207. atevilka Ljabljaaa, v ponedeljek II septembra 1905 XXXVIII. leto. **aaja ri&k 4an sveder, lsimlt esdelj« tu praanika, tar po potil arojomaa aa ovatro-otrake SoŠelo aa vaa lato 16 K, aa aol tata 19 E, aa četrt lata 6 K 50 k, aa aa maso* S K 80 k. Za Ljubljano t pofiujanjem aa dota aa vat * rta 14 K, aa pol lata lt K, aa Satrt let* 6 K, aa an aesoo Z K. Kdor hodi sam pouj, plača aa vaa lato It K, aa pol lota 11 K, aa eatrt lota b K 60 h, aa oo rnosos 1 K 90 h. — Za tuje deželo toliko vač, kolikor an»Sa poštnina. — Ha aarocbo brea istodobna vpoSujatva naročnina sa na ©sira. — Za oznanilo aa plačajo od potorostopno potlt-vrito po lt h, So m to oananllo tiska onkraj po 10 h, do sa dvakrat, in p« 8 h, ca •« tiska trikrat ali večkrat. — Doptai gaj so tavale frankovati. — Rokopisi sa na vračajo. — Urednlatvo ia uprovnlitvo )o v Kncfiovih aliaah lt. 6, ia staor arodniitvo v L nadstropja, apravniStva pa v pritličja. — Upravništ™ na) sa blagorodja pošiljat: naročnino, raklaiaaaija, osnanila, t J. administrativna stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št 85. Prešernov dan. Pred razkritim spomenikom božanstvenoga pevca se je včeraj klanjal slovanski svet. Prešernov dsn je bil narodni praznik, kakršnega slovenski rod še ni doživel in pokssalo se je, da moža, ki je živel za milijone, ni pokosila smrtna kosa, da drži Prešeren žezlo še vedno v svcjih rokab in nam kaže pot v bodočnost. Plameni Prešernovega srea so bili prve loči, ki so razsvetlile slovensko temo, in se danes so pesmi njegove baklje, ki razsvetljujejo slovensko pot. Veo kot pol stoletja počiva paš Prešeren v naročju slovenske zemlje, ali kdor je kakor on živel za milijone, tega smrt ne more pokositi, ker močnejša kakor smrt je moč njegovega duha. Se vedno drži Prešeren v rok&h žezlo in njegove pesmi so kakor baklje, ki nam osvetljujejo sedanjost in nam kažejo pribodnjost. Tisočim in tisočim, ki ginevajo v skrbeh in v prahu vsakdanjosti, je Prešeren že vlil v srca vero in upanje in jih dvignil iz nižav življenja, napojil je tisoče in tisoče žej rrh z nektarjem in tisoč in tisoč lačnim dal nebeškega kruha poezije. In strnile so se slovanske vrste in vstopili so v ta krog zastopniki slovanskih gostov, da časte njega, ki nam je tolažnik v vsaki tugi in drag v vsaki radosti, njega, ki sa je ne u-trašno boril proti vsakemu hlapčevstvu in prerokoval Slovencem in Slovanom meč in srečo. Ljubezen je pripeljala 20.000 ljudi pred spomenik velikana in iz 20 000 grl je donel proti nebu klic: Slava buditeljU in glasniku, večna slava nesmrtnemu Prešernu! Prihod gostov. Zunanji udeležniki Prešernove slavnosti so prišli večinoma že v soboto v Ljubljano, deloma pa včeraj zjutraj. Prišli so Slovenci iz vseh pokrajin, prišli so Čehi, Srbi in Hrvatje, prišli zastopniki drugih slovanskih narodov. Posebno mnogoštevilno so bili zastopani Srbi in Hrvatje, izmed izvenkranjskih Slovencev pa Tržacanje. Gosteje sprejemal na kolodvoru pri vseh vlakih odbor za Prešernov spomenik z županom g. Hribarjem na čelu. Za prijavljene udeležnike so bili pripravljeni vozovi in priskrbljena stanovanja. Sprevod« Odposlanstva, zastopniki in društva so se zbirali pred „Narodnim domom" in na njegovem vrtu. Točno ob polu 11. uri se je začel pomikati veličasten sprevod na slavnostni prostor na Marijin [trg pred še zakrit Prešernov spomenik, na obeh straneh ceste pa je BtaJo tisoče in tisoče ljudstva. Sprevod je otvoril oddelek ljubljanskega „Sokola" na konjih. Za njim so se peljali v kočijah povabljeni gostje, in sicer: odposlanstvo kraljevega stolnega mesta Belgrada, odposlanstvo kraljevega stolnega mesta Prage, zastopnik češkega vseučilišča v Pragi, zastopnik češke akademije znanosti, zastopnik kluba mladočeških poslancev na Dunaju, odposlanstvo hrvatskega stolnega mesta Zagreba, zastopnik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, zastopnik ruskega vseučilišča v Petrogradu. Na slavnostnem prostoru jih je sprejel odbor za odkritje Prešernovega spomenika, na kar so gostje zasedli častne prostore na tribuni. Na slavnostnem prostoru sta bila zastopnika deželnega odbora kranjskega in sicer deželni glavar g. Oton pl. D e-t e 1 a ter deželni odbornik g. Peter Grasselli. Zbralo se je tudi splošno žensko slovensko društvo polnoštevilno s svojo predsednico dr. Tavčarje-v o na Čelu. Za gosti je svirala ljubljanska društvena godba. Za njo je stopala krepka armada naših slovenskih „Sokolov", na čelu jim ljubljanski „Sokol". Za ljubljanskim „Sokolom" je stopal brežiški „Sokol", potem celjski, žalski odsek celjskega „Sokola", gorenjski, goriški, idrijski, jeseniški, kamniški, postojnski, primorski, šišenski, tržaški, zagorski „Sokol", Hrvatska sokolska zveza ter žensko telovadno društvo. Vseh „Sokolov" je bilo okoli 400. Za „Sokoli" so stopala dijaška društva, in sicer: akad. ferijalno društvo „Sava" iz Ljubljane, akad. tehn. društvo „Triglav" iz Gradca, slov. svobodomiselno akad. društvo „Sava" z Dunaja, akademično društvo „Ilirija" iz Prage, akademično umetniško društvo „Vesna" z Dunaja, ferijalno akademično društvo „Prosveta" iz Ljubljane, ferfjalno akad. društvo „BodoČnost" iz Ormoža, ferijalne akademično društvo „Adrijau iz Trsta, akademično društvo „Tabor" iz Gradca, akademično društvo „Slovenija" z Dunaja, zveza češkoslovanskih akademikov, slovenska dijaška zveza, kat. akad. društvo „Zar-ja" iz Gradca in kat. akad. društvo „Danica" z Dunaja. Za dijaškimi društvi so stopala učiteljska društva in sicer Društvo slovenskih učiteljic, Učiteljsko društvo za ormoški okraj in Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev. Za njimi so korakala razna druga društva in korporacije, namreč: srbska odposlanstva iz Belgrada, Podporno društvo za srbske dijake iz Zagreba, hrvatska odposlanstva iz Zagreba, zastopniki ameriških Slovencev, štajerski Slovenci iz Gradca, slovensko omizje iz Sarajeva, Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, Slovensko planinsko društvo iz Ljubljane, Dramatično društvo iz Ljubljane, Ruski kružok, Pisateljsko podporno društvo iz Ljubljane, Društvo slovenskih književnikov in Časnikarjev, Društvo hrvatskih književnikov, Slovenska matica, Zgodovinsko društvo za Štajersko, Družba sv. Cirila in Metoda, zastopnik profesorskega zbora iz Karlovca, jugoslovanski klub „ Slov. besede" z Dunaja, društvo „Pravnik", zveza slovenskih odvetnikov, Mestna hranilnica ljubljanska, odvetniška zbornica, notarska zbornica, Županstvo Bovec, županstvo Kobarid, Županstvo Tolmin, županstvo Lokve, deputacija obč. sveta v Mirna pri Gorici, županstvo Naklo na Goriškem, županstvo Litija, županstvo Breznica, županstvo v Dolskem, župan in občinski svet mesta Kranj ter žopan in občinski svet ljubljanski. Za temi je svirala celjska narodna godba. Za njo je stopalo trgovsko društvo „Merkur." Na vrsto so potem prišle Čitalnice in bralna društva in sicer: Čitalnica Bled, čitalnica Brežice, čitalnica na Glincah, čitalnica Celje, čitalnica Cerklje, čitalnica Cerkno, Čitalnica Kamnik, Čitalnica Kranj, bralno društvo Kranj, srbska čitalnica v Ljubljani, bralno in sadjerejsko društvo Hajdina pri Ptuju, bralno in sadjerejsko društvo Kreplje, Čitalnica Maribor, čitalnica Postojna, čitalnica Ptuj, Čital-niča Sežana, čitalnica Skofja Loka, Či-talnica Spodnja Šiška, čitalnica Reka, tržaško podporno in bralno društvo in hrvatska čitalnica Samobor. Tam so sledila nastopna društva : slovensko tesarsko in zidarsko društvo iz Ljubljane, čevljarsko podporno društvo iz Ljubljane, olepševalni društvi iz Škofje Loke in Rožne doline, vojno društvo iz Ptuja, straža ob Savi z Jezice, narodna prosveta iz Gorice, delavsko podporno društvo iz Trsta, kolesarsko društvo iz Gorice ter gasilni društvi z Brda in iz Spodnje Šiške. Naposled so prišla pevska društva in sicer: slovensko pevsko društvo v Trstu, pevsko društvo „Adrija" v Trstu, pevsko društvo „Slava" v Trstu, pevsko društvo „Velesila" v Trstu, pevsko društvo „Hajdrih" v Trstu društvo|„Kolo" v Trstu, pevsko društvo „Zarja" v Trstu, pevsko društvo „Prešeren" iz Boljunca, pevsko društvo „Vodnik" iz Doline, pevsko društvo „Nabrežina" v Nabre-žini, pevsko društvo „Ladja" v Devinu, hrvatsko pevsko društvo „Lovor" OPa" tija-Volosko, glasbeno in dramatično društvo „Volosko", glasbeno društvo „Gorica", pevsko društvo „Vranska vila" na Vranskem, pevsko društvo v Celju, pevsko društvo „Ratitovec" v Selcih, pevsko društvo v Toplicah, pevsko društvo „Zvon" v Šmartnem, Žirovnikov pevski zbor, postojnski salonski orkester v Postojni, pevsko društvo „Tabor", Lokve, Hrvatsko pevsko društvo -Jadranska vila" v Sušaku, pevsko društvo „Lira" v Kamniku, tam-buraško društvo „Triglav" v Ljubljani. I. hrvatsko tamburaško društvo „Kolo" v Ljubljani, pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, Zveza slovenskih pevskih društev, pevsko društvo „Ljubljana" v Ljubljani, delavsko pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani" Glasbena Matica" v Ljubljani ter moški in Ženski zbor „Glasbene Matice" v Ljubljani. Vsa ta odposlanstva, korporacije in društva so v najlepšem, najvzornejšem redu]dospela na slavnostni prostor. Megla, ki je precej dolgo zakrivala nebeško solnce, se je razkadila do zadnje meglice in najlepši dan je nastal, da si lepšega ni mogoče misliti, prav kakor bi se vsa narava hotela veseliti veličastnega našega narodnega praznika. Ob 1 ,12. uri so zapela ljubljanska pevska društva, „Slavec", „Ljubljana", „Merkur" ter moški zbor „Glasbene Matice" pod vodstvom koncertnega vodje g. prof. Mateja Hubada Anton Nedvedovo kantato „Slava Prešerna." Vzvišena kompozicija, katero umejo prednašati le pevci, katere vodi spretna roka g. Hubada, je vzbudila v občinstva ogromno zasluženega ploskanja in „ živio -klicev." Slavnostni govor In odfcritjo spomenika. Po kantati je stopil na pripravljeni oder odborov lian g. dr. Ivan Tavčar, ki je burno pozdravljen od zbranega (judstva govoril takole: In tako je vendar napočil veliki in slovesni ta dan! Naša srca so ga poželela, in naše duše so hrepenele po njem! Več nego sto let je preteklo, kar se je rodil France Prešeren, in več nego petdeset let, kar so izročili njegovo truplo rodni zemlji! Bil je največji naš pesnik in njegova dela se izlivala' ter Še izlivajo blagoslov nad blagoslovom po zemlji slovenski! Kot podoba iz jekla dviga se France Prešeren iz naše preteklosti. Gradili smo ponosne božje hrame, gradili druge ponosne stavbe, a slovenska roka se ni genila, da postavi genijem mrtvega pesnika spodoben spomenik. PaČ so po pesnika jekleni podobi lazili vsakovrstni slovstveni polži, in vsak je pustil nekaj svoje sline na njem, a spomenika, dostojnega spomenika, mu ni postavil nikdo, spomenika, kakor bi ga France Prešeren že davno imel, da je slučajno bil pesnik druzega, a ne slovenskega naroda! Tako je bilo do današnjega dne! Krut dolg je tri do tega dne narod slovenski! In kakor težki kamen tlačil je ta dolg vse zavedne Slovence, ki so britko občutili, kako je narod nehvaležen nasproti pesniku, ki mu je vstvaril pesniški jezik, ter mu odkril vse ne-brojne lepote tega jezika! Dolg je danes poplačan in omenjeni kamen je padel od našega srca! Z olehčano dušo se zavedamo, da je z značaja našega naroda danes izginila črna lisa Črne nehvaležnosti. Ta zavest je pred vsem, ki nas polni z neskaljeno radostjo pri odkritju tega spomenika! Zategadelj bodi izrečena Čast vsakemu, ki je, in bodi si z najskrom-nejšim prispevkom, priskočil, da se je mogel dvigniti ta kamniti in bronasti spomenik sredi bele Ljubljane! Ne izpolnil bi svoje dolžnosti, ako bi v tem slovesnem trenutku ne spregovoril nekaj zahvalnih besed možem, ki so stali na čelu onemu delovanju, katerega sadove žanjemo danes. Priborili so si s tem nevenljivih zaslng in narod jih bo počastil s svojo hvaležnostjo. Spominjati se mi je našega ženstva, katero se je rade volje vpreglo v jarem za sveto nalogo dobro vedoč, da si ne prisluži nikake hvale, posebno ne pri ljudeh, ki vidijo vse črno na svojem bližnjem, vse svetlo pa na Šibkem svojem telesu. Mi pa smo pred tem