Izhaja vsak dan razen sobot, in prsznikov Issued daily except Saturdays. Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki in uprsvnilki prodori: 2857 South Lawndale Ava. Office of Publication: 3667 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 Voditelji CIO zapretili z disciplinarno akcijo Uradniki, ki vodijo opozicijo proti smernicam, bodo odstavljeni. Avtonomija unij ne bo prizadeta Washington. D. C.. 14. feb. — Obeta se čistka in disciplinarna akcija proti nekaterim uradni kom Kongresa industrijskih organizacij, ki nočejo podpirati Marshallovega rtačrta in smernic, ki so bile začrtane na seji »eksekutivnega odbora CIO, pod pirajo gibanje za ustanovitev tretje stranke in Henryja A. Wallacea kot kandidata za predsednika Združenih držav. Čistka bo omejena na one u-radnike, katere je imenoval eksekutivni odbor. Prizadeti bodo načelniki državnih in mestnih svetov CIO, ne pa u-radniki narodnih unij. Slednji ne bodo odstavljeni zaradi opozicije proti Marshallovemu načrtu. Avtonomija teh unij bo upoštevana, čeprav je Philip Murray, predsednik CIO, izjavil, da so uradniki unij' moralno obvezani, slediti smernicam, ki so bile osvojene na nedavni seji članov eksekutivnega odbora CIO. Možnost je, da bo prva žrtev čistke Harry Bridge^, direktor unij CIO v severni Califomiji. Bridges je dobil to pozicijo od Murrayja, ki pa ne more odstaviti Bridgesa kot predalnika unije priftaniičnih in skladišc-nih delavcev, ker so ga delegati te unije izvolili za predeednika na konvenciji. • Člani eksekutivnega odbora CIO so pozvali vse uradnike u-nij, naj podpirajo Marehallov načrt in se izrečejo proti ustanovitvi tretje politične stranke. Bridges in nekateri drugi so "po ziv ignorirali. Bridges se je iz rekel proti Marshallovemu načrtu na seji eksekutivnega odbora in za ustanovitev tretje stranke. On se je uprl odločitvi večine odbora. Paul Schnurr, tajnik sveta u nij CIO v San Franciscu, je dobil ukor, ker je navezal direktne stike z voditelji francoske delavske feedracije in italijanske delavske federacije, ki sta pod dominacijo levičarjev. Naslovil jim je pismo z obsodbo Marshallovega načrta in Taft-Hart-leyevega protidelavskega zakona ter ameriške reakcije. Državni department je takoj zahteval od eksekutivnega odbora CIO pojasnila. Odbor je odgovoril, da je Schnurr dobil ukor, ker je šel preko odbora in navezal stike z voditelji francoske in italijanske delavske federacije. Odsek znižal pomoč zapadni Evropi Doba skrajšana na eno leto Waahlng!on, D. C.. 14. feb. — Člani senatnega odseka za zu nanje zadeve so soglaano za ključili, da se vsota prve pomo čl zapadni Evropi zniža na $5,-300,000,000. Predsednik Tru man in državni tajnik Marshall sta zahtevala, da mora ameriška pomoč zapadni Evropi v prihod njih 15 mesecih znašati $6,800,-000,000. Odsek je tudi skrajšal dobo trošenja ameriškega denarja v zapadni Evropi na eno leto. Marshallov načrt je predvideval potrošnjo $6,800,000,000 od 1. a-prila tega leta do 30. junija prihodnjega leta. Odsek, čigar na čelnik je senator Vandenberg. republikanec iz Michigana, je skrajšal dobo do 1. aprila pri hodnjega leta. Takrat bo kongres'ponovno razpravljal o pomožnem načrtu. Marshallov načrt določa po trošnjo sedemnajst milijard do larjev v štirih letini. Zaključek odseka le določa aproprlacije v vsotah, ki jih sankcionira kongres. Vandenberg je dejal, "de bosta imela novi kongres in nova administracija, kakršna bosta že po novembrskih volitvah, priliko do odločanja o pomožnem programu. Vse dosedanje akcije so na špekuletivni podlagi. Prihodnji kongres bo lahko ugotovil, kako daleč so za padne evropske .države pripravljene iti v kooperaciji in prizadevanjih samopomoči Kongres bo na podlagi rezultatov lahko izrekel svojo razsodbo." Konferenca treh držav v Londonu Francija sprejela ameriške in britske predloge London. 14. feb.—Francija je po kratkem obotavljanju sprejela ameriške In britske predloge glede diskuzlj o Nemčiji na konferenci reprezentantov treh držav, ki se bo pričela v Londonu 19. februarja. Predložila je nekaj sugestij, ki naj bi bile predmet razgovorov na konferenci. Francoski zunanji minister Georges Bidault se je izrekel proti omejitvi dsikuzij na zapad-no Nemčijo, ki je pod okupacijo francoskih, ameriških in britskih čet. Sugeriral je, naj se disku -zije raztegnejo tudi na vzhodno Nemčijo, ki je pod rusko okupacijo. Francija, Amerika in Velika Britanija naj bi držale vrata odprta tudi Rusiji. Bidault je dalje predlagal, naj Belgija in Luksemburška revidirajo stališče napram Nemčiji. Te države zahtevajo preureditev meje med njimi in Nemčijo. Obsodba ameriške agresije na Kitajskem Komunisti drže štiri pomorščake San Frandsco. Cel« 14. feb. — Komunistična radiopostaja v severni Kitajski je zahtevala od Amerike, n|ij se opraviči, ker je pet ameriških pomorščakov napadlo pozicije komunistične sile pri Wanglintaou 25. decembra lani, ko je bila v teku ljuta bitka med to silo in osmimi brigadami Kaišekdve armade. Pomorščaki so bili ujeti in raaoro-ženi. Eden pomorščak je bil ranjen v bitki in je pozneje u mrl v bolnišnici. Ta je bi Charles J. Brayton. ; Ostali štirje pomorščaki, ka tere drže komunisti kot ujetnike, so Willlam L. Pollard, Car roll W. Dickerson, Robert Harte in Thomas Kapodistria. "Ako bo Amerika pristala na našo zahtevo, ae opravičila in dala zagotovilo, da ae napadi ne bodo ponovili, bomo milostno nastopali napram ujetim pomor> ščakom In v duhu prijateljstva med kitajskim in ameriškim ljudstvom," so izjavili komunisti. "Ameriške oborožene sile morajo odreči pomoč Kaišekovi' gangi, ki vodi civilno vojno proti kitajskemu ljudstvu. Zahtevamo takojšen odpoklic ameri ških čet lz kitajskih pokrajin. Mi odločno obsojamo imperiali stično agresijo ameriške bojne mornarice na Kitajskem. Glavni atan ljudske (komunistične) armade v provinci San-tung j« naslovil oeter protest poveljstvu ameriške bojne mornarice z zahtevo, naj se opraviči in garantira, de se ogresivne akcije ne bodo ponovile. V obret-nem slučaju bodo morale ameriške Čete in ameriška vlade pre vzeti vso odgovornost za posledice agresivnih akcij. Dejstvo, da ameriške čete pomagajo Kai Šekovi armadi v civilni vojni, je znano. Kitajsko ljudstvo ne bo trpelo agresivnih aktivnosti ameri-ških čet. Od oktobra leta 1045 so te čete udeležene v operacijah proti ljudskim silam v osvobojenih pokrajinah." Admiral Charles N, Cooke je zadnji pondeljek izjavil v San-ghaju, da ni dobil nobenega poročila o petih ameriških pomorščakih, katere so kitajski komu» nisti ujeli. vedno ogroža ¡avi truman / Domače vesti Sej a gl. odbora SNPJ Chicago.