Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za ïnozemôïvo mesečno 33 Din nedel|ako 1г<1п|а celoleino v Jugo-slavl)! SO Din, za Inozemstvo lOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasor-1 »tolp. petlt-vrsta mali oglasi po 130 InZD.veCfl oglasi nad 43 mm vUlne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, V uredniškem del« vrstica po 10 Din □ Pri večjem g
Izide ob 4 zjulral
razen pondel)Ko A dneva po proznDai
Uredništvo te v Kopitarjevi ulici št. eilll Holioplsl зе ne vračalo, netranlUrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva telefon St. 2030, upravnlštva št. 232S
Političen lisi ssa slovenslci narod
«
Uprava le v Kopitarjevi ul.St.6 Čekovni račun: Clublfana štev. 10.630 ln lOJ« ca lnaerate, Saralevošt.7563, Zagreb št. 30.011. Vraga ln Dunal SI. 24.797
Desperatna politika.
Naravnost gane človeka, ko sliši, kako SDS proklinja »žolte parazite« — to se pravi, ko »Jutro« drugim očita kapitalistične tendence ter mamonistično in protisocialno mišljenje. Pa tudi v političnem oziru je ta gospoda postala radikalna — ne sicer v nazorih, ampak vsaj v besedah in na papirju.
Nič ni bolj ogabno za poštenega človeka kakor to: videti in slišati, kako moralno izprijen človek moralizira ter ee zgraža nad resničnimi ali izmišljenimi slabostmi drugih. Podoben občutek notranjega odpora se poloti človeka, ko čita v glasilu SDS članke proti socialni reakciji, proti korupciji, proti žoltim parazitom. Kajti ni je v tej državi stranke, ki bi bila toliko zakrivila, da se je pri nas razpasla korupcija, ki bi bila v taki meri podpirala socialno reakcijo, kot je to vršila skozi vsa leta ravno SDS. In ni je stranke, ki bi bila tako izrazit zastopnik »žoltih parazitov«, kakor je od svojega začetka do svojega konca bila SDS.
Do svojega konca! Občinske volitve so prvi dan pokazale, da se ta konec bliža. Tisti, ki so iz strahu pred terorjem in v skrbi za kruhek tvorili stalno gardo SDSarskih omizij po deželi, izgubljajo sedaj pred to gospodo re-špekt. Ko je izginil strah in rešpekt, se uveljavlja zdravi razum, ki obsoja politiko SDS. Obsoja jo prav radi istih grehov, katere sedaj grešnik hoče zvaliti na druge. Strah in rešpekt sta iz uradništva in obrtništva izginila, kakor hitro je izgubljena za SDS zadnja nada, da bi se mogla še kedaj dokopati do vlade. Ali menite, da za tistega uradnika, ki ste ga držali na svojih verigah z grožnjami o Mace-doniji, redukciji itd., ni osvoboditev, citati, kako sam vrhovni šef SDS g. Pribičević na svojih zborovanjih izjavlja brezupnoet SDS. Ali je mar to kaj drugega kot obup, če g. Pribi-čević že sedaj grozi, da bo bojkotiral novo izvoljeno skupščino. Ali se to ne pravi, da je SDS, izgubivši vsako nado, šla med despe-rade? Ali ni to skrajni obup, ce vrhovni šef SDS vzklika na javnem zborovanju: »Kaj bo, ako oni, ki so hoteli to državo,, izgubijo vero v svojo državo!« Tako govori šef stranke, ki je patriotizem proglasila izključno za svoj monopol. In sedaj, ko je stranka vsled svojih metod po celi državi zasovražena, izgubila ves svoj ugled, sedaj ti patrioti groze navzgor.
Iz govorov vaditeljev tn glasil se čuje obup dan na dan. Ta obup je maskiran z radikalnimi gesli, z istimi, proti katerim se je ia stranka doslej vedno borila. Danes nekateri celo prikrito koketirajo tako malo z republiko, čisto nalahno se poskušajo laskati boljševikom, igrajo čisto odkrito vlogo radikalnih marksistov in se delajo vnete borce proti korupciji. Danes seveda, ko so jim zaprta vrata v vlado in ko se vsled tega bliža konec in je že tu. Stranka, ki je živela in životarila le s pomočjo oblasti, ki je dobivala glasove le s pomočjo terorja, izrabljajoč svojo oblast, taka stranka mora vsaka doživeti tak konec takoj, ko ji njeni življenjski viri usahnejo. Ti viri so bili oblast in zlati mamon.
S pomočjo teh virov je ta stranka organizirala fašistične pohode po državi; ti fašistični pohodi so bili naperjeni proti socialnemu pokretu med delavstvom. Smrt, krogla, bodalo in klešče — to je bila signatura teh pohodov. In sedaj, ko je konec tu, se ta stranka zgraža nad nasiljem in terorjem.
Pcleg fašističnih pohodov se je po državi pomikal še drug sprevod. Od afere do afere je romala ta stranka. In vse te afere so bile obeležene za koruptne, mamon je pošiljal svoje > žolte parazite« k »svinčeni aferi« in neštetim drugim aferam. Le preveč teh afer je slonelo na ramenih slovensko govorečih a neslovensko mislečih ljudi Zato tudi boj proti korupciji, ki ga danes proklamira ta stranka, ne bo vnet. Ta klic dokazuje le njen skorajšnji konec. Res važno je poglavje o »žoltih parazitih«, tako važen, da ima celo več podnaslovov. En podnaslov, ki glavni naslov le podkrepi, se glasi: »svinčeni paraziti«, »Jadranska banka«, »Slavenska banka«, »Jaka Smola« itd. Teh podnaslovov je mnogo, mnogo preveč! Ne! Jaka Smola naj se nikari ne zgraža nad korupcijo! S tem le dokazuje, da so njemu tudi vrata do korupcije že zaprta! To pa ni njegova čednost, ampak le njegov konec!
In ljudje, ki to vidijo in mislijo s svojo glavo, se otresajo komande Jaka Smole, kakor so dokazale nedeljske volitve in bodo še dokazale skupščinske!
Konec! »Gestern noch auf stolzen Rossen, heute durch die Brusi geschossen, morgen in das kiihle Grabi«
Sela glavnega odbora NRS.
Belgrad, 21. jun. (Izv.) Mnogo pričakovana seja glavnega odbora radikalne stranke se je končno vršila danes. Od 25 članov glavnega odbora jih je tekom časa umrlo 10, tako da jih je še 15. Seje se je udeležilo 13 članov. Boža Maksimović na sejo ni prišel, kar ss tolmači na ta način, da so centrumaši nezadovoljni T) delovanjem glavnega odbora. Kakor znano, imajo v glavnem odboru večino pašičevci.
Seja se je pričela ob pol 10. Prvi je govoril Aca Stanojcvić, ki je govoril skoro eno uro. Obširno je razpravljal o stanju radikalne stranke in o položaju, ki je nastal z razpisom volitev. V govoru je naglasil, da je sedanjih nezoravih razmer v radikalni stranki kriva politika, ki se vodi od padca poslednje Pašičeve vlade. V svojem govoru je precej ostro napadel sedanjega predsednika vlade Veljo Vu-kičeviča. Nato je predlagal, da se naj na današnji seji izvoli samo toliko oseb, kolikor jih je potrebno, da se dobi potrebni kvorum za delo. Nato je tudi označil osebe, ki jih je treba izvoliti.
Po Stanojevičevem govoru ni bilo nobene debate. Kandidati, ki jih je predlagal, so se soglasno sprejeli. Izvoljeni so bili sledeči: An-dra Stanič, bivši železniški minister, radikalni poslanec iz užiškega okrožja, Ljuba Stojadino-vić-Segedinac, poslanec, bivši predsednik vlade Nikola Uzunovič, poslanec Ranko Trifuno-vić in dr. Slavko Miletič.
Ko se je seja končala, so vsi člani odšli v hotel »Pariz«, kjer jih je pričakovalo veliko število uglednih radikalov. 0 sami seji so izdali sledeče obvestilo:
»Danes je imel glavni odbor NRS sejo pod predsedstvom Ace Stanojeviča, prvega podpredsednika. Na seji so se obravnavala razna strankarska vprašanja, ki jih mora glavni odbor rešiti. Glavni odbor je v prvi vrsti sklenil, da izpopolni odbor, in soglasno izvolil za člane ožjega glavnega odbora člane iz vrst širšega glavnega odbora, ki živijo v Belgraùu, sledečih pet oseb: Andra Stanič, bivši železniški minister, Ljuba Stojadinovič, trgovec in narodni poslanec, Nikola Uzunovič, bivši predsednik vlade, Ranko Trifunovič, bivši državni pod-tajnik in dr. Slavko Miletič, bivši minister. Prihodnja seja bo jutri, 22. junija, ob 9 dopoldne. Na njej se bo razpravljalo o raznih strankarskih in političnih vprašanjih, katera je predsedujoči Aca Stanojević postavil na dnevni red.«
r Belgrad, 21. jun. (Izv.) Izvolitev novih članov ožjega glavnega odbora NRS je povzročila precej razburjenja, predvsem v vrstah vlade in v vrstah centrumašev. Centrumaši so zatrjevali, da so nezadovoljni, da Uzunovič izvolitve ne bo sprejel, da je izvolitev nezakonita, da glavni odbor v sedanji svoji sestavi ni mogel biti sklepčen in da z ozirom na to njegovi sklepi ne morejo vezati stranke. Na tem stališču je stala vlada že davno in gre preko njegovih sklepov. Predsednik vlade postavlja kandidature radikalnih poslancev. Gotovo je, da bo z ozirom na to prišlo med radikali do velikega razdora. Pašičevci so s svoje strani zatrjevali, da se bodo vsi napori predsednika vlade Vukičeviča ponesrečili, češ da imajo pašičevci, ki so po njih zatrjevanju edini pravilni zastopniki radikalne stranke, največ zaslombe v širokih masah ljudstva.
Uredba o melioracijskih delih.
IZ SEJE FINANČNEGA ODBORA-
Belgrad, 21. junija (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je prišla v razpravo uredba o melioracijskih delih, katero je predložil sedanji kmetijski minister Stankovič na podlagi pooblastila iz finančnega zakona. Ta uredba določa 600 milijonov posojila, ki ga bo dobila državna hipotekama banka v svrho, da od tega daje posojila vodnim zadrugam. Dela, ki se naj izvršijo s tem posojilom, so določena na 10 let Zadruge prvi dve leti ne bodo plačevale nobenih anuitet. Če pa so pasivne, potem pa sploh ne bodo plačevale anuitet, marveč se bodo sprejele v proračun.
Poslanec Smodej je pri tej priliki poudarjal, da se je vprašanje melioracijskih kreditov in melioracij v naši državi sploh zelo zanemarjalo, kar se vidi v proračunu. Želeti bi bilo, da bi minister namesto uredbe pred-
ložil zakon. Ker pa je narodna skupščina raz-puščena, je bolje uredba nego nič. Predložena uredba pomenja, da se bo vprašanje melioracij v bodoče bolje obravnavalo nego doslej. Pričakuje, da bo minister dajal posojila vodnim zadrugam, predvsem tistim, ki obstoje in ki so kakor zadruga za osuševanje ljubljanskega barja, dosedaj dobro delale, pa je njih delovanje vsled pomanjkanja kreditov v zadnjih letih zaostalo. Govornik te uredbe ne smatra za vprašanje zaupnice ali nezaupnice vladi, nego jo presoja s stvarnega stališča. Ker uredba dokazuje, da se ministrstvo briga za vprašanje melioracij, bo glasoval za.
Nato se je vršilo glasovanje. Uredba je bila sprejeta s 15 proti 2 glasovoma. Proti sta glasovala samo sam. demokrata. Prihodnja seja finančnega odseka bo jutri.
Državni odbor.
r Belgrad, 21. jun. (Izv.) Večina članov državnega odbora je že prišla v Belgrad. Na prvi seji, ki se bo vršila pod predsedstvom predsednika narodne skupščine Marka Trifkoviča, pride v razpravo razdelitev dela in ugotovitev načina delovanja državnega odbora za časa volivnih priprav.
tëadtéevcl ogorčeni.
r Belgrad, 21. jun. (Izv.) Policija je današnjo »Politiko« zaplenila. Po nekaterih vesteh je bila zaplenjena radi tega, ker je prinesla obširno poročilo o tem, kako so radi-čevca Košutiča in dr. Svegla v Skoplju napadli in ju tudi z orožniki izgnali iz južne Srbije. Radičevci so radi tega ogorčeni in dajejo obširne izjave, v katerih protestirajo proti takim nasiljem, ki Radičevi stranki onemogočajo vsako akcijo.
ASbanskf spor.
Obiski v zunanjem ministrstvu.
Belgrad, 21, jun. Včeraj sta obiskala zunanjega ministra dr. Marinkoviča francoski poslanik Daude in italijanski poslanik Bo-drero, danes pa angleški poslanik Kcnnard. Obvestili so ministra o uspehu diplomat:č-nega koraka v Tirani. Kakšen je ta uspeh, do sedaj ai avtentično objavljeno. V diplomatič-nih krogih se zatrjuje, da je albanska vlada n» pritisk velesil pristala na predlog, da izpusti Gjuraškovića in istnfasnn çnrrjmo novn )"gn-slov. noto, ki bo prvo noto našuga odpravnika poslov v Tirani razveljavila. Nato se ob-
nove diplomatični odnošaji med obema deželama in uvedejo pogajanja za rešitev raznin jugoslovansko-albanskih vprašanj.
Igra Italije.
Belgrad, 21. jun. V nasprotju z vestmi, da je Albanija pristala na predlog velesil glede rešitve spora z našo državo, prihajajo od druge strani vesti, da je Ahmed Zogu, opirajoč se na italijansko podpihovanje, odklonil posredovanje in ponovno obtoževal našo državo izzivanja.
Rim, 21. jun. »Giornale d'Italia« priobčuje članek o koraku velesil v Tirani in Belgradu. Članek odkriva, da je to diplomatično akcijo vodila Italija, sodelovale pa so Anglija, Francija in Nemčija. S tem svojim prizadevanjem za spravo med Albanijo in Jugoslavijo, pravi list, je Italija znova potrdila značaj svoje politike in bi bil čas, da bi v Belgradu in prijateljskih inozemskih krogih nasproti tej politiki izpremenili svoje stališče.
Francija za mir.
Pariz, 21. junija. Minolo nedeljo so v Lu-neville-u odkrili spomenik padlim vojakom. Slavnostni govor je imel ministrski predsednik Poincaré. V svojem govoru je naglašal, da je Francija premaganemu nasprotniku vedno nudila roko v spravo in tudi sedaj nič drugega ne želi, nego da živi s svojimi sosedi v miru. To je pa samo tedaj mogoče, ako se sklenjene pogodbe drže. Nato je Poincaré podal razvoj locarnske politike, slavil Društvo narodov in obžaloval, da Nemčija doslej še vedno ni dokazala iskrene volje za mir. Govornik navaja
Somišljeniki !
1.	Prepišite volivne imenike I Preglejte jih in pripravite vse za reklamacije. Ne izgubljate časa. Vsak slas je vreden truda.
2.	Uredite takoj vse radi predstavnikov.
Tajništvo SLS.
razne izjave nemških ministrov, ki so vse preje nego miroljubne. Kadar se bo Nemčija iskreno odpovedala Alzaciji-Loreni, kadar bo v zmislu sklenjenih dogovorov reorganizirala svojo policijo, razpustila svoje vojaške organizacije, spremenila svoje vojašnice v civilna poslopja in popolnoma porušila svoje vzhodne utrdbe, bo svetu dano jamstvo za mir, razpršilo se bo vse nezaupanje in zbližanje med Nemčijo in Francijo bo olajšano. Ob sklepu se je Poincaré ponovno jasno in odločno izjavil za mirovno politiko, ki jo hoče ves francoski narod.
Pariz, 21. junija. Včeraj je govoril na železničarskem banketu vojni minister Pain-levé. Naglašal je mirovno voljo Francije in se izrekel proti vsaki bodoči vojni. Obsodil je tudi delovanje tretje internacijonale, ki pomenja nevarnost za mir.
Berlin, 21. junija. Poincaréjev govor v Luneville-u je nemške kroge v živo zadel. Listi izjavljajo, da je to odkrita napoved nasprotja proti Briandovi politiki.
Nova kardinala.
Rim, 21. junija. V včerajšnjem tajnem konzistoriju je papež imenoval poznanjskega nadškofa in poljskega primasa msgr. Hlonda in nadškofa v Mechelcu msgr. van Roeva za kardinala.
V svojem nagovoru se je sv. oče spominjal preganjanja kristjanov na Kitajskem in naglasil, da na grozotah meščanske vojne ni kriv velikodušni in redoljubni kitajski narod, marveč zunanji prevratni vplivi. Sv. oče bo v kratkem podal nove dokaze svojega velikega zanimanja za kitajske zadeve.
Potem je sv. oče prešel na Mehiko in povdaril, da spada zadržanje episkopata, duhovščine in vernikov v Mehiki med slavne liste katoliške cerkve. Tudi mehiške grozo-vitosti in sovraštvo proti veri izvira iz prevratnih idej. Končno je sv. oče ponovno obsodil delovanje »Action Françaises in njenih pristašev.
Mons. Avgust Hlond, nadškof poznaneki ia primae Poljske se je rodil dne 5. julija 1881. v Br-zeckowicah v Šleziji. Bil je drugi izmed dvanajstih bratov in sester, od katerih je devet še živih. Tretji sin je bil Anton, znan skladatelj in ustanovitelj orglarske šole v Przemislu in dve leti provincijal salezijanskih zavodov na Poljskem. Zadnji, po imenu Klemen, tudi salezijanec, živi v Barceloni in so izpopolnjujem mehaniki, predzadnji, Janez, je pa specialist kožnih bolezni v Katovicah. Sestre so poročene in so vzgledne matere.
Oče Janez je umrl J ako j po vojeki, mati Marije pa živi v preprosti hišici od male penzije po sopro-gu-železničarju in od majhnega vrta, ki ga pridno obdeluje.
Potem, ko je Avgust v 12 letu dovršil ljudsko šolo, je obiskoval dve leti gimnazijo v Misowicah. Ko pa je slišal svojega starejšega brata Ignacija, ki je stopil v novicijat salezijanske družbe, koliko dobrega izvršuje ta družba širom sveta, je sklenil vstopiti tudi on. Blagoslovjlen od pobožnih staršev je prišel z Ignacijem v Turin, kjer je dovršil ginraa-zijo in stopil v novicijat v Foglizzo. Nato je obiskoval štiri leta Gregoriansko vseučilišče v Rimu in slednjič štiri leta filozofsko fakulteto na vseučilišču v Krakovem in Lvovu.
Dne 23. septembra 1905. ga je mons. Novak sedanji škof v Przemislu. posvetil v Krakovem v duhovnika. Ko je prebil dve leti kot katehet v zavodu Lubomirskega v Krakovem, je bil imenovan za ravnatelja novega salezijanskega zavoda v Przo-myslu. Ko se je predstavil škofu Gelczaru, je ta, videč tako mladega duhovnika, vzkliknil: »»Oportot adhuc crcsccro aetatr. seientia et sratia apud Deum et kominee, treba, da rastete v starosti, učenosti in milosti pri Bogu in ljudeh.< In gospod Avpust je res hitro rasel in pokazal svoje velike "možnosti najprej kot ravnatelj salez, zavodov v Przemyslu in Dunaju, potem kot provincijal salezijanske pro-vinoije na Nemškem in slednjič v raznih zelo zamotanih zadevah med Poljsko in sv. S'olico in je po mnogih zaslugah v starosti 46 let postal kardinal sv. Cerkve in primas cele Poljske.
Novi kardinal je bival že vefkrat tudi v Ljubljani. Zadnjič, — takrat še ni bil škof — se je mudil v Ljubljani pred dvema letoma nn kongresu »za vzhodno botroslovje.-. V svojih obiskih se ie zelo zanimal za slovenski narod in gn visoko čisla Zato mu tudi Slovenci čestitamo k visokemu imenovanju in mu želimo v novi časti obilo arečel
Meronske grozote v Mehiki.
(Posebno poročilo rimske svetovne korespondence.)
STRAŠNA PREGANJANJA. — 3000 LJUDI BREZ STREHE. — GROZOVITA ZVERSTVA. OBSTRELJEVANJA IN POŽIGI. — USMRTITEV DUHOVNIKOV. — MUČENIK SPOVED-NE TAJNOSTI. — ŽIVI POKOPANI. — MUČENIŠTVO OTROK. — NA VELIKI PETEK
KRIŽAN.
Strašna preganjanja.
Po najnovejših poročilih iz Mehike je postalo preganjanje katoličanov in katoliške cerkve tako nečloveško in peklensko, da ni več mogoče zadržati splošnega boja za versko svobodo, da ni več mogoče dušiti plamena vojne, kar pa bo najbrže konec krvavega gospodstva predsednika Callesa.
3000 oseb brez strehe.
Vsled najnovejših zverstev Callesa in njegovih rabljev je bilo v državi Jalisco samo v zadnjih 14 dnevih 3000 mož, žena in otrok pregnanih s svojih domov. Ti se sedaj potikajo okrog kot preganjani begunci brez strehe, brez hrane, brez vsakega varstva. Na stotine drugih pa leži mrtvih pod razvalinami svojih razrušenih hiš.
Grozovita zverstva.