spomenikom ponosni na svoje ženstvo, katero je zopet in zopet pokazalo, da hoče imeti svoj prostor med delavci za našo narodno stvar. Kdor hoče kričati, naj v božjem imenu kriči, njegovo upitje ne sega do žarnih vi soČin, kjer kraljuje slovenska Ženska! Navada je, da se pri taki slavnosti poda životopis moža, kateremu se odkriva spomenik. Meni se danes ne vidi potreba, slediti ti navadi. Ponižno Življenje Franceta Prešerna je itak znano vsakemu, komur so prešla v kri ponosna njegova dela. A Življenje malo pomen ja, le dela"so večna! Ko se je nad Prešernom sklenila skromna gomila, ostala so dela za njim, katera so še danes najsvitlejša zvezda na obrobja našega slovstva. Komar so prešinila dušo, občuti njihovo moč, kakor moč nekakega evangelija, moč, ki bode v Slovencih ravno toliko časa plamtela, kakor moč vsakega dragega evangelija! Velik je France Prešeren in podoben je hrastu, ki ima korenine v zemlji, mogočni vrh pa pod oblaki ne- bes. Pa tim večji je, ker mu na zemlji, iz katere je pognal, ne opazimo vrstnika. Visoko na vrhu samotari proti nebu, a kar je vzrastlo za njim in pod njim, je dostikrat le bujno grmičevje, ki samo po ruši lazi, a kviško rasti ne more. Vzlic temu pa se tolažimo, da ima zemlja, ki nam je dala Prešerna, v sebi še obilo in bogatih moči, ki se bodo z elementarno silo razvile in razplodile. Zatorej je današnje odkritje slavno8t slovenske moči, slovenske javnosti in naših upov v slovensko bodočnost! Pri veljavi in nedoseŽni ceni Prešernovih poezij je bila naravna posledica, da so žarki teh poezij prav brzo šinili daleč čez meje slovenske ter se razširili po vseh slovanskih zemljah. Kdo bi nas poznal dandanes, da nam neznana Vrba' ni rodila nebeška pesnika? France Prešeren skopal nam je strugo, globoko in široko, po kateri se zliva do nas slovanski duh, skoval je vez, močno in zdatno, ki nas spaja z vsemi slovanskimi rodovi. Zatorej je današnje odkritje tudi slavnost vseslo-vanska, čear nikomurne prikrivamo in nikomur prikrivati nočemo! Pri vsem tem pa je naša slavnost v svojem jedru slovenska in v najtesnejši zvezi z zemljo, ki nam daje življenje. Ta zemlja je, na kateri je pustil France Prešeren globoke sledove in duh njegov jo preveva od Soče do Drave, od Triglava do Učke gore! To drugače biti ne more! France Prešeren — v tem pogledu ni zaostal niti za Trubarjem — razvnel, predahnil in pomladil je dušo slovenskega naroda, kakor nihče pred njim. Zaspano, z malim zadovoljno, in od vsakdanjosti živečo to dušo vrgel je France Prešeren iz ozkega, razvo-ženega in vsakdanjega tira, da je razvila peroti kakor sokol, kadar se hoče dvigniti v sinje zrakove. Boječe duše trepetajo in zdihujejo, da se je s tem rodilo nasprotje v narodu. Ali to nasprotje se pri kukurnih narodih sploh zatreti ne da, to nasprotje pomenja gibanje, in vsako gibanje pomenja življenje. Tako je tudi v Slovencih in danes se lahko reče, da je od Prešernovih časov tako ! V tem oziru se bodo pesnikovi sledovi v narodu slovenskem kazali do tlej, dokler bo živel ta narod! Zategadelj je današnje odkritje slavnost zbujene slovenske duše, hrepeneče po prostosti in po vsakovrstnem napredku. Tudi tega nikomur ne prikrivamo! Od sedaj bode stal sredi našega mesta bleščeči ta spomenik ! In Ljub • ljana, ki gori za vse, kar je koristno in Častno slovenskemu imenu, sprejme ga s ponosom v vedno svoje varstvo, zvezavši tako samo sebe za vse večne dobe z nesmrtnim imenom Franceta Prešerna.In nebeški naš pevec objemal bode to mesto in njemu na srcu bode takorekoČ ležala naša bela Ljubljana! Da se ta zveza nikdar ne razruši, to je up, s katerim izročamo mestnemu starejšinstvu spomenik! Ta pa se naj vsekdar zave, da mu je izročen zaklad, nad kojim mu bode vestno Čuvati noč in dan 1 Vsekdar si bodimo v svesti, da je dal postaviti ta spomenik narod slovenski, in da so ga Ljubljani podarila slovenska srca, ki bi najraje bila do-hrotljiva Čez vse mere, ki pa se morajo pri svoji dobrotljivosti gibati v mejah, začrtanih po trdi usodi! Tako bode staTspomenik Franceta Prešerna v srca naših pokrajin! Stražar bode slovenskega značaja tek pokrajin! Ne čas, ne rja ga ne smeta razgledati! Kot sveto dedšČino zapuščamo ga svojim potomcem! In ti naj ga obdajajo kakor bojna četa, katera odbija vse naskoke na očetno zemljo tako od severa, kakor od juga! Bil je pesnik in zategadelj je bil prerok! S preroško dušo se je oziral v pribodujost in svojemu narodu je zapustil izročilo, da se mu nekdaj osoda razvedri. Časi tega razvedrenja še niso napočili! Obilo je še temnih oblakov, ki črnijo nebo nad nami. Slovenska telesa, slovenska duša, vse se še zvija v sponah! Nekdaj se izvi jemo iz njih, nekdaj bode jasno med nami in nad nami! Da se ti časi k nam prej kot slej oglase, to je želja, katero izrekam globoko iz svoje duše v zvišenem trenutku, ko naj pade ogrinjalo raz spomenik, kojega smo postavili sebi 7 čast, Francetu Prešernu pa v slavo in slavo! Zavese so padle, pred nami pa se je prikazal veličasten spomenik, velikanski umotvor. Nebroj cvetja se je nsulo proti slavnemu slavljencu, iz tisoč in tisoč grl je zaorilo: „Slava" in „Živio Prešernu", z grada pa so bobneči streli naznanjali, da je napočil sveti trenutek, ko se mnogobrojne slovenske množice prvikrat klanjajo spomeniku svojega pesniku - prvaka ter Časte njegov spomin, kot je dolžan vsak narod Častiti svoje verne in zveste sinove, ki so zanj Živeli vse Življenje, ki so mu posvečali vsak trenutek, vsak dihljaj svojega bivanja na svetu. Vsa srca so trepetala in v tem trenutku plamteČega navdušenja je iz tisoč in tisoč grl zaorila slovanska himna. Vse ljudstvo je unisono zapelo „Hej Slovani", godba pa je zaigrala „Naprej zastava Slave", na kar so zopet zadoneli urnebesni kliei: „Slava Prešernu, slava, slava!" Govori slovanskih odposlancev. Ko se je nekoliko polegel vihar navdušenja, je stopil na oder zastopnik ruskega vseučilišča v Petrogradu gosp. profesor Peter pl. Z a b o 1 o t s k i j, ki je približno takole govoril: Slavna gospoda ! Morda se sliši danes prvič na javnem prostoru pred toliko množico ruska beseda v Ljubljani. Velika čast mi je, da je mene doletela ta sreča, da smem danes govoriti ob vznožju spomenika pesnika velikana Franceta Prešerna, ki si je že sam sezidal spomenik v srcih Slo-vencevjn Slovenk s svojimi večno lepimi, neumrjoČimi pesmimi. Prešeren je bil goreč patrijot, ki je z nedosežno pesniško ljubeznijo objemal svojo lepo domovino. Vse njegovo življenje je napolnjeno same ljubezni do rodnih bratov in do mile domovine, iz vsake njegove pesmi veje čista ljubav do obeh. A Prešeren ni umrl, akoravno imamo njegov spomenik pred seboj. On živi v narodovem srcu, njegove nesmrtne pesmi so ga ovekoveČile. Prešeren je dandanes znan pri vseh slovanskih na rodih in mene navdaja sladka radost, da smemo biti Rusi ponosni, da so njegove pesmi prevedene tudi v ruščino. Ravno po Prešernu smo se Rusi in Slovenci bližje spoznali in jaz upam, da napoči dan, ko se Prešernove poezije razširijo med vsem ruskim narodom, da jih bo poznal celo Finec in Tunguz. Slava genijem, ki nosijo mogočno idejo slovanstva! Pozdravljena slovenska zemlja, ki si podarila slovanstvu talent! Iz globine vseh ruskih src kličem nesmrtnim manom Prešernovim: Slava, slava, slava !" Velikansko oduševljenje je nastalo iznova med množico, ki je prirejala govorniku burne ovacije in klicala: „Živeli Rusi! Slava Prešernu!" Na oder je stopil zastopnik Belgrada in srbskega naroda, belgradski ' podžupan prota Petrovič. Viharni ,živio"-klici Častitljivemu starčku so bili izraz bratskih simpatij, ki jih gojimo do Srbov. Govornik je v svojem govoru poudarjal tri cvetke, ki nam jih je podaril Prešeren, namreč vero, nado in ljubav. Te tri reči so bile njemu najdražje, zato tudi prevevajo vse njegove pesmi, katerih dediči smo vsi Slovani. Prešeren je duh, ki nas dviga, ki nas povišuje, ki nas vodi k plemenitosti, zato mu tisočera slava! In iz tisoč in tisoč grl je zaorilo .Slava Prešernu 1" V imenu mesta Belgrada in srb skega naroda je govornik položil na to pred kip krasen srebrn lovorov venec s trakovi v srbskih narodnih barvah. V imenu češkega naroda in mesta Prage je govoril praški Župan dr. Vladimir Srb. Pozdravlja Slovence in jim izreka pozdrave češkega naroda in praškega mesta, češkega vseučilišča in Češke akademije, ki sta poslali svoje posebne zastopnike. Pokloni se največjemu pevcu, kar jih je rodila slovenska mati, pokloni se velikanu Prešernu, ki je deloval za skupnost vseh Slovanov. Prešern je bil iskren prijatelj Čelakovskega, katerega Češki narod visoko časti, zato se Čehi s pravim odkritosrčnim veseljem radu-jejo z brati Slovenci na dan tega ve-lepomembnega slovenskega praznika. Prešeren je zaslužil, da ga častimo vsi Slovani skupno, zato se klanja govornik geniju velikega pevca in položi na njegov spomenik lovorov venec z lipovim cvetjem kraljevskega stolnega mesta Prage. Navdušeni govor je bil vsestransko navdušeno sprejet in ljudstvo je dalo znova duška svojemu entuzijazmu z urnebesnimi „živio" in „slava" klici. V tem trenotku se je med množico zaznalo, da je navzočen kot zastopnik češke akademije znanosti in umetnosti vseuČiliški profesor in Član gosposke zbornice, najveČi med živečimi slovanskimi pesniki, Jaroslav Vrklickv. Vse se je mahoma obrnilo proti tribuni kjer je stal Vrhlicky in burno je zao-ril velikemu pesniku presrčen pozdrav „Živio Vrhlickv." V imenu hrvatskega naroda in kraljevega stolnega mesta Zagreba je govoril zagrebški župan dr. Milan A m-r u Š, ki pozdravi in donaša pozdrave vsem Slovencem od vseh Hrvatov. Zagreb se je rad odzval prijaznemu povabilu odborovemu na to slavnost, saj so Hrvatje prepričani, da je Prešeren velikan, katerega mora slaviti vsak Slovan. Slovenci so mu postavili veličasten spomenik. Ravno tako veličasten spomenik si je postavil Prešeren sam v slovenskih srcih in lahko rečemo z mirnim srcem: kolikor slovenskih src, toliko Prešernovih spomenikov. Prešernov spomenik je ponos in dika za ves slovenski narod, kateremu prisije nova sreča ker tako časti svojega velikega sina. Koder solnce hodi, naj se razlega Prešernova slava, zato se tudi govornik v imenu hrvatskega naroda in zagrebškega me3ta klanja pevcu in polaga na njegov spomenik hrvatsko cvetje. Med ljudstvom pa je spet zaorilo brezmejnega navdušenja: „Slava Prešernu !" Mestna občina prevzame spomenik, v svoje varstvo. V imenu odbora za Prešernov spomenik je nato g. ravnatelj Se-n e k o v i S izročil mestnemu starešinstvu spomenik v večno varstvo. Spomenik, je poudarjal govornik, je delo slovenske navdušenosti in delo slovenskega uma. Ljubljana je sredi« šče Slovenije in mesto, kjer je Prešeren spesnil večino svojih pesmi, zato mu stoji spomenik v našem stolnem mestu. Gospod župan Hribar je v menu mestnega starejšinBtva prevzel spomenik v mestno varstvo in zaščito z besedami: Velecenjeni gospod podpredsednik! Malokdaj sem kako željo izpolnil s tako presrčnim veseljem, kakor izpolnujem danes željo odbora ia Prešernov spomenik. In dobro vem, da v tem trenotku kakor eden mož stoji za mano ves občinski svet ljubljanski. Slovenska Ljubljana praznuje danes ob sodelovanju dragih jej gostov s vseh strani prostranega slovanskega Bveta impozantno narodno slavnost. Kako bi se začudil slavlje-nee, ko bi bil danes med nami navzoč ter bi videl toliko oživljajočega navdušenja, toliko neskaljenega veselja, toliko dokazov rodoljubne požrtvovalnosti! Ne, to ni veš Ljubljana njegovih dni, katere narodno mrtvilo mu je izfilo is drhtajočih prsi bolestni vuklik, da »Slovenec ne ljubi matere vanj upajoče.