—-Ob koncu zadnjega tedna se je vršila letna seja glavnega odbora $tyPJ. Poročilo o seji bo priobCeno prihod njo sredo. Nov grob v fennl Pittsburgh, Pa.—Po dolgi bo lezni je umrl Frank Golob, star 73 let, doma iz Birčne vasi pri Novem mestu, v Ameriki od 1899, ves čas v tem mestu. Bil je član društva 118 SNPJ, ABZ in Samostojnega društva Slovenski orel. Zapušča ženo, sina in hčer. Nov grob v Pueblu Pueblo, Colo.—Dne 4. febr. je umrl v bolnišnici Primož Kna-felc, star 58 let, doma iz Ko-ritnica pri Knežaku, Notranjsko, član društva 21 $NPJ, samo stojnega društva in pevskega kluba Prešeren. Zapušča ženo, dva sinova, poročen? hčer in tri sestre, v starem kraju pa sestro in brata. Pokopan Jd bil civilno. Smrt v etareos kraju Euclid, O.—Karoline Gabre-nja je prejela vest iz starega kraja, da je 26. jan, po dolgi bolezni umrla na Upcu njena 79-letna mati Franjii Fatur, roj. Zore, vdova po pok, trgovcu Ivanu Faturju. V starem kraju zapušča dva sinova ln dve hčeri, vsi poročeni, kqkor tudi brata ter več vnukov ln vnukinj, tukaj pa hčer Karolino, ženo Johna Gabrenja, tajnika društva 126 SNPJ. Is Clovelattda Cleveland. — Naglo je umrl Frank Slak, vdovec, star 67 let, doma lz Trebnja, Dolenjsko, v Ameriki od 1913. Mrtvega so ga našli v poateM. V Falls Creehu, Pa., iapt#« brata, v starem kraju pa dva sinova.—V Euclidu je umrla Mary Bizjak, doma iz Lokve, v Ameriki 41 let, članica ABZ, SŽZ ln društva Carniola Hive TM. Zapušča družino, ki je prej živela v West Parku .—Iz bolnišnice se je vmils Mary Zalar, ki živi v Painsvillu. Is Indlanapoliea Indianapolis, Ind. — Dne 7. t. m. je umrl Steve Trstnik, star 66 let, doma iz Idrije na Notranjskem in član društva 105 SNPJ in društva ABZ, Bil je samski in ne zapušča nobenih sorodnikov. Pokopan je bil civilno 9. februarja. — Jacob Lekše, član društva 34 SNPJ, je tako nesrečno padel na ledu, da si je zlomil tri rebre. Zdravi se doma ln člani ga lahko obiščejo. Želimo mu hitrega okrevanja. Marshall hvali evropski blok Amerika stoji pred zgodovinsko odločitvijo Dos Molnee. Ia.. 14. feb. — Državni tajnik C. Marshall je dejal, da je formiranje bloka zapadnih evropskih držav Mna še veliko upanje." Marshall, ki je imel nastopiti na konvenciji Splošnega farmarskega instituta v Des Moinesu, je moral o-stati v Knoxvillu, Tenn. Njegovo letalo se ni dvignilo v zrak in odletelo v Des Moines zaradi slabega vremena. Svoj govor je prečltal na radiopostajl v Knoxvillu. Marshall je podprl predlog britskega zunanjega ministra Ernesta Bevlna glede ustanovitve bloka zapadnih evropskih držav. "Stabilna in zdrava zapadna Evropa," je dejal, "bo prisilila voditelje Sovjetske unije v izravnavo problemov, ki sedaj ločijo Rusijo od zapade. Nezadostna ameriška pomoč zapadni Evropi bi imela tragične posledice ne samo v zapadni Evropi, temveč tudi v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu. Vsa o-zemlja bi prišla pod kontrolo Sovjetske unije in njenih komu-niatlčnih zaveznic. Amerika stoji pred zgodovinsko odločitvijo. Načrt, ki je znan pod mojim imenom, ako ga bo kongres sprejel, bo velik korak naprej v prizadevanjih v prilog miru na svetu. Iz tega razloga podpiram predlog britskega zunanjega ministra glede uatano-vitve bloka sapadnlh evropskih Britska vlada se izrekla za "zamrznenje" cen Delavske unije zahtevajo omejitev profitov. Cripps priznal kritično situacijo London. 14. feb. — Attleejeva la v resne potežkoče," je rekel vlada je naznanila, da bo "za mrznila" cene skoro vsega bla ga, ki se prodaja na triiščih in v trgovinah. Finančni in ekonomski minister Stafford Cripps je izjavil v parlamentu, da bodo cene "zamrznjene" v soglasju z zaključkom, ki je bil sprejet na iiredni seji članov kabineta. Vladna akcija je odmev opozicije strokovnih unij proti o mejitvi plač brez omejitve pro fitov in znižanja cen. Cripps je v svojem govoru poudarjal, da se more pobijanje inflacije, ki ogroža ekonomijo Velike Brita-nlnje, nadaljevati. "Ako ne bo-mo previdni v izvajanju ekonomske politike, se bo situacija poslabšala," je dejal. "Vlada se hoče Izogniti drastični akciji v upanju, da se bo našla pot, ki bo omogočila kooperacijo." Cripps je priporočal, naj de lavske unije in industrije sode lujejo z vlado v pobijanju inflacije. Ako ne bodo, bo morala vlada storiti potrebne korake. Naglasil je, da je proti zvi šanju plač razen v slučajih po rasti produkcije. "Velika Britanija Je zabred- Invazija bolgarskega ozračja pomotaf Istanbul, Turčija, 14. (eb. - T„TW VJe bilo na poti Iz našo ekonomijo." Copenhagena % 6vico. murray ponovno svari pred razkolom v delavskih vrstah Cleveland. O.. 14 feb — Phi lip Murray, predsednik Korigre sa Industrijskih organizacij, je ponovil svarilo, da bo gibanje /a ustanovitev tretje politične »tiankc povzročilo razkol v vrstah organiziranih delavcev firmi volitvami v prihodnjem novembru. On je govoril na kmvcncljl unije mornarskih In ladjcgradnišklh delavcev. Trdil je, da gibanje /a ustanovitev trot le stranka podpira Jo komunisti In drugi levičarji, ki sledijo sovjetski liniji. "Ako ne bodo vrste organiziranih de levcev trdno po vezena M*daj, morda sploh ne bo konvencij delavskih unij čez štiri lets,M je dejal "Nisem pnrti ustanovitvi stranke, ki bi v resnici repre-/entlrala ljudstvo In temeljna načele. Kej takega ne vidimo, vsej jaz na, danes." Pred delegati je nastopil kot govornik tudi A, F Whitney, predsednik bratovščine železniških spremrtikov. neodvlane or-gani/ael)e. On se Je nedavno spreobrnil in spokoril. Ko je predsednik Truman pred dve ma letoma zapletli, da bo razbil stavko članov le bratovščine, je Whitnay dejal, da bo storil vse, da Truman ne bo Izvoljen za predsednika pri volitvah v no vembru tega lata Whitney se Je nedavno pobotal s Truma-nom, ko sta sa sestala v Hell hiši, In potem naznanil, da ga bo podpiral Whitney ja v svojem govoiu ne konvenciji jxmovno I/javit, de bo podpiral Trumena Murrey nI v svojem govoru omenil nobenegs kandidata za prediml nlka Združenih držav Izjavil Je, da ho CIO i/vajal pritisk na kongtea za restavrirenje kot» troje cen in preklic Taft llart-leyevega protidelavskega zakona. Udrihal je po repuhlikan clh, ki imajo večino v obeh kon grešnih zbornicah Dejal Je, da bo CIO vodil kampanjo za poraz vseh kongresuIkov In sen« torjev, ki so xlasovali za protl-delevski zakon, pri volitvah v novembru. Obravnava proti japonskim zločincem Prosekutor zahteva težke kazni Tokia. 