168. »CTllfaL i imm, • mu, zs. jnija i9i7. L. IBiO. .Slovenski Narod* Y*lja po pottl: za Avstro-Ogrsko: eelo leto skupa] naprej . K 30— I PO« leta „ „ . . . 15 — četrt leta „ „ . • . 7 50 I na mesec . m . . . 2*50 | za NemSjo: ćelo leto naprej . . . . K 34 — za Ameriko in vse druge dežele: I celo leto naprej . • . . K 40.- Vpraianjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VpravnUtro (spodaj, dvoriSče levo). Knaflora ulica «t. 5, UUlon *t 89. Ishafa vuk dma i?*ćer lsrfttsil atl«l|t ln pratalkt. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: I mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po .3 vin., d/akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (en c prostor) 16 vin.f parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. » večjih insercijah po dogovoru. Na pis .a m trez istodobne vposlatv* naročnlne se ne ozlra. . .i- na tiskara*** tiltlon aL 89. Upr - tvn r«2i • ošiljajo aaroSnine, rekla nacije, inserati L t. d., U) je ad 'llstratlvne stvari. .Slovenski Narod" velja v Izubijani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : celo leto naprej . . . . K 28*— I pol leta .......14- — I'četrt leta „ ,;;."» 7*— na mesec ,....., 2*30 Posamezna Stevilka velja 12 vinariev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snallova alloa at, 5 (v pri ti ič ju levo), telefon tL 34. Pred unžnlmi dosotDil ? g D u n a j, 24. julija. NemŠko - avstrijska protiofen-ziva v vzhodni Galiciji ima pred vsem očiten namen, očistiti domaće dežele sovražnika in olajsati si s tem staiišče za sklepanje miru po načelu — brez aneksij in odškodnin, ceš: Avstrija je v tem ozim najodkritosrč-nejša zagovornica takega miru, ker nima nič (ali le malenkost) svojega sele pridobiti nazaj potom miru, mar-več je pripravljena le — vračati, kar je z orožjem pridobila, Nemčija bi bila v tem oziru na slabšem. ker je tekom vojne izgubila ogromne kolonije, v katerih so investovane milijarde denarja in desetletja plodonos-nega nemškega dela in truda. — Le kolonija Kiaočau v vzhodni Aziji je za Nemčijo in bodočnost njene industrije in veletrgovine velikanske vrednosti. Od tamkaj bi Nemci gospodarsko in kulturno obvladali kita jsko ozemlje, ki je vsaj tako veliko, kakor ćela Nemčija. Ako bi se torej pod nemškim kulturnim vplivom in gospodarskim nadvladanjem polago-ma privajali evropskemu načinu življenja milijoni kitajskega ljudstva, koliko bi dajali dela nemškim tovar-nam in prekmorskemu izvozu? Koliko tisoČev Nemcev bi našlo le v tem svojo dobro eksistenco, svoje bo-gastvo?! Avstrija bi imela torej v slučaju miru po načelih ruske revolucije najlaije staiišče, česar ni pođ-cenjevati. Tukaj se tuđi za kulisami šepe-če o veliki važnosti te protiofenzive za — s k o r a j § n j i mir... Priča-kujejo se naravnost senzacijo-nalni dogodki. Ali istotako računajo nekaterniki da bi imeli taki lepi uspehi na vzhodni fronti velik vpliv na naše notranje homatije. To pričakovanje nikakor ni le >Wunsch, Vater des Oedankens«, marveč sloni na reelni podlagi, ki se — tako zatrjujejo — že marsikje po-javlja. Beležimo po dolžnosti vest-nega kronista. češka posvetovanja na Dunaju. g Dunaj, 24. julija. V petek je bilo tu v poslanski zbornici zanimivo posvetovanje — zanimivo z ozirom na osebe, ki so se ga udeležile, namrec: dr. Hru-b a n (voditelj moravskih klerikal-cev), podpredsednik poslanske zbornice Tusar (češki socijalni demokrat), član gosposke zbornice in tajni svetnik, bivši minister dr. Fort (Mladočeh) in dr. Šramek (moravski kierikalec). Dr. Hruban in Šramek sta šla na to v gosposko zbornico, kjer sta konferirala s princem Bedfichom Lobkovicem. O čem so navedeni politiki razpravljali, ni mogoče dobiti nikakega oficijel-nega poročila. V dobro podučenih krogih pa se zatrjuje, da so te kon-ference v zvezi z vtisom, ki so ga napravile gotove izjave nekaterih čeških poslancev z Moravskega na najodličnejšem mestu. V zvezo s temi konferencami se spravlja tuli sobot-no avdijenco poslanca drja. Hrubana. Rusinska posvetovanja. g D u n a i, 24. julija. Pod mogočnim vtisom protiru-ske ofenzive v vzhodni Galiciji, ki docela spreminja položaj rusinskega naroda, je zbrano danes ruslnsko parlamentarno zastopstvo in bo na-daljevalo svoja posvetovanja tuđi jutri. Na dnevnem redu imajo: svoje strankarske odnošaje z ozirom na premenjeni položaj in razg3vor o razmeriu do Čehov z ozirom na reformo ustave. V današnji seji je pred-Ia*al dr. Evgen Lewickii naj se I odpošlje Njegovemu Veličanstvu t«t-koj vdana brzojavka, ki prosi, naj bi se v novoosvobojenih rusinskih kra-iih kolikor le možno obzirno posto-palo z rusinskim Ijudstv >m: dalje, ela bi se pustila nedotaknjena rusinska uprava in narodna rana rusinskega jezika, kakor je bila za dobe ru-skega gospodstva, — in dalje, naj se v onih krajih nastavljao le rusinski uradniki. — V ukrajinskih krogih vlada neka bojazen, da bi se ne ponavljali prizori iz prejšnje protiofenzive proti Rusom, ko je rusinski narod silno trpel vsled napačnega tol-mačenja avstrijskih vojaških krogov o vedenju tega ljudstvra v dobi ruske okupacije. Grof Czernin na Ogrskem. Dunai, 24. julija. V političnih krogih se govori, da se poda zunanji minister grof Czernin s svojo rodbino v neko ogrsko kopališče. Svoje počitnice hoče porabiti grof Czernin za to, da se podrobno porazgovori z ogrskimi politiki o položaju. Jf/ne in smefoe deklaracije". Tisza in Esterhazy proti preustroju monarhije. V ogrskem državnem zboru je govoril 23. t. m. bivši ministrski predsednik grof Tisza o mirovnem \-prašanju in o vprašanju preustroja monarhije. Izvajal je, da podpira mirovno stremljenje, če konstatira, da vlada med vsemi činitelji o g r -s k e g a javnega življenja in med iz-javami merodajnih činiteljev N e m -čije popolno soglasje. Kršitev te zvreze bi ne bilo samo necastno de-janje, ampak bi pomenilo oškodova-nje najvažnejših življenskih intere-sov madžarskega naroda. Istotako obstoji med nami in našimi zavez-ni-ki popolno soglasje glede vojnih ci-Ijev in glede konca voine. Neresnico bi govoriL kdor bi trdil, da je naša zunanja politika stopila v čisto dru-gačno smer kakor v začetku vojne. (Ugovori na skrajni levici.) Poslanec Hollo: Se sedaj hočete vojno!) Poslanec grof Tisza: To ie smela ne-resnica. (Ploskanje na desnici, nemir na levici.) Bili smo pripravljeni skleniti časten mir na temelju garan-cij za naš obstanek in razvoj. Odloč-no pa mora protestirati prati sumni-čenju, da bi ne bila Ogrska pripravljena žrtvovati zadnje kaplje krvi. dokler ne dosežemo častnega miru. V marsikateri točki se ne strinja govornik z ministrskim predsednikom, toda tukaj sta si popolnoma edina. Zato podpira njegovo zunanjo politiko. Će nismo vkljub naši nepre-magljivosti na bojnem polju še dosegli miru, moramo iskati vzrokov v tem, da še vedno upajo sovražniki na podlagi raznih pojavov na našo needinost. Pri tej priliki naj omenim gotove izjave avstrijskih Čeških po-litikov. Govornik se noče pečati danes s temi drznimi in smeš-nimi deklaracijami, ugoto-viti hoče le to, da se je že dvakrat prigodilo, da je češki član avstrijske zbornice izrazit da se sploh sedaj noče pečati z vprašanjem odstopit-ve slovaških komitatov. To vpra-šanje naj se uredi na mirovnem kongresu. Spravljati notranje zadeve monarhije na zunanji aeropag. po-meni izdajstvo domovine. Noče polemizirati s češkimi politiki, stavil bi samo eno vprašanje: Ali ni nobene avstrijske vlade? Ali je v Avstriji vse dovoljeno? (2ivahno pritrjeva-nje na desnici.) Avstrijsko vlado je treba poklicati na odgovor, da bo izpolnjevala svoje dolžnosti. Govornik zahteva od ogrske vlade, naj vse ukrene. da ne bo s taRimi ne-kvalificiranimi izjavami monarhija kompromitirana in bodo trpela mirovna stremljenja. (Živahno pritn*-vanje na desnici.) Ministrski predsednik grof Esterhazv je odgovoril: Glede napadov, ki so naperjeni proti integriteti ogrske države, proti dualizmu in proti zvezi m g ••! A v s t r i j o in Ogrsko, hočenir iti z vsemi si-lami na to, da ne cianejo njegove svoječasno podane izjave samo prazne fraze. Z ozirom na na.šo zunanjo politiko bi še enkrat poudaril, da smo podali našo mirovno izjavo v po-polnem soglasju z našimi zavezniki, kakor pričajo brzojavke med grofom Czerninom in nemškim državnim kanelerjem, obstoji popolna harmonija med našo in nemško državo. Mi se borimo za obstoj brez agresivnih ciljev, brez osvajalnih namenov. Naše zrnate so nov dokaz za našo odločnost v boju za našo eksistenco. Bosansko vpfiji; mi Hm- licSlulllil HI POlldlllcOlUil!. Ministrski predsednik grof Esterhazy od klanja meritorno izjavo. Budimpešta, 24. julija. V današnji seji državnoga zbora so vložili hrvatski delegati na ministrskega predsednika posebno interpelacijo radi restitucije ust-4-nih razmer v Bosni in Hercegovini. Interpelacijo je utemeljeval delegat pl. H r e 1 j a -n o v i ć, ki je izvajal: Na osvitu svoje demokratizacije je Ogrska tembolj dolžna se v zmislu zakana iz leta 1880. pobrigati za to, da tuđi v Bosni in Hercegovini zavlada zakonito zajamčeno pravo naroda na sodelo-vanje pri državni upravi. Opirajoč se na pozitivni zakon in svesti si narodne istovetnosti ter starih zgodo-vinskih vezi, stavimo mi zastopniki hrvatskega sabora svojo interpelacijo, za katere navedbe prevzemamo vso odgovornost. Bosanski sabor se ni sestal že tri leta. Bil je razpuščen, ne da bi bil pričel svojo peto sesijo. Vse mlado ustavno življenje v Bosni in Hercegovini je bilo zatrto. To protizakonito stanje traja še danes, samo da morejo posamezni upravni organi brez kontrole delati, kar ho-čejo. Narod v Bosni in Hercegovini, ki je v vojni pošteno in požrtvovalno vršil svoje vojaške in državljanske dolžnosti, je brezpraven. (Pos'anec L'gron: Dolžni so se boriti.) Narod smatra rušenje ustavnosti za poniže-valno; v upravi so se dogodile reci, ki so spodkopale zaupanje v državo. V raznih panogah uprave se je tako zlorabljala uradna oblast zlasti proti državljanski svobodi, proti imetku in življenju državljanov. se je zgodilo toliko goljufij in poneverjenj, da je država sama morala svoje