« Kako drugače danes! Slovenec, nekdaj preziran in tlašen, vzdiguje ponosno svojo glavo, aavedajoČ se, da je on tu gospodar; naš mili ma- terni jezik, sladka slovenska govorica, ki je nekdaj potisnjena bila v kmetiške koše in poselske sobe, pa je stopila v svoje pravice in nobena sila ni vstaau sahraniti jej, da sago •poduje na vsej črti. Odkod, gospoda slavna, ta preobrat? Vseh vaa oši se pri tem vprašanju nehote obrnejo k veličastnemu spomeniku, ki se je danes raskril pred V .mi in obtiče na milem obrasu pesnikovem. Da, on, Prešeren ga je provzrošil. V dobi, ko se je vsak kramar sramoval slovenski govoriti, nastale so one nebeškolepe poezije, o katerih se naslajamo, nastale v za-ničevanem slovenskem jeaiku. Ia začudeno so Slovenoi odpirali oči: v krasoti, v kakršni vstaja solnčna zora nad nebotičnimi gorami njihove domovine, jim je vstajala pred očmi krasota in milina njihove govorice. Prešeren je torej s svojimi poezijami, kakor je dandanes splošno priznano, storil največ za veljavo slovenščine in s tem tudi za probujo narodne zavednosti. In sa veljavo Ljubljane: dostavljam jas. Bela Ljubljana, dasi opevana v narodnih pesmih, bi bila ostala brei slovenskega narodnega gibanja malopomembno deželno glavnu mesto, dočim je po tem gibanju postala važno kulturno središča. Tudi sa to gre zasluga našemu Prešernu. Hvaležnost je torej, ki mi nalaga iajaviti v imenu občinskega sveta ljubljanskega, da ta krasni, s požrtvovalnostjo vsega slovenskega naroda postavljeni spomenik, prevzemam v last in oskrbovanje bele Ljubljane. Naj stoji, kljubujoč vsem zemeljskim in podzemeljskim viharjem, stoletja in stoletja kot dokaz naše hvaležnosti in v izpodbujo kasnejšim rodovom. Spominu Prešernovemu pa večna slava! Polaganje vencev. Društva in zastopstva so na to polagala svoje vence na Bpomenik. Razen že imenovanih zastopstev so položili venoe: zastopnik Liuba m-.a-dočeških poslancev, ljubljanski »Sokol«, hrv&tska sokolska zveza, žen sko telovadno društvo, akademično tehnično društvo »Triglav«, češka akademija, hrvatsko akademično društvo »Mladost« ic Zagreba, srbsko vseučilišče, katoliško narodno dija-štvo, zveza jugoslovansk h učiteljskih društev, književno društ70 sv. Jeronima v Zigrebu, »Matica Hrvatska«, ameriški Slovenci, slovensko omizje v Sarajevem, društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov, društvo slovenskih književnikov in časnikarjev, bolgarski »Dnevnik«, srbski književni glasnik, kranjska trgoveka in obrtnijska zbornica, splošno žensko slovensko društvo, narodne Blejke, srbska čitalnica v Ljubljani (srebrn venec), olepševalno društvo v Rožni dolini, pevsko društvo »Ladja«, hrvatsko pevsko društvo »Lovor« iz Opa-tije-Vuloskega, glasbeno društvo »Go rica«, pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem, pevsbo društvo »L^ra«, Kamnik, srbsko pevsko društvo v Zagrebu, hrvatsko pevski društvo »Kolo«, pevski društvi »Ljubljana« in »Slavec«, »Glasbena Matica«. Ljubljanska pevska društva so zapela nato Prešernovo pesem »Strunam« pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada. Z dolgotrajnimi ploskanjem in navdušenimi »živio« klioi je izkaz* lo ljudstvo svoje priznanje prelepi pesmi in izbornomu petju, dočim so kiparja g. Zajca na ramah nosili okrog, občinstvo mu je pa prirejalo burne ovacije, da so se umetniku ginjenosti rosile oči. Odhod. Društva in korporacije 80 potem odkorakali v poklonstvenem pohodu mimo spomenika po Sv. Petra cesti, čez jubilejski most, po Kopitarjevih ulicah, Vodnikovem trgu mimo Vodnikovega spomenika, čez Mestni, Stari in Sr. Jakoba trg, po Trubarjevih ulicah, po Bregu, čez Turjaški trg, po Gosposkih ulicah, po iztočni in severni strani Kongresnega trga, po Šslenburgovih in Knaflovih uli oah mimo Valvasorjevega spomenika in po Bleivreisovi cesti pred »Na- rodni dom«, kjer so se rasšli. Ves pot je oduševljeno občinstvo viharno aklamirali udeleinike sprevoda. Na vsem sprevodu se je vsipalo na udeleinike slavnosti nebroj cvetlic in šopkov, ki so jih metala nežne roke naš»b ljubkih slovenskih go-spic. Popoldne ob go položili socijalni demokratje dva venca pred spomenik. Zbralo se jih je kakih 250. Etbin Kristan je govoril o sedanji slovenski probujenost', ki je za Prešernovih časov še nikjer ni bilo, ko je Prešeren sam še stal s svojo slovensko zavestjo med spečimi brati. Poskušal je opisati Prešerna kot nekakega socijalnega demokrata, sklicuje se na znane verze iz Krsta pri Savici: Največ sveta otrokom sliši Slave! Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi, si prosto vol'jo vero in postave. Banket. Popoldne ob dveh je bil v veliki dvrani »Narodnega doma« banket, ki ga je priredil na čast slovanskim gostom mestni občinski svet ljubljanski. Med banketom je svirala na galeriji »Društvena godba«. Ko je godba zasvirala »II-j Slovani«, je vse vstalo raz sedežev in stoje popevalo to narodno koračnic^. Nato se je dvignil župan gosp. Ivan Hribar in pozdravil navzoče takole: Slavna gospoda! Ldpša in pomembnejše narodna slavnosti, ko je današnja, ni še praznovala bela Ljubljana. Posebni vlaki pripeljali so na njo brate vse, kar nas je sinov slovenske matere. Z jedno ter isto mislijo prihi teli ste danes Slovenci od bregov Jadranskega morja, it zelene §ia-jerake in tnžne Koroške ter Vi bratje iz osrednje naše p krajine v belo Ljnlljano : z mislijo in željo da se dostojno poklonite .r, nom Prešernovim. — Kakor Titan vzra-stel je pesnik pred nami ko smo se ugiabljati jeli v njegove divne poezije, zapete v tako čarobnokrasnem jeziku, ko da somu ga gostolele Vite Ia oni neusahljivi vir rodoijubja, ki ga nahajamo v njih. Kako nam srca napaja s milino, kako nas ogreva in navdušuje. A še nekaj je, kar Prešerna pov-zdiga v naših očeh. To je njegovo globoko slovansko preprčinje, kateremu ni m-^gel dati krasnejs^ga izraaa, ko z veličastnimi verzi: „Največ* sveta otrokom sliši slave. Tje bomo naSli pot, kjer nje sinovi, Si prosto vero voljo in postave. Ni ga Slovenca, ki bil tako lepo izrazil nauk o slovanski vzajemnosti. Prešerna zatorej zamoremo smatrati za navdušenega glasnika slovanske vzajemnosti in slovanskega brato-ljubija. Žito pa ni samo naš pesnik, temveč je pesnik vsega Slovanstva. II no'TOMy vhcctdjbot-b cero^H/i bt» namen tophscctbe h ocia.bHie Šparas daraHCKTe. Ho rjuraiseirb-ca, rocnojja, vro JU'iiuia j'iacrb pj'ccKnvb hc Bcjuua: nli.u. OTjteuueTfc HacT> oti» nxb bcjukoh otiiuhu iTOM«UHoe npoeiTaiicTiio. Ho mu Bceran unao nepcvb iuimhthukomt* nreftCTaBi-Teis iieTtTdsprcKaro >Himercinvra rOBO- PHTb Hfl H3l)IKli, Ha KOTOPOMb VJUUS cbou irfccHn Hociit.m jymeimie cpojhsku llpeuiep-Hoim ne.iHhie no^TH IIvuikuht. u JIopmoh- tobt». RvjTVFBOe ('auhctbo cjubahckoo liaifb 3acBurvBTtui>cTBonaHo Teierpavava, zoTOpie mu iiojv'm.iu on iierepojprcKOH ,;>mu u ott» yHflBePCUTOTOlVb BT» CtjOKaMCHHOH Manunrli Mockbe u jpeBBeatt Kieiris, bi> BapuiaBt, bt> I\a3aHU. Roauroi se samo sebou že jsme si dnešef slavy naroda slovinskćho, bes, činneho, učastenstvi raroda čes-keho ani mvsleti nemoh'i. Vždy i t vi stateč:»y tento narod, jenž ze sebe vetšfih pohrom vy«hazel vŽdy sil-nč,šiai a sebe veiomč.sim, prvnim poborcikem velke myšlenky slovanske viajemncsti. Nad zlatou Prahou saskiela se poprve zlata aafa lasky bratrske jeni oči všech Slovanu upou-tala k sobe ve vlasteneekem rozech-venf. A ze sala te vsešlo slunce vzajemnosti slovanske, ktere oživu ici paprskv sve rozliio po vlastech slovanskih. Všsk rod bratrsky narod česk^ na dnešni naši slavnosti jii>y ječič podil. Prešeren, jenž nenaŠal, ve vlasti sve porosuroefti, našel porozumčol v Ce-ebaah, nebot' pa no te Vaš slavny Fran-tišek Ladislav čelakovsky musel Slo-vincum teprre otevfrti oči, co jim jest Prešeren. — A cjhle, jak dnes zase. Iste, brath Čechoić! u slili pa matku Prešernovou! Vždvt vedle primatora mČ3t pražakyth a jir ych hodnoataru, vedle alavco a obzćlašte nam Slovincuna tak blisk«' apiaova-telky Gabrieiv Preiasofo, vedle vy-slali jste k nam tež sveho nejvetfeho a nejslavnejšiho basr.fka Jaroslava Vrchliokćbo. Prešeren - Čelakovsky -Vrehlicky: ejhie duševr,iho f.žCiOBBI ocebaja TU Burne, iiouiTO ce je jne J upboctojhom Deorpa^ CBeraoBaio iiporjameiLc iipccto-joHacieAHDKa 3a BVBOfvrior. o*aro n rpa-AOHa'ieJHUK BeOfrajA, Kojer aerono iiacTH0 3RaiLe zajpsaio y Beorpa,T.y, nopauu iiPBy cro,iy a xa Ha Epnjniia opanke .LJuaim no-len M«Ly Hac. Bivat Cpoii! Ho BvaT, bHBTfVf u Min;joiiiHby gornja ere Ha cnSBMOB roju y AOAUP ca cjobchckhm hopojom; bo namiiM ZBBHBJI HaPOjUlflH neCMSJfS mu eno Rac BOVCU 3a'ip.baBaru. ^aHauima zas Besa >t-bp^u iioCparnMCTBO nauue. Medju nami pak, mila braćo Hrvati, ovog utvrdjivanja više potreba nije Jedno po krvi, jedno po povjestnici, jedno po vjekovitim borbama, jedno po osječajima i mal ne jedno po jeziku, tjesno smo srasli jedan sa drugim. Istinabog, dijele nas državopravne me dje; al duševnog ujedinjavanja one pri-eČiti nemogu. Pa eto, kad nastadoše dobe veselog, oduševljenog, mladog rodoljubnog života u Zagrebu i širom hrvatskih poljana i Slovenaca u Vašem kolu. Ne čudite se dakle, da uspomena oniL doba Žive u narodu slovenskom te da zato pomno i s najvećom učešću prati Vaše borbe i Vaš napredak; nc čudite se, da smo današnji dan, kad slovenski narod slavi dan svog preporoda, iz svega srca željeli imati Vas medju nama. I Vi dodjoste te time iznaniste našu najiskreniju želju. In tako je bela Ljubi,ana ponosna da je toliko in tako odličnih slovanskih gostov mogla sprejeti. Jaz pa Vam v imenu njenega zastopstva prekipevaj" Čega srca sporočam nje pozdrave te: izpijam Čašo penečega vina na Val zdravje. Ko je župan končal, je godb1 zaigrala »tuš« in zadoneli so po dvorani viharni »Živio« in »Slava«-klici Po kratkem odmoru je vstal g dr. Karel Triller. Prešeren je bil, je r&kel govornik, eminentno slovanski pesnik, ki je v svojih neumrlih pesmih učil ljubav do skupne mater} Slave in gorečo ljubezen do rodnega jezika; on je bil prvi glasnik slovanske vzajemnosti. Zatorej bo dan nje* govega slavja, ko se mu odknj spomenik, apoteoza duševne slovanske vzajemnosti, magistrale kuliurne zajednice vseslovenske. Govornik \^ napil slovanski vzajemnosti. Nato se je dvignil ugledni češki državni poslanec dr. H ero Id, ki ga je poslal državnosborski »Mladočeški klub«, da ga zastopa pri slavnosti odkritja Prešernovega spomenika. V svojem govoru je naglašai, kako je slov. narod, dasi je majhen in slab, v novejšem času silno napredoval in dokasal vsemu svetu, da je poln življenakih moči, ki ga uspo sobljsjo za kulturni napredek bolj nego marsikateri drugi narod. Dasi je zatiran in pritiskajo nanj sovražniki z vseh strani, vendar napreduje na vseh poljih prosvete s tako velikimi koraki, da mu je zagotovljena srečnejša bodočnost. In kakor napreduje narod slovenski, tako se tudi krasno razvija njegova prestolnioa — bela Ljubljana. Govornik je bil pred 30. leti v Ljubljani, a takrat je bilo me«to 5e MT Dalj« w prilogi. ~>M vse nemško, Mino ljudstvo je govorilo slovensko. Sedaj je vse drugače — Ljubljana je spremenila lice, postalo je pravo slovensko središče, ▼ katerem se staka življenje vse Slovenije. Govornik je nato napil slovenski Ljubljani in njenemu vrlemu županu g. Iranu Hribarju. Ko je končal svoj govor, so mu udeleženoi priredili navdušeno ovsoijo. Besedo je nato dobil župan kraljevega prestolnega mesta Belgrada g. K. Glav in i d, ki je bil radi svečanosti proglašenja polnoletnosti pre stolonaslednika Gjorgja sadržan se udeležiti odkritja in se je pripeljal v Ljubljano šele opoldne. Govornik je slavil v izbranih besedah Piešerna, naglašajoČ, da je blagor narodu, ki ima takega duše v nega velikana, sakaj takemu narodu je za vedno zagotovljena bodočnost. Bsla Ljubljana pa sme biki ponosna, da se v njej dviga spomenik temu veleumu in proroku. Končajo svoj govor, je napil mestnemu občinskemu svetu ljubljanskemu. Za Glavintćimje govoril župan zagrebški dr. Milan Amruš. Zastopniki skc ro vseh slovanskih zemelj, je rekel govornik, so prihiteli danes v Ljubljano, da so navzoči pri slavnosti, ki je za narod slovenski največ jega kulturnega pomena. Da se je pa ta slavnost omogočila, v to si je steklo največjih zaslug rodoljubno in požrtvovalno slovensko žen.tvo, ki podpira, kakor pravi stari pregovor, tri ogle v domači hiši. Govornik je nazdravil rodoljubnim slovenskim damam in kot reprezentantinji njih gospe županji Milici Hribarjevi. GaBp. ravnatelj Subio je napil uatvaritelju Prešernovega spomenika — kiparju Ivanu Zajcu, ki je bil navdušeno aklamiran od vseh navzočih. Župan je nato dal besedo gospe Gabrijeli Preissovi, znameniti češki pisateljici in veliki prijateljici Slovencev, ki je bila navdušeno pozdravljena, to tembolj, ko je jela govoriti — slovenski. Govorila je prilično takole: Iz prsške »Umeleskć Besede«, tega starega pribežališča ljubezni in obrambe naših slovanskih kulturnih pridobitev, prinašam poklonstvo spominu moža, kateri je nad težko ledino svoje dobe povzpel se do rajskega jutranjega ptička z veličastno slovensko pesmijo. Mi Cehi prilastili smo si Pre šerna kot svojega; obogatili smo se z dragocenostmi njegovega talenta istotako kakor rastemo v vaši zvesti bratovski ljubezni, ki nam je vedno bila zanesljiva uteha. Ta vzajemna ljubezen češko slo venBks, posebno pa skupnost naših idealov in kulturnih pridobitev, bodi večnoponosna ovetka pri pomniku Franoeta Prešerna. On ni dosegel v življenju svojem obljubljene dežele; mi temo združeni njegovi potomci pa smo sigurno na poti vanjo. Ko je končala, so ji priredili Slovenci iskreno ovaci|0 in ji navdušeno klicali: »Živela Gabriela Preis-sova!