14. feb—Obravnava proti japonskim vojnim zločincem Je prills v zednjo «asa. Prtd zavezniškim vojalklm sodiščem je 28 obtožencev, med taml HI-deki Tojo, ki je bil predsednik japonske vlsde v času tavrat-negs japonskegs napada na Pearl Harbor. Ameriški prosekutor Joseph B. Keensn Je zshteval tetke kaz ni *a obtožence. (Na sestsnku s čaanikarji je dejal, da mors biti kazen za obtožence smrt na vislicah) Keenan je dejal, da so obtoženci odgovorni za umore milijonov njihovih sosedov. Smrtna obsodba bi hI i s svarilo vsem agresorjem v bodočnosti. Britski prosekutor Arthur C. Csrr je dejal: "Ml trdimo, da vojna Je pobijenje ljudi, nelegalna vojna pa nelegalno pobijanje ljudi. Nihče ne more opravičevati klanja ljudi v nelegalni vojni. Tako vojno je vodila Japonska proti Kitajski in drugim držsvsm " Obravnava proti Japonskim vojnim zločincem ae je pričela 3. Junija I. 1946 Pred sodiščem Je nastopilo več sto ptič. člani sodišča so v tem času slišali milijone besed. Obtožnica očita bivšim Japonskim voditeljem zločine proti miru in človeštvu, \ Reka Ohio prestopila bregove Cincinnati, O,, 14 feb. — Reka Ohio je po deževnih nalivih prestopila bregove in poplavile nižine Čer tisoč družin Je po l>egnilo iz Dsvtons. Tovarna Frigidaire Corp. v Moralne Cl-ty)u v bližini Day tona Je morala ustaviti obrat, ko Je voda zalila administracijsko poslopje. Mesto Dayton, kl ima 300,000 prebivalcev, je skoro izolirano. Divizija za vzgojo Nemcev ustanovljena I let lin, 14 feb — Ameriška voja&ka vlada Je uatanoviia divizijo /a vrgojo Nemcev. Za načelnika divizije Je bil isbran Dr Herman H Wells, bivši predsednik državne univerze v Indian!. On je svetovalec generala Luciuaa D. Clayja, načel-nika vojaške vlade v ameriški okupacijski coni. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO tU LASTNINA SLOVENSKE NARODNE jrnmoTK. \ T Naročnine m ídruiaae d rUt« (Ima Chic**) la Kanade M JI aa Uto, ÜN m sal loto. HJO ta tem letaj «a Chicote ta okatto» Ceek Ca» Hü m celo Uto. $4.7»/a sal UUi m ImiwmIw $IIM. Sufeacription rato«« for tbo United Stašss (eseept CWco«o) aad Casado MM per r*u. Chicote aad Cook County M M per roer, fareita countrU« SI 1-00 per yeer. Ko. Sodi^e je prešlo na branje Gabrijela, roj. 1888, pri 8t. Lo- misija za uspustavljanje zločiM dokaznega gradiva, v katerem vrencu na Dravskem polju. nov okupatorjev in njihovih po- s0 izjave raznih prič o skriva Obtoženci so skupaj s franči- magačev je ugotovila, da je bil Lju ustažkih redovnikov v fran škanskim provincialom Mode- fra vlado Bilobrk organiziran v čiškanskih samostanih, pbročil» Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njih poma-gačev o Številnih zločinih ustaških redovnikov,. ki jim je obtožena skupina omogočila pobeg. Med dokaznim gradivom stom Martinčičem, ki je bil ob-1 ustaških vrstah od leta 1935, sojen na razpravi proti Stepin- 194! pa je postal ustaški pover cu ih Lisaku, organizirali usta- Lenik ^ Metkovič. Bilobrk je škim vojnim zločincem kanale organiziral množični pokolj in za pobeg v inozemstvo. Nada- nagilno prekršče vanje Srbov v lje so tem vojnim zločincem, ki Neretljanski dolini. O njegovih so se skrivali pred organi ljud- Liocmih so pred komisijo za u-lgo "ludi pisma obtoženega Tav ske oblasti in se kretali P0**, j gotavljanje zločinov okupator- carja, kjer daje navodila glede galnimi imeni, nudili zatočišče jem in „jihovih pomagačev raz- ustaških redovnikov in piše > in jim omogočili kretanje pred ne priče izjavii«, da je Bilobrk nekem pismu med drugim: "Va pobegom v inozemstvo. avgusta 1941 v Metkoviču v svo- fii gostje z juga naj le pridejo v Zatem obtožnica prikazuje jih pridigah, oznanjal: "Nobena Ljubljano, tu bodo dobili nadalj krivdo vsakega posameznega ob- vera> razen katoliške ne sme ob- nja navodila", toženca po materialu, ki je bil Lajati, pa čeprav nihče ne bo y svojem zaključnem govoru zbran v času preiskave. Pro- ostal živ, ki ne mara katoliške . javn{ t0?llec karakterizlral vincial Franc Tevfcar-Teodor se vere. Ljudi ubijati ni greh, na-H. J. , katerei!a s0 b41i obto-Je avg. 1945 sestal v Ljubljani Lprotno V8e moramo poklali, kar ^¿»^¡^ zTa ti v času s frančiškanskim provincialom na8 ovira . . » Po zločinih so JJJ™™1* SškamSd Modestom Martinčičem iz Za- blK Bilobrku slični fra Rendu- f. "JZ ZZV iu po tem sesianuu »c j« ■ 1 beg v uiwtciH«»u. — , . _ T, .. fijskim tajnikom dr. Leničem tožena gkuplna preprečila kazvzgajal znane Ifcrtžar£. Ti toi; dogovoril glede postojanke pri n0Vanje in nudila vso podporo U*rj» so postal» domobranci, ge-deksnu Francu Krhnetu v Po- ter v okviru ilegalne ustaško- slapove» in krvniki, med njimi stojni. Tako je bil omogočen krlžargke organizacije omotfoči- Frakelj, Capuder in drugi. Nji-pobeg mnogim ustaškim redov- la p^g mnogim vojnim zlo- hovi nasledniki so še tudi po nikom ki sta jih obtoženemu fjncm osvoboditvi za cerkveno organl- Tavčarju pošiljala Martinčič in Javn; tožUec je zakijuču gVoj zacijo zakrivali naši državi so soobtoženi Suhač. Obtoženi Tav- or vražno delovanje in ostali hlap čar je nadalje razporejal in skn- materialu, ki Je bil proti d tujih imperialističnih sil, kar ,——l romaiariau. 1 jih te končno dovedlo na zatož- no klop. "V obtožencih ne sodimo duhovnikov, ampak ljudi, ki srf zagrešili proti ljudstvu in drŽavi," je poudaril javni toži Hflpi Po govoru javnega tožilca so dobili besedo zagovorniki in' končno še obtoženci, ki so pro sili sodišče za milo kazen. iodJka Po posvetovanju Je sodišče razglasilo sodbo: Tavčar Franc pater Teodor, je obsojen na o^ vzem prostosti s val po samostanih I obtožencem «bran v prelakavl. skega reda v Sloveniji mnoge I ^ pf{ rMm delovanju ustaške vojne zločince ko »jekj^ Bt ^ ,a kako ne-zaslutil, da «a zaradi IdJ^e, temvoč sa breskompro- protidržavnega delovanjaj^leJmlimo § o lloHnc#Y, ki de- lujejo organi ljudske^ oblasti, jt i ln iut.matl6no predal svoje posle tajniku so- p^Rj g jasnim sposnsnjem 2S je ^dr že v al sUl£ «- stike s pobeglim provincislom N.JvlšJl ^oinik fr^ašk.n-Gracianom Hericem ter mu po- skogs roda v Sloveniji Je šiljsl poročila o političnem in ****** " ^^ gospodarskem položaju v naši »utdUdh aločlnc^r Sodišče je prešlo na posami Pater Franc Suhač-Rupert je čno zasliševanje obtožencev in sporazumno s soobtoženim Tav- kot prvega zaslišalo obtoženega carjem organiziral slične kanale Tavčarja-Teodorja, župnika na Ljubljana.