uradnike kazensko preganjati in jih pošiljati v ječe. (Tako je.) Pruvosodje, steber države, je v Bosni in Hercegovini tako globoko padlo, da je ljudstvo popolnoma izgubilo vero v pravico. Vlada sestavlja kazenske senate, ki potujejo kakor potniki od sodišča do sodišča. Šef pravosodja pozivlja pre-iskovalne sodnike k sebi, daje jim navodila in ukaze. (Čujmo! Ćujmo!) Pri najvažnejšem sarajevskem sodi-Šču vodita razprave in sodita sodni-ka, katerih eden je bil radi nedopust-nih denarnih poslov večkrat prete-riran, drugi pa je bil radi nekega te-žkega prestopka skoraj odpuščen iz službe. Taki sodniki sodijo, kakor se jim naroči in ni čuda, ako se predsednik sodišča v Sarajevu hvali, da njegovi sodniki obsodijo vsakega, ki ga hoće državni pravdnlk obtožiti. (Sramtrta!) V Bosni se dogaja, da isti sodniki, ki sodijo v prvi instanci, o isti zadevi sodijo tuđi pri najvišjem sodišču. (Strašno! Živahni med-klici.) V Bosni se dogaja, da se kazenske zadeve izročajo preiskoval-nemu sodniku, ki je v isti stvari fun-giral kot državni pravdnik. V Bosni je nešteto popolnoma nedolžnih ljudi obsojenih radi političnih zločinov na najhujše kazni. V kaznilnicah trpe ti Ijudje, ki so zaprti skupno z najniž-jimi zločinci, nepopisne moralične in fizične inuke. Vse to sa posledice ab-solutizma, katerega so prešinjeni tuđi najnižji uradniki, orožniki, pan-durji, eksekutorji, ki postopajo proti narodu tako, da ljudstvo otmpava. Tako je danes. Kako je bilo pred me-seci, o tem nočemo govoriti. Prehrana je povsem desorganizirana, ti-soče ljudi je umrlo lakote. Ako bo trajalo to stanje še naprej, bo polovica naroda poginila. To bo katastrofalno za Bosno, vrglo pa bo tem-no senco tuđi na bodočnost. Brez sabora, brez kontrole bo vedno slabše. Vlastodržci v Sarajevu trdijo, da je treba Bosni še dolgo krepke absolu-tistične roke. Ta trditev je napačna, je pogubna. Ogrska vlada je po ustavi dolžna, da nastopi proti njej. Prožeti velike ideje istovetnosti in na-rodne vražnikom, prodirati na ćeli fronti. Še vedno v vrstečih se dogodkih ni mogoče dognati števila vjetih, množine piena vsake vrste in vsega raz-porediti in spraviti, kar so Rusi pri begu podobnem izpraznjenju bojnega ozemlja pustili ležati. Armadna fronta general-« obersta nadvoj. Jožefa. Z omembe vredno žilav os tjo skuša rusko vodstvo razbremenitl svoje v vzhodni Galiciji poražene ar-made na drugih odsekih vzhodne fronte z napadam imi podvzetji me-njajočega se obsega. V Karpatih naj bi se bil ta namen dosegel najprej z delnimi šunki. V kotu treh držav, v pokrajini Folgyes in med dolinama Casinu in Putna smo včeraj zavmili več takih sunkov. Severno od doline Putne so danes zjutraj Rusi iznova skupa! z romunskimi bataljoni prešli v napad. Armadna fronta gemeraI-» feldmaršala von Mackenn seaa. Na romunskfh tleh so se zlomlli nisko - romunski napadi že v ognju artiljerije. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Na Kraški visoki planot} hi prf Vodicah so obojestranski topovi ča-sih močneje delovali. JUGOVZHODNO BOJISCE. Nobenih posebnih dogodkov. Sef generalnega štaba MKMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 24. julija, (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Artiljerijska bitka na Flandr-skem divja v še nedoseženi sili dan in noc. Izvidni šunki proti naši fronti se množe. Med kanalom La Bassee in Lensom traja živahni ogenj. Na obeh straneh Hullucha so ostala po-nočna izvidna podvzetja sovražnika brez uspeha. Armadna skupina nemške« ga prestolonaslednika. Ob Chemin des Damesu so Fran« cozi zopet napadli v boju preizkuše-no 13. pehotno divizijo, ki kakor do-sedaj ni izgubila niti za ped od nje v, napadu zavzetih pozicij. Iz Westfal-cev in Lippencev setavljeni peŠpolk št. 55 je zadnji čas zavrnil 21 napadov Francozov. Na desnem bregu Mose so vdrli dne 22. julija deU ba-denskih polkov v močno utrjeni gozd Caurieres, prizadejali sovražn&u težke izgube ter se vrnili s številnimi vjetinii. VZHODNO BOJISCE. Vsa vzhodna fronta med Vzhod-nim morjem in Croim lu^eg^ggl s Stran 2. .SLOVENSKI NAKUJJ\ tinc 25 Juliji W17. 168 stev. znamenju ljutih bo}ev in velikih uspehov neraškega in zavezniškcga orožja. Armadna fronta general-« leldmarSala princa Leo" polda Bavarskega. Pri arrnadni skupini general-obersta von Eichiiorna so Rusi zvečer brezuspešno napadli pri Jakob-štatu, po tem ko je naš uničujoči ogenj zjutraj že v kali zadušil napad v široki fronti, Jugo - zapadno Dvinska so po močili artiljerijski pripravi pe-Ijali 6 div iz i j v 5 globoklh vrsta h proti našim Crtam, ki smo i ih popolnoma obdržalL Po hudem bližinskem boju se Je moral sovražnik z ogromni ml izgubami uniakniti. Tud) pri Krjevti so Rusi zjutrai znova jurišali v širini 5 km. BiH so odbiti. Vas Krjevo je zopet v naših rok ah. V cclem te napade! sovražnik južno Smorgona z S divizijami, katerih polke smo ugOLO-vili pri vjetn?liih in mriičih na fronti. Le razbitki so se vrnili. Armadna skupina general-obersta v. Bohm-Ermollija. Strategični učinek naMh operaclj v vzhodni Galiciji pcstaja vedno cgrcninejši. Rus se u:n:ka tuđi s se-vcrne bojne crte. Od Sereta do Gozdnih Karpatov silimo v širini 250 km naprejL Naši zmagoviti zbori so iz vojevali prehod čez Seret nižno Tarnopola. Pri TrembovH srno zavr-n-!i obupne ruske, v mnGžIcah izvršene napade. PodhaJce, H?M2 in crte Bistrice Sclotvinske so prekoročene. Plena do«edai ni mo^oče pregledati. Več divizij javlia vsaka po 300») v»et-nikov. Vpienili smo številre tcpove do največiih fcalibrov. železrn>ke Tlake, polne živcža in stre'flva, oklopne vlake in avtomob-le, sotone, barake, vsakovrstno vo»no crodje, kar priča o prenagijenem umikanju sovrsžnika. Fronta generalobersta nadvojvode Jožefa. Severnokarpatsko krilo se je pridružilo gibanju, ki je priCclo južno Dnjestra.Vzdciž vse fronie silno de-luje sovraž. artiljerija. Na obeh srra-neh Bistrice in južno prelaza Tclsves smo zavrnili ruske šunke. Po silnej-Šem ognju med dolinama Trotus in Putna so posicusali Rusi in Romum v širokih cdsekih proJreti z napadom. Skoraj povsod ?e zadržal naš ob-rambni učinek sovražnika v njegovih Jarkih; kjer je prišel ven, le bil odbit. Danes zjutraj so se tam razvnell novi boji. Armadna skupina general- leldmaršala von Macken- s en a. Tuđi ob Putni in Sereta je artiljerijski boj sflno narasel. Na več krafh so napadle rusRo-rcmnnsJce za juriš dclocene Kolone. Razbile so se že v nađeni ognju. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Nobenih večjih bojev. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROClLO. Berolin, 24. julija. (Kor. urad.) W. u. p. 24. julija zvečer: Na Flandrskem močen topovski ogenj. V v z h o d n i Galiciji sledimo med Seretom in Karpati na široki fronti u m i -kajočemu se sovražnik u. V Karpati h, v dolinah Sušite in Putne čez dan boji. ki so prinesli sovraž-niku krajevne uspehe. Dunaj, 24. julija. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalske^a stana po-ročajo. Čete, ki so med Seretom in Zloto Lipo sunile proti jugu proti Dnjestru, so komaj en dan hoda od-daljene od železniške proge Mona-sterzvska - Bučač. Naše stare pozicije tik zapadno od Stanislavova so zopet v naših rokah. Tuđi ruska fronta, ki se naslanja na kotlino pri Stanisla-vovu, v Gozdnatih Karpatih se priče-nja drobiti. Pač oa so Rusi in Romuni napadli brezuspešno bolj proti ju^u v kotu tren držav ob prelazu Tolgvčs ter med dolinama Putne in Casina. Na Romunskem so se udušili rusko-romunski napadi že v ognju artiljerije. Zavzeto ozemlje severno od Dnjestra ima rodovitno crno zemljo ter je ve-Činoma neobdelano. Zavzetih ruskih pozicij glede tehnične opreme ni primerjati z našimi pozicijami. Zanemarene so in tuđi ceste so slabe. Berolin, 24. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V vzhodni Galiciji so pritiskale naše čete 23. julija za bežečim sovražnikoni neprestano kakor prejšnje dni. Ruski umik dobiva vedno večje dimenzije. Bežeče ruske skupine se ne morejo pripraviti niti vzdolž Sereta južno Tarnopola do res-nega odpora. Sele vzhodno Sereta so se začele zopet zbirati. Na cesti Trem-bovla-Mikulinče, 20 km južno Tarnopola, je bil napad moćnih sovražnih mas, ki so ga podpirali oklopni avto-mobili, zavrnjen z izredno težkimi raskinu izgubami. Na cesti Đurkavnov- Podhajce, 15 km južno železniške crte Kozova - Tarnopol, je bil sovražni od-por tuđi zlomljen. Popoldne 23. julija so prekoračile naše čete južno Dnjestra na široki fronti Lukvo, da so ive-cer zopet dosegle stare pozicije ob Bistrici. Važno želez nisko steka lišće HaliČ je zopet zavojevano, Bistrica Solotvinska prekoračena. V noči dne 23. julija je močno deževalo, tekom dneva so sledili ljuti nalivi, kakor bi se bili oblaki utrgali. Neugodno vre-me pa ni mosto zadržati hitrega pohoda. Naše čete, ki so bivakirale v dežju na golih tleh, so nadaljevale svoj pohod kakor prejšnje dni z enako svežostjo in so gnale sovražnika pred seboj po stari navadi. Plena topov, strojnih pušk, minometov, oklopnih vozov, streljiva in vojnega orođja ni rnogoče pregledati. Na oproščenem ozcmlju so dobile zmagovite čete po-leg ogromnih množin živ U tuđi bogato žetev in velike množine živine. Dočim ruske armade na jugo-vzhodu beže na najš rši fronti, pa krvave se nadalje v obupnih ho|ih ruske divizije južno Smorgona, pri Krevcm, jugo-vzhodno Dvinska in pri Jakobštatu. Pod učinkom naših zmagono>nih operacij v vzhodni Galiciji je bila dne 23. juliia nemirna tuđi fronta od Karpatov do Donave. Sovražir infantei.j-ski napad južno žoge pri Novih Iska-rih se je zdrobil krvavo v našem uni-eujočem ognju. Severno B'strice in na obeh straneh Katrinara se je sovražni artiljerijski o^enj stopnjeval do velike lutosti. Bs*aljon, ki ie bil pridrl proti nam, je ob c :al v našem ognju. Enaka L*5oda je zade'a sovr^žne napadne poskupe iužno doline Susita sevemo ce-s:? O toz in Pra\ile. Na romunski ironti je bilo dclovanje sovražne ani ljenje posrbno živahno v Dobrutiži in zapadno Donave, kjer se stopnjevalo do bobnajočeea ognja. Sovr?