266. Številka. Ljubljana, petek 20. novembra. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Lotili* vartk d.ui, /.v>-<•,-* [;i-n«<J<-.j.ke in dnova po pravnikih, rer vetja po pesti prejemati, za ivstro-ogerske dežele /a celo loto 16 goki., za pol leta 8 golo1, ma četrt lota 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo Isto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 hr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, /a mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za poi U ta 10 gold. — Za gospoda učitelje na ljudskih šolah \a za dijake volja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* stopite j. ■■a..tu; 6 kr., če ao oznanilo uukrat tiska, 5 kr. ću a« dvakrat in 4 kr. 6v se tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj ao izvolo frankirati. — Rokopisi m ne vračajo. — Uredništvo jo v IJ obijani na celovški eeati v Tavčarjevi biši „Hotel Evropa". Op r a v n i št v o, na katero "aj ne blagovolijo pošiljati naročnine,  reklamacije, oznanila, t. j. ndministrativne« reči, je v „N4rodni tiskarni11 v Tavč.nrievi hišt.
Francosko in Nemško.
Minola ho tri ltta po nemiko francoskej Tojni i u Francoska nij h. um poplačala ogro-mue vojne odškodnine, ki jej je bila naložena, nego mej tem se je okrepila tudi tako, da v Berolinu celo počenjaj > bojazno pogledovati proti zapadu Spli h je karakteristična prikazen, da so na Nemškem uže od 1871 leta naprej mislili splošno, da vspiam-ti v najbližjo j dobi povračilni dan zu Nemce v Francoski, dasiravno jim je bilo znano, kako opešan je premagani sovražnik v (i nancijalnem in tieićnem obziru. — V Fran ciji so do sedaj o kaki maščevaniski vojski govorili samo šovinisti, ko bo je mej tem na Nemškem o tej zadevi malo govoiilo, toda več mislilo in ravuo slednji so najue varnejši sovražuiki.
Iz baš navedenega je razvidno, zakaj 8e še nikdar uijso oficirji zmagovalne armade tako pečali s študijami iu vojaškimi naredbami premaganega sovražuika, kakor je ravuo sedaj to slučajuo v ueunki armadi glede Francije.
V Nemčiji vsak hip izhajajo na svitlo spisi o francoskej vojuej upravi, ki kar naravnost navajajo uzroke, zakaj take spise objavljajo. — Tako n. pr. piše ravno na svitlo izšlega spisa pisatelj : „0 francoHkej vojuej upravi in njenem preust rojenji." (Leipzig, fllr Militanvissenscbaften): „Po sklene nem miru z Nemčijo je armada francoska doživela več prenaredeb, predi o je zadobila sedanjo podobo. Slednja bode kljubn videznej pomanjkljivosti, k ljubu mnogim hibam v svu-jem notranjem organizmu za Nemčijo vedno enakomerni tekmec, s katerim se mora v naj bi izje j dobi še enkrat k o učni račun poravnati.   Vslcd  tega je jako
Beatrica.
(Novela.)
IV.
(Konoc.)
V tem trem t k u prisopi tudi pes iu prinese kačo v gobcu, katera je Imela „roso" na glavi, kar jc Beatrica takoj zupazila.
„Strupeua je", zavpita je in je p« prijela roko soprogovo, ter hitro začela rano S svojimi u trni izsesavati.
„Pustite roko", pravi Senauges, „to bi vam lchko škodovalo".
Oua jo pa z močjo, kakoršne bi ni kdo od take uježuje gospe ltepričakoval, BoprogOVO roko h ustnicam stiskala. Seuaugcs jo potem kačo, katero je pes prinesel, bolj natanko opazoval, vzel jo v roko in Se cukrat dobro pogledal, ter zopet proč vrgel ; kri se je v njegovi lici vrnila,  oči so se mu zopet
važno za vsaerga nemškega častnika, daje, kolikor je to mi žno, podučen o splošnih razmerah, organizaciji, oboroženji, vojni taktiki itd."
V teh besedah je izraženo takovšno prepričanje, ki in.ru/eliiie pri omenjenih slučajih skoro vznemirja. Ako nemška armada tako določno poudarja nše enkratni račun", potem se res more zgoditi, in sicer iz vseh druzih uzrokov, nego, da bi Francoska ravno hotela ohladiti svoje maščevanje.
Naj si bode nže kakor iu če, na Nemškem je splošna misel, da je nova nemško francoska vojska neizo^ibljiva in zaradi tega nij prav nič neb gična bojazen, da bode Nemčija prej ali siej kljnbu pomirjevalnim za gotov.1 .m sama dala povod novej vojski. — Razvidno je to tem več, ker se bode francoska vedno več krepila, Čem kasnejo se vojska s sovražnim sosednjim narodom prične. Uže sedaj mislijo politiki, ki o natueravanej bohencoleiski prtstolni kandidaturi na Španskem in o terjatvi Italije glede povrnitve Savojske mislijo, da vse to so le pruske nakane. Toda vse take in enake kombinacije so še nedoločne, in je treba pri takovej si-tuaci.i pomisliti prav natanko, ker to dobro dokazuje, kaj se je sploh nadejati v tacem slučaji od strani Prusije, oziroma velikega piuskega državnika, ki vodi celo vnajno politiko Nemško.
t i lede vojnega vprašanja je vrh tega uprava notranje politike v Francoski tudi zelo važna.
