M* VSik im nittf fšMtn in pritn tko VEAKX- TA glasilo slovenske: narodne: PODPORNE: JEDNOTE Issued deity except Sundays end Holideys 3» SfrCHICAGO, ILL., SOBOTA 6. OKTOBRA (OCTOBER) 1917 STEV,—NUMBER 135. lemški korzar v Pacificncm oceanu. WGUZNIL JE TRI AMEBI. SKE JADRNICE. i/meno ga je doletela usoda in je nasedel na suhem. fiihington, D. C. - Dva ueiu- koizurja, dasiravno je eden Lu nu otoku Mopeha, ki je Sweden, mesecev krUaril na yjfii'in'in morju in potapljal a--iriske in onteiitne ladje, se ve-K krizariea nekje v Južnem airju Poročilo o tem je prejel IrUki mornariški poveljnik v •utuili nu Sanioanskem otočju. Brzojavka poroča dogodke, ki Sije doživel Hador Smith, kapi-| inierwke škune "O. Sla*", li je postala žrtev nemškega kor-irja. Izpoved kapitana Smith* pripo-vrdujc, da jc nemški korzar "See-0t" priplul dne 31. julija v Jlupeho. Dva dni kasneje je ladja n*dla in je bil«, izgubljena. Ka-itiii jc s svojim moštvom in u -jttuiki odšel na suho. Družba je Butala dO 21. avgusta, ko so Lhsfl "Seeadlerja" v družbi wli častnikov in dveh mornarjev plai na morje v motorni šalupi, Meri jc imel strojne puške, pult, bombe in živilu za dva mese-i Ostalo moštvo je ostulu do 5. lytemhra na otoku, ko je priplu-tlako francoska škuna "Lutc-i", katero jo osvojilo. Škuno so »žili s strojnimi puSkaini, pu-inii, bombami In Nemci so od-niii takoj na morje. l>tniki s "Seeadelrja" so 0-li na osamljenem otoku. Med jmti je bil kapitan Smith. Dne septembra je kapitan Smith v ibi treh mornarjev in v odpr-ičolnu zapustil otok in je v de-rtili dneh dospel do Tutuile. Ka-m Smith je naznanil, da ujet-likoui primanjkuje živeža in vo-r, ter da so v skrajui sili. Ofirielno poročilo, ki ga jc iz-i! mornariški department, se p': "Kapitan ameriške škune "C. k 'je dospel v odprtem čolnu družbi treh drugih z otoka Mo-h na Saiuounsko otočje. Kupi-Ilsdor Smith izjavlja, da je »ki napadalec "Sccadler" o-'»jii njegovo ladjo dne 17. juni-ibkuna je bilu razdjaua z og-Umi in moštvo so odvedli kot u -like na napadalca, oahh nadalje poroča, da je Steadier ujel dne 14. junija a-*ri>ko skuiio "A. B. Johnson" 8 julija ameriško škuno "Ma-Manila je bilu uničena z ®itom. Potem je "Seeadler" •jfval pot proti Mopehi, za-Wn otoku Družbinega otočja, tor je dospel 31. julija. Ihie 2. je "Headier" nasedel in •il URubljen. Napovedujoči oficir "Seeadler-1' Je odplul d tie 21. uvgusta v "r šalupi, v kateri je imel ■"je pu-ke, puške, bombe in P»iio za dva meseca živila. .;» m Vi. trije oficirji in dva ■nn r j ji * ' ^'ptenibra je priplula škirna " Imteee", pri-i/. Tukitija, Družbinsko * Mo|M'Iio, Ui j« je osvoji -moštvo "Seeadlerja". »'» takoj k škuno Mope * *abo so vzeli »trojne pu-1' -k, ,,, bombe. Na o- P l"Kt»li -7 belopoltnih in I "V Ti ljudje živila i„ vode." l« uvrl skozi kordon a*. Zračno brodovje Izgredi sulraželk grade po zasnovanem programu. V VOJNE SVRHE ZORADE 20 TISOČ LETAL. ■ v poboljševalnih. i ^ AVDITOR TWEED ALE JIH OBTOŽUJE PUNTA. ixurjeni letalci. je Waahington, D. C. — V delu j zdaj 20,000 letal za ameriške čc te na Francoskem, za kateru je dovoljenih $640,000,000. Za letala izdelujejo tudi potrebne motorje in po izjavi vojnega tajnika jc načrt tako izdelan, da bodo ob enem dovršeni motorji in letalci izvežbani. Z drugimi be • sedami bi rekli, da bo hkratu vse dovršeno in izdelano. "Ko odide narodna armada, da se udeleži boja, bodo oči armado pripravljene," je rekel vojni tajnik. Letala izdelujejo vseh vrst. — Grade n. pr. lahka letala, ki se urno kretajo v zraku kot lastavice, in zopet težka letala, ki služijo za boje v zraku in iz katerih mečejo bombe na sovražniku. "Praktično ni mejo zu število bojevnikov v zraku, katere lahko dajo Združene države iu jih tudi bodo dale v vojni za deinokraci -jo," je dejal vojni tajnik Baker, da tako razloži, kako izvršujejo in dokončujejo program zu boje -vanje v zraku. •Mednarodni generalni štab, sestavljen iz izvedencev iz zavezni -škili držav je v Washingtonu, da pohiti s programom za bojevanje v zraku, da tako zavezniki posta -nejo gospodarji v zraku. Vojni tajnik pravi, da je novi motor za letala, ki »o ga krstili na ime Motor svobode, delo prve vrste m da so zavezniki silno zadovoljni z njini. Zavezniki so že vpra fiali, da jim izroSe vzorce motorja in se zanimajo, koliko jih lahko produoirajo v Združenih državah. Ameriški letalci sc danea vežbajo vseli zavezniških deželah in v Združenih državah. Zamudili niso minute, da bo zbor letalcev izvež-ban pravočasno in da bodo izde -lani potrebni stroji. ZAMOREC OBSTRELJEN NA SODlWU. . Kansas City, Kans. — Mrs. Anna Dorsett jc nevarno obstrelila na kriminalnem sodišču zamorskega duhovna William David Jo-nesa, ki je ubil njenega soproga Arthur N. Dorsett a, mestnega detektiva. Oddala jc strel, ko je Joncsov zagovornik dokončal za-govor v korist svojemu klijentu. 44 Hvala Bogu," zdaj sem maščevana," je vzkliknila Dorset-tova. vdova. "Daj ga še enkrat," je priporočala njena sestra uir*. Helen Sehaefer. Zamorec je padci na tla in mrs. Sehaefer je skušala oddati strel na njega, ko so jo prijeli sodmj -tfki sluge in jo razorožili. Strel je napravil paniko v sod-nijski dvorani. V tridesetih minutah so se vrnili porotniki in priznali Jonesa krivim. Obsojen je bil na petdeset let ječe. Dorset to v a je bila aretirana in Ujpuščeua proti *2,000 poroštva. Obtožnica ji očita napad z name-nom, da umori človeka. Jones je ustrelil detektiva Dor-setta dne 6. avgusta, ko je pri njem poizvedoval o nekem ukrfl -deneiu psu. demonstracije pred Belo hišo, ho vprizorile izgrede v poboljšcval-niei. Prišlo je do pravega krava-la med stražami in zamorskimi jetnlcami. Alonzo Tweedale, uvditor, ki jc prevzel vodstvo poboljševalnice mesto superintendent!!, ki jc suspendiran, ker je proti njemu,uvedena preiskava nu obtožbo siifra-žetk, obtožuje sufražetkc punta. (Poročilo je dolgo iu pripoveduje, kako je osemnajst sufražetk napadlo izvršujočega superinteu-, denta, jetničarico iu tri stražarje, ki so bili poklicani ua pomoč, du odpeljejo uirs. Murgurct Johns v waahingtonski azil, da jo tam zdravijo. Poročilo nadaljuje, kako so grozile s količein jetuičurki, du jp u-darijo po glavi, o divjem krik,u, ki se je razlegal po hodnikih iu dvorišču in kuko so odpeljuli mre. .Johns v zdravnikovem avtomobilu v azil. Twetdulo pravi, du so najlepše ravnali z jctriicuiiii. Gdč. Alice Paul, voditeljica žen Opremljena bodo z najboljšimi Sufraietke so napadle straiarie. motorji in vodili jih bodo ■ 4 jetničarko in zamorske arestantke. Operatorji jokajo Jugoslovanski od-za povišanje pre-mogoviti cen* CENE PREMOOU NE POVIftA JO, ČE NE BO IEOUBE. Waahington, D. C. — Sufražet- kc, ki so bile obsojene v poboljše- „„,,. valnico Distrikta Kolumbije radi du ne bo povišal cene za premog —------ ---. w ---rf -t ——----" I . ske stranke, pobija izjavo Twee - dujujo premog na drobno, ne po dala iu pravi, da so sufražetkc na stopile, ker jim niso .hoteli pove-dati, kuj se zgodi z m rs. .lolins. Bale so sc, da jo vržejo ob kruhu in vodi v tauinieo. Izjavila je, da mrs. Johns niso odvedli v bolni*. ritoo, ko je bila bolna in da so se oblusti odločile, du jo odvedejo v bolnišnico, ko jc žc ozdravila. Izgredi v poboljševalnici povzročijo novo preiskavo. NtfVA IZNAJDBA VELIKE VAŽNOSTI. Waahington, D. C. — Neki N'c bo trivogaluega sporazuma med prcmogovii&kinii opera -torji, rudarji in vlado pri prizadevanju, da povišajo mezde ln cene antrueituega iu melikegu premoga," je rekel dr. Garfield. Operatorji, ki ke pogajajo z zastopniki rudarjev radi povišanja mezde, tožijo in javkajo, da ne morejo povišati mer.de, če vlada no poviša cene pri toni premoga za Me pri rudniku. Nihče ne more očituti operatorjem, da so neumni ljudje, kajti po njih mnenju jc treba ceno pri toni premoga povišati za petdeset centov, če rudarjem