Celje - skladišče
D-Per
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - C ELJE
SREČNO NOVO LET01971
Nekdo je nekoč zapisal, da je Novo leto za gospodarstvenike čas, ko s pol očesa gledajo v preteklost, z enim in pol pa v prihodnost. Ker pa ni mogoče z enim očesom gledati naprej in nazaj, sta pač obe očesi uprti v prihodnost. To je tudi prav, saj od spominov, pa naj so to lepi ali slabi, ni veliko haska.
No, mi bomo kljub tem realističnim mislim in ugotovitvam opravili kratek sprehod skozi dogajanja preteklega leta.
Zaključek leta 1969 je bil komaj pozitiven in smo zato šli v letošnje leto z določenimi obveznostmi, ki so obremenjevale letošnje poslovanje. V prvem četrtletju je bila proizvodnja po vrednosti za 27 % večja in
prodaja za 25 % v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. To je bil lep start in obenem uspeh, če pri tem upoštevamo izredno velike težave z generatorjem in strojno opremo v Samotnem oddelku in v proizvodnji gmote.
V drugem četrtletju smo opravili že dolgo pričakovano rekonstrukcijo predornih peči, ustavili plinski generator in prešli na žganje s plinom zaradi opravljanja teh del in kori-butan-propan. Proizvodnja je bila ščenja letnih dopustov manjša, vendar je ob polletju bila še vedno višja kot v polletju prejšnjega leta za 21 %. Prodaja je vkljub desortira-nim zalogam bila prav tako povečana za 21 %•
Obračun za I. polletje je zaradi rekonstrukcije in obveznosti iz preteklega leta izkazalo le minimalni ostanek dohodka.
V	III. četrtletju je vrednost proizvodnje narastla tako, da izkazujemo index na prejšnje leto 125 dočim pri prodaji index 127. Tu so že vidni rezultati rekonstrukcijje, čeprav vse skupaj pri pečeh ni potekalo tako idealno kot smo si to svoječasno zamišljali.
V	IV. tromesečju beležimo nadalj-no rast proizvodnje tako, da bo leto predvidoma zaključeno s približno 27 % povečano vrednostjo proizvodnje. Prodaja je sicer v zadnjih dveh mesecih malo stagnirala, kljub temu pa bo višja za približno 26 %•
Poslovno leto bomo predvidoma zaključili s ca. 900.000,— din skladov. Od tega bo odpadla približna 1/3 na Ložnico in dve tretjini na Liboje. Osebni dohodki so v letu 1970 v povprečju višji za 20,5 % kot v letu 1969.
Poslovni rezultati leta 1970 gledani iz rezultatov prejšnjega leta so vsekakor zelo pozitivni. Kljub takemu uspehu pa še vedno zaostajamo za večjim delom industrijskih podjetij v tej občini. Da jih ujamemo je potreben še vsaj eno leto približno tak porast proizvodnje in prodaje kot ga beležimo v zadnjem letu. V predlogu plana za leto 1971 ta cilj tudi zasledujemo. Po tem predlogu naj bi se vrednost proizvodnje keramike povečala za 34 %, proizvodnja grafitnih izdelkov 16 % in opečnih izdelkov 2 %.
Povečanje proizvodnje in prodaje, štednja povsod in v vsem ter zvišanje osebnih dohodkov na povprečje industrije v naši občini, to so osnovne postavke našega programa gospodarjenja v prihodnjem letu, ki je obenem tudi naš stabilizacijski program. Upajmo, da rezultati ukrepov, ki jih podvzemajo zunanji faktorji v zvezi s stabilizacijo ne bodo takšni, da bi nas ovirali pri realizacij našega programa.
Vendar bodimo zopet enkrat optimisti in glejmo smelo naprej. Pričakajmo Novo leto kot da ni reform, stabilizacij, inflacij, devalvacij, deformacij in še kaj temu podobnega in si vsaj za Novo leto poizkušajmo predstavljati našo družbo tako kot jo predvideva naša ustava tj. »SKUPNOST V DELO ZDRUŽENIH SVOBODNIH LJUDI«.
Srečno in uspešno Novo leto 1971 vsem sodelavcem in članom njihovih družin.	TF
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Lahko rečemo, da je bil namen, ki smo ga zasledovali ob novi organizaciji organov upravljanja dosežen. Zasedanja DS so redka in na njih se razpravlja res samo o bistvenih vprašanjih, ki se nanašajo na celoten kolektiv. Pogostejša pa so zasedanja kolektivnih izvršilnih organov. Bistveno pa je predvsem to, da se je število delavcev, ki aktivno sodelujejo pri samoupravljanju precej povečalo.
Delavski svet je od meseca julija le dvakrat zasedal.
Člani so eno izmed sej posvetili vprašanju varnosti pri delu. Ob tej priliki so razpravljali o delovnih mestih na katerih morajo delavci ves čas stati. Odbor za varstvo pri delu in požarno varnost je predlagal DS, da za nekatera delovna mesta odobri nabavo ortopedskih čevljev. Dalje je predlagal, da se zaščitne obleke za delavke nadomestijo z brezrokavnimi zaščitnimi haljami. Oba predloga je DS odobril.
Po tem sklepu pripadajo ortopedski čevlji delavcem, ki delajo na naslednjih delovnih mestih:
Predorna peč:
Loščilec izdelkov, polnilec Samotnih kapic, upravljalen dvigala, snažilka.
Strugama:
Oblikovalec težjih izdelkov, oblikovalec lažjih izdelkov, oblikovalec skodelic in lončkov, prevzem izdelkov, snažilka, oblikovanje na avtomatu.
Okrogla peč in Samotni oddelek:
Loščilec izdelkov, polnjenje Samotnih kapic, brisanje izdelkov, pomožni delavec, oblikovanje Samotnih kapic.
Pakirnica:
Zavij alec.