Iz sedanjih razporov, ki izvirajo vsled strankarskih borb i ki deželo pretresavajo, — dalo bi se soditi, da se bodo Francozi za časno jako imeli na pozoru, bojne spletke na zunaj, in najmanje pa proti mogočni Nemčiji  začenjati.   Da si more to mnenje biti
■vedrile In milo iu Ijubeznjivo Katrioo gledale.
„Pust te mojo roko", nadaljuje, mej tem ko jo s« progo z levo objel, ter na se pritisnil, woba sva se zmotila , kača uij stru-peua in moje življenje nij v nevarnosti".
Čudovito ga je Beatrica pogledala; prestop is smrtnega straha za moža v gotovost, da nij v nevarnosti, bil je tak« nagel, da je v omotico pala in /.mirom bledejŠO glavico soprogu na prsi naslonila.
nBeatrica, draga Beatrica, kaj ti jer* vsknkne iuaiki, nne boj se nič, saj u j v nobeni nevarnosti moje življenje4.
Beatrica se je hotela iz soprogovih rok iztrgati, ali marki jo nij izpustil.
^Blagoslavljam ta dogodjaj, ki mi je tvoje srce odkril", reče na to Senauges prav Ijubeznjivo. ,,Zdaj vem, da me ljubiš, kajti svoje življenje si hotela žrtovati, da bi moje rešila."
opravičeno, more biti pa tudi nasprotno, ker nij baš brez izjeme v zgodovini, da so notranje zamotaue razmere dale povod k vnanjim razporom.
Vojska z Nemčijo bi mogla pomirit) začasno vse stranke v Franciji, ter bi stopilo na ta način vprašanje vladne forme popolnem v zakotje. Toda zaradi tega bi bilo vendar mnenje, da Francija „casus belli", glede neugodnih notranjih razmer, hoče sama imeti na vsak način prezgodno.
Politično položje in razmere Francoske k drugim državam so vsled tega, kar se je dosedaj javno govorilo ali v javnost prišlo, vse kombinacije kake vojne skoraj brez vsakega pomena.
Mi bi skoro pritrdili, da so mnenja glede vojske iz te ali one strani in kedaj se to zgodi v tem trenotji prav malenkostna, ker so brez vsake podloge Dasi pa ravno tako Nemška smatro vojno s Francosko kot neobhodno potrebno, isto tako napenja vso svoje moči in žile Francoska, da se na to dostojno pripravi. Postava o vojaški nabiri od 27. jun. 1872 l, in postava o vojni organizaciji od 24. jul. 1873 1. ustvarila je na ta način Francozom zares moderno armado, nedotikaje se pil tem načel občne vojaške dolžnosti in teritorijalne uprave, dasi ravno so oni s temi postavami izgubili stari vojaSki sistem iu marsikake mile običaje. Njihova vlada je pri preustrojevanji vojske imela težak nalog, ker nij le morala od jenjati navzočnim ugovorom strokovnjaškim, nego morala je tudi raznoterim političnim strankam ugajati in izpolniti mnogo terjatev. Ako je v dotičnih postavah v enem ogleda polovičarstvo in hibe, vendar nij prezreti, da se je pri uvajanji storil veti kansk korak, s katerim je armada fVancosl a uže denes dosegla ono stopinjo, ki imponira
Te besede bo se Beatrici globoko v srce vcepile, in vendar so jo žalile, kajti marki je le izgovoril, da zdaj njeno ljubezen pozna, a o svoji nij besedico črliuil. Solze so začelo jej vid zalivati iu zopet je hotela ho iz rok mu izmuzniti. Toda marki jo je še bolj k sebi pritisnil in milodoucčim glasom rekel : „Ljuba soproga, dozdaj sva bila jako nesrečna, a zdaj se najini srci pozuati in vse bi de zauaprej drugače."
„No, ne", pravi Beatrica, ter začue na ves glas jokati. . . . Vse srčne bolečine ouega jutra, ko je soproga in st-stričiuo poslušala, ponovile so so, in zdelo se jej je, da zopet sliši one strastne iu britko besedo, katere so njeno src vi razuiesarile, ko jih je čutila. nNe", nadaljuje, „nesrečua sva in bodeva vselej".
Vedoželjno jo marki opazuje — ko mu na to markiza v jecljavem govoru razodene, da   ga je  ono jutro v lopi poslušala. Nje-
nasprotnika. Na Nemškem vso to radi pri poznavajo, kajti pisatelj prej imenovanega vojaško-znan8tvenega spisa pravi: „NihČe ne more tajiti, da se prenstrojevanje na Francoskem godi z velikansko eneržijoin da armada Sini na opazovalca ves drag vtis, nego za dobo Napoleonovega cesarstva". Zopet na drugi strani op. menja isti strokov-njaški pisatelj: „Zaradi nas (Nemcev) samih in v svoj prospeb ne želimo prenizko ceniti francoske armade, naroda francoskega in deželo".