« Nato se je dvignil od vseh navzočih navdušeno aklamiran slavni hrvatski piBatelj g. Ljuba pl. Ba-bić-Gjalski, ki je v vznesenih, pesniško navdahnenih besedah slavil narod slovenski, ki je rodil velikega Prešerna in mu postavil tako krasen spomenik. Slovenski narod je majhen in slab, a je velik in močan v svoji ljubavi do rodne svoje zemlje in do svojega jezika. Onemu, ki mu je ustvaril krasni pesniški jezik, postavil je danes spomenik. To je za ves narod velik dan, saj je z odkritjem spomenika največjemu svojemu pesnika pokazal le svoje veličjc. Spo meni k je postavil nsrod, moj dragi in ljubi narod slovenski, je nadaljeval govornik, in ta narod, Čigar jedro je krepak kmetski stan in ki nima bogatih aristokratov, si je sredstva, ki so bila potrebna za spomenik, takorekoč pritrgal svojim ustom, samo da je izkazal svojo ne omejeno hvaležnost največjemu svojemu dobrotniku Prešernu. Ko sem zrl danes dolge, skoro Nepregledne vrste krepkega naroda Priloga „Slovenskomu Narodu" §t. 207, dne 11 septembra 1905, slovenskega, ki ao prihitele s vseh strani, kjer se raslega slovenska go vorios, da se poklonilo manom vele uma Prešerna, prešinilo ma je pre pričanje, da nas vse mora družiti in ediniti eden etičen moment in ta moment nam je dan v demokratismu V tem osiru je dal najlepši zgled baš narod slovenski, ki bo b ponosom lahko opira na široke mase saved nega ljudstva. Govornik je med navdušenimi ovaoijami končuje svoj govor vzklik nil: »Slava Prešernu! živeli dragi in mili moji Slovenci!« Kot zadnji je govoril župan mesta Kranja, Savn i k. V svojem govoru je poudarjal, da bo Kranj, kjer poči vajo pozemskt ostanki neumrloga pesnika v domači zemlji, zvest ide jam, ki jih je oznanjal Prešeren v svojih umotvorih, ter nazdravil županu ljubljanskemu g. Iv. Hribarju. Ob petih je g. župan zaključil banket ter se še enkrat v presrčnih besadah zahvalil vsem, ki so prihiteli od blizo in daleč, da se ob sporne niku poklonijo velikemu duhu največ jega Slovenca. Komer« v/ „Narodnom domu". Zvečer se je zbrala na vrtu »Narodnega doma« ogromna mnoŽtea narodnega občinstva, da je bil prostrani vrt do zadnjega kotička poln. Na vrtu je neulrudljivo svirala »Dru štvena godba« skoro izključno slo vanske komade. Pevsko društvo •Slaveo« jd poleg godbe skrbelo za pevski užitek ohČinstva Pesem za pesmijo se je vrstila in Čim se je intonirala kakšna narodna himna, je jo nakrat jelo peti vse občinstvo, da se je orila iz sto in sto grl. Na vrtu sta govorila gg. dr. M. Hribar in dr. Fr. Novak, ki sta v navdušenem govoru slavila pomen slav nostnega dne za Ljubljano in slovenski narod in navduševala občinstvo h krepki narodni zavesti. Komerz se je končal Šele pozno v noč. Komerz pri „Lloydu". Vei prostori pri »Lloydu« so bili snoči tako nabito polni, da so morali postaviti mize skoraj v vežo. Na tem komerzu sta peli pevski društvi »Merkur« in »Zvon« iz Smartnega pri Litiji. Obe društvi sta s svojimi pesmimi želi toliko pohvale da vsčkrat ploskanja ni bilo konca. Na komerzu je govoril dr. Kušar, ki je slavil Prešerna kot svobodomialeoa do skrajnosti. Res je, da je bil Prešeren liričen pesnik, a vendar je ljubezen bila pri njem postranska stvar, glavna in vodilna je bila svobodomiselnost. Črtomir je Prešeren sam. Govornik je citiral odlomke iz »Krsta pri Savici« in opiral nanje prav srečno svoje trditve. Navdušeno ploskanje in viharni klici so pričali, da je dr. Ku-šarjev govor našel splošno pohvalo in da je govoril prepričevalno in vsem iz srca. Komerz pri „Novem svetu". Komerza pri »Novem svetu« Se je udeležilo toliko občinstva, da mnogi niso dobili prostora in da bo morali oditi. Pevsko društvo »Slavec« je pelo same izb ane komade tako izborno, da je moralo skoraj vsako točko ponoviti. Omeniti je zlasti govor profesorja dr. I v kan o a iz Zagreba, ki je v krasnih, vsnesenih besedah in sgodbvinsko dokazoval, da bo Bi bili Hrvatje in Slovcnoi vedno najožji slovanski bratje, ki bo si stali ramo ob rami, kadar je bilo treba braniti rodno zemljo pred ljutim sovražnikom. Zato nazdravi bratski slogi slovensko-hrvatski. Slovenke so vedno stale svojemu narodu na strani z neustrašenoBtjo prave slovanske žene in mu pomagale braniti očet-njavo, zato tudi njim napije in jim kliče, naj jih živi Bog! Takim navdušenim besedam bo sleJili viharni »Živio« in »Na zdar«-klici. Slovenci, Hrvatje in orni bo se medsebojno bratili in nobenega razločka ni bilo nikjer. Vsi Brno bo razumeli, vsi ene matere sinovi! Ko je prišel mimogrede na komerz g. župan Hribar, je bil tako) burno pozdravljen. G. dr. Irkanec je vstal in slavil v svojem govora Ljub ljano in njenega župana. Dična Ljub- ljana se razvija v veselje vseh Sto vanov, slasti pa Hrvatov, ki dobro vedo, da je Ljubljana središče njiho vih najboljših bratov. Župan Hribar se je ginjen sa hvalil govorniku sa i jegove besede Kar dela, kar je delal in bo delal, ima vse namen povzdigniti Ljubljano, a to vse je le njegova dolžnoet. Govorili co še drugi govorniki, ki co bili dd zbranega občinstva vsi burno pozdravljani in aplavdirani. Komerz v hotelu Ilirije. Prostran vrt na dvorišču se je na polnil še pred sedmo uro zvečer živahne in odlične družbe. Saj pa je Fric No vak že izven Kranjske priznani najspret nejši gostilničar. Mnogo gostov pa je privabila tudi celjska narodna godba, koje izborno in neumorno igranje se je omililo vsem Že popoldne na „Zelenem hribu." Proizvajala je najlepše komade vseh slovanskih jezikov. Kdor ve, s kakimi težavami se je boriti tej godbi, ki ima svoje Člane skoraj vse izven Celja, nekateri po 6 ur daleč, mora pač čestitati kapelniku gospodu Koželju na veliki vztrajnosti in požrtvovalnosti, da mu je godba žela tako povoljne uspehe. Seveda so še tudi drugi Činitelji, ki se trudijo in žrtvujejo za to godbo, le tam, kjer bi se zdatna podpora še najlaglje pogrešala, zapirajo moŠnjiček. Med včerajšnjimi poslušalci si je celjska narodna godba priborila splošne simpatije. Po vsaki točki se ji je viharno ploskalo. Sploh je bilo vrvenje na vrtu razposajeno veselo pozno v noč. Gosp. Vatroslav H o 1 z je nazdravil ljube slovanske goste v iskrenem go- voru. Ustna jezikovna naredba? Praga, 10. septembra. Nemški bujakači so kaj isnajdlji#i glade sred stev, s katerimi se dado duhovi ni žjib mas razburiti. Kakor znano, so si Nemoi nedavno izmislili, da je ministrstvo izdalo za Š i e z i j o jezikovne naredbe. Hoteli so prirediti veliko in splošno razburjenje. Toda vlada je izjavila kategorično, da ni na stvari ničesar resničnega. Sedaj so szčeli Nemci raznašati vest, da je predsedstvo višjega deželnega sodišča v Šleztji izdalo podrejenim sodiščem — ustna navodila, da morajo tudi nemška sodišča sprejemati češke vloge ter Jih reševati češki. Dejstvo, da sklicujejo Nemoi zaradi te puste izmišljotine celo takozvani narodni svet, označuje pač najbolje nemško predrznost. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 10. septembra. Ministrski predsednik baron Fejer vary bo pozvan jutri k cesarju v avd>jenco, in sicer poglavitno saradi teg*, ker je dol opozicija za kem promisna pogajanja, ako Fejervary odatipi. Vsekako se pripisuje tej avdij^nci odločitev. Tudi glede splošne volilne pravice se pri tej priliki odloči. Dunaj, 9 septembra. Odrski ministrski predsednik baron Fejer-vary je imel daljše konferenoe z baronom Gautsohem in grofom Goluchovvakim. Razpravljalo se je o političnih vprašanjih za določitev skupnega proračuna. Tudi trgovinsko-politična vprašanja so prišla na vrsto. Končnega uspeha pa tudi ta konferenca ni imela. Najbrže bo takoj po jutrišnji avdijenoi kronski Bvet pod cesarjevim predsedstvom. — Tudi baron Banffy se je pripeljal na Dunaj. Proglašenje srbskega prestolonaslednika polnoletnim. Bel grad, 10. septembra. Včerajšnja slavnost v vojaškem taborju v Banici je bila impozantna. Kralj je imel daljši ns govor na svojega Bina, prestolonaslednika j u rja, ki je bil proglašen polnoletnim ter imenovan obenem sa poročnika. Kralj je rekel, da sicer ne ve, ali mu bo usojeno, da uvede prestolonaslednika v vladne posle. Toda svetuje mu lahko marsikaj že sedaj. Predvsem ne j vedno spoštuje ustavo in zakone, da Bi pridobi b tem ljubezen naroda, ker brez te ljubezni bo prestoli Blabi. Njegovo sroe naj bije v enaki ljubezni za vse pod ložne. Sovraštvo mora izginiti is njegovega srca. Dobre svete mora sprejemati od vseh svojih podiožnikov. Vladar je ravnetsko podvržen po« manjkljivostim in napakam kakor drugi ljudje. — Na narod pa je izdal kralj sledečo proklamacijo: »Srbskemu narodu! Moj prvorojeni prestolonaslednik Gjorgje je ispolnil danes 18. leto. Vsled tega je po § 58. ustave polnoleten ter sem ga povišal za poročnika. Naznanjajoč to svojemu ljubljenemu narodu, veseli me, da morem izreči svoje popolno prepričanje, da bo moj ljubljeni sin Gjorgje kot dedič kraljeve časti v vsakem slučaju, ki je določen v ustavi, svoj narod ljubil, njegove ustavne pravice varoval ter skrbel za njegovo srečo in njegov napredek, kskor delam to jaz. V tem prepričanju pozdravljam svoj narod s klicem: Živel prestolonaslednik, živel srbski narod!« Nemiri na Ruskem. Petrograd, 10. septembra. Razmere v Kavkazu so obupne. V Baku je prišel general Grikov s topniČarstvom, da napravi mir. Kakih 1000 upornih Armencev je zbežalo v neko bolnišnico, v katero so se zaprli. Ker na generalov poziv ne le, da niso hiteli zapustiti poslopja, t emu 6 so vojake napadli s ka me njem ter enega ubili, uk&zalo se je dvakiat ustreliti na bolnišnico. Poslopje je bilo skoraj popolnoma porušeno in mnogo oseb Je bilo ubitih. Ostali Armenci so planili po vojakih ter se polastili topov. Vojake, ki so jim prišli v pest, so namazali s smolo ter jih zažgali. Vstaši so zažgali tudi državno banko, dve oerkvi in gimnazijsko poslopje. Vojaštvo ne premore ničesar več proti razdivjanim tolpam. Vstaši so se polastili vseh petrolejskih vrelcev. Dosedaj je izmed 3600 vrelcev zgorelo že kakih 3000. Skoda na vrelcih in sploh Badnjih igredov se ceni na 190 milijonov rublje v. Loubetova čestitka. Pariš, 10. septembra. Vite je takoj po sklepu miru brzojavil L o u betu, češ, da upa, da bo mir utrdil prijateljsko zvezo med Rusijo in Francijo. Predsednik Loubet je odgovoril, da je Francija srečna, da je njena velika zaveznica sklenila tako ugodni mir. Mirovna pogodba. NewY<5rk, 10. septembra Angleški listi so že pred dnevi vedeli naštevati toŠko za točko nove mirovne pogodbe. Prof. Me rt en s, ki je nesel prepis mirovne pogodbe carju v Petrograd, pa j izjavil, da vedo za vso vsebino mirovne pogodbe le mirovni delegatje ter car in mikado, ker je v pogodbi več tajnih klavzul. London, 10. septembra. Vsled ljudske želje in po nasvetu političnih voditeljev je mikado sklenil, da se besedilo mirovne pogodbe razglasi jutri. — Obenem se je že danes uradno raiglasilo, da je premirje bilo 1. septembra sklenjeno. Nemiri na Japonskem in v Koreji. London, 10. septembra. Japonski mirovni pooblaščenec je izjavil glede nemirov na Japonskem: »V deželi, ki je pustila na bojišču 200000 ljudi, se pač ne gleda na par razgrajačev. Nemiri so le mimogrede in neznatni ter ne bodo branili mirovni komisiji, da bi se ne vrnila domov.