudi pogrešalo, ko je prenehal s svojimi govori. Je sicer izrekel v par svojih govorih v predvolilni kampanji nekaj trpkih besed, ki bi bilo boljše, če bi isto povedal z lepšimi besedami, toda je pa in ostane resnica, da je Father Coughlin tekom svojih radijskih govorov skoro docela prebudil ljudske mase, ki danes vse drugače mislijo, kakor so pred njegovimi nastopi. Njegovi govori so bili dobra šola, ki je pokazala, kako in kaj bi ljudje, ki sede na odgovornih mestih ne smeli delati. Ce že nič drugega ne, veliko je dosegel s tem, da je povzročil v kakih 20 milijonih glavah pozornost na to, kaj se godi v politiki in da so milijoni začeli pazno gledati na gospodarsko in politično življenje te dežele. 2e to je neprecenljive vrednosti, da so široke mase postane pozorne, kako se jim v Washingtonu in na drugih krajih gospodari.
Zato bi bilo res zelo škoda, če bi bil Father Coughlin ostal pri svoje sklepu, da bi več javno ne nastopal.
V zadnjem nedeljskem govoru je navedel jasne razloge, zakaj se vrača z svojim govori. Ljudstvu je treba dati moralne pobude, treba mu je kazati pravilne smernice v političnem in gospodarskem življenju. Povdarjal je, da je točasno imperativna dolžnost vseh slojev in stanov, da sodelujejo v danili razmerah za izboljšanje položaja. Treba je sodelovanja med delodajalci in delavci. Svaril je pred razrednim bojem, kajti dve napaki niste še nikoli ene napake odpravile ali izboljšale. Priporočal je, naj se neprijetni boj med Ameriško delavsko federacijo in med CIO konča, ker je delavstvu škodljiv. Veleindustrijalce in velefiiiancirje pa je opozoril, da naj bodo pravični do
IVAN MLADINEO UMRL Chicago, 111.
Kot je bilo pretekli torek na kratko objavljeno v našem listu, je v New Yorku na spomin Sv. Treh Kraljev v St. John's bolnišnici umrl Jugoslovan Ivan Mladineo, ki je bil po svojih velikih zmožnostih in po svojem delovanju znan med vsemi Jugoslovani v tej deželi. Bil je načelnik jugoslovanskega oddelka 'Foreign Language Information Service' ali na kratko FL1S in številne podučile članke tega urada so od časa do časa objavili vsi slovenski listi v Ameriki, pa tudi hrvatski in srbski. — Rojen je bil v selu Pučiste na Otoku Brač, ki spada pod Dalmacijo leta 1889. Pred tridesetimi leti, kmalu ko je dovršil gimnazijo, se je podal v Ameriko in graduiral na farmaceutskem kolegiju v St. Louis v državi Missouri. Pustil je lekarništvo in se posvetil žurnalizmu, ker je menil, da bo s tem svojemu narodu več koristil. Leta 1909 je urejeval 'Hrvatski Tjednik' v St. Louis, Mo. Od leta 1916 pa do 1918 je v Chicagi urejeval "Hrvatski Dnevnik'' in proti koncu leta 1918 je prišel v New York k zgoraj omenjeni FLIS za načelnika jugoslovanske sekcije, kjer je uspešno deloval vse do svoje smrti.
Leta 1923 je začel izdajati nekaka "Jugoslovanska Iz-vestja", v katerih so bile razne informacije o podpornih in kulturnih organizacijah jugoslovanskega življa v Ameriki. Pred nekaj leti je izdal "Po-vijest Hrvatskog Naroda" v kateri je opisal zgodovino Srbo-Hrvatskega ljudstva v tej deželi. Izdal je še tudi druga dela, nanašajoča se na zgodovino Srbo-Hrvatskega naroda v tej deželi.
Njegovo zadnje veliko delo "Narodni Adresar" je tudi njegovo največje delo, ki obsega nad 1200 strani. V njej je popisanih nad 5000 jugoslovanskih društev in organizacij, ki delujejo v Združenh državah in Canacli ter nad 15,000 imen posameznih trgovcev, obrtnikov in ljudskih predstavnikov. To veliko delo mu. je prav gotovo pustilo posledice in prikrajšalo njegovo življenje.
Pokojni Ivan. Mladineo je bil zelo aktivne v številnih jugoslovanskih organizacijah. Že leta je bi! predsednik Združenih jugoslovanskih pevskih društev, kakor tudi predsednik telovadne organizacije
Sokola. Bil je zelo dobro poznan po svojih delih tudi med Amerikanci, zaradi svoje res velike aktivnosti v kulturnem življenju Jugoslovanov v Ameriki. Z njegovo smrtjo smo Jugoslovani izgubili velikega borca za pravice Jugoslovanov in za izboljšanje jugoslovanskega življa v tej deželi. Naj bo neumornemu delavcu in bo-ritelju ohranjen med nami časten spomin.	X.
-o-
V KALIFORNIJO IN NAZAJ Pueblo, Colo.
(Dalje)
V Los Angeles smo se mudili pet dni in čakali, da je sin dokončal šolo. Mod tem časom smo si pa ogledali veliko zanimivega in lepega. Peljali smo se tudi na parniku Avalon Bay Catalina Island, ki vozi dve uri in en četrt v eno stran in seveda prav toliko zopet v drugo. Tam smo šli precej visoko v hribe in videli smo tam vsakovrstne priče z raznih krajev sveta.
—	V Los Angeles smo tudi obiskali naše slovenske rojake,
j kot n. pr. Mr. in Mrs. Neroni. Mrs. Neroni je hčerka Mr. in ' Mrs. Frank Petkovšek iz j Pueble. Ona je šla z nami v ; cerkev sv. Križa, kamor po ve-| Čini hodijo Slovenci v Los An-* geles in je prav lepa cerkev. ! Tudi v cerkev sv. Vineencija [smo bili, ki je pa zelo bogata cerkev in silno lepo okrašena. ( Tukaj se mi je zdelo, da sem v ljubljanski stolnici sv. Niko-i laja. Ravno ko smo mi prišli tja, so iz cerkve nesli mrliča.