Odbor za varstvo pri delu je predlagal tudi organizacijo tekmovanja o redu, čistoči in varnosti pri delu. V zvezi s tem je predložil sprejem pravilnika, ki urejuje zadeve iz tega področja. Pravilnik je predvideval nagrade samo za delovodje, s čimer pa se člani DS niso strinjali. Določili so, da se naj pravilnik popravi v tem smislu, da se tekmovanje odvija vsako leto od septembra do septembra naslednjega leta in da se vsako leto nagradijo vsi delavci, ki delajo v oddelku, ki je zbral največ točk. Nagrada za posameznika znaša 100 din.
Z ozirom na nov tehnološki postopek pri žganju izdelkov v pre-dornih pečeh smatra odbor za varstvo delovnih dolžnosti, da je potrebno nabaviti Dragerjev aparat-detektor za ugotavljanje koncentracij propan-butana v prostorih s plinskimi napravami.
DS je odobril nabavo tega aparata.
DS je razpravljal tudi o spremembi pravilnika o nadomestilih za službena potovanja po predlogu odbora za dohodek in sistem nagrajevanja. Ta splošni akt je bilo potrebno prilagoditi statutu podjetja.
Pri tem pa je važna predvsem sprememba 15. in 19. člena tega pravilnika. Po prejšnjih predpisih je bilo namreč določeno nadomestilo za službena potovanja po razredih. DS pa je sprejel predlog in določil za vse delavce enako nadomestilo za službena potovanja.
Dalje je DS po obravnavi poslovnih rezultatov za 9 mesecev sprejel sklep, da se vsem delavcem, ki so si pridobili pravico do dopusta v naši delovni organizaciji in so zaposleni v obratu Liboje, izplača regres za dopust v znesku 300 din.
Odbor za družbeni standard je predlagal DS odkup stanovanja v Žalcu od organizacijske enote opekarne Ložnica. Tudi ta predlog je DS osvojil.
Na predlog odbora za osnovna sredstva pa je DS odobril nabavo
— avtomata za izdelovanje lončkov in krožnikov.
Na prošnjo sindikalne organizacije je odobril nabavo športnih rekvizitov ter dotacijo v višini 7.000 din za organizacijo občnega zbora.
DS je razpravlja! tudi o osebnih dohodkih za prihodnje leto. Naložil je nalogo odboru za dohodek in sistem nagrajevanja, da pripravi predlog do naslednjega zasedanja.
Poslovni odbor je imel v tem času pet rednih sej. Ko je razpravljal o proizvodnji in uspehih poslovanja je sprejel nekaj pomembnih odločitev.
Sprejet je bil program razvoja grafitnih proizvodov, v katerem je vključen tudi odkup licence za izdelavo SIC-loncev ter odobril v zvezi s tem potovanje v ZDA dvema delavcema našega podjetja.
Razpravljal je tudi o razvoju zidnih ploščic in sicer lakiranih. Če ho-
čemo dokončno osvojiti to proizvodnjo pa je potrebno izpopolniti strojni park ter nabaviti predvsem peči za žganje teh izdelkov. Poslovni odbor se je odločil za nabavo peči za prvo žganje iz Madžarske in peč za drugo žganje ter glaziranega traku iz Italije.
Dalje je bilo sklenjeno, da se v prihodnjem letu zamenjajo okrogle peči št. 1 in 2 s komorno pečjo na plin.
Poslovnemu odboru je bil pred-očen tudi problem žganja naših izdelkov v Samotnih kapicah ter podan predlog, da se postopoma preide na žganje v regalih, kar je poslovni odbor odobril.
Razpravlja lin sklepal je o povišanju cen naših izdelkov tako keramike, kakor tudi grafitnih proizvodov ter protestiral proti novemu režimu uvoza nekovinskih izdelkov.
Že v mesecu oktobru je bilo predloženih poslovnemu odboru več variant poslovnega načrta za leto 1971 o katerem je isto tudi razpravljal ter sprejel v zvezi s tem določene smernice za izdelavo dokončnega plana.
Odbor za dohodke in sistem nagrajevanja je imel 3. seje. Na njih je razpravljal o predlogu spremembe pravilnika o delitvi OD in pravilnika o nadomestilih za službena potovanja, o katerih pa smo že poročali pri obravnavi dela DS.
Odbor za osnovna sredstva je imel dve seji. Razpravljal in sklepal je o nabavi:
—	vibracijskega vrtalnega stroja
—	električnega kotnega brusilnega stroja in
—	centrifugalnih ventilatorjev.
Ni pa odobril odkupa mlina za drobljenje gline.
Dalje je določil vrednost elektromotorjev, ki za nas niso več uporabni in predstavljajo višek.
Odbor za družbeni standard je imel 3 seje. Sprejel je naslednje sklepe:
(Nadaljevanje na 3. strani)
i
i
i
i
i
i
Uspeha polno 1971 želijo
—	upravni organi podjetja
—	osnovna organizacija ZK
—	sindikalna podružnica KIL
PROTESTIRAMO
Meseca oktobra je bil podjetjem poslan »PREDNAČRT PREDLOGA SPREMEMB DELOVNEGA REŽIMA UVOZA ZA LETO 1971«. Po tem predlogu se dosedanji režimi uvoza iz področja keramike in porcelana spremenijo le glede uvoza glin in sicer tako, da se dosedanji režim LBO spremeni v GDK. To je sicer malo ostrejši režim, vendar upoštevajoč splošno devizno situacijo, nismo mi, niti druga podjetja naše grupacije proti takšni spremembi protestirali.
V času ko je tekla razprava o zgoraj omenjenem prednačrtu, pa smo bili obveščeni preko Gospodarske zbornice Hrvatske, da obstoji za področje nekovin še poseben predlog Zveznega urada za cene, pripravljen že v obliki odlokov, kateri niso bili dani v javno razpravo. Ta odlok bi se naj sprejel po hitrem postopku, njegovo bistvo pa je, da se uvede prost uvoz vseh nekovinskih surovin in gotovih izdelkov. Med izdelki navedenimi v spisku je seveda tudi keramika porcelan, vse vrste ploščic in podobno.