V nemškej armadi tedaj novo vojsko z Francijo nikakor ne smatrajo za kakov kratek boj, nego dobro ved), da bode na frau-coskej strani nastal s pomnoženimi in večjimi m Smi, nego je bil prvi. Nemški vojni pisatelji so vrh tega dokaz ili, da b de frau-coBka armadna reorganizacija najdalje do spomladi 1875. 1. tako daleč opravljena, da jej je moč z uspehom pričeti novo vojno. Poči ka H vojna do te dobe na ho, ali nastopi morebiti prej ali pozneje, pove nam bodočnost.
Politični razgled.
Ntitranje «B
V L-jubljani 19. novembra.
O preustrojstvu politične t&prnve je izpregovoril v državnem zboru poslanec Golleich iu videti je, da bode ta važua stvar tudi do izvrševanja prišla. Da bi le pri reševanji tega vprašanja liberalci zares liberalci bili in narejali dotično postavo ▼ smislu svoboduosfne avtonomije občine in v smisla odstranjenja prepolicaj-iskega in birokratičuega duha, ki je vladal dozdaj pri naših c. kr. političnih okrajnih glavarstvih, iu deželnih vladali. Iu te dve oblast' sta res reforme potrebni, katera bi bila tudi od nas z veseljem pozdravljana, — ako bi bili od Nemcev vajeni družili političnih „ref<>rm", nogo tacih ki nemško hegemonijo nad Slovaui utrjujejo.
ĆeSkt list „Pokrok" pravi v članku od 17. t. ro. o ministerski krizi, da slednja prihaja iz narodn o-gospodarske krize minulega leta, ko sta trgovinska ministra obeh polovic Avstrije, Banhans in Bartal držala mirno roke križem, v očigled splošnej stiski in mizeriji, vse to je tedaj uzrok, ka se je preobrnilo v miuistersko krizo.
„Narodni L isti" pak v uvodnem Članku istega dne pretresavaje tudi „zmenjo mi-nistersko" pišejo, ka bi bilo vse eno ostalo pri starem, gledć državuo pravnih vprašanj ko  bi s Banhausom še trije drugi ministri
šli na odpofiinek, vsaj bi prišli na njihovo mesto dragi ustavo vere i. „Da mi kaj dosežemo, nastati mora splošna a ne osobna prememba v ministerstva. Dokler smo bili delavni in Sin ni, pokopali smo Čehi vsako ustavaško ministerstvo, isto tako Lasser-Aaer-spergovo podeiemo, ako smo delavni in ne pasivni".
Tirolski list „Tiroler Stimraen" piše
0 potrebi, ka naj s3 vsa opozicija združi k složnemu postopanju, ne le v principu, nego tudi v taktiki. Kolikokrat je bil uže o t~m prazen govor? Ko bi C^hi hoteli, pa je.
ttnli'4t.ii je dva uradnika iz ministerstva notranjih zadev odpustil iz službe, ker je gotovo eden izmej njih prodal peštanske-mu dopisnika „N. Fr. Pr.u one Andrašijeve note glede trgovinske pogodbe z Rusijo, iz katerih je vidna Banhausova kratkovidnost. — Elen teh uraduikov, M hok, pozivlje dopisnika naj imenuje ime, od koga je dobil one note. Dopisnik „N. Fr. Pr." to se ve da odreka imenovanje imena. Zdaj pride stvar v kriminalno preiskavo.
Mesto MiiMt'lovcc je imenovalo ko-mandujočega generala v vojni krajini in Hrvatski fcm. Mollinarvj« za častnega meščana, ker se je za napredek v vojni krajini zaslug pridobil.
##»•!***tshi „Obzor" od 18. nov. oslavlja v prvem, Srez celo stran tiskanem Članku petindvajsetlctnico biskup o vanja S t r o sm a j c r j e v e g a in pravi mej drugim: „Na današnji dan prije dvaest i pet godina pukao je glas po hrvatskoj domovini, da je Josip Juraj Strossmayer postao djakovačkim biskupom. — U ono doba njegov glas nije bio tako prostran,  kao danas.   No koji ga
1 nisu poznavali, sudeć po njegovoj mladosti, u kojoj je malo tko od nizka roda biskupom kao on postao, slutili su na neobične darove uma i srci. Njegova djela daleko su nadkriiila sve najradostnije slutnje u uarodu. — Dopavši iza toga absolutizam povukao je gustu koprenu pa sve rodoljubive uspomene i težnje. Izpod koprene obraćalei su se narodne oči na bana Jelačića i biskupa Stro8smayera. Narodni pjesnik, narodni prorok, koji kroz oblake mogaše po Birati u nebeske vedrine, slagao je svoje proročanske pjesme pod okriljem ovih dvajub imena. Novo bolje doba nadje ga gotov.i botioca, koji do danas, neustrašiv, plemenit, zanosan, darežljiv, potičući, obodravajući, tješeći i podučavajući sborom i tvorom stoji u prvom redu i svagdje, gdje ga dom »vina zove, da njoj i narodu svomu podigne i razširi svaku dobrotu, svaku ljepota, svaku ple-menštinu i dragost. Ovih dana čitasmo žalo buu njegovu ispovjest, kako od boga moli jod samo toliko života, da posveti milu vjerenicu svoju djakovaeku crkvu. Narod uz   niega   moli,   nek* mu providnost ispun
gova lici so resnejši postali, Ijubcznjivost je iz niegovik oči izginila, — rana, ki se še nij bila zacelila, ga je začela boleti; a vse to je le en trenotek trajalo. Kajti takoj stisne soprogo k sebi, terpoljubava njen za-jokaui obraz.