« — Večji nemiri so bili v okrajih H^jno in Fokaskreta. Nekaj dseb je bilo ubitih. — V večjih korejskih mestih pašo nastali nemiri, ki so naperjeni proti inozemoem. Dnevne vesti. V Ljubljani. 11. septembra — „Slovoneo" se je v sobotni svoji številki pokazal v vsi nedosežni Bvoji nesramnosti in podlosti. To je edino/ kar so klerikalci storili za povečanje Prešernove slavnosti. Zunanji udeležniki slavnosti so tako prišli do spoznanja, kaki ljudje so zbrani v klerikalni stranki in na kakem nivO u stoji ta stranka. Soglasen „fej" je sodba vseh tistih, ki so Čitali „Slovenca". Pokazali smo različnim ve-leuglednim Čehom, Hrvatom in Srbom to številko „Slov.* in veseli nas, da smo to storili, kajti vsi so priznali, da je le častno za nas, da se klerikalci niso udeležili Prešernove slavnosti, in priznali so tudi, da klerikalci po tem, kar je zagrešil „Slov.u, niti vredni niso, da bi se jih pustilo v spodobno narodno družbo. Toliko za danes Da „Slov." ne ostanemo odgovora dolžni, to se samo po sebi razume. — Ljubljane v zastavah Za Prešernovo slavnost se je Ljubljana slavnostno pripravila. Razobešenih je bilo na tisoče zastav, največ narodnih in mestnih, v raznih izložbah so bili razstavljeni okusno drapirani Prešernovi kipi in Prešernove podobe. Pogled je bil res krasen. Tudi nekateri Nemci so sveje hiše okrasili z zastavami, drugi seveda ne. Ti ljudje vedo, da bi iz ginili kakor muhe jeseni, če bi jim Slovenci ne dajali kruha, ali respektirati Slovencev vendar nečejo. Ali bi že ne bil čas, da se jih tega nauči? Naravnost škandal pa je, da nekatere slovenske hiše niso bile čisto nič okrašene. Z lastniki teh hiš bomo pa temeljito obračunali ; zapisana imamo vsa imena in jih bomo tudi objavili, da bo javnost spoznala te vrle narodnjake* — Srečne Avstrija ! Dnevniki pišejo, da študirata najstarejša sinova nadvojvode Frana Salvatorja in nadvojvodinje Marije Valerije in sicer 131etni nadvojvoda Franc Karel Salvator, in 121etui Hubert Salva t o r v samostanu jezuitov v Feld-kirehnu. Soproga prestolonaslednika grofioja Chotek, je nedavno prinesla iz Lourda znano lurško vodo in je steklenico te vode blagovolila [pokloniti kot zdravilo — zdravnikom beneške bolnišnice. — Te dni pa je dala zopet neka nadvojvodinja, ko je srečno porodila, 1000 K v svrho ustanovitve katoliške univerze v Solnogradu. Srečna, presrečna Avstrija ! — Spremembe v davčni Službi. Davčni pristav gosp. Ivan Hočevar iz Logatca je premeščen k davčnemu uradu v Litijo in davčni praktikant g. Viktor Damjan iz Litije k davčnemu uradu v Logatec. Davčni cfitijal g. Ivan Ditrioh \h premeščen od davčnega referata v Litiji v isti lastnosti k davčnemu uradu ravnotam. — Šolske vesti. Absolvirani učiteljski kandidat g. Josip Hude, ki je bil imenovan provizoričnim učiteljem v Št. Vidu pri Zatični, pride v isti lastnosti na ljudsko šolo v Velike Lašče ; na njegovo mesto pa pride absolvirani učiteljski kandidat g. Eogelbert S chi firer. — Srbi na Prešernovi slavnosti so bili: 1.) Deputacija občinskih svetov iz Belgrada, Šabca in K ragu j ev ca z Župani na čelu. 2.) Deputacije vseučilišča, profesorskega združenja in učiteljskega združenja. 3.) Deputacije umetniškega društva, književne zadruge in belgradskega pevskega društva. Poslednje je došlo z enajstimi Člani pod vodstvom slavnega srbskega skladatelja St. M o-kranjca. 4.) Deputacije advokatskega društva, trgovskega društva in društva inženerjev in arhitektov. 5.) Deputacije zadruge gostilničarjev in kavar-narjev, pekarske zadruge in zadruge svečarjev. — Srbi so se v soboto zvečer sestali na vrtu »Narodnega doma«, kjer je bilo tudi lepo število Slovencev, tako da je bil vrt skoro popolnoma zaseden. Srbi so peli različne srbske in ruske pesmi, a končno tudi »Naprej zastave Slave«. Ker je bil istega dne velik naroden praznik v Srbiji, ko je bil proglašen prestolonaslednik Juri polnoletnim, predlagali so nekateri Slovenci, da kak Srb nazdravi prestolonasledniku, ali ker se Srbi niso upali tega storiti, vstal je slovenski časnikar M. Plut in se je zahvalil Srbom, ki bo, četudi praznujejo doma tako pomemben naroden praznik, vseeno prihiteli na kulturno proslavo bratov Slovencev, k odkritju Prešernovega spomenika. Zato je potrebno, da se Slovenoi pokažemo bratom Srbom hvaležne in zakličemo is dna duše: da Živi prestolonaslednik Jari na čast ne samo bratov Srbov, nego vseh Jugoslovanov. Občinstvo je stoje poslušal** govor in se je pri koncu navdušeno odavalo govornikovemu pozivu, a Srbi 80 zipeli »Na mnogaja ljeta«. Sebi so se še pozno v noč veselili na vrtu. — Slovanski listi o Pre-Sernu. Včerajšnji slovanski listi so priobčili mnogo krasnih člankov in feljton o v o Prešernu. Praški »Narodni Listy« imajo imeniten članek, ki ga je spisal cesarski svetnik Josip P e n i i e k , ki se je osebno udele šil razkritja Prešernovega spomenika. Kakor znano, je gosp. Penižek pred več kot 20 leti preložil na češki jezik Prešernove pesmi in Jurčičevega »Tugomerz«. — Zagrebški »Obzot« je prijavil Prešernovo podobo in ži votopis, »Pokret« ima izboren feljton, »Hrvatsko Prave«, »Dnevni List« in »Hrvatstvo« imajo jako lepe t" -i j to ne, »Novi Srbobran« in »Agramer Tag-blatt« pa jako lepe uvodne članke. Našteli smo samo tiste rs te, ki smo jih doslej pregledali. — Pri včerajšnji slavnosti je bila zaBtopana, kar Še ni bilo omenjeno, tudi »Družba sv. Mohorja« po svojih odbornikih gg. dr. I. Sketu in V. Legatu Srbsko narodno pozorište« in vseučilišče v Belgradu je zastopal gosp. profesor dr. Pavle Popović, ki je za vseučilišče in za »Srbski književni glas nik položil cb vznožje sp menika kasne lovorjeve vence. Za/ Bolgarsko časnikarsko drušvc« je položil pvorjev venec g Dušan Šijački iz Belgrada. — Slovanski časnikarji pri odkritju Prešernovega spomenika. Poleg ces. svetnika P e n i ž k a so se udeležili včerajšnje slavnosti še tile slovanski Časnikarji: dr. Ivan Lorković z gospo soprogo, prof. Još. Pasarić, Venč.Wil-d e r („Pokret" Zagreb), Milan B a n d („Narodna Obrana" , Osjek), Josip Selak, („Agr. Tagblatt" Zagreb), dr. J. Smodlaka („Sloboda", Split), Ant. Nik o lan ti ć („Novi List", Reka), Milan Plut, („Samouprava", Belgrad), Dušan Šijački, (Belgrad) in Lj. Ne žic, („Slov. Jug" Belgrad.) — Breztaktnost vojaške godbe. Včeraj popoldne bo bile na raznih krajih mnogoštevilno obiskane ljudske veselice. Na Koslerjevem vrtu je svirala vojaška godba. Naravno in samo ob sebi umljivo bi bilo, da je svirala same slovanske komade, a to ji seveda še na misel ni prišlo. V svoji borniranosti je celo zasvirala italijansko skladbo, ki jo smatra vsak Slovenec za izzivanje. Ko bi se na kaki nemški narodni slavnosti zasviralo »Hej Slo vani«, bi bil ogenj v strehi. Tudi pri Koslerju je nastal vihar; občinstvo je burno protestiralo, a ko je godba izzivajoči komad še enkrat igrala, je bruhnila nejevolja z elementarno silo na dan. Občinstvo je planilo na godbo in jo spodilo z vrta. Vojaki-godci bo poskakali pri oknih in zbe žali, kar so mogli. Up: m?, da bodo prihodnjič pametnejši, kajti to je ži velikanska neumnost, da svira godba na dan velike slovanske slavnosti izzivajoče skladbe; rekli smo neum nost, ker da bi bila godba imela namen provocirati, na to p&č ni misliti. — Skrajna budalost Sooči, baš ko so šli »Sokoli« mimo Maii-čevega hotela, je priletel nanje iz hiše močan curek vode. Seveda se je takoj nabrala pred hišo velika množica občinstva, ki je ogorčeno protestovala proti taki predrznosti, kajti vsakdo si je mislil, da je bilo to uprizorjeno po zlobnosti. Le treznosti in razsodnosti slovanskih gostov in slovenskega občinstva se je zahvaliti, da stvar ni imela n&jneprijetnejših posledic. Sedaj se nam pa poroča, da je nadstražnik Ažman danes zjutraj uradno dognal, da nista bila rečena Sokola polita iz zlobnosti, ampak ▼sled budalosti Maličeve sobarioe Ane Škodove iz Vrha v krškem okraju. Navedenka je namreč sama priznala, da je skozi okno svoje spalne sobe ulila, kakor že večkrat, vodo na streho, ne da bi bila imela pri tem kak slab namen. Ker je navedenka Slovenka, je to verjetno, toda zaradi tako neprevidne budalosti še vseeno ne odide kazni. — Kranjski „Sokol11 je položil na Prešernov Bpomenik venec od cipres. Ta venec je z&tegadel zanimiv, ker so vsa oipresne vejčice narezane na Prešernovem grobu. Tudi je imel vsak kranjski Sokol na čepici poleg sokolovega peresa ci-presno vejčico s Prešernovega groba — Predavanje o Prešernu. V soboto zvečer je v veliki dvorani „Meatnega domau predaval g. Ivan Prijatelj o Prešernu. To veleintcre-santno in duhovito predavanje naj bi se na vsak način objavilo. Mnogoštevilno občinstvo je z napeto pozornostjo siedilo razpravljanju o Prešernovem duševnem življenju in o Prešernovem pomenu za Blovenske književnost. Predavanja sta se udeležila tudi slavni češki pesnik Jaroslav Vrehlicky in mana odlična pisateljica g. Preissovaj občinstvo je obema priredilo presrčno ovacijo. — Ljubljanski Sokol odpošlje deputacijo k slavnosti 301etnice Sokola v Zagrebu v nedeljo 17. t. m. Kdo se Želi priklopiti deputaciji, naj priglasi svojo vdeležbo bratu podstarosti dru. Ravniharju. Deputacija odpotuje v soboto popoldne s poštnim vlakom. — Ali res nimamo Slovenci nobenega blagodetelja (mecena) — koji bi si hotel nakloniti iskreno hvaležnost več tisoč mladih, slovenskih src, podarivši jim vso še ostalo izdajo izborne knjižice: »Slava Prešernu«? Z nekaj tisoči kronami bi si pridobil priznanje i zahvalo vseh šolo obiskujočih otrok cele Slovenije in bi s tem tudi dokazal, da vzajemnost vseh Sloveneev ni prazna fraza! — Eden, ki bi rad dal, ali nima! — Ciril-Metodova skup« ščina. Kdor se želi udeležiti banketa pri XX. skupščini sv. Cirila in Metoda 14 t. m. v Šjntjurju ob juž. žel., naj se prijavi nemudoma odboru Karta brez pijače 3 K. — Občni zbor „Proevete" je odpovedan in preložen na nedoločen čaa. — Razstavi učil se bliža konec. Jutri ob 11. uri dopoldne se zaključi slovesno. Želji, naj bi se podaljšala toliko Časa, da bi jo ogledali dijaki, se ni moglo ustreči, ker se začne že 19. t. m. pouk na ljudskih šo-lab, katere so priredile razstavo. Med ogledovalci smo opazili mnogo srednješolskih profesorjev (gg. Tavčar, dr. To-minšek, Seidl iz Gorice, ravnatelja Črnivec in Šubic) duhovnikov in celo častnikov. Naravnost pa smo se divili SOletnemu starčku davČnema nadzorniku g. Podrekarju, katerega je razstava prav razveseljevala. — Sliši se, da imajo na šolah v sežanskem [okraju danes prosto, samo da obišče učitelj-stvo šolsko razstavo v Ljubljani. C. k. okr. Šolski nadzornik g. Kante je to pokazal sam z zgledom, ko je včeraj dopoldne ogledoval razstavljene predmete. — Učiteljski koncert. V prid Učiteljskemu konviktu je bil v soboto pri »Iliriji« učiteljski koncert, ki se je jako dobro obnesel. Udeležba je bila tako ogromna, da je več sto ljudi moralo oditi, ker niso dobili sede ž sv. Pevski zbor je prav pridno in tudi prav dobro pel. Za konvikt je pač ostala prav znatna vsota. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Koncem septembra ali začetkom oktobra se uvede na elektični četni železnici zimski vožnji red. Kakor se čuje, bodo po tem redu začeli vozovi p o z n e j e voziti, nego vozijo sedaj. Pri nas neha elektr. železnica zvečer že jako zgodaj voziti, tako zgodaj kakor nikjer drugje. Če bo zdaj zopet zjutraj voziti pozneje vozila, bo to za občinstvo jako neugodno, kajti ravno v tistem času odhaja mnogo vlakov. Iz prometnih ozirov je želeti, naj začne električna cestna železnica tudi po zimi tako zgodaj voziti, kakor po leti. Na to naj vpliva mestna občina. — Umrla je v visoki starosti 89 let gospa Josip in a Guttman, udova magistratnega svetovalca ter mati načelnika južne železnice gospoda Guttman a. — Tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje konkurenčnim potom zagotovitev potrebščine desk, podbojev, obročev, sodčkov, doer za sode in premoga za leto 1906, eventualno tudi za leto 1907. Ponudbe je vložiti do 1. oktobra t. 1. 