-V Sloveniji rao ši> mnogo doslej neizkoriščene zemlje, ki jo bomo v loku našega petletnega plana naredili rodovitno in plodno. Kjer bo potrebno, jo bomo z melioracijskimi doli osušili, pusto pa zbolj-Šali s namakalnimi pripravami. S potrebnimi melioracijskimi deli smo pričeli že lansko leto. Ob Pesnici smo pridobili t regulacijo reke do kond* oktobra 1947 že doalej okoli 130 ha aemljišča, graditvijo nasipa ob Lendavi pa 50 ha. Obrambni nasipi so bili zgrajeni tudi v pctišovcih ob Muri, kjer je bilo zavarovano področje spred nega dela Lendavske doline in petrolejskih vrelcev v obsegu 400 ha. V raznih krajih smo z manjšimi regulacijskimi deli pridobili v Sloveniji še nadaljnjih 53 ha aenslje. Dela na Lijaku pri Ck>rici so končana v obsegu nad dve tre-» fjini,,.skušali pa bomo završiti vsa potrebna regulacijsks dela Še do konca tekočega leta. S končnimi deli na Lijaku bo pridobljenih okoli 1000 ha rodovitne zemlje. Tudi pri Postojni so regulirali potok Korentan in s tem zavarovali 20 ha zemlje. |V letu 1947 amo izvedli številne regulacije vodotokov, kar pomeni velik napredek za bodoča dela pri izboljšavanju zemljišč. Pri Razkrlžju je Mura ogražala vso vas in je že dvakrat odnesla cesto. Tu so zgradili tri nove prekope, da teče Mura sedaj po novi strugi, s čemer je odpadla nadaljnja nevarnost poplav. Zavarovalna dela so bila izvršena Audi na notranji Muri pri vaseh Veržej, Mele, Mcllncl ter drugod. Na obmejni Muri so bila izvršena zavarovalna dela od Sladkega vrha do Gornje Radgone. Na Dravi so bila izvršena enaka dela v odseku $t. Janža do Bora pri Ptuju, Velika dela se pripravljajo tu vršila tudi ob vodah po Dolenjskem, plan regulacije rečnih tokov pa obseg« »varovanje zemljišč predvsem ob Muri. V načrtu je dalje tudi melioracija planinskih pašnikov, zlasti na Tolminskem, krčenje kraških steljnikov )>a je predvideno zlasti v okrajih Kočevje, Črnomelj in v slovenskem Prlmorju, kjer bo izkrčeno področje zasajeno z donosnejšimi kmetijskimi kulturami; • sodnuska borba proti Zgodba Ade Lois Sipuel, mlade zamorke, ki ji je bil dvakrat zabranjen vstop na pravni oddelek državne univerze v Oklahomi, ilustrira nekatere točke navedene v dolgo pričakovanem poročilu predsednikove komisije za višjo izobrazbi». Komisijs je objavila tri svoja poročila v decembru lani in kakor poročilo predsednikovega odbora za civilne pravice, je tudi komisija nagla-sila potrebo zbližan j a ameriške ga udejstvovanja temeljnih pra-ic z ideali svobode in enakopravnosti. ________________. . . .lom ta dobo Štirih let in ne izza beg v Avstrijo. V ta namen viču in frančiškanskega provin- . ^m^uj p^vic za dobo se je povezal s soobtoženimi: ciala.. Obtoženec je v'«»«vnem K v|s Mnnda Je sodelovsl prt ustaških zločincev v lulijo lni"»'«-"» ^ | vzdrževsl zveze s p^egRm Ora-. cisn<»m Hericem. kat«t*mu |ef za dobo treh let; SuM Franc, pater Rupert, na odvzem prostosti s prisilnih) delom za do bo treh let; Mvade Vinko na odvzem prostosti« s prisilnim dolom zs dobo petih let; Miner Jakob na odvzem prostosti s pri lllnlm delom zs dobo dveh let Hsrik Ksrel ns odvzem prosto prisilnim dO-]*ti s prisilnim delom zs dobo šestih mesecev In Plsninšek Jo-ftef na prisilno delo brez odvze-, ma prostosti zs dobo šestih me secev, Dvoršsk Brtgito. sestro Saturnino, pa je sodišče opro stilo. Tekstilna industrija v Kranju je izpolnila svojo proiivodno nalogo Ljubljana. — Ob koncu de cembra je tekstilna industrija Kranju v celoti izpolnila letni proizvodni plan. Tovarna "In teks" je kot prvo podjetje teks tllne industrije izpolnila plan ž* 7. oktobra, Tovarna bombažnih izdelkov pa 30. oktobra. Tik pred koncem leta je izpol nila plan tudi Tovarna tiskanih tkanin, ki ima največjo tkalnico na Balkanu. Proizvodnja v tej tovarni se je znatno povečala, ko so uvedli delo na veqem Številu statev (do 18 statev). Dnevna proizvodnja posameznega tkalca oziroma tkalke ae* je po uvedbi novega načind dela dvig nila za 40' .' .• V tovarni tiskanih tkanin je bilo med letom raz glašenih 83 udarnikov in 11 rs-cionalizatorjev, pohvaljenih pa je bilo 723 delavcev. 250 de lavcev je dobilo nagrade v zne sku 500,000 din. Proizvodnja t tej tovarni je bila lani za 50'j» večja kakor v letu 1948. Prav tako je tik pred koncem leta izpolnila svoj proizvoda plsn bombažna tkalnica "Teka-tilindus", po svoji zmogljivo sti zavzema četrto mesto v Sloveniji. Sredi novembra je bi proizvodni plan te tovarne iz polnjen šele s 85',<, ko pa so u vedli delo na večjem številu strojev, se je proizvodnja pre cej povečala. Tako je uspelo do konca leta izpolniti plan, čeprav je bilo podjetje večkrat brez električnega toka. Lani je to varna "Tekstillndus" izdelala za več blaga kakor v letu 1989, ko je proizvodnja dosegi« največji predvojni obseg Med letom je bilo razglašenih 1» dami ki »v, m nagrade pa je bilo potrošenih 100,000 din, V tej to verni )e bila 24. oktobra usta nov I jen a prva mladinska pmiz vodaa brigade, mesec dni kssne je pS Je pričele delsti le drugs Mlsdinei in mladinke presegajo normo povprečno za 15 do 30 predsodko "Ena naj resnejših dolžitev, katerim je podvržena ameriška! družba," pravi eno poročilo, "ja,i da ne nudi zadostne enakopravnosti svoji mladini v pogledu Izobrazbe. Za večino naših mla dih ljudi obeh spolov zavisi Izobrazba, ki jo žele doseči, ne toliko od njih lastne sposobnosti, kakor od tega. iz kakšne družine ali družabnega kioga izdajajo, ali kar je še slabše, od tega, kakšne polti ali kakšne ve re so njihovi starši." Poročilo nato ostro udari po očenju belih in črnakih dijakov naših južnih šolah in obsoja postopanje, s katerim se mečejo na pot mladim ljudem ovire, ko se skušajo vpisati v kolegije. Težave v tem pogledu imajo mladi ljudje šidovakega, črnskega, mehiškega, inozemskega in pogosto celo le tujerodnega izvora, Ni bilo dolgo po objavljanju poročil omenjene komisije, ko je prišel v Javnost slučaj mlss Ade Lois Sipuel, kateregs Je dobilo v roke vrhovno sodišč« Zed. držsv. Mlss Sipuel, ki je zsdnje čsse živela na vzhodu, ja doma v Oklahomi, eni od južnih držav, katerih postave zahtevajo, da posečsjo črnci