povijajo mezdo za 10 ali Lr>c pri toni. Kajne, to bi bila prav dobra kupčija za operatorje. Dr. Garfield ni dejal, da ne poviša cene premogu, če se dokuže, du vsled povišanja mezde rudnik ue nosi dobičku. Povedal jc, da bo ekrbno preštudiral produkcijske t roške iu si nabavil vse potrebne informacije in postopal pravično. Ko so dr. Garfielda vprašali, kaj stori, čc bi sc trgovci, ki pro- koravaji odredbi, jc odgovoril: 44V živilskem zakonu je oblast, ki daje pravico do rek v i sic i je vseh tekih podjetij,^katerih lastniki sc branijo prodajati premog po do-ločeni oeni. Mi lahko prevzamemo taka podjetja in'jih obratujemo in prisilimo lastnike, da npu-ste trgovino. Poleg tega liiluko obtožimo vso trgovce, ki prelomijo zakou. lu čc so Mpoznani krlviiu, določa /unje živilska postuvu denarno globo in jetniAko kazen, uli oboje. Državni upravitelji za kurivo bodo imenovali v raznih občinah odbore, da nadzorujejo delo. Kon-zuuient, ki misli, da jc preveč pla-cal za premog, bo imel priliko, da izroči svojo pritožbo lokalnemu odboru, ki jo sopet'sporoči drž. upravitelju za kurivo." PRIPOVED ZA IZVOZ PREMO-OA UDARI NEMČIJO Waahington, D. C. — Ameriška vlada se jc odločila, da sc morajo nevtralne ladje, ki prevažajo blago iz Južne Amerike v severne nevtralne dežele, podvreči prois -kavi v ameriških pristaniščih, če hočejo dobiti premog, da se ame-riške oblasti prepričajo, kakfclO bin go je naloženo. Ameriška vlado se jc za ta korak odločHa v sporazumu /. zavez-niki. bor ne bo spre-jet oficijelno. SRBSKA VLADA JE OBVESOE NA O VLADNEM SKLEPU Nekateri ljudje ie adaj ne raau. mejo vojnih oiljev Amerike. New York, N. Y. — Newyoriki dnevnik "New York Tribune", M spada med najvplivnejše in dobro poučene liste, je priobčil na • s.ednjo brzojavko i/. Washing* t ona s Waahington, 2. Oot. — The Serbian government has decided to sand a war mission to the United Statee, which will have diplomatic status, it waa learned to-day. Thia government, however, will not offioialy receive a Jugoslav committee from Serbia and the Serbian authorities have been so infonnad. V slovenskem prevodu so glmtl: Waahington, 2. okt. — Dane« ae je doanalo, da ae je odločila srbska vlada poalati v Združene drftave komisijo, ki bo imela di-plomatičen anadaj Vlada Zdruie-nih driav ne bo oficijelno apreje-la nekega Jugoalovanakega odbora ia Srbije. Srbeke oblasti so bi. le ie o tem obveMene. Brzojux'ka jo kratka, k) jc pa značilna za naš«« jugoslovansko gibanje. Združene \lržave so dosedaj pomagale vsem zavetnikom v vojni in tudi Srbija jc baje dobila ooo.ooo. Vse driav« ao poslale ovoje kumisijt v Združene drla ve, di velik, M' ul precenjen, Največja zavezniška zmaga po bitki pri Marni. NEMCI SO BILI VRŽENI NA DESET MILJ llROKI FRONTI. Dve ienaki bojni drti raabiU; Nemoev je ujetih 4000. London,«"». okt. — Po večmesečnem krvavem bojevanju v Belgiji so Angleži danes gospodarji večjega delu hribov Pascendaelo, ko so včeraj rnxblll nemško obrambo ns dotični fronti v eni največjih bitk in isvojevali največjo zinac go, kar jllt je dosegla angleška armada v tej vufiil. Angleška zmaga ua Flandr-skem sc po pravici Imenuje največja, odkar je francoski general JoMVc uutcpcl Nemce pri reki Marni v septembru 1IM4 iu jih vrgel daleč proč od Parlaa, kamor so nc valUi. Vsi napori nemških čet, da bi včeraj doblH'iin/.nj vsaj nekaj Izgubljenega ozemlja ua dosot milj široki fronti severno od Vpresa, kl je za nje velike važnosti, so bili zastonj. Pozno v noč so so ua-duijeVaU I jul i boji med Laugc-markom lu Gheluveltotu. Angleške čete nkto samo iztrgale sovražniku najbolj strateglč-ne pozicije, temveč so obenem pri-zadjalc Nemcem strašne lagube. fttevllo uaraujonlh ujetnikov jo do zdaj naraslo ua 4000, toda velike trume novih ujetnikov Še vedno prihajajo; bojni plen, kl je tu BOMBAŽ SE DRAŽI „ ■ " >hh/,i Koruim i New York, N. — Bomb - ,5"»J v Severnem morju, dobavo v decembru je poskoči! za * 1 o poročali apo-Us pri svežnju, teko de aedaj «la epo- 1 i«;il >lv«(|aj«t . i i •KiJi^r' j*- ne-'_'«»zpelo norveško tu • io*j* (»ribiizel svoji /*|Miv»c za tri meseee; Chicago in inozemstvo $4.60 na leto, .26 ea pol leta, $1.1 S za tri me»ece. _•_. Naalov sa **•, kar ku «tlk s Ualoatt "PROSVETA" 2017 So. Lawadale Av.au«, Cklcago, lUlaaU. V'THE ENLIGHTENMENT'| Orgaa of tka Sloroslo Natioaal B—it Socialy. laauod daily except Sunday and Holidays. Owaod by tka 3loT.aU Natioaal Boaofit SocUtf. Advertising ratoa on agreement. Subscriptloa: United Sutos (except Chicago) and Canada $t por year; Chicago and foreign countries, $4.60 por yoar.__ Address: "PROSVETA" 20f7 So. Lawndala Aveaue, Chicago, T.l.f oa jLawadalo 4Q1S. •I potrojile naloženi kapital v potjetju. To je ie stara igra korporacij, ki je pa vedno nova, da prikrijejo mastne di-vidende, ki jih plačujejo za zvodneni kapital. Tako dokazujejo poročila korporaeij, da se njih profit od leta do leta množi, četudi stokajo in tarnajo o slabi kupčiji. . t Določene cene lahko preprečijo, da ne gredo cene navzgor, ne morejo pa preprečiti naraščajočega profita korporacij. Gospodje trustovci iznajdejo vedno nove vire, po Jtterih se steka profit v njih blagajne. V tem so mojstri! Trustovci se ne brigajo, če delavci pijejo grenko kavo in čaj, če imajo kaj jesti, ali če so podhranjeni, da vsled podhranitve niso sposobni za vojaško službo. Za take stvari se plutokratje ne brigajo, ker si vedno belijo glave, na kakšen način pomnože svoje dohodke in dobiček... Vojna je predložila vladi mnogo važnih vprašanj, da jih reši, ki se ne pojavljajo v normalnih časih. Med ta vprašanja spada prehranitev ljudstva in da ohrani stalnost delavskih življenskih razmer v času vojne. * Določitev cen je sredstvo, s katerim vlada skuša rešiti to vprašanje. Ce bo vojna trajala še eno leto, ali celo dve ali tri leta, kot izjavljajo mnogi, se bo vlada prepričala, da se bo morala poslužiti še radikalnejših sredstev, kot je določitev cen, da ohrani stalnost delavskih življenskih razmer. DetMe v .blopaju a pr (September 30*17) poleg valega >iaul, 4« va« je • fteca da.vom potekla Mršila*. Poaevlte je e nate vi llet. VARUJTE OTROKE. Vojna pogoltne mnogo zdravih in krepkih ljudi. Zategadelj je treba varovati otroke, da vsled izkoriščanja njih delavne moči ne postanejo slabotni in idiotični, še Itreden dožive dvajseto leto. Poročilo državns industrijalne komisije v Wisconsinu dokazuje, da otroci zaostajajo v izobrazbi, če ni otroško delo postavno omejeno. Vsi vzgojevalci in učitelji izjavljajo, da otroci sodijo v šolo in ne v tovarne. Njih telo je prešibko, da prenese naporno in enakomerno delo v tovarni, njih duh postane top in se ne more razvijati. Mnogi se zgražajo nad betlehemskim detomorom, objokujejo otroke v Belgiji, v Srbiji in na drugih bojiščih, ki so postali žrtve vojne. Mnogi med temi so popolnoma ravnodušni, če vidijo, da gredo otroci v tovarno, ki bi morali še pohajati v šolo. Vojna zahteva, da možje odidejo na fronto, in naravno izprazni mesta za žene v tovarnah. Nikakor se ne sme zahtevati, da otroci odidejo v tovarne, Če morajo odrasli možki na fronto. Ljudje, ki zahtevajo, da otroci gredo v tovarne, žele, da narod postane duševno in telesno slab. Otroci morajo ostati v šoli, če nočemo, da vzraste na duhu in telesu pokvarjena mladina. 