—	Od tam je šla Mrs. Neroni z nami na največji trg, kjer smo si nekaj nakupili, za kar ji prav lepa hvala. — Obiskali smo tudi Mr, in Mrs. Frank Mihelich. Mr. Mihelich je sin tukajšnjih Mr. in Mrs. Frank Mihelich, na Bchema Ave. v Pueblo, Golo., Mrs. Mihelich pa je hčerka Mr. in Mrs. Louis Lesar na Moffat Ave, Mlada Mrs. Mihelich je tako pripravna in postrežljiva, kot njena mati Mrs. Lesar in vsakomur rada postreže. Četudi oba delata in hčerka hodi v šolo, nam ni pustila, da bi odšli iz hiše brez večerje, ampak smo se morali poslužiti okusnih jedil, katere nam je pripravila, za kar se ji lepo zahvalimo. Od tam smo šli skupaj k Mr. in Mrs. Andy lias p ©t, kjer je zopet bilo vsega v izobilju, tudi prave kalifornijske kapljice ni manjkalo. Mr. Andy je rekel, le pijmo ga, saj je
poceni. Povedal je, da tam dajo za tono grozdja $25.00, kar res ni veliko. Medtem ko smo se mudili tam, pa so prišli tja Mr. in Mrs. Louis Jalovec iz Pueble ter njuna hčer in zet, ki tudi tam živijo, kar nas je zelo presenetilo, kajti drug za drugega nismo vedeli, da poj demo v Kalif ornijoi Ker nas je bila lepa družba skupaj, smo večer raztegnili vse tja do polnoči. Drugi večer smo se zopet sešli pri Raspe-tovih in Mrs. Raspet nam je zopet pripravila okusno večerjo, po večerji smo se pa skupno z Raspetovimi odpeljali v Hollywood, kjer smo obiskali Mr. in Mrs. Nick Ba-dovinac, ki so poprej živeli tukaj pri nas v Pueblo, Colo. Sedaj imajo v Kaliforniji lep dom in so nam tudi nad vse lepo postregli, za kar prav lepa hvala. V Hollywoodu smo obiskali tudi Mr. in Mrs. Jakob Stonicha, ki so se jako začudili ko so nas zagledali. Mr. Stonicha menda po večini že poznate, ko je hodil okolu po naselbinah in prodajal razno zlatnino. Kadar je prišel v Pueblo, se je vselej ustavil pri nas in prenočeval. Naročil je prav lepe pozdrave na vse svoje nekdanje odjemalce, posebno pa še stare pijonirje, ki so njegove starosti in za vsakega posebej je vprašal če je še pri življenju. Postregli so nam prav prijazno. Ko smo se zvečer ustavili pred hišo, je vse dišalo po vrtnicah, ki so cvetele v različnih barvah. — Da, tukaj ob cvetlicah sem se spomnila, ko so mi nekateri rekli, da kaj bi hodili pozimi v Kalifornijo. Sedaj sem pa videla, da je tukaj v Kaliforniji pozimi vse v cvetju, medtem ko je pri nas v Pueblo in tudi po drugih državah vse zamrznjeno. — Vrnivši se k Raspetovim, so nam tudi oni pokazali svoj vrt in četudi je bilo ponoči, smo si ga pri žepnih baterijskih svetilkah prar lepo ogledali in videli, da je prav lep. Imajo tudi veliko "avocatus" drevo, katerega sad stane vsak od 5 do 8e. Dalje imajo tam tudi oranže, limone, grapefruit in prav lep dom. Prav lepa jim hvala za vso postrežbo ter želimo, da bi nas tudi oni katerikrat obiskali, da jim povrnemo njihove usluge. — Naslednji dan smo odšli v Long Beach, kjer je tudi jako lepo. Videli smo tam veliko bojnih ladij, ki so stale kar v vrsti na morju. —■ Potem smo šli v Santa Monica, ki je tudi ob morju. Tam smo pa videli prav grdo žival, ki so jo imeli v alkoholu. Velikanske strupene kače iz raznih delov sveta, kakor so nam povedali, tudi popolnoma bele. Dež je padal tri dni, ko smo se tam mudili, oni so nam pa povedali, da v Los Angeles ni deževalo že 195 dni, kar sem verjela, ker hribi so bili tam v okolici tako rujavi in obžgani, kot pri nas v Colorado. Sedaj so gotovo ozeleneli. Obiskali smo tudi puebelskega rojaka Mr. Fr. Muhicha, ki je zaposlen v nemškem hotelu v Los Angeles in mu gre prav
dobro. Z gospodarjem sta bila šla 375 milj daleč po božična drevesca in češarkove sovice. Frank je eno meni podaril za spomin. Pa tudi postregli so nas s sladko kapljico, za kar lepa hvala. — Hoteli smo videti tudi San Pedro, kjer je naš puebelski rojak Frank Pike in hčerka ter oče od Mrs. Pike, ki so bili tudi silno veseli, ko so nas zagledali, ker so mislili, da smo že zdavnej pomrli. Sedaj so oče Mrs. Pike prav trdni odkar so v Kaliforniji. Mr. Fr. Pike ima garažo in jako veliko dela s karami, da mora vedno imeti po dva delavca; tudi Julius Hribemik iz Pueble mu pomaga. Tam je treba zelo naglo voziti in po cestah gre po šest kar ena poleg druge, zato jih veliko vidiš, da imajo zvite blatnike. Prav zelo smo hvaležni Mr. Fr. Pike, ki nam je razkazal toliko zanimivosti; dva velika topa; krogla ki tehta tono in pol; in pa strojno puško. Strašno je to orožje. — V San Pedro je do 3000 vojakov. — Nadalje nam je Mr. Pike razkazal tudi tovarno z ribami, kjer sem videla, kako morajo delavci hiteti z delom, poleg tega pa še duhati tak smrad. Meni še danes ribe smrde. Tovarna je prav pri morju in videli smo, kako so ribiči ravno jemali ribe iz ladje. Še nikoli, celo naše življenje, nismo videli toliko rib. Eden delavcev je bil do pasu z ribami" zasut. Kaj hitro sem bila pripravljena iti od tukaj. — Odšli smo gledat tudi Fordovo tovarno avtomobilov in videli, kako hitro tam karo skupaj sestavijo. Hvala lepa za toliko prijaznost Mr. in Mrs. Pike, kakor tudi za postrežbo.
' Z najlepšem letnem času smo bili v Kaliforniji in še danes, ko se tega domislim, rečem: O prelepi božični prazniki, na katere se celi svet z njo svečanostjo pripravlja. Kako je bilo po mestih, po katerih smo hodili, vse okrašeno, a še najlepše Hollywood. Bili smo tudi na tistem lepem hribčku, na katerem žive milijonarji in videli, kako imajo lepe domove. — Za danes naj bo dovolj, pa drugič še kaj.