žno ka-valerijo je prije! in razpršil naš arfi-lieri'ski ogenj. Bobna oči ogenj ob-klada izliv Rimnicula od 5. zjutraj 24. julija. RUSKO LRADNO POROCiLO. 20. i u lij a. V smeri na Vilno ves dan živahno artiljerijske streljanje. Po močni ariiljerijski pripravi je sovražnik ooetovano napadel naše čete na fronti Pientak-Harburov, 30 vrst iužno od Brodov. Najprej smo zavrnili vse napade. Ob 10. ie zapustil polk Mejnov, ki je s!al v odseku Batkov - Manajov, iz lastnega nagiba streTske jarke ter se umaknil, kar je provzroč^o, da so se sosedni deli čet tuđi umakntli ter je dalo sovražniku možno>\ izrabiti svoj uspeh. Vzhodno od B zežanov, južno od Sibalina so se polastili Av-strijci in Ne mri po opetovanih napa-dih dela prve crte naših strelskih jar-kov. So\ razne poskuse, napasti nas južno od Brzežanov, smo z ognjem zavrnili. Zapadno od HaliČa so se umaknili deli čet, ki so imeli zasedeno vas Bludniki; sovražnik se je s tem okoristil in vas zasedel. Poskus, vas zopet zavzeti, se ni posrečil. 22. julija. Zapadna fronta. Jugo - zapadno od Dvinska, v smeri na Vilno in Baranovife, obojestranski ogenj. Zapadno od Tarnopola je so-vraž^.ik nadaljeval svojo ofenzivo v splošni smeri na Tarnopol in bolj proi: jugu ob Stripi. Naše čete so od-povedale pokornost ukazom svojih vo-diteljev ter se nadalje proti Seretu umakn;le, pri čemer so se tu in tam vdaie sovražniku. Samo 155. pehotna divizija se je upirala sovražniku v pokrajini Dolžanka - Domamorici, enako tuđi oklopni avtomohili, ki so stre-liali na nemško konjenico na cesti v Tarnopol. Dne 21. juliia zvečer so se usfaviie naše čete ob Seietu na fronti Zaloče - Tarnopol - Makovice. Kraj Za-gronelo, predmestje Tarnopola, je sovražnik zavzeK Kljub naši veliki premoći na četah in tehničnem vojnem materijalu v vsch odsekih fronte traja naše umikanje brez prenehanja, ker manjka na^im četam vsaka stalnost, ker se neprestano posvetujejo, ali nai izpolniio to ali ono povelje in vsled zlo" nske propagande maksimalistične soc^alne demokracije. Ob reki Lom-niri v okolici krajev Babin in Stud-zianka je prešel sovražnik po artiljerijski pripravi v ofenzivo ter prisilil naše čete, ki so imele zaseden kraj Babin, da so prestopile na desni breg Lomnice. Na ostati fronti ogenj pušk. Ob kavkaski in romunski fronti je položaj neizpremenjen. 23. julija. Jugo - zapadno od Dvinska obojestranski artiljerijski ogenj. V smeri na Vilno v okolici kraja Kre-va in bolj proti seveni so naše Čete napadle sovražnika ter zasedle del njegovih pozicij južno od odseka Can - Nogoriči, pri čemer so tnestoma vdrle do 3 vrst globoko v sovražne pozicije ter vjele nad 1000 Nemcev. Na izkoriščanje eventualnega uspeba pri-čenja vplivali pomanjkanje stanovit-nosti ter moralićna slabotnost nekate-rih oddelkov. Naglašati je hrabri na-stop častnikov, ki padajo v velikem številu pri izpolnjevanju svoje dolžno-sti. Ob gorenjem Seretu od Zaloča do Tamopola obojestranski ogenj. Južno od Tarnopola v okolici Đrijezovice Velke silno obstreljevanje s strani so- vraiae artiljerije. Med rekami Seretorn, Stripo in Zloto Lipo je sovralnik nadaljeval svojo ofenzivo ter zasedel vaši Nastasov, Bjenj^vo ob Stripi in Slaventin. Divizijtkega itabnega acia podpoikovnika Dolda, ki je skoial napraviti sopet red med Četami, so ubili. Na romanski fronti v smeri na Kezdi Vasarhely-Focsani in pri Braili artiljerijski boj. Na kavkaski fronti je položaj neizpremenjen. Gesar na ruski fronti. Cesar se je mudil 22. t. m. na ga-liški irontL Bil je v Przemyslanih, od tam se je podal v Kozov rer je z ne-kega griča južno ceste Kozovo-Tar-nopol opazoval potek operacij. Na povratku v Przemyslane je cesnr opetovano izstopil iz avtomobila ter osebno odlikoval mnogo hrahrih vo-jakov. Popoldne se je cesar vrnil na Punaj. _________ Lenin pod obtožbo kot nemški agent S^ockhOiia, 21. julija. Glasom poročila izvršilnesa odbora delav-skeRa in vojaške^a sovjeta se je po-stavil preiskovalni odbor za obtožbe proti Leninu in drugom, da so nemški agenti. V Pavlov-sku pri Pctrogradu živi neki Suiiien-son, s ćigar posredovanjem je vzdr-zaval v Stockhoirnu živeći boljševik Oaneckij, pravilno Jakob Fiirsten-berg. zvezo s Petrogradom kot nemški agent. Bivši boljševik Alek-sinskij je provzročil to obto/bo ter jo podkrepil z objavo pisma podpo-ročnika 16. sibirskega polka Črmo-lenka z dne 11. maja, da so jra Nem-ci poslali nazaj na fronto VI. ruske armade, da dela propagando za sepa-ratni mir. Ćastnika v nemskem gene-ralnem štabu Chidicki in Lubers sta mu baje rekla, da delajo isto propagando v Rusiji agenti nemškega ge-neralnepra štaba, predsednik ukrajinske sekcije lige za osvobodftev I Ukrajine, Skoroptis. Joltuhovskij in Le-nin. Denar daje dozdevni nastavlje-nec tukajŠnjega (stockriolmske^a) nemSkega poslaništva Svensson s posredovanjem tukajsnje>ra zastop-nil--- boljSevikov Oancckegd. Petro-gra ki agenti so boljševiki odvet-nik Kozlovskij, zastopnik delavskega in voja^kega sovjeta, nadalje proku-rist neke petrogradske trgovine, Su-menson in drugi. Kozlovskfj da ima v banki diskontne družbe naložena dva miiijona rubljev. Vojaska cenzura je dognala politično in finan-cijalno izmeno urzojavk med nem-Škimi agenti in boljševiki. Nasproti tem pripovedovanjem objavlja tukajšnje glasilo boljšcvi-kov. ki je obenem tuđi glasilo Zim-merwaldcev, oster protest ter označuje ta sporočila kot dolgo pripravljen komplot proti boljševikom in ab-surdno laž in obrekovanje. Petrograd, 20. julija. Ministri Kerenjski, Tereščenko in Nekrasov so izjavili v intervivih. da so ugo* varjali proti predčasni objavi raz-kritij glede Lenina in da je ta objava napravila na nje ravno tako globok vtisk, kakor na vse osebe, ki so bile o stvari podučene. Kerenjski, ki je fcil na fronti, je telegrafično zaprosil, da naj se vsi dokumenti izroče javnosti, toda le v toliko, v kolikor tvo-rijo uničujočo obtožbo in v kolikor so bili zaključeni. Ministri so bili edini, da bo objava vznemirila javno mnenje. Zdelo pa se jim je neobhod-no potrebno krivce aretirati. Ćelo justični minister Perevercev, ki je odkritja sporočil listom, je bil proti objavi* zadnjega dela dokumentov, ker bi bila ga. Sumenson lahko pred-Časno pobegnila. Obžalovati je pred-časno objavo, ker je vsled tega moglo več nemških agentov zbežatj in je bilo to za druge svarilo, da naj ne pridejo v Rusijo. Petrograd, 20. julija. Objavljena razkritja tvorijo le majhen del resni-ce. Kot primer za odnošaje med ma-ksimalisti in Nemčijo je omeniti brzojavko »Pravde« Ganeckemu z dne 7. junija, ki navaja zahteve maksimali-stov pri demonstracijah takole: »Nobenih zvez, nobenega separatnega miru z Viljemom, nobenih tajnih po-godb z zavezniki.« Dne 20. t. m. je priobčil »Lokalanzeiger« brzojavko, ki obsega Iste zahteve maksimali-stov. a brez besed »nobenega separatnega miru z Viijemom«. Stocktaolm, 21. Ju lija. »Socialde-mokraten« izve iz zanesljivega vira, da je bilo razglašeno nad Petrogra-dom obsedno stanje. Uredništvo jria-sila boljševikov »Pravde« je bilo raz-bito. Rotterdam, 23. julija. (Kor. ur.) »Daily Chronicle« poroča iz Petro-grada: Delavski in vojaški sovjet Je pod pritiskom javnega mnenja prc-klical prepoved prinašati obdolžitve proti Leninti ter Je dal sodiščem in vojaškim oblastim na prosto voljo nastopati proti Lenlnovim pristašem, NOVI NEMIRI NA RUSKOL Aoisterdara, 25. julija. (Kor. ur.) OUsom privatnih poroti! »Nieuwe ■ Rotterd. Cour.« iz Petrograda po ne-kij precej mirnih dnevih na cestah zopet streljajo. To pot izhajajo nemiri od desparadov, ki streljajo s stroj-nimi ptiškami z avtomobllov ali iz Iiiš na čete. Vlada razpolaga sedaj z moćno vojaško silo; 40 kozakov Je bilo ubitih in 130 ranjenih. Haas, 24. juliia. »Dailv Chronic-le« poroča iz Petrograda: Preokret zadnjih dni Je v poglavitnem posledi-ca koncentracije Številnih čet Pe-trogrrad je podoben trdnjavi, ki caka vsak hip na prihod sovražnika. Razpostavljenih je 1200 strojnih pušk in pripravljenih 50.000 mož pehote in 12.000 kozakov. Diktatura Kerenj-skega je praktično uvedena. Rotterdam, 23. julija. (Kor. ur.) V Nižnjem Novgorodu ie prišlo do resnih nemirov. Vojaške bande so se polastile oblasti nad mestom. Delavski in vojaški sovjet je pobegnil. Vse gibanje ima značaj pogroma. Iz Moskve so poslali tja Čete, da uduse upor. V Kijevu je 2000 ukrajinskih vojakov zasedlo voia^ko skladisče ter je več ur držalo. Proti večeru je garn'ziia zonet napravila red. NEOMEJENA OBLAST ZA RUSKO VLADO. Petrograd, 23. i u li i a. fK. u.) Izvršilni odseki delavskejfa in vojaškega sovjeta ter kmetiškega sovjeta so imeli skupno sejo v spoznanju, da grozi do-ložai na fronti in v notranjosti dežele z vo«aškim polomom, s katastrofo za revolucijo in s triumfom protirevolu-cijonarnih S'l, ter soglasno sklenili dati vladi neomejeno oblast, da uvede zopet organizacijo in disciplino v armado, za boj doskrajnosti proti protirevo-luciji in anarhiji ter za ures-ničenje vsega v predvčerajšni vladni izjavi razglašenega programa. Sedeminštirideset poslancev, med njimi većina maksimalistov, se je vzdržalo glasovanja. Ruska rtpub'ika. Bern, 24. jutija. (K. u.) wPetit Parisien* poroča iz Petrograda z dne 23. t. m.: Socijalistični ministri so iz-ročili drugim ministrom ultimatum glede izklicanja republike, korakov za boj proti prottrevoluciji in odstavljenja nelojalnih generalov. Pri mnogih hišnih preiskavah so našli v Petrogradu strojne puške, s katerimi so bili skriti po-morščaki streljali. Glasom poro61 pe-trogradskih listov se je Lenin sam ja-vil sodnim oblastim. Pred novimi zapletljaii ? Stockholm, 24. julija. Pri zadnjih petrogradskih nemirih je igrala ministrska kriza glavno vlogo. Njena sedanja rešitev, tako da dobi Kerenjskij naravnost diktatoričnc pravice, je v protislovju z vsemi socijalističnimi zahtevami. Menševiki predlagajo tole rešitev: Provizorična vlada naj bo se-stavljena iz 11 ministrov. Nekaj mini-strov naj bo voditeljev samo s posveto valnim glasom. Zvezo med provizo-rično vlado in centralnim komitejem delavskih in vojaških sovjetov naj napravi poseben odsek z nalogo, da posreduje v sporih. Boljševiki in interna-cijonalisti pa zahtevajo brezpogojno odstranitev vseh meščanskih ministrov in prenos vse oblasti na delavski in vojaški sovjet. Drobne vesti iz Rusije. Stockholm, 24. j u I i j a. Glasom privatnih petrogradskih poročil je baje Kerenskij tako prenapet, da računajo njegovi prijatelji, da vsak čas obne-more. Ženeva, 24. julija. Dosedanjo rusko posadko v Cmovicah bodo kot nezanesljivo nadomestili z drugimi četami. Rottendam, 24. julija. Gar-nizija v Rigi je vznemirjena. Po Rigi krožijo vesti, da se je Lenin zatekel k severni armadi v Rigo. Samostoina Finska. Bern, 23. julija. »Daily News« poročajo iz Petrograda: Finska državna vlada je odpovedala vse državne pogodhe z Rusijo. Ruske državljane na Finskem bodo registrirali. Amsterdam, 23. julija. »Novoje Vremja« poroča, da se finsko prebi-valstvo brani dajati ruskemu prebi-valstvu in vojakom na Finskem kruha. Bati se je novih nemirov, ker ni mogoče izpostaviti 800.000 Rusov, ki bivajo sedaj na Finskem, lakoti. Stockholm, 21. julija. (Kor. ur.) »Stockholms Tidningen« poroča preko Haparande iz Helsingforsa: Glasom poročil ruskih listov je provizorična vlada sklenila razpustiti finski deželni zbor zaradi znanega sklepa. Kakor izve poročevalec lista, se deželni zbor ne bo pokoril razpustne-mu povelju. Bati se je novih kon-fliktov. __________________________ Simiiiajte se sli griOTit ii rcisMl leel »omili floircll Italijansko uredno porofilo. 