Poročilo iz Guadalajara, glavnega mesta države Jalisco od 30. maja se glasi:
»Calles je mirne duše in hladne krvi z ognjem in mečem opustošil vso meksikansko državo Jalisco, eno najrodovitnejših in najbogatejših cele republike. Prizanesel je le večjim mestom. Vasi so povsod razstreljene in kmetije uničene. Tistih, ki so bili poklani, najbrže nikdar ne bo mogoče prešteti.«
Callesov namen je bil, iznebiti se vsakega človeka, ki se mu je upiral. In v državi Jalisco je bilo teh na stotine, katerih so se mnogi odkrito borili proti njegovim nasiljem. Sedaj misli, da je za nekaj časa svoj načrt uresničil. V resnici pa je postavil proti sebi tisoče in tisoče drugih ter izvršil zverstvo, ki bo ostalo odslej najtemnejše v celi zgodovini Mehike.
Nadaljnja poročila javljajo, da so po celi državi Jalisco tisoči in tisoči ubežali pred grozodejstvi Callesovih tolp. Po mnogih mestih presega število beguncev 12.000 in še več. H grozotam vojne in preganjanja prihaja šo grozeča lakota, ker so vsi begunci brez sredstev in brez hrane. Položaj beguncev je pomilovanja vreden, čeprav ne manjka plemenite pomoči in ganljive sočutnosti, posebno v Gua-dalajari.
O zverstvih in požigih, o zverinski popa-čenosti in peklenski podlosti poročajo strašne podrobnosti, ki ne zaostajajo za zločini Nerona in Dioklecijana.
Obstreljevanja in požigi.
P. Vilfrid Parsono D. J., izdajatelj »Amerike«, ki se je pravkar vrnil z vožnje ob obalah Mehike, kjer se je sešel na razgovor s pregnanimi mehikanskimi škofi, ravno tako poroča strašne podrobnosti o grozodejstvih, zverstvih in klanjih, ki so se v masah izvršila na mirnih državljanih, ženah in otrocih. Ko je P. Parsons popisal, kako je general Anaro sam prevzel poveljstvo, da zatre odpor in upor v državi. Jalisco poroča dalje:
»Izdan je bil oklic, ki je zapovedal vsemu prebivalstvu, naj odide v gotova, točno označena mesta. Obenem je bilo rečeno, da bodo vsi tisti, ki ne bi hoteli oditi, veljali za po-magače upornikov. Ravno pa so se začele prve žetve na kmetijah v Jalisco. Takoj so vreli tisoči v mesta, vozeč seboj toliko pridelkov, kolikor so mogli. Trgi so bili prenapolnjeni. Tedaj je razglasila vlada, da se morajo pridelki prodati po smešno nizki ceni, tako nizki, da je to bil propad za te begunce. Tistim, ki so se branili po taki ceni prodajati, je oblast pridelke zaplenila.
Dne 17. maja jc bilo izdano povelje, obstreljevati vasi, »da se iztrebijo pomagači upornikov.« Prvi strašni prizor se je zgodil pri El Toro Hacienda. Tam so namreč uporniki nekaj dni poprej občutno porazili oddelek zvezine vojske pod generalom Rodriguezom. Letala zvezine vojske so letala nad skupinami hiš in metala bombe. V krogu okrog postavljene zvezine čete pa so streljale na nje s puškami. Nekaj prebivalcev je bilo ustreljenih pri poskusu ubežati, drugi pa so zgoreli ali pa so vsled eksplozij bomb zleteli v zrak.
Cela država Guanajuato je razburjena radi usmrtitve navadnega vernika, čegar ime je menda Rafael ChoveL Ta je oskrboval neko cerkev v predmestju mesta Leon, glavnega mesta države. Zvezini vojaki so ga našli skritega v hiši čevljarja Juana Chagolla. Oba so prepeljali v Levu in ju skrivaj usmrtili. Chovela zato, ker so ga obtožili, da je duhovnik, Chagolla pa, ker se je skrival.
Ko je Chagollova žena, mati 8 otrok, katerih edina opora je bil mož, prišla k generalu Danielu Sanchezu, da ugovarja in mu pove, da Chovcl ni nikak duhovnik, so jo vrgli v ječo. Onadva sta bila že usmrčena. Ir zvezine oblasti so mislile, da bodo mogle stvar prikriti, če zapro ženo.«
Usmrtitve duhovnikov.
Pri nekem pogrebu so mrliča pozno zvečer prinesli na pokopališče, tako je bilo nemogoče pokopati ga istega večera. Pri mrliču je ostal za stražo njegov sorodnik. Nenadoma {a ponoči prestraši streljanje. Drugo jutro
vpraša grobarja, kaj je streljanje pomenilo. Grobar odgovori: »Pridite in poglejtel Toda molčite, če Vam je življenje ljubo.« In pokazal mu je več duhovnikov, ki so bili po noči ustreljeni, ter dostavil, da se druge noči dogaja isto. — V Guadalajari jc bil duhovnik Saba Reyes polit z bencinom in živ sežgan.
Mučenik spovedne tajnosti.
V	Zacatecasu je duhovnik Carrea nekega dne bolniku nesel sv. popotnico. Vkljub vsej previdnosti ga je pri tem presenetil oddelek vojakov. Zasmehovali so ga ter mu hoteli odvzeti sveti zakrament, da ga onečastijo. »Morete me umoriti,« je zaklical duhovnik, »toda nikdar ne bom trpel takega božjega ropal« Pri teh besedah hitro skoči nekaj korakov nazaj ter zavžije sveto hostijo. Besni vojaki planejo na duhovnika ter ga med surovim postopanjem peljejo pred poveljnika. — »Naj-prvo,« pravi poveljnik, »spovejte te upornike, ki jih tu vidite in ki bodo sedajle ustreljeni, potem bomo z Vami dalje govorili.« Duhovnik je storil, kakor mu je bilo rečeno ter je tolažil in bodril ujete katoličane. Komaj so se ujetniki izpovedali, se obrne poveljnik k duhovniku: »Na licu mesta mi povejte, kaj so Vam ti ljudje povedali!« -— »Nikdar!« odvrne ogorčeno duhovnik. »Kako? Nikdar?« zavpije poveljnik. »Na licu mesta Vas dam ustreliti!« — »Storite to! Noben duhovnik ne bo prekršil spovedne tajnosti. Pripravljen sem umreti!« Ves besen da poveljnik ustreliti junaškega duhovnika.
Mučeništvo otrok.
Ko so zasedli mesto Arandas, so vojaki ujeli dečka 13 let, ki ni mogel ubežati. Začudeni radi njegove mirnosti in drznosti, so ga pozvali, naj gre ž njimi, da mu bodo že pomagali naprej. Deček pa zgrabi svoj rožni venec in svoj križec, ki ga je nosil na prsih, ter ponosno odgovori: »Vi se bojujete za enega človeka, jaz pa se bojujem za Boga; Naj živi Kristus, Kralj!« Komaj je izustil besede, se je mali junak zgrudil na zemljo, preluknjan od krogel.
V	Parrasu so prijeli 5 članov »Asociaclon Catolica de la Juventud Mexicana« (Zveza katoliške mladine), češ ker so baje zgrabili za orožje za katoliško stvar. Ko so jih peljali na pokopališče, je eden vojakov opazil, da je med ujetniki deček komaj 15 let. Vojak ga je iz usmiljenja hotel rešiti ter ga je z naročilom poslal v mesto, da mu da tako priliko za beg. Kako se začudi vojak, ko zagleda, da se je deček tik pred usmrtitvijo drugih vrnil ter postavil v vrsto poleg svojih tovarišev. Začuden ga vpraša vojak: »Ali nisi opazil, da sem te poslal v mesto, da te rešim?« — »Seveda,« odvrne mladi junak, »toda če morajo umreti moji tovariši, ker so katoličani, potem sem jaz ravno toliko kriv kot so oni. Hočem ž njimi deliti isto usodo.« Tako je umrlo 5 mladih mučencev.
Na veliki petek križan.
Mladi Manuel Bonillas iz ugledne rodbine, ki je kot pravi apostol deloval, da organizira krožke katehistov, je bil v Toluci prijet na veliki petek okrog poldne. Ko so Callisti bogo-skrunsko zasramovali prizor na Kalvariji, so privezali mladeniča za roke in noge na križ. Proti 3. uri so ga na križu ustrelili.
Tako preganjanje katoličanov v Mehiki vsak dan zahteva novih žrtev. Palma za palmo pada na sveže mučeniške grobove. Strašno trpljenje in zatiranje mehikanskega krščanstva, dokazi junaških kreposti in vzvišeno prenašanje najtežjih muk in smrti radi Kristusa bodo nekoč listi slave v zgodovini cerkve, ki je vsled božje obljube v najglobljem miru ni mogoče razkrojiti in v časih najgrozovitejših preganjanj ne premagati. Et portae inferi non praevalebunt erga eam!
Rakovski o odnošajih s Poljsko
v Pariz, 21. junija. (Izv.) Tukajšnji ruski poslanik Rakovski jo podal zastopnikom francoskega časopisja izjave, v katerih zatrjuje, da so različne vesti o pretiranih zahtevah Rusije napram Poljski ob priliki umora sovjetskega poslanika v Varšavi, predvsem pa vest o tretji noti poljski republiki, neresnične. Izjavil je, da sovjetska vlada čaka vrnitve zunanjega ministra Zaloškega v Varšavo, da bi se pogajanje zopet nadljevalo in doseglo izboljšanje medsebojnih odnošajev. Rusija hoče s svojim predlogom doseči, da se sklene pogodba, da nobena izmed držav ne bo druge napadla.
IZID OBČINSKIH VOLITEV V VARŠAVI.
v Varšava. 21. jun. (Izv.) Izid obč. volitev v Varšavi kaže veliko premoč poljskih glasov. Od 60.000 oddanih glasov je bilo poljskih 40 tisoč, judovskih iri.fKK), ruskih in beloruskih 1600 in litavskih 1012. Poljaki so dobili 34 mandatov, Judje 12, Rusi 1 in Lilvanci 1.
Konferenca treh v Ženevi
Ženeva, 21. jun. Včeraj popoldne se >e v javni seji otvorila konferenca treh za omejitev oboroževanja na morju. Konferenci predseduje ameriški delegat G i b s o n, ki je v uvodnem govoru prečital poslanico predsednika Združenih držav, ki označuje kot namen konference razširjenje načel washingtonskëga dogovora iz 1. 1922. V svojem nadaljnjem govoru je Gibson naglasil, da smatrajo Združene države brodovje le kot obrambno sredstvo in da ac nameravajo vzdrževati mornarice, ki naj bi veljala kot grožnja katerikoli državi. Nato je Gibson podrobno razvil ameriške predloge, ki v bistvu zahtevajo, da nâj veljajo načela washingtonske pogodbe tudi za križarke, rušilce in podmornike. Glede pod-mornikov želi Amerika, da bj se sklenil splo-' šen dogovor za njihovo popolno odpravo, le da bi ta odprava morala biti dejansko splošna.
Za Gibfonom je govoril angleški delegat Lord B r i d g c m a n, ki jc v. imenu svoje vlade obžaloval, da se konference ne udeležujeta aktivno tudi Francija in Italija. Razvil je angleške predloge, 1 i stremijo v glavnem za štednjo pri nadomeščanju starih ladij in pa za izključitvijo oboroževalne tekme na morju. Končno je opozoril na težavno stališče Anglije spričo dejstva, da ostale evropske države pomnožujejo svoja brodovja.
Japonski delegat admiral Sait o jc označil kot načelo japonskega programa, da s« ustavi vsako povečavanje vojnih brodovi), ki naj Je dopolnjujejo vrzeli, ki nastanejo v točno določenem Številu enot. Male. ladje naj bodo od omejitve izvzete.
Vse predloge so izročili strokovnjakom, da jih primerjajo med seboj in ugotove točke, v katerih se strinjajo.
v Washington, 21. junija. (Izv.) Poročila o razorožitveni konferenci treh držav v Ženevi kažejo optimistično presojanje položaja. Poudarjajo, da ameriški predlog ni nikjer naletel na kak resen odpor.
Romunska vlada demisionlrala
v Bukarešta, 21. junija. (Izv.) Ker so se razbila pogajanja za skupen volivni nastop med liberalno stranko in narodno kmetsko stranko, so liberalni ministri izstopili iz vlade Stirbeya. Predsednik je nato podal demisijo svojega kabineta, katero je kralj tudi sprejel in poveril sestavo nove vlade predsedniku liberalne stranke Bratianuju. Pričakovati je, da bo Bratianu sestavil homogeno liberalno vlado, ki bo izvedla volitve.
HAINISCH ČESTITA C00LIDGEJU.
v Dunaj, 21. junija. (Izv.) Državni predsednik Ilainisch je poflal predsedniku Združenih držav Coolidgeju sledečo brzojavko: Vsa Avstrija navdušeno pozdravlja oba ameriška junaka, ki sta po poletu preko Atlantskega oceana obiskala tudi našo deželo in glavno mesto Dunaj. Ob priliki tega obiska izražam svoje občudovanje nad uspehom Chamberlina in Levineja, ki sta doprinesla nov dokaz ameriškega poguma in ameriške podjetnosti.«
PribKevK na Radičevlh
Méd tem, ko naši žerjavovci Še vedno ne morejo razumeti, kako je to mogoče, da je zanje trajno mrknilo solnce belgrajske vladne milosti, pa šef SDS rogovili po južnih krajih kot največji in najhujši vseh protidržavnlh elementov, kakršne je »Jutro« s tàko silovitostjo in slastjo preganjalo, ko je čutilo, da so v Belgradu to pesem radi poslušali, da so pod tem naslovom z večjo brezobzirnostjo lahko nastopali proti Slovencem in Sloveniji.
Na zadnjem shodu v Vočinu je Pribičević divje napadal volivno vlado g. Vukičeviča in jo slikal kot vlado čiste in neprikrite hegemonije. Rekel je, da se mu zdi kakor da bi vlastodržci pobesneli. Kaj bo potem, če bi tisti (namreč SDS), ki so hoteli to državo, izgubili vero vanjo? To, kar se danes dela, je naravnost neumnost. Pribićević se pritožuje, da vladajo srbijanske stranke, da so ostali veliki župani v Sloveniji in da ima Radič korist od tega, .ker samostojni demokrati niso v vladi. Vse to, pravi g. Pribićević, je protidržavna politika.
Še huje je udaril g. Pribićevič, veliki or-junaš. Dejal je: Če se bodo vršile volitve nasilno, potem naj pravi predstavitelji naroda ne priznajo (bodoče nasilno izvoljene skupščine), ampak jo morajo bojkotirati. V tem slučaju mora cela Evropa vedeti, da ta skupščina ne predstavlja zakonite volje našega naroda.
Tako je govoril Svetozar Pribićević. To je treba ponovno povedali, da ne bo kdo mislil, in upravičeno bi mislil, da govori to Radič. Odkod je Pribićcviću ta beseda? Ali je prišel on iz uma? On, najdržavotvornejši, on, ki se je proklamiral za politika močne roke? On, ki se smatra za edini državni element te države, kliče huje kot nekdaj Radič, vso Evropo proti njej! On jo obtožuje, da v njej vlada nasilje, on napoveduje upor, bojkot, on odreka priznanje, prav kakor jc navadno delal Sijcpan Radič, ki ga ie SDS vneli teg" preklinjala, zapirala in preganjala. On, oče batinaškega re-
3. julija
največji letošnji orlovski nastop v Sloveniji
Na Stadionu
skupna sv. maša. Obhod po mestu.
Telovadba Orlov in Orlic,
Po telovadbi veselica. Pri obhodu, sv. maši, telovadbi In veselici isra vojaška sodba.
Polovična vožms.
ввзаввввввгшЕввввцвЕвава
žima, zahteva svobodne volitve. Ali se ne zaveda, kaj govori? Kako je smešen?
Zadnji govori g. Svctozarja Pribičeviča so dokaz, da je mož izgubil kompas, da je obupal nad svojo akcijo. Iz najvnetejšega vladinovca se je prelevil v najbrezobzirnejšega opozlcio. nalca. Njegovi govori so izliv obupa, so krik človeka, ki samo še bruha jezo okoli sebe i« vpije na svojo lastno usodo. Pribičevič ve, da je SDS doigrala, propadla in ve, da ji pomagati ne more. To ga je spravilo v razpolc-ženje.
Narod pa se tega veseli.

Vukičevič je odšel iz Belgrada ravno v času, ko se je sestal glavni odbor radikalne stranke. Vsi smatrajo, da se je nalašč izognil seje glavnega odbora. Konference med vlado in pašičevci za pomirjenje namreč niso imelo nobenega uspeha. Velja Vukičevič se je odlo-čil, tako izgleda, da bo dobil v skupščino čisto nove ljudi in bo zato postavil svoje liste. Vukičevič hoče svojo skupino tako okrepiti, da bo lahko delal sam brez ozira na pašičevce in centrumase.
Radikalna stranka ne obvlada več položaja. Razni okrožni odbori postavljajo kandidate po svoji volji, vodje raznih struj nastopajo v istih okrožjih drug proti drugemu. Tako so v Subotici postavili dr. Jovana Radonji-ča, proti njemu pa nastopa sedanji poljedelski minisler dr. Stankovič. V somborskem okrožju bo postavil posebno listo Marko Trlfkovič, dočim jo vladin kandidat dr. Subotič. V bregal-niškem okrožju bo vlada kandidirala Mito Dimitrijeviča. V virovitički županiji kandidira kot nosilec dr. Momčilo Ivkovič, glavni tajnik radikalne, stranice.
Racličevi disidenti v Dalmaciji, ki jih vodi dr. G juro Mi mica, so na zaupnem sestanku sklenili, da z vsemi silami nastopijo za blok, ki sta ga sklenili federalistična stranka in Bu-čeva skupina.
Macedonija je torišče žive agitacije vlad-nih strank. Sedaj se mudi tam demokratski prvak minister dr. Ilija Šumenkovič in Davi-dovičev poslanec Kujundžič. Šumenkovič je prisostvoval konferencam o volivni agitaciji v Macedoniji.
> Da bi radikali in demokrati nastopali v kakein volivnem okrožju skupno, na to ni misliti. Razmerje med radikali in demokrati je tudi v \Jadi tako, da na voliven sporazum ni misliti. •
Onemogočen Radičev shod.
c v Vinkovci, 21. junija. (Izv.) Snoči je prišel Stjepan Radič v Bošnjake, da bi tam govoril na zborovanju svoje stranke. Zbrale so je skupaj nad 700 ljudi. Ko pa je začel Stjepan Radič govoriti, se je pričel takoj velik nemir s protesti in medklici proti Stjepauu Radiču. Radič sploh ni mogel govoriti, ker ga je prevpilo glasno klicanje: »Doli z Radičem!« Hrup je trajal pol ure in med nemirom sc Zborovalci metali jajca na g. Radiča. Radič je končno uvidel, da je nemogoče zborovanje in se je s svojim avtomobilom v naglici odpeljal v Vinkovce.
Razkol v Hrvatskem bSoku.
v Zagreb, 21. junija. (Izv.)- Po informacijah Vašega dopisnika na dobropoučenem mestu je Hrvatski blok tik pred razsulom. 2e pri "ustanavljanju tega bloka je prišlo do neugodnih nesporazuniljenj. Med tem so se ne-sporazumljenja povečala ob priliki žalnih slovesnosti na Štarčevicevem grobu v šestinah. Federalisti so, še predno je bilo konec kome-moracije, zapustili pokopališče vsled protesta na izvajanja nekaterih govornikov. Videti je, da se bo razkol v Hrvatskem bloku v najkrajšem času še bolj jasno pokazal. Značilno je, da današnji »Hrvat« niti z besedico ne omenja Hrvatskega bloka.
Neodobren proračun sarajevske oblasti.
. Sarajevo, 21. junija. Finančni minister jc zavrnil tudi proračun sarajevske oblastne skupščine. Kot vzrok navaja minister, da so v proračunu nahajajo nove pristojbine in takse, ki se pa.zakonu ne smejo pobirati za oblastne skupščine. Tako sedaj v vsej Bnsni in Ilercr sovini niti ena oMaHna skupščina v finančnem niinislrslvu nj prodrla s proračunom.
Kaj se gođi doma
Dvigmmo zakSadel
Maribor, 21. junija 1927.
V Sloveniji spijo zakladi, spijo, ker jih ne znamo ceniti, ker jih ne znamo izrabiti. Ne mislimo zaklade zemlje, ampak zaklade duha, bogastvo največjih in najbolj razgrnjenih duš slovenskih velikanov, zaklade naših slovenskih knjig. Knjiga in njena uporaba je sicer danes v splošni krizi vsepovsod in tudi v Sloveniji. A pri nas je ta kriza še nekaj posebnega. Oni, ki imajo knjige, jih ne znajo ceniti. Oni, ki jih nimajo, si jih želijo, prosijo zanje, kakor sirota za kruh, a jih ne dobijo. Ali jih naj res ne dobijo? Ali naj res pustimo zaklad dobre knjige, da v pozabljenosti izginja v prah?
Danes priobčujemo poziv Prosvetne zveze v Mariboru za nabiralno akcijo, ki naj našim Prek-inurcem, — saj so kakor lačni dobre knjige, a si je sami ne morejo oskrbeti, — dvigne vse te zaklade, ki so marsikje v Sloveniji zakopani, pa naj z njimi obogati najpotrebnejše! Slovenija ne sme in ne bo preslišala tega klica, ki je kakor beseda apostolov sv. Cirila in Metoda, ter bo proslavila njun praznik, da bo v Slovenski krajini nadaljevala njuno delo s širjenjem kršč. prosvete!