Proti takemu postopku in takšni spremembi režima uvoza je UO našega Poslovnega združenja najostreje protestiral pri predsedniku Zveznega izvršnega sveta, Predsedniku Gospodarskega zbora Zvezne skupščine, Sekretariatu za zunanjo trgovino, Zveznemu sekretariatu za gospodarstvo in drugim.
Temu protestu se pridružujemo tudi mi, kajti tak način reševanja zadev, ki zadene čez 8.000 zapo-
slenih v Jugoslaviji, je v nasprotju z vsemi principi samoupravnega dogovarjanja in v nasprotju z interesi našega delavskega razreda. To je enostransko reševanje neke problematike s strani birokratskega državnega aparata, ki je nesposoben, da bi se poglobil v dejansko problematiko grupacije in njegovih pogojev poslovanja.
Ta aparat bi nas hotel prepustiti na milost in nemilost tuji konkurenci, pri tem pa pozablja, da je prav on kriv, da smo v položaju, ko se nismo sposobni tej konkurenci u-spešno upirati. Dolga leta smo morali odvijati akumulacijo vključno z amortizacijo v centralne sklade, vsako posojilo pa vrniti z visokimi
(Nadaljevanje z 2. strani)
—	potrebno je prilagoditi pravilnik o dodelitvi stanovanj statutu podjetja,
—	izdelati je potrebno tloris naših stanovanj z označbo velikosti ter stanovalcev,
—	razpisal je posojila za izgradnjo stanovanj,
—	dovolil je zamenjavo stanovanj med Brglez Julijano in Pajk Vladom ter
—	izdelal predlog za DS za odkup stanovanja v Žalcu od organizacijske enote opekarna Ložnica,
obrestmi. Vsa leta smo bili prekomerno obremenjeni z vsemi mogočimi prispevki in davki. To velja še posebej za našo panogo, katera zaposluje relativno veliko zaposlenih, večina prispevkov pa izhaja iz osebnih dohodkov.
Tovariši iz Zvezne uprave! Ali veste pod kakšnimi pogoji mi lahko pridemo do nove opreme? Ali veste, da tuj konkurent lahko kupi za denar, ki ga moramo mi dati za posamezni stroj skoraj dva stroja. In pod takimi pogoji mu naj mi konkuriramo? Zato premislite kaj delate, dokler je še čas, kajti 8.000 zaposlenih, katere boste spravili ob že itak skromen kos kruha, bo terjalo zadoščenje.	T. F.
—	proučiti je potrebno problem toplih malic.
Tudi odbor za varstvo pri delu je dvakrat zasedal. O predlogih, ki jih je sprejel smo pisali že pri obravnavi sklepov DS.
Poleg tega pa je sprejel še sklep, da se morajo v oddelkih, ki še nimajo omarice za prvo pomoč le-te namestiti in da se naj pošljejo na zdravniški pregled vsi delavci, ki delajo na ogroženih delovnih mestih.
Odbor za kadre je na svojih štirih sejah razpravljal o kadrovskih problemih ter nekaterih kadrovskih spremembah.
Razpisal je štipendije ter prosta delovna mesta in odločal o zasedbi teh.
Tako je podelil štipendijo Virant Romanu in Špacapan Zlatku za študij na STŠ ter Alenki Cigola za študij na VEKŠ.
Sklepal je tudi o odpovedi delavcev: Zupančič Sonje, Kveder Milene, Dolar Angele, Ulaga Gizele in Senica Staneta.
Tov. Rojc Marinki in Cvenk Miranu pa je odobril plačilo stroškov za študij na VEKŠ v Mariboru v smislu pravilnika o izobraževanju.
Na zadnjem zasedanju pa je sklenil razpisati delovna mesta vodilnih delavcev, ki jim 1. 1. 1971 poteče 4-letni rok in sicer za:
—	šefa splošnega sektorja
—	šefa tehničnega sektorja
—	šefa računovodskega sektorja
—	vodjo proizvodnje opečnih izdelkov
—	vodjo proizvodnje grafitnih izdelkov in
—	vodjo uslužnostnih delavnic.
OBJAVA
V smislu 22. člena Pravilnika oddajanju stanovanj sporočamo vsem članom kolektiva, da bodo v letu 1971 na razpolago sredstva za dajanje dolgoročnih kreditov za zidanje, dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš.
Interesenti za dodelitev kredita morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da so kreditno sposobni,
2.	da imajo hišo pozidano do prve plošče.
Prednost pri dodeljevanju kreditov imajo:
1.	Udeleženci NOB in interniranci, ki imajo to priznano v delovni knjižici,	,
2.	delavci, ki gradijo stanovanjske hiše v neposredni bližini podjetja in
3.	delavci, ki so že dalj časa zaposleni v našem podjetju.
Krediti se odobravajo za dobo 20 let z 2,5 % obrestno mero.
Interesenti naj vložijo prošnje pri odboru za družbeni standard do 15. L 1971.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELO RAZVOINEGA
Kratek pregled v preteklost, torej inekaj let nazaj toas nujno mora spomniti na odnose med belim in dekoriranim blagom. Torej pred ne-
kaj leti je ta odnos bil približno 80 % belega blaga in približno 20 % dekoriranega. Danes je ta odnos popolnoma spremenjen oziroma obrnjen. Za doseganje tega odnosa je delo razvojnega oddelka na vsak način pomembno, predvsem v tem, da je poslušal glas in zahtevo tržišča po barvastem oz. dekoriranem blagu. Danes razpolagamo v proizvodnji z več kot 30 barvastimi glazurami, od katerih je nekaj zelo ugodno sprejetih na tržišču.