23. ja li ja. Med Chiese in Asti-com je provzročilo znatno delovanje izvidnih oddelkov nekaj prtsk med patruljami, ki so se skončale ogodno za ms. V dolini Avisio je naša artiljeriji vžgala sovražno baterijo na hribu Camorciao in je ovfrala na to s točnim motilnim ognjem hitre pri* prave za gašenje požara. V Karniji so prišle moćne sovražne patrulje v akcijski radij naših strojnih pušk na hribu Granudi in Rombonu; bile so nemu-doma razpršcne. Oddelki bojevnikov in delavcev med Luznico in Naborje-tom, ki so bili zašli v naš ogenj, so bili razkropljeni. Na raznih frontnih odsekih v julijskih Alpah je imel sovražni artiljerijski ogenj za posledico energično proti delovanje naših baterij. Preteklo noč so obstreljevala naša le-tala kljub težkim zračnim razmeram in sovražni obrambi učinkovito sovražne baterije na Grmadi in železniške naprave lokalne železnice Opčine-Gabrovica. 24. julija. Sovražnik je razvi-jal včeraj na trentinski fronti močno delovanje. Njegovi oddelki so sku-šali motiti naše čete pri Tiernu (Mori) na delu in vzeti jedno naših izpo-stavljenih postojank v Posinski dolini. Bližali so se našim pozicijam v dolini Zanca (potok Vanoi), v dolini San Pellegrino in pri Gor. Bacher-nu. Artiljerija je ljuto obstreljevala razne naše pozicijske odseke v dolinah Veltlin in Camonica in v Judika-rijah. Naše infanterijske postojanke so zavrnile sovražnika gladko po-vsodi in naše baterije so energično pobijale sovražnikove. V dolini Rim-bianco, na levi strani Rienza, smo mogli s svojim ognjem strojnih pušk iznenaditi neki sovražni oddelek. Pognali smo ga v beg in mu pri-zadjali dognano znatne izgube. Na karniski fronti je bilo artiljerijsko delovanje naperjeno zlasti na to, da moti delovanje sovražnika v njegovih pozicijah. Razpršili smo sovražne oddelke v Giorgio Veranis (Dega-no) in v Jezerski dolini. Na julij-ski fronti je bilo vzhodno Gorice nekaj prask med patruljami. Pri Mrzlem vrhu in Vodilu in pri Kosta-njevici je bil artiljerijski boj ljutejši, kakor sicer. Dve naših letalskih sku-pin za bombardiranje sta izvedli v spremstvu lovskih letal polet na vojaške barake in železniške naprave sovražnikove v štanjelu na Krasu in sta metali bombe. Kljub močnemu obrambnemu ognju sovražnika so se mogle izvršiti operacije uspešno. Naši aparati so prispeli vsi neposkodo-vani na svoje letaliŠče. Anglrthi ođgouon nera-ittemu držim. DoncieriD. Sir Edvard Carson, novi član angleškega vojnega kabineta, je imel v Belfastu govor, v katerem je iz-vajal: Ravnokar sem prebral govor novega netnškega državnega kanc-leria. Ta govor se ne razlikuje zelo od onih številnih govorov, ki sem jih bral do sedaj. Tuđi ta govor đoni otlo. Ce potrebujejo Rusi mir, se jutri ne borno morali pogajatl s prusa-štvom, marveč z najboljšimi možmi nemškega naroda. Kot predpogoj za taka pogajanja in kot znak njih od-kritosrčnosti ter kot dokaz, da ne na-meravajo razširiti svojih pokrajin in delati silo drugim, pa rečemo Nem-cem, da morajo oni priti s ponudbo, da hočejo pričeti s pogajanji pod po-gojem, da najprej umaknejo svoje čete za Ren. Ce se bodo pokazali Nemci zelo spokorne zaradi krivic in zločinov, ki so jih izvršili v Belgiji, sevemi Francoski, Srbiji in drugih deželah, ki so brez potrebe napojene s krvjo, potem bo sprejel naš miroljubni narod pogajanja, da oprosti svet grozot vojne. Mi koprnimo po miru, da do-bimo nazaj svoje može; oni pa, katerih ne moremo dobiti nazaj, zahtevajo od nas, da naj bo mir trajen in da njihove žrtve nišo bile zaman. »Morning - Post« piše: Ce naj sodimo po govoru novega nemškega državnega kanclerja, ni imelo njegovo imenovanje namena, skleniti mir, marveč je imelo namen, nadaljevatl vojno. »Dailv Mail« izvaja: Dr. Micha-elis je pričel svojo službo z izjavo, da hoče dobojevati vojno do konca. Nje-govega govora ni mogoče drugače tolmačiti. Dobro bo, če že od vsega začetka priznavamo, da govori nemški državni kancler kakor odločen mož in da tako jasna in zavestna izjava od Bismarckovih dni sem ni padla. Kancler je hotel očividno konsolidirati javno mnenje v Nemčiji in morda je to dosegel. Dosegel pa je tudj, da je javno mnenje med zavezniki konsolidira!. Ker napoveduje vojno na nož, ne moremo storiti tuđi mi ničesar drugega, kakor da se borimo do konca. Hvaležni moramo biti kanelerju za njegovo izjavo, da Io8 štev. „SLOVENSKI NAKOD\ anc 25 julija 1917. I^M^^M ___________________________ ■—--------- _____________,________ Stran 3. vojne ni mogoce skrajšati s politič-nimi reformami, marveč le z voja-škim pritiskom na kopnem in na morju. Večina angleških listov smatra govor državnega kanclerja za izraz pravega militarizma, ki ne kaže no-benega preokreta v mišljenju, da bi bila mirovna pogajanja možna. »Pali Mali Gazette« naglaša. da je militarizem v Nemčiji se vedno na površju. AVestminster Gazette< vidi pri-hajati izpremembo v stališeu Nem-čije, češ, v splošnem sprejema državni kaneler zmerno mirovno formulo, rabi pa fraze, ki bi mogle prepričati pangermane. da se v svojih vojnih ciljih ni popolnoma odvrnil od njih. Končno pravi list: Tuđi mi smo prepričani, da bi bila gospodarska vojna nesreća za svet, to pa bo prav bistveno odvisno od tega, ali prinese mir resnično spravo, kakor jo želi državni kaneler, in ali bo imela vojna za posledico razorožerrje in mirovno postopanje za rešitev mednarodnih sporov. London, 21. julija. (Kor. urad.) Reuter. Ob obletnici belgijske svobo-de je angleški ministrski predsednik Lloyd George govoril o vojnern položaju. Začetkom svojega govora se je spominjal kršitve nevtralnosti Belgije s strani Nemčije ter nadaljeval: Govor nemškega državnega kanclerja vsebuje stavke za one, ki resnično žele mir. So pa tuđi stavki v njem. ki jih bodo razumeli vojaški krogi v Nemčiji. stavki o varstvu nemških mej. To so stavki, s kate-rimi sta bili Alzacija in Lotarinska anektirani, ki so od leta 1914. sem Evropo s silo razdvojili, ki bi Belgijo in Kurlandijo anektirali. To naj bi zavezniki spoznali. Govor državnega kaneleria kaže po mojem mnenju, da so vodilni krogi Nemčije v tem trenotku odločeni za vojno. Vojna varuje nemške meje. To pomeni, da bi bila obnovi-tev Belgije, če bi Nemčija to tuđi sto-rila, goljufiva. Belgija hoće biti narodna država, ne varstvena pokrajina. Podmo/sk? čolni^naj store Angli-jo nezmožno za boj. Žal mi je, da moram Michaelisa razočarati. Počasi, a gotovo stopnjujemo produkcijo ter zmanjšujemo svoje izgube na morju. Dasiravno pa je bila naša skrb za te poletne mesece velika, smo svoje izgube polagoma zmanjšali. Zrnanjšane izgube in pomnožena produkcija bo-sta izpolnili vrzeli. Nemci pravijo. da nas bodo irstradali. Ne samo, da ne borno pomrli lakote, so naše zaloge živil za I. 1917.—191S. že zagotovije-ne, seveda ob primeraem štedenju. Sedaj se pripravljamo za setev, ki bo zagotovila živila za 1918. Micha-elis pravi, da Amerika nima armade, in če bi imela armad>. nima ladij, da bi jo poslala preko morja. On ne pozna Amerike. Jaz pa pravim že sedaj: Ne bo trajalo dolgo, da bo Mi-chaelis. če to doživi, mislil in govoril drugače. LIovd George je omenil nato izpremembo vlade v Rusiji ter nadaljeval: V prihajajočih velikih bojih na vzhodu in zapadu mora vedeti vsak nemški vojak, da bo padel za voja-sko samovlado. Vsak zavezniški vojak pa ne, da tvega svoje življenje za svobodo in neodvisnost svoje rodne zemlje, za mednarodno pravo in za pravico. To narasčajoče prepričanje jim daje se boli. kakor zavest naših velikih neizčrpanih sredstev pogum, da se bojujemo do konca, ker vemo, da Je naša naloga, da ohranimo in branimo bodočnost Človeštva. Vojni cilli entente. Haag, 24. julija. Llovd George bo govoril 14. avgusta v Londonu na nekem shodu in bo kolikor mogoče natančno obra2ložil vojne cilje An-glije in aliirancev. Pariz, 23. julija. (Kor. urad.) V senatu je izjavil ministrski predsednik Ribot. da trajni mir ne more slo-neti na militarizmu, ki bi pomenil stalno ogrožanje. Položaj treba pre-sojati hladnokrvno. Ministrski predsednik je potem prosi!, naj glasuje za resolucijo ves senat, da bo imela de-žela več vzroka, upati na zmago. Na to je bila že sporočena resolucija sprejeta^ GrSbl krali za entento. Base], 24. julija. (Kor. urad.) Glasom poročila iz Aten je poslal povodom slave belgijske neodvisnosti gr-ški kralj kralju Albertu to-le brzojavko: Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete moje in mojega naroda želje, da bi zmagala stvar prava in pravice. Grškajesrečna, da se I^ori na strani zaveznikov. Zarota v Atenah. BeroVm, 23. julija. »Lokalanzei-Rcr« poroč*a iz Rotterdama: Iz Aten poročajo, da so tam odkrili zaroto, ki je napravila v mestu velik vtis. Mnogo oseb je bilo