„Morebiti, da je tako najboljše", pravi ma: U1, nda si se sama na tak način prepričala, kaj sem oni dan sč sestričino govoril, zdaj nij nobene skrivnosti več mej nama. • . . ltas je, da sem sestričino iz celega srca ljubil, bila je moja prva in edina ljubezen, a moja resna volja je strast, s katero sem jo ljubil, preobrnila v mirno prijateljstvo. Jaz jo ne bodem nikdar pozabil, ali čas in elaljava sta dobrodejno na moje srce u livala: privadil sem se mirno na to misliti, da je soproga dražega. ... In ona mi je bila dalje, ti bliza, z lastnimi očmi sem videl, kako si iz otroka žena postala, najprvo si pridobila mojo pozornost, potem  moje   dopadajenje  in končno mojo —
hub-vzen. Pozno Hva se izpoznala, naši srci so bili najp.vo za druge, moje za sestričino, tvoje za krala, pa . . ."
„Ne", pravi markiza ognjeno, „jaz nij sem nikdar krala ljubila. Njegova prijaznost je s.cer mojo fantazijo zmotila, a mojega srci nil.dar". . . . Ona je obmolknila, nij mogla dalje govoriti, on pa se je pri pognil, ter lici poljuboval, po katerih so se gorke solze polivale, njegove oči so se ble-sketale, ko da bi solnce iz njih sijalo.
„Tedaj nijsi kralja nikdar ljubila" ? povpraša jo Ijnbeznjivo, „in sem jaz res tako srečen, da je to ljubo srce najprvo za-me bilo" ?
Markiza nij ničesa odgovorila, temne le roki okolo Senanževega vrata ovila in ga prav ljubeznjivo pogledala. Njune oči so se jima srečali, in kar je Beatrica v moževih brala, zagotavljalo jo je, da je njegovo srce zdaj le njeno in da jo ona gospa daleč [onkraj morja ne vznemiruje več.
sve plemenite želje. Živiti pako — živiti ca i onako do vieka!
Na Ertleljskem se snuje nova „er-deljska magjarska narodna stranka". V poziva izdanem ostro kritikujejo vso državno upravo. Kaj bi moglo iz Ivdeljrev postati, še predobro vedo od 1. 1848. — Kaj se Se i/.'e/.e v tej stranki, nij popolnem jasno do-sedaj. Daakovske novine polemizirajo proti tej stranki.
Tiianle <tr£taw>.
Iz llti.tirr vedo listi povedati, da je vlada prišla na sled novi zaroti, ter je uže veS, nego 3000 osob, tudi več dam zaprtih. Aoglešk list „Daily Telegraf" poroča, da uijso še na konci preiskovanja.
Na Vrancoskvšn so skuša zedipjenje mej levico (republikanci) iu mej nedoločnim levim centrom doseči. Ako se to posreči, Mac Mahon ne bode imel več večina in potem nič drnzega ne ostane n*go razpuščenie zbor-n'ce, ki tudi edino more Francijo rešiti iz nenaravnega stanja.
Iz Š/m/ti fr se poroča angleškemu listu, dt. je Karlist.om, ko so po bitvi pri Oyar-zanu bežali, GO mož v soetru zmrznilo. Po tem tacem ne bode dolgo mogoče don Karlosu voiske v gorah nadaljevati. Don Karlos tudi denaja nema. Vnjvoda rao-denski mu je bil, kakor rimski „Fanfulla" pripoveduje, deset tisoč lir „posodil"; te so zapravljene, a več vojvoda ne da — ker vidi, da še teh ne bo nizaj dobil.
General Loma je namesto, da bi nasle-doval premagano KarUste. v Midrid od vojske proč poklican. Z voljo tega je velika nevolja v vojski in pr? ljudstvu. Zmagati republikanci Še mejo, zmage porabiti pa ne. Ali ne morejo ali n??ej"?
Z bojišča se piši „K. Ztg." o mestu Irun, katero so Kari isti streljali, predno so jih republikanci prepodili: Ulice so polne posipov, brunov, zl mljeneira pohištva, ljudje, kakor da bi so bili iz teške omot'ce vzbudili. Nekatere hiše »o ztrorele in skupaj pale, druge so na pol podrte. Največ so strehe trpele. Dva pruska oficirja sta rekla, da bi bili Karlisti to mesto lehko z bajonetom vzeli, če so res vojaki. Nič nij bilo treba ognja v mRsto metati. Kt *o to storili, so le zopet pokazali, da so druhal, katera, Se prej konec vzame, boljo je.
i»tiflr.il.-i „Times" poročajo, da je teelanji minister Gladstone uže pred zadnjim rimskim koncilom svaril škofa Manninga pred pogubnimi nasledki objavljenja dogme o papeževi ne.zmotnosti. — Papež se je močno razhudil nad Gladstonom, daje s svojo znano izjavo ,,kakor gad pičil ladjico Petrovo." V vatikanu so se pa teh prenaglih besedij skesali in jih elementirali. Vendar angleški poslanik v llimu trdi svojoj vlad', da je papež res tako govoril.