1 To velja za dečkg in deklice. Preden je izbruhnila vojna so mnoge države sprejele postave za varstvo trok. Kongres je sprejel znano Kea-ting-Owenovo postavo za varstvo otrok, ki prepoveduje razpošiljati blago iz države v državo, ki je bilo izdelano v tovarnah, v katerih se lastnik ne ravna po zakonu z* varstvo otrok. Po vojni so pričeli nekteri tovarnarji agitirati proti postavam za varstvo otrok. Zahtevali so, da jih prekličejo postavodajni zbori in da je dovoljeno izkoriščati otroke kot v času, ko še ni bilo zakonov za varstvo otrok in se državniki niso zavedali resnice, da tvori izkoriščanje otrok največjo nevarnost za državo, ker jo oropa krepkega zaroda s svežim duhom. Njih podžiganje za preklic zakonov za varstvo otrok ni imelo uspeha. Obrnili so se na sodišča, da proglase Keating-Owenov zakon protiustavnim, ki ovira posebno tekstilne barone in tovarnarje, ki konzervirajo živila, da ne morejo izkoriščati otrok. Na nižji inštanci so dosegli uspeh, ali zvezni državni pravdnik je apeliral proti tej razsodbi na najvišje sodišče, da razveljavi razsodbo nižje inštance. Stvar še ni rešena in v washingtonskih uradnih krogih govore, da najvišje zvezno sodišče razsodi v prilog otrokom in proglasi zakon ustavnim. Upajmo, da se to zgodi in da dobe otroci priliko, da hodijo v šolo, mesto v tovarno in se tako pripravijo za življenje. CENA IN PRODUKCIJSKI TROSKI ZA SLADKOR Cena za funt sladkorja v trgovini na debelo je določena na 7|c. Časniki so poročali, da so tovarnarji zadovoljni s to ceno. Ni čudo! Nova cena dovoljuje tovarnarjem, da prejmejo za svoj produkt 70 odstotkov več kot v letu 1915. American Beet Sugar kompanija je povedala v svojem zadnjem letnem poročilu, da znašajo produktivni troftki za funt sladkorja 3Mi. Ce primerjamo te produktivne troške t določeno ceno, tedaj opazimo veliko razliko med produktivnimi troški in določeno ceno. Ne čudimo ie prav nič, če so tovarnarji zadovoljni, ker jim bo dovoljeno sprejeti sa sladkor $160,000.000 več kot v letu 1916. Knjig* American Sugar kompanije izkazujejo, da je družba v letu 1915 imela $2.991,000 profita, v letu 1916 $9,756,000. Federal Sugar Refining kompanija je imela dobička $1,469,000, v minolem letu je pa napravila $8,-277,000. Cuba Cane Sugar kompanija je v prvem letu njenega obstanka napravil« $14,729,000 dobička, ali 28 odstotkov od njenega kapitala. Sladkorne korporacij« na sapadu, ki ladelujejo sladkor is peae, sn podvojile in K prazgodovini orodja. ■ Kakor imajo osnovni temelji nase kulture svoje ipočetkc v najstarejši pradobl, prav tako moremo iskati prvi razvoj našega orodja v najstarejših dobah člov«fctva. Prvo orodje so ljudje pravzaprav našli, ne pa iznašli, že iz prvega počet ka so morali ljudje sicer nekoliko misliti, če so hoteli količ-kaj z miselno rabiti razna orodja, dasi so rabili kot prva orodja le tiste predmete, ki so jih jmeli pri rokah.,Da so ljudje pri rabi prvega orodja vsaj nekaj mislili, dokazuje že to, kčr so predmete, ki so jih pričeli rabiti, rabili tudi v bodoče, česar pa ne oipazujemo n. pr. pri opicah, ki predmete, ki sn jgkavaici, ki so opazovali običaje jih rabile, zopet od mečejo in se ne zmenijo več zanje. Tako so rabile velike opice kamne, da so z njimi tolkle koščičaste sadeže, pa* če so bili kamni se tako pripravni, so jih vendar zavrgle. Obče so menili prej, da so bili ljudje v pradobi velikanska bitja, ki se niso znali braniti samo proti vremenskim Jieprilikkn nego so bili tudi tako oboroženi, da ao se lahko branili pred divjimi zverinami in naravnimi nezgodami. Znanost pa je to mnenje že zdav-na zavrgla, ker je gotovo, da so bili ljudje v pradobi še manjši nego so dandanes. Zaradi tega je tudi skoro gotovo, da so bili prvotni ljudje prav tako malo zavarovani proti vremenskim spremembam in proti zverinam, kakor današnji, če nimajo nobenega varstva in nobenega orožja pri rokah k večjemu, da vremenske spre -mombe na pračlonreka niso tako v-plivale, ker je takratni človek živel bolj v naravi hi ni bil tako o-mehkužen kakor jc današnji kulturni človek. Če se je človek hotel ohraniti, je moral skušali naba • viti si obrambne pomočke, orožje, da se je z njim branil zveri in napraviti si je moral orodje, da ai je z njim lajšal obstoj in se varoval pred vremenskimi neprilika-mi. V teh počotkih orožja in orodja tiči pravi izvir danaftnje čudovite tehniške popolnosti. Drodje iu orožje v prazgodovinski dobi ^človeštva je bilo le oja-čenje in podaljšanje človeških organov. Raba kameno, da so z njim tolkli koščičaste sadeže ali drobili trda jedra, temelji na spoznanju in izkušnji, da se dajo sadeži bolje troti s kamnom nego s samo roko, izkušnja dela je učila, da ute, gnemo s kamnom, ki ga nataknemo na toporišče, še bolj uspešno raztolči in zdrobiti, trde sadeže, nego če držimo kamen kar v roki. 'Ljudje so tudi spoznali, dn sc ds s kamenito skalieo, s trdim lesom, bolje pokoli, grebsti, vrtati nego s prstom in nohtovi. Najdbo takega orodja je po ie narava sa* ma podpiralo, kor je nudila po- I vsod predmete, ki se dajo pora'n- II jati sa preprosto orodja, ne di bi' i jih bilo treba bogve kako težko ' obdelovati. Ttete pomočke. ki jih t je nsšel prvotni človek ie kar v i naravi, je ute#iril rabiti kot »ekl* ro. dleto, klin. pa tndi kladivo, ii-I vanko itd. Preproste orodja »o ai nabavijo!! med rudninami, rastlinami in Mvalmi, ia kamenin so do. bivali kamne ao tolčenje, skalice rs kopanje, strgan je. drobljenje . in man je, od ftfcralstre pa rogove, sobe (n kremplja sa najraenovrst-nejsb na mene t v tkAe nsmeue so rs bili tndi orodje is losa b po -leg tega ss raMii les tndi aa uši-tanje ogni« PraJlovtk so je mo- ral prilagoditi seveda razmeram; rslbiti so morali drugi premišlja, kaj hi ae poprijel NSMCI UMETNIKI V TIHOTAPSTVU. Iz Stpckholma poročajo, da so se Nemci izkazali prave umetnike v tihotapstvu. Pri tem poslu jim gredo na roko razni domačini v Skandinavskih deželah, ker je v njem velik dobiček. Kjer jc dosti profita, sc ljudje nc brigajo zn postave, oziroma jih poskušajo u-kaniti. Ko jih nekaj zaslede in požapro, so pripravljeni takoj drugi prevzeti njih mesta. Med Kopenhagenom in Mal -moem prihajajo in odhajajo par-niki vsakih par ur. Parnik prevozi to daljavo v dveh urah. To je pot, ki se jo poslužujejo tihotapci. Vsaki dan jih carinski uradi nekaj primejo. Toda kot omenjeno, v teui je velik dobiček, in če jih par zaslede, se ostali izmuznejo na eden ali drugi način. Utihotapljajo kavčuk, kavo, zlato itd. Carinski uradniki imajo dober spomin, ki jim jc tudi potreben. V Helsingborgu, na zapadni strani vodne poti med omenjeni-nla mestima, je prišla pred nedavnim veHka močna ženska in carinski uradniki so »e šc dobro spo • minjali, da je bila yar ur poprej predno je zapustila Švedsko, sicer dolgo, toda jgko suha ženska. Ker jim ni 5k> v glavo, da se je mogoče odebeliti v tako kratkem času, in poleg tega še v taki draginji, so žensko preiskali in pronaftli, da je njena "mast" sestojala iz kav čuka. 'Drugi slučaj: Elegantna dama pride v Mahuoe. Skozi carinski n-rad ni imela zaprek. Vse bi bilo dobro, da ji ni izpod krila, ko je priila na nlico, padlo par zavojčkov. Imela jih je navezanih vse polno usd njenimi svilenimi noge-vicami. Obveza se je zrahljala, par jih je padlo na tla, in drug! "> se ji naštulili, tako da je prišla žemka v jako siten položaj in v splošno veselje gledalcev Prišteli so carinski uradniki, ki so jo rešili bremena, •Šestdeset odstotkov vseh tiho-tapcev tvorijo nemški mornarji. Vrednost stvori, ki so jih ntlho-tspili r Nemčijo, je ogromna. Seveda jih mnogo ujamejo. No jov-ni drsibi ao pred krslkem v neki mali vasici prodajali predmet*, 'Helm in Jzm« odraste nemškim tihotapoero. ki ;41s is višine drugih oseb. Ilcarstovi listi so danes priuesl rezek napad na Lcwisa, čcS d« meče slabo luč na Hearst a, kakoi da bi bil tudi on deležen kakšne podkupnine. Hearst sam je |>riol> čil izjavo, v kateri pravi, P"*1^ Berlins čez Sayv.lb-šifri r inštrukcijsiiii, ds fi dtusr Bomslorffu r<«* Ic tudi dognsla, da je kontroliral 2T, miU^ df,trr m podkupnine lbtaloa ponmuciu Itoyal Bolo Oelhu, Ohio, ds se ue dolgočasi Proilo slmo smo se tu ps tam Ssbotrali pri jeftueuoveu, tods letos je prepovedana tukaj te vrste sabora. Ps si mislijo nekateri: imeli nasajeno tako, da ae je lo Umri bom od dolgega čaaa. pg bo hko »pravilo preeej blaga t ajo, Rojaki na Rljr 1 Jat vem sa it • ne da bi et poznalo. Neko ženske, Dolgo čaaa se i* tihotspstvo vr šilo mornarji po trgovinah in nakupovali utvari, ki »e jih je v Nem*iji najbolj potrebovalo Obleko Utslcs Frei DiUtil *V!j _ HOU šrrlK*- ^ Helen Dibstsl M* b:l talke izgube neopsženo. Ob večerih so šli; goMlSUŠ f" larii do traovinsh in nakupo-i sa eapADt" hod »ako ga hotete upoštevati. Tu imtBio iiobraiavsini klub — Slo-mnsks «italaieo Postanite uje kl je bilo usluftbons kot kuharica na nemške« parniku "Venetie", ss ouaili dre leti. toils ker ni«a town m** I c lUMlialia J« odpotovali tU Wash., land in Sea f^^^^tae ki srirsjo kra i bojišča, K,# mul) tmado v Belgiji 1» n. * mckali tako veliko ^isška flendrsko fronto, ttlu*knitev neinaklk eet h n obrežja ne vec neizogibna it izgube V včerajšnji bi-bil, ogromne. Cele tri dni Ii gr*»te va* kalibrov po nemških zakop,h, pro- ,urejenih, in po jamah, :;k,li zavetja. Spretno na-, iidolbine ift obzidane s ce-* bile zdrobljene in za-i, „i bilo več sledu za nji-.f teh izdolbinah je našlo , stotine nemških brani-ki t»o pri strojnih puškah Napada angleške pehote. Xg komanda je imela za o-pet divizij mož. Dve di-branili napadene pozi-i»tale tri divizije so planile »t na pouioČ, ko sta prvi dve j Je gkiili v blatu in krvi. i omenjene tri divizije so za-težki usodi. Ko so se valile L* prišle pod angleški ogenj '•in masivni zid treskajočvb je oral čez bataljone sem-Spreminjajoč jili v kupe m r-r' fkoee in tisoče trupel je le-(sinoči na mestu, koder je zju-jhjal angleški topniški o- Kito sinoči dobili nekaj no-erv na pomoč in skušali liti protinapad. Ali njihov i ui bil niti senca nekdanje ti in cneržije nemških na-r; eete- so bile razpršene, pre- i prišle v dotiko z angleško plini in 'tenki' 'so igrali vlogo v včerajšnji bitki, ko so "tenki" gazili na-krukuli krogle 700 na IM-t bilo ozračje nad nejuško črno eroplanov, ki so ine-streljali s strojnimi ii na Nemce, ali pa dajali angleškim topničar- proju mojstrsko okupacijo Pasehendaele so Angleži v nevarnost vso nemško iv zapadni Flandriji, ki me- ot milj od Severnega i do francosko meje. Utrjena iseimle je v rokah A11- rin od tam imajo odprto pot liranje proti važnemu opo- oemške armade Roulersu, i pet milj vzhodno od imeno- »ari. t vrha paschendael- »v imajo angleške in bel- ' zdaj prvič razgled čez ko planjavo, široka polja, t vasmi in mesti, kate- Mia zaprta njihovim očem tii leta. Že v avgustu 114 so ae vgnezdili Nemci nn l>ih in prezirno zrli doli na bojne črte v trdili veri, »njihove pozicije nepremag- Jtokrog Zonnebeka, ki leži fo tok ribov, ho sc vršile bitke spomladi leta 1M5; w končale s porazi za Belgijce. Bili so Ane- ke«a spomina, ko je bila »»niada majhna iu brez ki bi m- mogli meriti z or- kanoni mogočnega kajz- Ali danes j,, drugače. Pri- povračila iu osvete, ' »»fltfkih eet so izredno klr j« pripisovati mogo- kr»«ju njihovih topov, ki »•padanjem popolnoma 'dražili ogenj ud nasprot- ** "trnni in odrezali ie, "»»K daues ua kratko J* Policije, ki smo jih »o v naših * zbiralnih postajah *1 l« *000 ujetnikov. - 1 hrib"v 1'aaehendaele do točke, ki leži od Hroodsein- ' okt. - Uradni* FJ*"1 departmentu, ki z ve- !J, i,kl Handrskem, « '"»do Stmti mo- * ' 'f, "i**"' Bel^il ^ Hlndanbirg skula Mdrlati katastre. ^ *dsnje fronto vsaj fiV"1 kritičnem čaau * NVmčiji bi i Mihi Francije valili ogenj je bil naperjen daleč 1st rijska razrJšev.lca, tenia potne-v teritorij zu našo fronto, ua bel- ' ' _ gij»ke vasi in osamljene sekcije bojišča ter ua središče naše fronte, kamor ao bili osredotočeni naj* ljutejši uapadi. Zjutraj ao izbruhnili napadi angleške j>eliote iu flandrska bitka je*zopet v polnem teku. -Vsled slabega vremena je bilo bojevanje bolj zmerno malone ves Man, toda višek ljutosti je pa titfsegli proti večeru. •Na verdunski fronti so Francozi napadli v gostih rnaaah na vzhodnem bregu ^lsse. Njihov napad je bil naperjen proti izgublje-nim pozicijam nu hribu št. U44, toda bil je odbit z velikimi izgubami za njev Francozi odbili sovrainika. Pariz, 5. okt. — Na desnem bregu Mase pri Verdunu so bili včeraj vroči topniški boji, katerim je sledil nemški napad ua naše zakope severno od hriba št. JM4. Napad je bil zdrobljen po našem topniškem ognju. 1 . . . . Boji na ruski fronti. Petrograd, 5. okt. — V okolišu Jafeobatadta so v teku vroči artilerijski dvoboji. — Na ruuiunski fronti, v okolici Poljane, osem milj severno od Sotepa, je sovražnik ostavil sprednje zakope in se umaknil v ugodnejše postojanke. Razen običajnega streljanja in topniških dvobojev ni drugače nič posebnega. (Nemški hidroplani so metali bombe ne €erel, otok Osel, in ubili 70 ter ranili 44 oseb. Ne Črnem morju in v okolišu Bosporja so naše torpedovke potopile dve turški barki, tretjo smo pa ujeli in privedli v Sebastopol z 39 Turki. BeMin čez London, 5. okt. — Blizo Jakobstadta, Dviuska iu Zbroča kukor tudi ob Donavi pri Galasu jc začasno naraslo topniško bojevanje. je se je umaknila, ko »o prihitele na pomoč tri avstrijske križarke: Aida, Navara ln Aaperit. Avstrij-»ki avijatiki ko vrgli več bomb ua " Aquillo," ki so ubile in ranile nekaj moštvu. 3 rr= Ultimat Peruvije ni bil iaroOen. Uma^Peruvija, 5. okt. — Peru-vanaka vlada je ravnokar izvedela, du njen ultimatum, ki je za-hleva I »hi nemške vlade zadoščenje v osmih dneb za potopljeno ladjo "Lorton," ni bil izročen nemški vladi. Peruvanski poala-nik je prejel noto iu jo obdrtal v svoji pisarni. Poslanik je zdaj dobil ukor in ukaz, da izroči noto lakoj kajzerjevi vladi. Sleteaska Narodu Uatauevljeua 9 1904. Goriško bojišče Rim, 5. okt. — Vojni stan poroča, du se nadaljuje bojevanje na zapadnem pobočju gore Sv. Gabrijela. Italijanski ogenj je razbil ponovne napade Avstrijcev. V neki votlini so ujeli 28 avstrijskih vojakov. V okolici Okroglega jc bilo ujetih 27 drugih Av-strijoev. Sovražni eroplan je padel pri AvČah. Novi napadi na nemška mesta. Hag, Ilolandiju, 5. okt. — Z meje javljajo, da so zavezninki zračni napadi na Frankfurt, Stuttgart ill Baden povzročili veliko materi-jalno škodo v teh mestih. Prva dva mesta se odlikujeta po zna' inenitih poslopjih, posebno Stuttgart, ki je glavno mesto kraljestva Virtembcrg. V Fran k tu rtu je bomba razrušila most čez reko Main. Pariz, ft. okt. — Uradno poročajo, da so francoski avijatiki si-noči zopet bombardirali Frankfurt, Stuttgart in druga nemška mesta. Razno iz iaozemstva. Belgijski sužnji pod angleškim ognjem. Havre, Francija, 5. okt. — C rudno poročilo lielgijske vlade pravi, dn je bilo zadnje dni mnogo Belgijcev, nemških sužnjev, ubitih v nemških zakupili v Flandriji, kjer mo bili prisiljeni delati pod ocn;eui angleških topov. Ko so Nemei izselili prebivalce iz helgiiskih uiest, so naložili nu sprednje vagone ženske iu otroke, nu zadnje pa same moške pod pretvezo, tla jih odpeljejo skupaj uu varno mesto. Ko jt pa vlak potegnil, so odpeli zadnje vugoue proč in odpeljali inoškf proti fronti, ženske in otroke pu na nasprotno stran. Na tu način so sc iznehiii neprijetnih prizorov jokanja in posla vi junja^ • Bolgari ubijajo srbske ujetnike. Washington, ">. okt. — Srbsko poslaništvo naznanja, da so bolgarske oblasti prenehnle s pretepali h>ui in vposlovanjcm k težkemu delu tistih Srbov, ki poskušajo pobegniti iz ujetništva. Namesto te kazni jih sedaj euostuvuo ustrele, požge j o njihove hiše in njihove družine odpeljejo v Malo Azijo. Vesti o novi kriti v Rusiji. Washington, 5. okt. — Iz Petrogradu poročajo, du je prišlo do nusprotju med Kerenskijem iu ljudskim kongresom, ki zdaj tam zboruje. Kongres se je z veliko večino izrekel proti koalicijski vladi, Kerenskij pa mend a-h oče, du ostanejo v kabinetu kadet je. Voditelji bnržoaznili slojev v Rusiji stojr na stališču, da nima kongres postavne pravice imenovati