11. u>*e dopoldne pri navedeni tovarni. Prepis razglasa, obsegajoč množine, vrste in kakovosti predmetov, ki jih je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Nemška nesramnost v Litiji. Piše se nam: Pri nas je kon-tumao — nič posebnega. A pojavila se je pasja bolezen tu pri nekih ljudeh. Neka nemška klika, med njimi mlečni fantalin, predrzno hi uli in iz živa mirne občane, dasi smo to žlahtno deteljco že opozorili, da tega ne trpimo. A glej! 3. t. m. razsvetljen je čarobno kolouvorski vrt a lampi joni v nemških barvah. Heil, heil tulilo in kokodakalo se je naokolo, kakor da se gre za stavo, hreščala in cvilila 8e je »Wacht am Rhein«, da je Sava kar zastajala ljubosumnosti in vrbunec tega izzivanja je bil, da bo je naimogredoče ■ živio pozdravljajoče se Slovence psovalo z »Živio pfui«. Mi premimi občani opozarjamo slavno vodstvo južne Železnice, da smo do grla sita tega hrulćnja in naj blagohotno z mazincera potiplje nekoliko te ljudi, ker nevarnost je, da tudi nam zavre prežganka — kri, in potem — b odemo le mi vsega krivi. — Družba sv. Cirila in Metoda je sezidala na Jesenicah - S a v i svojo šolo za 2 v r t -čeva razreda, ker je prit se k Otrok nastal silen. Obe gospioi vrtna-rici boste imeli v tem poslopju tudi svoje stanovanje. Nedeljo, 17. t. m., sedanji družbini prvomestnik Tomo Zupan blagoslovi to novo šolsko poslopje ob I popoldne. S to slavnostjo bo združi skromna veselica; namreč deklamacije in igre teh malih otrok. S prispevki glavne družbe in jeseniške podružnice se otrooi potem malo pogoste. Dobrotniki, starši, rola dinoljubi in prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda naj so b tem dostojno povabljeni na to novo slavje naše šolske družbe. — Velikanski požar. V sredo popoldne ob 1. uri je začelo goreti v kupu slame zraven poda posestnice Marije Štrbenk v Dečji vasi pri Trebnjem. Ker so bili vsi vaŠčani po travnikih, kjer so mrvo sušili, se je ogenj hipoma razširil na 8 hiš z gospodarskimi poslopji. Požarni brambi iz Trebnjega in Mirne peči sta prihiteli takoj z vso naglico na pomoč in preprečili, da ni zgorela vsa vas s cerkvijo vred. Škode pa imajo: Marija Štrbenk več tisoč kron, Ana Slak več tisoč kron, Anton Zupančič 9000 kron (zgorelo mu je tudi 800 K gotovega denarja), Josip Makse nad 6000 K, Marija Kopač nima dosti Škode, ker so ji večinoma vse rešili, Ivan Rodič ima Škode nad 8000 K, Anton Marc nad 8000 kron, Anton Strajnar pa še več. Skupna Škoda znaša nad 60.000 K, zavarovalnina pa le 9400 kron. Zažgali so otroci. — Vsem slovenskim delegatom za glavno zborovanje Maj. „Lehrerbunda" dne 14« in 15. septembra t. I. v Gradcu I Pri letošnjem zborovanju »Bunda« se gre za tako zvano »ze-dinjenje« štajerskega učiteljstva. Nemški učitelji so združeni v »Verbandu«, a slovenski v »Zvezi slov. štaj. učiteljev in učiteljic « Obe ti združbi bi tvorili »Steier. Lehrerbuod«. Ta skupna združba bi bila zgolj stanovska. — V tem smislu amo se učitel,i slovenski tudi izjavili za ze-dinjenje in dogovorilo se je, da ima bodočemu »Bundu« biti predsednik vsakokratni načelnik nemškega »Ver-banda«, a podpredsednik »Bundu« bodi vselej predsednik slov. učit. »Zveze«. — A po novem osnutku pravil »St. Lehrerbunda« — glej 16. stavek! — pa je tudi predsednika namestnik vzet iz nemškega »Ver-banda« in Šele kot tega namestnik figurira — na 3 mestu! — pred sednik slov. »Zveze«!! — Tako pa ne. Bagatelizirati se ne damo! Peto kolo pri vozu ne maramo biti . . . Ali ostane tako, kakor je bilo prvotno dogovorjeno, ali pa ostanemo zase. Mi smo radi solidarni, a le pod uvetom — enakopravnosti. Obenem zahtevamo eno tretjino članov v vodstvu bodočega »Bunda«. Tako se je sklenilo v seji podpisanega vodstva dne 27 avgusta t( 1. v Celju Uvažujte ta sklep vsi slovenski učitelji navzoči, pri letošnjem zboru »Bundovem«, ter kažite, da sa čutite kot skupna korporacija! — Vodstvo »Zveze slov. štaj. učiteljev in učitellie« v Celju. —Tepei pri nemški veselici. Mariborski Nemci in nemČurji so priredili včeraj teden takozvani „Sedan Feier", da proslavljajo zmago pruske armade nad francosko 1. 1870. Da se slavna zmaga toliko bolj proslavi, je bilo treba tepeža. Nemčurski komiji. katerih matere ne znajo niti pet nemških besedi, so se začeli z dvema vojakoma prepirati. Ker sta vojaka poznala divjo nrav teh ljudi, sta odšla z veselice, na katero seveda nista spadala, ker je bil njen značaj vsenemški, torej protiavstrijski. Vročekrvni nemški bajlovci so jo pa udrli za njima, na kar se je pričel krvav boj. Vojaka sta udarila s sabljami na napadalce, ti so pa streljali s samokresi na nju. Hajlovci so pa imeli nesrečo, da je strel iz samokresa zadel nekega hajlovca, ne pa vojaka, kateremu je bil namenjen! Tako se nemške veselice krvavo praznujejo. Kakšen krik in vrišč bi bili zagnali nemški listi, če bi se bilo na Prešer novi veselici zgodilo kaj podobnega, ko so še tako po „Slovenčevi" zaslugi govorili o take strašnih grozodejstvih, da je bilo ljudi kar strah! Hic Rhodus! — Z manevrov na štajerskem. »Soči« je poslal neki rezervist pismo, v katerem se bere, ksko so delali b Slovenci na zadnjih divizijskih manevrih na Štajerskem v smeri Gradec • Zeltvveg - Judenburg. Teh manevrov co se udeležili slovenski rezervisti 7. pešpolka. Ker Slovenci niso znali nemščine, žalili bo jih Nemci, častniki, podčastniki in moštvo, kot ljudi mnogo nižje vrste. Za drag denar so komaj dobivali jedil in če so kod slovensko govorili ali peli, morali so utihniti. V Knit telfeldu so jim na kolodvoru ukazali molSati, češ, da so le gostje Nemcev! Nemški vojaki so pa peli med seboj »Die Waoht am Rhein« in hajlali materi Germaniji! To jim je bilo dovoljeno in nihče se ni ob to spodti kal! Ko so se pa ti nemški avstrij ski vojaki med seboj pogovarjali, rekli so, da bi v slučaju vojne proti Nemčiji streljali v zrak ali pa odložili orožje, najrajŠebi p a pre8 t o p i 1 i v nemški tabor! Tako drže nemški vojaki dano prisego in zato uživajo Nemoi v Avstriji največje udobnosti in privilegije! — Maščevanje ljubimcevo. 211etni Hambert Pahor iz Renč pri Gorici je tip tržaškega lumpa in po stopaČa, da mu ga ni para. Nima no benega stalnega stanovanja, ampak je Živel v ljubavnem razmerju s po strežnico Terezijo Ronzel, ki je omožena in mati že štirih otrok. Ronzel se je pa naposled naveličala Pahorja, ki je bil samo zato, da se je pri njej preživil, zato ga je v petek zapodila in mu povedala, da ga ne mara več videti. Pahor se je sklenil maščevati. V soboto zjutrai, ko je šla Ronzel na svoje delo, pričakal jo je na ulioi in ustrelil šestkrat s samokresom nanjo, a jo k sreči samo enkrat zadel v ramo. Ko so ga are tovali, rekel je pri zaslišanju, da ni imel namena usmrtiti svoje nezveste ljubice, ampak jo samo raniti, da bi jo prisilil k nadaljnemu občevanju z njim. O Hali so ga deželnemu sodišču, rana Ronzleve pa ni nevarna. — Nemški jezuitje v Trstu. Kakor poroča rL Indipendente", se nameravajo v Trstu naseliti nemški jezuitje v bližini ljudskega vrta. Upati je, da se ta vest ne uresniči, ker se je Že svoje dni o nekem takem nastan-jenju poročalo, pa na zadnje ni bilo iz vse stvari nič. Sicer bi pa jezuitje v Trstu ne želi dosti pšenice. — Ustanovila se je v Trstu pred psr meseci neka družba za pletenje nogavic na pletilne stroje »Mi-ramar«, katera vabi delavce in delavke na delo s sledečo reklamo: »5 kron in veČ zaslužka na dan! — Učijo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Prepro sto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škoduje in blago prjdamo mi. — Družba pretilnih strojev za domače delavce. — Thos. H. Wittick & Co. Trst, Via Ctmpanile 156« — Orne njena družba sprejme delavce in delavke v delo, ali vsak si mora kupiti atroj sa znesek 200 K proti takojšnemu plačila, ali pa na obroke za 240 K, katerih prvi obrok ne znaša nič manj nego 150 K. Na ta način je kompetent tudi sprejet v družbo kot sodelavec. — Kopile in poskusile so nekatere stranke stroj, sprejele delo in pristopile k družbi, ali zaman s6 se trudile doseči zaže-1 jeni uspeh, ker dobile so slab, nezanesljiv stroj, s katerim se ni dalo delati. Taka stranka je bila tedaj primorana stroj družbi vrniti, vsled česar je pa ista morala jako občutljivo škodo trpeti. — le tega je razvidno, da zgoraj omenjena družba lovi med delavstvom kupce za njihove pletilne stroje. — Torej, delavci in delavke pozor! — Vzdignjena torpedov ka. Torpedovka Št. 36, ki se je potopila pri ponočnih pomorskih vajah blizu Pnlja, so vzdignili in spravili v puljski arzenal. Ladja je ležala več nego 20 metrov pod morsko gladino. — Velika nesreča seje zgo dila danes pri zgradbi domobranske vojašnice. Ko je stalo na odru v II. nadstropju, kjer je bila naložena tudi opeka, 5 delavcev in ko je stopil nanj Še šesti, se nakrat zlomijo tramovi in padlo je vseh Šest oseb na tla, kjer so se vsi težko telesno poškodovali. Poškodovanci so: Mihael Burnik, zidar, roj. 1872. na škaručni v kamniškem okraju, Jožef Vodopivec, zidar, roj. 1886. 1. v Renčah pri Gorici, Ivan Zadnikar, oženjen, zidar, roj. 1855. 1. v Stranski vasi pri Dobrovi, Ivan Za-bred, oženjen, zidar, roj. 1873. v To-polah pri Kamniku, Martin Stanko, zid. roj. 1877. v Lazah pri Tuhinju in Marija Koprivčeva, delavka, roj. 1882. na Črnučah. Na lice mesta je prišel takoj g. dr. Illner, ki je dal ponesrečencem prvo pomoč, potem pa so jih pripeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je Vodopivec že umrl. Kakor se je dognalo, so poš&odbc smrtno nevarne, le Koprivčeva ima zlomljeno desno nogo. Na lice mesta je došla takoj magistratna komisija, ki je zlomljene tramove konfiskovala. Tudi sodni komisijski ogled se je že vršil. — Semenj. Dne 9. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 414 konj in volov, 180 krav in telet, skupaj torej 594 glav. Kupčija je bila pri konjih kakor pri govedi srednja. — Poneverba. Dne 8. t. m. je prišla k delavčevi ženi Ivani Ple Btenjakovi na Višu št 59 brezposelna služkinja Marija Hribarjeva ter si pri nji izposodila dve krili ter neznano kam odšla. — Mestna policija jo danes konfiikovala nekemu dečku zlat prstan, katerega ie, kakor je izpovedal, včeraj našel na Tržaški cesti Lastnik dobi prstan na magistratu. — Pogrešil je sneči na južnem kolodvoru pravnik g. Iiija Su-merkovio iz Belgrada kovčeg, v ka terem je imel sa 250 K obleke. Sumi se, da je kovčeg prišel le pomotoma v tuje roke in naj blagovoli dotičnik, ko opazi pomoto, nemudoma javiti to mestnemu msgistratu, ki bode potem ukrenil, da ga dobi g Sumer-ković, ki je sedaj na potovanju, nazaj. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 70 Hrvatov — Okraden Slovenec v Ameriki. V Clevelandu so tatje vlomili v prodajalno urarja Fr. Gorjupa ter mu odnesli 70 ur. — Prodajo v,Slovenskega Naroda" poverili smo nadalje gosp. Petru Kreblju v Gorici, Kapucinska ulica 1 in gospej H i u n e r v Ljubljani, hotel Union. — Najnovejše vesti. — Potres v južni Italiji. Potresni sunki se še vedno ponavljajo. Vsa poslopja po Kalabriji so uničena, veČina prebivalatva je ranjena in ubita. Sodi se, da je število mrtvih okoli 600, ranjenih pa 2000 »Arbei-ter Zeitung« pa poroča, da se ceni število usmrčenih in ra njenih celo do 50000. Najbrž bo to število nekoliko previsoko Kralj je daroval ponesrečencem 100.000 frankov. — Svoji 71elni hčerki je v Badenu prerezala z britvijo vrat soproga računskega oficlala Schvveidela v trgovskem mini-straivu. Otrok je bil takoj mrtev. Morilka je na to še sebe težko ranila z britvijo. Storila je to v hipni blaznosti. — Dinamitno patrono so neznani lopovi uigali in vrgli v klet župnišča v Sv. Lovrencu d' Araa pri Alboni. Eksplozija je povzročita obilno škode na zidovih. — Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu firme Gutttnann in Frank v Zagrebu se je raz po čila mina. Miogo delavcev je bilo zasutih. Dva sta bila takoj mrtva in 26 težko ranjenih. — M i 1 i j o n ar j e v a hči ube-Žala. V Bero lin u je zbežala hči večkratnega milijonarja. Zaljubila se je v 27ietnega chauffaur a in se t avtomobilom odpeljala proti Ham burgu. * Koliko denarja puščajo Američani v Evropi. Kakor poroča »Nawyork Herald«, puščajo Američani vsako leto do 1600 milijonov frankov v Erropi. Ta denar potrošijo na svojem potovanju. Neki francoski bankir, ki je dobro o tem poučen, je potrdil to trditev in pristavil, da Američani puščajo največ denarja v Evropi. , Časnikarska dola na Ruskem. V Moskvi je poseben tečaj za izobrazbo časnikarjev. Predavanje imajo večinoma vseučiliščni profesorji o raznih strokah znanosti, potrebnih časnikarjem. Jesenski se meeter se je začel 1. septembra ter obsega: enciklopedijo prava, politično ekonomijo in statistiko, zgodovino ruskega prava, zgodovino državnih uredeb, državljansko pravo, socijalno ekonomijo, ustavno pravo in speci jalni tečaj državnega prava. Priprav Ija se pa tudi program o književnost in o mastnem gospodarstvu. * Morala v Ameriki Ne davno Je priredila policija v razvpitem delu mesta New Yorka »gonjo« Odkrila je pravoato Sodomo. Prijeln je na 2000 moških, žensk in popoi noma mladih deklet, a večinoma ii takozvanih boljših krogov. Vsi a bili obupani in osramočeni. Nekater so prosili kleče, naj jih izpuste, dru. so se hoteli umoriti. Med njimi b bile žene, ki so jadikovale, da j bodo možje ubili, druge so se zop sklicevale na svoje male otrok doma. Zlato in dragulje so ponujale policajem, naj jih izpuste, a ko b videle, da tega ne dosežejo, začel* bo kričati: »Uoijte nas rajši, samo sramoto nam prihranite'« * Otrok med levi. Da imajo tudi divje zveri nekak čut za slabotne otročiČe, je pokazai slučaj, k se je pripetil v Rjck Idlandu. Neka mati je Šla gledat potujočo menaif rijo ter vzela svojo 6letno hčerko i seboj. Med predstavo je prrŠla ne vihta, in vse je drlo domov. V gnje6 se je deklica materi itgubila. Ker vedela pota domov, vrnila se je k menažeriji. Tam je ravno hlap krmil v kletki leve. Mala deklica je šla po stopnicah v kletko, kjer sta bila dva stara in dva mlada leva ter legla v kotiček, kjer je trdno za spala. Hlapec je pri svojem delu ni zapazil ter kletko zaklenil. Dru. dan so našli deklico sredi med levi in le z zvijaŠo je bilo mogoče zve rinam vzeti varovanko. * Matematična znanost pri Japoncih. Na Japonskem je bila matsmatična znanost že v 17. stoletju na isti stopnji kot v Erropi Nadaljni razvoj te znanosti pa ns Japonskem ni več enako korakal z Erropo. V zadnjih stoletjih ni imela Japonska takih matematičnih genijef kot Evropa, a to zategadelj, ker so se rezultati matematike varovali kot tajnosti ter niso prišli v sirSe sloje. Slušatelji višje matematike so se namreč morali zakleti, da bodo varovali pHuč*no sa tajnost. * Živinska mačeha. V Straž i.ici na češkem je kmetica Mrasek svoji 9ietni pastorki polila glavo s petrolejem ter jo zažgala. Sosedje so sicer deklico pogasili, a bila je že tako hudo opečena, da je umrla v bolnišnici. Ko se je oče nesrečne n klice vrnil s polja, premlatil je ženo tako, da je nazaveatna obležala. * Nova zemlja. Vojvoda Orleanski je na svoji ekspediciji na sever našel novo zemljo nasproti Bismarckovemu rtu. Zemlio so kartografijah ter ji dali ime Terre de France. * Obleka za 300.000 K. Kneginja C*rtoriska v Parizu hi je dala napraviti obleko, na kateri bo nien kntž i grb iz samih dijamantov Ker je treba v ta namen dijamante preluknjati, izgube seveda precej svoje vrednost', vendar pa bo oblaka ž njimi še vedno vredna 300000 K. Samo za delo je plačala 50000 K. izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Andrej Hvastja, zidar iz Savel j, je bil zaradi že znane „allaire14 o priliki velikonočne procesije na Jezici, ko je segal po drogu cerkvenega ban-dera in suval druge nosilce prve ter glasno v cerkvi upil, da bo on nosil bandero. Obsojen je bil na 1 mesec strogega zapora. Brzosud pred sodiščem. 14 let stari Janez Medved in 16 let stari Janez Božič, oba pastirja pri posestniku Janezu Gantarja v Ivaoji dolini, sta se kopala v nekem ribniku pri Godoviču. Kmalo nato so se prišli tja kopat tudi Štirje fantje, in sicer: hlapec Jakob Leskovec, brata France in Pavel Likar ter France Gruden, posestnikov sinovi, vsi v Godoviču, in so hoteli prva dva odpoditi iz ribnika, da bi se sami kopali, ta dva se pa nista hotela umakniti. Zato so ju ulovili, iu potom izre cene sodbe kaznovali. Sestavili so naglo sodbo, ki ji je presedoval hlapec Leskovec, vlogo državnega pravdnika je prevzel Pavel Likar, zagovornikom je bil izbran France Gruden, najbolj važno vlogo rabeljna je imel France Likar. Tako sestavljeni brzosud je sklenil oba fantiča za četrt ure obesiti, in sicer se je morala ta sodba takoj izvršiti. Prvi je bil na vrsti Janez Božič; zvezali so mu noge in rabelj Fran Likar ga je obesil za noge z glavo navzdol na bližnji kolec. Tako visečega so ga pustili viseti kakih 10 minut. Nato je prišel na vrsto fantič Janez Medved. France Likar ga je postavil na glavo, nato se mu nataknili kolec za Štebale ter ga pustili v tem mučnem položaju viseti. S dišče je vse štiri fante krivim spoznalo in obsodilo: Franceta Likarja na Leskovca na 4, Pavla Likarja na 3 tedne in Grudna na 2 tedna ječe. Telefonska m brzojavna poročila. Dunaj 11 septembra. Cesarje včeraj dopoldne sprejel v dolgi av-dijenci minist.a zunanjih stvari Goiucht)wskega in ministrskega predsednika Gautscha. Avdijenci se v pclit čnih krogih pripisuje velika važnost Budimpešta 11. septembra. Polcžaj se je zelo poostril, ker je združena opozicija izjavila, da ne sprejme v svoj program splošne voiilne pravice. Petrograd 11. septembra. Kakor brž se podpiše mirovna pogodba, odpotuje car v nadaljni odmor v Jalto. Varšava 11. septembra Včeraj so bili umorjeni trije policaji, dva pa ranjena. Morilci so ušli. Varšava 11. septembra V Bialostoku je bomba ubila policijskega načelnika Ranjeni so bili močno dva potnika in neki policijski častnik. Atentatorja, dva delavca, sta zbežala Sebastopol 11. septembra. Včeraj se je razglasila sodba proti 57 mornarjem oklopnice „Georgij Pobjedonosec". Trije so obsojeni na smrt, 19 na 20 let ječe, 32 na vojni zapor, ostali so pa bili oproščeni. 4- ■ /• 10/ SI I A 1° * c *•/« *•/• ** 4° • /o o **/« **/,•/. 11; •! 91 I /0 0, i 'd 4' ■ssfflsa Kreditne LneinoŠka Krakovske Lrtt. rud. križ« Ogr. B , itadolfov* šaieburškt Dunaj akt kom. B Delnic :ri'f\\a. ielezniea .... Državne ielezniea . . . Avstr.-ogrske bančne delniae A.vstr. kreditna banka . . Ogrske m m . , Žrvuostensks „ . . Preuiugokoc v Mostu (ErtLi) Alpinake montan .... rvauske žel. indr. dr. . . . •uma-Maranvi..... Trbovjjske prem. družba ivstr. »rožne tovr. družba , OeSke aladkorna dražba Valnte O. kr. aekin .... 10 franki...... . E0 marko....... ■tavereigna ...... atarka........ Laški bankovai > • . • ■ SabUi...... )*iarji ... . Bonna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka11 v LJubljani. Uradni kurai dna. bona 9. septembra 1906. Kalošbaatf papirji. Dmamr BU#« majeva renta..... I00f 6 100*76 »rebrna renta..... 100 50 10070 avatr. kronska renta . . 96*86 96 8% „ Blata „ . . 11605 11625 odrska kronska j, . , . 96 65 9685 „ »lata ff t • * U606 116 25 posojilo dežela Kranjska . 6099 101 — posojilo mesta Spllet . 10060 101*60 , . Zadar . 100— 100 — bos.-here. žel. pos. 1908 101 05 102 05 >ka. dež. banka k. a. . 10015 100 65 „ „ „ i. a. . 100-26 100-70 zaL pisma gai. d. hip. b lr6 60 109 60 peSt. kom. k. o. a. 10°/0 P*....... 106 60 107 60 aaat. pisma lnnerst. hr. 100*50 101'50 n » ogrske cen. dež. hr....... 100*25 100 50 i. pis. ogr. hip. ban. . 100 2 S 101 25 obl. ogr. lokalnih ia ieznie d. dr..... 100*— 101* — t! ,Vt obl. ce§ke ind. banka . 100-75 101*75 *•/, prior. Trst-Porec lok. zel. 99 90 17, prior. dol. Žel. , s , . 99*60 100* 5'j „ Jaž. žel. kup. */,»/, . 320 65 3*2 65 lgU*U *TBt- P08- " žbl o, . 101 45 102 45 Zrctoaro haška ad 1. 18601/, , . . t bo 1864 . , . , „ tizska..... ¥ zem. kred. I. emisije c ti B * t agr. hip. banka . . 9 arbska a fra. 100* — „ tnrške..... araSka . • 190 90 i93 75 166 75 306 — 302-— 270*— 105-145 40 26 90 474'— 78 — 88-25 66 — 64 2» 35 — 62 — 74 — 535 ~ 105 GO 673 50 1640 — 676 50 783 — 248 — 675 — 540 50 «744 60 656 26 286 — 644 — 158 - 11-36 19 12 2347 23*96 117-45 96*40 tf 3 50 484 192 90 29b 75 !68 7* 814 — 312 — 276 — 110 — 146 40 27 «0 48360 83 — 94 25 70 — 56 25 36 50 66 — 7rt — 645 50 106 60 674 50 1R49 -677-50 784 — 249 — 680-— 641 50 *754 — 557 25 290 — 550'— 160 — 11-40 lt*14 23*54 24 04 117 65 ?5 70 554 25 Žitne cen-a v Budimpešti. Dna 6. Beptembra 1905. Tsri&tšt-i. PSeniea za oktober Pseniea „ april 1906 . „ oktober . , b maj 1906 , Deloma zdržno in 6° £*»ra«a za 100 kg. r 100 , n 100 9 - 10C M K 15 76 ^ 16 42 . 11*88 - 13 12 0 ceneje. leteorologično poročilo YUin* u»4 morjain 306 % Srsdnfl or»ocf iluk /Sd*0 m Septeb. Cas Opazovanja Spanja barometra v mm a e Vetrovi Hob- 9 8. zrv. 738 1 200 brezvetr. jasno 10 7. T). 2, pop "37 2 150 262 brezvetr. al. j vzhod megla jasno » 9. ETTf. ''33 8 18 8 si. jvzhod jasno 11. 2. oov "39 9 "39 0 12 8 27 0 brezvetr. si. jvzhod jasno Srodni« temperatara sobote 193' nor-milt; 15 7° in nedelje: 20 21, norm. 156°. Mo krina 24 arah: 0 0 mm in 00 mm. Kdor svoj želodec ljubi stori dobro, ako pije zjutraj na tešče kozarec pogrete ■rogaško slatine' (Stvria). — Redno uživanje rogaške slatine vzbuja slast do jedi in pospešuje tek ter prebavo. Franc Juvančič, veleposestnik v Radečab/javlja v svojem in v imenu otrok in vgeh dragih sorodnikov žalostno vest, da je njegova ljubljena žena, oziroma mati, stara mati in tašča, gospa Antonija Juvančič vdova PregeJ, roj. Planine danes dne 9. septembra v 69. letu svoje starosti preminila. Eogreb bo v ponedeljek dne 11. septembra 1905 ob 5. uri popoldan iz hiše žalosti na domačo pokopališče. Sv. maša zadušnica darovala se bo dne 11. septembra ob 7. uri v domači farni cerkvi. 2900 Kadeče dno 9. septembra 1906. Franc Juvančič, soprog. — Dr. Anton Pregei, c. kr. okrajni zdravnik. Franc Juvančič, sinova. — Marija Roslna, Berta Smole, Ema Plel-vveiss, hčere. — Anton Roslna, c. kr. deželnosodni svetnik. Ludovlk Smolo, trgovec. Karel Plelvvelsa, c. kr. notar. Fran o Vadnjal. c. kr. giran. profesor zeti. — Qlsa Pregei, roj. baronica Reznlčzek, snena. — Vsi vnuki in vnukinje. Bogu vsemogočnemu se je do-padlo, naso preljubljeno drago mater staro mater, prababico in taščo, gospo Josipino Guttman magistralnega svetovalca vdovo danes ob 8. uri zjutraj po večkratnem sprejemu svetih zakramentov za umirajoče v 89. letu njene dobe nenadoma poklicati k Sebi. Pogreb bode v torek, dne 12. t. m. ob 6. uri popoldne od hiSe žalosti na Glavnem trgu št. 13. Sv. z adu Sne mase se boso brale v raznih cerkvah. Drago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in dragemu spominu Prosi se tihega sožalja V Ljubljani, 10. sept. 1905. Emil C-utf man, c. kr. do-menski s veto valeč, Evt^n CSuti-man, načelnik postaje Južne železnice, Kornelija d- lllatiki-JUonton, Vlnrljft UanlHrh, otroci -• Maral Wf*ail«eh, poslovodja, zet. — Vial vnuki In pramuki. 2907 Zahvala. Vsem prijateljem in znancem izrekata najiskrenejio zahvalo za ljubeznivo sočutje med boleznijo in ob smrti svo.o predobre, nepozabne matere, za lepe darovane vence in prosita obenem za prijazen spomin dragi pokojnici. *901 Olga in Ema VVurner. Vdova želi dobiti mesto v kaki hiši kot hišnica da bi imela prosto stanovanje. Ponudbe se prosi pod „št. 100H na upravništvo „Slov. Naroda". 2342 3 Razglas. Podpisano župaustvo razpisuje mesto pomožnega uradnika. Biti mora vešč knjigovodstva ter imeti lepo pisavo. Letna plača 800 kron. Prošnje so vložiti do 20. sep te mbra 1905 pri podpisanem žn panstvu. 289i—1 Mestno županstvo Rudolfovo dno 9. semptembra 19CB. liče se v mestu Naznanilo. Podpisano zastopstvo naznanja p. n zavarovancem, da je zaradi smrti gjspoda VII1i*«»Ia Hobana * Hranju opustilo vplačev lnico v Kranja in da bo odslej za Gorenjsko sprejemal denar zastopnik gosp. Ferilo Iflnllot v 1Jubijani. „ALIANZ^ delniška družba za življonsko in rentno zavarovanje na Dunaju. 