Theresa Centa'
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-
se cene:		
V Jugoslavijo:	V Italijo:	
Za: Din:	Za:	Lir:
$ 2.55 ...... 100	$ 6.50	... 100
$ 5.00 ...... 200	$ 12.25	... 200
$ 7.20 300	$ 30.00	... 500
$10.00 ...... 420	$ 57.00	..1000
$11.65 ...... 500	$112.50	...2000
$23.00 1000	$167.50	...3000
Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih:
7.n $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 posl'iite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.

Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Premalo previden
Cleveland, O. — Ko se je te dni mladi rojak John Makše peljal z avtomobila iz Cleve-landa v Conneaut, sta ga med potjo prosila dva tujca, da bi ju vzel na avto. Makše, se je pokazal velikodušnega in je pobral tuja, človeka ter ju brezskrbno peljal naprej. Ko sta se nekaj časa mirno vozila, je eden izmed njih potegnil samokres in z njim grozil Makšetu, da jima izroči denar. Izročil jima je kar je imel pri sebi, nakar sta ga tujca vrgla iz avtomobila in se sama odpeljala dalje, medtem ko je moral Makše hoditi do Warren, O., kjer je stvar naznanil.
Ve3t iz domovine
Girard, O. — Soproga Mr. Johna Dolčiča je te dni prejela iz starega kraja žalostno poročilo, da ji je v Črnučah pri Ljubljani umrla njena sestra Franja Pečarjeva, dobra krščanska mati v najlepši ženski dobi 45 let, po kratki mu-kepolno bolezni pljučnci. Umrla je 23. dec. Njena domačija ie bila znana daleč po Sloveniji, saj imajo staro trgovino s špecarisjkom blagom. Zadnja leta je vodila tudi gostilno in je bila poznana kot ena iz • med najboljših v Posavju. V domovini zapušča šest otrok, katerih eden študira za duhovnika, štiri brate in eno sestro, tukaj v Ameriki pa omenjeno sestro. — Naše sožalje.
Nagla smrt
Moon Run,Pa. — Pred kratkim je tukaj umrl zadet od srčne kapi rojak Mihael Jera-la v starosti 54 let. Doma Je bil iz Spodnjih Pirnč pri Ljubljani, po domače Lovrinov'. Zapušča ženo, tri hčere, sina in brata.	gj
Novice iz Clevelanda
Cleveland, O. — Vile rojenice so te dni obiskale družine Mr. in Mrs. Victor KnaUs in jim podarila zalo deklico-— V Charity bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Mencin, kateri se zdravje počasi obrača 113 bolje. — Rojak Mr. Frank Starin je te dni dobil iz stal'6 domovine žalostno poročilo,ckl mu je v vasi Bišče pri Domžalah umrl prijatelj in sosetj Franc Mrčun, ki je bil tud' slikar. — V Mt*. Sinai bolnišnico se je morala podati za' radi operacije Mrs. Agnes Zobec z Glass Ave.
Vest iz oomovins
Milwaukee, Wis. — Mr. Mike Zainer je prejel iz stare domoV ne žalostno novico, da mu je ta111 umrl brat Franc Zainer, les"11 trgovec in veleposestnik v Obi'e' j tji na Štajerskem.
-o-
Širite in priporočajte I*4' I "Amerikanski Slovenec"!
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(34)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlU'lOUghs
'—Jimne—
J'o teli best dali se je čarovnik' Gu-pingu sklonil k Tarzanu ter mu odvezal vezi. — "Tako, sedaj lahko greš domov, Kavuru," je rekel čarovnik, ko je odvezal vezi. — "Ti >i prebrisan lilo/." je ogovoril Tarzan čarovnika, ki se je- lia te besedi' zadovoljno na-sinijal, ker se je čutil tuliko počaščenega.
"Ti gotovo dobro veš, v katero stran od tukaj prebivajo Kavuru," je dalje govoril Tarzan. "Seveda, jaz veni," je potrdil čarovnik ponosno, da pokaže svoje znanje: "vi Kavuru živite, severno, poleg nerodovitne dežele pod visokimi gorami; dežela stoji osamljena na veliki i>laiija\i. k njej prideš pu stari slonov* stezi."
Tarzan je bil nad vse presenečen po tem pripovedovanju, kajti našel je to česar je iskal, namreč, kje se skriva dežela Kavuru. Izvedel je celo za pot tja, ne da bi mu bilo treba za to povpraševati. Najraje bi se bil čarovniku zahvalil za tako pojasnilo in takoj zbežal iz tega nesrečnega naselja.
Toda, mu je bo li mogoče ubežati odtod? Prva misel ko je bil prost vezi, je bila želja po orožju, zato je vprašal čarovnika: "Kje je orožje, katerega so mi pobrali vojaki ko so me prijeli?" "V koči poglavarja Udalo," je odgovoril čarovnik; "toda, ne vem če boš mogel do njega, ker za vratmi spi straža."
Petek, 14. januarja 1938
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
ktrsm 3


Družba
sv. Družine
i
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah CqJ«^. Ltliaf Tli Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. »JCUC4. JU11CI, III. 14 maja lgl5_
Kaše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, II!.
1- podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111.
Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street," Joliet, 111.
Blagajnik: John Petrič, 1004 X. Broadway St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis.
Načelnik pubiikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, ill. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR:
Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Krcmesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, III. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.	.	_
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $165,396.00.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek na od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty ^ ear Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cen- % tralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solventna.
Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo.	X
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., v Joliet, Illinois.	Os
NOTICE
Special Attention to AH Members of The Holy Family Society of U. S. A.
Several of the members who have changed their certificates the American 31/2% Certificates have, after making such change, notified us that they either want to change back to their form of certificate, or in some cases, where they had applied a Twenty Payment Life, they had changed their mind and
tej seji prebrani računi in tako bote imeli lepo priliko spoznati, če smo. v preteklem letu napredovali ali nazadovali.
Opozarjam vse člane in članice, da premenite svoje certifikate, kajti dalje ko bomo čakali, toliko stareji bomo in naš asesment bo toliko večji. Zato, dajte vsi premeniti svoje dosedanje certifikate,, da ne pridete v kake neprilike v poznejših letih. Ako kateri želi glede tega več pojasnila, naj pride'na sejo in tajnik bo vsakega zadovoljil. — Z bratskim pozdravom.