ministre, čeprav predstavlja velik iu važen del prebivalstva. V kongresu so zastopani ruski mu žiki, delavci in vojaki iz fronte, ki tvorijo ogromno večino ruskega naroda, tisto večino in maso, ki je omogočila revolucijo in ki je bila najbolj aktivna prve dni revolucije. Dnlje poročajo, tla sc začasna vlada ue bo udala zaključkom kongresa, dasiravno pripor.ua njegovo važnost. "Ruska Vol ju" piše, du bo via- Pri kuhanju a plinom prihranimo mnogo časa, ker ga je treba lo vi-1 gati; da daje takoj zadosti močno | vročino. Ko nehaš kuhati, ga ugn- j sueš ter ti tako ne gre nič kuril-' nega uiaterijala v izgubo. Jedila,1 ki so pripravljena a plinom, niso1 glede okusa ali tečnosti v nobe «UVNI BTA Ni nem oziru alabejša, kakor jedilr. pripravljena» na navadnih ognji-1 *čih. Nasprotno! Mnoga da jo I pripraviti še bolj okuano. Dosti- j krat se ugovarja, da je kuhanje s plinom dražje nego kuhe uje a drvini iu preufogom. Pu tu ugovor ue velja splošno. Hes je, da se s plinom laluko potratno dela kakor 1 t vsakim drugim kurivom; s pli-»oni pa tudi labko varčujemo, knkor x nobenim drugim kurivom.! To velja posebno takrat, če je treba manjša jedila hitro sk'ihati: Saj u t rek, južno ali maujAo večer« I jo. Velika udobiloMt, ki ae doseže s uporabo plinu v kuhinji glede snage, prihranitve ča»a in stroškov, je bila v raznih mestih povod, da so ljudje od dne do dne v večji mnoiini začeli v kuhinji i rabiti svetilni |>liu kot kurivo, in to povsod z največjim impehom. Ze danes je plin kot kurivo ce-: ueje knkor premug duširavno vol plinarne iu plinaki vrelci naravnega plinu lantnina privatnih druih ali pu |>osa>meanib podjetnikov. Kemična snanost je danei tako napredovala, da ae od pituio* ga vse ujame in upravi v denar, ko «e proizvaja iz njogu plin. I/, premoga dube amnio, kok in mnogo drugih snovi. Doaedaj je vedno smrdelo krog plinaru. iz najnovejših plinarn ue bosta pribit* jala smrad in plin. Vse anovi, ki so v premogu, se bodo s posebnimi aparati ujele in opravile v dinar. Plin, .ki ga bo pridobival podjetnik iz premoga bo zanj čuti dobiček, ker Irodo druge anovl ii; premoga popolnoma pokrile pro-ducijske stroške. .Cene, katere dane« plačuje ljudatvo za plin, ki gu rabi zu raz" svet Ija v o iu kurivo, ao močno pretirane, ker ho iprodueijski tro«ki za plin v moderni plinarni enaki ničli. Kemična znanost je IzunH? ta proces, ki je sud dolgotrajnih študij, a njim su se pa okoristili privatni podjetniki, ki se polaste vsake iznajdbe, katero je človeški ženlj izumil vaemu ljudstvu v korist,-da UkoriSftaJo ljudstvo in tako polnijo svoje žepe. Produkcija plina demostrira ja-*no, da so naj podržavijo in poob-čiuijo, rudniki in plavil, prometna sredstva, elektrarne in plinarne, sploh vsa podjotja, da se tako odpravi izkoriščanje ljudstva po posameznih podjetnikih. To je soeitilizcm kriče prijatelji profita in oderuštva. Vprav redi t eg s je Hoeializem "all right. " ker gu preklinjajo vsi skopuhi iu ljudski odeuhi! Padpania dttfnoh aprila V|y\/ fakofp. 17. junija lt»u? v drl. Minul*. 8«57-3a BO. LAWNDAL, K A V K., OillOAUO, ll.l.lNolH. UPKAVNI ODBOK: TrmlavUaiki Jaka Vwgri«, box StHi, U Ball«, lit. * . I. rmlpredasduikt J. Hratkavid, R. F. D. 4, boa SS, (lirard, Kaaa H. Pudpredavduik: JnSef Kuholj, D40S Kwiug Av«., Ho. (JltUaio*, .UU Tajalki Joha Verderbar, 87US Bo. Uwiidale Ava., Okiaagu, tllc Hlairajuikt Aatua J. tpakevta« >' O, Saa 1, ( karo, lil. Zapiaolkar: Joku Molek, 4009 W. Slat Bt., Ckieago, 111. MADCOKNI OD1BX) ± [ i Joio Ambrulil, 351 box, Oanouabiirg, Ta. l*aul Uergor, 741 <— lat Bt., U Ballr, lil. ' K. B. Taucbar, 674 Aluav Ava., Kockaprittga, Wyo. POROTNI OD1BK: Auton Hraat, Sil — UStk Ava., Nt»v Dulutk, Miun. . Joio Kaditok, boi 4:iC, Bailtkton, Pa Kudolf lMotorAtk, 4.16 bol, nrlAgavIlla, Pa Jakob Mlklavfld, h. Kol 3, Willock, Pa. M. Petro vir h, 14110 Hale Ava., Collbiwood, O. • UREDNIK " PROBVBTB'': Jola Zavartaik. ▼KROVNI EDKAVNUK: T. J. Kara, M. D., (U08 Bt. Clair Ava., Clavalaud, Oklo.i V8R DKNAKNK ZADKVK IN BTVARI, kl aa tWejo gl. apravaitgh odlmi^ In H. N. P. J. naj ae poAUjajo na uaaluvi J01IN VKUDKRI1AR, 2627—OU Bo. Uwudala Ava., Ohleagu, III. PKIT02DE QLWDB OENKRALNEQA POBIXJVANJA a« |»«Mljajo i.a naalov i ' J02K AklllltoZlC, llox 831, Oaaousburg, Pa. ZADKVE PREPIRU 1 VB VBKI1INK, kl aU Jlk relill prva in druga lu-atanca, ae pošiljajo ns naslovi ANTON H k AST, Sli — Sfltk Ava., New Dulutk, ktlun V8I DOPIBI, razpravo, tlaukl, aaiaaulla Ud. aa "Prosveto" ao |HiAiljuj<» ii« aaslae i saw naaivv i UREDNIŠTVO "PpOSVSTB", 8037—39 Bo. Uwndals Ave., Ohlrngo, Tlllnola VBB UPRAVNIKE BTVAKI, naročulua, oglaai, aa poilljajo ua nnaluvt IIPHAVNlftTVO "PROBVETE", 2637—39 Bo. Lawadale Ave., rktingo, III V koreapoudeucl a tajulltvom B. N. P. J., urednlitvom In upravnMtvoiu "Proavete" ae rabite Imeu uradutkuv, utarveA aapUUa aaslav, ke Je |U navt*| zgodilo a škuno, ki je dne 24 a-urili noliene vlade kakor edino; prila t. I. zapustila Sydney v Av-tisto, katero pooblasti kongres. A-|Mtralijl in je bila na potu v San ko torej ne pride do sporazuma j Francisco. med Kerenskijem in kongresom, Kapitan škune "Ottillie Fjord, je mogoča nova politična kriza v i kl je dospel pred kratkem v San PRODAJA POSESTEV Mlaki pogoji. Za fctfOU ae dobi h laa zu dve druiini ua Virginia St. Za tttiOO se dobi hiša, 8 sob, na :10th Ave. Za tftOtMl su dobi hiša z opeke zidana, 14 sob, uu Oreeubush Ht. Za 4C10OO ac dobi 8 sob buuga-lov-hiša, ua West Allis. Vso podrobnosti s« polzve pri: __LOUIS HARMS, MOŠTVO POOREiAVE SKUNE 42 National Ave., Milwauke, Wla. V VARNEM PRISTANU Oakland, OkI. — Mofttvo in ka- KADITE TILLMAN OIOARE. linijsko izdelano Ibjrkus Cigare ...........10c "La Oaaera" Cigare......10o TILLMAN OIOAR 00. A4UIORA, MINN. Dr. Koler slovenski zdravnik Ae*f Pktakvrgk, Pa. ta 60/J London. 5. okt. - Neki visok mornariški uradnik je izjavil danes, da je bilo v zadnjih treh mesecih uničenih več nemških submarink, kakor kdaj prej v enakem času. Waahington, oktobra. — Tukaj so nriftle na dan informacije, da so ameriški učenjaki iznašli dva pripomočka zoper submarin ke, ki sta že v rabi in sta žuižaJu aktivnost nemških potapljač za (M) odstotkov. Amerika je posla ls pravočasno, ko je Irfla Anglija v veliki stiski, flotllo razruševaleev, opremljenih z dvema iznajdbama, ki so vrgli submarinsko kampanjo ir. ravnotežje v prid Anglija Rusiji. Angleška križarka torpedirana. liOiulon, 5. oktobra. Admira-| i teta javlja, da je bila v torek torpedirana in potopljena križar-ku "Drake" blizo irakega obrežja. if> mož je bilo ubitih iu ostali -- 900 po številu — ao ae rešili. Križarks je imela 14 000 ton. Kranciaeo, je naznanil, da ji' due 19. julija blizo ravnika opazil go reče ladijske podrtine, ki o vsrjajo popisu ikuue "H C. ^h de." OEEAVVAVAIUDI 1MM DOV f MAMrWlOUtBV jm pri Cela Belleville, UL — Obravnave radi izgredov, pri katerih je do sto Možje. Puatite, d« vam dokatffino, da m alahr liver, irgublje no mu', dtdgu livlieuje in tnn', oblati bi bdod^ne bo Irati, aploAan alalmat, ponirf uo pot imi J«* val«*d oalalHiloetl, Uporaba s ve ti Ine ga oseli ItguUilo h vi jen je, no pričele plina V kuhinji. i prad sodlUkon. (Wge A Cro. »um. Prvi je imel priti ua vrato dr. Oranata aa spoaOn ja ubila ameri- ko; '^^'oTrva alfpramog ali pa j ^^ Ikega vojaka. obojt ol)f(lf m To kVo p- i- i'' H "" ***** Ameriški voj,,I stan v Framdjl, Mta/fl leti do ltU dražje, in In Jska. ^^T^ ravTi' 5. okt. Kljub mnogim svsrilo.n tudl Ile morefll4| ekonomično is-,^"" <»l)lea»im. Njegova uovra«trnllo, |»oelrdi«e preveč veviltjn pijane, j.'dil in drugili itnekln neredaoetl Je najlMdja« »Iravllo na avala JlfviTO TABLETS. Pošlji-lo nam 91.00 ra one Ikatlo. ali rta h telite le ve/1 I/.vedel I o *ud«ani m o/1 predao naročit ti t« fdraviio, poteia l*a pilite po veoiee ia knjigo, katera