Jrflfmova pravda je preložena na 9. decembra v končno obravnavanje.
Upor v jitSn*i-tt»nr»'if,<tit.vki/t La-Plata-državah je čudeu konec storil, namreč v sredi krvavega boja sta se poveljnika obeh strank, vodja uporne vojske general Mitre in novovoljeni predsednik Avpllanedo pobo-gala in mir naredila s pogodbo, da nove volitve mej njima odloČijo.
Domače stvari.
— („ Novice".) Ko Nemci in vlada vse napore delajo, da bi slovenstvu na Kranjskem dali smrtni udarec, ne vedo „Novice" zopet druzega pisati, nego dolg neslan članek, v katerem se otrobi vežejo in psnje na „Mladosloveuce" na dr. Vošnjaka in dr. Razlaga itd. Je-Ii je s tacami ljudmi mogoče z največjim zatajevanjem samega sebe za kaj vzvišenega boriti se, kakor je naša slovenska narodnost ?!
— (Slovenski državni poslanci) bodo, kakor „Vaterl." čuje, interpelirali vlado
zakaj se pri pripravah volitev v kranjsko trgovinsko zbornico po dragih naSelih dela nego v druzih deželah. — Nam o tej nameri nij še poročano, a verjetna se nam zdi, ker dežela to pričakuje in obe „Pressi" naravnost povesti, da gre ves Vestenckov inaue-ver le na to, kako 5000 slovenskih volilcev oh volilno pravo deti in nemškntarjem veČino t deželnem zbora pripraviti.
— (Politično „narodno društvo") je včeraj v odborovi seji sklepalo, kako udeležiti 8e agitacije za narodne kandidate za trgovinsko zbornico. Več povemo kadar bode trebalo delati.
— (O dr. Orlu) katerega 8mr) včeraj k večnemu pokoju spremili naj d *nes še omenimo, da je bil prvi notar ljubljanski, ki je tudi Blovenski uradoval in — poleg g. J. Zupanca edini. Isto tako mu bodo kmetje na ljubljanskem močvirj i hvaležnost ohranili, ker Orel jih je prvi učil šoto tako rezati in sušiti kakor se dan denes ravna ž njo. Star je bil 78 let. — Imel je dr. Orel tudi „odlikovanje" zlatega križca za zasluge. A nikdar tega ordna nij nosil, ker kot pravi narodnjak in demokrat v blagem smislu besede nij maral za enake stvari, kar ga gotovo lepo karakterizuje.
— (Od „banke Slovenije") smo na-prošeni omeniti, da tretji obrok za doplače-vaujc prve polovice na delnice izteče 1H decembra, prvi obrok druge polovice pak 20. dec.
— (Slika ljubljanske realke) s popisom je izšla v zadnji „Neue Iilustriite Zeitung", ki izhaja na Dunaji.
— (Imenovanje.) G. Fr. Sujer je imenovau za provizoričnega vodjo računskega oddelka pri fiuančni direkciji v Ljubljani.
— („L a i b a ch er ičn a" temeljitost.) Večkrat smo nže omenjali, kako izvrstno nemški časopisi, ki mej nami izhajajo, našo deželo in ljudstvo poznajo, za katero se vendar politikovati usojajo. — Z-ipet mal dokaz. Včeraj je slovensk list poročal iz ^notranjske Bisttics", da je tam zelje tako obrodilo, da je ena zelna glava va-gala 15l/2 fuutov. Hitro denes „Laibache-ricau prestavi, da se je ta Čndež zgodil v nW i n d i s c h - Feistritz" in učenjaki tega uradnega kranjskega lista do sek por nema jo niti misli, da bi slovenska Bistrica utegnila biti kje zunaj Kranjske, morda nekje na Štajerskem.
— (Izpod Begunjšice) na Gorenjskem se nam piše: Kakor povsod, tako tudi naŠu okolico pokriva bela snežena odeja. Nepričakovano je jelo snežiti dne 12. t. m.: isto je še toliko bolj sitno za naše kmetovalce, ker si niJBo utegnili stelje napraviti, kajti imeli so ravno s spravljanjem surovine opraviti in sedaj nema večina celo nič nastelje. Letina pri nas je bila jako dobra. Pridelki vsi, razen krompirja, bili so taki, da ljudje ne pomnijo enakih. Pa saj je prav, bodo ubogi kmetje vsaj velike davke lažje plačali.
— (Obesil s e.) Piše se nam : 18. t. m. popoludue se je Štefan Snoj, premožen posestnik iz Nadgorice, št. 25, 42 let star, v hosti nad cesto pri Ciameljnih, (blizu Ljubljane) — obesil. — Pravijo, da ga je vsak mesec taka neumnost prijela, da je bil ves zmešan, — torej je tu samomor iz blaznosti.
— (Vsled požara v Mozlju) na KoCevskcm je kranjska deželna vlada v pomoč nbogim pogorelcem ukazala, naj se da-
rovi za pogorelce po deželi nabirajo in od-dajejo pri ljubljanskem magistratu in pri vseh okrajnih glavarstvih.
— (Kmetijska dražba) je prodajala 12. t. m. v Krškem, 14. pak v Kraoji bike in telice muriškega in pinčgavskega plemena, da se tako živinoreja zboljša in požlabtni.