Reprodukcija Schiitzovih krožnikov
Po drugi strani pa pri vsem tem ne smemo pozabiti tudi na oblikovno plat naših izdelkov. Čedalje bolj se uveljavljajo izdelki z reliefno po-
vršino in izdelki v raznih barvnih variantah. Zaradi tega pa smo se v zadnjem letu v precejšnji meri orientirali tudi na take izdelke. Tu lahko kot primer omenimo vrče »Pira-no«, servis 530, garnitura stenskih krožnikov, garnitura krožnikov z reliefno ornamentiko. Nadaljevanje take smeri nas je privedlo do poizkusov reproduciranja starih Schti-tzovih stenskih krožnikov. Moramo omeniti, da so ti izdelki zbudili zanimanje na tržišču, kljub temu, da
Srečno novo leto želi
uredništvo
KERAMIKA
ODDELKA
so samo enobarvni, čeprav se pripravljamo, da bi jih izdelovali v večbarvni tehniki.
Pomembno pri tem je predvsem to, da je obvladana tehnologija takih izdelkov in da se bo lahko koristila v proizvodnji še drugih pomembnih izdelkov.
Danes že lahko omenimo, da ima razvojni oddelek pripravljeno vrsto novih izdelkov za proizvodnjo, ki jih je komisija že sprejela.
Prihodnje naloge so predvsem naloge v nadaljevanju iskanja novih oblik, novih dekorjev, novih barv, še posebej pa glede tehnologije žganja glaziranih izdelkov. Za hitrejše reševanje teh nalog, pa smatramo za nujno, da dobimo stike z drugimi, tujimi proizvajalci keramike s tem, da si ogledamo tovrstne sejme in razstave, da bi vsaj na ta način bili seznanjeni z dogajanji na področju proizvodnje keramike.
VK
Reprodukcija Schiitzovih krožnikov — Jelen
Reprodukcija Schiitzovih krožnikov — Vitez
Nov servis za kavo 531
Formiranje skupščine Poslovnega združenja
keramike Jugoslavije
Poslovno združenje keramične industrije Jugoslavije je bilo osnovano že meseca januarja 1970. Sklep združenja je bil, da se vršijo sestanki koordinacijskega odbora izmenično v krajih, kjer imajo svoje sedeže podjetja — članice združenja. Na osnovi omenjenega sklepa je bil 15. in 16. oktobra 1970 sestanek koordinacijskega odbora pri nas v Libojah.
Dnevni red tega sestanka je bil dokaj obširen.
1.	Razprava o zaključkih koordinacijskega odbora osvojenih na III. sestanku, ki je bil 23. in 24. aprila 1970 v Novih Dvorih pri Zagrebu.
a)	Poročilo predsednika tehnično-tehnološkega in ekonomsko-komer-cialnega sveta in predstavnikov kadrovske službe o njihovih osvojenih zaključkih.
b)	Podana je bila analiza o izdelavi elaborata o bonificiranem delovnem stažu in dogovor o nadaljnjem delu v zvezi s tem problemom.
2.	Osvojitev predloga o formiranju Skupščine združenja proizvajalcev keramike Jugoslavije.
3.	Ostala vprašanja in predlogi v zvezi samoupravnih odnosov v poslovnem združenju.
Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet. Podana so bila zelo izčrpna poročila o delu tehnično-tehnološkega in komercialno-eko-nomskega sveta, kot tudi poročilo o opravljenem dosedanjem delu glede priznanja bonificiranega delovnega staža in analizirano vprašanje kadrovske politike, spričo nujnih potreb za našo industrijsko panogo.
Prav bi bilo, da bi v našem listu objavili v potankosti vsa poročila. Ker so poročila preobširna, posredujemo le sprejete sklepe, ki jih v celoti objavljamo. Sami sklepi vsebujejo predloge za izboljšanje dela združenja tako, da bi prihodnje delo imelo pozitiven vpliv v razvoju naše industrije, v sklopu razvoja industrijskega načrtovanja za predvidenih 5 let.
Vsi diskutanti so dali poudarek, da se osvoji takšen poslovnik združenja, da bo njegovo delo bolj uspešno in da bi združenje pri svojem delu bilo deležno zaupanja svojih članov.
Za pozitiven razvoj združenja in lažjega opravljanja njegovih nalog so bili sprejeti naslednji zaključki:
I.
1.	Sprejme se poročilo predsednika o delu tehnično-tehnološkega sveta in poročanje o delu ekonomsko-komercialnega sveta kot poročilo o kadrovskih vprašanjih.
2.	Koordinacijski odbor ugotavlja, da z aktivnostjo združenja niso v zadostni meri vpoznane delovne organizacije in da je potrebno, da organi upravljanja in zbori delavcev vključijo v dnevni red poročilo o delu združenja (upravnega odbora, strokovnih kolegijev in ostalih DE) in da zahtevajo večjo odgovornost za realizacijo nalog in ciljev, ki so z ustanovitvijo združenega dela osvojeni.
3.	Koordinacijski odbor ugotavlja za delovne organizacij e-članice, združenja in skupna aktivnost na reševanju vprašanj iz vseh področij ekonomskega, tehničnega, organizacijsko kadrovskega razvoja je izrednega pomena v današnjih pogojih proizvodnje in družbeno ekonomskega razvoja in da dilema okoli tega zmanjšuje uspehe dosežene do sedaj in škodi koristnim akcijam, katere je združenje izvedlo, odnosno v nadaljnjem procesu integracije te industrije.
4.	Koordinacijski odbor poziva samoupravne organe v delovnih organizacijah — članicah, da s svoje strani pokažejo čimveč razumevanja in nudijo pomoč pri financiranju skupnih akcij združenja.
5.	Istočasno ugotavlja koordinacijski odbor, da je odgovornost in disciplina v izvajanju zaključkov, katere preko združenja izvajajo članice, nezadostna, kar se kaže v neudeležbi predstavnikov članic združenja na sestankih upravnega odbora, strokovnih svetov in koordinacijskega odbora.
V	nepošiljanju materiala in podatkov, s katerimi se sprejema razne ukrepe za reševanje stvarnih vprašanj v interesu in značaju za celotno keramično industrijo.
— V nespoštovanju in nedoslednem izvajanju osvojenih zaključkov posameznih organov združenja.
— V neizpolnjevanju statusnih obvez.