Joseph Widina, ti'.jrfik
-o-
IZ URADA DR. SV. TEREZIJE ŠT. 17, DSD.
Ottawa, 111.
Na zadnji letni seji našega društva .ie bilo sklenjeno, da se vse članice povabijo na sejo v mesecu januarju in sicer za to, da se izvoli novi odbor. Na seji meseca decembra nismo volili odbora, ker niste bile vse članice na seji, zato pridite na sejo v nedeljo 16. januarja vse, da se ne bo zopet katera jezila in odstopila od ženskega društva ter pristopila v moško društvo. Le pridite na sejo, bomo slišale koliko denarja se je potrošilo in koliko je še ostalo v blagajni. V mesecu decembru sc je plačala tajnica in blagajni-čarka. Pri nas ni treba nikake posebne naklade. Društvo sv. Terezije lahko kar iz dagaj-
ZA KOGA JU NEKI ODDAL SVOJ GLAS?
RAZNE ZANIMIVOSTI
"NEMŠKA ČAST"
1 glavo; vse račune bo tr»ba
Nedavno je izšel nekak nem- zavreči in napraviti druge.
Sovjetski diktator Stalin, ko je ob nedavnih volitvah v Rusiji tudi sam šel na volišče. Na volilni listi jo bilo edino njegovo ime 111 je torej ze.o težko uganiti, komu je Stalin oddal svoj glas.
ne vzame in plača svoje uradnice. Prav gotovo da ni tako pri vseh društvih, zato bi naj. bile vse članice ponosne, da so članice takega društva. — Sosesterski pozdrav in nasvi-denje na seji v nedeljo 16. januarja.
Katarina Bayuk, prsds., Mary Skoflanc, tajnica, Katarina Demjen, blag.
ški teksikon, kakor ga sedaj Nemci nazivi je jo "Allbuch". Izdan in pisan je seveda v duhu nemškega narodnega socializma. V tej knjigi je obravnavana tud beseda "čast". Kaj je čast v smislu nemškega narodnega socializma, izvemo iz te knjige: "Čast-Mož je samo takrat časti vreden, če ie v njem pojem nemške časti docela vkoreninjen. Ves novi germanski svet temelji na tem pojmu časti. Krščanski pojem ljubezni docela nasprotuje temu pojmu časti nemškega naroda." — Sedaj torej veste, kaj je čast.
-o-
SKRIVNOSTI SONCA
Zvezdoslovna znanost se bo moirla zopet popraviti. Najnovejša opazovanja so namreč dognala, da je sedanje poznavanje sonca še precej pomanjkljivo in zelo zmotno. Lanski sončni mrk, ki je bil popolen za nekatere kraje ob in na Tihem oceanu, je slikal neki zvezdoslovec iz letala, ki je plulo v višini 15,000 metrov. Nove slike, posnete v višini, v kakršni dosedaj še niso slikali, v skoro popolnomg čistem
od
na pod-
Doslej so hoteli prodreti samo še skrivnosti "krone", sedaj pa se bodo morali ukvarjati še s spoznavanjem novega s»n-čega plašča, da bodo lahko spoznali, koliko svoje žareče moči zgubi sonce v njem in kakšna je prav za prav njegova prava vročina, njegova zdravilna in življenjska moč.
GRAD STRAHOV
gleške kraljice Elizabete,grad Glamis na Škotskem.
Morda ni na svetu gradu, ki bi bil tako zavit v meglo skrivnosti, žaloiger in strahot, ka-decided that they wanted a Whole Life, and in some cases where kor je rodni grad sedanje an-they applied for a Whole Life policy they again changed their ®iind and wanted a Twenty Payment Life policy-.
We have tried to be patient and cooperate in each instance, even though this caused us to change the balances on our entire Monthly reports, on our general ledger, as well as our policy file ^cords and in some instances reissuing a new policy. This, we 8l*nply cannot continue to do, because of the time and expense involved in making these changes and altering the entire records Pertaining to an individual policy.
L. DONALD COYLE
By FRANK J. WEDIC, Supreme Sec'y.
^ni^nniiiniiinnniinnniiiiniiiiniiminnimmiuniiniiiiima
so , i
URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
Joliet, 111.
Cenjenemy članstvu n&šega čustva se naznanja, da je bil
zadnji letni seji meseca decembra izvoljen za nastopno leto 1938 sledeči društveni odbor. Predsednik Joseph An-cek podpredsednik George Klemenčič, tajnik John Bar-bich 1103 Vine St., zapisnikar John Nemanich, blagajnik-Joseph Gersich,nadzorniki Peter Pluth, John D. Kren in Wilr liam Vertin, Reditelj John Russ, Sr., zastavonoše Frank Plankar, Anton Dornik in Anton Popek, društvena zdravnika dr. Martin Ivec in dr. Joseph Zalar, predsednik sport »oga kluba Frank Widec. Za umeščevalca odbora je bil izvoljen George Stonich. Dele-gatje za Zvezo slovenskih društev so Joseph Ancel, George Klcniencich, John Barbich, Joseph Gersich in John Nemanich. — Zveza jolietskih društev prav lepo napreduje in ker je ta Zveza velikega pomena za celo slovensko naselbino, gre predvsem čast našemu vrlemu ustanovitelju Mr. John Zivetzu. Vsa čast in priznanje pa tudi našim vrlim faranom in celemu ostalemu Zvezinemu odboru kakor tudi ostalemu članstvu vseh pod pornih organizacij. Delujmo vsi skupaj v slogi, da dosežemo še večji napredek v bodočnosti.
Ob tej priliki se prav iskreno zahvalim inojim pri-
jateljem društvenikom, za vašo naklonjenost, da ste mi zopet poverili važen urad društvenega tajništva za tekoče leto 1938. Vsak zaveden član in članica ve, da sem deloval z vso svojo močjo in s pomočjo društvenih uradnikov kakor tudi ostalega članstva nepristransko v korist društva in članov in tako hočemo z božjo in vašo pomočjo tudi za naprej. Vse za društvo sv. Družine št. 1, DSD. in za našo slavno pedporno organizacijo Družbo Svete Družine.
Prosjm cenjgno članstvo, ki je s svojimi asesmenti zaostalo, da čimprej poravna svoje dolgove, kakor tudi prosim da gredo na roko tistim, ki hodijo od hrše do hiše za spremembo novih certifkatov DSD. Vsem pa voščim sreče in blagoslova v tekočem lete. Bog vas živi!