in belci različne šole. Ona je z odliko dovršila študije na Langstunovi univerzi, ki je edina od države podprta univeraa v Oklahomi za črnce. Mlada ženska bf rada posula odvetnica, morda celo sodnica v svojem rodnem kraju otir. državi. Toda država Okla- _ _ homa 1, 1948, ko j« mlsa Bipuel J^^fVatoITk^airirotSrtsn sklenila študirati se odvstnloo,| tliu M«hikim^v orllnntaleev li ni imele pravne Šola sa črnca Vložila je torej prošnjo za vstop na državno univerzo. Njena proftnja je bila odbila na podlagi njenega plemenskega isvors. Mlss Sipuel j t zsvzemsls stališče, ds ims ustavno pravico I as "Proeeete"? Podplrajie svoj listi poMI^I poročila o našem poli I Svoje sodelovanje pri sprav. slovenskih Alpah iskati pravne izobrazbe na državnem vseučilišču za bole študente, ako država nima pravne Šole za zamorske študentje. To njeno stališče pa j« najprej zavrglo nitje sodišče ln zatem še vrhovno sodišče države Okla-i home. Januarja 1948 je prišla njena zadeva pred najvišji tribunal dežele, pred vrhovno sodišče Zed. držav. Po zaališanju obeh strank je vrhovno *odiš6e hitro in soglasno odločilo, da mora država Oklahoma mladi ženski dati priliko ptavne izobrazbe v okviru legalne zaščitne klavzule 14. dodatka ustave, ki pravi: "Nobena država . , . ne. sme odrekati katerikoli osebi svoje oblssti enakopravne zaščit« zakona." Odlok sodišča ja torej bil, da kar nudi Oklahoma v pogledu pravne izobrazbe "proaileem drugih skupin", mora nudtU tu di zamorski študentki Precej ns široko se je omenjalo, ds se Je vrhovno sodišče »»gnilo s svojim odlokom izjsve n ustavnosti oklshomskih držsv nih zskonov rsenegs ločenjs. Kljub temu Je bil očiten splošen lempersment sodišča Ko Je po motat držsvni tsjnik Oklshom« Izrazil mnenje, da se mlas Sipuel ni hotela ozirati ns zakone rasnega ločenja v njeni n»dni drŽavi, Je vrhovni sodnik Robert R Jackson odgovoril: "Čemu naj bi bila k temu obveza-na ... ?" I* «b*. sodnik Jack-in sodnik Frsnkfurter sts tekom zssllševsnjs mmtls, ds bi ae prsvns šola z eno samo študentko bolj težko f»rtmerjsls s prsvno fakulteto državne univerze Oklahoma Je imela torej na Izbiri sprejeti misa ftlpuel na pravni oddelek univerze, ali pe ustanoviti posebno šolo zs emee -—to je, do 29 Jsn, lotos, ko se navadno prične drugi semester pravne šole na državni unl verzi, Svet državnih regentov za vH-Jo. izobrazbo Je takoj pndvzel korake, da sr poatavi vprašanje Izvedbe odloka P" r*hu t nama nllom ustsnovltve prsvne fekul tete ns f^angetonovl univerzi se črnce. Miss Sipuel pa je po novno napravila prošnjo ta vstop na državno univerzo. Teden kasneje je državna univerza, po odloku oklahomskega sodišča odgovornega za izvedenje pravorekn vrhovnega zveznega sodišča, zavrnila prošnjo miss Sipuelove s pripombo, da je na Langatonovi univerzi te ustanovljena pravna fakulteta s tremi inštruktorji, ki bodo prHeli s poučevanjem. Pravni sestop-niki mlade ženske so stvar zavrnili na podlagi odloka vrhov nega sodišča, ki je izjavilo, da pravna šola za cAega študenta ali študentko ne mora biti v pogledu pravne izobrazbe iato kot tozadevna izobrazba na driavni univerzi. Stvar je torej spet pred sodiščem ln odvetniki miaa Sipuelove zahtevajo, da je pri-puščena na državno^iniverzo. Ta slučaj, kakor aa razvija pred sodišči, je mnogim značilna bitka v borbi za pobijanj« predsodkov. K temu je vredno pripomniti, da mnogo štud«ntov državne univerze izraža željo, da pride mlada zamorka med nje ter so pripravljeni jo apr«-jeli s odprtimi rokami. Kot je naglašeno Že v začetku tega članka, zgodba miaf Sipuelove (ki je tdaj mrs. Flsher) dobro predoča nekatere točk«, ki jih najdemo v poročilu prad* sednlkove komisije ta vlAjo izobrazbo z ozirom na tapostiV-IjanJe v vtgoji. Med priporočili komisije zs odprsvo zapostavljanja v tam pogledu so sns&i-na naslednja: Preklle zakonov, določujočih ločenje belih in as-morskih študentov; ukinjanje kvotnegs sistsma, kater poslužujejo mnogi omejujejo pripustitev lil tov, Mehikancev, orijantalcev in drugih mladih ljudi rojenih na tujem ali tujerodnega izvora, ter črtanj« lt vpisnih tiskovin ta vstop vssko vprašanj« ntis-kaj oče se na plemenski, verski sli nsrodnostnl itvor,—(Co«a-mon Ceuaeil.) kateregs §9 kolagiáL da Itev Židov, Odkritje Grundwald-skega mostu v Vroclavru Nsdsvno so Uročili prometu v Vroclswu Grunwaldski most, ki je ddlg 100 m ln j« kot viseči edini te vrste ns Poljskem. Med vojno j« bil «koro uničen, zlasti so bile poškodovane vrvi. Za obnovo so porabili 100 ton kovine in 500 ton tesan«ga kamna. Orsdnjs je stsls približno 80 milijonov zlotov. Z otvoritvijo mostu je mnogim tramvajskim progam omogočen promet. Setvena kampanja Po podatkih kmetijskags ministrstva je bilo proflo jesen na Poljskem posejansgg g ozimnimi posevki 1.200,000 hS polja vt kot v Jeseni 1948. Utos j« aa-aejanih z ozimnimi Žiti nsd 5,-300,000 ha zemlje. ' Slovène Records IS lasa cu Tti cam, H C4H UktM polka Ptsalara pika C-414 l'aaristfaesbl l teles, «ftts* arlAL paisa Keeer's e« C-4II c-411 imniiiH l>»say émr C-414 ir^a ireks ai, Nvrkelavlr, «SNs C-4IS Moéa ieaSe fê» ± Ws MI pM^d C-414 M«ie éeàle UsA, b4a ka lede IraAlsl I t n k ^ o» ir ft"<) hm ■ sat P» siad ea aailse ee eeela. eel. S-4S4 Oépiral istia lnBHŠS* Oaf le« Jasers, »alser J Plutk trni Jde sesa WrMa if trm ratalague el dH ae« HIjOVKNK RVN OROfíHOfl te PALANDECH93 ft)é S. Clark Street, Chkajs S, ÏIL t M la rit ate delavske veeft All Ri PRED SONČNIM VZHODOM (Maljevaaje) "Lep dan imamo, čičs Vasica, a ti Se »pil!" je zakiical prvi, gospodar Mladen iz Supske. Vaška gs je sovrsžno oiinil. "Čemu bi vsts-j si, saj bedi sosed ob cesti" Pokezsl je na veliki mlin in se je hotel umekniti v kočo. • "Čakaj!*' «a je zadržal Mlsdenov tovariš, "vrzi vodo na kolo pa nams zmelji! Saj še imaš mlin, ali ne?" Starec je sovrsžno premeril še drugegs kmeta, Milutana iz Krušara, in mu vrnil neprijszno: "Vsa leta si vozil mimo; kako da si se dsnes spomnil moje imrlje?" "Ne brbljsj neumnosti! Vodo na kolo ln zmelji, sicer bodo prišli vojski še sem, zapečatili mlin, tebe pa pognali po svetu!" Starec ni prsv razumel grožnje, toda ni hotel vprsševsti dalje, po kratkem obotavljanju je odšel za vodo. Po dolgem času je mlin spet stekel. Zaškripal je, se zamsjsl in začel hreščeče požirati rumeno pšenico. Starcu je postslo čudno pri srcu, vendar je kmeta še vedno meril s preziranjem in sovraštvom. Ko se je *iuida usipsvsti v kašto moka z otrobi vred, je vzkliknil Mladen z grenkim nasmehom: "Zdsj je konec pogsč in belega kruha!" "Pa bi nam via} to pustili.'