266. Številka. Ljubljana, petek 20. novembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Lotili* vartk d.ui, /.v>-<•,-* [;i-n« bojazno pogledovati proti zapadu Spli h je karakteristična prikazen, da so na Nemškem uže od 1871 leta naprej mislili splošno, da vspiam-ti v najbližjo j dobi povračilni dan zu Nemce v Francoski, dasiravno jim je bilo znano, kako opešan je premagani sovražnik v (i nancijalnem in tieićnem obziru. — V Fran ciji so do sedaj o kaki maščevaniski vojski govorili samo šovinisti, ko bo je mej tem na Nemškem o tej zadevi malo govoiilo, toda več mislilo in ravuo slednji so najue varnejši sovražuiki. Iz baš navedenega je razvidno, zakaj 8e še nikdar uijso oficirji zmagovalne armade tako pečali s študijami iu vojaškimi naredbami premaganega sovražuika, kakor je ravuo sedaj to slučajuo v ueunki armadi glede Francije. V Nemčiji vsak hip izhajajo na svitlo spisi o francoskej vojuej upravi, ki kar naravnost navajajo uzroke, zakaj take spise objavljajo. — Tako n. pr. piše ravno na svitlo izšlega spisa pisatelj : „0 francoHkej vojuej upravi in njenem preust rojenji." (Leipzig, fllr Militanvissenscbaften): „Po sklene nem miru z Nemčijo je armada francoska doživela več prenaredeb, predi o je zadobila sedanjo podobo. Slednja bode kljubn videznej pomanjkljivosti, k ljubu mnogim hibam v svu-jem notranjem organizmu za Nemčijo vedno enakomerni tekmec, s katerim se mora v naj bi izje j dobi še enkrat k o učni račun poravnati. Vslcd tega je jako Beatrica. (Novela.) IV. (Konoc.) V tem trem t k u prisopi tudi pes iu prinese kačo v gobcu, katera je Imela „roso" na glavi, kar jc Beatrica takoj zupazila. „Strupeua je", zavpita je in je p« prijela roko soprogovo, ter hitro začela rano S svojimi u trni izsesavati. „Pustite roko", pravi Senauges, „to bi vam lchko škodovalo". Oua jo pa z močjo, kakoršne bi ni kdo od take uježuje gospe ltepričakoval, BoprogOVO roko h ustnicam stiskala. Seuaugcs jo potem kačo, katero je pes prinesel, bolj natanko opazoval, vzel jo v roko in Se cukrat dobro pogledal, ter zopet proč vrgel ; kri se je v njegovi lici vrnila, oči so se mu zopet važno za vsaerga nemškega častnika, daje, kolikor je to mi žno, podučen o splošnih razmerah, organizaciji, oboroženji, vojni taktiki itd." V teh besedah je izraženo takovšno prepričanje, ki in.ru/eliiie pri omenjenih slučajih skoro vznemirja. Ako nemška armada tako določno poudarja nše enkratni račun", potem se res more zgoditi, in sicer iz vseh druzih uzrokov, nego, da bi Francoska ravno hotela ohladiti svoje maščevanje. Naj si bode nže kakor iu če, na Nemškem je splošna misel, da je nova nemško francoska vojska neizo^ibljiva in zaradi tega nij prav nič neb gična bojazen, da bode Nemčija prej ali siej kljnbu pomirjevalnim za gotov.1 .m sama dala povod novej vojski. — Razvidno je to tem več, ker se bode francoska vedno več krepila, Čem kasnejo se vojska s sovražnim sosednjim narodom prične. Uže sedaj mislijo politiki, ki o natueravanej bohencoleiski prtstolni kandidaturi na Španskem in o terjatvi Italije glede povrnitve Savojske mislijo, da vse to so le pruske nakane. Toda vse take in enake kombinacije so še nedoločne, in je treba pri takovej si-tuaci.i pomisliti prav natanko, ker to dobro dokazuje, kaj se je sploh nadejati v tacem slučaji od strani Prusije, oziroma velikega piuskega državnika, ki vodi celo vnajno politiko Nemško. t i lede vojnega