John Barbich, tajnik
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 11, DSD.
Pittsburgh, Pa.
Naznanja se članstvu našega društva, da je bil na letni seji 19. dec. 1937 izvoljen skoro ves stari odbor, ki je sledeči: Predsednik Joseph Pavlakovich, podpredsednik Joseph Ivrošelj, tajnik in zapisnikar George Weselich, blagajnik in bolniški obiskovalec Joseph Widina, nadzorniki Joseph L. Bahorich, George Widina in Joseph Balkovec. Seje se bodo vršile kakor poprej vsako tretjo nedeljo v mesecu v navadnih prostorih v Slovenskem domu na 57 cesti in Buttler gt. — Ob enem vabim vse članstvo, da se udeležite prihodnje seje ki se bo vršila v nedeljo 10. jan, ker bodo na
V tem gradu je leta 1010 Macbeth umoril škotskega kralja Duncana v neki sobi na koncu temnega hodnika. Morilčev meč in verižno srajco so do danes ohranili v grajski orožarni. Prav nad sobo umora je druga soba, v kateri js izdihnil Malcolm na posledicah ran, ki jih je dobil v bitki na bližnjem Hunter's Hillu.
Ko je v 14. stoletju prešel grad v last družine Lyon, so se umori nadaljevali in celo množili. Takoj prvi lastnik, sir John Lyon, oženjen s hčerjo kralja Roberta II., je padel pod mečem v dvoboju. 2enu šestega gospodarja gradu su obdolžili čravoništva in jo sežgali na grmadi; istega dne so našli tudi njenega-moža ubitega pod neko skalo blizu gradu.
Zopet drugega graščaka je v prepiru prehodel neki ple-menitaš, ženo pa mu je od vedel služabnik v Pariz, kjer je kmalu umrla.
Tako je vsa zgodovina tega rodu natrpana z nesrečami in usodnimi udarci. Zato ni čudno, da ljudstvo glecle na starodavni grad z upravičenim strahom in grozo, ki ima svoje korenine v praznoverju.
Nekoč je v bližini gradu divjal manjši boj, pa so se nekateri zatekli v grad, ki jih je sprejel v svoje "varstvo" tako dobro, da niso več prišli iz njega. Zaprli so jih v neko o-samljeno sobo, jih pustili tam umreti od lakote in njihove kosti menda še sedaj ležijo v "sobi strahot". Za to sobo
pravijo, ne ve nihče čeprav si ljudje že zelo prizadevali, da bi jo našli. Menda pozna skrivnost, ki je velika tajna in se podeduje od roda do roda, samo živeči gospodar in še dva druga. Pravijo, da se je nekoč nekemu zidarju, ki je popravljal zid v bližini strehe, posrečilo ujeti krr,tek pogled na to sobo, Kar je videl, je bilo tako strašno, da so ga našli skoraj do smrti onesveščenega- na tleh. Nihče ni nikdar zvedel od njega, kaj je videl, ker je k m r. lu izginil. Dobil je baje visoko vsoto pod pogojem, da se več ne prikaže v Anglijo in sploh molči.
Neka skrivnost je pri tem gotovo. Sedaj jo pozna bra: angleške kraljice, ki jo je zvedel od svojega očeta, ko je postal polnoleten.
Potem pripovedujejo o Car-lu od Strath more, ki je bil znan kot okrutnež in nasilnež, da je neke viharne noči hotel igrati na karte. Ker si nihče ni upal z njim igrati,, je pograbil karte in strahovito preklinjajoč odšel v svojo sobo, češ da bo igral s samim vragom. Res čez nekaj časa potrka nekdo na njegova vrata in se mu ponudi za družabnika. Služabništvo je z grozo poslušalo razbijanje in preklinjanje kvartopircev, ki se je še po graščakovi smrti ponavljajo dalj časa vsako sobote zvečer.
Ljudje govore, da se plazijo v temnih nočeh po grajskih hodnikih in celo po sobah strahovi.
Neka ženska jc preživela nekaj dni v gradu s svojim otrokom, ki je sp?l v sobi poleg njene. Otrok jc že spal, luč pa jc šc gorela v obeh sobah. Tedaj začuti mater oster prepih, ki/je ugasnil nje-
no svečo, takoj nato pa prestrašeno zakriči njen otrok. Pravil je, da je prišel v njegovo sobo "zelo velik mož ter f,e nagnil čez njegovo posteljo".
V isti sobi je stanovala nekaj časa sedanja kraljica. Po-j zraku, so precej različne noči pa so jo neprestano mo-j dosedanjih. Dočim so tili lahni koraki, trkanje, vzeli-! lagi prejšnjih slik zvezdoslov-
ci ugotovili nekako bledomo-dro svetlobo, ki obdaja sončno oblo, ter izračunali, da se sončno ozračje razteza nekaj tisoč kilometrov okrog sonca, so nove slike pokazale še neko bledozlato svetlobo, ki obdaja omenjeno sončno krono. Velikost novega plašča pa je ša 27 krat večja kot sončna ploskev; razteza se več kot 30 milijonov kilometrov okrog sonca.
S tem pa so vsa dosedanja domnevanja o sestavi, starosti in moči sonca postavljena na
hi, ječanje, kriki in treskanje z vrati-, tako da je končno zapustila sobo in sc preselila drugam., Teh nočnih motenj dolžijo Macbethovega duha, ki še sedaj ni našel pokoja.
Potem so razne govorice o neki beli gospej, ki plava po hodnikih in grajskih vrtovih
_to naj bi bila neka grofica,
ki je bila sežgana na grmadi.