— (Sem nji), ki so bili prepovedani zarad živinske kuge v Krškem, Mokronogu in Radečah smejo zdaj biti, V Kočevji pak še ne smejo biti.
— (Iz ljutomerskih goric) se nam piše: Prerana zima nas je neprijetno iznenadila. Imamo uže en čevelj debelo snega in mraza 5—6°, tudi 7°. V prejšnjih letih smo še Živino o tem Času pasli. Prerana zima tudi kupčevalcev za našo sladko kapljico ne bodo k nam mikala-, vino bode vsled tega v ceni padalo, in žep, kateri je uže sedaj prazen, bode čisto zamrznil. Kakor se je egiptovskemu Jožefa sanjalo, ni-povedaje se nam 7 slokih krav in 7 slabih let, namreč v zadevi penezev, katerih jako primanjkuje, da je živež, zlato žito prav po ceni. —
— (V Hajdini) poleg Ptuja se je zidala (za 20.000 gld.) in posvečevala od mariborskega škofa 15. t. m. nova cerkev.
— (Celovške šole) ostanejo še do 22. t. m. zavoljo epidetničnih ošpic zaprto.
— (Iz Gorice) se nam piše 18. t. m.: Vreme imamo zopet krasno. — Goriška čitalnica napravi v soboto 21. t. m. ples. Sviral bode septet novodoSlega \Veberjevega polka. — Zadnjo soboto o polndne sta se zgrabila v gospodski ulici dva elegantno oblečena italijanska gospoda in sta se s palicama tako dolgo po butici bila, da sta vsak svojo na 'drobne kosce razdrobila. Okolostoječi ljudje so ju jedva razkropili in pomirili. — Pondeljek so! peljali naši Briči okolo 80 voz (prvi voz je bil s cvetlicami okinčan) božjo kapljice skozi mesto ponosni na kolodvor, kupil jo je neki Dunajčan 1500 vedrov. — Ubijalca onega duhovna v Brazana so te dni nlovili. Nij bil brat duhovnov kakor sem vam napačno poročal, nego mož duhovnove nečakinje.
— (Zamet na karlovško-reški železnici.) Iz Reke se nam 17. novembra piše: V noči od 12. do 13. t. m. je mej Fu žinami in Plašim v županiji rečki od 4 črev. do 3 sežnje visoko sneg pal in je vsled tega promet na Karlovško-reški železnici zaprt. Reški poštni vlak od 13. t. m. je blizu Zlo-bina v snegu obtičal in je vzprkos 5 maši-nam, katere so iz Reke na pomoč hitele, da progo od snega očiste, do denes še nij mogoče bilo, promet nadaljevati in dotične železniške potnike od 13. t. m., kateri so z ve licinii težavami vendar do male vasi Ziobin prišli, od „sibirskega prognanstva" osvobo« boditi. Razen tega je tudi tako huda zima, da je eden delavcev, ki na železnici sneg kidajo, zmrznil, a nekemu drugemu jemalo manjkalo, da nij šel za svojim nesrečnim tovarišem.
— (Potros.) U Klani, zgora Kastva dne 23. na 24. pr. mjeseca noćju u 1 sat i 38 časovah tresla se je zemlja tako žestoko, da so je malo i veliko od straha prepalo. Ovomu pako nije so čuditi, jer je 1. marca 1870. potres ondje nekoliko kucah srušio. Zemlja se je ovaj put tresla tri sekund ■ od jugozapada prama sjevero-iztoku. Kad je strešnja  prestala,  čuo   so još izpod zemljo
mukal štropot. Triesak bio je vertikalan, te se je ljudem činilo, kao da jih nešto diglo it postelje i odmah opet spustilo.
_ „N. Sloga."
Razne vesti.
* (Ženski uradniki.) V novejšem času je ogersko komnnikacijsko ministerstvo izdalo normo, ki dovoljuje, da pri ogerskih železnicah žene pri raznih službenih oddelkih službe opravljajo (n. pr. smejo kontrolirati nabrane vozne listke, odpravljati zloženino, prodajati vozne listke, voditi zapisnike o prometu vozov, pisati avizo, oddajati privatne ali uže stilizirane službene brzojavke na železaičnem telegrafu). Pri vseh imenovanih oddelkih smejo ženske nastavljene bit«, ki so 20 leto dopolnite, jih družben« razmere ne zavirajo in k dosegi dotične služba po-trehno zmožnost imajo, po mogočnosti — za zdaj le po dnevi — I pogodbo tudi samostojno. Ž nam, odrasteuim hčeram ali bližnjim sorodnikom žclezničuib uradnikov je pri oddaji služeb prednost varovana.
* (Promet pošte) leta 1873. Iz tabele o izidu poštnega prometa o leta 1873 je razv'dno sledeče: Promet pisemske poŠte znuSa v našej državi 190,11)2.008, oni iz Nemčije 30,129.552, iz druzega inozemstva 6,749.040.