! \ Starec ni vprsšsl, ksj nsj pomeni njun pogovor; šele ko sts odnesls vreče na voz, je grmel za njima: "Drugič ps odložite pri cesti!" "Vaška, ali ne veš, ds so veliki mlin zaprli? Pravijo, da gs ne bodo odprli, dokler bo trajala vojn*. Prefino melje zs vojne čase. Samo mline brez sita bodo pustili, zato se bomo še videli, čiča V»ska! Samo namsii kolo, ds ne bo 1 tako grdo škripalo!" Starec ni utegnil rszmišljati o kmetovih besedah» kajti kmalu je tsm od velike ceste krenil že tretji voz. Molče je vzel svoj del in zmlel pšenico. Popoldne je spet prišlo nekaj voz. Njegov mlin je odslej mlel vsak dsn po nekaj ur. Vozovi so prihsjali od vseh strsni. Niso minili trije dni in Vaskin mali mlin se je oglasil zgodaj zjutraj in je utihnil šele pozno zvečer. Mnogim kmetom je bilo nerodno, ko so prvič prišli. Nekateri so prinesli s seboj steklenico žganja in ga ponudili starcu, ki gs je pa odločno odklonil; v mlinu sprvs tudi ni bilo prave živahnosti, čeprav se je trlo moških ln žensk. Sčasoma jim je zadregs prešla. Govorili so o vsem ln ss celo šalili, kakor ds niso nikoli prenehali voziti k Vssku. Vse pogosteje so skušali tudi starcs vplesti v pogovore o vojni, o rekvlzi-cijah in drugih grozodejstvih, ki jih je počenjal okupator, o naraščajoči vojski v planinah in o manjših bitkah, ki so se tu in Um že zsčele. Toda starec je trdovrstno molčsl. Govoril Je samo, kolikor je bilo treba. Pazil je ns vodo in na kamen; če je bilo vse v redu, js sedel zgoraj vrh stopnic ob ksmnu in gledsl skozi okno. V obraz je bil koščen In kosmat, v telo majhen in močno zgrbljen. Oblečen je bil v raztrgane cape, bolj podoben ciganu ali beraču, ki je po naključju zašel v mlin. Vendar je bil še vedno toliko močan, da je vrečo pšenice sil koruze prinesel po stopnicsh na oder in jo vsipal v v grod. Ko je Mladen iz $upske drugič pripeljal, je našel mlin zaprt. "Kje si, čičs? Hslo, Vaška!" je kričal in ropotal po vratih. "Ali se še nisi nsvsdil zgodaj vstajsti?" Tako dolgo je razbijal, da se je starec le prikazal. Bil je bolj bled ko navadno, njegov pogled je bil oster in trd. Okoli uvelih usten mu je ležalo nekaj okrutnega. "Ne razbijaj! Mlin je zaprt." "Zaprt?" se je zavzel kmet. "Kdo ga je zaprl?" "Jaz!" je starec trdo odvrnil. "Kako? Ti si gs zsprl? Kdo ti je dal to pravico?" . "Mlin je moj; meljem, kadar in kskor dolgo jaz hočem. Prej vi vsa leta niste vedeli zame, , zdaj jaz ne vem za vas." Vaskin glas je bil neizprosen. > i *ci #Tb7»C' pro. Kmet je razjarjen od^el v mlin po Žito in od-drdral z vozom ns cesto. Starec je nepremično stal ns svojem mestu; šele ko je kmet izginil za velikim mlinom, je v njegovo bledo lice prišlo malo krvi. A le za kratek čas. Spet se je povrnile njegovs bledice; umirjen je sedel na klop. Ni se gsnil niti potem, ko je pripeljalo še neksj kmetov. Proti poldnevu se je Mlsden vrnil. Z njim sta se pripeljsla dva orožnika. "Čigav je mlin?" je ostro vprsšal starejši orožnik, "Moj!" je starec kratko odvrnil, ne da bi se dvignil. , "Potem boš mlel, ali pa ti ga bomo vzeli ln dali drugemu. Na, tu imsš in prečtlsj!" Orožnik js pomolel pred mlinarja kos pspir-ja. Starec nI niti trenil z očmi. To je orožnika še bolj razkačilo. Pristopil je in jezno povedal: "Tu piše: kdor ovira preskrbo vanje prebivalstva in vojaštva s prehrano, je saboter. Starec, ali veš, kaj to pomeni? Če se ne spametuješ, te bodo ustrelili, fie dsnes boš dal popraviti žleb. - Tu imaš mlevsko knjigo! Po novih predpisih moreš vsnjo vpissti vsskegs kmets, ki ti pripelje, vpisati tudi morsš, koliko pripelje in koliko si mu vz*l zs mletje. 'Kar boš vzel, ni tvoje, čuvsl boš v posebnih vrečah. Konec mesece ti bo to odkupil 'Ursd za prehrano', pustil ti'bo le toliko, kolikor je potrebi*» tebi. Si razumel? Predpisi so strogi, izdsl jih je oku-petor. Za vssko prekriitev je določena nejtež-js kszen. Celo smrt." Ker gs je starec Oajno nejeverno gledal, mu je orožnik še enkrat razložil novo odredbo. Tedaj se je starec dvignil in besen vzkliknil: "Zdsj mi pa povej, kaj hoče nepismen človek s tole tvojo knjigo!" (Dalje prihodnjič.) Pismo kraški deklici Boris Pahor Dragica, tisti večer se je dvignil ščtp ves rdeč. ko ds so otroci spustili rdeč bs lonček v zrsk nsd svobodno gmsjno. Ostra sspa je bodls v lies kskor Iglice borovcev In čričkov ni bilo slišsti. O. v kleteh je bilo toplo; v kedeh je Iz grozdov rasla ciklsmssto rožnata pena. Ksrlo ims noge do kolen krvsve, Viktor je odmsšll čep in točil v brentsč, njegove brke sršijo še bolj pozorno. Tods v drevoredu se jesen resni, kostanji padajo z vej; na-večer jih Js »tsrka nabirala tu kozo, zdaj prslsmljsjo tišino, ko udsrtjo ob tlak Ko se Jožica prekolje, pokne in divji kostanj se kotali v jarek ln vsekikr it je kot udarec ssndale ob kamen, smpsk jst vem, ds te ne b*> Morda so pevske veje v vssi, mords tudi ne. tods ne boš šla tod Povedal bi ti. veš. kako sta se pod noč tgiels pastirje v ogradi ne prekio sta prtvezals tro bojnico In tekls, kako je v dolini bila detelja vse zelene, kskor drobna zelenje ve v veliksn-ski skledi, ksko so zs odprtimi okni veferjsle družine, in se je zvok Is rsdls lovil v sikanje koles ns cesti Divji kostanj huškne kdaj v odpadlo listje; tekrst rašeleatl ko bližajoče se stopinja. Toda /da) te ne čakam več. ruševine diobne postaje stoji v mesečini kakor spomin iz sanj, in reške saps ae mra mrzlo skrivslnico v slepili oknih. Tisti hip mi je šel mraz v kosti, ds sem drgetal; In iz ruševine se je v oktobrsko noč rodila zgodba zate: "Otroci", le rekel učitelj, "ne. koč so borci nsprsvtU kres Is postsje. ostale so le počrnela ste. nei viškov. Id eo dvajset let vo-slll mimo. ni bilo več. Tračnice so sarjavele. ker nI bilo koles, ki bi jih brusile. Tuli telesni-¿«ril so pobegnili, postsjice Je nemala sredi rumene gmsjn*. Tods. glej. malo poslopje ni bilo sapuščenot kakor trdovratna senes se |e skrival v nJem člo-vek. Majhen )e bil in njegovi laaje so bili črni kskor vranja porot; ssto ds se Je leše akrlval le Imel alvo rascefedreno obleka Nič ni bil več podoben H-lesnlčarju. aamo kapo Je Imel ielesnlčarsko. a trdim m kom In belo črto okoli ln okoli. Njegova ¿♦ptc« pa Je bila skrita pod kamenjem, v kleti: samo po* noči se Je črni