vprašanja je vrh tega uprava notranje politike v Francoski tudi zelo važna. Iz sedanjih razporov, ki izvirajo vsled strankarskih borb i ki deželo pretresavajo, — dalo bi se soditi, da se bodo Francozi za časno jako imeli na pozoru, bojne spletke na zunaj, in najmanje pa proti mogočni Nemčiji začenjati. Da si more to mnenje biti ■vedrile In milo iu Ijubeznjivo Katrioo gledale. „Pust te mojo roko", nadaljuje, mej tem ko jo s« progo z levo objel, ter na se pritisnil, woba sva se zmotila , kača uij stru-peua in moje življenje nij v nevarnosti". Čudovito ga je Beatrica pogledala; prestop is smrtnega straha za moža v gotovost, da nij v nevarnosti, bil je tak« nagel, da je v omotico pala in /.mirom bledejŠO glavico soprogu na prsi naslonila. nBeatrica, draga Beatrica, kaj ti jer* vsknkne iuaiki, nne boj se nič, saj u j v nobeni nevarnosti moje življenje4. Beatrica se je hotela iz soprogovih rok iztrgati, ali marki jo nij izpustil. ^Blagoslavljam ta dogodjaj, ki mi je tvoje srce odkril", reče na to Senauges prav Ijubeznjivo. ,,Zdaj vem, da me ljubiš, kajti svoje življenje si hotela žrtovati, da bi moje rešila." opravičeno, more biti pa tudi nasprotno, ker nij baš brez izjeme v zgodovini, da so notranje zamotaue razmere dale povod k vnanjim razporom. Vojska z Nemčijo bi mogla pomirit) začasno vse stranke v Franciji, ter bi stopilo na ta način vprašanje vladne forme popolnem v zakotje. Toda zaradi tega bi bilo vendar mnenje, da Francija „casus belli", glede neugodnih notranjih razmer, hoče sama imeti na vsak način prezgodno. Politično položje in razmere Francoske k drugim državam so vsled tega, kar se je dosedaj javno govorilo ali v javnost prišlo, vse kombinacije kake vojne skoraj brez vsakega pomena. Mi bi skoro pritrdili, da so mnenja glede vojske iz te ali one strani in kedaj se to zgodi v tem trenotji prav malenkostna, ker so brez vsake podloge Dasi pa ravno tako Nemška smatro vojno s Francosko kot neobhodno potrebno, isto tako napenja vso svoje moči in žile Francoska, da se na to dostojno pripravi. Postava o vojaški nabiri od 27. jun. 1872 l, in postava o vojni organizaciji od 24. jul. 1873 1. ustvarila je na ta način Francozom zares moderno armado, nedotikaje se pil tem načel občne vojaške dolžnosti in teritorijalne uprave, dasi ravno so oni s temi postavami izgubili stari vojaSki sistem iu marsikake mile običaje. Njihova vlada je pri preustrojevanji vojske imela težak nalog, ker nij le morala od jenjati navzočnim ugovorom strokovnjaškim, nego morala je tudi raznoterim političnim strankam ugajati in izpolniti mnogo terjatev. Ako je v dotičnih postavah v enem ogleda polovičarstvo in hibe, vendar nij prezreti, da se je pri uvajanji storil veti kansk korak, s katerim je armada fVancosl a uže denes dosegla ono stopinjo, ki imponira Te besede bo se Beatrici globoko v srce vcepile, in vendar so jo žalile, kajti marki je le izgovoril, da zdaj njeno ljubezen pozna, a o svoji nij besedico črliuil. Solze so začelo jej vid zalivati iu zopet je hotela ho iz rok mu izmuzniti. Toda marki jo je še bolj k sebi pritisnil in milodoucčim glasom rekel : „Ljuba soproga, dozdaj sva bila jako nesrečna, a zdaj se najini srci pozuati in vse bi de zauaprej drugače." „No, ne", pravi Beatrica, ter začue na ves glas jokati. . . . Vse srčne bolečine ouega jutra, ko je soproga in st-stričiuo poslušala, ponovile so so, in zdelo se jej je, da zopet