aretiranih. * Politične vesti. I = Sestanek našega in nemške- l ga cesarja. Na povratku z gališke ; fronte je dal naš cesar ustaviti vlak v Podgorcih, da počaka tam hem-[ škega cesarja, ki se je pelja! na gali- ško fronto. Vladarja sta se razgovar-L jala četrt ure. — Zakaj naj bi se Čehi in Slo-venci razšli?! Olomuški .Pozor« je objavil z Dunaja »izvirno vest« o — jugoslovanskih velikih načrtih za bo-dočnost. Pravi, da hoćemo vesti svojo nadaljno politiko popolnoma v sporazumljenju z — Dunajem in silimo na to. da se resi jugoslovansko vprašanje še pred koncem vojne. To ddaino edino le vsled antagonizma proti Italiji, ki hoče zasesti Trst in zavladati ob Jadranskom moriu. Ju-tfjslovani ne tajimo ciljev svoje politike : združenje vseh jugoslovanskih dsžel v vel'ki habsburški državi, Nova dr-/nva bi se imenovala *I 1 i r i j a«>; njeno razmerje do ostalih držav habsburške monarhiji bi l>il po pri-iiki tak, k a k r š e n je s e d a n 1 i O g r s k e k A v s t r i j i. Madžari, ki naravnost div.iaio ub imsii zđru-žitve Slovakov s Ce'»i, ka/ejo pa v vpra.sani-i zdni/en'a Hrvatske, Slavonije, Bosne in Hercegovine z av-strijskfmi jugoslovanskimi zeinljami -- izdatno popustljivost (?!). Toda J unosio vam gredo tak 3 Jaleč, da slede načelu: s pomočjo centralnih držav pripojiti k avstrijski Iliriji po vojni še Srbijo in Crno goro. To vse je sicer godba bodočnosti, gotovo pa je. da so se ceste češke in jugoslo-vanske politike — kar obžalujemo, ne da bi mogli to spremeniti — že razšle (?!) — Tako »Pozor*. Čitateljem bo marš tkaj novega v tem razkritiu olomuške^a lista. Vsaj tiskano kaj takega še ni bilo. To je prava kakafonija bodočnosti! —g — V »Information« «e je oglasit neki — fugoslovanski državnik, ki pošilja na naslov Čehov in Nemcev kopico lepih naukov pod naslovom: Mehr Vernunft, \veniger Neurasthe-nie und Grossmannssucht!« Vsa mo-drost tega državnika (!) tiči v tem. da hoče obliti prevroče češke in nemške glave z mrzlo vodo svoje — vsiljivosti. Oboje pa »trošta« z ne-precenljivim poroštvom krone, da se nobenemu narodu ne skrivi las na glavi, in pa z — »sehlichten. treuher-zigen Augend zahte-vati, je, da ga puste živeti, da se mu siloma ne jemlje jezik, vera. njegov narodni značaj. Narod pa, ki se mu ne da niti najmanjša podlaca za sn-mostojno narod, življenje pač srne po vsej pravici reci, da je tlačen, in če bi to milijonkrat ponovi 1, to ni fraza, prazna beseda. ampnk tem bridkejša resnica. Na Koroškem v ćeli deželi ne poznamo niti ene javne oblasti, da bi na sloven. vloge odgovarjala slovensko, povečini slovenskih vlog niti sprejemajo ne. Na Koroškem ni več mogoč boj zoper uvedbo nemškega državnega jezika, ker je na ćeli crti izveden, ne samo na znotraj. ampak ćelo na zunaj. Na Koroškem Slovenci nimamo slovenskih sol. Utrakvistične sole pn nas so le po imenu utrakvistične, ne vse, rač pa večina, ker se v nekaterih utrakvi-stičnih šolah ne nauče niti pisati, niti brati slovensko. Namen in cilj utra-kvističnih sol na Koroškem namreč ni ta, da bi se otru:i naučili tuđi nem-ško, ampak da se ne naučijo slovenski brati in pisati, kaj Sele slovensko čutiti. Koliko slovenskih koro-ških vojakov ie. Ki ne znajo svojeem pisati v svojem maternem jeziku. Pa bo kdo vprašal* Zakaj si pa Slovenci ne izvojujejo pravic? Glede I ftol: Na papirju smo iuk v vseh to- ' Istančah izvojevali sole s slovenskim učnim jezikom, v katerih bi se pa učil tuđi nemški jezik, toda oblast je pri nas nasproti razsodbam c. kr. dr-žavnega sodišča in upravnegu sodt šča ostala v pasivni resistenci. Kako pa si naj v deželi pomagamo? Vo-lilni okraji za državni zbor so tako razdeljeni. da je majhen dei sloven-skega ozemlja priklopljen večjemu delu Nemcev. ki nas pri volitvah ina-jorizirajo. Ćelo edini takozvani slovenski volivni okraj je tako sestav-lien, da ostane vvs čas bojni mandat, ker so pritegnjena vanj mesta in največ industrijskih krajev na Koroškem. Enako so sastavljeni volilni okraji za deželni zbor, da je mogoče Slovencem le v dveh okrajih pro-dreti. Uradništva slovenskega nimamo pravzaprav nobene^a. Par nižjih uradnikov. to je vse, pa še ti se ne smejo nikjer pokapati Slovence. De-želnev4'a odbornika nimamo nobene-ga. pri vseh deželnih gospodarskih akcijah smo ali privesck, ki ničesar ne pomeni, ali pa sploh nobenega za-stopnika nimamo, nimamo nobene slov. gospodarske Sole. Vprašamo lahko: Kaj pa sploh imamo, kar bi imeli od vlade ali dežele? Ničesar! Vprašamo: Se more tak narod imenovati svoboden? Je potem beseda o tlačenih narodih v monarhiji še fraza ? ■= Baron Rauch stopa zopet na politično pozornico? Hrvatski listi poročajo. da namerava nova hrvatska politična grupa, kateri načeluje-jo bivši ban baron Rauch, bivši veliki župan pl. V u c h e t i c h (eden izmed Khuenovih najvernejših) ter dr. Sufflav (madžarom, na katerega so Hrvati skoraj že pozabili), ustanoviti v Zagrebu nov veliki dnevnik, ki naj prične izhajati s 1. septembrom. Izdajatelji hočejo širiti list brezplačno med narod. Denarja imajo torej dovolj in njih politične pretenziie moraio biti izredno velike. = Bosanski Muslimani za avto-nomijlo anektiranih dežel? »Hrvatski Dnevnik« piše, da se zastopnika bosanskih MnsJimanov (Srbohrvatov rnohamedanske vere) zato ništa od-zvala povabilu Jugoslovanskega kluba na Dunaju, ker smatrata, da je sedaj najbolje — molčati ter se ne iz-postaviti ne na eno, ne na drugo stran. Zdi pa se. da bi bila Muslimanom najljubša a v t o n o m i j a F5osne in Hercegovine, ker smatrajo, da bi bili na ta način muslimanski interesi najbolje zasigurani. Morda se Muslimani nadejajo, da jih bodo Madžari podpiraT!... = O štirih amnestiranih Dal-matinefh. Zadrški »Narodni List« piše: Kakor znano, so puščeni na svobodo vsled vladarjeve amnestije: Oskar Tartaglia, bivši urednik »Zastave«; Niko Bartulović, bivši urednik »Slobode-*. Anton Farčić, učitelj in poslanec Srzentić. Vsi štirje so bili v kaznilnici Karlau pri Gradcu in so ravno konca!i tri leta ječe. Ob od hodu so bili vsi štirje v takem stanju, da so komaj mogli hoditi. tako so bili slabi in izpremenjeni, da jih najboljši prijatelji nišo mogli spoznati. Bartulović je izgubil na primer 22 kg, slično ostali. Vsled slabe in nezadostne hrane so oboleli na živ-cih, slabokrvnosti in pljučnem kataru. Kakor smo informirani, so morali vsi štirje v bolnišnico. da se tam ozdravijo. = Izprememba taktike italijan-ske socpaJistične stranke. Socijali-stično glasilo »Avanti« napoveduje izpremembo dosedanje strankine taktike. V Florenci se vrše razprave eicntralnegra strankinega predstojni-štva in *Avanti« poudarja, da so te razprave tako izrednega pomena. kakršnega še nišo bile dosedanje strankine razprave od začetka vojne dalje. Manjšina v stranki je zahte-vala vedno energično aktivno dclo-vanje za takoišnji mirovni sklep in to delovanje si postavi sedaj vsa stranka za svojo glavno smer. -- Poveltnik poljskih legii general Pilsudzki — interniran. Z Dunaja poročajo: Poveljnik polfskih legij general P i 1 s u d z k i je bil radi političnih spletkarij odpravljen iz Varšave ter prepeljan v Nemčijo. — Oeneral Pilsudzki je glavni organizator poljskih legij in eden najpopulamejših voditeljev poljskecra naroda. Poljski po-slanci so ga v parlamentu opetovano slavili kot narodnega junaka. = Bassermann umri. V Baden-Baden je umri. 62 let star. znani voditelj nemške nacijonalno - liberalne stranke poslanec Ernest Bassermann, eden izmed prvakov nemške imperiiatistične struje. = WIfson o Nemčifl. »Hamburger Fremdenblatt« poroča, da je predsednik Wilson rekel v nekem razgovoru: Moje mišljenje o Nemčiji je trdno. Kar se mi najbolj čudno zdi, je njena nerazumnost. Ko sem bil rektor na vseučilišču, sem dobil že v občevanju z nemškimj profesorji vtisk, da nemški docentje, z malimi izjemami, ne morejo razume ti čustev Iin misli drugih narodov. Odkar sem prpedsednik, se je moje mišljenje le le utrdila Nemčija ne more punitiJ pokretnih vzrokov ostalih delov kultumega sveta. Grobovi baoistit loiakov oa laiki zemlji v lisotioi 2000 n. (Konec) Toda zganilo se ni nič, samo artiljerijski ogenj se je zopet pričel z isto Ijutostjo. Artiljjerijsko delovanje. ki se je stopnjevalo serti in tja dc bobnečega ognja, je trajalo cei dan. Ponehavalo je še'.e malo, ko je tema razgrnila čez zemljo svoja kula. Gotovo so prip sovali zadnji tež-, k? neuspeh artiijcjriji. ki je premalo pripravila pot in si mislili, da bo po-stojanka zrela za naskok, če jo obsi-pnjejo dva dni s tisoči in tisoči iz-strelkov. Naj omenim tu neko, dasi ne novo, pa dosedaj le redkokdaj uporabljeno laško nakano. Silni artiljerijski ogenj hipoma poneha, s tem se na] v nasprotniku vzbudi v-era. da se začne sedaj pehotni napad, na-sprotna posadka mora zapustiti var-na zavetja in zasesti jarke. Ko se to zgodi, začne zopet artiljerija bruhati in gotovo uniči vse. Toda naša služba v jarkih, sicer podobna bivanju v peklu, je vendar izvrstno poslovala in se ni dala zvo-diti s to namero. Po nekaj dnevih se je zjutraj ob zori vendarle pričel pričakovani napad; več alpinskih bataljonov je navalilo na naše jarke, v nadi, da dobe notri le mrtve. Usodepolna zmota! Imeli smo v tej, več dni trajajoči, grozoviti kanonadi, sicer nekaj mrtvih in ranjenih, a naše izgube so bile v primeri z uporabljeno množino streljiva docela neznatne. To je bilo plačilo za storjeno, ne-izmemo in utrudljivo delo v tem ska-lovju. Tu pa tam smo že imeli izstre-Ijene varne kaverne, katerim nišo mogli škodovati niti izstrelki iz naj-večje^a kalibra. Prišlo je torej do tega. da so naskakujoči Lahi trčili na nerazbite posadke v jarkih in na strojne puške, ki so delovale z boka. Tuđi naša izvrstno dostreljena artiljerija je po-skrbela za dostojen sprejem. Nastal je zopet krvavi metež, in dasi so jurišali vedno novi valovi, se vendar protivniku ni posrećilo vdreti v naše pozicije. Vsi naskoki brez izjeme so bili odbiti z največjimi izgubami za so-vražnika in po tridnevnem junaškem vztrajanju je ostala vsa crta trdno v naših rokah. Vojno poročilo je hrabro zadrža-nje Kranjcev posebno pohvalno ome-njalo. Zalibog, rudi na svojem pokopa-Hšču smo imeli žalostno delo in vr-stoma so nastajali hribcek za hribč-kom poleg že obstoječih grobov. Bilo jih je že toliko, da je pol-kovni poveljnik sklenil, postaviti jim spomenik, ki bo, kljubujoč burji in vi-harju, še poznim časom pričal o ne-zlomljeni hrabrosti in občudovanja vrednem zaničevanju smrti pridnih Kranjcev. Misel je uresničil stotnik Flatz, kateremu je pri tem delu dobro služilo njegovo izvrstno znanje risanja in plastike. Stroškov seveda ni smelo biti: pa saj je bilo kamenja v obilici na razpolago, treba se je bilo le pripog-niti in glavna stvar, gradilni materijal, je bila dobljena. Na vrhu spomenika smo postavili križ v obliki voja-škega zaslužnega križea In uporabili v to 700 šrapnelskih lončkov, s katerih smo odstranili bakrene oklepe. Ta materijal nam je podaril Lah v pravkar opisanem boju. Na sprednji strani spomenika smo vzidali mar-momato ploščo, na kateri stoji z zla-timi Črkami: »Za cesarja in domovino v naj- zvestefšem izpolnjevanju dolžno- sti padh'm junakom c. in kr. peš- polka Št. 17.