blssneš pritihotapil k kupu kamenja In Je «ar-sllčno laka I. Potom Je stopil na P*ron in čakal vleko. Nevidne lokomotive so prihrumele is to-m*, on Je mahal kskor obse-den i rokami ter Jim določal «mor . . NI rea, nI reel" ' Kako totM bo vprašal učitelj. "Ml amo so s mer a I igrsll temi" bodo smagoslavno odvrnili otroci. "Paslte. čOs dsn je meš čopol »Isko spodaj, v kleti, konca |e opasovaH tračnico, da sle se vi lovili po njlk. o« vaa nI videli buljil je v progo. njegove oči so sropele, viškov ps nI bilo ln nI bilo več. Ves éae Je tako stal ln ¿riel dlani ne okenskem okvirju, nsd nJim je vteol kos omote ne Šlcl ln nihal. Ruševino Je oblsksl veter In si-dovje se Je krušllo, na stepel-oak. ki so peljale Is kleti, je pod kaesnom lešsl llat u šolakega svesks. In veter Je šlcrtal s nJim ob kamen. Potem Je sešvišgela burja In blasnešu je planil atrak v asoeeg. Tramov Je Je škripalo. Je on slišal tedej. kako o podgano glodejo stev-be. morda Je slišal, kako škripalo Mmrajt moš. Id eo bili sanetili Of*aJ v njegovi poeteJI—čmola-sos ae Je odmaknil od okne In sad—akt se Je umiksl v kot. Poten* se Je a po t akni I ob ksmnu la telebnll vsnak. krilil Je s ro. ko ds so oteps pošeetti so se tračnico nenadoma ile ln šle proti nJemu, vlek Je hrumel, koleee ao vetje ln vočjsi veliksnsko mlinsko kolo se mu Je počaal bližalo In telo vee pod sabo. Tedej Ja blaaaeš sarjul ln oblešel ns o-motu. Skosl okence j« abeisls burja In švlšgsla ob drogu ns m kskor strsšs. Id si krsti šldk zvonikih. Je čroolaaec čepel ne kamnu v kleti. Njegove glava Jo blngljela. ko ds Jo Jo strle blesnoet Me šici Je s strope vini nihal, kakor nihalo ure; stranišča Je blato nekdanjih goapodgrJev. Moš se ni več premaknil niti nI več v noči Iskal čepico pod ksmnl. da bi tekal k tirom. Kakor siva gmota Jo bil kakor kamen med keme-em—toda še je šlvol. Ampak davi. davi Je nenadoma pisk prebudil gmajno! NI bil vrisk vosnika niti vrisk pa etlrja. kakor reeget mladega konja Jo poadravila lokomotive. In kakor tem roke ae Jo slllo lssa ovinka. Takrat Jo črni moš šinil kakor vsmet pokonci, mr slišno jo premetaval kamne; potem Jo Imel šeiesnlčersko kapo na glavi. In tekel k progi: "Vlek. vitki" Je kričal. Stal Jo sredi Ura la mahsl rokami; lokomotiva pe Je počeši šla la nove trobojnlce na nji so se kakor pieanl metuljčki slbsle v jutranji sapi. Moš Jo todeJ pograbil čepico In Jo divje po-trsssl v arnku. toda toplo kolesje ga Jo prevrnilo kakor ae od strani plot In šlo češenj resno in enostavno. Moš J o so potom razkladali gramos U slovenakoga vlaka. drugI so polili travo a tračnic« nihče ni nikoli nič vedel o po-blasnelem železničarju. Samo otroci so posnOje našli na tiru pomendrano šolesničerako ka pO," "Ree, rea Je bllel" so prekinili učitelja otroci. "Ree Je bile. in otroci so bili žogo s njo vse do ceete. in na cesti, dokler Je ni eden nataknil na palico, ln šil so smsgoelevno sa kravami proti veel." Zeblo Jo tisto noč. Drsgics. mene pa Je grela sgodbe. ki Jo Je snovala meeečina ob podrti poetaji. In kostsnjl so čepeli od čsse do časa; ko Je eden poknil. jo bil kakor pika sa končanim stavkom; ko Je sašumel v odpadlem listju. Je bil kakor poiaiš-ljaj v nedogled in prihodnost ... Zdaj se belijo predpasniki bolniških sester v drevoredu, ljudje v vrsti čakajo, da bodo šli k zdravniku, Kras pozorno opazuje, in svoboda išče svoj obraz. Vsepovsod je sonce, le v sobi za Rentgen*je tema in deklice se hihitajo, ko prisluškujejo pri vrstih. Jaz, potepuh, sem si izbral svojo nedeljo na gmajni, v ogradi sem legel pod hrast in pod menoj se bela cesta vije in dviga v vas ns griču. Msmice gredo po cesti in držijo otroke za roko. Na pregled jih vodijo; kadar je žena, ki prihaja z nasprotne smeri tik ob njih, si neksj ns hitro povedo. Potem prve tečejo, da ne bi zakasnile. Pod brestom ležim in ti pišem pismo. Veš, kaj bi rad? Da bi midva te tri liste vzela in šla skupaj sredi, gmsjne. Poisksla bi košček rdeče prsti sredi kamenja in jih zakopala vanjo. Kskor otroks bi se igrsla, da, toda, vendsr, bila bi kakor tisti, ki polagajo ¿važno listino v temelje nov o na mests. Nad gmajno trepeta nova pristnost, hrastovi listi naP"* Vse J« premislil že v ns- njim nihče kosati. Sosed je sezidal štiri kubike in še nekaj čez, on jih je pet. Sosed je bil jezen, potrudil se je in jih naredil pet, Zoltan pa šest. Take je bilo vedno. Ko je šel Zoltan s sestanka, ga je skrbelo. Tu je potrebna tudi spretnost. Doma je preobrnil vse časopise in prečital vae članke o novem načinu zidanja. Menda je prvič tako vestno prebiral ča- Tode moš nI umrl. Bil Je ka-ker vtihotapi Jene aenca. kakor sen Id se skriva v čleve-srru kskor o.hlednl kleti, misel je bil. Id kliče nad BOV©fo|tn( kom smrt. Id preše-v kramljanje mamic pet- no pripovedoveti. Tu je bil in tam, nazadnje sa ga Madžari odvlekli. Življenje se je začelo zanj prav za prav šele po vojni. Zoltan zna zelo dobro zidati. Delo zanj, rdečeličneža in pravcatega velikana, res ni težko. Ko je prišel tudi v Prekmurje glas: zidamo tu, zidamo tam— gradimo, je odšel med zidarje. Nevednež je bil. "Zoltan, boš član sindikata?" so ga vprašali. Jezno je pogledal in zabrusil: "Kaj pa bom imel od tega, tri kovače na mesec manj!" Pustili so ga. Zidar pa je bil, da malo takih. Če je sosed sezidal dva kublka, je ?oltan postavil tri. Z, Vrhnike je odšel v Maribor.' Nekoč je omenil, da bi bil rad pialo bliže doma. Zato mu je prijelo, ko so ga prestavili. Ni še razumel, da so zidarji potrebni tam, kjer gladimo. Najraje hI videl, da bi delali tovarno v domači vasi. Šola pa je bila zanj tudi Vrhnika. Na sindikat je gledal že precej drugače. Odločil pa se je na tisti vožnji proti Mariboru. V Trbovljah je gledal rudarje, ki so hiteli na delo. V Celju je s postaje ogledoval gradilišče pod Miklavževim hribom. V Što-rah so gradili stanovanjske hiše ža kovinarje. Na kateri koli postaji je pomolil glavo skozi okno, je videl gradilišča, delavce —delo. Tako velikemu delu so lahko kos samo disciplinirani in zgrajeni delavci. V Mariboru pri "konštruktor-ju" je najprej vprašal, kje bi dobil predsednika sindikata, a "Nov način zidanja" in drugi dan zopet "nov način zidanja". Kadar koli je Zoltan odprl časopis, je zagledal take naslove. Nato še sindikalni sestanek, na katerem so tudi govorili o tem. Sedaj je bil že član sindikata in ni zamudil nobenega sestanka. Domenili so se, da bodo poizkusili. Določili so dan tekmovanja. Zoltana je delo zaninmalo. Tudi v Mariboru se ni mogel z guga se v soncu. "V svobodi je postsl poreden", si misli kobilica, brusi nožice in skoči mimo njegs v dolgem loku. Svoboda je v ljudeh, v tebi, deklica, ki brziš prav sedsj na kolesu po cesti: tvoje rdeče krilo je posojeno z belimi' očesci. Svobods gre s cesto v vas na grič; pazljivo vleče dim iz dinw nikov in ga razpreda v rahle kite. Dim je nad hišo kakor ga je narissl šolarček Albert na risanko- Mi se odstranimo zdaj —šolarčki imajo zdaj besedo, in drobne kraške hiše so ladjice, ki plovejo v konvoju. Kadar bo pripolzelo kolo izza ovinka, vem. takoj bom spoznal tvoje rdeče krilo z belimi obročki vsepovsod, mlsda kolesarka. _—......... prej. Ta bo podajal opeko, oni nemetaval malto. Se celo na to se je spomnil, ds je eden od pomočnikov levičar. 