sliši one strastne iu britko besedo, katere so njeno src vi razuiesarile, ko jih je čutila. nNe", nadaljuje, „nesrečua sva in bodeva vselej". Vedoželjno jo marki opazuje — ko mu na to markiza v jecljavem govoru razodene, da ga je ono jutro v lopi poslušala. Nje- nasprotnika. Na Nemškem vso to radi pri poznavajo, kajti pisatelj prej imenovanega vojaško-znan8tvenega spisa pravi: „NihČe ne more tajiti, da se prenstrojevanje na Francoskem godi z velikansko eneržijoin da armada Sini na opazovalca ves drag vtis, nego za dobo Napoleonovega cesarstva". Zopet na drugi strani op. menja isti strokov-njaški pisatelj: „Zaradi nas (Nemcev) samih in v svoj prospeb ne želimo prenizko ceniti francoske armade, naroda francoskega in deželo". V nemškej armadi tedaj novo vojsko z Francijo nikakor ne smatrajo za kakov kratek boj, nego dobro ved), da bode na frau-coskej strani nastal s pomnoženimi in večjimi m Smi, nego je bil prvi. Nemški vojni pisatelji so vrh tega dokaz ili, da b de frau-coBka armadna reorganizacija najdalje do spomladi 1875. 1. tako daleč opravljena, da jej je moč z uspehom pričeti novo vojno. Poči ka H vojna do te dobe na ho, ali nastopi morebiti prej ali pozneje, pove nam bodočnost. Politični razgled. Ntitranje «B V L-jubljani 19. novembra. O preustrojstvu politične t&prnve je izpregovoril v državnem zboru poslanec Golleich iu videti je, da bode ta važua stvar tudi do izvrševanja prišla. Da bi le pri reševanji tega vprašanja liberalci zares liberalci bili in narejali dotično postavo ▼ smislu svoboduosfne avtonomije občine in v smisla odstranjenja prepolicaj-iskega in birokratičuega duha, ki je vladal dozdaj pri naših c. kr. političnih okrajnih glavarstvih, iu deželnih vladali. Iu te dve oblast' sta res reforme potrebni, katera bi bila tudi od nas z veseljem pozdravljana, — ako bi bili od Nemcev vajeni družili političnih „ref<>rm", nogo tacih ki nemško hegemonijo nad Slovaui utrjujejo. ĆeSkt list „Pokrok" pravi v članku od 17. t. ro. o ministerski krizi, da slednja prihaja iz narodn o-gospodarske krize minulega leta, ko sta trgovinska ministra obeh polovic Avstrije, Banhans in Bartal držala mirno roke križem, v očigled splošnej stiski in mizeriji, vse to je tedaj uzrok, ka se je preobrnilo v miuistersko krizo. „Narodni L isti" pak v uvodnem Članku istega dne pretresavaje tudi „zmenjo mi-nistersko" pišejo, ka bi bilo vse eno ostalo pri starem, gledć državuo pravnih vprašanj ko bi s Banhausom še trije drugi ministri šli na odpofiinek, vsaj bi prišli na njihovo mesto dragi ustavo vere i. „Da mi kaj dosežemo, nastati mora splošna a ne osobna prememba v ministerstva. Dokler smo bili delavni in Sin ni, pokopali smo Čehi vsako ustavaško ministerstvo, isto tako Lasser-Aaer-spergovo podeiemo, ako smo delavni in ne pasivni". Tirolski list „Tiroler Stimraen" piše 0 potrebi, ka naj s3 vsa opozicija združi k složnemu postopanju, ne le v principu, nego tudi v taktiki. Kolikokrat je bil uže o t~m prazen govor? Ko bi C^hi hoteli, pa je. ttnli'4t.ii je dva uradnika iz ministerstva notranjih zadev odpustil iz službe, ker je gotovo eden izmej njih prodal peštanske-mu dopisnika „N. Fr. Pr.u one Andrašijeve note glede trgovinske pogodbe z Rusijo, iz katerih je vidna Banhausova kratkovidnost. — Elen teh uraduikov, M hok, pozivlje dopisnika naj imenuje ime, od koga je dobil one note. Dopisnik „N. Fr. Pr." to se ve da odreka imenovanje imena. Zdaj pride stvar v kriminalno preiskavo. Mesto MiiMt'lovcc je imenovalo ko-mandujočega generala v vojni krajini in Hrvatski fcm. Mollinarvj« za častnega meščana, ker se je za napredek v vojni krajini zaslug pridobil. ##»•!