« Ko je še umetnost orožnega moj-stra iz železnih palic, artiljerijskih iz-strelkov in šrapnelskih lončkov ustvarila 6 fijol, je bil spomenik dne 20. septembra 1916 gotov. Treba je bilo napraviti še steže In ćelo poko-pališče ograditi s kamenitim zidom. Na dan vernih duš smo pokopa-lišče junakov v pričujočnosti divizij-skega štaba slovesno blagoslovili. 2alne luči fijol so plapolale proti r nebu, otožno so donele slovesne melodije polkovne godbe. ko je korakal vojni kurat v spremstvu častnikov od groba do groba in v njih blago-slavljal dolgo vrsto padlih junakov. Slovesnost, ki vsled svoje preprosto-sti in veličastnosti učinkuje Dretre-sujoče! Poročnik polka Bodo KaKenbock je posvetil mrtvim sledečo pesem: Noćna dolifiska vožnja. Bila je noč, s sovražne strani v vetrovih mri je vzdih čez log, molitvi pol otroškovdani in pol je kletvi sličil stok. Morje je bolečine v njem kipelo, narastalo je v. val strašan. utihnilo in spet Šumeti jelo, ugasnilo v obup in molk teman Po jarku žlebastem polzijo postave temne, sence sanj, prežeč, nemirne gibljejo, hitijo, ogrnjene v mrakove, mir brezdanj. In videl temne sem, ko so iz rara, i vstale, uklonjene od boli in skrbi; njih ustne so molitve šepetale, ko so pod bremenom bolesti Šli. Mrličevr so zadeli si v nosila ob skali, ki besede jo krase: >In hrast bo padel, skala se lomi!;?, Slovenec zvest je bil in je!« • • • V dolini sprevod je utonil . . . Tam v zadnje, večne boste legli sn|. tam mnog Vam drug že v mir j? večni klonil pred Vami pot dohodil, kakor Vi! Teman spominek vidim stati, ki ga železen križ krasi. In slišim bedne matere jokati in rosnosolzne zrem nevest oči . . . In iz svetiljk so rdeči zublji vzpla- polali in plali temni kvišku pod nebo . . # Ti grobi bodo priča zvestih stali, še ko poslednji leže mož v zemljo!... V naslednjih tednih je pritiska! vedno hujsi mraz, ki je oviral nadalj-nje delo. Kmalu je pokril visok sneg ćelo pokopališče z belo odejo. Meseca decembra nisi mogel od pokopališča nič drugega videti, kakor gornji del velikega lesenega križa in pa spomenika. Počivajte v miru, vi, hrabri in dobri junaki od cesarjevičeve peho-te, vi junaski borilci za čast, cesarja in domovino. Naj dobe vaše žrtve na blagu in krvi, ki ste jih radostno prinesli v nesebični vnemi na oltar domovine, bogato plačilo v veliki, mogočno pre-novijem očetnjavi! Naj vam bo Iahka zemljica laska! Kliman, stotnik polkovni adjutant pešpolka »CesarJe-vič« št. 17. V marcu 1917. Korairaoje sadia in zeleiist Sadne mezge. Najvažnejši način lconservira« nja sadja za sušenjem, ker najizdat-nejši, je pripravljanje sadnih rnezg, to je konserviranje sadneg'a mesa brez ozira na obliko. Od vsaki gou spodinji znanih marmelad se razlikuje jo sadne mezge samo po množini sladkorja. ker se pri napravi sadnih mezg ne rabi prav nič ali pa zete1 malo sladkorja. Dočim nam suho sadje naravnoat lahko nadomešča druga živila, rabi* mo sadne mezge v sedanjih časih zlasti v to, da nam napravi jo nekate-* ra živila, n. pr. vojni kruh, bd$ okusna. Priprave za napravljanje sadne mezge. — Za kuhanje mezge nam služijo navadnokotli, kjer pa teh ni, tuđi vsaka posoda, vendar moramo tuđi tu strogo paziti na to, da sadje ne priđe v dotiko s činom. Za shra-njevanje mezg nam služijo, — če ne gre samo za majhne množine, — Ion-ci iz navadne gline, bodisi v notra-njosti pološčeni ali ne, pa tuđi lesene posode. ne pa kovinasce posode. Za finejše izdelke rabimo tuđi priprave za pretiskanje, o katerih pa bomo govorili pozneje. Najboljše mezge izdelujemo iz češpelj. Jabolka dado zelo okusne! rnezge. mani pripravne so hruške* Posebno dobre so pa mešane mezge, katerim smemo pridejati ćelo sicert neužitne bezgove jagode. Sadnini mezgam pa se prideva s pridom tudl zelenjad, ki ima v sebi večje množi* ne sladkorja, tako korenje, buče, p^-sa ter se srne jemati teh primesj do eno tretjino. Sadje se pred izdelovanjem mez-* ge dobro prebere, opere in razreze na kose. Jabolkom je treba prilitf, predno jih začnemo kuhati, nekoliko vode, da se ne prismode. Sicer pai navadno ne pridevamo vode. Kuhžfc-mo pa tako dolgo, da sadno meso popolnoma raspade. Da je treba ves čas mešati, se razume samo ob sebi. Kuhanje traja po! ure do 1 ure že za večje množine. Do trenotka, da je sadje zadosti prekuhano, je še vedno čas. da se odločimo, ali hočemo napraviti priprosto mezgo, finejso mezgo ali marmelado. Priporoča se danes. da prekuhanega sadja ne pre-tlačimo, da ne izgubimo ničesar, če pa se odločimo za finejso mezgo, pretlačimo skozi ne preozko mrežo, ki naj bo tako gosta da pecka ne pusti skozi, nikakor pa ne preozka, ker je potem pretlačevanje muka. Mreža, ki zadržuje pečke, zadrži tuđi pešči-šče, peclje in koščice. Nato kuhamo tako pripravljeno sadje tako dolgo, da izženemo vodo. Storimo to pri mezgi navadno brez sladkorja ter pri kuhanju neprestano mesano. Vodo izganjamo tako dolgo, da je mezga tako gosta, da se ohlaje-na lahko reže. To spoznamo najlažje, če poskusimo na mali kepici, ki *o ohladimo na krf*rnikn« .SLOVENSKI NAROD*, dne 25. {alija 1917. 168 Stev. Ko je mezga dovrolj prekuhana, ji pridenemo benzoc kislinc in sicer natančno 1 g kisline na vsak kilogram mezge. Pridenemo pa to kisll-no sele, ko se začne mezga hladiti, torej ko je padla nje toplota pod 80° C, ker izgubi kislina svojo ohra-njevalno moč, če se kuha. Shranjevanje. V vroči pečici smo med tem steriliziraJi posodo, v kate-ri hoćemo shraniti mezgo. Vroćo mezgo vlijemo v posode, jih primer-no pokrijemo tuđi s stcraizlranhu pokrovom in postavimo zopet v pećico, da se vsled hitrejšega izhlapevanja vode na površju napravi na vrhu mezgc skorja. Končno denemo na vrh te skorje lahko pergamentni papir, namočen v rum ali špirit, še bolje pa, namočen v raztopini benzo^ ki-fcline. Ce hoćemo pripraviti mezgo s slađkorjem, pomnimo, da primešamo sladkor najbolje, kadar je mezga žc skoraj gotova, ker se sladkor prej prav lahko prižge. Tako pripravljeno rnezgo shra-njujemo na hladnih prostorih, ker se iia vsakem količkaj vlažnem prostoru hitro pokvari vsled svojstva mezge, da vleče vi ago naše. Mezge, katerim smo odtc^niti toliko vode, da jih režemo z nozi, imenujemo paste, taka sadn^ konser-va pa nam n: služi več kot ied. mar-več le za posladkanje ter v t?m ozi-Vu za gospodinjstvo ni ma irnogo po-mena. M Iz »# ielii. Gereniom občins Deskle je postavljen, kakor smo sicer že nazna-niii, bivši dolgroletni župan te občine gosp. Andrej K o n j e đ i c, velcpo-sestnik v Plavcli, sedaj v Cerknici pri Rakeku. Občinarji tega župan-stva naj se torej v vseh občinskih zadevah obračajo do njega: zlasti bi bilo prlporočliivo. da ma vsi občinarji tak oj naznanijo svoj se danji na-siov, da more stopiti ž njimi v stik radi sestave inventarjev, ki jih rabi odbor za obnovitev Goriške v Ljubljani. Interniran na otoku Ponzo. Oglasi! se je Viktor Leban, ki je bi! trgovski poslovodja pri tvrdki Koren v Gos;:cski ulici v Gorici in je potem do pfihoda Italijanov vodil hotel ;>Pri Jelenu«. Svojemu prijatelju piše, da se nehaja na otoku Ponzo (skupina otokov Isole Ponzie. blizu Neape!;a), da je zdrav in da je na tein otoku že deset nv_secev sku-paj z raznimi iz Gorice in goriške okolice^ Dalje poroča, da se nahaja Josip f o n, klobučar In krčmar v Semeniški ulici v Gorici, na otoku Sardiniji. O materi njegovi ne poroča nič. Pozdravlja vse Goričane in pravi, da težko pričakuje mir. Njegov naslov je: Viktor Leban, inter-nato, Isola Ponzo, provincia Caser-ta, Italija. Dopisnica, ki ie prišla te dni v Lii'-ljano, je datirana z 19. ju-nijem 1917. GgfcsM se te ;z rtiskega vjetništ-va Fran Lutman iz Šejrnpetra pri Gorici. !Tr:'na:a se v nkaterinoslavn, Brijanski zavod št. 155. Vjet je bil 15. decenbra 1914. in od takrat dalje ne ve nieesa^* od doma. Dnevne vesti- — Vo;ne obletnice. Tretjič se vračajo dnevi najhujšega razburjenja, tretjič se spominjamo dni, ki so uvedli to grozno in — zdi se — neskončno vojno. 20. julija 1914 ie izročil avstro-ogrski poslanik v Bel^radu srbski vladi ultimatum. 25. julija 1914 je naš poslanik biron Giesl zapusti! srbsko stol;co ter so bili pretrgani diploma-tični stiki s Srbijo. Mobilizacijski dnevi, rolni nepopisnega razburjenja, dnevi pričakovanja. upa, strahu so sledili. 28. julija 1914. Vojna Srbiji napove-dana. Cesar Franc Jožef I. je izdal poziv Svojim narodom. 