opl* •uje ve« to. Naalov i JUVITO LABORATORY, Bouth H1U Branch a, Pittuburgh, Pa. NORTH SIDE STATE BANK nock. jtw/rcj. m>yo. IMA KAWTAtA IN MttaVt ttf^W^a Ma®, mM&mffazjtfisb^ MOČNA. BOHtaaVATIVBA IN tU la pa aalalieii nwk fcaali vlage. INOTirOCIJA je neki ameriški proatak pob^®1 »»^ratatreljeno grenato v. name noto, da jo shrani sa apomin Ko Je pa nesel granato, je eksplodirala in gs ubila. va uhaja neizrabljenega dimnik. Pepel, žlindra kl neis^o-rail ostanki ps delajo nesnag" <> hočeš kaj malega skuhati, potre, buješ mnogo ča-a ter moraš uare. B»orju diti pivcej močan ogenj, pri če. h Hi | mer -ti pojde tnalo ne polovica mi • moralni mia*ae ia! ma ^^ i boju u« Jadran- terljals v nič V »ovej^ n, čs-m v J"'' Popravila tla dram morju, katerega ae je fSe-lje tehnika poare^llo izumit, apa "kruha za mir. jtm||unaka kriiarka " A- rate, pri katerU. u^rabljs.n . qullla" proti peterim avatrijakim|tilnl plin sa prirejanje jedi, " raaniAevaleem, katerim 5 okt. — gall tudi pomorski ero| rabiti. Dobra četrtina tega kuri-1 va je Pletena dokler ga ne pri | akoKi v Beat Mt. lioula Ka vrato ata prilla Ilerliert •fitavij, Praaka Ba /adraaakem Washington, .1. okt ■Ki Wood III llarry Robinson Obto-žena ata umora Za njima pride pred aoditte Albert M M(Val)er kl je obtožen poliga ANTISBSDT MORA EA TEtDE. SET DVI ▼ SAPOR New tilt, t. T.-Sodnik He Intyre nI dovolil prislva lluseell' PorečSe l#k!u,don' t. I "»vrafnika jelka se je vHUls nedaleč »d Dmča.lti ■ ,4i ^ o rti'-e. f Križa rita je poškodovala dva sv-'prl kateremkoli drug«^ O porna' hauih peč«iih sll prsiviiih P-Dunnu, kl Je apeliral, ko je Ml ttlani Bit* p^ii. moramo kurilno die Izrabi* ot-ojei, *> dn v pridln.i .IH P- |P lo 90 o« lat ot kov beliš, ksko,, Isvnieo, ker je Žide javno rmlr al kurivu '"/ rumenimi ln umaraiiitai žhjt* 11 if- The Pa Ce & Ye Coal Company IZ CRAFTON, PA. ptrebnk W Stovenskih prenogariev ladelo v njih rovih v Thornburg. Pa. Premog je Aevi>*\ in 4 palce vleok, nI \ode. ne plina, dobra atreba Delavci do bro taalulljo. Poulična kara do inaeU. Pridite pripravljeni SLOVENEC - GLAVAR INDIJANCEV. Povest • slatoisludcih. — Spisa! F.S. Tsuckar. Oitatelji »»o gotovo že preje uganili, kilo je U deklica. Ko ata tiati večer ona in Gorski Duh dobila Pavletovo truplo pod pečino, je bil Gorski l)ub mnenja, da bi ga nesla nazaj ženi, čemur pa je Solnčna Koža odločno nasprotovala. Tako ae je zgodilo, da je bil aedaj Pavel — mesto ukrbni oče avoje družine — glavar Indijancev. . . "Midva ne morava takoj vrniti v našo naselbino," je rekla, "in ne auieva zgubljati čaaa. Nesla aa .bode v a h aeboj! Ko ozdravi, ae bo lahko vr-nil k svojim ljudem." Indijanka je občutila neke posebne simpatije do našega junaka — dopadel ne ji jc — ljubila ga j«v . . Zato pa je zahtevala, da ga morata nesti v njih šotorlšče. litaztrgala je svfojo obleko in naredila obveze, s katerimi jc Gorski Duh z vao ukrbnostjo obvezal Pavletove rane. Več dni ata potovala, predno »ta prišla vsa vtrujcua na dom. Ves čaa potovanja se Pavel ni zavedel. Mirno je ležal na nosilnici, kot da bi bil vreanici mrtev. Indijanski! deklica je večkrat obstala, pritisnila svoje uho na prsi ranjenca, da se prepriča, je*li njen junak še živi. Ko sta se že bližala domu, je pričel 1'svH kazati znake življenja, dasi se šc ni zavedel. Solnčna Roža se je s počutjem ozirala na njega, kadarkoi je pričel stokati. Tri mesece je ležal nu postelji, skrbno negovan od Gorskega Duha, še skrbnejše pa od Solnčne Rože. Imel je na eni strani vsa rebra zlomljena. — Žares čudno, . i a ui podlegel bolezni. Pod skrbnim nadzorovanjem nredreinca in vstrajno postrežbo strežnice, je Pavel postujal vidoma boljši in močnejši. 'Nekega dne ga je zasačila deklica s široko odprtimi očmi, v katerih se jc zrcalil izraz negotovosti in zmedenosti. Obrnil sc je in zatisnil oči, ko jc prišla ona. r "Ali česa želiš?"'ga je vprašala. Ko je slišal njen glas, se je nasmehnil, toda spoznal jc ui. "Čudno, da mc ue pozna." je mislila deklica, in v srcu ji jc postalo mučno ob misli, da jo več ne pozna. Ko jc toliko okreval, da je hodil sam okrog, se ui niti zmenil, da bi šel domov k svojim ljudem. Končno gu je Ssilnčna Roža pričela izpraše-vati, kaj je vzrok, da je tisti večer padel preko pečine v prepad, kar se pa v njeno presenečenje ui popolnoma nič spominjal. Istotako se jc zelo čudil, ko mu jc pripovedovala o njegovej ženi in otroku. Tako je naš Pavel izgubil popolnoma ves spomin ua. preteklost. Poznal jc samo Indijanec iu nikogar drugega. Spomin ua preteklost ku jc zapuntil, jc šinilo deklici v gluvo. Izpraševala g:, jc še o uiuogih stvareb, pa se ni mogel prav nobene spominjati. - lu tako se je prepričala, da je res pozabil ua prošlosl. Lotilo se jo jc sladko upanje, da ostane za vedno med — Indijanci. , 'Pavletov spoiuiu na prošloat je zatcuinel. . . Drugega ae ui s|M>minjul, kot da je živel med Indijanci. Kdino znanje jezikov iuu je še ostalo. Zde 10 .sc mu jc zelo čudno, da tako slabo razume do- ... i, i mučo govorico teh ljudi. Indijanska deklica je govorila z njim v angleščini, katero je popolnoma obvladala, Pavel sc pa jc tudi hitro privadil indijanakega narečja. Tako jc čas potekal enukomerno. Pavel ae je izkazal vrednega člauu med indijanskimi vojniki. Njegova (»osebna spretnost v streljanju jc prija-In vsem. Smatrali ao ga za nekako višje bitje, ka-tero jim jc naklonil Veliki Duh, da si izvojujejo tem slavnejše zmage v bodoče. Njegovo priku»p-Ijivoat in vsestransko prijaznost, so ti prerijski sinovi in hčere naravnost vzljubili. Poatal jc kmalu tako populuren, du ga jc Močni Bivol imenoval glavarjem. Največjo oblast si je olnlržarsam, do-čim jc navadno izročil vse vojne pohode — Zlato-lasen. Stari Gorski Duh um je bil zelo iiskloujen. Dan za dnevom ga je jemal a aeboj v gorovje, ter ua učil v zdravilstvu in drugih indijanskih tujno-stili, ki so jib poacdovsli IJtovci. Kot Solnčns Roža, tako je tudi Goraki Duh prerzkuseval Zlatolas ea, če jc res popolnoma pozubil na svoje prejšnje življenje, lu ko se jc končno doccla prepričal, ds je Zlatolascc postal popolcu Indijanec iu da bo o-stal do svoje smrti eden uajpogiiuuiejših in naj spretnejših glavarjev in bojevnikov, ku je narav-no»t vzljubil. V inedicinstvu ga je hotel izučiti aa-to .da luhko nastopi njegovo mesto, kajti sebi je prišteval le še kratko dobo življenja. lu Zlatola*ec je kmalu poatal v vseh o/.irib prav tsko spreten kot Goraki Duh. Nekega dne sta mc nspotHa precej daleč od doma. Ko sls bila od trudne hoje po strmem hribu docela utrujena, m!u se vsedls lis močno hrastovo deblo, ki je ležalo preko globoke Mru uc iu katero je močni vihar podrl. 