'Ta bo rsje nametaval. Šlo mu bo hitreje od rok," je odločil. Tekmovali so dvskrat, ker je prvič zmanjovalo opeke. Bil je prvi. Sezidal je precej več ku-bikov kakor ostali. Zoltan je bil navdušen. Povsod je govori) samo o novem načinu zidanja. Kmalu potem je postal tudi član upravnega odbora sindikata. Dela v sindikatu se je oprijel z isto vnemo kakor zidAnja. Nato je na sindikalneih večeru pred vsem Mariborom dokazal, da je mnogo bolje zidati po novem načinu. Na eni strani odra na Rotovškem trgu je zidal on po novem, na drugi strani pa tovariš po starem načinu. Zolta-nov zid je bil trikrat daljši in višji, ko sta po dvsjsetih minutah nehala. • Zoltan je postal tudi agitator. Na Sladkem vrhu gradijo tovarno kartona. Delo ni Šlo in ni šlo, kakor bi moralo. Tudi novega načina zidanja se niso oprijeli. V pondeljek popoldne se je Zoltan spravil na tovorni avtomobil, ki je peljal na gradišče cement. Na gradišču so ga zidarji sprejeli s srepimi pogledi. Zoltan pa je molčal in se s svojo skupinico oprijel dela. Zid je naglo ra-stel. "Ti si tisti, ki hočeš piti kri," je bevsknil vanj star zidar. Zoltan pa je molčal in delal. "A vidiš Muro?" se je zOpet oglasil. "Vidim," se je ozrl. Vihali so si rokave. "Preveč jih je." Zoltan je stopil na postajo narodne milice. Bil je potan in rdeč v lice. Malo od naglega dela, malo od jeze. ■ "Glej si jih, take buče!" je mislil Zoltan. Miličnik, ki je šel z njim na gradilišče, je zmajeval z glavo. "Zakaj se le prepirajo, če gre samo za zidanje?" Zoltan je zidal do trde noči. Poleg je ostal miličnik, ki je šele počasi doumeval, za kaj gre. Zjutraj so bili na stavbišču s prvo zoro: Zoltan, pomočnika in miličnik. Ponoči so zidarji ro-bantili: "Pobiti ga je treba, strelo! Norme viša. Kri pije!" Miličnik je sedel ns zid in Ko ao neto vlhrslo trobolnlcb an berth ko jo bolseen agoréis o baklah. Id so plepelele v krs bingljal z nogami. Čudil se je zidarju, ki neprestano tako naglo zida. Da se ne utrudi. Sicer ps, to je kmalu opazil, mu opeko eden podaja. To je že precej laže. Ostali so prišli na delo kasneje. Mrko so pogledovali Zoltana. Njegov zid pa je naglo rasel.- Pod zidom so se zsčeli zbirati kmetje iz okolice in delavci iz tovarne. Tudi otrok je bilo veliko. Ves čas je bilo dovolj gledalcev. Kričavi otroci so kazali zdsj na zid, ki ga je gradil Zoltan, zdaj pa nizke stene ostalih zidarjev. Videti je bilo, da tudi oni razumejo U dvoboj. "Jej, jej, saj bo kar sam sezidal!" je zmajevala kmetica. Po desetih urah nepretrganega dela je Zoltan položil zadnjo opeko. Opravil je svoje delo. Zamujeno je nadoknadil in zid se je povečal pred očmi zidarjev, kmetov, delavcev in otrok za ena in trideset kubikov. Stopil je k ostalim zidarjem. "No," pravi Zoltan. Najbolj zadirčen zidar mu stopi napro» ti. Žulave hlače drgne ob hlače. "No," se oglasi zidar, potem pa mu pomoli žuljavp roko. Delavci in kmetje, ki so gledali to tekmovanje, so od začudenja odpirali usta. Tega, da si podajata roke, ko sta si bila še malo prej v laseh, pa res niso razumeli. Miličnik je odšel. -"Veš, človek včasih ne razume prej, dokler mu ne pokažeš. — Gremo zalit," je naglo pristavil, kajti nerodno mu je bilo govoriti o zidanju sedaj, ko jim je Zoltan dokazal, da se da z manjšim trudom narediti več. "Nimam časa. Jutri moram biti že drugje," je odmahnil Zoltan. / ' Pod planom na Sladkem vrhu niso več. Tisto tekmovanje z Zoltanom jih je prepričalo. Zidajo po novem. * Zoltan ima sedaj svojo brigado. Dva zidarja in štiri pomočnike. Zida po vseh gradiliščih svojega podjetja. Na to, da je dobro delati blizu doma, danes niti ne pomisli. To je mislil takrat, ko je bil še na Vrhniki. Gre tja, kjer manjka dober zidar, tja, kjer delo zaostaja. Povsod agitira za novi način zidanja. Zadnjič so njegovo brigado poslali na pojnoč drugemu podjetju v Ljubljano. V pondeljek odide Zoltanova brigada zidat h gradbenemu podjetju v Novo mesto. Ko končajo tudi to delo, bo Zoltan odšel v delovodsko šolo. Pravi, da bo potem z večjim znanjem še laže pridobival ljudi za vse, kar je novega in boljšega. Zoltan ni mislil samo na zidanje! —M. Ail ste naročeni ne dnevnik "Preovoto"? Podpirajte svoj listi "PROSVETA" I0S7 S. LAWNDALE AVE. Chicago 23,111_______________________________19. Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem_________ - i V slučaju, de Je od strani uprsvnlštva kakšna pomota« nas tsko J obvestite, de se ists popravil Z bratskim pozdrsvom ZA UPRAVO "PROSVETE" iu * CENE LISTU SOt Za Zdruš. dršave la KanaAe SMO Za Chteaeo la okolioo Je t tednika laZZZZH »JO S tednika la." 4 tednike laZZIZZ OJO 4 tednike la_ • tednikov la___________LOO • tednikov Za Evrope Je... I apota! te spodnji kupon, prtloftlle Money Order v pismu ln al naročile Proa vato. llat. ki Je OJO 7.10 4.70 OJO aH o le one člene la društna. Id ta dovolijo In kt šive aU stanujejo na enem In istem naslovu. V nakan srn slučaju ns več bet I tednikov ... Pojaanlloi—'Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti ¿lan SNPJ, ali še se preseli proč od družina in bo sahteval sam svoj Ust tednik, bode moral tisti ¿lan is dotične družine, ki Je tako Skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniU upravnlštvu lista, la obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo sniftati datum sa to vsoto naročniku sli pa ustsviU dnevnik. ' PROSVCTA. SNPJ. 2S&T S. Lavmdale Aee. Ckleage 00. IlUaets pošilja» aarotaino m Itet Ptesvet ■-----ČL Peče a Kredarice na Gorenjakeas. Kadar se peaaeMa. vselej svoj Stan tn novi naslov!