Zato dvignimo zaklade! Odzovimo se pozivu Proevetne zveze v Mariboru, katerega tu priobčujemo! Prekmurje bo nas cenilo po ljubezni, ki mu jo naj vsa Slovenija izkaže in se bo še z večjo zavestjo oklepalo občestva in kulturnega razvoja celotnega naroda !
OKROŽNICA
prosvetnim društvom in prijateljem kršč. prosvete.
Dne 10. julija t 1. se vrši dinarski dan za nabavo dobrih knjig našim Prekmurcem Vneti naši agitatorji in agitatorke bodo sli od hiše do hiše in od vsakega pobirali knjige ali pa vsaj mali prispevek 1 Din za knjige prekmurskim Slovencem.
Slovenci! Pred kratkim smo obhajali triumf naše narodne zavednosti, desetletnico majniške deklaracije, najlepšega in največjega dokumenta (dokaza) iz naše slovenske zgodovine. Majniška deklaracija pa nam ne sme biti lep spomin junaštva naših žen in deklet, ki so požrtvovalno Suvale slovenski dom in grudo ter naših junakov, ki so umirali na bojnem polju, temveč nam mora biti plo-dovito seme za vedno nova dejanja narodne zavednosti in požrtvovalnosti. Vedno bcdrilo nam mora biti, da čuvamo dedščino majniške deklaracije, naš mili slovenski narod, njegov jezik ter knjigo.
Naši slovenski bratje v Slovenski krajini, ki so se po dolgih letih zopet tesno priključili materi Sloveniji, nimajo najpotrebnejših stvari, s katerimi bi mogli gojiti slovenski jezik in se navduševati za slovensko pesem, slovenske knjige. Prekmurski Slovenci nas kličejo na pomoč in prosijo, da jim damo svoj biser, slovensko knjigo in jim pomagamo, da si ustanovijo knjižnice po župnijah, da se bodo z nami radovali in z nami vžigali svoja srca za ljubezen do slovenske domovine in naše mile slovenščine.
Slovenci in Slovenke! Naša sveta narodna dolžnost je, da jim ponudimo roko na pomoč in s tem tudi dejansko izvršimo oporoko majniške deklaracije med našimi najmlajšimi brati v Slovenski krajini.
Dne 10. julija vsi na delo. Ako ne moreš nabiralcu darovati knjige, seži v žep in mu daruj dinar. Dokazal boš s tem, da še danes živi v slehernem Slovencu isti živi duh požrtvovalnosti, ki je pred desetimi leti porodil majinško deklaarcijo. Dne 10. julija darujmo vsi za Prekmurje!
Pred godom naših prvih slovanskih prosveti-teljev, svetega Cirila in Metoda, naj se v društvih vrši dne 3. julija t. 1. javno predavanje o zgodovini in geografiji Prekmurja, odnosno prekmurskega prebivalstva. Z3 predavanja nudita bogato gradivo knjigi: »Slovenska Štajerska in Prekmurje«. Zgodovinski opis. Spisal profesor dr Fran Kovačič ter dr. M. Slavičeva knjiga »Prekmurje«.
Nabrane darove naj društva pošljejo Prosvetni »ve»i v Maribora, Aleksandrova c. 6, II.
Občni zbor SPD.
Snoči ob 8 se je vršil v restavraciji pri »Levu« lepo obiskan občni zbor Slovenskega planin- ; slcega društva. Za zanimanje, ki vlada za to vele-zaelužno slovensko društvo, je bila značilna predvsem številna udeležba društvenih članov ter živahna debata, ki se je razvila pri vsaki točki dnevnega reda.
Občni zbor je otvoril društveni predsednik dr To m i n š e k Josip in pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnike posameznih podružnic tz Maribora, Savinjske doline, mežiške doline, Jesenic, Litije, Kranja in podravske podružnice. V nadaljnjem svojem govoru se je predsednik omejil na kratko poročilo, iz katerega posnemamo, da je SPD delovalo v preteklem društvenem letu za obnovo po vojni devastiranih društvenih koč in da posveča mnogo svoje pozornosti zgradbi novega planinskega doma na Krvavcu. Predsednik je kon-statiral edinost, ki se je zadnje leto v polnem obsegu dosegla med centralo in med posameznimi podružnicami.
Tajniško poročilo je podal g. Tavčar, ki očrtal splošno stanje društva in članstva, ki vedno bolj raste.
Po tajniškem poročilu se je predsednik spominjal še preminulih članov SPD, zlasti pa prvega organizatorja našega planinskega gibanja duhovnega svet. Aljaža in vnetega turista dr. Trillerja. Njim na čast so zborovale! vstali s svojih mest.
Blagajniško poročilo in društveni proračun za 1. 1928. je podal društveni knjigovodja g. Rozman. Ob priliki proračunske debate je g. ravnatelj Pustoslemšek v daljšem govoru z ostro kritiko vzpodbujal društvo k aktualnejšemu delovanju. Razni njegovi predlogi pa so bili začasno odgo-deni.
Na predlog revizorskega odbora je bil odboru izrečen absolutorij.
Nato je občni zbor razpravljal o spremembi pravil. Občni zbor je sprejel soglasno vse tozadevne spremembe. Nova pravila bodo omogočila društvu živahneje delovanje in večjo gibčnost, kar bo razvoj društva le pospešilo. Volitve osrednjega odbora SPD so bile odgodene na prihodnji občni zbor, ki bo sklican na podlagi na novo sprejetih pravil.
Zastopnik mariborske podružnice g. dr. Snu-deri je izrazil zadovoljstvo z novimi pravili, ki bodo le okrepila vez med centralo in podružnicami in bodo tvorila novo močnejšo podlago za razmah SPD po vsej Sloveniji.
Sledile so slučajnosti, pri katerih je bilo iz-nešenih več predlogov in misli, kako bi se delovanje SPD olajšalo in poenostavilo.
Občni zbor je zaključil nato v splošni harmoniji predsednik dr. Tominšek.
Mlekarski tečaji.
Ker ni v novem proračunu potrebnih kreditov za redni pouk na mlekarski šoli v škof ji Loki, je g. narodni poslanec dr. K u 1 o v e c svoječasno kot minister poljedelstva odredil, da se do sprejetja novega proračuna vrše na imenovani šoli večmesečni mlekarsko-sirarski tečaji.
Prvi tak tečaj se bo pričel 1 avgusta in bo trajal 5 mesecev.
Tečaj bo vodil upravnik šole. g. ing. Srečko Šabec s sodelovanjem ostalega osobja, ki je že imenovano.
V prvi vrsti se bodo sprejeli na ta tečaj učenci s primerno predizobrazbo. O sprejemu bo odločal g. vel. župan po zaslišanju mlekarskih zadrug.
Prošnje za sprejem je treba čimpreje vložiti na velikega župana ljubljanske oblasti.
ČIPKE d'omač^ročnodelo fo. ЈвПБШ SU^ilSC najcenejše pri Osredn J čipkarski zadrug
Ljubljana, Kongresni trg
Županova lama.
Neutrudljivi župan Penne v Ponovi vasi je včeraj z več delavci vnovič preiskoval Županovo jamo pri Taborju. V bližnji, 100 m oddaljeni jami »Ledenicac so zakurili ogenj in v Zupanovi jami se je iz nekega stranskega rova že v I. oddelku prikazal dim, kar je najboljši dokaz, da sta jami v neki zvezi. Skoz ta rov so se plazili včeraj (dne 20. junija) popoldne župan in njegovi ljudje še nad 40 m daleč in našli krasne, snežnobele nove kapnike. Deloma so se morali plaziti po trebuhu in eden izmed delavcev, ki je posebno drano plazi! naprej, je prišel v rov, da je komaj mogel nazaj. Dejal je, če se danee reèim odtod, ne grem več v jamo.
V	raznih oddelkih .jame je društvo za Županovo jamo, ki ga je ustanovil med kmeti g. Per-me, zdaj položilo več lestev, oziroma napravilo stopnice.
Agilnost kmetov, predvsem župana Permeta je ros sijajno spričevalo za razumevanje, ki ga imajo ljudje za naravno lepoto slovenske zemlje. — Lepota Zupanove jame je že nekoliko znana. Dosegljiva je lahko. Zadostuje za obisk pol dneva. Ob 1.18 se pelješ z vlakom do Grosuplja, odtod 1 in pol ure peš in z večernim vlakom nazaj! — Vsako nedeljo naj hodijo izletniki iz Ljubljane k Zupanovi jami, Keeali se ne bodo.
Požar v Zgornji Šiški.
V	ponedeljek zvečer ob 11. uri je opazil paznik dohodarstvenega urada Ivan Barlič pri mitnici na Celovški cesti, da je planil iz podstrešja Peruz-zijeve hiše svetel plamen na dvorišče, takoj nato pa je švignil plamen na sleme strehe. Barlič je hitro obvestil o požaru policijsko stražnico, ki se nahaja v isti hiši kot mitnica. Stražnica je pozvala telefonično ljubljansko gasilsko postajo, eden od službujočih stražnikov pa je stekel v bližnjo Kosovo gostilno, kjer se je nahajalo več prostovoljnih gasilcev iz Zg. šiške. Črez dobrih petnajst minut
Kdo je gospodar?
G. šel italijanske vlade Musolini je, kakor znano izjavil v zelo znamenitem govoru iz zadnje dobe sledeče: » V vseh pokrajinah so bili in morajo biti lašisfovski pokrajinski tajniki pokorni glavarju pokrajine, prefektu. Kakor prihaja tu v centru-mu generalni tajnik stranke Turati vsako jutro k meni po ukaze, tako se mora logično dogajati tudi v pokra jinah... Na noben način ne bom nikdar dal glave kakega prefekta kateremu {»krajinskemu tajniku.« — O skvadrizmu pa je rekel šef vlade: Skvadrizem, ki se izvaja danes in prihaja prepozno, je enostavno absurden... Nasilja, ki se porajajo iz osebnega koristloovstva (Delucca in drugi!), ne predstavljajo fašizma ... Kadar je kak rajajo iz osebnega koristolovstva (Delucca in dru-vornost oblasti, tedaj je odgovorna v celoti (in režim, kaka stranka prevzela strašno in težko odgo-toto) in tudi zadnji član zadnjega fašija nosi del kakor po meni in ima polno pravico soditi režim t po vzorcih, ki mu jih režim ponu ja...«
Ako gledamo razmere v istrski pokrajini, pa moramo nujno priti do zaključka, da so v direktnem nasprotju z načeli, kakor jih je začrtal šef italijanske vlade. Kajti v Istri ni po navodilih in smernicah g. šefa italijanske vlade poglavar pro-vineije g. prefekt Cavalieri, ampak fašistovski tajnik Mrach (hrvatskega pokoljenja Mrak. vzrastel iz tradicij starega režima), ki pač ne hodi po navo-; dila k prefektu, ampak jih narobe prefekt spre-' iema od njega. Zato pa je tudi umljivo. da gospod prefekt jemlje v zaščito istrski svadrizem, kateremu je duševni načelnik g. Mrach, ki naravno radi svoje vzgoje v dušečem ambijentu podedovanih strasti starega časa ni v stanu razumeti volje in namer g. Musolinija in hoče pridobiti istrskega veljaka za Italijo z batino. Gotovo po navodilih tega gospoda se danes stavlja slovanska duhovščina v Istri pod najstrožji policijski nadzor in se spremljajo redki slovanski inteligenti po detektivu. Tudi
sta bili na delu ïe obe gasilski četi iz Zg. Šiške in iz Ljubljane, njim so se malo kasneje pridružili še gasilci iz Spodnje šiške. Po poldrugi uri neumornega gašenja se je posrečilo požar omejiti in zaduàiti.
Hiša čevljarja Peruzzija se nahaja nasproti šišenske mitnice tik ob občinski moji in pripada že pod občino Zgornjo Šiško. V hiši se nahaja čevljarska delavnica in stanovanje lastnika Peruzzija, trgovina in stanovanje gospe Marije RemiČeve, ki ima v podstrešju tudi skladišče za svojo trgovino.
Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Po Zgornji šiški pa kroži govorica, da je zanetila požar kaka maščevalna oseba. Peruzzi in Remic trpita skupno preko 50.000 dinarjev škode, ki je krita z zavarovalnino pri bankah »Jugoslavija« in »Slavija«. Peruzzijevo in Remičevo rodbino so črez noč sprejeli pod streho gostoljubni sosedje, vendar pa so včeraj vse prostore že v toliko popravili, da so se mogli stanovalci zopet preseliti domov. Tudi-Remičeva trgovina .je bila včeraj zopet odprta.
Vlomi v zidanice.
V noči od 12. na 13. junija so tatovi vlomili v Bukovčah v zidanico Ivana Kukovco iz Pod-grada, obč. Šmihel-Stopiče. Odnesli so sodček s 56 litri žganja, 200 1 vina, 8 kg galice, žvepla in več raznega orodja. Gospodar ima škode več, kot 3000 Din. — Nekaj dni pozneje je bilo vlomljeno v zidanico Martina Gosence. Mora biti organizirana tatinska družba, katero bi bilo treba izsledi«.
Požar.
Zadnjo soboto 18. t. m. predpoldne je »• bruhnil požar pri posestniku Repiču pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Ogenj je popolnoma uničil hleve ter gospodarso poslopje. Le malo je manjkalo in postala bi bila tudi hiša žrtev plamenov. Neustrašenosti domačih in ljudi, ki so prišli reševat, se je zahvaliti, da ni zgorela še živina. Pomoči potrebni Repič ima zelo veliko škodo.
krkavška zadeva, ki je uže zaslovela po vsej Evropi, še ni urejena. Krkavci so brez duhovnika in istrska oblast očividno drži z uprizoritelji teh nezaslišanih škandalov, o katerih se bo govorilo še pred širšimi evropskimi forumi. Ali je to v korist italijanske države, naj presodijo merodajni faktorji sami, zdi se nam pa, da je g. prefekt Cavalieri
vse kaj drugega kakor na svojem mestu. * * »
Kvarne prireditve. Med »Goriško Stražo« ra »Edinostjo« je nastala mala polemika o podeželskih prireditvah. V Kanalu so na binkoštni ponedeljek igrali »Velejo«. Igra je za deželo pretežka in jjudstvo ni moglo izluščiti zdravega zrna, ampak se je ustavilo pri lupini na veliko škodo morale. Domači duhovnik je opozoril članice »Mar. dniž-L>e« na kvarne posledice takih iger. V »Edinosti« se je radi tega očitala duhovniku .strankarska strast«. »Goriška straža« je ta očitek mirno, a odločno zavrnila, da je dolžnost vseh ljudskih de* lavcev in posebno duhovnikov, da zlasti v naših dneh blažijo v mladini že itak prekipevajočo strast, ki jo igra kakor Veleja, Vdova Rošlinka, Tuji grehi še bolj razvnamejo. Tem besedam mora pritrditi vsakdo, ki res ljubi naš narod. Kako težko je danes na Primorskem izposlovati dovoljenje za slovensko prireditev! Prav radi tega bi bilo pri izbiranju igre toliko bolj paziti.
Za ustanovitev arbitražnih razsodišč na italijanskih borzah. V Trstu se je v soboto zaključilo zborovanje zastopnikov italijanskih trgovskih zbornic. Sklical ga je komisar tržaške zbornice dr. Se-gre z namenom, da se prouči usitanova arbitražnega razsodišča na tržaški borzi in okrepi akcija za razširjeuje te ustanove tudi na ostale italijanske borze, kjer še ne obstoji. Arbitražno razsodišče na tržaški borzi je še avstrijska ustanova, ki še danee posluje; vsi spori, ki so nastali radi kupčij, sklenjenih na borzi se morajo predložitev drugih sporov pa ni obvezna. Postopanje arbitražnega razsodišča je veliko hitrejšo kakor postopanje civilnih, oziroma trgovskih sodišč, kar je za trgovce velike koristi, italijanski gelegati so se na licu mesta poučili o proceduri arbitražnega razsodišča in priznali koristnost ustanove. Storjen je bil sklep, da se odpošlje vladi poziv, naj se čimprej uvede tudi na drugih italijanskih borzah.
Sîow&nci v Italiji
Povratek s. dr. Slaviča.
Prof. dr. Slavič se je mudil 14 dni na Si-najskem polotoku. Prepotoval je s tremi kamelami in njihovimi voditelji, t. j. z dvema beduino ma Sinajskega polotoka ter s šejkom teh dveh be-duinov, istotako Arabcem, ki živi v oazi blizu To-ra ob Rdečem morju, glavni del Sianjske pokrajine. V slavnem samostanu sv. Katarine pod Si-najsko goro, kjer so bivali menihi že v prvih časih kršč., si je ogledal znamenito knjižnico z najstar. grškimi, sirskimi, arabskimi in staroslovenskimi rokopisi Tam je našel Tischendorf 1844 in 1859 najstarejše grško sv. pismo v rokopisu iz 4. stoletja po Kr. To znamenito sv. pismo je v knjižnici v Petrogradu. Menihi sinajskega samostana — pravoslavni Grki, med njimi en Macedonec iz jugoslovanske Macedonije, ki govori srbski, drug grški menih še zna razen grščine francosko, druga dva malo italijanski — smatrajo Tischendorfa za tata, ter imajo na pročelju enega rokopisa pripis nekega knjižničarja: Proklet za vedno, kdor odnese knjigo. Zato so zdaj čuvarji teh svetinj zelo previdni, nezaupni. Zadovoljni so z Angležinjo Agnes Smith Lewis, ki je tam našla 1. 1894. najstarejše sirsko sv. pismo iz 5. stoletja,, ga tam fotografirala in izdala v Cambridgeu. Zdaj ne puste tudi nič več fotografirati, ampak dovoljujejo samo še kake prepise, ki se smejo napravili v navzočnosti njihovega knjižničarja. Staroslovenskih rokopisov v cirilici so polni trije predali. Dr. Slaviču se je posrečilo, da je videl tudi staroslovenski glagolski psalterij, ki ga redko komu pokažejo. Rokopis je Se v slabem stanju. Bil bi stadnii čas. da kak sla-
vist pregleda te staroslovenske bisere ter jih ka-talogizira in kolikor mogoče prepiše in izda. Za grške, sirske in arabske rokopise so tujci naredili kataloge, staroslovenski tiče tam neurejeni, ne-opremljeni s podatki o vsebini in o času njihovega postanka. Drugim narodom se godi boljše. Zdaj živi n. pr. pri Sinaju nemški Švicar Alfred Kay-ser že od aprila in misli ostati tam do oktobra, da študira geografijo, topografijo, živalstvo, rastlinstvo, napise itd. Sinajskega polotoka. V svojih lier-barijih n. pr ima na stotine in stotine sinajskih rastlin. Seve potrebuje za to časa in denarja.
Dr. Slavič se je zanimal potem zlasti za situacijo krajev božjih razodetij, kakor so popisane v 2- Mojzesovi knjigi. Na binkoštni praznik, ki ga obhajamo v spomin na novo Kristusovo zavezo, potrjeno po sv. Duhu na prvi binkoštni praznik, j", maševal pod milim nebom na najvišji skali Si-najske ali Mojzesove, gore (džebel Musa, 2223 m nad morjem), ki se smatra kot gora, kjer so se razodele božje zapovedi, in je ob njej Mojzes sklenil z Bogom staro zavezo. Binkoštni ponedeljek pa je prišel prof. Slavič kot prvi Slovenec na najvišjo goro Sinajskega polotoka, na goro Sv. Katarine (džebel Katherin), ki je 2646 m visoka, torej malo nižja ko naž Triglav s svojimi 28(53 m. Od tam je krasen razgled po celem Sinajskem trikotu, kjer so se vršili svetopisemski dogodki. Ob divnem solnčnem zahodu in vzhodu je videl g. profesor Rdeče morje daleč vse do Sueza, proti Arabiji pa akabski zaliv ter vse vrhe in vadije, ki so med tema morjema do najjužnejše točke Sinajskega polotoka. Na Katarinsko goro pade po zimi v januarju en meter visok snec. zato ima
menih, ki stanuje na tem vrhu v zavetišču pri kapeli sv. Katarine, nekoliko metrov pod vrhom kapnico, kjer ima skoro celo poletje dobro pitno vodo. Radi te višine je na gori sv. Katarine bilo prav prijetno hladno, dočim je 800 m nižje pekoča vročina po 40° Celzija v senci.
Slučajno so ob tem času obhajali tudi musli-mi svoj veliki praznik preroka Saliha v vadiju er-Raha, kjer so šotorili pod svojimi šotori kakor nekdaj Izraelci tu blizu ob sedanji Aronovi kapeli. Muslimi so imeli za praznik tudi kamelske dirke ter so žrtvovali (zaklali) eno kamelo in jedli njeno meso. Na praznik so prišle tudi beduinske ženske, ki se smejo bolj prosto gibati kot mestne muslim-ke, dasi so še bolj zakrite ko mestne.
Dr. Slavič se je vrnil k Rdečemu morju po poti ob drugi znameniti gori, Serbalu, 2052 m, brez vseh nezgod, dasi je prenočeval pod milim nebom brez šotora, pil malokje dobro vodo v kaki oazi ter kuhal sam s svojimi tremi beđuini. Od Sueza je prišel z brzovlakom in brzoparnikom v petih dneh včeraj v Ljubljano.