Najstrašnejši doživljaj pripoveduje neka gospa, ki je bila v gostih na gradu. Sredi noči jo zbucli rahel šum, kot bi "se nekdo plazil po tleh. In res zagleda v sobi na tleh obrise nečesa svetiikajočega sc in pošastnega: imelo je krive pohabljene noge, dolge, pajkom podobne roke z dolgimi krivimi, vozlastimi prsti; začela je razločevati obraz, ki je bil podoben prašičjemu, bel in zloben, obdan z gmoto sivih, razmršenih las. Začelo se je že svetlikati, tedaj pa nekdo pritisne na kljuko vrat in vstopi. Pošast strahovito zatuli z glasom pol človeškim in pol živalskim, ki je še dalj časa odmeval po grajskih zidovih, in ki je izražal neizmerno bolest in nesrečo.*
Zgodovina gradu je res nudila ljudski domišljiji obilo snovi za vse mogoče bajke o strahovih, vendar pa so se gotovo že v starih časih našli predrzni in zakrknjeni zločinci, ki se posmehujejo vsenv "strahovom", izrabljajo ljudsko jpraznovernost in pridejo na lep način do varnega u-trjenega zavetja ali vsaj do kakega izdatnega plena. Policiji se je namreč prav v Angliji, kjer so "duhovi" najštevilnejši, posrečilo največ takih "duhov" prijeti in v njih spo, znati navadne prekanjene zločince ali blazneže	(g)
-o-
List '.'Am. Slovenec" je lasi nina katoliških Slovencev <
STROJ NA ZRAČNO ELEKTRIKO
Neki nemški vremeinslovec pravi, da je na vsej zemlji letno 16 milijonov neviht z gromom in bliskom in da vsako sekundo švigne 100 bliskov skozi ozračje, kar pomeni o-gromno izgubo sile. Vsak blisk ima namreč toliko električne sile v sebi, da bi lahko gonil 200 ton težak vlak n» 100 km dolgi progi z brzino 70 km na uro.
Zato si • znanstveniki na vso moč prizadevajo iznajti napravo, s katero bi mogli podnebno silo izkoristiti. Po mnogih brezuspešnih poskusih se j« posrečilo Nemcema Langu i* Urbanu iz berlinskega fizikalnega zavoda sestaviti elekaj praktičen akumulator, ki naj bi zbiral električno silo ob času hudih neviht. Naprava se-! stoji iz velikanske žične mre-' že, ki je obešena na visokih železnih stebrih, vendar tako, da se jih nikjer ne dotika, za kar skrbe močni izolatorji. Iz mreže pa je napeljan eiektro-vod na nc-ko posebno naprav« za zbiranje elektrike. Pri nekem takem poskusu sta dosegla 8 milijonov voltov napetosti in proizvajala 20 m dolge umetne bliske. — Se malo, pa bomo morda res lahko vtssili s pomočjo zračne elektrike.
-o-
Oglasi v Amerikanskcm Slovencu imajo vedno usrmh.
................................................................................iraii!imuntin!UiHit«nmm«!innmiiiMi«aiwiiinitt]
J SLOVENSKI ■ MOLITVENIH
1 praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalegi j
Knjigama "Amerikanski Slovenec":
i .... i
0	DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za
vsak dan v letu in obenem maštic molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan ...................
Lepo vezan, zlata obreza ...............................
1	MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
8Sc ..........$1.25
P
za može in žene, stane rudeča obreza......
Zlata obreza ..................................................
75c
.......................................$1.00
\meriki. Kdor podpira katoli ski list "Am. Slovenes," pod >ira katoliške Slovence v Atne rilci.
PIJTE SLOVEČE

na
vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje VAŠ ROJAK
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor ot MONARCH BEER
2215 West 2.3rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, Hi.



I. MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega vcnca, božje in cerkvene zapovedi. tri maše, razne molitve, litanijc, Križcv pot, razne mašne
pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza........................... 75c
Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................SI.00
Fino šagreu usnje, vatirune platnice, zlata obreza........................51.25
Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....51.25
1 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatiranc platnice, z zlato obrezo, stane ...........................-.........—..............................................$1-50
1 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
3 stane rudeča obreza ..................................................-.............-........... 55c
Lepša vezava, zlata obreza ..............................................................$1.50
| POT K BOGU. Zlata obreza..............................................-..................I1-50
| Rdeča obreza .......................................................................................... 95c
1 RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zla-
| to obrezo, stane ......................................................................................$1.50
p REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk...................................51-50
Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................51.25
| ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza ...................-....................-...................................—
Lepo vezan, zlata obreza .....-.....................-........................................$1.00
rs
g SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatiranc platnice, zlata obreza................................................ ....$1.75
s SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanijc. Križcv pot, skupne molitve zn cerkvena društva, kot jili molijo dr. Naisv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tis-
= kan z večjimi črkami, stane:
Fi.no usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50
Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25
Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00
| VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo................................................$1.50
I VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križcv pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c
Zlata obreza ............................-.................................................-......—$1.25
I VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c
H
P. V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven
za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ...........................................................-...............................W-50
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money | Ordru in ga pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
I 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois
=3	✓

Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
"Dušica"
!f
ROMAN '
Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
Par minut je trajalo, da je razumela v vsem obsegu, kar ji je povedal, in kaj pomenijo njegove besede ne samo zanjo, ampak tudi za Pereyja.
Dotedaj se niti prav zavedla ni, kako močno je bilo njeno upanje na skorajšnjo rešitev. Da bo kmalu prosta, to se ji je zdelo takorekoč samo po sebi umljivo.
Šele v trenutku ko se je vse njeno upanje razbilo na tisoče kosov ob trdi, brezsrčni krutosti, ob pravi satanski preka-njenosti njenih sovražnikov, šele tedaj se je zavedla, kaj je upala —.
Vsega je bilo konec —.
Noben zapah, nobena železna vrata, nobena skalnata trdnjava bi je ne bila mogla tako trdno držati ko besede, ki jih je pravkar cula.
"Ce bLvi ušli, bodo otroka in mene poslali pod guillotino koj drugi dan —."
To je pomenilo, da bi je Percy ne mogel, ne smel osvoboditi, če bi tudi vedel zanjo iri če bi imel pripravljen najduhovitejši načrt —. Nikdar, — nikdar bi je ne smel odvesti iz te ječe —.
Kajti njena rešitev bi pomenila smrt dveh nedolžnih otrok in smrt tegale plemenitega starčka —.
Vsa duhovitost "Dušice" ni mogla raz-vezati takih okov —.
"Zame ni škoda, seveda ne," je nadaljeval starček, kot bi hotel s svojo zgovornostjo popraviti usodni vtis svojih besed. "Živel sem svoje življenje. Ni mnogo na tem, ali umrem šiloma pod guillotino jutri ali pa če živim še par dni dalje —. Pripravljen sem, da grem, kadar in kamor me kliče moj Stvarnik.
Toda otroka, veste! Na otroka moram misliti! Francois je edini sin moje sestre, njena edina opora, triih služi za tri. Pvi-den je, delaven. Felicite ne more delati, vedno je bila bolehava. In slepa je od rojstva in —."