'Sin uioj," je rekel Marec, "kmalu /.spust im Mvoj v »ljubljeni rial in m- odstranim od njih potom naravnih zakonov tja, kamor ao šli v nI naši »lavni predniki . . I 'oučil aem te o vseli »1 m vi I ni h želiščih, ki jih je dobiti v naših gozdovih in prerijah, in veael sem - da, potusieii, ker vidim, da ai ae isučil v \sem tako dobro, da ov* ali ko nsdomeaiuje* |jt ena st'S** J* m*. •» nia»m rrsja« 011 io lo jr **n»k .ti, .fane* tako »tuleč •»»I i.aailt aoioro«. Posiliš* j i'.ila tu ti ugriviiost. ai je auaiia le treat ljuU« o. na svetu, in katera ti utegne v prihodnje veliko korUtiti . . " Pavel ae je obrnil proti s« ojemu v elikemu učitelju it» rekel: "Nadaljuj, ofe moj' Tvoje l*Nedc «» mi ve-dno dobrudafllo« ker govoriš vedno in pmitod modro, ksr razveseljuje moje nn e " lloraki Duh as jr Hito|.. ..ugledal naravno«! * . Hi "Prej kot ti isdam t«, skrmuaui, ' je rekel, ' ioi Hioraš obljubiti, da oe hoš nikdar nikomur iliil lati-. - izvaemši, «k>. bi ti imelo rešiti živ- Ijeiije ali čast — iu tudi v teh slučajih le v skrajni sili." Pavel je drage volje obljubil, misleč, da bo ta nova skrivnost za ujega še večje važnosti kot vse prejšnje, ki mu jih je medicinec it razkril. S tem je bil starec zadovoljen, prijel je Pav-leta za roko in mu pričel pripovedovati naslednjo zanimivo povest: * 11 "Veliko let (leta ao šteli po luni) pred kot ao bledoličniki prišli v svojih velikih čolnih do uaše zemlje, ao živeli Indijanci veselo. Vitega so imeli zadosti iu njih življenje je bilo povoljno in veselo. Med aeboj so živeli v sporazumi je-uju, le redkokedaj so se vneli tako arditi boji, kot so danes nekaj iiavaduegu. Naš rod je bil bogat in mogočen! Naši glavarji so bili modri in pogumni, naše ljudstvo številno kot listje po drevju, predno ga razpršijo jesenski viharji . . . Zlato — ta usodepolna tvarinu, za katero se da»i-daues bijejo možje in vničujejo avoje življenje — je bila v naši poaesti v ogromnih množinah... Delali smo iz zlata razne posode, katerih pa nismo nič višje cenili kot bledeličniki — lesene ali glinaste, oziroma druge, po njih miienju mulo v redne lonce. Solnce jc sijalo na to zemljo z velikim blagoslovom /a indijanski rod. Naše orožje jc bilo vedno slavno in zmagovalno, dokler ui prišla zvijačnost bledoličnikov med nas in uus napadla z začaranimi medicinskimi snovmi. Živeti nismo smeli več po starih šegah, ker smo bili preslabi, da bi se vzdržali aili novih aovražnikov in vzdržali stare naše tradicije! Vedno smo sc morali umikati »red njimi z uaše najboljše zemlje . . . V tistih časih nismo vedeli, koliko je zlato vredno pri tujcih, zato so ga dobili v veliki množini za sk^ro nič vredne predmete, ki so nam jih dajali v zameno. Zlato, s katerim amo ini razpolagali, jc bilo uagromaJItio v neki prostorni gorski votli-id, iz katere smo vedno jemali, kadarkoli smo kaj kupili od bledoličnikov. Nekega dne jc ves zasopel prijezdil nek poslanec od nekega drugega rodu in se vstavil pred našim poglavarjem in zdrknil s konja brez moči. Ko se je zavedel, je pričel pripovedovati, kako so bili njegovi ljudje napadeni od neke tuje rase, katerih koža je bela in da so bili oviti v železo, tako, da jih njih puščice niso mogle raniti. Povedal je, kako grozno ao uničili vse, kar jim je prišlo v roke; in ko ko pobili in oropali njegov rod, so sc napatili proti taborišču Utov-cev. "Bežite!" je kričal, "dokler imate čas; uničite vašo zlato shrambo, radi katere ko akoraj gotovo priili, da jo dobe v svojo peat. Ne pustite da bi se poslužili tega, kar je bilo naše vse skazi od naših praočetov!" Divje vznemirjenje se je polotilo naših hrabrih vojnikov. Naši ljudje ko bežali v paniki, medtem ko je naš medicinec hitel U votlini z zlatom napolnjeni, ter z neko posebno metodo, katevo boš kmalu videl — izbrisal sled do nje. Vsi dohodi so bili zabiti z močnim skaloV-jeui, tako da Kovražuiki niso mogli našega zaklada v svojo pest dobiti. Samo en vhod je ostal odprt, toda nevarnosti ni bilo, da bi ga kdo izmed sovražnikov izsledil, ker ga je bilo Kkoro nemogoče doseči v tistih čaaih; Se Kedaj se le umltnim potom pride dq njega. • Na Kvoji smrtne postelji je vKak medicinec povedal to tujnost svojemu uusledniku, zagotavljajoč ga, da nc sme izdati toga nikomur pod nobenim pogojem, izvzemši če je v nevarnosti njegovo življenje ali čaKt. Tako jc šlo do danea, od '-odu do rodu. Nihče drugi kot vrhovni glavar ili medicinec, ne ve za to ueprecciiljivo bogastvo. Končno je prišlo do mene *— in dsncK ne ve za ta zaklad nihče drugi, kot jaz, Močni Bivol in njegova hčerka Solnčna Roža — edino — le mi trije. Mi ne rabimo tega zlata, ga niti nc potrebujemo; kajti ko bi sc mi % njim lišpali, bi bledoličniki gotovo ne mirovali prej, dn bi nas oropali za vae. Tebi, moj sin, bom zaupal to akrivuoat ker pričakujem, da boš zavzel po moji smili meal o — medicinea." Pavel ga je zveKto poalušal Niti uajmauje se ni spomnil, kako je pred časom sam delal v rudniku ili se trudil, ds bi dobil zlato, o katerem mu je zdaj us dolgo in široko pripovedoval stari Indijanec. Prav nič ni Klutll o svojem prejšnjem življenju, kako se je trudil in delal, da bi pošteno preživel svoje drage . . . svojo ljubljeno ženo in hčerko, katerima bi zdaj lahko podaril vae to slato . . . Poslušal je vse to kot v sanjah, vstal in melanholično sledil staremu Indijancu, kl je medtem vstal in rekel: "Pojdi zs menoj, ain moj! — Zdaj te pove-tleui ua mesto." Slepo je sledil korakom svojegs starcu« vo-ditelja. Plazila sts se navzgor in navzdol ob skal. natili pečinah, poslužujoča ae drevesnih korenin in vej, ds nista padls v globino. Ob neki zelo rsrašfaui razpoki *e je Goraki Duh vstavil. "Pogledsl je skrbno okrog aebe," iu vprašal: "ali tvoje oči opazijo ksj sumljivega? . . . Ali verjameš. d» tn niti dvnjsc* korakov m o,j. daljen Th.wl v votlino » slalom? ... /a kat*r>» Ja *,e velik«« mož žrtvovalo xvoio xiui.'-ajiuMt, *»•«,. je poštenje, svoj«« življenje, svoje vae - >, koristi od njega ni imel nihče . . .!" Pavel je natančno pregledal bližnjo okolico, I«m1s /.apazil ui uiČ poaebnega Stala ata na robu viaokegs preplula; navpična, viaoka skalnata ate-ns je at sla |mmI njima. segajoča apodaj v dolino. Preeej Vatraii so ae ushsjsli s drevjem ol.ra-ščetii hribi, ki pa ao bili veliko nižji od gor«, ns ksterl sts Me ushajals. Velilaoaki orel j«- krožil nsd njima. d«»«'ii.rf je m|mmIs j pod pečino l.učal med skalovjem dereei potok, ds ao se venomer delsle ob »kalah pene jezne vode. (DalioaML) Zvonimir Kosem Jagode. Ko smo dospeli tisto popoldne več kupuje uk ^ otroci na njegov dom, j<, str ček bolj pošteno * * žc sedel na klopi pred hišico in "Dobro« " čikal tobak. Lat" **J*J * m kupuje tako robo I. Pa jc bil moj stric Martiiiek žc v letih, iu krivil sc mu ie hrbet, lasje so mu polagoma aiveli iu tresle so sc mu roke iu noge — ali tistega pomladanskega jutra, ko se je v vrisku in smehu kopah, v dolini sredi zlatega morja - >• ličnih žarkov bela Jagnjeuica i|i so širni gozdovi ponoane J ante z bučnimi peanimi pozdravljali, je prišel k nam gor ua holm tako skakljajo in prožno, tako pomlajenih kretenj, kakor da ima šele komaj trideset let. Prišel pa striček praznih rok k nam seveda ni; v ' -et»o či levici je prožil Štefan rumene starine, v desnici pa jc tiščal kdo bi sc tega ne razveselil? — šopek zrelih, rdečih jagod. Tako je zavil skoraj plešočih korakov, radostnih lic in Kinehljajočilt se oči proti naši zeleni utici, kjer nas je zalotil, vse domače skupaj, rav no pri bornem zajtrku; z ži »h ilim zamahom tresočih se rok nas je nenadoma zvonko pozdravil in omahnil nato sopeč na klop pod košato trto, ki se je spenjalu v u tiči po steni navzgor prav do vrba stropa. O, kaj, dauea ste pa kasni . . Kdaj sem že jaz zajtrkoval! . . Pa poglejte, kaj sem prinesel?" In stric je dvignil šopek z rde čimi jagodami visoko v zrak. "Jagode žc, stric?! ... Pa kje ste jih dobili?" Vsi hkrati amo otroci planili oi mize proti stricu, ki se nam je .sladko smehljal. "Kdo je najbolj priden?" "Jaz" je vpila Polda. "Jaz!" je kričala Zinka. "Jaz!" sem prosil jaz. Stric je uagnil šopek nižje. "Nate! * . . A nikar kc trgati za jagode — po bratovsko si jih morate razdeliti ..." Ko smo imeli šopek v svojih rokah, smo pričeli z bratovsko delitvijo; na vsakogar izmed na jc prišlo ravno po petero jagod, ki pa niso ostale dolgo cele. "Pa kje ste jih dobili?" smo izpraševali stricu in se gnetli o kro" njega. "Na rebri ob mojem vinogradu," je povedal striček. "O, še veliko jih je . . . gladko vck breg je kakor s krvjo poškropljen -toliko je jagod . . . Čudno, da nisem že prej tega zapazil . . . Pridite danes popoldne k meni, otroci« pa kc boste jagod lahko saiui pošteno nazobali! Kaj ue, da pridete?" Seveda ui bil s tem Ktričevcm povubilom uihče bolj zadovoljen kakor uii. "Pridemo!" smo hiteli iu ae spravili zopet nazaj k mizi uud koruzne žgauce. Striček je tudi vstal in postavil Štefan k .starino hrupomn ua mizo. 1 "Na, to jc zaduji oMaiick starine . . . kar lepo Kpravi!" j•• dejal materi. "Pred tremi meseci sein moral podložiti sod, zdaj kc pc tudi to ne izplača več, ker jt prazen . .. Dobro, da trta lepo kaže — bom imel vsaj v jeseni Kod zopet poln . . . Zdaj moram pn dol v vaK, imam pri Medvedovih nekaj opravka. Adijo!'