Odbor smatra, da je predpogoj razvoja zavestna disciplina in odgovornost vseh članic združenja, kar bo zagotovilo potrebno enotnost v oblikovanju in izvajanju sprejetih sklepov.
V	zvezi s tem se zadolži Biro združenja, da tromesečno dostavlja poročila o delu združenja vsem članom, ki bodo razpravljali na sestankih samoupravnih organov.
6.	V zvezi z nalogami glede izobraževanja strokovnega kadra za keramično industrijo, ki nastajajo z vse večjim razvojem tehnike, vedno večje se zahteva širšo obliko dela in specializacija, zahteva koordinacij-
združenja, da skupno s strokovnimi službami članov izvrši analizo stanja in potreb na področju kadrovske politike, upoštevajoč pri tem naloge, ki se postavljajo v srednjeročnem planu članic združenja. Tako bi se v letu 1971 lahko pripravil predlog osvojitve programa šolanja.
7.	Glede vprašanja bonificiranega delovnega staža koordinacijski odbor sprejema dosedanje delo na tem področju in zahteva, da organi upravljanja združenja in Biro združenja nadaljuje s tem delom, tako, da bi se čimprej izdelal predlog delovnih mest, za katere je potrebno pripraviti bonificirano delovno dobo in na katerih se s tehničnimi in drugimi ukrepi iz objektivnih razlogov ne morejo izboljšati pogoji dela.
Sindikalne organizacije in upravni organi v delovnih organizacijah morajo več razpravljati o tem vprašanju in nuditi potrebno pomoč ter zahtevati intenzivno delo strokovnih služb. Tako bi se delo hitreje odvijalo in koordinacijski odbor bi čimprej izdelal predloge, članice združenja pa preskrbijo sredstva za izdelavo elaborata o bonificirani delovni dobi.
II.
O predlogu, o funkciji, volitvah in delu skupščine združenja proizvajalcev keramike Jugoslavije so sprejeta naslednja stališča:
I.	Ime.
Namesto imena koordinacijski odbor se sprejme ime skupščina združenja proizvajalcev keramike Jugoslavije.
II.	Funkcije in naloge skupščine (v prejšnjem predlogu deveta točka).
Delo skupščine naj bi bilo naslednje:
—	sprejem statuta in ostalih splošnih aktov združenja (vključno dogovore in sporazume);
—	usmerjanje poslovne politike in odlokov o osnovnih nalogah združenja za predvideno dobo;
—	sprejemanje proračuna in zaključnega računa združenja;
—	izvolitev upravnega odbora, direktorja biroja in pomožnih organov;
—	sprejem novih in prenehanje članstva starim članom;
—	reševanje pritožb članic združenja glede dela upravnega odbora;
—	sodelovanje z ostalimi organizacijami izven združenja;
(Nadaljevanje na 6. strani)
Formiranje skupščine Poslovnega združenja
keramike Jugoslavije
(Nadaljevanje s 5. strani)
—	izvrševanje drugih poslov predvidenih , z zakonom in z drugimi splošnimi predpisi;
—	zavzemanje skupnih stališč v zvezi z izgradnjo novih objektov keramične industrije in o politiki investiranja;
—	predlogi za ožjo specializacijo in razdelitev dela v proizvodnji;
—	skupno reševanje kadrovskih in izobraževalnih vprašanj keramične industrije.
Konkretne naloge skupščine se bodo jasneje formirale in razširile pri izdelavi novega statuta združenja.
III.
Izvolitev skupščine.
Skupščina se bo formirala z delegatskim sistemom predstavnikov delovnih organizacij — članic združenja, tako, da vsak izvoljen delegat predstavlja 200 zaposlenih v delovni organizaciji. Število delegatov delovne organizacije je odvisno od števila zaposlenih v posamezni delovni organizaciji — članici združenja.
Izvolitev delegatov določi najvišji upravni organ delovne organizacije ali pa se izvede tako, kot predvideva statut organizacij.
IV.
Mandat.
Mandat člana skupščine bo trajal 2 leti s tem, da bi vsak član bil lahko izvoljen še za drugo mandatno dobo.
V.
Konstituiranje.
Delovne organizacije bi bile dolžne, da imenujejo svoje delegate najkasneje do 1. maja 1971. leta.
VI.
Čas zasedanja.
Kraj sestanka se bo določil tako, da bo vedno na sedežu druge organizacije, ki so članice združenja.
Skupščina bi se sestajala najmanj dvakrat na leto, oziroma po potrebi.
VII.
Organi skupščine bi bili:
a)	kolegijski izvršni organ, upravni odbor, ki ga potrdi skupščina in direktor Biroja združenja, ki je avtomatsko član upravnega odbora.
b)	Upravni odbor bi mel naslednje funkcije:
—	priprave za delo skupščine;
—	izvrševanje odlokov in zaključkov skupščine;
—	prenašanje poročila o svojem delu;
—	predlaganje poslovne politike združenja;
—	predlaganje normativnih aktov združenja;
—	izvrševanje nadzora nad delom biroja;
—	dajanje predlogov o delu delovnih organizacij in združenja.
Upravni odbor bi imel predsednika in namestnika predsednika ter namestnike članov, ki bi delali po poslovniku.
c)	Pomožni organi skupščine — sveti — odbori in to:
—	odbor za tehnološlco-tehnične posle;
—	odbor za ekonomsko-finančne posle;
—	komercialni odbor;
—	odbor za skupno delo, kadrovsko, normativno in samoupravno soglasnost.
Odbor bi štel 5 do 7 članov oziroma, da bo vsaka članica imela svojega zastopnika v njem. V okviru odbora bi delale posebne grupe, v kolikor pa bi se pokazali isti problemi, pa bi imela skupni sestanek po dva odbora.
d)	Skupščino bi vodil predsednik ali podpredsednik po poslovniku.
e)	Nadzorni odbor bo nadzoroval delo organa skupščine, posebno pri sprejemanju zakonskih in normativnih aktov, sporazumov in dogovorov in pri sprejemanju samoupravnih pravic članic združenja v okviru združenja.
f)	Arbitraža.