"Oh, — nikar \%č! Za božjo voljo, nikar več!" je zastokala Margareta v brezupni bolesti. "Razumem vse —!
Ne bojte se za otroka, abbe! Nič hudega se jima ne bo zgodilo — zaradi — mene
.i"
"Kakor bo božja volja!" je dejal starček mirno in vdano.
In nato je poiskal svoj rožni venec in še-petaje začel moliti.
Nepremično, molče je obsedela Margareta.
Vsa je bila pri kraju—.
Kako vesela, kako dobre volje je bila še pred par trenutki —. Percy jo bo rešil, si je pravila. Morebiti prav vkratkem. Prosila ga bo odpuščanja, da ga je spravila v take težkoče, odpustil ji bo in spet bo svobodna, združena z njim, ki ga je ljubila, tako koprneče, strastno ljubila.
Toda med njo in med njenim možem, med njima in med svobodo je vstalo dvoje nežnih, nedolžnih otrok, eden edina opora svoje matere, drug bolehen, slep —. In ubog, preganjan starček in njegova onemogla sestra —.
Cez njihova trupla je peljala pot v svobodo, ljubljenemu možu v naročje —.
Za to ceno ni mogla, ni smela kupiti svobode —.
Vsega je bilo konec —!
Dolgo dolgo je sedela, nema, brezdušna, brez misli, brez življenja —.
Vprašala ga je, proti noči je že bilo, kako mu je ime.
"Moje ime je Fabre, Jean Baptiste Fa-bre, svojčas dušni pastir v župniji sv. Jožefa, ki je patron Boulogna."
Fabre —!
Dobri abbe Fabre iz Boulogna, zvesti in vdan prijatelj Marnyjeve hiše! Tisti, ki je.prevzel dragulje in druge dragocenosti Marnyjeve rodbine v varstvo, ko je tudi nad njo zadivjal vihar revolucije.
Fabre je skril dragulje v cerkvi, misleč da cerkve republikanci ne bodo oropali.
Že tistikrat, ko ji je Julietta Marny prvič pravila zgodbo o draguljih, že tistikrat jo je opozarjala, da cerkev nikakor ni pripravno skrivališče za take dragocenosti.
In res so jih revolucijonarji našli —. Julietta jih je na pozdravnem večeru v Ptichmondu videla na vratu Renate Can-deille —.
Kaki spomini so se vzbujali Margareti pri imenu Fabre!
Razkošni, sijajni Richmond, sijajne dvorane polne gostov, Njegovo kraljevsko Visočanstvo princ waleški in vsa druga izbrana londonska družba, veselo, prisrčno, svobodno življenje na svobodnih tleh angleških, daleč nazaj je že vse to bilo!
Pa v ušesih ji je še vedno zvenel zategli, nosljajoči glas, plašen, pa nežen in oh, tako nepopisno drag in ljub:
"E-hm, — majhna izprememba zraka, potovanje po morju in naš zdravi sveži podeželski zrak bi pač prav dobro del ubogemu abbeju Fabre— ! In drugega namena nimam ko cla njega priveden v Richmond."
Oh,—koliko veselega zaupanja je donelo iz teh besed! Koliko podjetnosti, drznosti, ponosa, samozavesti!
In krog njiju je valovel mehki zrak domačega vrta, so duhtele v težkem vonju pozne jesenske rože — in nato so se zazibala tla pod njo, polnezavestno jo je zanesel na bližnjo klop, ji zadnjikrat poljubil trudne oči, pa se zavil v plašč in odšel —.
In sedaj pa tule sedi, ujetnica prav tistega abbeja Fabre, brez upa na rešitev!
Srce se ji je krčilo v obupu, divje bi planila po koncu, "Percy —! Percy —!" bi zakričala, ulomila bi vrata, zlomila železne mreže na oknu, pobegnila bi ven, na zrak, na svobodo —, domov —.
Pa nema je obsedela in strmela predse.
Pripovedovala je abbeju o Julietti Marny.
Ni še zvedel, da je ušla smrti in da je svobodna na Angleškem z Derouledom vred. Ves vesel je bil novice.
Pripovedoval ji je o Julietti, o njeni mladosti in o njenih starših. Zanimal se je za drznega junaka "Dušico", ki jo je rešil.
Cul je že o njem. Tudi v Boulognu so govorili o njegovih drznih činih. Veselilo ga je, da je prav ta veliki junak rešil njegovo Julietto.
"Dobi 'i Bog mu bo poplačal njegova plemenita dela!" je rekel. "In varoval ga bo na njegovih nevarnih potih!"
Margareta je globoko vzdihnila. In prvikrat v teh strašnih urah so njene dušne bolečine našle uteho, — solze so ji planile v oči, pokleknila je pred častitljivega starca in olajšala srce v dolgi, zaupni povesti —.
(Dalje prih.)
Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla
: Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec"
ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte "nas za cene, predno oddaste naročilo drugam.
STARE KITAJSKE VOJAŠKE POSTAVE
Če pregledujemo kitajsko zgodovino, zasledimo vojaške osebnosti najboljšega kova. Predvsem je očitna osebnost enega človeka,ki je živel pred 2400 leti. To je bil Sun Tsu, čigar 13 vojaških členov je bilo še stoletja na Kitajskem v veljavi in ki so dali narodu železno, vojaško hrbtenico.
Sun Tsujeve vojaške postave so bile deloma prav modernega duha. Že ta Kitajec je bil pred 2400 leti spoznal, da bo njegovo ljudstvo le tedaj imelo dobro armado, če bo tudi moralno na visoki stopnji. Prvi pogoj za uspešno vojskovanje mu je bilo tako državno vodstvo, v katerega je imelo ljudstvo zaupanje. V bitkah je zahteval od poveljnikov, da skrbno pazijo na obliko ozemlja in podnebja. Predvsem pa je zahteval, da bodi vojaški poveljnik zna-čajen človek. Dejal je, da se more samo plemeniti človek ubraniti skušnjavi, da ne de-
luje radi častihlepnosti. Častihlepje in častilakomnost le prehitro zavedeta poveljnika, da mu ni mar ljudi, ki jih po nepotrebnem ugonablja. Poveljnik bodi človek žolezne hrabrosti, tako pri napadu kakor tudi pri umiku in se ne sme bati, da se bo zameril višjim. Prav tako sta bili pokorščina in obvladanje samega sebe kar najstrožje izoblikovani v tej vojaških postavah.