Ob 3adranu, Neretvi in Bosni.
Hoteti danes med Slovenci delati reklamo za Jadran, bi se reklo nosili vodo v morje. Zgornji' Jadran so slovenske počitniške kolonije uprav zasedle in ga hitro slovenizirajo — vsaj kar se tiče slovenskih pevskih in pivskih običajev. Manj pa je doslej Slovencem znan spodnji Jadran s svoiimi letovišči in kopališči,
čemur je pač v prvi vrsti vzrok večja oddaljenost. Tako so mi v hotelu »Dalmacija« na Lapadu zatrdili, da do letos še niso imeli med gosti nobenega Slovenca — izvzemši se-veda odlične slovenske hišne goste, odnosno slovenske dijake, ki so uživali gostoljubje blagopokojne Miličičeve gospe. Ker so pa ravno ti predeli zgodovinski in pokrajinsko naj-zanimivejši in najlepši, naj služijo te vrstice kot opozorilo nanje.
Za veliko večino naših letoviščnikov prihaja v prvi vrsti v poštev vprašanje stroškov. Ugotovimo takoj, da se v kopališčih spodnjega Jadrana ne živi dražje nego v Kvarneru ali na Rabu, ponekod pa še ceneje. Na otoku Lopu-du n. pr., kj je oddaljen od Dubrovnika dobro uro vožnje z motornim čolnom, znaša celodnevna oskrba s sobo samo 56 Din; na Lapadu, v neposredni okolici Dubrovnika, stane penzijon za osebo dnevno 70 Din, enako v Dubrovniku samem in ostali okolici. V elegantnih modernih hotelih in penzijonih stane oskrba seveda več (100—140 Din dnevno), a komur ni do razkošja, bo za navedeno ceno prav dobro živel. Nemški in češki gosti srednjega stanu stanujejo vseskozi po skromnejših, pa zato prijaznejših, domačih hotelih in penzijonih. Vožnja je res precej draga; toda neglede na običajni popust na železnicah za potovanje v jadranska kopališča je mnogo javnih nameščencev, ki imajo popolnoma brezplačno ali znižano vožnjo na železnicah; razen tega jim dovoljujeta znatne popuste obe naši paroplovni družbi: Jadranska (Sušak) in Du-
Dnevne novice
kr Duhovniške vesti. V Radgoni leži v bolnici g. Drago Oberžan, kaplan v Cankavi, Prekmr.rje. Se priporoča sobratom v molitev!
it Umrl je 20. junija v frančiškanskem samostanu v Kamniku klerik Fr. Inocencij P a d o v n i k, roj. 4. junija .1907 pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Pogreb bo v sredo ob 10 dopoldne. K. I. P.
:k Profesorski izpiti na filozofski fakulteti v Ljubljani. Fakultetni svet fliozofske fakultete v Ljubljani je na svoji redni seji dne ilO. junija 1927 sklenil, da sprejema dekanat filozofske fakultete v Ljubljani prijave za usposobi jenostne izpite za pouk na srednjih šolah (po starem izpitnem redu) samo še do dne 31. decembra 1927; ti izpiti pa morajo biti dovršeni do konca Stud. leta 1927-28.
~k V. redili občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se vrši dne 9. julija 1927, ob 10 dopoldne v Ljubljani v sejni dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo komisije za izdelavo novega zakon® in statuta ter dovolitev podpor siromašnim nezaposlenim članom.
-k Oglejte si razstavo obrtnih šol! v Na
Tehniški srednji šoli v Ljubljani je razstava odprta od nedelje 26. L m. vsak dan od 9 do 12 in od 15 do 18. Razstavljena so risarska in ročna dela kiparske in rezbarske, kerami-ške in ženske obrtne šole (vezenje, šivanje perila in izdelovanje oblek). Vstop je vsakomur prost.
it Za rezervne častnike. Ministr. vojske in mornarice je izdalo pojasnilo, da pripada rodbinska draginjska doklada rezervnim častnikom svobodnih poklicev za časa orožne vaje samo tedaj, ako se izkažejo s potrdilom pristojne oblasti, da se njihova družina ne more preživljati, dokler so na orožni vaji, ker so siromašnega stanja in nimajo nobenih drugih dohodkov. — Združenje rez. častnikov, pododbor Ljubljana.
kc Poštninska prostost obrtnih zadrug. Ker se obrtne zadruge pritožujejo, da jim nekatere pošte portirajo dopise, ki jih pošiljajo poštnine prosto na državna oblastva, zato opozarja poštno ravnateljstvo tiste pošte, da so po čl. II., točka 3 in 4 zakona o pošlnin-ski prostosti dopisi, ki jih pošiljajo obrtne zadruge državnim oblastvom, uradom in ustanovam in nasprotno državni uradi tem zadru, gam, oproščeni poštnine, če se ti dopisi tičejo javne službe ali če jih obrtne zadruge pošiljajo na poseben uradni poziv.
•k Ustanovitev dveh novih terenskih t t. tehničnih sekcij v območju ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Brzojavni zlasti pa telefonski promet tako raste, da je poštni minister ustanovil v Sloveniji dve novi tehnični sekciji in sicer za mariborsko oblast v Celju ter za ljubljansko oblast v Ljubljani. Tako so od 15. i m. v Sloveniji 4 terenske t. t. tehnične sekcije in sicer: mariborska, celjska ter dve ljubljanski. Da boste tudi novi ustanovi služili v prospeh brzojavnega in telefonskega prometa, je umevno samo ob sebi.
kr Razpisane pošte. Razpisana je poštar-eka služba v Laškem (IV. r.), v Ptujski gori (IV. r.), v Dravogradu (IV. r.) in v Gornji Radgoni (IV. r). Prošnje naj se vlagajo do 1. julija t. 1. na poštno ravnateljstvo v Ljubljani.
kc Pogreša se od o. junija letos 26 letni, duševno omejeni Janez. Ovčak, srednje posta-
B
DAME IN GOSPOD3E &
PAZITE	"M
25. JUNIJA *
VOGAL
GADEVA ULICA — DUNAJSKA CESTA
POLEG KREDITNE BANKE
ve, bledih, okroglih lic, modro, čedno oblečen s čepico na glavi. Event. podatkov o njegovem sedanjem bivanju prosi oče Jan. Ovčak, posestnik, Kristandol 19 p. Dol pri Hrastniku.
■k Vpisovanje učencev (učenk) v I. razred mešf. šole v Brežicah za 1. 1927-28 se vrši v četrtek, dne 30. t. m., od 8—12 in od 14 do 16 v ravnateljevi pisarni. Učenci, ki žele biti sprejeti, naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. Sprejemali se bodo učenci, ki so dovršili 4 razrede osnovne šole z dobrim uspehom. — Ravnateljstvo.
kr Osnovna šola v St. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, dne 26. t. m. v risalnici razstavo spisnih, računskih, risarskih ter deških in ženskih ročnih izdelkov. Zvečer ob 20. uri je pa v telovadnici šolska prireditev v proslavo Vidovega dne.
•k Mase človeških kosti so našli v bližini katoliške cerkve sv. Jurija v Pilah, kjer so te dni začeli z izkopavanjem nekih kanalov. Naleteli so na veliko plast kosti, ki leže v 6 metrov dolgem in ravnotoliko širokem prostoru. Mislijo, da gre tu za veliko skupno grobnico žrtev iz leta 1526, ko je divjala tam kuga in uničila veliko število življenj. Ne da se pa ugotoviti ali so to kosti mrtvecev, ki so bili zakopani istočasno ali ne. Del teh kosti je še dobro ohranjen, drugi del ipa že ves črn. Pri kopanju so našli tudi star turški in dubrov-niški denar.
•k Osebne novice s poŠte. Postavljene so: za pogodbeni poštarici Pavla Šuštaričeva v Št. Vidu pri Ptuju in Nežka Mulejeva v Bohinjski Beli, a za dnevničarko pri ravnateljstvu Marija Ahlinova. — Imenovani so: pb. ur. H-2 Ivan Zu-panec na ravnateljstvu za p. tajnika, Anton Smo-dič za poštnega upravnika v Ptuju in pb. ur. II-4 Gabriel Marušič, za pb. ur. II-3 na ljubljanski glavni pošle. — Prestavljeni so: pb. ur. H-2 Mihael Straus iz Maribora v Rajhenburg, pb. ur. II-3 Rudolf Fajdiga z glavne pošte na kolodvorsko pošto v Ljubljani, pb. ur. II-4 Francka Kappusova iz Ljubljane v Gorje pri Bledu za poštarico, Marija Globočnikova iz Gorij pri Bledu na ljubljan- | sko glavno pošto, Francka Trivnova z Bleda v Ljubljano, Angela Fazzinijeva iz Celja v št. Vid pri Stični, Marija Štrukljeva iz Št. Vida pri Stični k Sv. Lenartu v Slov. Goricah, Justina Maruši-čeva iz Maribora v Rogaško Slatino, Leopold Sirnik iz Ljubljane v Metliko, Mihaela Kitarieva iz Kranja na Bled in Ana Fabijančič iz Ljubljane v Loče pri Poljčanah; pb. ur. II-5 Anica Kosova iz Zidanega mosta v Polzelo in Ivan Sušnik iz Celja v Maribor; pb. ur. III-4 Pija Valantova iz Litije v Novo vas pri Rakeku, Anton Tušek iz Podčetrtka na Pragersko in Avguština Juhova iz Most pri Ljubljani v Maribor. — Zvan. 2. skup. Jožef Po-bučič iz Maribora na zagrebško kolodvorsko pošto; dnevničarji: Rupcrt Mcglič od Sv. Jurija na Ščavnici v Maribor, Dragica Marčeva iz Dol. Logatca v Podčetrtek, Hilda Benedikova s Prager-skega v Slovenjgradec, Marija Korbarjeva iz Ljubljane v Moste pri Ljubljani in Alojzija Tankova iz Šiške (Ljubljana 7) na Ljubljano 4. — Upokojena sta: pb. ur. II-2 Ivan Zadnik na ljubljanski glavni pošti in zvan. 1. skup. Franc Stuhcc v Križevcih pri Ljutomeru. — Iz poštne službe sta stopila pogodbeni poštarici Frančiška Bukovčeva v Bohinjski Beli in in dnevničar Miroslav Ferluga na ljubljanski glavni pošti.
~k Nagrade največje domače tovarne čokolade S c h o n d a Belgrad. V vsaki tablici izborne mlečne čokolade Schonda, ki se dobi v vseh trgovinah po ceni od 1—12 Din za komad, se nahaja listek s poljubnim krajem naše države. Ako zberete 40 listkov, označenih s Štev. 1 do 40, dobite od tovarne lepo darilo; zapestno uro, nogometno žogo itd. Ako pa zberete tri serije, dobite krasen gramofon, fotografični aparal itd. Sličice izročite Vašemu trgovcu ali jih pošljite na naslov K. M. Sonda, Belgrad, 30, ozir. zastopniku Fr. Kos, Ljubljana, Židovska ulica.
kr Naval krvi, srčna tesnoba, zasopljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s Franz-Josef grenčico kmalu odpraviti. Znanstveno
ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-Jo-s o f« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•k Olje za eolnčenje »Niggerol« vas obvaruje solnčnih peg, soLnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo. Nudi drogerija Sa-nitas, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
kr Ne zamudite obiskati specijalnega zasebnega tečaja za gg. mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. 1. Vse informacije daje g. vodja tečaja J. Steinman v Ljubljani. Zahtevajte prospekt!
•k Aškerčeva klet, nasproti tehnične srednje šole, se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. Mrzla jedila prve vrste na razpolago. Ne bo vam žal, ako se o tem sami prepričate.	4760
»Kmetska posojilnica«
ljubljanske okolice opozarja vse cenjene odjemalce srečk državne loterije,
da čim prej obnove nove srečke
za 1. razred 14. kola.
Zajedno se priporoča novim interesentom. Žrebanje prve dni julija.
Cjutoljana
0 Umrla je sinoči ob deveti uri gospa Dragica Čeč, soproga g. ravnatelja Jugoslovanske tiskarne, Karola Ceča. Kruta smrt je ugrabila plemenito ženo, rojeno Marker iz Belgrada, ljubljenemu soprogu po dveh letih srečnega zakona. Z vzorno potrpežljivostjo je prenašala težko bolezen, ki je neutrudno počasi izpodkopavala njeno življenje. Umirala je kot prava krščanska žena, večkrat okrepljena za pot v Večnost s svetotajstvi vere. Ne samo soprog in pastorek ter sorodniki, vsi, ki so pokojnico poznali, delijo globoko žalost ž njimi za gospo, ki po svoji dobroti in lepoti značaja zapušča nepozaben spomin v vseh prijateljskih srcih. Naj v miru počiva, hudo prizadetemu soprogu in družini pa naše naj-globokejše sožalje! Pogreb gosipe Dragice bo v četrtek ob petih popoldne iz hiše žalosti na Gruberjevem nabrežju št. 6 na pokopališče Sv. Križa.
O Krščanska šola za stolno župnijo ima
drevi točno ob poldevetih sejo v tiskarni.
© Anketa o prevzemu cestno električne železnice po mestni občini. Včeraj ob treh popoldne se je vršila v mestni posvetovalnici anketa o prevzemu cestne železnice po mestni občini. Anketa je bila javnosti nepristopna. Anketi je predsedoval vladni komisar mestne občine dr. Mencinger, navzoči pa so bili: člani mestnega sosveta gg. Pire, dr- R a v -ni h ar, Pust in Cagel. dalje magistrat-ni referenti gg. Jančigaj, Ciuha, Vole, dr. K o d r e in P r e 1 o v š e k. Delavsko zbornico je zastopal g. T o k a n , Zbornico za trgovino, obrt in industrijo pa je zastopal tajnik dr. W i n d i s c h e r. S strani družbe »Klein-bahngesellschaft« so se udeležili ankete dr. Milan Vidmar, dr. P r o k o s c h in ing. Tekavčič. Anketa se je zaključila ob pol-petih popoldne. Pogajanja o prevzemu cestne železnice se bodo še nadaljevala.
O Umrla je včeraj po dolgotrajni bolezni gospa Ruža Tavčar, soproga mag. nadofi-eijala Riko Tavčarja. Pogreb se vrši v četrtek ob štirih popoldne iz Gorupove ulice št. 4. Naj počiva v miru, ostalim naše iskreno sožalje!
O K telovadni prireditvi v Lichtentumu.
V včerajšnjem našem poročilu o telovadni prireditvi v Lichtenturnovem zavodu je stavcu ostalo v stroju ime ene najzaslužnejših moči za to prireditev: gdčne. učiteljice Slavice Trt-nilcove, ki je uvežbala in vodila Cicibana, Pe-
Blago ie dobro
ako izpolni svojo svrho. Da to store
ričice in proste vaje III. in IV. razreda osnov, šole. Gdč. Trtnikova je razen tega sama sestavila proste vaje za Cicibana. Nadarjeni gospodični, ki se namerava specializirati za šolsko-telovadno stroko, želimo najlepših uspehov !
0 Asfaltiranje Gledališke ulice. Dela za
asfaltiranje Gledališke ulice so se že pričela. Kakor Knafljevo in Beethovnovo ulico, tako izvršuje tudi asfaltiranje Gledališke ulice tvrdka Anton Res iz Zagreba.
© Lov za tatom. K čevljarju Kozamerni--ti na Bregu je prišel v goste znani potepuh ln berač A. L. Mirno se je vsedel in pričel s svojimi domisleki zabavati mojstra, ki ga je prav rad poslušal. Komaj pa je mojster zapustil za trenotek delavnico, že je L. pograbil par ženskih čevljev in izginil z njimi po Kri-ževniški cesti. Mojster je takoj stekel za njim, ga ujel in mu odvzel en čevelj, enega pa je tat že spustil pri begu uadla. Ko ga je mojster izročil policiji, je pričel L. vse tajiti in se izgovarjati, da je čevlje ukradel le iz šale. Seveda mu ni to nič pomagalo. Izročen je sodišču.
МсмгЉог
П Volivci! Ali ste že vpisani v imenik? Ta leden še si poglejte to, da na dan volitev ne bo zmešnjave. Poglejte pa tudi, kako so vpisani vaši znanci in sosedi, da jih opozorite na ev. napake!
□	Čigav je dr. Sušnik? To uganko rešuje »Julrov« dopisnik. Ker je rešiti ne zna, naj razpiše nagrado, pa se bo že kdo oglasil, da ga ne bo vedno mučila ta negotovost, katere se na noben način ne more oiresti.
□	Pojasnilo. Če smo opozorili na nekatera poročila g. dr. F. Sušnika v »Slovencu«, smo to storili iz stvarnih ozirov; da bi pa reagirali na plitvo politično okoriščanje včerajšnjega »Jutra«, bi bila za tistega mariborskega dopisnika prevelika čast. Za uredništvo Doma in sveta F. K.
□	Socijalisti v Novem mestu in v Mariboru so enaki bratci. Novomeški socijalisti so v sobotni št. -Jutra izdali poziv, da naj vsi socijalisti volfjo SDS. — Mariborski socijalisti se pripravljajo še na večjo pobratimstvo z demokrati, ki upajo vsaj na ta način rešiti se v Mariboru popolne polomije. Mariborsko delavstvo vsaki dan bolj nezaupno gleda na svoje dosedanje voditelje, ki jih vedno bolj spravljajo pod vpliv kapitalistične SDS.
□	Odkritje spomenika v spomin na vojake, ki so padli ob prevratu in pozneje na naših narodnih mejah, se vrši na Vidov dan. Vrše se velike priprave in upati je, da bo ta
brovačka (Dubrovnik) plovidba. Znameniti Dubrovnik s svojo rajsko okolico torej tudi nepetičnemu Slovencu ni nič nedosegljivega.
Če se vozimo z večernim vlakom do Su-šaka, imamo zvezo z ladjo še-le popoldne ob dveh. Preostaja nam dovolj časa, da obiščemo Mamko božjo na Trsatu, kj ni bila vsikdar mila samo Hrvatom in Slovencem, marveč tudi Srbom, kar priča dragoceni relikviarij, ki ga je svetišču poklonila Barbara, hči Žige Frankopana in žena srbskega despota Vuka Brankoviča (koncem 14. stoletja) in srbski romarji, ki prihajajo semkaj. Tako moremo ravno trsatsko Marijo imenovati Mater Srbov, Hrvatov in Slovencev. Lepa, upapolna vez!
Ko smo se poklonili Njej, obiščimo še ostanke nekdaj tako ponosnega domovanja ustanoviteljev tega svetišča: krških, senjskih, modruških itd. knezov« Frankopanov. Sedanja lastnica gradu pošlje z nami inteligentnega vodnika, ki nam proti mali pristojbini raz-kaže vse znamenitosti. Žalostno in sramotno je za nas, da puščamo te znamenite priče naše davne preteklosti tako brezbrižno propadati. Kako skrbno hranijo drugi narodi svojo zgodovinske spomenike! A Trsat leži na eni najbolj vidnih, najbolj važnih, mednarodnemu tujskemu prometu neposredno dostopnih točk naše domovine. Ne moremo dvomiti, da bo vsaj nova avtonomna oblast poskrbela za ohranitev te znamenite starine, ki sega nazaj do Cezarja iu Karla Velikega.
Na Trsatu pridemo v neprisiljen stik z našim ljudstvom. Povprašaj slovensko po tf-m
ali onem kogarkoli sTečaš na cesti, takoj se ti iskreno pridruži in ti odpre srce. Tako mi je na poti s Trsata drugovala žena, o kateri se je tekom pogovora izkazalo, da je iz hrvatske družine, ki je dala celo vrsto odličnih mož narodnih borcev; njih dom je padel pod italijansko oblast. Žena je s solzami v očeh pripovedovala o neznosnih razmerah, v katerih žive sedaj tamkaj naši ljudje, posebno odkar so se bili poostrili naši odnošaji s sosedo. Niti v lastni hiši se ne more nihče več svobodno ganiti, ker fašisti povsodi vohunijo in stražijo. »Oddahnemo si samo tedaj, kadar stopimo na jugoslovanska tla, ako smo tako srečni, da dobimo dovoljenje za prekoračenje meje.« Kaj sva nadalje govorili, rodoljubno srce lahko samo ugane.
Vožnja na parnikih Jadranske plovidbe: Karagjorgju, Kumanovu, Zagrebu — je užitek zase. (Za daljšo vožnjo se vselej izplača lastna kabina!) S krova ni" mo pregledati vso členovito dalmatinsko i z otoki, neizčrpno na prirodnih lepota! "1 zgodovinskih spomenikih, kj nas zanjo zavidajo vsi narodi. V večjih pristaniščih moremo izstopiti; tako imamo v Splitu dobre tri ure časa, da si ogledam» vsaj glavne njegove znamenitosti — a videti te Split je že vredno cele vožnje! Nalo sledita starodavna Hvar in Korčula (starogrška Pha-ros in Corcyranigra) in končno dubrovniška luka: Gruž. Ako se hočemo izogniti vsem ne-prilikam zaradi nastanjenja, je najboljše, da si že v naprej pismeno zagotovimo sobo: od maja do septembra so namreč — če je ugodno
vreme — posebno manjši hoteli in penzijoni prenapolnjeni.