29. julija 1914. Sovražnosti na srbski fronti so se pri-ćele. Z avgustom so se nato pričele vrstiti vojne napovedi druga za drugo in vrste se še danes v krajših ali daljših presledkih. Tri leta so minila od onih prvih mrzličnih dni. Težke čaše smo preživeli in bodočnost še ni razjašnjena. Ali še ni zadosti trpljenja? — Nada.jnja pomiloščenja. Cesar je spregledal nadaljno kazen 41 obsojencem, ki so bili iz važnih vzro-kov prekinili kazen, nadalje je pomi-lostil 1141 obsojencev ter je 112 obsojencem olajšal ali znižal kazen. — Vojno odlikovanje. Cetovodja polka št. 17. Viktor Vi Kan, priđeljen neken u telefonskemu oddelku, je odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo. Dos-ej ima že STebrno hrabrostno svetinjo prvega in drugega razreda. — Pri težki havbićni bateriji §t. 8.1 so bili odlikovani z železnim križeem na traku hrabrostne svetinje sledeči Slovenci: predstrelec Šilar Ivan iz Bitnja pri Kranju; topničarji Čer-melj Ivan, Sv. Križ; Dejak AJojzij, Ribnica; Raušl Josip, Ptuj; Sarner Makso, Šoštanj; Vrečer Anton Celje; Žagar Jurček, Gsilnica. ' — Na romunskf fronti je padel v zračnem boju letalni poročnik gosp. Rudolf Beno Mamerlitz v starosti 23. let. Ranjkega prepeiiejo v rodbinsko rakev v Dolenji Logatec. Bodi mu časten spomin! — Ćastne smrti ie padel dne 10. junija t. 1. na laški fronti Dosso del Fine gosp. Aleksander T u š e k, če-tovodja nekega lovskega bataljona in bivSi slikarski mojster v Ljubljani. Pokopan je bil v Malga Portule. Bi! }e večkrat odlikovan, po smrti Še s brabrostno svetinjo I. razreda. Bodi mu časten spomin! — Grob v tuiln!. V bolniSnici italijanskega Rdečega križa v Visco je umri za ranami, dobljenimi v 9. soški ofenzivi poročnik v rezervi, diplomirani absolvcnt trgovske visoke sole v Ko-linu g. Rok Zalokar, iz ugledne Za-lokarjcve rodbine s Podgore pri Št. Vidu nad Ljubljano. V tuji zemlji so položili 6. novembra 1916, slovensko srce v prerani grob. Bodi junaku časten spomin! — C. kr. avstrifski vojaški za-k!ad za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, je podpisal po avstrijskem Feniksu pri tukajšnjih bankah 2,000.000 K VI. vojnoga posojila. Kakor se nam poroča, podpiše isti zavod še 3—4 milijone kron. S tem se poviša skupni znesek, podpisan na Kranjskem na šesto voino posojilo, za celih 5—6 milijonov kron. — Deputaci a kran sk >?» u6l-tetjstva, obstojcča iz zastopnikov De-žehiega slovenskega učiteljskega društva in Slomškove Zveze, je bila pod vodstvom državnega poslanca Jakliča dne 24. t. m. pri g. deželnem glavarju ter mu je naslikala bedni materijalni položaj kranjske^a učiteljstva, proseč ga nujne pomoći. G. dežclni glavar je prizna! upravičenost naprošene sanacije teh žalostnih razmer ter je ob-Ijubil izdaino in hitro pomoČ, kolikor je ta ob padajočth deželnih dohodkih sploh mogoča. Tuđi vpokojeni učitelji in učiteljice ter učiteljske vdove in sirote, ki je zanie deputacija govorila, bodo deležni novih vojnih podpor. Te podpore naj veljajo vse dotlej, dokler trajajo te izredne razmere. Glede sankcije novega šolskega zakona je zadeva ob izpremembi na centralni vladi sedaj zaostala, toda ob prvi priliki bo to zadevo g. deželni glavar na Dunaju zopet spravi! v tek. Predložene prošnje deputacije pridejo po zagotovilu g. dežeinega glavarja v razgovor na prvi seji dežeinega odbora (24. t. m.). — Deputacija je odšla od g. dežeinega glavarja z vtiskom, da bo deželni odbor storil za izboljŠanje gmotnega položaja kranjskega učiteljstva vse, kar je ob danih razmerah mogoče storiti v ubiaženje učiteljske bede. — Promoviral .ie dne 21. t. m. za doktorja modroslovja znani slovenski zgedovinar profesor Ivan G r a -f e n a u e r. — Ziviia za kaznjence. Pravo-sodno ministrstvo je obvestilo ravnateljstva kaznilnic. da je v ozira vrednih slučajih dovoljeno donašati, oziroma pošiljati kaznjencem v kaz-nilnice raznih ži\ilt ki se ne pokva-rijo, kot klobas, kruha itd. — Nagla smrt. Ćetovodjo Adolfa Zochlinga, dođeljenega Pollakovi to-varni, je zadela kap, ko je Še! iz ka-varne »Austria^c. Obležal je mrtev. Treščilo je v kozolec posestnika Frana Orašiča v Gotni vaši. Ogenj se je razširil na gospodarsko poslopje in napravi! škode okolt 12.000 K. Lov krajevne občine Ose!ica se bnde dal v zakup dne 30. avgusta 1917 ob 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe za dobo petih let, t. j. do 31. avgusta 1922. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpoirledajo pri c. kr. okr. glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami. Razpisani c. kr. poštnl uradi. Mesto poštnega ekspedienta je mz-pisano v: LokvarC Pomjanu in Čr-rnošnicah pri Tcplicah na Do-lenjskem. Poročfl se }e Filip Gantar, sin posestnika in gostilničarja na Dobra-čevi pri Zireh, sedaj v neki oficirski kazini blizu Dunaja, z gospico Minko Ambrožičevo, hčerko Josipa Ambrožiča pri Vipavi. Vsi tovariši voščimo mlađemu paru obilo sreće. Kino Ideal. Drama »Srca v pre-gnanstvu« s dražeštno umetnico Ciaro Kimball Joung, je dosegla vče-raj velikanski uspeh. Danes se pred-vaja krasna drama v 5. dejanjih »Trilby z Claro Kimball Joung. Ta drama se predvaja samo danes v sre-do 25. ter naj nihče ne zamudi si ogledati ta velekrasni film. Poleg tega Se ena veseloigra ter najnovejša vojna porodila. Ni primerno! Predstave navadno ob 4. uri, zadnja ob 9. uri na vrtu s spremljevanjem gleda-liškega orkestra. — Kino Ideal. Izgubi! seni očala od Polakove tovarne do Jubilejnega mostu. Pošteni najditelj naj Jih odda proti nagradi na Sv. Petra cesti 75 pritličje, dvorišče desno. lzflpbtfenl sta bili 2 knjigi od Prometne banke do Wolffove ulice; Aprovlzadja. -f- RaideliUv m«sa na rud^če Iskaznio«. Mestna aprovizacija ljubljanska bo odda jala v četrtek, dne 26. julija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožela na rudeče izkaznice goveje meso po znižant ceni. Določa se naslednji red: Od 2. do po! 3. ure št. 1 do 200, od pol 3. do 3. ure št. 201 do 400, od 3. do po! 4. ure št. 401 do 600, od pol 4. do 4. ure št. 601 do 800, od 4. do pol 5. št. 801 do konca. Prinesti je s seboj tuđi karte za meso. Rudeče izkaznice zaznamovane s Črko A pridejo na vrsto prihodnje dni in se razpored še pravočasno objavi. -r Razdeit«' mesa r»a urad-niške izkazn ce. Dne 26. julija bo mestna aprovizacija iz svojega skla-dišča v cerkvi sv. Jožefa razdeljevala goveje meso za uradniSke skupine. Določa se naslednji red: Od 5. do pol 6. ure I. uradniška skupina, od pol 6. do 6. ure II. uradniška skupina, od 6. do pol 7. ure III. uradniška skupina, od pol 7. do 7. ure IV. uradniška skupina. Prinesti je s seboj tuđi izkaznice za meso. 4- Važno za gospodinie Gosp. deželni sadjarski nadzornik M. Humek bo iutri zvečer zakljućil svoja zanimiva predavanja o sadju in zelenjavi. Na svojem zadnjem predavanju bo obrav-naval gospod Humek o sušenju ze-lenjave. Predavanje se vrši kot običajno ob 8. uri zvečer v prostorih višje re-alke in je pričakovati, da se gospo-dinje tuđi zaključnega predavanja v kar najvecjem številu udeleže. snzne stvori. * Slovenci v eni stotniil. V ogr-skih polkih so začeli deliti narodnosti v posebne stotnije. Pri 48. pešpolku so že ustanovili slovensko stotnijo, h kateri so priklopili tuđi nekaj Hrvatov in Bošnjakov. * Bel kruh nm Ogrskem. Iz Te-mešvara poročajo, da so začeli na odredbo mestnega magistrata peki peči bel kruh iz pšenične moke. Cisti pšenični kruh stane 50 vinarjev kilogram. * Moka za zlato. Mestni župan v Čitavi je razglasil, ki prinesejo do 15. avgusta zlat đenar, dobijo poleg popolne zamenjave v papirju še na vsakih 10 mark funt ržene moke; nad pet funtov pa se ne da jedni osebi. * Cene letošnjega grozd a. Iz Budimpešte javljajo, da se tam za-hteva 20 do 25 K za kilogram grozdja. Za grozdje, ki priđe na trg v avgustu in septembru, se plačujejo že sedaj 4—5 K za kg. Po tem se da izračunati, da bi bila cena vinu 6 do 6 K 50 v za liter. * Kancelar dr. Michaelis izumite- krušne karte. Ko je bil v Nem-čiji ustanovljen državni urad za ljudsko prehrano, je bil sedanji nemški kancelar imenovan za vodjo tega urada. Njegovo prvo delo je bilo, da je za vso Nemčijo uvedel krušne karte. Dr. Michaelis je torej izumitelj krušne karte. * Obešen. V Giessenu je čakal pomiloščenja na smrt radi umora ob-sojeni sluga Viljem Haus von Wan-gen. Pri tem čakanju ga razbojniški nagon ni zapusti!, ubil je ječarja. Vsled tega ni bilo več govora o po-miloščenju in propali plemič je končal svoje življenje na vislicah. * Zivila, shranjena v cerkvi V cerkvi v kraju Kvilitz so našli velike zaloge živil. V orgijah je bilo 9 vreč žita. Vsega skupaj so naSli v cerkvi 548 kg pšenice, 298 kg rži, 452 kg i ječmena. Župnikova kuharica Marija Maršalek je bila radi tega kaznovana na 100 K globe, župnik pa oproščen obtožbe. i Pri hemoroidih, krvavenju debe- ' lega črevesa, bolečinah v hrbtu, tesnobi v prsih, omotici, nagnenju za bluvanje in bolečem odvajanju vode prinaša vporaba naravne Franc-Josef grenčice v mnogih slučajih zdravljenje in pri-jetno olajšanje. Dariia. Za slepe vojake. V ta namen je poslala odvetniška pisama dr. Vladislava Pegana v Ljubljani deželnemu odboru znesek 10J K kot poravnavni znesek iz kazenske pravde g. Jos. Primca, mesarskej^a mojstra v Ljubljani, Selo Št. 23 proti g. Jos. Kozaku iz Ljubljane. Za slepe vojake. V ta namen je poslala deželnemu odboru c. kr. okr. sodnija v Pod-gradu (Istra) iz neke sodne poravnave zopet znesek 50 K, ter c. kr. okr. sodnija v Koštanje vici tuđi iz neke sodne poravnave 10 K. Bog plačaj! Društvo za otroško varstvo in mladin-sko skrb v sodnem okraju Ljubljana. Tr- govka ga. A^nola, kateri je opetovano dejan-sko pokazala svojo izredao naklonjenost temu društvu nasproti, je podarila istemu povodom smrti njenega soproga jjd. Avgusta Agnola vnovič" znatno svoto 200 K. • m m CJpravništvu na^ih listov so poslali: Za „Ciril - Metodovo družbo4* Fr. Pečnik dijak VIII. raz. iz Celja 100 K, zbrali celjski slovenski dijaki v malem veselem krogu na 3. večerih ob koncu šolskega leta, v času ko so jim dali poduhati tuje kulture, kot Še nik-dar in Bož. Kostanjevec iz hojišča K 68 40, darovali slovenski fantje 18 97 stotnije pp. 107 ob pn'.iki odlikovanja štnbnega narednika Mil-kota Šinigoja (imenik darovalcev smo izročili družbi). Skupaj 168 K 40 vin. Za „zavod za v vojni oslepele vojake" c. kr. okrajna sodnija v Mokrono^u 100 K. Za „Rđeči kri2M odvetnik dr. Oton Fettich-Frankheim 10 K. iz kazenske poravnave Ivane Mirtič proti AdeM Trtnik in Marti Brajej. Srčna hvala! Umrli so v Liubl'ani: Dne 23. tulija. Ivan Legat, ključavničarski pomočnik, hiralec, 33 let, Radeckega cesta 9. Dne 24. julija: Jerica Pirman, žena urad-nega sluge, 40 let, Hrenova ul. 11. — Karei Klančar, kurjačev sin, 2 meseca in pol, Blei-weisova cesta 1<5. V deželni bolni§nicl: Dne 20. julija: Leopoldina JevšČek, po-sestnkova hči, 23 let. Dne 21. julija: Terezija Kladnik, posest-nikova žena 43 let Izdaja teli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastftfna In tisk »Narodne tlskarne*. Kot odvračevalno sredstvo zo- per bolezni vsled prehlajenja grla : Fellerjev bolečine tolažeči, antiseptični rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid". Predvojne cene, 12 steklenic posije franko za samo K 732 lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238, (Hrvaško). Od mnogo zdravnikov pri-poročeno. Daleč čez 100.000 zahvalnih pišem. (fb) U VI. 97/17/17. 