Motili bi se, Če bi mislili, da Kitajci nimajo vojaškega duha. Kitajci imajo fino, staro vojaško tradicijo, lci jc bila sicer že opuščena, ki je pa še zmeraj živa in na katero se iznova naslanja močno Čan-kajškovo vodstvo.
-o-
Nesreča v rudniku
Pri delu v rudniku Zabukovci pri Žalcu je transmisija zagrabila 28 letnega rudarja Jakoba Cilenška iz Megojnice pri Žalcu ter mu zdrobila prsni koš. Cilenšek je še isti dan podlegel poškodbam v celjski bolnici.
r> Potek, 14. januarja 1938 -jšfr........" 1 ■ ■■■ ■
s=e
Pisano polje
J. M. Trunk
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO ■ SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
cateremu je znižana cena
in stane samo:	«p ^ ■ Hj il
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.

TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdovezan v platno-— $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois

1849 W. Cermak Road
Tel. Canal 5544
Chicago, Illinois
DVA KRASNA PREDMETA
Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
\
Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
Cena $2.00
— V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom.
"GOD BLESS OUR HOME"
To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe.
Cena 75c
Oba navedeiia predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road -:- Chicago, Illinois
Božična zarja.
(Dalje)
Tako ta zarja v "Prosveti." V "Napredku", glasilu S. S. P. Z,, žari zopet v popolnoma drugem svitu. Tu je tako hudo in močno krščanska ali krist-janska ta zarja, da še papež sam ni noben kristjan, ako velja Grillova, ki pravi na zaključku "božičnega premišljevanja ': "...v naši dobi mora človek postati svobodomiselc,
ako hoče ostati — kristjan."
Ker imamo tudi tu društvo in nekaj članov, bodo morali ti člani zdaj biti prepričani, ako dajo kaj na glasilo in Grillovo besedo, da imajo v Leadvillu fajmoštra, ki niti kristjan ni, ker ta fajmošter odklanja z vso odločnostjo in do zadnje pičice to hvalisano svobodomi-selstvo kot prazno slamo. V članku skoroda ni stavka, ki bi ne vseboval zmote in zmede iz filozofičnega in verskega stališča. Hudo poudarja člankar nauk Kristusov. Še več. Vsili ti ta nauk. Neizogibno ga moraš sprejeti. Ali ni to hudo dobro ? Pravi in sili: "...Svobodno misleči človek... lahko sprejme, ali točneje rečeno: neizogibno mora sprejeti nauk Kristusa, ki je rekel: "Božje kraljestvo je v vas..."7' Ampak če tega svobodomisle-čega, in gorečega "kristjana" vprašaš: "Kdo je ta Kristus?", potem ti zapiše o Kristusu ne-! kaj in tako, da izgine ta Kristus kakor dim, izgine popolnoma. v Molekovo mitologijo, in ostane od božiča le — sončni obrat, kvečemu še kak simbol. Thanks. Nauk Kristusa sprejmem v vsem obsegu, ampak če Kristus m sin božji, se ni rodil na Božič ali božič, je dogma o vsem Kristusu le kos mitologije, je Kristus le neki simbol, kakor trdi g. Grill, po-] tem ta nauk nima zanio trdne i podlage, dogmatične podlage, i lahko ga sprejmem, lahko pa v praksi tudi opustim, saj bi bil le prazen simbol, ako iz-! haja le iz • enako praznega simbola.
Naravno. Ko je člankar odrinil Kristusa med prazne simbole, ostane, še cerkev, katoliška cerkev. Ze prej zatrobi, da je to le "delo človeka, ker "ima začetek", in ker ima tudi svet; začetek, je moral biti pri fiksanju sveta poleg tudi
g. Grill, saj je človek- Tudi konec ima človeško delo, in ker bo svet končal, je zopet — človeško delo, in ker pri cerkvi še ni konca, ji napoveduje konec g. Grill, saj bi bil to sijajen dokaz, da je človeško delo, ko vsako človeško delo konča. To je naravnost sijajna svobodomiselna filozofija, ampak klaverna, da nič kaj. Poglejmo, kaj so požirali o Božiču moji člani društva S. S. P. Z., ki so bili pa tudi, upam, vsi pri polnočnici. Čita-li so:
"Potrata časa in energije bi bila, ako bi hoteli dokazovati, da je organizirana religija na še dobe tako oddaljena od naukov Kristusa kot naša zemlja od najoddaljenejšega planeta v vsemirju. Mož v Rimu ki trdi, cla je zemeljski zastopnik onega, ki je bil rojen v revnem hlevu, je obdan z vsem sijajen, ki ga premore svet, organizacija, kateri na' čeljuje, poseda ogromna bogastva, paktira z najbolj krvoločnimi tirami, a je slepa i*1 gluha za bedo in trpljenje ljudstev. Strahote, ki se godijo v Španiji in na Daljnem vzhodu, o tem dovolj jasno pričajo.
Ni čuda, da taka cerkev vidi okrog sebe same strahove in da, histerično napoveduj® boj "brezverskemu komuni' zmu". Ta krik, razodevajoč strah cerkvenih potentatov, upravičen: tako kriči oni, k1 se čuti krivega izdajstva in se boji maščevanja."
Prej je člankar potisnil Kristusa med gole in prazne simbole. Kak simbol se n® more roditi. Zdaj pa kar naenkrat govori o "onem, ki je bil rojen v revnem hlevu. Ali simbol?? Nemogoče. Ali Kristus? Potem se člank»r sam bije po zobeh, ali ne v®, kaj piše.
(Konec prihodnjič)
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
B P/MHKE a
1
p
■
i 1 1
1 1
oboje
"DRUŽINSKA"
ali pa "BLASNIKOVA"
za leto 1938
imamo še vedno v zalogi. Obe so zelo zanimive. — Stanejo vsaka s poštnino amo
25 centov
Naroča se jih od:
Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
B
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7
—8 zvečer, izvzemši ob sredah. Rezidenani telefon: La Grange 396"
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar felite o-krastti grobove svojih dragih, ne pozabite, da »mate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrst« nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zjnerne. delo jamčeno, postrežba solidna. S« priporočam!
Kadarkoli nameravata kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in z' cene. V Vaio korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
SPRETNA KUHARICA
nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kak® se kuhajo dobra in okusna jedila.
Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga.
STANE S POŠTNINO VRED
$1.50
Naročite jo od
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rjad, v * Chicago, Illinois