Najživahnejše mesto za vživanje Dubrovnika in njegove okolice je polotok Lapad. Tu imaš podeželsko neprisiljenost sredi najbuj-nejšega rastlinja in obenem neposredno bližino mesta, kamor dospeš peš v pol ure po krasni gozdni poti ob morju ali pa se pelješ z električno železnico za dva dinarja. Dubrov-niške znamenitosti navaja vsak vodnik; name je napravil najmočnejši vtis Meštrovičev spomenik kralja Petra Osvoboditelja, ki se po obliki čudovito zliva s svojo okolico, a miselno odpira silne vidike nazaj in naprej. — Bogato se izplača obhod okoli mesta po trdnjavskem obzidju; zahteva le udobnega obuvala in pa dobe, ko solnce ne pripeka.
Najzanimivejši je Dubrovnik v večernih urah, ko se začne še-le razvijati njegovo življenje (celo trgovine so do 4 popoldne zaprte). Središče je na Pilah tik nad morjem. Tu se ob godbi razvija promenada celega Dubrovnika z okolico vred. Tu šeta v parih mlado in staro, vnelo, dostojanstveno, kakor bi to bila ena glavnih dolžnosti celega dneva. Takoj veš: ta večerna promenada je naravna zahteva podnebja in pa izraz starodavnih socijalnih razmer, slonečih na aristokraciji, narodni običaj, tradicija. Ako imaš znance, jih tu gotovo srečaš ali najdeš za mizo kavarne »Dubrav-ke«. Naravna eleganca naših južnih bratov prihaja na tej večerni promenadi do polne veljave: kot »sfranae« moreš biti zgolj dostojno oblečen, vendar se boš bolje počutil, ako se
boš tudi sani eleganten pomèSal med domačo gospodo. — Ko si se navžil godbe in mestnega večernega življenja, se z električno železnico vrneš v Gruž odnosno na zeleni Lapad.
Na Lapadu je tudi glavno dubrovniško kopališče: v Zalivu sv. Martina; naravno ni lako oblagodarjeno kakor Padova II. na Ra-bu, a vseeno prav prijetno.
Izleti se ti nudijo za male novce na vse strani: na bajni Lokrum, v Cavtal, v Kupane, na Lopud. (park grofa Mainier ja!), v Trsteno, kjer si ogledaš dvorec in bajni tropični park slare dubrovniške plemiške rodbine grofov Gozze; v dvorcu so nagomilene velezanimive starine in galerija slik, med temi dve Tiziano-vi; park hrani najredkejše tropično rastlinje, med drugim kakteje, kakoršnih ni najti v nobenem vrtu evropskega kontinenta. Vzdrževanje parka stane letno 150.000 Din. Lastnik — grof Gozze — se navadno mud kje v parku, toda tako priprosto oblečen — pravo nasprotje elegantnega upravitelja — da ga gostje ne spoznajo. Slabo nalete oni breztaktni lujci, ki si upajo v dvorec v kopalni obleki; j grof jih brezobzirno zavrne, pa naj je dolični- j ca tudi ministrova žena. — Iz Gozzejevega parka dospemo v vaa Trsteno, ki ima na trgu i dve orjaški platani, med njima pa mrzel, lepo obzidan studenec. Obseg debelejše platane znaša približno 13 m. — Prelep je izlet (z avtomobilom) na izvir reke Omble tik za Gru-žem, ki vre na dan izpod pečin in se po kratkem leku izliva v morje. Njena struga leži lako nizko, da prihaja slana morska voda tik
slovesnost zopet združila vse narodne kroge, da se primerno proslavijo žrtve naše svobode.
□	izletniški vlaki v dravsko dolino. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je določila potniška vlaka štev. 1712 z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 5.38 Uri zjutraj ter štev. 1715 s prihodom v Maribor gl. kol. ob 21.04 uri zvečer kot izletniška vlaka za nedelje in praznike do vštevši 30. septembra 1927. Za te vlake je izletnikom dovoljen 50 odstotni popust v II. ali III. razredu na ta način, da se pri odhcdu kupi izletniška povratna vozna karta 7a polovično ceno od normalnih voznih cen. Te izletniške karte se izdajajo za nedelje in praznike ter veljajo en dan za vožnjo tja in na aj. Na razdalje preko 60 km, torej Iz Maribora gl. kel. do Dravograda, Gušlanja in Pre-valja se izdajajo izletniške karte tudi za sobote ln dneve pred prazniki za določene vlake ter veljajo dva dni za vožnjo tja in nazaj. Ako je bila izdana-izletniška karta na tako razdaljo za nedeljo oziroma za praznik, velja za povratek tudi v pondeljek oziroma na dan po prazniku. Te določbe stopijo v veljavo s 25. oziroma 26. iunijem. Izlentiške povratne vozne karte i daia v predprodaji biljetarna »Putni-ka« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
□	Zborovanje upokojencev. K poročilu o zborovanju društva državnih upokojencev dodatno dostavljamo, da sta bila izvoljena za podpredsednika gg. Pricelik Friderik i/. Maribora in Logar Franjo iz Celja. Zborovanju je predsedoval g. dvorni svetnik dr. Kronvogel.
□	Kako naj čuvamo svoje zdravje, o tem bo govoril danes na fantovskem sestanku mariborskega orlovskega odseka zdravnik g. dr. A. Wankiniiller. Pridite polnoštevilno in točno ob običajni uri!
□	Ura so je našla. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v hiši Pristan 11.
Celje
ORLOVSKA PODZVEZA Ekspozitura Celje—Maribor ^priredi
v nedeljo, dno 10. julija 1927 v Celju javni nastop
s sledečim sporedom:
Dopoldne: po prihodu vlakov pohod po mestu, ob 9. uri sv. maša v opatijski cerkvi. Popoldne: ob 4. na dvorišču Mestne
osnovne šole telovadni nastop
1. članice: proste vaje; 2. lahka atletika: a) *kok s palico, b) štefetni tek; 3. članice: simbolične vaje; 4. orodna telovadba: a) člani, b) vaditelji; 5. člani: proste vaje. Vstopnina: sedež I. vrste 15 Din, sedež II. vrste 10 Din, stojišče 8 Din. Sodelujeta godba celjskih železničarjev 4n rudarska godba iz Griž.
& Somišljenikom SLS v Celju! Reklama-cijski rok za volitve v narodno skupščino poteče 30. junija t 1. Do tega dne je še mogoče zahtevati popravke v volivnih imenikih, zahtevati izbris volivnih neupravičencev in vpis onih, ki imajo sicer pravico voliti, pa le pravice ne morejo izvrševati, ker niso vpisani v volivni imenik. Vse take slučaje javite takoj tajništvu SLS v Celju, Cankarjeva 4. Pravtako naj se zglase v tajništvu vsi oni, ki imajo v volivnih imenikih vpisane napačne podatke, zlasti stanovanjske. — Stalni volivni imeniki so stalno na vpogled v tajništvu SLS. Opozarjamo, da so volivni imeniki na novo nastavljeni in vabimo somišljenike, da pogledajo, če so pravilno vpisani.
& Ludvik Lanjšič. Včeraj ob 1. ponoči je za večno zatisnil oči g. Ludovik Lanjšič,
vpokojeni sodni poduradnik, potem ko je iz-pil do dna kelih trpljenja, ki mu ga je pripravila težka bolezen. 71 let je zvesto služil Bogu in bil skozi dolga leta nadvse vesten uradnik svoje stroke ter je vršil svoj poklic v prid ljudstvu in ponos svojim predstojnikom. Bil je vzor vestnega in delavnega člana SLS, ki zgublja z njim enega onih mož, ki ne klonijo pod pritiskom razmer, temveč jih vsak položaj najde odločene in neustrašene na strani SLS. Počivaj v miru blaga duša in nebesa naj Ti bodo plačilo za Tvoje delo in zvestobo. Preostale naj tolaži vera, ki je bila rajnemu g. Lanjšiču opora in sreča v življenju.
-©■ Naše som šljonike vabimo, da se v obilnem številu udeleže pogreba pokojnega g. L. Lanjšiča. Pcgreb bo jutri, v četrtek ob štirih popoldne izpred hiše žalosti, Krnlja Petra cesta št. 8., na okoliško pokopališče.
& »Jutru» za ušesa! Včeraj je prineslo »Jutro« o celjskih občinskih volitvah poroč.lo, kakor ga zmore sestaviti zgolj človek, ki mu sovraštvo do političnega nasprotnika ne da več misliti stvarno in pravično. Z naslovi ka-flibđlskega značaja »Volivni teror kakor v Južni Srbiji«, »Podkupovanje kakor na Madžarskem« hoče sJutro« predstaviti zmago poštenja kot posledico nasilja in prikriti katastrofalno propast celjskih demokratov. Sramoto SDS hoče »Jutro« spremeniti v sramoto za Slovence in blati zato poštene celjske narodnjake, ki so iiheli odločnosti dovolj, da so se uprli demokratski komandi in z brezprimerno energijo pokazali demokratom pot iz Celja. Celjski f' :H '»i mirno izhajamo brez ^Ju-Lrovega« p, ч vala o naši naredni kvalifikaciji, si bomo tak način -Jutrovega« pisanja zap mnili tako temeljito, da bodo »Jutro« in njegovi ljudje čutili to tudi 11. septembra. Minili so časi, ko ste nas smeli zmerjati in pso-vati nemarčevno in vam je bilo to šteto celo v narodne zasluge.
Celjskim demokratom! Ker so morali celjski demokrati v nedeljo čutiti, da jim je v Celju odzvonilo, mečejo sedaj po svojem časopisju gnojnico ne na nerarodne, pač pa na nedemokratske volivce. O terorju, ki so ga uganjali demokrati, bomo še govorili. Povemo pa že danes, da bomo resnično izrabili vsa sredstva, da pripravimo demokratom zelo, zelo grenke dni, ako bodo še pisali o protide-mokratskih strankah na način, kot se ga je poslužilo včerajšnje »Jutro« in že v ponedeljek »Slovenski Narod«. Demokrati ta sredstva poznajo in upamo, da smo jih morali na to zadnjikrat opozoriti.
& S kolom po resnici. »Jutro« v svoji brezprimerni želji, da predstavi zmago Združenih strank v Celju kot zmago »protinarod-nih elementov« (s čimer bi seveda dokazalo zgolj impotentnost takozvanih nacionalističnih stremljenj a la SDS), laže na vse strani in najde med izvoljenimi odborniki 9 radikalov, 6 »klerikalcev« in kar 5 Nemcev. Vsemu Celju pa je znano, da je izvoljenih 8 radikalov (gg. dr. Goričan, Posavec, Brinar, dr. Vrečko, Lečnik, Zumer, Zupan, Koren), 8 članov SLS (gg. dr. Ogrizek, Janič, Dobovičnik, Možina, Gračner, Cvirn, Hohnjec in dr. Voršič) ter 4 Nemci (gg. Rebeuschegg, dr. Skoberne, dr. Wclf, Koschir).
•0" Gostovanje ljubljanske opere. V nedeljo 2*6. junija t. 1. bo gostovala v celjskem
Štev. 64—27 Prcds.
4871
RAZPIS.
Mestna občina celjska odda službo pobiralca mestne cestne naklade. — Ta služba je pogodbena, plača po dogovoru. Pravilno kolkovanc prošnje je vložiti pri predsedništvu mestnega magistrata naj-kcsncjc do 15. julija 1927. — Prednost imajo vpokojeni železniški uradniki.
Mestni magistrat celjski, dne 7. junija 1927.
Vladni komisar dr. Anton Farčnik s. r.
do izvora. Izvor sam je zajet za vodovodf pred njim je zgrajen jez, ki brani, da bi se morska voda mešala z njim. Okolica izvira reke Omble je idilično lepa in zelo spominja na Bled — ne manjka nili griček s cerkvico. Prijatelje dobre vinske kapljice čakajo v Količevi pokuševalni kleti redki užitki: dubrovačka perla, Količeva zlatna kapljica in kakor se še imenujejo ti sokovi na trti posušenega grozdja očarajo tudi največjega če mernika in zagrizenega vodopivca. — Daljši izleti vabijo v Kotor in v Črno goro — bodisi z ladjo bodisi z avtomobilom. Prekrasna je vožnja z avtomobilom na Trebiuje, ki leži ob TrebinjčiCi na Popovem polju kakor oaza sredi kamentte puščave. V Trebinju najdemo v malem, kar nam kaže Sarajevo v velikem: neposredni stik med vzhodom in zapadom, islamom in krščanstvom. Tu vidiš šetaj Če Turkinje, brezhibno ( b'cčene po zadnji pariški modi, čez obraz pa Črno velo nalik krinki — nezmiselno markiranje g nj-joče tradicije.
T0 bi bilo prav v kratkem le nekaj zanimivosti. lepot in vžitkov, ki se nam nudijo v Dubrovn ku :n njegovi bližnji in daljni okolici. Vse to si moremo privoščiti tekom 14 dni, ne dn bi p Ircšili z vožnjo vred več nego približno 2jOO Din. Najzanimivejše nas pa še Čaka, ako se vrnemo domov preko Hercegovine in Bosne. Vožnja po divje romantičnih predelih Neretve je tako lepa, da je ne bo nihče pozabil, kdor ima le malo zmisla za naravne krasote. Mimogrede bodi omenjeno, da v Železnikih vozovih ves čas, nismo opazili nika-kega mrčesa in da je železniško osobje zelo uljudno in poslrežljivo.
V Sarajevu imamo do prihodnje železniške zveze pet ur časa. Na muzej seveda v tem kratkem času skoro ni misliti, pač pa si moremo lepo ogledati evproski del mesta, kaloliško stolnico, par džamij in zlasti — bazar! Sem še niso segli nobeni obrtni zakoni in predpisi — izvzemši davčne seveda; rokodelstvo in kupčija se razvijata v najprimitiv-nejših razmerah. Tujca vlečejo najbolj miniaturne delavnice in obenem prodnjalnice domače umetne obrti. Star Turek nenavadno milega obraza nam kaže svoje mučno intarsiasi-atersko delo in zagotavlja, da se samo muslimani še pečajo s tako nehvaležnim poslom, ki donaša tako skromen zaslužek. Največja beda in primitivnost ti zijata nasproti iz »izložb« starin rev, čevljarjev, jestvinarjev; za čemer bi se pri nas noben berač ne sklonil, da bi pobral, se tu prodaja odnosno popravlja. Kdaj se pedere nevidna, visoka stena med vzhodom in zapadom, kdaj doseže kultura in socijalna blaginja tudi sarajevski bazar in njegove odjemalce?
Iz. Sarajeva nas vodi železnica po ravni Bo ni, med turšičnimi polji, vinogradi in sliv-nimi gaji, mimo vasi z lesenimi kočicami; zvesta spremljevalka nam je skoraj do Broda reka tëosna s svojimi lesenimi mlini, podobnimi onim na Muri. V Brodu pa nas sprejme v svoje območje Sava, ki nam prinaša prve pozdrave iz Slovenije, naše edine, neprimerljive, k nebu kipeče planinske domovine, po kateri nam neutešljivo hrepeni srce, dokler nas zopet ne objamejo njena zelena polja in gaji, njene bele vasi, njeni grički in zvesti stražarji — gore.	K.
mestnem gledališču ljubljanska opera. Vpri-
zorila bo Rossiuijevo opero »Seviljski brivec«. Glavne vloge so v rokah ge. Lovšetove in gg. Banovca, Betetta, Janka in Zupana. Dirigira kapelnik g. Neffat. Začetek predstave Je točno ob treh popoldne. Cene so navadne. Pred-prodaja vstopnic je v knjigarni Goričar & Le-skovšek na Kralja Petra cesti. Ker bo konec 1 predstave že ob šestih, so je bodo mogli udeležiti tudi okoličani, ki so navezani na pot z železnico.
■Q" Višji tečajni irpit na državni realni gimnaziji v Colju. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. univ. prof. Nikole Ra-dojčiča se je vršil v junijskem roku v dneh od 13. do 18. junija višji tečajni izpit, ki je ! pokazal naslednji rezultat: ustnega izpita sta bila oproščena dva kandidata in sicer Lavren-čič Boris in Stegu Milan. Zrelost je bila priznana kandidatom: Božiču Stanku, Debeljaku Alfon u, Exelu Borisu, Gosaku Zdravku, Ja-voršku Konradu, Kosu Jožefu, Križinaničevi Mariji, Liški Janku, Podgoršku Martinu, Po-I vodnju Vil emu, Šketi Ivanu,- Šlandru Jožefu, Soncu Milanu in Štukovniku Francu. V celem ! je pol žilo višji tečajni izpit 16 kandidatov, 4 ! pa imajo ponavljalni izpit po dveh mesecih.
:p/u/
© Občni zbor Glasbene Matice v Ptufu se
vrši v soboto, 23. junija, ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Prosi se polnoštcvilne udeležbe. — Tajnik.
ф Samoumor. V Gomili Pri Jirsovcih se fe obesil kmet Anton Kurbus.
® Nesreča. G. Detičku, uslužbencu »Pcto-vie«, sc je na potu Ptuj—Rogaška Slatina pripetila nesreča. Na ovinku ceste je trčil s vojim motornim kolesom v avto, ki je privozil od nasprotne strani. Avto je kolo odbil in ga vrgel nekaj metrov preko ceste v jarek. G. Detiček je obležal v nezavesti. Voznik avla se ni zmenil za ponesrečenca, šele čez nekaj časa ga jc drugi avto-mobil vzel s seboj. Zdravi se sedaj v domači oskrbi.
ф Kupčevalci na trgu. Prav umestna na-redba je nabita , na stolpu na Glavnem trgu, d« smejo prekupčevalci šele po 9. uri kupovati nu trgu. Zdi se nam, da bo marsikateri visoko visečo desko z napisom prezrl — stroga kontrola bo tu umestna.
Slov, IConfice
Razpis poštne vožnje. Poštno in brzojavno ravnateljstvo razpisuje vožnjo pošte na kolodvor in obratno za eno leto. Licitacija se bo vršila dne 6. julija v občinski pisarni. Ponudnik mora položili 200 Din kavcije. Natančnejše sc poizve pri okrajnem glavarstvu, na občini in na poŠti.
Stanovanjsko vprašanje jc pri nas na mrtvi točki. Noben privatnik, šc manj pa občina, nc stori niti koraka za omiljenjc tega resnega vprašanja, Dobro bi bilo, da bi si drž. nameščenci po vzgledu drugih krajev ustanovili svojo lastno zadrugo za zidanje malih stanovanjskih hišic. Mcro-dajni činitelji, zganite sel
Хадогје ©I> Savi
OBČANI)
Še en teden nas loči od občinskih volitev. Porabimo dobro te dni za agitacijo, da pride tudi zagorska občina v roke pristašev stranke slovenskega ljudstva. Naf bo 26. Junij konec vlade demokratske gospode nad Zagorjem. Demokrati so si sami podpisali spričevalo svoje nezmožnosti. Najboljšega izmed sebe so si postavili za gerenta t. j. dr. Korbarja. Ta pa je tako vodil občino, da ga njegovi strankarji zdaj niti na kandidatno listo niso sprejelil
Komunistični in socijalistični generali so pn dobri za govoriti, za delati v obči blagor so pa brez sposobnosti. Zlomljen štrajk pred 4 leti in pa skoraj štiriletna doba njihovega županovan)d kaže, kaj oni znajo.
Če torej hočemo, da bo zagorska občina res kaj naredila za socijalni in gospodarski blagor svojih občanov, potem volimo 5. ali 6. skrinjico! Volile SLS vi delavci, ki se potikate po luknjah, če hočete, da vam občina zida boljših stanovan). Volite SLS vi kmetje, če hočete, da sc bo kat storilo za korist kmetskega stanu. Volite SLS vi obrtniki, če hočete, da bo s splošnim blagostanjem občanov raslo tudi vaše blagostanje!
12. t. m, jc bil blagoslovljen novi vodovod. Velika množica ljudstva se je zbrala ob tej priliki pri izvirku. Tudi g. okrajni glavar je bil navzoč. G. župnik jc pred blagoslovom zelo primerno spregovoril par besed o pomenu vode.
Slikanje ccrkvc lepo napreduje in bo čez tri i tedne dovršeno. Potem bo zagorska ccrkev daleč okrog ena najlepših.
MežišUc,! dolina
Prcvaljc. Ker se na binkoštno nedeljo radi slabega vremena ni mogla vršiti blagoslovitev nove motorne briz^alne, se jc slovesnost preložila na praznik Rešnjega Telesa. Zjutraj je bil sprejem vseh došlih gostov, ki so nalo odšli k sv. maši. Po sveti maši pa se je vršila blagoslovitev brizgal-ne pred občino. Blagoslovitev ter slavnostni govor je imel g. duh. svetnik ter dekan dr. Riepl. V svojem govoru je poudarjal potrebo gasilnega društva ter njihovo vzvišeno delo, ki sloni le na Kristusovem nauku: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.t — Popoldne se je vršila vrtna veselica, pri kateri so sodelovale tri godbe. Kumlca brizgnlne je bila ga. Lahovnikova. Častitamo mu tudi mi!
Slovenc4a Inrafina
Lironoovanjc mr].. 'V. Tekom meseca marca se je vršilo licencovanje mrjascev v Prekmurju. Prignalo se jc 185 mrjascev. Komisije so spoznale sposobnim za plcmcnenje 160. ostalih 25 je nesposobnih. Lastnike najboljših mrjascev je veliki župan nagradil s častnimi prlznanicami in državnim denarnimi nagradami. Veliko ministrsko diplomo do-! bi: Štefan liatnik, Krog; Samuel Polak Murska j Sobota; oba iz okraja Murska Sobota; nadalje uprava velepceestva Beltinci iz okraja Dolnja Lendava. — Pohvalnice velikega župana dobo: Franc Nemeš, Tcšanovci; Ivan Kološa Vaneîe; Štefan Miholič, Marlinnci in Pttz- Jakob, Topolovcl; vel iz okraja Murska Sobota in Ivan Matjašec, Dolina okraj Dolnja Lendava.