* (Ponarejevalec bankovcev — pastir.) Pred porotno sodnijo je stal one dni v Taruovu 14 letni pastir, obtožen, da je p marejeval petnke (bankovce). Mlad umetnik jo petake delal brez tiskalne mašine in brez litografije, kar s prosto roko na — paši. Namcstu umetnega črnila, napravil si je sni neko črnilo iz pšenične rjć, rndefio tinto pak iz bezgovih jagod. Dečko zna le za silo čitati, in pisati se n<j učil nikoli, toda risanje je bil njegov najljubši posel od otročjih let, risal jo podobe z ogljem na stene, zaradi česar jo bil često od. očeta tepen. Neobičajna zmožnosti dečkove v risanji so se pa razvile še le pozneje na ču-dnvitni nač;n, ko je začel ponarejavati bankovce, katera j s kradel očetu in namestil katerih je položil ponarejene. Na ta način je oče njegov nevedoma izdajcl ponarejene bankovce. Ko pak soduija le še nij hotela to verjeti, pokazal jim je svojo umetnost pastir na mestu, ter izgotovil za pol ure — petak, končno je narisal celo portrait predsednika Bodnije z svinčnikom z nepopisljivo točnostjo. Mladega fabrikanta bankovcev so obsodili na 3 leta ječe.
* (Diamantno sva t o van je.) V Pi-ravartu praznuje 22. novembru pek Gilln-Avald COletui god svoje poroke. Star je 87 let, lena njegova pa 89 let. Vzela sta so 1. 1814.
* (Nagla smrt.) Poljski poslanec v državnem zboru Agapsovič je bil 13. t. m. zadet na ulici od mrtvouda, ter obležal takoj mrtev. Popoludne je bil še navzoč v odbora, ki je pretresaval zadeve o živinski kugi.
* (Samomor iz 8 as tiču tja.) Ravnatelj občanske šole v Veršecu g. L. Vodeckv, ki je 23 let na tamošnji realki marljiv bil v svojem poklicu a obče čislan, se je one dni obesil. Uzrok je nekov sramotilni spis proti VodeekomUj ki o slednjega zmožnosti pisaje pravi, ka je omenjena realka najslabša v cele j deželi.
* (Mačeha.) V Trstu se je 18. t. m. pričela končna obravnava sodnijska proti Ani Postelovej, soprogi po c. kr. nadlejt-uantu topničarskem. — Zatožena je hudodelstva, dopri nesenega na novlastnej 2 1. hčerki, ki je pošla nadlejtuantu s prvega zakona. Ako si predstavljamo narodno slovensko pesen „Sirotck" imamo tedaj fie le pojem, kako nečloveško je ravnala z ubogim detetom, ko nij bilo moža dona. Celo leto ga je mučila i pretepala, da nijsmo v stanu to popisati. Njeno Čine nečloveške so prebivalci v ujenej hiši sami izdali sodniji.
* (Pasja steklina.) O toj grozovitej bolezni pasjej piše nek ruski list Bledeče: Kar je profesor patologične anatomije, M. M.
Hudnev pričel predavanja iz patalogičue anatomije živalske za študent« živalim zdrav nistva. obračal j« svojo pozornost posebno pasje j steklini, katera bo tuko pogosto na-baja pri soduijskib živalo/.dravniških poskuš-njah, kajti, dosedaj se je pokazalo, da baš pri razrezanih živalih nijso mogli najti zadosti dokazov o tej bolezni. Prepričal je svoje poslušalce, da jo tu moč le h mikroskopom kaj izpoznati, a pripovedoval jim je sledeči resultat: Poglavitni uzrok pasje stekline je anatomična prememha ledvic vsled gobastega vnetja slednjih. Omenjeno vnetje se loči v tem od druz;h vnetij, ka jo cela ledvična površna kožica ob enem bolna in da lehko nastanejo vsled tega, ker se ob enem ledvične cevice napolnijo z neko žle-zasto mastno tekotino, iz katere pohaja baš smrt pri pasjej stekliui. Ker se je tedaj posrečilo najti uzroke te bolezni, se je nadejati, ka se bodo našla tudi sredstva k lečeuji.
Cjjospotlarsli«* stvari.
0 presajenji mladih dreves.
V pustem kraji je navadno, drevje saditi v jeseni.   V mrzloj zimi pozebejo, kot vemo
iz izkušnje. Nasprotno se sade v prijetnem a suhem podnebji, posebno Če je zemlja suha v jeseni, ker jim zimska moča — korist'. V globoke) in mehkej zemlji se prav navadno sadi. Ako je pa zemlja pesecaa, in trda ali celo ilnata (neodvisna od gorenje prsti), se mora tedaj spoduja zemlja iztrebiti in na to mesto mehČeje prsti nasipati, ker le tako je moč izgojati močno in plodonosno drevje. —
Kako se dela trdno platno za vreče na pšenico itd.
Naj se izkuha 2 finta dobrega hrastovega čresla v 10 bokalih vrele vode. V ta krop so namoči v ta namen odločeno platno, ter se pusti v njem 24 ur ležati. Potem se pa vzame ven platno, se opere v čistej vodi. ter se posuši. Na 10 vatlov platna pride 2 funta čresla. Predivue niti in konopljene, se napijejo čresline, katera je ne varuje samo zvijanja, kot usnje, nego je tudi močneje.