— Arbitraža bi mela dva člana iz delovnih organizacij v sporu in dva člana iz liste arbitra skupščine s tem, da izvolijo sedmega člana za predsednika; zaradi preverjanja in sprejetja odloka o sporih nastalih med člani združenja in eventualno v odlokih glede sankcij zaradi neiz-vrševanja sklenjenih dogovorov in sporazuma o osnovanju združenja.
VIII.
Biro združenja.
Strokovna služba združenja bi izvrševala tehnične posle skupščine in upravnega odbora, katero vodi direktor, ki ga imenuje skupščina.
IX.
Normativni akti.
Normativni akti po katerih dela skupščina so: statut, sporazum o osnovanju združenja, samoupravni
sporazumi, samoupravni dogovori, splošni akti, pravilniki in poslovniki.
Koordinacijski odbor predlaga, da se pristopi k takojšnjemu osnovanju funkcij skupščine in njenih organov in da se v zvezi s tem uskladi dogovor o osnovanju združenja, statut in drugi normativni akti.
Za izvršitev teh nalog se določijo naslednji roki:
Do 31. 12. 1970 je potrebno pripraviti prvi koncept Sporazuma, Statuta in drugih normativnih aktov, o katerih se bo razpravljalo na upravnem odboru.
Do 15. januarja 1971 prediskuti-rati te koncepte na upravnem odboru združenja.
Do 15. februarja 1971 organizirati razprave v delovnih organizacijah po konceptih Sporazuma, Statuta in ostalih normativnih aktov združenja.
Do 15. marca 1971 izvršiti popravke na osnovi pripomb in predlogov članic in na upravnem odboru sprejeti Sporazum, Statut ter ostale normativne akte združenja.
Do 30. aprila 1971 izvršiti izvolitev delegatov — članov skupščine in konstituirati skupščino združenja proizvajalcev keramične industrije Jugoslavije. Točen datum in mesto konstituiranja skupščine se bo določil na upravnem odboru združenja.
III.
V razpravi je bilo postavljeno vprašanje glede medsebojnega informiranja članov združenja in je bil sprejet sklep, da se v tovarniških časopisih redno obvešča člane delovne organizacije o delu združenja in njenih nalogah.
IV.
Koordinacijski odbor smatra, da je s temi zaključki potrebno seznaniti upravne organe in družbeno-po-litične organizacije v delovnih organizacijah, kot vse organe združenja, od katerih se zahteva poročilo o rezultatih njihovega dela.
Poročilo mora biti podano na sejah organov upravljanja delovnih organizacij dn upravnemu odboru združenja in bodoče skupščine. To pomeni, da mora biro združenja na vsakem sestanku poročati o prejšnjih nalogah za katere je bil zadolžen. Poročati mora kaj je v zvezi s tem storjenega in kdaj so bili s tem seznanjeni organi upravljanja in kakšni izgledi obstajajo za izvršitev zadanih nalog in podobno.
Rel.
QUO VADIŠ 1971
Naslov pomeni »Kam gremo?« vendar za vprašajem napišimo klicaj, dvomov ne sme biti več, vedeti moramo kam gremo in kaj hočemo. Shakespeare je preko Hamleta povedal, da je ostati osnova tistega, za kar smo rojeni, biti ali ne biti, je vprašanje, biti je odgovor.
Ko pišem članek, stojim na stališču, da namažem na papir tisto kar ljudje slutijo, govorijo ali tisto kar je že, vendar gledano skozi lastno presojo in presojo ljudi. Zvečer ob televiziji, časopisu ali radiu lahko člankar dobi impulze, da napiše dodatni članek s komentarjem v kakšen resnejši časopis ali isto tematiko mirne duše pošlje v uredništvo Pavlihe. Mnogo trditev za perspektivo, ugotovitev • za pretekli čas in iluzij o dalnji prihodnosti je vrženih v razprave. Vsi razpravljamo, le kdo še dela. Gotovo je, da marsikatera mati ne spozna svojega otroka, odraslega po dolžini ali višini, ko prične masovni monolog o reformi, stabilizaciji, etatizmu, filantropiji in podobni sodobni tematiki. Poklic ljubljenega otroka bo tem materam, navajenim trdega in odločnega dela za obstoj, ostal večna tajna, jasno pa jim je, da za v reformi nagrmadene dinarje kupljen in iz Anglije uvožen srbski pasulj ne tekne tako, kot bi domači za skromnejše dinarje, pošteno prislužene. Ta ista mati je član kolektiva, je samoupravljalec, je polnopravna volilka in ima polno smisla za dogovarjanje, pa najsi je samoupravno ali civilno. Predstavljam si to žensko, ki polna nerazumljivih vtisov dnevnega in večernega razglabljanja pride na sejo nekega sveta v podjetju. Spet je govora o stabilizaciji, reformi, samoupravljanju, vendar je ton razgovora čisto bolj domač, razume takoj, da v točkah dnevnega reda ni vse tako jasno. Zasliši besedo »nelikvidnost« in stisne jo pri srcu — govori se uvod v poznano pogosto temo s tem, da je žiro račun prazen, da ni moč dobiti kredita, da so prazne občinske rezerve in rezervni sklad v podjetju, da, celo domača banka nima denarja, ne, to je vse, to ni mogoče. Vic je v tem, da ženska ne dobi svojega težko zasluženega denarja in to ni več vic. Postane pa ponovno vic, ko doma razlaga temu istemu sinu, kaj je na seji slišala in skuha sinu juho iz tistih klobasarij, ki jih je on priporočal. Juha je silno grenka, vendar sinu, ki je »tam zgoraj« to nič ne škoduje, ima namreč odličen želodec še poln uvoženih dobrot, debelo denarnico z zagotovljeno plačo, težko limuzino, hišo, vikend, moti ga le, da ima takšno mater, ki ga nikakor ne razume. Ko zre mati za odhajajočim sinom, razmišlja o kolektivu, sindikatu, samoupravljanju, volilni pravici, o denarju in mati ni šolana, je pa naravno izredno inteligentna,
da, ona razmišlja in to je dobro, ona ima še enega sina.