2439 liinullitWfls!van! Marija Slemenšek rojena Gorićan, rojena dne 9. januvarja 1888 v Slovenski Bistrici, rimsko-katoliške vere, omožena, branjevka v Ljubljani, Emon-ska cesta št. 10, nekaznovana le kriva, a) da je pred novim letom 1917 v Ljubljani, izrabljajoč izredne razmere, povzrocene po vojnem stanju, zahte-vala za neohodne potrebne reci, nam-reČ za fižol, ki ga je kupila po 80 h do 1 K 20 h za kg, očitno čezmerne cene, namreč po 1 K do 1 K 30 h za 1 kg; b) da je zasežene zaloge žitnih iz-delkov in fižola nalašč prodajala. Zakrivila je s tem ad a) prestopek po § 18/1 cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916, drž. zak. št. 261, ad b) prestopek po g 32/2 cesarske naredbe z dne 11. junija 1916, drž. zak. št. 176. In se obsoja po § 18 prvocitirane cesarske naredbe z ozirom na § 267 k. z. z uporabo § 266 in 260 b) kaz. zak. na 4 dni zapora, poostrenega z enim trdim le-žiščem in na denarno kazen 200 K, za slučaj neizterljivosti iste v nadaljna dva dni v zapor in po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov prve stopnje. Po § 23 cit. cesarske naredbe se ima na obtoženkine stroške ta sodba objaviti po enkrat v časopisih „Slovence", „Slovenski Narod* in „Domoljub*4. V Ljubljani, dne 26. junija 1917. y/ziata svetinja f" Berolin, Pariz, Rim itd.> Ifajboljle knok S\j± Gstllo za AS?, I ^V^y*/stritarjeya vlica7. Dr. J. Zi zobozdravnlk, Moravska Osflrova. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju Že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolnlki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo Ie onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, n ta ie: Seydlln". -------- Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš edini sin, odnosno brat, gospod Rudolf Beno Bomerlitz c kr. art leta), poročnik, odlikovan z zlato in srebrno hrabrostno svetinjo, nemSIdm ze- leznim kriicem in Karlovim krišcem 2431 dne 23. julija t. 1. v starosti 23 let, padel na roraunski fronti kot žrtev domovine v zračnem boju. Truplo padlega prepeljalo se bode v rodbinsko rakev v Dolenji Logatec. LOGATEC — RADOLJ1GA, 25. julija 1917. Žalujoča rodbina Hamerlitz. V globoH žalosti naznaniamo, kar se nam urađno poroŽa, da je naS iskreno ljubljeni sin in brat, gospod Rok Zalokar diplom. visokošolec trgovske visoke Sole v Kolinu in poročnik v rezervi umri dne 6. novembra 1916 v bolnici St 35 italijanskega RdeČega križ« za dobljenimi ranami pri 9. soSki ofeuzivi in bil v Visco pokopan. fesa, oče, Mar^a, mati, Mmtom in Vinko, brata, Franloav ^csita. Potoara pri tt ?Mta mn€ LJablJant, 25. julija 1917. Sit 168. Iter. »SLOVENSKI NAROD«, dne 25. julija 1917. Stran 5. Potrti nefnnerne žalosti naznanjamo vgem ■orodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iakreno ljubljeni soprog, odno*uo oče in brat, goapod letovodja v lovskem bataljonu, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. raz., po smrti tuđi s hrabrostno svetinjo L razreda umri, zađet ođ sovražne granate, dne 10 junija v Djmo del Fiue in je poko-an na vojaSkem pokopslifičn v Mal^a Portule. 2434 LJUBLJANA — ORMOŽ. dne 23 jnlija 1917 Li na Tuiek roj Potoinfk, »opro** - Boris. rf«"«*. — Terezifa Potoinik, tašta — Raimund Sulnik, Bogdan. A?bin, Maks, Ciril Tušek, bratie Antonija Manffreda roj Tuiek, Leopol- dina Seidl roj Tuiek, Fani TuSek, *e*tre. V 7rflhfri p'ncga^ske pasme, stara pet LiblllUl mesecev, je na prodaj na Poljanski cesti štev. 55. Mizarski pomoćnik ' ie tako] ipr«Jme pri tvrditi J. Pogaftaik* LJobllana, Marile Teretite cesta «. 13. Gospod \Ut meblovano sobo , s klavirjem ali pianino, Če mogoče separat- ! n?m uhodom sa delf 6*ss fer takof. — ! Pismene rnnuabe pod Oberarzt dr. Paol ] Lo«wy/2398 na uprav. »Slov. Narodac. _______________________________________________________________________________. i Stavbena parcela' pri Bobinfskem fesera, ▼ blitlnl St. Janexa se pod ugodnim i pogoii proda« Pojasnila daje Fosojllnica ¥ Badotlilel. 2360 Kuverte s firmo priporoća { „Narodna tlskarna". Št. 76. 2441 Ravnalne nn za Mulo 2 Iistjem ž 15. jul.—15. avg. t L za q 40 K, i 15. avg.-t okt 11. za q 64 K, j i 1. oktobra dalje . . q 100 K.! Prodajalcem na debelo in drobno dovoljuje se zvišek v prvi dobi 20 ° a , v druj*i dobi 30%, v tretji dobi 40%. ? Presojevalnita cen v Ljubljani, dnd 24. julija 1917. ------- Kot — skladiščnica la za nadzorstro dolavk v opra* ljalnem oddelku oekega farmacevtič-nega podjetia v Stubici. Hrvačko, 86 liče zanati]!**, marljiva dana z razloćno pisavo, ki je ie opravi ala slično služba 2497 Ponudbe s fotografijo, prepisi spriČeval in zahtevki pUte je »poslati na B. Vm Fellotia, Zagreb, Jnr-javska 31—A. SOBA s hrano za dve osebi, ae od da. 2428 Naslov pove uprav »Siov. Naroda«. ------------------------------------------------------------------------------------- j Tovarna T kateri se obratu je, s prima kromom rdiemaicev, v blizini Ljubianp. sa proda. — Zada ja cena 100.000 K. Ponudbe na uprav »Slov. Naroda«. 2080 Ma driavni ieleznicl v Ljubljani, te sprejnejo za lelezničarsko kuhinjo: voditeljico. Pokoji : bivša voditeljica čast-niške, moštvene a!i kake druge v čje ?kup-nje kuhinje, podkuharlca vt-'-pei brata vaten0 moČno :n ^eavn ., in kuhinjska deki a. — Prednost imaj.i vdove in sirote bivi h železrvčar^kih uslužbencev. Predstaviti se je oa državiem kolodvori y feleinicarski kuhinji. Platilo in đelovno razraerje po dogovora. dobivate v specijalni irsoulnl za milo Hi Mm Ljubljana Sv. Petra cesto Z3. Istotam sTeća, krema sa čevlje, toalataa mila9 pralal praški U i na debelo in drobno. Kupim benzinmotor v dobrem ttana za pogon mlatilnice. Ivana Rudo U, Crn I vrh št 32 nad Idrijo. ■A IZBIRO pošilja tuđi na deželo: r asne 2652 BI II 1 f Pla*ć«f ioplce, I II I L kHla, kostume, I II f I ftocn*h«|ie»P«- | 11 I | rilo. modna pred- L U li li mata,*portae Ulo bake In steinlke. /elo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Llobljana, »Uri trg ». Lastaa aisa. Fine otroške oblekce is in krstne oprave, is Gonoktein.1 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti akutnemu in kroničnemu kapavcu (triperju1, belemu toku, cystidi, črevesnemu in mehumemu katarju i. t. d. ! Brez vbrizgavanja! O Gonokteinu piše Zentralblat fiir gesamte Gy-na lkologie und G eburtshilf e , Dand I, Heft 4, stran 127. Capsulae antigonorrh. Tanno - Kawa ' Bismuth comp. ali Gonoktein vsebuje , čreslovine raznih trav (Uvaursi, Rheum-palmatum, Ervthraea centauri, Menvan- j thes trifol.) Kakor tuđi smole Kawa - i k'awa, Kubcba kiselinu, Cubebin, mali i kvantum Bismutha. Creslovna kislina je v preparatu kemično spojena, (način tega kemičnega spajanja je tajnost proizvajalčevai tako dn se v želodcu ne spaja z beljakom, a v ; tenkem črevu se ne izločuje žolčna kislina, marveč deluje na sluznico uru-genitalnega trakta, kjer se gode take j spremembe na stenah žil, da n<*stanejo i za lenkocite nepuščne; s tem se ublažuje j sekrecija tkaniva in zmanjšuje se gnojno | iztekanje kapavca. Izginja tuđi neugodno žgetanje pri vodi kakor tuđi ponehava prisiljena voda (Harndrang) jn pomaga uničevati uonokoke. Draženje ledvic, škodljivo delovanje na sluznico prebavnega trakta ne pokazuje se pri rabi tega zdravila. Tuđi v i kroničnih slućajih je konstatirano nje- ! govo dobro delovanje. Relativno je ceno sredstvo, tuđi i« siromake. > Lamer« (Amsterdam.) Dobi se v vseh večjlh lekamah. SkafTjica K 6—. 554 Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubi ana : Ltkarni Tnxkoxcy, ' Zagreb . Lekaraa faalTator*f 8 MU- : telbacb JoU6ieov tro. | i Proizv ja Farmakološko -kemični la- '■ bora tori] WHEM" Prafi Vrlovke 552. aobavltali vojnega nainlstrstva In Vofno - idravstveoega talmfteaia. | ■■ •• •■ kot letovišče na Slov. latalfflllf) Hll9 ^J^11' 15 rainut ođ IHffllllllffl ■lili mesU in koiodv°" z UIUIIIUII lllll leP'm razgledom in • lepim vrtom, m pro- te prati aotovtak — Naslov pove upravni 3tvo »blovenskefa Naroda«. 2432 Zamahe nove in stare, kapi ▼»ako BUlOŽlnO tvrdka IV L)ubl|anska Indu«trt}a probkOTik zamaskov JELAČIIf a; Ko, L]abl]aaa. 2278 5Iaž 3ancar već let pri tvrdkl Eberl, se prl- peroća slavaema občinstru kot invalid za 2215 stavbena in pohištvena pleskarska dela. Delavnica: Oražem, Breg št. 6. Kupim dobro obranjen dinamo za približno 40 do 60 žarnic. Proda« 2 železni tribi z Iese- aimi pa!ci zobm > za na leseoa vra-tena prib.ižno 2 m v premeru in zraven snadajoči 2 nali ielezni tribi, približno 550 m v oremeru. ŽAOAB; iznrjen rezati vsako-Trsten Iesv 9&* se spre]me. Kupim kostanjev les. Josip Oolievsček v Liubliaai, Kolodvorska aliea 34. 2219 iiaitlaMaff nilai aU blilca x vrtom, ■ 1MJIIIIN VBIM ,11 okolici. 2435 Ponudbe pod ^Malkaa vila/2435" na upravnfgtvo »Slovcnskega Naroda«. Da«A#l-*i-*llf<* starejša mdtzdolgolet. rrOUdJdlKd spriemll, Ifte službe ¥ roešani trgovini, Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 2437 Ifimim ▼«»ko količino posodo IMjPini 300 do 800 L Tolike, in oddam dobrega belega vina vello količino in tuđi manj. Antoo Probil, Ceije- 7)ma3|aia11#a veSča manufakturne riODđ|3lKa in Specerijske stroke, I ivvnjnmM |a|| BrtIII-n|!| ihabo „ Cenjene ponudbe pod ltDobra moć 2436H na upravništvo »Slovenskega Naroda«. PrimBrno sIdžId **"" ***«£ I lllllCIUU JIULUU in slovenske steno- grafije, ter strojepisja in vseh pisarniSkih del. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2256 riOfinlnlnn "brtii6 ™2i