.' Ročno sc jc zasukal, zunaj pred utico se je pa še enkrat obrni!: "Popoldne, otroci!... Nika- pozabiti!" In odšel jc po holuiu navzdol v vriskajoče dolino . . . II. ''Prav, da niste pozabili!" uus je pozdravil in se dviguil ua noge. "Zdaj pa kar hajd nad juiro de! ... Ali imate s seboj kaj posode? ... O, koj, Že vidim ..." Nc, prazni pa nismo prišli; Polda je imela a seboj majhen lonček. Zinka dolg škrnicelj in jaz prazno cikorijevo škatljo. Zavili smo od hišice po stezi navzdol in koj kiuo bili na ozki rebri kraj vinograda, lu — o veao Ija! — vsa rdeča, kakor z gorko, puhtečo krvjo poškropljena, je bila solnčna rčber, polna jc bila zrelih jagod, ki ko sc nam vabeče Kinehljale. "Zdaj pa le po njih!" nam jc namignil stric, aedel na tla in si podprl glavo z obema tresočima! rokama. "Med tem, ko boste bral« jagode, vam povem jaz o Zujčc-vem Blažu, ki mi je hodil grozdje krast . » ,M ■ Ročno amo pričeli nabirati jagode, stric Martinek je pa pripovedoval : "Zajčevega Blaža gotovo ne poznate. To je pravi h rust,, domu onkraj Svibua pod magoliškiini gozdovi. Bb, pa jo je le cvrl tudi pred menoj. — Lani je bilo, ravno pred trgatvijo; moj vinograd jc bil polu grozdja, tako, da ko trte kar šibile. Knkrat pa grem na Kpoduji konec vinograda in vidim, du ko trte tam prazne; za par Kež-ujev na dolgo iu ua široko nikjer uiti enega grozda, gladko vse o-brano. — "Nekdo je imel predol ge prste," kc domislim. "To bi ga vrgel ob tla, če bi ga dobil v svoje roke!" — Par večerov čakam skrit med trtami tatu; no, k>j ni hotel pokazati Kvojih dolgih pr-Ktov; a zadnji dan pred trgatvijo ae je vendarle ujel v past. Sedim skrit uied trtami in čakam: zame ravno prav, da mesec lepo sveti. Oakum, čakam — nič; mesec s misli vaak čuk že Kkriti zu hrbet, ali tatu še vedno od nikoder . . Kar kc naposled vendar prikuž onstran vinograda, tam nu Hribarjevem travniku, temna človc ška postava, ki trobsa na težko, kakor vai hHbovci sploh, kc nkaj proti bregu. Potuhnem kc še bolj v temo in stiKiicui tesneje cepec \ roke, zakaj jezu me jc pograbila. Kinu I u nato pritapa- tat v vinograd, prične zobati grozdje in kc suče okrog trt tako vajeno, kukor da jc doma tukaj. — "Novi ncc ni, ker ga obrane trte pravnic niso zmotile," premislim jaz in pridržujem sapo v ustih. "Po ba, kdorkoli Ki žc, uiagari cesar jev ali papežev, le nikar 80 nič •« boj, ne boš frnažil več dolgo tukaj okoli! Ali jo bom pomaknil za teboj, da kc boš uauiah zbosil kakor konj na dirki!" Tedaj k* zganejo trte že tik pred menoj, pred menoj zušuiue listi, in izoi njih pokuka neprevidno k s»ojo trščato glavo tat, ki gu Kpoz um za Zajčevega Blaža. Koj pokoucu cepec v zrak! . . . cvrla sva preko travnika; tam v DolinŠčkovi globeli sem Blaža dohitel, ga vrgel oo tla in mu naložil pošteno merico batin. 4Ti presneta strclavkaP sem mu pel črno mašo kakor mrli ču. "Zdaj si se prav po krščanskem običaju nazobal obojega, grozdja in batin. — Imaš zu« Mti?" — ln aem ga spustil iz rok; težko iu počaKi se je skobacal ua noge in odtaplal trobosajc v no«* Odslej zanaprej kcui vsaj varen pred tatovi . . . Tako je pravil stric iu povedai je šc inaraikaj zanimivega; mi tri-t jc Kino pa nabrali jagode in po Hlušali. Polagoma ko se naše po-aode polnile, ali tudi solnce ac je polagoma nižalo. Že so ae jeli o-glašati v vinogradu črički; na smreki pod nami je otožno zažvižgal kos iu zletel ns to v dolgem la* "■ilir lljl!' Čez dolgo časa »uu/ od dobrega strička i„ proti domu. Krasna iux* >st. \t b' m. lueUki m,«^ u md j vo n. i«,,* * 111 WJ* m nas sladko J«l»- V zlokebiieui oblet hutml nad našimi glavami > ihjz( u i« 'opir; v bližnje ui g,nilovj(1 jokal slavec, ne daleč ^IIJ( zagostolela s plahim Hčiea. Po dolini je Mil ak voznik konja, ]>okal * bič. vriskaje ukal. (Nadaljevauje.) ČUDEŽI KIRURoug Nek koc so se sesli nu kliniki fesorja Samuelu I ožilja v I' učenjaki, člani akademije «ti iti medicinske akude zdravniki, dijaki n,e.!iei,„j prisostvujejo predavanju toriu čudežev," Aleksiju fa Dr. Carrel je dejal: Kaj |ah dandanes izmenjati nogo, ro zdravejio roko ali nogo.' stvar tehnike. Onera. jje najbolj enostavne iu ,H' /uaJ jo drugega nego hhiduokr in operacijsko znanje. Težje menjati notranje organe. vedno se posreči, da m- vsta vali zopet organ, ki ji je l,i! odvzet; vse drugače pa je, hoče ustaviti ledvico psa mu psu. Ta vcepljena ledvic tro hira, hitro stari in pov pri živali predčasno ostareli* posledica jc smrt. fsici, ki cd vzeli ledvico, ledvico post na del in ji jo zopet vcepili, iiiela še dvanajst mladim' ffinila šele čez dve leti in vsled bolezni, ki ni hil.-i pra v zvezi z ono operacijo. Drnjj ci smo vcepili tujo ledvico, racija je kazala prvih umu prav dobro, a potem je po| lisica. Mlada mačka, na kale izvršili prav tako operacij«,, giuila čez 40 dni na znakih čuKiie ostarelosti. Nelnogwe rej vcepiti človeku, ki ima ledvico, drugo. Ali nekaj dn sc jc posrečilo kirurgiji. Uli zgodi, da potrebuje •'.dravnik cejšnjo množino eloveskt kui ni*o vedno na razpolago |>ng ljudje, ki bi si dali izrezali kose kože. PoRreeilo «e ini sem ohranil kožo ve<" uiesen vo, ker sem jo vložil v viizel na led. Novojoiška porodni mi '' dovolila, da dobim kožo kega mrtvorojenega otroka, porodi zdrava mati. Kožo od od telesa, razrežem na Um* like kakor pismene znamk prevlečeni z voskom in vaiel in obranim na ledu. 4n dni nc koža živa. Lahko jo initio čez Tiho ali Atlantsko inorj kmalu bomo doživeli nastopn dež znanosti: nesrečnika. zadobil daleč tHni v Sibiriji o|>ekline, bo *-cšiln koža. ki j" meni iz nevv vorških 11 mar . . . ledeni! 21 vestnih NASPROTNI Oamp Meade, Md - 21 m cev 113 pefipolka je proics'1 formalno proti vojaški služIti, da jim vest ne dovoli pontUl jak. Devetnajst jih ni hotelo či uniforme. Večinoma pripadajo l dom in dali ><> jih * -1 ti |g Ponnsylvsnije v uji bor. Dva SU izjavila, da olji opravljati delo vrnila sta m« h kisni« izreče »alločilmi kov in O tajil vojni department, medlem r ta jo vestni nasproi službe a sv pismom loku nizko nad trati v bližnjo ho 1 talM>riš"i iu ato. O mraku je bilo, in tedaj jc Pol-; jo molitve. PBTEOPAWEV TlUtr Chicago, IB - ' nevarnih p"' Tako prijazen iu priljuden jt bil dom strica Martiuka, da bi čepel človek ksr vedno v njegovi mračni sobi na Člešnikti in se razgledoval kar vedno po polika-nih stenah iu po majčkenih okencih ter zelenih polkencih, ki so kakor iz daljave smehljaje vabilu in | , mežika Is nemirno iz mrsks Od d* »euadoma kriknila: naa do st rit^evegs doms je bil., ko | '' M°j ,OIM'ck P°,n t i . , maj četr hoda Bil pe j. tal ^rni^lj tmlP" i" reklajjela pel ^ H Mtričev .lom t«ih \>b palnžn^va r Zink«. ** V'* .. , L »o ll«»rs •" vio«»gc]to«Mii (.»ok. it**ga h.*»tf» "In ^ pndr" vil mnogokrat pepeinst oblaček v nasaj proti hišici. Striček je po-jkaterea« i rahlih vijugsh proti nebu; |m»I hi^daril še vaskteremu izmed nsa uo J"- TijlHl šk-e je služilo zs aobo in kuhinjo, eno pomaranče. ! * , w""'" . »u pol ps za zidanico, kjer m. p režali1 "Pa kaj lx.ate naredili z jsgo aif.znsli u« iz teme trebušni aodi; ue daleč dami.'" nsa je M^nehljaje vprašal, aalunarja ' oil hišice ae je košatila velik., sta ' "Prodali . . . koj jutri jih ne- akega ns p«''1 a-''* t nik i v0-roki ..li i*. Hi 0Ulr> i* p ra tepka, kraj vinograda pa mc j«nem dol v trg " ** ' - - — -- 1 ............Policija »'»an. ki umorili l*rjs grel* ozka Mdnčnsta relter. Kj,| Stri«* ae je prijel za čelo. prijetuo je bilo pri stricu Mi.rti-) "Veate kaj, otroci? t»««vpej grs nu! . t „ . • ščnki»iji jih uesiie . . . «* še nsj-