Smo v eri ko slišiš beat, hit, hipi, mini, midi in maksi na vsakem koraku. Dolgi lasje, dolge suknje, dolgi jeziki, nekaj srednjega ali povsem mini. Delijo se modne struje, gospodarske politike in osebni dohodki. Kdo mini in kdo midi, kdo je hipi je končno vseeno, važno je le, da je vse v stilu, takoj kritik izpade kot tepec, ki nič ne razume, vse je dovoljeno. Izberem midi-hit, sem za konvencijo. Naj bo plan naslednje leto midi, norme mini in OD maksi, keramika avtomatično postane hit za leto 1971, splošni hit. Interno v podjetju stojijo stvari nekoliko drugače, vendar sem rekel, da kritika odpade in tako bodi.
Ker je hit nekaj novejšega, lahko tako označimo nabavo ene ali celo dveh peči za žganje keramike in barvnih glazur, poseben hit, originalno ameriški, so silicium karbidni lonci. Ker se z grafitnimi izdelkih ukvarjam bi pojasnil kaj pomeni nakup licence za izdelavo grafitnih — silicium karbidnih loncev. Tehnologija, ki jo uporabljamo, enaka za tovrstne izdelke je tudi drugod, je zastarela, zahteve po izdelkih, glineno vezanih, padajo na svetovnem in domačem trgu; mehansko, termično, kemijsko in proizvodno preživljajo izdelki krizo ki pa je ne bo konec. Zahteve trga so jasne kot le kaj in mi enostavno moramo naprej. Razdaljo do prodajalca licence smo do sedaj premagovali le pismeno, kar pa ne zadostuje več in tako je končni predlog iz Amerike, da jih dva
Sezona zimskega športa je tu. Zato smo obiskali tovariša Vinka Ča-tra, ki upravlja z zimskim športnim centrom v Libojah. Vprašali smo, kakšni so izgledi za letošnjo sezono oz. kaj je bilo med letom narejenega za izboljšanje delovanja zimsko športnega centra. Čater Vinko nam je dejal, da je on samo upravitelj tega centra, da pa s tem centrom upravlja šolsko športno društvo Žalec.
Kot vam je znano, so bili napravljeni lepi načrti za široko obnovo tega centra, žal pa zaradi finančnih težav nismo mogli uspeti. Tako je bilo med ostalim obljubljena tudi razširitev ceste do smučišča oz. vlečnice, kot tudi ureditev parkirnega prostora. Nadalje je bilo govora o namestitvi še ene vlečnice in nabava stroja za urejevanje snega. Toda žal se te ideje niso uresničile kljub temu pa je bilo le precej narejenega v tem letu za izboljšanje obratova-
naša predstavnika obiščeta po 17. januarju 1971, z obdelanim načrtom pogodbe, ki je že v podjetju in se takrat stvar definitivno dogovori. Videti je tudi kako in kaj okoli strojne opreme, surovin, orodij in ostalega potrebnega, kar je nujno če hočemo predložiti elaborat. Vsak dan proizvodnje teh izdelkov prej, bo podjetju omogočil afirmacijo na domačem in tujem trgu, enako v hišni blagajni kot tudi delavskih žepih. To je prav vse. Ostale podrobnosti in potek pa je bolje reševati sproti, praskanje vnaprej ni v navadi. Važno je biti pri odločitvi stabilen, če je že stabilizacija v modi in pri izvajanju zelo labilen. Indiferentnost kot medfaza ne pride v poštev.
Podiranje okroglih peči kot hit je relativno, eno ali obe, pa je za premisliti. Nova streha je nujnost, estetika, varnostna in splošna, ki je ni mogoče mnogo odlagati in spominja na plastično operacijo obraza podjetja. Ploščice so za sedaj še tabula raza, v kolikor ne priključimo celjske Cinkarne k podjetju, kjer baje mislijo delati ploščice —- tudi. Ploščice so menda res hit leta, da se zanje puli celo naša domovina. Ne bodite presenečeni ob eventualni novici, da jih bo proizvajal tudi žalski Hmeljar, da zleze z dna na lestvici OD v žalski občini in boste krofe, kranjske in podoben nerazsuti gastronomski tovor dobili serviran na ploščici.
Ker je vsega ostalega še toliko, je bolje da končam, vsem sodelavcem zaželim uspešnejše novo leto in pustim besede dejanjem.
Srečnejše leto 1971 želi kolektivu KIL OE grafitni izdelki.
J. Z.
nja vlečnice. Uredile so se drenaže za izsuševanje močvirnih prostorov, montirana je bila nova vlečna vrv na katero je pritrjeno več novih sider. Tudi čajnica bo obratovala v tem letu kot je doslej. Pristojbine pa bodo verjetno iste kot so bile v lanskem letu. Obisk na vlečnici je delno zagotovljen, zlasti s strani šolske mladine in tako bomo tudi pripravljali tečaje za mlade smučarje. Zaradi izvedbe tečajev bodo vaditelji predčasno obiskovali tečaje, tako da bodo tečajniki pridobili popolnoma novo znanje o smučanju.
Upamo tudi, da bodo tudi starejši smučarji obiskovali naš center kot so ga doslej, saj bodo imeli na voljo tudi smučanje v nočnih urah, ker je smučišče primerno razsvetljeno. Skratka ugotavljamo, da je zimski športni center pripravljen za sprejem smučarjev, pričakujemo še samo obilo snega.
Rel.
V LIBOJAH VAS PRIČAKUJE ZIMSKO ŠPORTNI CENTER
Libojska godba v Grazu
Prav gotovo smo lahko zadovoljni, da v vsaki številki našega lista lahko pišemo nekaj tudi o kulturni dejavnosti na našem področju. Žal pa naš list ni najbolj pripravno sredstvo za objavljanje takih vesti, ker je njegova izdaja kar preveč redka in marsikateri dogodek medtem že izgubi na svoji vrednosti.