***tshi „Obzor" od 18. nov. oslavlja v prvem, Srez celo stran tiskanem Članku petindvajsetlctnico biskup o vanja S t r o sm a j c r j e v e g a in pravi mej drugim: „Na današnji dan prije dvaest i pet godina pukao je glas po hrvatskoj domovini, da je Josip Juraj Strossmayer postao djakovačkim biskupom. — U ono doba njegov glas nije bio tako prostran, kao danas. No koji ga 1 nisu poznavali, sudeć po njegovoj mladosti, u kojoj je malo tko od nizka roda biskupom kao on postao, slutili su na neobične darove uma i srci. Njegova djela daleko su nadkriiila sve najradostnije slutnje u uarodu. — Dopavši iza toga absolutizam povukao je gustu koprenu pa sve rodoljubive uspomene i težnje. Izpod koprene obraćalei su se narodne oči na bana Jelačića i biskupa Stro8smayera. Narodni pjesnik, narodni prorok, koji kroz oblake mogaše po Birati u nebeske vedrine, slagao je svoje proročanske pjesme pod okriljem ovih dvajub imena. Novo bolje doba nadje ga gotov.i botioca, koji do danas, neustrašiv, plemenit, zanosan, darežljiv, potičući, obodravajući, tješeći i podučavajući sborom i tvorom stoji u prvom redu i svagdje, gdje ga dom »vina zove, da njoj i narodu svomu podigne i razširi svaku dobrotu, svaku ljepota, svaku ple-menštinu i dragost. Ovih dana čitasmo žalo buu njegovu ispovjest, kako od boga moli jod samo toliko života, da posveti milu vjerenicu svoju djakovaeku crkvu. Narod uz niega moli, nek* mu providnost ispun gova lici so resnejši postali, Ijubcznjivost je iz niegovik oči izginila, — rana, ki se še nij bila zacelila, ga je začela boleti; a vse to je le en trenotek trajalo. Kajti takoj stisne soprogo k sebi, terpoljubava njen za-jokaui obraz. „Morebiti, da je tako najboljše", pravi ma: U1, nda si se sama na tak način prepričala, kaj sem oni dan sč sestričino govoril, zdaj nij nobene skrivnosti več mej nama. • . . ltas je, da sem sestričino iz celega srca ljubil, bila je moja prva in edina ljubezen, a moja resna volja je strast, s katero sem jo ljubil, preobrnila v mirno prijateljstvo. Jaz jo ne bodem nikdar pozabil, ali čas in elaljava sta dobrodejno na moje srce u livala: privadil sem se mirno na to misliti, da je soproga dražega. ... In ona mi je bila dalje, ti bliza, z lastnimi očmi sem videl, kako si iz otroka žena postala, najprvo si pridobila mojo pozornost, potem moje dopadajenje in končno mojo — hub-vzen. Pozno Hva se izpoznala, naši srci so bili najp.vo za druge, moje za sestričino, tvoje za krala, pa . . ." „Ne", pravi markiza ognjeno, „jaz nij sem nikdar krala ljubila. Njegova prijaznost je s.cer mojo fantazijo zmotila, a mojega srci nil.dar". . . . Ona je obmolknila, nij mogla dalje govoriti, on pa se je pri pognil, ter lici poljuboval, po katerih so se gorke solze polivale, njegove oči so se ble-sketale, ko da bi solnce iz njih sijalo. „Tedaj nijsi kralja nikdar ljubila" ? povpraša jo Ijnbeznjivo, „in sem jaz res tako srečen, da je to ljubo srce najprvo za-me bilo" ? Markiza nij ničesa odgovorila, temne le roki okolo Senanževega vrata ovila in ga prav ljubeznjivo pogledala. Njune oči so se jima srečali, in kar je Beatrica v moževih brala, zagotavljalo jo je, da je njegovo srce zdaj le njeno in da jo ona gospa daleč [onkraj morja ne vznemiruje več. sve plemenite želje. Živiti pako — živiti ca i onako do vieka! Na Ertleljskem se snuje nova „er-deljska magjarska narodna stranka". V poziva izdanem ostro kritikujejo vso državno upravo. Kaj bi moglo iz Ivdeljrev postati, še predobro vedo od 1. 