Osnima vest. V Murski Soboti se je poročil
Nega zob zo vsakega.
ttedna ncirn lil »kril 7.П čislolo rstne > 111 i>1 i n o in zob Jo eno prvilt Hi-ed-Htov za obrambo bolezni. Ostanite zdravi, lia mofeto delali In zaslužili. Kuhito uri vsakodnevni uriti zob
Pebeco i'aii(i> »» «»bo.
g. Ferdinand Celeč, tajnik SLS in Kmečke posojilnice z gdč. Terezijo Mataj. Cerkveni obred je izvršil g. Ivan Slepec, č. kan. in dekan. NovoporoČen-cenia želimo v zakonskem življenju mnogo božjega blagoslova I
Koliko živine jo uničila metljavost? I/, izkazov, ki so jih občine poslalo glavarstvom v Murski Soboti in Dolnji Lendavi, je razvidno, da je zahtevala metl javost v Prekmurju krog 2000 glav goveje živine. Nekatere občine so trpele zelo veliko škodo. Tako Renkovci, kjer je na meteliniosti obolelo krog 130 krav.
Učiteljsko zborovanje. Učiteljstvo okraja Dolnja Lendava jo imelo v Turnišču letni občiii zbor. Na dnevnem redu so bile med drugim volitve novega odbpra. Izvoljeni so bili gg.: Peternol (predsednik), ,). Kontler (podpredsednik), Izidor Horvat (tajnik), Prcininger (blagajnik). Zborovanju je prisostvoval 5. nadzornik g Franc Škulj in je imel predavanje o delovanju »Ciril-Metodijeke družbe«. Na zborovanju se jo razpravljalo tudi o šolskih svetih.
Obrtna razstava. Dno 12. junija je bila olvor-jena v Murski Soboti prva prekmurska obrtna razstava. Dasi so prekmurski obrtniki že prej želi z razstavljenimi predmeti zadovoljive uspehe na raznih razstavah v Sloveniji, domače razstave doeednj niso priredili. Naposled so se zg.n ili. Razstava vzbuja splošno pozornost in gotovo je. da mnogo pripomore k temu, da se mala obrt še bolj razvije.
Novo mesto
Še o občinskih volitvah. Udeležba pri teh volitvah jc bila zelo velika. Zlasti sc jc pehala SDS, da jc pridobila narodne socialiste, ki so volili demonstrativno z njo, pridružili so se ji tudi samostojni kmetje. Znani agitatorji vpok. sod. sluga Jarc, vpok. orožnik Čučck, čevljar Puš so sc trudili ccl teden za SDS. Skoro vsem volivcem so poslali demokrati svoj volivni plakat ter ga tudi nabili po mestnih zidovih. Agitiralo se jc z vsemi mogočimi sredstvi. Dobila ja Gospodarska stranka 317 glasov (13 odbornikov), SLS 187 glasov (7 odbornikov), NRS 67 glasov (3 odb.), stranka reda in dela 51 glasov (2 odb.). Ker sta SLS in NRS imeli 19 glasov nad količnikom, sc je vršilo žrebanje za 8. odbomiškn mesto SLS, ozir 3. za NRS in jc žreb odločil za NRS. Volivnih krogljic je bilo 622, dočim jc bilo v volivnem imeniku zaznamovanji: 620 volivccv. Kako je prišlo do te razlike, jc šc nepojasnjeno. SLS jc od zadnjih občinskih volitev napredovala za 35 glasov. Pri zadnjih občinskih volitvah jc namreč imela 155 glasov. Z volivnim izidom smo namreč za našo stranko lahko zadovoljni. Naši volivci so bili disciplinirani in so povečini že v dopoldanskih urah izvršili svojo dolžnost.
Prireditev Slovenske straže. V sobnfo, dne 25. junija 1927, ob 8. uri zvečer se vrši prireditev Slovenrkc Straže v dvorani Rokodelskega donin v Novem mestu. Na sporedu so poleg govora vse-učiliškcga prof. dr. Lambcrta Ehrlicha šc pevske točke, recitacije ' , simbolično vaja Orlic »Oi Doberdob«.
Delovanje okrajnega zastopa v Laškem.
Pod tem naslovom je »Jutro* že dvakrat poročalo o nakupu plemenske živine po okrafnom zastopu. Način pisave je takšen, da je na prvi pogled razvidno, da pisec nima pravega smisla za živinorejo, ampak da zasleduje vse druge nair.eno, kakor pa izboljšanje gospodarskih razmer. In [udi nima nobene stvarne podlage za oceno kupljene živine, Edina podlaga mu je mnenje nekega gospoda nestrokovnjaka iz Trbovelj, Id je živino obsodil, preden jo jc dobro ogledal, da jc slaba, da ni murodolske pasme, da je draga, da nc no nobene koristi od nje, da so to hrvaške buše itd. — Podpisana hočeva popolnoma stvarno, objektivno in na kratko ugotoviti cclotno stanje na-kupljene živine.
Živino — vsega 36 krav in tclic — smo nakupili v Planini in Dobju, kjer gojc na ozemlju bivše Štajerske razmeroma telesno najbolj razvito in najčistejšo pasmo pomurskega-muricidolskcga (murodolskega) goveda. To lahko potrdijo vsi kmetijski strokovnjaki mariborske oblasti, ki so nekdaj delovali v bivši Štajerski. Pred dvemi leti so kupovali po vseh krajih Slovenije murodolsko plemensko živino tudi Srbi, ki so bili z blagom iz Planine najbolj zadovoljni.
Živina jc bila takoj drugi dan po nakupu porazdeljena med reflcklantc po polovični ceni. Samo 2 telici, ker so radi izmučenosti na dolgem potu slabo izgledali, sta bili oddani izpod роГо-vične cene (kupljene po 3000 Din, a oddane po 10C0 Din). »Jutro namreč trdi, da je bilo oddanih izpod polovične ccnc polovica krav in tclic. Od reflektantov, ki so plačali kavcijo po 500 Din, ni prejelo plemenske živine 16. Od teh jc bilo priglašenih za bike, katerih tudi na Planini ni bilo na prodaj, 13; dva nista bila navzoča, a eden nI hotel prevzeti kupljene tclice. — Okrajni zastop jc potrošil za živino 84.795 Din, isto vsoto tudi reflektanti živine, to je, ena glava plemenske živine jc povprečno stala 4000 Din. Povprečna tc-žina nakupljcnc plemenske živine znaša 480 kg. Iz teh številk je razvidno, da jc živina razmeroma jnko po ccni.
»Dopisnik -Jutra« kritizira, zakaj sc ni kupila plemenska živina v Avstriji. S tako kritiko kaže pisec, kako zastarelih nazorov da je, in da |e eden od onih ljudi, ki vidi v tujem narodu ln tujem blagu vse boljše, kakor doma. In v teh težkih časih naj bi nosili denar v tujo državo, ko g« пл4 k»"et tako neobhodno potrebuje! Ali nisîro dali z nakupom plemenske živine našim okrajem pobudo, da bodo posvečali večjo pažnjo reji plemenske živine? Kritika dopisnika ic z ozirom na
telesnost živali popolnoma neumestna, na mlečnost živali pa smo se ozirali, kolikor j« pač mogoče mlečnost strokovnjaško presoditi Točnih podatkov o pokoljenju in o mlečnosti pa tudi ne bt mogli dobiti v Avstriji, kier je vpeljan rodovnik v reklamne svrhe. — Dopisnik kritizira kupljene plemenske telicc tudi radi tega, ker se niso moglo nuditi vsem reflektantom krave s svežim mlekom. S tako kritiko je pokaral, da ni dopisnik rejec, da mu ni za dobro plemensko blago, ampak le za trenutni dobiček, za sveže mleko. Plemensko vrednost dobre telice, ki mu ne da takoj dobička, mu je postranska stvar.
Poročila, ki prihajajo od sedanjih lastnikov nakupljene živine, so tako ugodna, da se more smatrati večina nakupljene živine — to je naj-manjc 32 glav — kot prvovrstna prava pomursko-muricidolska živina. Želiva, da se o najinih trditvah prepričajo tudi strokovnjaki velikega župana, katere kliče »Jutro« na pomoč, ker izgleda, da nima do podpisanih zaupanja.
Obračun o nakupu in razprodaji živine I« piscu pri okrajnem zastopu vedno na vpogled, da se tudi v tem oziru ugodi njegovemu dvomu, ozir. skrbi za pravilno in pošteno administracijo pri okrajnem zastopu.
Dr. J e r i n a.	F. V e r n i g.
POSLOVANJE OKRAJNEGA ZASTOPA LAŠKO.
G. dr, Roš je dal priobčiti v »Jutru« št. 14S notico, v kateri pravi: »Laž je, da bi se zgodila z mojo ali brez moje vednosti kakršnakoli nepoštenost v škodo okrajnega zastopa ali davkoplačevalcev.«
Drži, g. doktor! Prišel bo čas in to kmalu, ko se boste zagovarjali, da ste pač zaupali poslovanje drugim. Glasom dopisa zgoraj omenjenega »Jutra« ste pa prevzeli vso soodgovornost nase, kater* Vam tudi pripada kot bivšemu gerentu, pod katerim vodstvom so se dejanja, navedena v "Slovencu«, res vršila.
Ker pa so bila dejstva, priobčena v »Slovencu-^, dovolj jasna, bo lahko, kar tudi želim, da čimpr-l nastopim dokaz resnice drugod.
Ivan Deželak.
Zapuie. Pri nas so postavili fantje na praznik sv. Rešnjega Telesa 40 metrov visok mlaj, kar je pač velika redkost. Dekleta pa so sešile 9 m dolgo zastavo. Zapužanskim fantom in dekletom
vsa čast!
Slovenska Bistrica. O smrti blagopokojnega veleposestnika Janeza Jerovška je »Slovenec« že poročal. Omeniti je treba, da je bil tudi pogreb rajnega zvestega našega pristaša ter vzor-gospo-darja manifestacija njegovi obči priljubljenosti ter spoštovanju, katerega se ie veselil v Slov. Bistrici in okolici. Pogreb je vodil ob asistenci duhovščine g. profesor iz Ptuja Kolarič, ki se je tudi poslovil od rajnega ob odprtem grobu. Poleg ljudskih množic smo videli v sprevodu g. mariborskega župana dr. Leskovarja, narodna poslanca dr. Hohnjeca ter Žebota in več oblastnih poslancev, domačega župana z zastopniki uradov ter raznih organizacij iz Slov. Bistrice. Rajnemu Janezu bo ostal v Slov. Bistrici in daleč naokrog ohranjen časten in hvaležen spomin.
Loče—Čadram. Sadjarska in vrtnarska podružnica za konjiški okraj priredi v nedeljo, dne 26. junija t. 1„ ob pol 10. uri dopoldne v Ločah (šola) in ob 3. uri popoldne istega dne v Čadramu (šola) predavanje o pomenu sadja, o organizaciji sadjarjev in o pomenu in napravi sadjevca. Predavatelj je znani sadjarski strokovnjak g. Miloš Levstik iz Celja, radi česar pričakuje podružnica najštevilnejše udeležbe.
1
l*rosveta
Slovenska umetniška razstava na Dunaju.
Dunaj, 18. junija 1927.
»Arbeiter Zeitung« z dne 15. junija 1927 poroča o razstavi »Slov. um. dr.« pri Hagenbundu na kratko in sledeče:
V razstavi sodelujejo člani »Slov. um. društva, Ljubljana«. Fran in Tone Kralj. Drago in Nande Vidmar, kakor tudi Tine Kos, Veno Pilon in Fran S. Sliplovšek so slikarji, katerih veak združuje na svoj način izenostavljeno oblikovnost z močnim izrazom in ritmično kompozicijo. Fran in Tone Kralj sta razstavila tudi leseno plastiko. Prvi »Kristusa pridigarja«, ta pa »Idealist« nazvano figuro. Zlasti »Idealist« meji že skoro ob absolutno plastiko, v kateri temelji učinek na arhitektonski in ritmični zgradbi izrazitih, toda abstraktnih prostornih oblik. Temu nasproti je Ivan Napotnikova »Plesalka«- Gos) ne samo oblikovana naravnejše, temveč tudi polna čutnega življenja. Poročilo je signiral Dr. Alfred Markowitz.
»Neue Freie Presse« z dne 18. junija 1927 omenja med drugim parkrat tudi naše umetnike in to v povsem ugodni obliki, kar se na splošno ni pričakovalo. Podpisano je poročilo »Kunstaus-8tellimgen< 6 šifro A. F. S. O Jakcu se pravi tu: vda ist — in der slowenischen Abteilung, letztes Kabinett links — ein famoses Mànnerportrait von Jakac (l)-< O Kraljih in Tinetu Kosu: »Nadarjeni bodo tudi nekateri slovenski umetniki, ki so se s posebno vnemo zapisali modernemu gibanju, tako oba Kralja, ta dva, posebno kot plastika pozornosti vredna; tudi Koea (14. 15)) bi bilo tu imenovati.« Končno še o Pilonu: »Upoštevanja vredni so to pot še Fr. Lerch, Rutnhold, Hiigin, potem kol kra-jînarji Gergely, Pilon (17) in Vonašek, vsi moderni. toda s sledovi opazovanja narave in risarskega manja...«	R. L.
Cfublfan&Tco gledišče
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer.
Sreda. 22. junija MADAME BUTTERFLY Gosto-
vanje g. Jelačina. Red E. Ceitrtek, 28. junija: Zaprto. Petek, 24. junija: T AJDA. Red A. Robota, 25. junija: POLJSKA KRI, opereta. Izven. Nedelja, 28. junija: SEVTLJSKI BRIVEC- Gosto-
vanje v Celju. Izven. Ponedeljek, 27. junija: Zaprto.
Madame Butterfly: Pri današnji predstavi te Lepe Puccinijeve opere poje tenorsko partijo Pin-kertona goejx>d Kovač in ne kakor javljeno gospod Jelačin. ki je sinoii odpovedal sodelovanje v tej operi. Ostala zasedba običajna. Predstava je za red E in jp dirigira kapelnlk dr. Švara.
Oskar N c d bal: opereta »Poljska kri«. To delo slavnega češkega dirigenta je znano naši gledališki publiki še iz prejšnjih let. Od ostalih operete se razlikuje v tem, da to delo v glasbenem oriru brez dvoma nadkriljuje mnogo drugih del, ki sedaj prevladujejo v gledaliških repertoarjih. »Poljska kri' se vprizori na našem odru v soboto, dne 26. t. tn. kot izven predelava.
Mariborsko gledišče
Četrtek, 23. junija ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Abonma C. Kuponi. Zadnjikrat.
»Kar hočete« na mariborskem odru. Koncem tega tedna bo v Mariboru pravi gledališki dogodek: vrši se premijera klasične Šekspirjeve komedije »Kar hočete« v režiji g. prof. šesta. Od Šekspirjevih komedij je pred leti uprav užgal »Sen kresne noči« pa ni dvoma, da bo komedija »Kar hočete« doživela enak uspeh.
Glasba
I. javna produkcija gojencev drž. konserva-torija v Ljubljani se vrši v četrtek, 23. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Nastopijo sledeči gojenci: 1.) Verdi: Arija iz opere Ples v maskah. Poje Olup Marija. 2.) Hermann: Trije popotniki. Poje Likovič Joža. 3.) a) Bizet: Adagietto iz L'Alesienne. b) Ellerton: Tarantella. Igra na gosli Prevoršek Uroš. 4.] a) Škerjanec: Večerna impresija b) Pavčič: Uspavanka. Poje Rohrman Danica. 5.) Verdi: Arija iz opere Aida. Poje Dolenc Josi-pina. 6.) Bruch: II. stavek okncerta v g-molu, za gosli. Igra Stanič Fran. 7.) Lôwe: Ura. Poje Šeber Ana. 8.) Suk: Pomlad op. 22, igra na klavirju No-vakovič Božiča. 9.) a) Ravnik: Vasovalec, Šker-janc: Aleja sniva. Poje Pucelj Stanko. 10.) Wieni-awski: Spomin na Moskvo. Igra na gosli Rupel Karel. 11.) Delibes: Arija iz opere Lakme. Po)e Popovič Vera. 12.) Klička: Scherzo za 3 gosli. Igrajo Šušteršič Vinko, Krek Leon, Šivic Silvester. Posamezne nastopajoče spremljajo na klavirju: Vogelnik Marica, Valjalo Marta, Šivic Pavel, No-vakovič Božiča. Vstop v dvorano je prost, pobirajo se le prostovoljni prispevki v kritje stroškov, vendar pa mora vsak obiskovalec dobiti preje vstopnico, katera dobi v konservatorijskl pisarni v Gosposki ulici št. 8, poslopje Glasbene Matice, na dan produkcije od 9. do 12. in ođ 3. do 6. ter pred produkcijo v veži Filharmonlčne družbe.
Sporî
DRŽAVNO PRVENSTVO V NOGOMETU.
III. kolo 19. t. m. SAŠK : Ilirija 2 : 1, Hajduk : HAŠK 4 : 0!, BSK : SAND 3 : 1.
Že pred tekmo smo rekli, da more dobiti Ilirija sarajevsko tekmo s SASK-om samo, ako zaigra v dobri formi. Toda v dobri formi je bila preteklo nedeljo zopet le ožja obramba Miklavčič— Pleš—Beltram, dalje med halfi Zupančič G , ki je igral tokrat na desni strani, ter v napadu edini Župančič I. Za zmago to ni zadostovalo; brez dobrega notranjega napadalnega tria in centerhal-fa se težko dobi tekme, tudi ako je nasprotnik kako slabejše moštvo in ne SASK. Notranji for-ward je že nekoliko sezon Ahilova peta Ilirije. Preteklo nedeljo je ponovil slabo igro iz tekme s HAŠKom, enako nesposoben je bil za kombinacijo kot za predore in za strel. Tudi Doberlet. navadno slabo plaoiran in zraven nezadostno zaposlen, ni prišel do izraza; vso igro je dobil komaj več kot tri porabno oddane žoge. Ni izključeno, da je moštvo nekoliko preigrano; odmor prihodnjo nedeljo mu bo prav dobrodošel.
SAŠK je imel najboljše moči med halfi. Srednji, Bulat, je daleko presegal svoj vis a vis. Ožja obramba igra enostavno in robustno, toda vedno koristno, slaba igra ilirijanskega napada, ji ie nalogo zelo olajšala. Forward igra v polju boljše kot pred golom, znanega sarajevskega goalgetter-ji Gotza je mali Pleš izvrstno držal.
V prvem polčasu je bil SA&K odločno boljše moštvo, čeprav je Ilirija v splošnem vzdržala odprto igro. Izvrstna ilirijanska obramba je rešila vendarle v odmor rezultat 0:0. Po odmoru je dosegel SAŠK že v 4. in 6. minuti dva nepričakovana gola, na katerih nista bila neprizadeta Miklavčič in Beltram. Inicijativa preide nato na Ilirijo, ki iz enajstke popravi rezultat na 1 : 2. V 29. minuti sledi izključitev Pleša radi ugovarjanja sodniku. Njegovo mesto zavzame Verovšek. Ilirija vztraja tudi z 10 igralci v ofenzivi, toda izravnati se ji ne posreči. — Sodil je v splošnem dobro zagrebški sodnik Padjen.
Hajduk : HAŠK 4 : 0. HAŠK je igral približno tako kot teden dni prej v Ljubljani proti Iliriji. V polju je igral lep kombinacijski, za oko všečen nogomet ter bil večino igre v premoči, toda pred golom zopet ni znal preko dobro dispo-nirane obrambe. Hajduk, čegar igra je sicer zelo slična HAŠKovi, je igral v nedeljo enostavno in koristno, o pravem času je znal uporabiti krili in uspelo mu ie prizadeti zagrebškemu prvaku na njegovih tleh katastrofalen poraz! S sodnikom Ruži*em iz BelgTada Zagrebčani niso bili zadovoljni; faktično je v nekoliko slučajih oškodoval HAŠKovo moštvo.
BSK : SAND 3 : 1. BSK je nadvladal ob prav dobri igri hitro in prodorno moštvo subo-tiških Madžarov. To tekmo je dobro vodil ljubljanski sodnik Vodišek.
Prvenstvo II. raireda v Ljubljani. — Slavija: Ja-Tornik (Rakek) 8 : 1.
Ljubljanski drugorazredni prvak Slavija in SK Javornik, prvak province ljubljanskega okrožja LNP, sta odigrala v nedeljo zadnjo -prvenstveno tekmo II. razreda. Kakor je bilo pričakovati, je Slavija z gotovostjo zmagala ter si priborila s tem okrožno drugorazredno prvenstvo, z njim pa tudi napredovanje v I. razred Ljubljane Javornik je pokazal veliko agilnosti in dobre volje, toda s svojo za enkrat še primitivno igro ni mogel oerorifi zmage bolj izkušeni in taktično daleko boljši Slavi ji.
Končno sitanje prvenstvene tabele II. razreda v Ljubljani je sledeče: 1. Slavija 13 točk. score 17 : 7; 2. Reka 11, 17 : 10; 3. Svoboda 7, 22 : 21; 4. Krakovo 5, 19 : 27; 5. Panonija 4, 17 : 27.