Tako je tudi s prireditvijo, ki jo nameravam opisati. Ker pa je to list, ki je spravljen v zgodovinskem arhivu podjetja in ga bodo lahko brali še pozni rodovi, je prav, da kljub temu opišemo tudi dogodke, ki so že za nami.
V Libojah imamo dekleta, fante in može, ki so se zbrali pod okriljem »Svobode« v eno družino in si dali naziv »Godba rudarjev in keramikov Liboje«. Kako navadno je to ime in vendar kolikšen pomen ima. že sam naziv nam pove, da so korajžno premostili vsa nesoglasja, ki so včasih bila med tema dvema kolektivoma in so složno sklenili roke v en kolektiv, na katerega smo lahko ponosni. Njihov kapelnik in duševni
oče Kovač Franc, pa vidi v njih sad svojega dolgotrajnega dela, ki je rodilo bogate sadove. Ne zdi se jim žal časa, ki ga dnevno porabijo za ureditev svojega znanja. Prav zato se tudi mi veselimo vsakega njihovega uspeha. S svojim trudom so si pridobili sloves doma in v inozemstvu, saj so že večkrat nastopali tudi v sosedni Avstriji.
Najboljši prijatelji pa so si z godbo na pihala Eckenberg iz Graza. S tem pa še niso bili zadovoljni. Prizadevali so si, da bi ta krog prijateljstva še razširili, zato so sklenili k sodelovanju privabiti tudi godbo na pihala iz Prebolda in pev-
ce iz Polzele. Prvič so tako složno nastopili na jubilejni predstavi godbe v Libojah in nato še v letnem gledališču v Grižah. Ob tej priliki prejeli vabilo godbe na pihala Eckenberg za skupen nastop na Schlossbergu v Grazu. Po tem dogodku so se še bolj zagrizli in nenehno vadili. Tako so v pripravah minevali dnevi in prišel je dan odhoda.
Bilo je oblačno septembrsko jutro, ko so ob 5. uri pričeli prihajati na zborno mesto. Obetalo se je slabo vreme. Vendar se naši fantje zaradi tega niso belili glave. Navajeni so dežja, snega in mraza in zato jim taka malenkost ne more skaliti dobre volje.
V Petrovčah na križišču smo počakali še na avtobus, ki je pripeljal godbo iz Prebolda in pevce iz Polzele. Skupaj smo nato krenili na dolgo pot. Na meji so bile formalnosti hitro opravljene in že smo bili v Avstriji. Na avstrijski meji nas je čakala delegacija naših gostiteljev. Ko smo se pripeljali v
Graz smo v ulici pred prostorom, ki je bil namenjen za sprejem izstopili in se napotili dalje peš ob zvokih obeh godb na pihala. Slika je bila res lepa. Spredaj godba iz Liboj, v sredini pevci v narodnih nošah in za njimi godba iz Prebolda. V istem vrstnem redu so se postavili pred zbrane godbenike iz Ecken-berga in že so zadonele fanfare v pozdrav. Sledili so pozdravni govori od obeh strani, natop risrčni stiski rok in dobrodošlica za vsakega posameznika. Seveda pri tem ni manjkalo gledalcev oz. poslušalcev. Treba pa je bilo pohiteti. Za 10. uro je bil že napovedan koncert. Zato smo
po obilnem zajtrku takoj zopet »zlezli« v avtobus in se odpeljali do žičnice. Žal pa je med tem pričelo pošteno deževati. Fantje pa so se bali bolj za glasbila, kakor za sebe, saj je bil ves trud, ki so ga imeli s čiščenjem glasbil zaman. Prepričana sem bila, da ne bo mogoče nastopiti. Toda zmotila sem se. Nekaj časa so res čakali, a ne dolgo. Fanfare so vkljub vsemu napovedale pričetek koncerta. Tudi občinstvo jih je prisrčno pozdravilo saj niso pričakovali, da bodo kljub takemu vremenu nastopili. Vrstile so se pesmi, glasba in zopet naša lepa slovenska pesem, ki je na tujem še enkrat lepša.
Srečno novo leto želi
DPD Svoboda Liboje
Koncert pa so zaključili s pesmijo »Pozdrav Velenju« in »Godbeniki pojo« ob spremljavi obeh godb. Gostitelji so pričakovali velik obisk prebivalcev, šaj je celo njihov dnevni časopis objavil to prireditev. Res smo videli, da so se zgrinjali iz vseh strani premnogi ljubitelji glasbe, ko pa je pričelo deževati, so se razšli, vendar je bil kljub temu obisk kar zadovoljiv.
Po končanem koncertu so nas gostitelji popeljali v prijeten gostinski lokal gospoda Koschitza, kjer so nas pogostili. Skoraj neverjetno je kako velika je njihova gostoljubnost in kako zelo si želijo takih srečanj. V dokaz temu naj navedem, da so vse stroške za pogostitev godbe iz Prebolda in pevce iz Polzele krili osebno gospodje Cehner, Medved in Ko-schitz. Prav gotovo so si imenovani, kakor tudi vsi ostali, zaslužili našo posebno zahvalo.
Naročili so celo folklorno skupino, ki nas je v popoldanskem času zabavala z njihovimi narodnimi plesi.
Vzdušje je bilo tako prisrčno in prijateljsko, da si to težko predstavljaš, če sam tega ne doživiš. Kar prehitro je prišel čas slovesa ob katerem je bila izrečena prisrčna želja za skorajšnje snidenje.
Naši fantje pa kljub celodnevnemu igranju in petju niso bili tako utrujeni, da ne bi na carini zaigrali in zapeli. Zavedali so se, da je delo carinikov naporno in da imajo le malo prilike za razvedrilo.
S tem doživetjem pa je bil zopet potrjen pregovor: »Glasba ne pozna meja!«
Izdaja keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Suler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk CETIS grafično podjetje Celje
Libojska godba v Grazu