1848. — Kaj se Se i/.'e/.e v tej stranki, nij popolnem jasno do-sedaj. Daakovske novine polemizirajo proti tej stranki. Tiianle . Iz llti.tirr vedo listi povedati, da je vlada prišla na sled novi zaroti, ter je uže veS, nego 3000 osob, tudi več dam zaprtih. Aoglešk list „Daily Telegraf" poroča, da uijso še na konci preiskovanja. Na Vrancoskvšn so skuša zedipjenje mej levico (republikanci) iu mej nedoločnim levim centrom doseči. Ako se to posreči, Mac Mahon ne bode imel več večina in potem nič drnzega ne ostane n*go razpuščenie zbor-n'ce, ki tudi edino more Francijo rešiti iz nenaravnega stanja. Iz Š/m/ti fr se poroča angleškemu listu, dt. je Karlist.om, ko so po bitvi pri Oyar-zanu bežali, GO mož v soetru zmrznilo. Po tem tacem ne bode dolgo mogoče don Karlosu voiske v gorah nadaljevati. Don Karlos tudi denaja nema. Vnjvoda rao-denski mu je bil, kakor rimski „Fanfulla" pripoveduje, deset tisoč lir „posodil"; te so zapravljene, a več vojvoda ne da — ker vidi, da še teh ne bo nizaj dobil. General Loma je namesto, da bi nasle-doval premagano KarUste. v Midrid od vojske proč poklican. Z voljo tega je velika nevolja v vojski in pr? ljudstvu. Zmagati republikanci Še mejo, zmage porabiti pa ne. Ali ne morejo ali n??ej"? Z bojišča se piši „K. Ztg." o mestu Irun, katero so Kari isti streljali, predno so jih republikanci prepodili: Ulice so polne posipov, brunov, zl mljeneira pohištva, ljudje, kakor da bi so bili iz teške omot'ce vzbudili. Nekatere hiše »o ztrorele in skupaj pale, druge so na pol podrte. Največ so strehe trpele. Dva pruska oficirja sta rekla, da bi bili Karlisti to mesto lehko z bajonetom vzeli, če so res vojaki. Nič nij bilo treba ognja v mRsto metati. Kt *o to storili, so le zopet pokazali, da so druhal, katera, Se prej konec vzame, boljo je. i»tiflr.il.-i „Times" poročajo, da je teelanji minister Gladstone uže pred zadnjim rimskim koncilom svaril škofa Manninga pred pogubnimi nasledki objavljenja dogme o papeževi ne.zmotnosti. — Papež se je močno razhudil nad Gladstonom, daje s svojo znano izjavo ,,kakor gad pičil ladjico Petrovo." V vatikanu so se pa teh prenaglih besedij skesali in jih elementirali. Vendar angleški poslanik v llimu trdi svojoj vlad', da je papež res tako govoril. Jrflfmova pravda je preložena na 9. decembra v končno obravnavanje. Upor v jitSn*i-tt»nr»'if, fcC os M M z~ z- z- &. C o o o S =: sr 1 • 7- B" — o V E*. •-*' r* S-' K Ti-3 -i n d S. IT * k S ^ ~% PT« 5 =• - c« C < TT JU g cof** Er- S. ■rr" B g I »» f 8 I ili i p <5 m c ETc: ŠT c j p11! cd ^_ ~ s s1 i § -CP a? — O . S » < V> C i'17 m s H P B C -t ■A I; ; 3 oj W s ° Ei-t SE. N Q C a S? i w lil g, [; O £-?. rt F b „ *■ -i 2 « h 1— e 5 _ " 2. i - ■=: t g. ?r «2. jr T o 'a ^ Sli č g*? . 3 wp ( r^. —• —I - i; ii cc j- a1 ? (0 ic o> jr - pe p <5 .~- o p — p c • c i« ® «51 "J o. N< B 2 O B P N - 5.1. 0 gJ — ® S- r-- C O. rt o -■ PT PT" 7T - " o o c 3 _ '»H I z 2T 5 3"=» " 1—' — i—i CD ^ 05 i Ž r M »-t t* P' «s fc^S^ Is 3 fr4 b 2 o o C -i. tB*®' CD CD O O CD b CD C n — i« S* a s, b 3 o* E 1 0 p.N< •o 3 s w ? C* Iid ateij m za uruda »