Prijateljska tekma Ilirija : Celje 6 : 0.
Celje se je vnovič predstavilo kot simpatično, fair moètvo, ki ima predpogoje za nadaljnji napredek. Igralci kažejo lepo razumevanje za skupno igro in so pri lično dobro vigrani. Vratar je bil v nedeljo neeiguren in bi ob nekoliko sreče mogel preprečiti dva ali tri gole. — II. garnitura Ilirije ki je bila v nedeljo v prav dobri formi, je bila za Celje težak protivnik. Ifcra je bila zanimiva vsled uspelih taktičnih potez Ilirije, hitre-• tempa in obojestranske popolne fairnese. Sodil je dobro g. Smole.
ŠPORTNI DOGODKI.
»Danes meni, jutri tebi«-, tako si najbrž misli Normi. Lani sta ga premagala Wide in Peltzer, letos p* je že zboljšal Widejev rekord 2000 m 5:26 na 5:24.6. In tudi Peltzer mora priznati, da je sreča oipoteča; v Berlinu so se vršile velike tekme, s Francozom Martinom sta tekla na 800 m, zmagal je Martin v 1:51.1 in je pustil Peltzerja 12 m za seboj. Rekord na pol milje (804.665 m) ima Peltzer, 1:61.6. Velikanska jn hiln horha med Wirrhtmnn Smithom in Trossbachom na 110 m lese; komaj vidna ie ивдхга! Smith v 15 sekundah. Svetovni
rekord ima Thomson, 148. Sedaj je pa tekel lete razdaljo Danec Petersson ▼ 14.7 in bi bil to nov svetovni rekord, če bi Dancu ne bil pihal veter v hrbet. Pri isti priliki je pokazal Kornig ponovno svojo dobro formo, 100 m v 10.6. Btichner je tekel 400 m v 49.8, 4 krat 100 m pa klub Charlottenburg v 42.2. Dempeey je pa spet tak kot je bil in komaj čaka, da bo odpravil Paolina ter da bo šel preko njega nad Tunneya, nad »boksarski stroj«.
VZTRAJNOST FINCEV.
Wdde in Ritola sta tekmovala; pisali smo o tem. Ritola ima dobro službo, v bližini Newyorka. Ni hotel več startati. Pa je prišel Wide k njemu in je rekel, naj tekmuje z njim. In Ritola je začel trenirati, 38 let je star. Vsak dan je vstal ob Štirih zjutraj, da je mogel trenirati, štiri ure rabi za vožnjo do kraja službe in nazaj. Ves dan je delal; zjutraj pred delom in zvečer po delu je treniral. Finec ne pezna nebrne udobnosti.
Finec Salminen pravi; »Mi nimamo športnih učiteljev in tudi ne enotne metode treniranja. Temeljni vzrok naših uspehov vidim v našem naol-nem značaju in v našem temperamentu. Mi smo mrzli, sami zase «""e smo odkrili kakšnega dobrega atleta, to pač vemo, pa ne govorimo dosti. In tudi časopisi mu ne mešajo možganov in ne pišejo, da bo ves svet premagal in da more sam on zmagati. Sam naj se vzgaja. Kmečki sinovi smo po večini, malo imamo prilike za skupni trening, preveč razkropljeni smo. Vsak si išče sam svoj slog in svojo metodo; vsak atlet naj postane osebnost, razvita iz njegove morale in njegovega značaja. Mi ne poznamo zabav. Podnebje je pri nas telesnemu športu ugodno, hud je mraz in kratko je poletje. V vsaki vasi je ena sama cesta, in tam skačejo naši dečki in tekajo za stavo. Smučanje v dolgi zimi nam utrdi noge, nam goji voljo, nam miri živce. In dobre živce moraš imeti, če hočeš biti dober atlet. Kakor sem rekel, naši atleti so na kmetih doma; petkrat na leto pridejo v mesta na tekme, to zadostuje. Malo jemo mesa, veliko rib, veliko zelenjave, veliko mleka in surovega masla in črn kruh. Pri Amerikancih je vse to obratno. Vsaka dežela si išče
svojo metodo. Mi imnmo svojo, za nas je dobra.« * * *
SK Ilirija, nogometna sekcija. Seja načelstva nogometne sekcije danes, v sredo ob 21 uri v kavarni »Evropa«. — Trening I. moštva in rezerve ta teden v četrtek in soboto ob 18. uri, za ostale v sredo in petek ob isti uri. — Načelnik.
Motoklub »Ljubljana« opozarja na članski sestanek, ki se vrši danes t. j. 22. t. m. ob pol 9. uri v restavraciji »Ljubljanski dvor« s sledečim dnevnim redom: Razgovor o 500 km. kvalitetni vožnji po Sloveniji in Hrvatski. — Odbor.
TurlsîiRa
Koča pri Triglavskih jezerih se otvori 25. L m. in bo redno odprta in najbolje preskrbljena z vsemi živili in pijačami po nizkih cenah, kakor v gostilnah in kavarnah po mestih. Nepotrebno je torej živila nositi s seboj v koče, zlasti ker je golaž ali kaka druga jestvina v koči cenejša in bolj sveža, kakor pa če bi bila v škatlji prinesena s seboj. Poleg tega je treba jestvine še nositi s seboj, kar močno črpa energijo turista, zlasti po težkih triglavskih turah. K o m a r č a: Prihod in odstop od koče v najboljšem stanju in brez nevarnosti. Gospodarstvo in oskrbništvo koče se ni spremenilo! Zato nazaj v planinski raj!
Planincem v vednost. Planince naprošamo, da pazijo v časopisju na naše objave, ki bodo ta teden sledile v vseh slovenskih dnevnikih glede otvoritve triglavskih koč in domov. Planinci naj sporoče naša priobčila svojim prijateljem in znancem, da bodo poučeni, katere koče so že otvor-jene in katere ne. Radi raznih tehničnih težkoč nam zaenkrat še ni mogoče določiti imen onih koč, ki jih bomo do 25., odnosno 29. t. m. otvorili v triglavskem pogorju. Toliko planinski javnosti v vednost radi mnogobrojnih, tako ustmenih, kakor tudi pismenih vprašanj glede otvoritve naših triglavskih koč in domov. Planince naprošamo zlasti, da opozore vse prireditelje in reditelje raznih izletov v Slovenijo iz ostalih krajev naše države in drugih držav tudi na naše planine. Po možnosti naj se aranžirajo izleti vsaj v naše bližnje gorske postojanke, t. j. v Kamniško Bistrico ali na Veliko Planino in pa na Krvavec. Da sc pokaže tem gostom vse veličanstvo naših gora, je priporočati posebno turo na Črno prst, ki nudi turistom povečini isti razgled in iste lepote planin, kakor naš očak Triglav, Razlika v obeh turah )e samo ta, da za Črno prst ni treba nobene posebne turistovske opreme, razven izkaznice za naSe graničarje, katero vsakemu prireditelju takega izleta rade volje preskrbi pisarna Osrednjega odbora SPD v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7-11. Istotako se bo dalo takim izletnikom eventuelne ugodnosti (članske) za prenočnino in vstopnino.
Pismo iz PoSjske.
V prvem pismu sem hotel kratko in ostro skicirati dejstva in osebe iz preteklosti, ki ustvarjajo trenotno politično ozračje v Poljski, kajti treba vedeti, da so vpričo dejanskega položaja brezpomembne vse druge politične stranke in ideje, bodisi to tako močne formacije, kakor je kmetska stranka Piast, ki jo vodi inteligentni samouk Witos, ki ima, kar je treba z žalostjo priznati, mnogo težkoč in neprilik samo zaradi svojega kmetiškega pokolenja; bodisi tako enotna in idejno močna stranka kakor je stranka Kršč. demokratov, ki se trudi ustvariti na Poljskem tako organizacijo, kakršna je SLS v Sloveniji, oz. Krščanska socijalna stranka v Avstriji; druge stranke so manjše in pa razen komunistične stranke, ki rapidno narašča, ne tvorijo nikake večje nevarnosti za sedanjo vlado, ker jo celo podpirajo, dasi nekatere predvsem politične stranke Ukrajincev in Be-lorusov simpatizirajo s komunisti, ali pa tvorijo posebne pododdelke te stranke. Revijo svoje trenotne politične sile, kolikor leži onstran bajonetov v prepričanju poljskih državljanov vodi sedanji režim v vr tah občinskih volitev, ki jih je oziroma hoče sukcesivno izvesti v večjih mestih Poljske in na ozemlju Galicije in vzhodnih provinc. Te volitve, katerih prvi akt se je izvršil nedavno v Varšavi, bi naj dali sedanjemu režimu točno sliko političnega razpoloženja množic. Sledil bi jim, ako dajo povoljne izglede za režim, razpis volitev za parlament, kajti Pilsudski sovraži današnji prlament, ki je sicer od ma;' kega lanskega prevrata silno pohleven in skromen in je večkrat sam svoji funkciji v dejanju pod pritiskom režima nasprotoval.
Obenem se v zvezi z razpustom parlamenta in razpisa novih volitev debatira o spremembi volivnega zakona. In tukaj je posebno glasna stranka Narodne demokracije, ki predlaga ukinitev proporca v vzhodnih ukrajinskih in beloruskih pokrajinah, češ da ti ljudje niso zreli zanj. Vendar režim ne kaže mnogo pripravljenosti za tako protiustavnost, kajti rad koketira z narodnimi manjšinami, nudeč jim posamezne drobtine v obliki utra-kvističnih šol, tudi s podkupovanjem njihovih voditeljev skuša dobiti vpliv na nje (afera Wojévôdzkega, ki je bil trenotno zaupnik poljske policije in beloruskih komunistov) in kakor govore najnovejše vesti, hoče po izku-šnjah, ki jih je pridobil pri zadnjih občinskih volitvah v Warszawi, dopustiti »svobodno« delovanje komunistične stranke, pravilno oce-njujoč poljsko duševnost, ki je vsled zgodovinske obremenjenosti nagnjena, kakor morebiti nobena nobena duševnost razven ruske, do zarotništva, konspiracije in zabranjenih tajnih konfederacij.
Občinske volitve v Warszawi so žarko razkrile notranje politično slabost sedanjega režima. Zato je vredno z ozirom na razume vanje trenotne situacije poljskega notranje-političnega stanja, da si predočimo njihove rezultate.
Blok desnice, v katerem so bile zbrane pod obširnim imenom liste za ohranitev poljskega značaja prestolice vse stranke poljske desnice od Narodnih (demokratov) do krščanskih demokratov. Za njega je glasovalo okoli 120.000 volivcev, to pomeni v primeri z držav-nozborskimi volitvami iz leta 1922. nazadovanje za 48.000 glasov, kajti takrat je glasovalo za njo 168.000 volivcev. Ti volivci so se sedaj deloma vzdržali glasovanja, deloma pa so oddali glasove za vladno centrumsko listo, ki je nastopala pod geslom moralne in gospodarske sanacije poljske države in za katero je glasovalo predvsem višje uradništvo in pa mnogi številni oficirji. Za to listo je glasovalo le okoli 40.000 volivcev. Tudi poljska socialistična stranka ni obdržala svojega posestnega stanja iz 1. 1922., takrat je dobila v Warszawi 83.000 glasov, letos pa le nekaj nad 71.000. Najžalostnejše dejstvo teh volitev pa je nad 70.000 neveljavnih glasovnic, ki so po uradnem priznanju bile oddane za poljsko komunistično stranko, koje listo je vlada tik pred volivnim dnem razveljavila, češ, da je večina kandidatov te liste vsled političnih deliktov v zaporu. Potemtakem je narastlo število pristašev komunizma v poljski prestolici za okroglo 40 tisoč volivcev, kajti v letu 1922 so našteli le 26.000 komunističnih glasov. Židovske stranke so obdržale večinoma svoje volivce, dasi je tudi pri njih videti teženje na levo. Govorim tukaj o pravovernih židovskih strankah, kajti znano je, da igrajo Zidje veliko vlogo v poljski socialistični in komunistični stranki, kakor tudi dejstvo, da se v mešanih krajih radi družijo z narodnimi slovanskimi manjšinami in jih na ta način še bolj diskreditirajo v očeh poljskih nacionalistov. Židovska inteligenca pa, ki stremi po nekakem zlitju s poljskim narodom, polni vrste režimskih strančic. Omeniti je še treba, da se je okoli 40 odstotkov volivcev vzdržalo glasovanja.
Tako je trenutno politično razpoloženje poljskih državljanov, gledano na diagram zadnjih občinskih volitev v Warszawi. To razpoloženje pa nikakor ni le odvisno od notranje političnih in psihološko-socioloških dejstev — temveč je izraz zunanje političnega položaja Poljske.
Kaj daje moč in smer organizaciji Narodne demokracije in drugih desničarskih strank? Strah pred Nemčijo. In kaj opravičuje Pilsudskega, da z veliko vnemo oborožuje armado, ki je tehnično mimogrede na višku? Strah pred Sovjetsko Rusijo. In tretjič, zakaj Tabor Velike Poljske z Dmovskim na čelu propagira, organizira in tvori ekstremno naci-jonalistične organizacije, ki le vsled severnega značaja Poljakov in pa vsled pomanjkanja primerne prilike ne nastopajo po vzgle du italijanskih fašistov? Strah pred komuni-zacijo poljske duševnosti, ki nikakor ni nenaklonjena v svojih kmetiških plasteh klicom po razdelitvi zemlje in imovine in v svojih močnih delavskih plasteh naravnost pričakuje ure socializacije kapitalizma, dasi moram priznati, da je povprečnemu poljskemu inteli-gentu iz verskih in narodno zgodovinskih ozi-rov pojm komunizma blasfemija in vpliv mo-skalstva na zapadno poljsko psiho. In končno, zakaj vse večje stranice v parlamentu glasujejo za vojne proračune in zakaj Pilsudski v svojem prizadevanju ojačiti poljsko aktivne armado s civilnimi bojnimi organizacijami Strelcev, in z vojaško izobrazbo civilnega prebivalstva srečuje močen odmev v vrstah poljske inteligence in polinteligence ? Iz strahu pred Nemčijo, ki celo v osebah svojih sodobnih ministrov razglaša, da ne more prenašati oddelitve Vzhodne Prusije od državne celine preko poljskega koridorja, ki vodi črez Ka-šubsko ozemlje do Gdanska. Ta strašni circu-lus vitiosus, ki ga mora dnevno premagovati poljska diplomacija, nam dobro tolmači razpoloženje poljskih državljanov. Mimogrede rečeno je jugoslovanska zunanja politika mnogo lažja in ko bo došlo do pametnih konvencij z Bolgarijo, s čimer bo naša vzhodna meja docela razbremenjena — naravnost enostavna, kajti z enim nasprotnikom se mora vsak zdrav narod boriti. Na poljsko državo pa težita istočasno dve strašni sili, Nemčija in Rusija.



Dne 21..junija 1927. r>FN\lt
V^lïeb. Berlin -I<1 13.51 (13.485 -13 505), Italija 816.795—818.795 (315.95~317.95), London
Korsza
Gospodarstvo
Devizno in valutno poslovanje na ljubljanski borzi. Ker so vse priprave za devizno in valutno poslovanje zaključene: prišlo jo odobrenje uzanc, izpremeinba pravilnika za devizno poslovanje in imenovana sta bila 2 senzala, se vrši v soboto ob 11 dopoldne slovesna otvoritev devizne in valutne borze. V pondeljek pa se že začne poslovanje z devizami in valutami. Borzni sestanki se vrše sedaj: od pol 12 do 12 devize in valute, od 12 do četrt nn 1 efekti ter od četrt na 1 do pol 1 blago.
Slovenska banka, d. d. Ljubljana. Dne 11. t. m. so je vršil občni zbor delničarjev te banko. Na občnem zboru sta revizorja Odbora upnikov podala poročilo o akciji za sanacijo zavoda. Upniki so izjavili, da so zadovoljni s 70 odstotno kvoto, oz. 100 odst. za male vlagatelje pod 10.000 Din in sklenjeno, da to kvoto realizira Odbor upnikov. Ta ukrep je akt samopomoči upnikov in potrebni so še neki dogovori z interesenti, tako da bo omenjena kvota zagotovljena. Delnice Slovenske banke, ki jih je posedovala Slavenska banka, je ta prodala neki skupini, ki se je zavezala, da bo dala 500.000 Din v gotovini za omogočenje poravnave na gori omenjeni način. Ta znesek fungira šele za terjatvami upnikov, ravno tako tudi prevzame dolična skupina garancijo za nadaljnjih 500.000 Din, katera terjatev bi prišla tudi šele za upniškimi terjatvami na vrsto. S tem je dana možnost izvršitve poravnave na zamišljeni način. Vsa aktiva Slovenske banke prevzamejo upniki kot cesijo, tako da je izvedba poravnave na trgovski način zagotovljena. Pričakovati smemo, da bo tekom par dni zaključena razprava o najvažnejših vprašanjih in se bodo dogovori z upniki izvršili po programu. To poročilo je bilo vzeto na znanje in dan je bil nalog, da se napravijo vsi koraki, da se izvede poravnava, kakor je bilo zasnovano. Absolutorij prejšnjemu upravnemu odboru se bo predlagal po popolni pojasnitvi in utrditvi poravnave. Pozdraviti je, da je s poravnavo dan konkreten primer, kako more samopomoč preprečiti in- zmanjšati na najmanjšo mero škodo upnikov in vlagateljev in to z minimalnimi stroški.
Likvidacije. Občne zbore, kjer bo sklepanje o likvidaciji, sklicujejo: Bojana, kemična tovarna v Novem Sadu (kapital 5 milij. Din, ust. 1922, barve); »Oranicac, tovarna poljed. strojev v Zagrebu (kapital 1 milij. Din, ust. 1923).
Kavcije za vozarinske kredite. Znano je, da posamezna podjetja uživajo pri železniški upravi vozarinske kredite. Žel. uprava jim kreditira vo-zarine za pošiljke, ki jih dobe podjetja iz inozemstva od obmejne do namembne postaje. Zato pa morajo položiti kavcijo v gotovini v dvakratnem iznosu povprečnega mesečnega prometa. Železniška hI iga j na jih obremeni za iznos ter obračuna koncem meseca. Kakor omenjeno, se mora ta kavcija položiti v gotovini. S tem se podjetjem odteguje denar, ki ga morajo drago plačati in ki ga vedno potrebujejo, ta denar pa je tudi za žel. upravo brezploden, ker je kavcija in ga ne more uporabljati plodonosno. Zato bi bilo umestno, da se dovoli za kavcijo polagati drž. vrednostne papirje. Tako bi se podjetjem obrestoval denar, železnica ne bi imela škode in povpraševanje po drž. vrednostnih papirjih bi naraslo. Železniško ministrstvo bi lahko z naredbo to ukrenilo. Zato je umesten apel na gospodarske korporacije, predvsem Zbornico ter Zvezo industrijcev, da se za to zavzamejo pri žel. ministrstvi).
Nova tvornica sladkorja. V naši državi imamo 3 sladkornih tovaren. Sedaj pa so producenti združeni pod firmo »Proizvadjačke šečerane, a. d.< osnovali svojo tvornico v Livcu, ki bo stala 14 milijonov Din in bo dnevno predelala 160—180 ton sladkorne pese.
Izpremembe v trn. registru. Vpis: J. Vokač, Ljubljanski magacin, trg. z manufakturo, konfekcijo in galanterijo v Ljubljani; Ing. Vladimir Stare, tvornica kovinskih izdelkov »Ekac na Kolovcu, p. Radomlje, Anton Majerič, nakupovanje in prodajanje sur. kož in njih zbiranje v delo, Ormož, Tiskarna »Kolektor«, Albin Pogačnik, StražiŠče pri Kranju. — Izbris: Josip Petrič, car. posrednik, Gornja Radgona (obrat odjavljen).
Jesenski sejem v Frankfurtu. Termin jesenskega frankfurtskega sejma je definitivno določen od 18. do 21. septembra. S sejmom je združena razstava »Cvetje in sadje«, ki bo prirejena v družbi z interesiranimi zvezami za vrtnarstvo, veletrgovino s sadjem ter industrijo konzerv.
Gozdovi v Italiji. Italija ima 5,545.000 ha gozdov, od katerih je 63 odst. planinskih. Državnih gozdov je samo 3 odst.; devet, desetin donosa gozdov tvorijo drva in oglje. Italija mora uvažati 71 odst. potrebe stavbnega lesa in vrednost tega uvoza je čez 1 milijardo lir.
Poplave v Ameriki in cene bombaža. Kakor sedaj uradno poroča poljedelski département iz Washingtona, je računati, da bo zaradi poplav znašal izpad letine bombaža samo 300.000 bal, ker je nizko v primeri z dosedanjimi velikimi cenitvami gotovo interesiranih privatnikov.
Hmelj. Ž a t e c, C. S. R., 17. 6. Splošno stanje hmeljskih nasadov se je izbojevalo — vendar je prej ko slej neenako in rastlina je zaostala v rasti. Posamezne lege so trpele po bolhaču in je v njih videti vrtove, v katerih se trte šele privezujejo k drogom, oziroma napeljujejo na žico in še tudi niso obsipani. Zelo neugodno je stanje drugo-letnih nasadov, v katerih rastline vidno pešajo. Hmeljarji prihajajo do prepričanja, da to neugodno stanje povzorča peronospora. Vobče se lahko reče, da je tretjina vseh nasadov dobra, dve tretjini pa srednji in slabi. Obrambno delo zoper limeljske uši se je v nekaterih krajih že pričelo. Cene za lanski hmelj padajo in se plačuje za 50 kg 3100 do 3700 č. K. — Halle rt au v Nemčiji. Stanje hmeljskih nasadov se danes lahko označi s prav dobro. V okolici S p a 11 napreduje hmelj-ska rastlina vidno v razvoju. Čvrsta je in zdrava.