2903—1 Generalno zastopstvo v Trsta« Ravnokar je izšla KORISTKA. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta poveBt je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v., po poŠti 1 K. Dobi se v knjigarni L SCHUENTNER g Ljubljani Prešernove ulice. M 9fW9t9l9fMfŠi JU UJ Bi BP— tlel 11 na dvorišču. ssoa—i Kdo pove npr. „Slov. Naroda." ki ima spričevala, da se je s leta učil in 2 leti kot pomočnik sodeloval, se sprejme takoj. — VeC se iete pri županstvu na Hlokjth. £897—1 postna pomožna uradnica pri uradu prvega razreda na Notranjskem, Želi službeno mesto menjati. Ponudbe sprejme upravništvo „Slov. Naroda". 2816-3 Išče se 2880-3 ViJ 11 VVi učitelj ruščine za privatni pouk, dvakrat po 2 uri na teden. — Ponudbe pod naslovom nKu-ŠČina" na upravništvo „Slov. Nar.u Profesor brez pohištva, eventuelno tudi s pohištvom, 8 posebnim vhodom, se o d tli* lukoj v SaUenalrevln ulltJah številka «, III nadstropje. 2905 InkujlJl ki more položiti kavcijo, se iSče za ljudsko ; zavarovalnico za Gorenjsko. — Ponudbe j pod „1 vodni pogoji" na upravništvo i »Slovenskega Naroda*. 2904—1 ! Pouk v glasbeni teoriji in glasovirju! flf t |j|f UQl6lltQ rini« eri iHr.< wi\f- nn t. ionrrafnimi i cr.ri r- aut 1 i S\ se je vrnil in stanuje 5995 2 u Frančiškanski ulici št. 12. Dijaki se sprejmejo na dobro hrano in lepo stanovanje pri učiteljski rodbini. Izve se: G o rupo ve ulice št. 4 vrata 3. 2819-3 daje gospodična z izvrstnimi izpričevali, J za ; rvo, drugo in tretje leto. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda4*. K£6—1 album. Slavnostna štev. „JLjublj. Zvona" ista r&oo. J3Vod d Jf 2-40, po pošti Jf 2'60 se dobiva v knjisorni KHUENTNER v LMnni, Prešernove ulice. t ii t iiana i i it j it nsM Krojaški salon za gospode 2145 20 Ivan Magdić v Ljiitaljani, na Starem trg-i* stev. 8. j Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in g najboljšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. sfa##S^ESJSJSJSJS>SJSJSJSJSJSJSJSJSJS^Snjajn^ + « Zaloga koles 486 41 in motorjev iz znane tovarne J. Pucii v Gradcu, z dveletnim JmiistToiii. FRANC ČUDEN urar in trgovec v Ljubljani Prešernove ulice, nasproti franč. samostana Pilialka: Mestni trg, nasproti rotovža. Orugifi vrst kolesa od K KO*— dalje. ===== Z enoletnim jamstvom.'. - Velika zalega šivalnih strojev. c en ovni ki zastonj In poštnine prosto. Ces ki. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku. Izvod lz ^TQZixxegra roda. Veljaven ođ dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juf. kol PROGA NA TRBI2. Ob 12. ari 24 m paiaoćl oaobti praznlkiK. — kj t, ari r> m žjntrpj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Praaaenafeste, l^jabno, Dauaj čem \,t'w. v Soleogradf laomost, cez Klein-Reifling v Linct Budeievice, Plzen, Marili'* v*re, Heb Prancove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Cea Atastetton aa Dunaj. — Ob II. ari 44 m uopoAdae oaobai vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selit hal, Dunaj, Solnograd, l no most, Bregenc, ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedelj i h in praznikih. — Ob 3. mi 68 m popoldne oaobai vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec Fran-»enafeste, Monakovo, Ljubno, dez Klein Reifling v Stevr Line, BudeJ?vice, Piton, Marijina vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. .Ljubljana-Lun--Pr;^a direktni vos I. in U. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Anistettcu. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Fran- lenefeste, Inomoat, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz L Si S iazre*la). _ 'PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Oaebni vlaki. Ob i. uri 17 m sjiutraj osebni vlak t Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevja, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7, uri o m ■večer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja ces Amstetten, Monakovo (Mooakovo-Ljubljana direkt. voa 1M II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri VA m Kjutraj oaobai vlak ia Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak m Dnaaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Prago (Praga-Lino-Lj u b-ljana direktni voa I. in U. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregena, Inomost, Zeli ob jezeru, Lemi-Oastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 1 ur 29 m popoldne osebni vlak a Dunaja, Ljub na, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako v ega, Inc mosta, Franzensfesta, Poatabla. — Ob ti. uri >ti m sveder oaobai vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Bndejevie, Linca, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, cez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Leaec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 ari 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah ia praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ia Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 38 m zjutraj, ob t. uri 5 m popoldne, ob 7, uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči urno ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob S. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob S. ari 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči sam ob tedeljah n praznikih. — Srednjeevropski sat te aa 2 mbv pred krajevnim časom v I^jcblj - 1. 9079 78 71 V trgovino z meŠ. blagom se sprejmeta učenec in učenka is boljše rodovine, zmožna slov. in nemškega jezika v govorn in pisavi. 2849—3 v Škocljanu pri Mokronogu. Sprejme se takoj blagajničarka Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 2871 3 Učenec o tO tO CM iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v drogeriji Anton Kane v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3. ? se sprejmejo na stano-g vanje in po dogovoru 179 tudi na brano. Vee se izve Francovo nabr. T, III. Dijak iz boljše hiše (najraje realec ali pa učenec iz ljudske šole) se sprejme na stanovanje in hrano. Oskrba vsestransko popolna. Inštruktor na razpolago. — Vpraša se pri upravništvu „Slov. Naroda". 2.63—5 V stanovanje, na hrano in v skrbno nadzorstvo sprejme učiteljeva rodbina 2 dijaka z boljše hiše. — Imela bosta lastno, zračno sobo. Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 2855 -3 Zenitna ponudba. 40Ietna vdova z enim otrokom, ve leposestnica v prijaznem kraju, se želi omožiti s samostojnim gospodarjem ali kakim uradnikom z ali brez otrok. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošiljajo pod Mštev. 100" poste restante, Rogaška Slatina. 2858-3 Služba uradnika. Tržaško podporno lu bralno društvo razpisuje službo uradnika. Prosilec mora znati deželne jezike, posebno slovenski v govoru in pisavi. Zmožen mora biti v računstvu in v enostavnem knjigovodstvu. Društveni uradnik službuje vsak dan zjutraj in popoldne. Letna plača znaša 1200 K. Zahteva se kavcije 600—800 K. Služba je posebno primerna za penzijoniste, pa tudi druge. — Natančneje podatke daje vodstvo Tržaškega podpornega in bralnega društva v Trstu, ulica Stadion št. 19. 2862—3 VodstVO. V NOBENI SLOVENSKI HIŠI 5E NE BI 5MELE POGREŠATI i i i i s 0000 DOKTORJA FRRMCETfl 0000 PREŠERNA 0000 . UREDIL 5KRIPT. L PINTRR 'ILUSTRIRANA IZDflJfl, 5E$ITfl 5 K, V PLflTNC VEZRNfl 6 K 40 h, V USNJU VEZflNf? 9 K, UUDSKfl IZDRJfl 1 K, V PLATNO V£2flNfl 1 K 40 h. NATISNILA IN ZALOŽILA Kl. PL KLEINMAYR & PED. BAMBERG V LJUSLJANI. s i DOBIVAJO S t S 5E PO VSEH KNJIOOTRŽNICAH. i i I Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti Je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmani&njoCimi se vplačili. Vsak Član ima po pretek? petih let pravico do dividendo. vzajemna zavarovalna oanlca vFragl, Raz. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačana odškodnine in kapitallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m fi«ik«il ilovamko • narodno uprava. ft—105 Vm pojasnila daj«: Generalni zunatop v Ljubljani, tegar pisarne bo ▼ lastne j bančna j h i Si Zavaruje poslopja in premičnino prut. požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m obenokoristne namene. se takoj odda na Jranc Jožefov! cesti št. 5 v pritličju na levo. ?824—3 Dva dijaka iz boljše rodbine se vzameta na hrano in stanovanje v Gradišču štev. 7, I. nadstr. na levo. 2780—3 Trorazredna Cesarja Franca Jožefa L mestna višja dekliška sola v Ljubljani, Gosposke ulice štev. 8. (S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk _z dne 12 julija 1900, St. 18 58H._ Vpisovanje bode dne 16« in 12. septembra* od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni. Dne 18* septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit za tiste nanovo vstopivše gojenke, ki še niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole. Dne i©, septembra se prične deseto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo. Deklice, ki žele vstopiti v ta zavod, naj se v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov osebno zglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v L letnik pa še posebej z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, za 1. letnik pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — šolnina znaša za vsako polletje 10 K. Obvezni urni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letn.), gospodinjstvo, (v III. letn.), zdravoslovje (v i 11. letu. — prostovoljni pa: lepopisje, petje, telovadba, stenografija. Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo sta združena: 1. pedaposili tečaj za tiste absolventi nje, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na učiteljišču in 2. trgovski trenj* namenjen razen absolventinjam tega zavoda tudi drugim deklicam, če 80 dopolnile vsaj 16 leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za predavanje trgovskih naukov. — Vpisovanje za pedagoški tečaj bode dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa od 25 do 27. septembra od 11. do 12. ure Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. 2?96—3 V Ljubljani, dne 4. septembra 1905. Ravnateljstvo cesarja Francu Jožefa l. mestne uifje dekliške šole. ^Maaaaaaaaaaaa Naznanilo! Dne 15. t. m. ob 8. uri xjutra* bo v Jesenicah na Dolenjskem pol ure od Brežic velika razprodaja in sicer bo na prodaj 24 lepih in debelih prašiče«, 24 giau lepih krau m uoiov. konji, ueliko ousa, pšenice, koruze, ječmena, krompirja, 1000 centov sena, ekvipaže, gospodarsko orodje in uozoui, sploh —— vsa premičnina. - Dalje bo naprodaj dobra vinska posoda in 300 veder najboljšega ■i ■■ belega vina. ■ ■ Dražba se vrši ob vsakem vremenu, in se nadaljuje tudi še prihodnji dan. Kupci se vljudno vabijo. 2864 3 Pirfcer in tov. 4j§ §lillHftiii Knjigarna Kleinmayr & Bamberg U £jubijani, kongresni trg 2 m* priporoča svojo O vseli na tukajšnjih in zunanjih uČih&čih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. drž gimnaziji, c. kr. drž. viSji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih aolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj v sešitkih in stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski šolski koledar 2 vin. 2899—1 Angleškem skladišču oblek se dobe izvirni angleški svršniki, športne suknje, ulsterji, derbyji, športne in sacco-obleke, tudi |MT izvirni a ploski raglani, napol dolgi paletoti, ovratniki, jopice, damski kostumi, krila in mične bluze. Največja izbira oblek za dečke in otroke. Vse se prodaja po čudovito nizkih cenah. O. Bernatović v Cjubljani, jffestni trg št. 5. 2870 3 ■,>y:ž?.--..^y.-.-!>V...V-.-.-.-v VV.V-V ■•- y • - V V. v --P Učne knjige za vse srednje in ljudske Sole v najnovejših odobrenih izdajah, pisalne in risalne ter druge šolsbe potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča V Lj 11 i>l j 283U 3 Prešernove -cLLice št. 3. -: H11 ■*■ * * »»»» GRICAR & JAC Prešernove ulice 9 LJUBLJANA Prešernove ulice 9 2828—3 Jfajvečja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, velikanska izbira najnovejših modelov v konfekciji ===== za gospe in deklice. ====: Izdajatelj in odgovorni : Dr. Ivan Tavftar. L«atnina in tis* „Narodne nakarut' 9971 8D