Krompir se obvaruje gnjilobe,
v jeseni in po zimi v kletih, ako se na dotični kraj, kot za podlago polože opeke ali pa dilje;   na   to se nastelje   1  črevelj visoko
slame, ter na njo krompirja. Znano je, da; tudi tii sopare izpušča krompir, zatoraj je slama ravno pravo sredstvo, da se sopari skozi njo — razkarie, ker bi drugači krompir začel gnjiti. Na ta način se ohrani krompir vedno izvrstno. —
Utmajska borza 19. novembra.
Enotni dri. dolg v bankovcih .   70 gld. 05 ki.
Enotni drž. dolg v srebru 4   „   45 „
1860 drž. posojilo..... 109   .   25 „
Akcijo narodne banke    . 993   „   — „
Kreditne akcijo    ....      235   „   — „
London........110   „   35 „
Napol..........8    „ 90
C. k. cekini...... .   —   „   — „
Srehro.........104 .65
Zahvala.
Za izkazano srčno sočutje, kakor tudi mnogo spremstvo do gomile preljubljenc nađe sorodniee, gospodično
Angelike Pavlin-ove,
izrekamo vsem Znancem in prijateljem, posebno pa čestitim pevcem tukajšnje čitalnice za milo pevanc nadgrohnice, svojo presrčno zalivalo.
Žalujoči sorodniki.
Tujci.
18. novembra: Evropu: Kosoni iz Radno. — Mine iz Litijo.
P i.Nloiiii: Angl, Dostal, Wurm iz Dunaja. — Trinajsti iz Banja — Sauhi iz Ileke. — Oblak iz Litije. — Mikoli, Havličok iz Zagreba. — Košir z ženo iz Cicova.
Pri Malici: Uom iz Kočevja. — Durstmii'er iz Brna. — Seibort, Bahus, Geringor iz Dunaja. — Detelja iz Gradca. — Brul iz Brna
Pri Zamorci: Eržen iz Litije. — Kran iz Celja.
Pri carju a vttlrij Mkeni i Prah iz St. ltuprehta.
Pri Dunajski razstavi 1. 1873 % iiiotlaliji za napredek za 8 zvonov s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji, razstavljenih.
Ces.
kralj.
dvorna livarna za zvonove in metale
Ignacija Hilceija & sinov
v Dunajskem Novem mestu (Ignaz Hilzei Sc Solxzx ixx "^7"iex3.er-^Teij.stad-t) (
se priporoča za naročevanje
zvonov vsake teze in vsakega glasa,
ter tndi za vsake izdelke iz vlitega metala.
Za prej odločeni glas ali čisto harmonični akord naročenega zvonovja (več zvonov) se daje poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali žolezja po najboljši in najnovejši šegi narojeni, tako da se veliki in težki zvonovi prav lehko gonijo, ker teko po zobcih na novo iznajden način; tudi se lehko presučojo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepši pojo.
Tudi se zvonovi tako uredijo, da so pri zvononji vsi lepo vjemajo in kcmblji drug za drugom v lepem rodu bijejo. Za tako uređenje je iznašla ta livarna novo sistemo, po kateri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vso zvonove v zvoniku on sam človek v kakih urah po zelo priprosti napravi brez vseh stroškov tako urediti moro, da Zvonovi enako, hi trejo ali bolj počasi teko.
Naročila se izgotovljajo natančno in po ceni.   Zarad plačo so ugodni pogoji. (287—7)
Kar ta livarna obshji, .7.7 lit, je vlila 29X0 večjih zvonov, ki so tehtali 12800 centov.
)
CLy;ttMH!i.MiyilaAi2Cg
- —
5 .
5 H
5 v
3 jr2T<?
*5 5 gf
» 3. — Z-
g C i
O* 3"
It
S S S S
o _.    o o _ s
M Op
_. B 3
h-> fcC      os M M
z~ z- z- &.
C o o o
S =: sr     1 •
7- B" — o V E*. •-*' r* S-'
K Ti-3 -i n d S. IT * k
S       ^ ~% PT«
5       =• - c«
C < TT JU
g cof**
Er- S. ■rr"
B g I »» f 8 I
ili i p
<5 m c
ETc: ŠT
c j
p11!
cd ^_ ~ s
s1 i §
-CP a? — O
. S »
< V> C
i'17
m s H
P B
C -t
■A I; ;
3 oj
W s °
Ei-t SE.
N      Q C a
S? i w
lil g,
[; O
£-?. rt F b „
*■ -i 2 « h
1— e 5 _ "
2. i -
■=:    t g. ?r
«2.    jr T
o
'a ^ Sli
č g*? . 3 wp (
r^. —• —I
- i; ii cc j- a1 ? (0 ic o> jr - pe p    <5 .~- o p — p c • c
i« ®
«51
"J       o. N< B
2     O B P
N -
5.1. 0 gJ
— ® S-
r-- C O.
rt o
-■ PT PT"
7T - "
o o
c 3 _
'»H
I z 2T
5 3"=» "
1—' — i—i      CD      ^ 05
i Ž r
M »-t
t* P'
«s
fc^S^ Is
3 fr4
b 2
o o
C -i.
tB*®'
CD CD
O O
CD
b
CD C
n —
i« S*
a s,
b 3
o* E
1
0 p.N<
•o 3
s w
? C*
Iid ateij m za uruda »<vo oU^ovo:«u: Maks Armič.
Lastuma m tisk nNarodne tiskarne".