—	Iz okoliša Hersbruck javljajo hmeljarji, da peronospora letos no razsaja tako hudo, kot v minulem letu. Rastlina se bujno razvija. V nizkih legali se je prikazala aphis muha. Ugodno poročilo jo tudi iž T i s c h g r u n d a. Manj ugodno je stanje hmeljskih nasadov na Virtenborškem, posebno v okolici Rottenburga in H e r r e n -berga. Peronospora se pojavlja v vseh legah in na vseh vrstah. V nekaterih krajih je napadala peronospora hmelj v isti meri kol lani. — Alza-cija. Vsled ugodnega vremena je rastlina napredovala v razvoju. Skoro v vseh nasadih se je peronospora preganjala s Škropljenjem z bakrenogalično
—	npnovo brozgo in sicer z dobrim uspehom. Pn tudi v neškropljenih nasadih ni peronospora povzročila posebne škode. Škoda, povzročena po limelj-ski ušici, tudi ne preti nasadom.
276.10-276.00 (276.10—276.90), Newyork 56.70—
56.90 (56.70—56.90), Pariz 222.125—224.125 (222.25 —224.25), Praga 168.20—169 (168.20—169), Dunaj 7.093-8.023 (7.994 -8.024), Curih 10 935-10.965 (10.935—10.965), Amsterdam 22.78—22.84.
Curih. belnrad 9.135 (9.135), PeSta 90.57 (90.60), Berlin 128.20 (123.21), Italija 29.06 (2907), London 25.24375 (25.2475), Nowvork 519.95 (520), Pariz 20.36 (20.36), Praga 15.4Q (Ј5.40), Dunaj 73.14 (73.15), Bukarešt 3.11 (3.10), Sofija 3.77 (3.76), Varšava 58.05 (58.05), Madrid 89.20 (88.75).
Dunaj. Devize: Belizrad 12.47, Kodanj 180.70, London 34.45, Milan 39.73, Newyork 709.45, Pariz 21.01, Varšava 79 24. — Valute: dolarji 707.25, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.99.
Praqa. Devize: Lira 188.50, Zagreb 59.095, Pariz 131.75, London 163.32, Newyork 83.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. invest. posoj. 84.50 den., vojna odškodnina 343—344, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22. "Celjska 195—197. Ljublj kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, zaklj. 98, Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160—170, Trbovlje 172 den., Vevče 135 den., Stavbna 55—65, Sešir 104 den.
Zarireb. 7 odst. invest. posoj. 84—85, agrari 49—50 50, vojna odškodnina 343, junij 343, julij 345. Hrv. esk. 94.50, Hipobanka 60—61, Jugobnnka 93, Praštediona 850, Ljublj kreditna 150 den, Še-čerana 500 zaklj.. 505 zaklj., Slavonija 20—21, Trbovlje 470—482.50, Vevče 135 den.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 77.50, Zivno 88.00, Alpine 42.65, Trbovlje 56.40, Hrv. esk. 13.30, Ley-kam 11.75, Hip. banka 7.50, Avstrijske tvornice ža dušik 38, Mundus 174, Slavonija 1.95.
BLAGO.
Ljubljana. Tendenca za les čvrsta, za dež. pridelke, neizpr. Zaklj.: les 4 vag.
Eadio
PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Stuttgant 379.7, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.2, Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 1111.
Sreda, 22. junija." Zagreb; 20.30 komorna glasba, 22 plesna godba. — Breslau: 20 D. Nicodcmi: »Scampolo« komedija, 22.30 z drobnogledom skozi mesto Breslau. — Praga: 20—22.15 koncert absolventov drž. glasbenega konservatorija v Pragi, 21 koncert, 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.15 poročila z II. delavske olimpijade. — Stuttgart: 22 G. Donizettijeva komična opera >Die lteginients-tochterc — Frankfurt: 19. koncert zbora Sikstin-ské kapele v Rimu, nato prenos iz Kassela: recita-cijski večer. — Brno: 20 koncert, 21 starobrnska godba na pihala, 22 prenos iz Prage. — Rim: 21.20 Serata di Musica Leggera. — Langenberg: 20.45 koncert zapadnonemškega komornega zbora »Hagen«, 22.15 vesela dialektična predvajanja, nato do 24 plesna godba. — Dunaj: 19 R. Wagner tragična opera >Rienzi< zadnji tribun, nato lahka večerna glsba. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 plesna godba iz kavarne Rydz.
Četrtek, 23. junija. Zagreb: 20.30 avtorski večer Muradbegoviča, 22.15 prenos iz kavarne Korso. — Breslau: 20.15 španski večer. — Praga: 20.10 zabavna glasba, 20.45 literarni del iz španske zgodovine, 21 španska glasba, 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.20—22.50 prenos plesne godbe iz Narod-
nega doma v Vinohradih. — Stuttgart: 20.15 prenos iz Frankfurta, 22.15 prenos iz Freiburga v Br.: neprostovoljni humor. — Frankfurt: 20.15 španski večer. — Urno: 20 koncert, 21 prenos koncerta iz kavarne Rosenbreier, 22 prenos iz Prage. — Kim: 21.10 Selezione dell'Operette NFanfan la Tulipe* del M. v Varney. — Langenberg: 20.30 španski večer, nato do 21 plesna godba. — Dunaj: 20.05 koncertna akademija, 21.05 o lepi poletni čas! poljudne, vesele in popotne pesmi. — Varšava: 20.30 koncert.
Petek, 24. junija.
Zagreb: 19.15 prenos iz opore zagrebškega narodnega gledišča. — Breslau: 20.10 ura pesmi, 21. P. Kania: »Mach' dir kein drausl« veseloigra, 22.15 esperanto. — Praga: 20.10 francoska glasba, 21 literarni del. 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.20 reproducirana glasba. — Stuttgart:
20	sinfoničen koncert, 21 G. Hirschfeldova komedija »R6sickes Geist«. — Frankfurt: 20.16 violinske sonate, 21.15 prenos iz Kassela: koncert 1. Kasselskega mandolinskega orkestra, nato koncert domačega orkestra, nato prenos iz Knsseln: zabavna glasba. — Brno: 19 koncert, 20 prenos iz Prage. Rim: 21.10 Concerto vocale e Strumontale. — Langenberg: 20,05 iz knjig. 20.40 nemški romantiki, nato do 24 prenos koncerta iz kavarne »Stephanie«. — Dunaj: 20.05 poljuden koncert kapele Haupt-mann. — Varšava: 20.30 večerni koncert.
Sobota, 25. junija.
Zagreb: 20.30 koncertni večer. — Breslau: 20.15 Lommelov večer, 22.15 z drobnogledom skozi mesto Breslau. — Praga: 20 slavnostna akademija ob priliki kongresa samostojnih slepcev Češkoslovaške v Smetanovi dvorani reprezentacijske hiše,
21	časovni signal praške zvezdarne, 21 G. B. Per-golese: >La serva Padrona« opera, izvajajo absolventi glasbenega konservatorija, 22 Časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.20 plesna godba iz
narodnega doma v Vinohradih. — Stuttgart: 10 prenos iz stultgartske »Stiftskirchec. G. F. lliindel »Messiasc. 21.80 prenos iz Freiburga v Br.: nordijski večer, nato do 24 prenos iz Frankfurta: ples-na godba. — Frankfurt: 19.80 koncert dunajskega fllharmoničnegii orkestra, nato jazzband. — llrno: 20 »Dividende« veseloigra V. Kryteva, 20.45 večer narodnih pesmi, 21 lamburlrn orkester •Harmonie , 22 prenos iz Prnge. — Kim: 21.10 Trasmiislone da un Tealro. — Langenberg: 20 komorna glasba, 21.45- vesel večer, nato do 1: plesna godba. Dunaj: 20.05 koncert dunajskega sinfoničnega orkestra, nato plesna godba. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 prenos plesne godbe iz kavarno Rydz Program oddajne |iostaje v Berlinu ni bil objavljen.
Ing. Gvidon Gulič :
Parni stroj in parna turbina.
Navodila za strojnike in obralovodje parnih obraiev. — Vezana knjiga stane 80 Din.
jiiqoslovanska knjigarna v I.jtibljani.
TPoiszveđovania
Rožni vencc v etuiu se je naScI na Starem trgu. Dobi sc v Ljubljani, Pred konjušnico št. 1, Trnovo.
Piščanec. V soboto, dne 18. junija dopoldno se je našel na Vodnikovem trgu piščanec. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi v mestnem tržnem nadzorstvu, Vodnikov trg 5 od 11.—12. uro dopoldne.
RADIO potrebščine
ЈИ.Ш> -a. чи^ Шш^ JBL	v največji Izbili stalno v zalogi pri
FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telet. 407
Vremensko poročilo
Višina barometra 308*8 m
Opazovanja
Baro-meler
loplolo
. C'
Veler In brzina T m
Obleč-nosi
0-10
Vrsta padavin
ob opazovanju
vmmdo7h
Dragica Ceč roj. Marker
Karel Ceč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
javljam v svojem, svojega sina Drago ta kakor tudi ostalih sorodnikov imenu, da je moja iskreno ljubljena, srčno dobra soproga, mamica, sestra in teta, gospa
	7	771-3	12-5	91	S 2		megla-dež	5-8	23-3
Llubllana (dvorec)	14	769" 1	22-2	48	E t	0			
	21	768-4	19-2	64	\V t	0			
Maribor		770-3	17-0	71	mirno	0			_«
Zagreb		771-0	15-0	88	S 2		megln-dež	2	18
Belgrad	8	770-7	180	72	WSW 2	0			24
Sarajevo		768-5	18-0	57	mirno	0			_
Skopl|e		769-2	2P0	45	W 1	0			35
Dubrovnik		765-7	24-0	31	E 8	0			29
Split		766-5	.24-0	44	NE 8	0			31
Praga	7	769-4	13-0		WSW 6	0			18
danes v torek, dne 21. t. m. ob 21. uri, večkrat previdena s sv. zakramenti, po dolgi mukapolni bolezni, ki jo je udano in potrpežljivo prenašala, odšla k Bogu po večno plačilo. Pogreb se vrši v četrtek dne 23. t. m. ob 5. uri popoldne iz žalnega doma na Gruberjevem nabrežju št. 6, na pokopališče
k Svetemu Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Blagi duši blag spomin!
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razveu ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 22. junija: lepo in toplo, prehodno nevihte niso izključene
I iy^CDWAAn" pisalni strni ima soetouni slones, nađ 2.000.000 strelen o R I Bfffe Dflûlfiâ LlubMaiia, Selenbiirgooa ^UilLlSKWUUU prometu, nedosegljiv u rpežnostl in oslied tega nalcenegli. LUBI« ВДКШЈМ, ulicaб/l.Telefon st.ZBBO
MALI OGLASI
I Vsaka drobna vrstica 1-30 Din ali vsaka beseda HO par.
Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
dobite danes žal prav malo ali nli!, vendar pa morete že za ^ i». naročiti znesek J UITI m a I oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo večji oglasi od 5 Din dalje. Več o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno poSljevsakomur upravnlštvo
Premog, drva,
oglje, dobavlja solidno in najceneje POGAČNIK — Bohoričeva ulica Stev. 5.
ШЖ
PRODAJALKA
pridna in poštena, želi premeniti mesto. - Cenj. dopise upravi »Slovenca« pod: Mešana stroka 4754,
0'ivet koncipient
s 5 letno prakso, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine, primoran vsled političnih razmer zapustiti Primorsko, želi vstopiti v odvetniško pisarno ali k večji tvrdki kot pravni konsulent. Reference na zahtevo. - Cenj. ponudbe pod: »Odvetniška praksa St 40« upravi »Slovenca«.
Prodam kompletno, belo OTROŠKO POSTELJICO
Naslov v upravi: št. 4834.
Otroški VOZIČEK
dobro ohranjen, poceni prodam. Mestni trg 12,
1. nadstr., desno.
Čevljarskega vajenca iščem. - Ivan Ovsenek,
čevljar, mojster, Zvirče, p. Križe, Gorenjsko.
~~ Varyy;ija
za 2 otroka, zanesljiva in temu opravilu že vajena, se sprejme. Krekov trg št. 10, П. nadstr.
trgovvajenca
s primerno šolsko izobr., zdravega in močnega — sprejmem. Ponudbe na: Ivan Rns, trgovina z mešanim blagom na Bledu.
Sadjevec
razpošilja A Oset, »Štajerska klet«, MARIBOR.
Poceni prodam dobro ohranjen
L A N D A VE R
ozir. zaprto kočijo. Konjske opreme in popravila po najnižji ceni. M. Šipic, sedlarstvo, Kranj.
velik železni štedilnik brez cevi za peko, solnčno plahto, barvasto, z borduro 8ХЗК m, železne zavite stopnice, vi-soke 4 m, vodno pumpo, medeno, z 2 štebali in bakrenimi cevmi in lesene poljske postelje z gur-tami. F, Cvck, Kamnik.
Prodam:
Radi pomanjkanja prostora je naprodaj
POHIŠTVO
(postelje, omare, garniture, mize itd.): Naslov v upravi lista pod: 4790.
Mehanik IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetriniska ul. 30
Telefon int. 434.
U
VEZENINO, samoveznice, naramnice, sukanec, svilene trakove, čevljarske potrebščine, krtače, motvoz (špaga), razni papir ter galanterijsko in kratko blago nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC
Ljubljana, Pred Škofijo 15.
Priporoča se trgovina т že leznir.o
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
Pouk na
(Feras ludien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Académie Polytechnique: Quai Ame-coeur, 51 Liège — Belgija. Prospekti 10 D.
Vsi na Šmarje t no goro! 23. t m. ob 2C se zažge
Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
v Jugoslaviji Ne zamu- » kuij?vo, z žico pove-?	j „ zane. Cena po dogovoru.
m Pndll5' da -sc ra-7" I - »ZORA«, parna žaga v
4005
KOLESARJI?
Snltane cene, Oglelte si zalogo dvokoles na|flne)žega tipa Tribuna. Rekord, Sehamplon, Stvrla, Blankl, Fafor, f orla, Diamant ie od Din 1300 -naprej Pneumatika Dunlop, MtcheUn. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
JriDuim' Г. B. i. LJubljane
Tovarna dvokoles ln otrošk vozl6kov.
Volna - bomfcaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ЗФ" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4
Igralci HARMONIK,
pozor !
Velika izbira lepih in prvovrstnih harmonik po najnižji ceni stalno na zalogi. Dobe se tudi pre-igrane in renovirane harmonike po skramo nizki ceni. Mak so LAJOViC, trg., Litija.	4123
Ne same ceno,
temveč tudi kakoutist izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
KfflilgSDSSSJlca K. T. D., Srtalnlca In toornica po-sloonlh kngSg u Ljabljani, KopitarSeaa ilïca Steu. 6/11.
■НВШ
- -„Л couovado
Cene našim časopisom.
Naročnina našim časopisom ostane za leto 1927 nespremenjena.
»SLOVENEC« dnevna izdaja:
za vse kraje v Jugoslaviji:
za en mesec Din 20.— ; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.—.
Za inozemstvo:
a)	Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemska, Švica in Amerika za en mesec Din 35.—;
b)	ostalo inozemstvo Din 30 Din.
Nedeljska izdaja:
za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno Din 100.—.
»DOMOLJUB«:
za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—.
»BOGOLJUB«:
za Jugoslavijo celoletno Din 20.—; za inozemstvo celoletno Din 24.—.
Kdor plača manjši znesek, se vzame isti
ia račun oziroma vpiše za krajšo dobo.
Prédis© nastopite potovanjje
zahtevajte od svoje banke
B.C.!. TMAVELLEtšS' CHEQUES
Potovalni čeki BANKA COMMERCIALE ITALIANA
v lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih so najenostavnejše in najsigurnejše sredstvo, da se ob vsakem času in v vsaki deželi lahko razpolaga s svojim denarjem.
SpecšjaSna Icoartsa strogo za obdelava lesa
tel. Fiilda
največi! kres
Jugoslaviji. Ne zam ite in pridite, da se ra veselite. — Se priporoča j *
Vodstvo. Сгпот1>а-
Zvečer, 23, t. m. se bo Žgal KRES na Zl. Rožniku. Svira polnoštevilna j
godba »Gradašca«. Dobra	,	(
kapljica in jedila. Za slu- ( Kajenje je škodljivo I čaj slabega vremena se , Najuspešnejše sredstvo vrši isti 24. t. m. zvečer. , proti кајепји so »Ahima« ......... ' pastilje. Uspeh zajamčen.

• t
Slovencu
M :
Letovišče
na morju: Stanovanje 2 sobi in kuhinja s 5 posteljami. N. FRANOLIĆ, KRK.	4832
\m y
bomo razstavili najnovejše in najboljše s!ro$e za ofed^aoB Saša v polnem obratu.
Maoas!:! Pogan вгвг rermena!
Obiščite naš prostor ZSS S^aaiš asi F.
Zastopnik za S. H. S:
Wtâm јИп&е!о,
Ljubljana, Hotel SLON.
"vetovne tovarne
dipl, babica sem se preselila v Zg. Šiško, Večna pot, ter
se najtopleje priporočam za dalnjo naklonjenost.
Knez ншаЦо U. 18.
,ï3îîltl3ll!âSOïï" znamke ,,5."	za dečke, ženske in
moške bele, črne in sive ima na zalogi
n « Beograd.
Prodaja samo trgovcem
Gospod ali gospodična ie sprejme na dobro KOSILO Naslov v upravi: št. 4833
Deklico
lala doza 20 Din, vel. 30 Din. Razpošilja agentura »Juniper«, Celje, predal 4.
Kašo,
ješprenj, ajdovo moko
vedno svežo oddaja uadebelo veletrgovina
A. VOLK. LHJDUANA
Rcsljeva cesta Stev. 24.
mmmm
na .Hali oglasnih '
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki!
jugoslovanska knjigarna v Ljubljani:
Domači vrt
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
Priredil И. Humek
Cena Din 33'-
vezano Din 40'—
10—12 let, revnih in pošten, staršev, vzameta zakonska brez otrok za svojo. Oglasiti se je pri Alojz Bogovič, posestnik v Šonovem, pošta Kozje.
Izjava,
Stoječ pod vplivom težke bolezni, sem uvrstil 16. t m. proti moji zdravi volji in čuvstvu zoper svojo nad vse ljubljeno ženo svarilo, ki ga s tem preklicem. — Hilarijon Toian, Maribor.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijaleljêm in znancem, da je gospa
Joa5<effras& J&os
v ponedeljek ob 8. zvečer v 71 letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice se vrši v sredo ob 4. popoldne na domače pokopališče.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Mokronog, dne 21. junija 1927.
Žalujoč! ostali.

Sedmi natis velike izdaje
ica
Priredila S. M. Félicita fialinšelk
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
IIV~9ll=lll=lll^l8l=aft|^38|~|ie~ilf=fBi~li9^ifa=iSg~SËS=Sâ3=SSS=888
MfiCitCIi ilci
■II1411 lllll —.....» —m.....—— i———
podaljšan Cojzov graben nasproti Tehnične srednje šole
toči
izborna naravna ljutomerska, haložka,
bizeljska in dolenjska vina. V prijetnem, hladnem lokalu nudi se Vam hvaležen užitek. — Prvovrstna mrzla kuhinja. Za obisk se najtopleje priporoča.

(trame) kakor tudi druge vrste lesa kupuje vedno vsaki množini in proti takojšnjemu plačilu
Fr. Gorjanc & Cie v Kranju.
Ж ea ti ab Lt,*? era fBflu Ш шifBH l
U£lBZ811kini
je ilustrirani, popularni »Radioi-časopis
99

.JI"
(bakrotisk).
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener Radioverlag, Wëen I.,
Pestalozzigasse 6/14.
aia pb
V konkurzno maso Odona in Amalije Koutny spadajoče realitete, to so:
1.	tronadstropni trgovski hiši
(na vogalu Aleksandrove in Beethovnove uiice), pripravni zlasti za banko, zavarovalnico ali v druge poslovne svrhe, z obstoječimi trgovskimi in skladišč, prostori, ki so takoj na razpolago, sodno ocenjeni na 2,277.420 Din;
2.	enonadstr. hiša v Sp. šiški
(Kolodvorska ulica št. 149) z zraven spa-dajočimi gospodarskimi poslopji in velikim vrtom, sodno ocenjena na Din 379.738.—, se imajo po sklepu upniškega odbora z dne 28. maja 1927 prodati najboljšemu ponudniku, s pridržkom odobritve po upniškem odboru in sodni odobritvi.
Interesenti se poživljajo, da vlože naj-kesneje do dne 20. junija 1927 pismene, za 1 mesec obvezne oferte v reke upravnika mase dr. Alojzija K o b a 1 a , odvetnika v Ljubljani, kjer so tudi točnejši podatki na razpolago.
Uprava konkurzne mase.
Priporočajte
naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del
Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani; Karol Cei
'«Uiateli: dr, Fr. Kulovec,
Urednik: Franc TetneitiaT.