BredniStv« In npramlit vo v L j n b 1 j a n l. Fnuičiškamku ulica štev. 6, I. nadstropje, ■■ Užiteljska tiskarna. —	—
Ufiklamadje xa list »o poštnine proste
Useratl: Baoatopna petit vretiea 30 v; po-^ro«tor 50 v; razglasi in postano H W t; večkratni objavi po do-= (•▼•rn primeren popust
vr*tie»
Izhaja rasen nedelj la pr aznlkov vsak ' dan opoldne. ■■
Naročnina po poiti 2 dostavljanjem na dom za eelo leto K 36'—, za pol leta K 18‘—, za žetrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nem* čij« celo leto K 40‘—, za ostalo tujino in ■......  ■	—Ameriko K 48.
Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. —
Posamezna Številka 14 vin. mm
Št. 73.
V Ljubljani, sobota dne 30. marca 1918.
Leto If.
Vabilo na naročbo.
Zaradi fl©prestama naraščajočih stroškov našem Kstu, smo prisiljeni zvišali naročnino ** 50 vtnatriev na mesec. 1. apnitla i. 1. bo znašala naročnina po to z dostavljanjem na dom:
mesečna...................K	3'—
četrtletna................„	9’—
polletna...................... 18' —
celoletna.................„	36’—
Posamezne številke veljajo od pondel.lka, <n« 18. t m. dalje do 14 vin.
Uprava »Napreia«.
Ruski mir in samoodločba
obmejnih narodov.
Pri prvem branju pogodbe o mirovnem sklepu z Husijo v nemški poslanski zbornici je govoril neodvisni 'Socialist Ledebour naslednje:
Včeraj so prišle do besede tri vladne stranke, ki -1*0 prisegale na sporazumni mir, danes pa obe aneksio-'listični stranki. Prve so bile, kar treba omeniti, nezadovoljne z vlado, aneksionisti so jo pa hvalili. Logično bi morale večinske stranke mir odkloniti. Da ga odklanjamo ml, Je sanioobsebi umljivo. Za podaljšanje volne s tem nikakor ne glasujemo, marveč želimo boljšo mirovno pogodbo. Ce je odobril kongres sovjetov Pogodbo, je storil to le zato, ker Rusi vojne no morejo "adaljevati. Zmagovalna Nemčija bi morala ponuditi Rusiji sporazumni mir mesto nasilnega. Po našem prepričanju pomeni ta mir močno ogrožanje svetovnega ®lru in s tem tudi Nemčije. Kdor uganja načelno politiko, mora z nami to pogodbo odklanjati. Narodni liberalci imajo prav, ko pravijo, da je nastala vojna zaradi gospodarske konkurence različnih držav. Toda 'njihovo sklepanje, da bodo zaraditega vedno vojne na svetu, je napačno. Zakaj to nasprotje korenini v kapl-tolističnam ustroju in se bo nehalo z zmago socializma.
Baltiške Nemce so opevali zopet z najlepšimi besedami. Osebno, kot ljudje so mi bili Balti vedno jako simpatični .To pa ni nikakršen vzrok, da bi pospeševali iznova napačno politiko, ki so jo uganjali baltiški baroni obenem s carstvom pod zaščito nemške države. Sklepi kurskega deželnega sveta, ki je bil izvoljen ob pritisku Oberostove komande in ga je ta potrdil, je pravtako dobila vojaška sila. Leti so se zavzemali vedno za samostojno letsko dr;'.avo; Oberostova komanda je pa skušala vplivati nanje, da bi zahtevali enotno baltiško državo. To pa se mu v letski skupščini ni posrečilo, zato
ao se lotili kurske deželne skupščine, v kateri so zastopani Leti le v majhni manjšini. Te zastopnike so izvolili župani, ki Jih Je Izvolila zopet nemška uprava. (Cujtc,
čujte! — živahno proti izvajanjem predsedniškega namestnika; ta zvoni neprestano in pravi, da bo vprašal zbornico, če hoče še dalje posiuiati govornika.)
Posl. Ledebour (nadaljuje): Z boljševlško vlado se i« pogajala nemška vlada in proti botjševišklm četam nastopa sedaj na enak način. Neverojetna nemška taktika, ki nas obsovraži v vseh deželah, se kaie tudi pri razpravi o poljskem vprašanju.
Ukrajincem bi nujno svetoval, da se odreko danajskega daru holmske dežele prostovoljno, sicer si bodo naprtiK Poljake za večne sovražnike. Vsa strategična mejna zavarovanja nam ne morejo na vzhodu pomagati, temveč le prijateljsko zbližanje na-m zagotovi na vzhodu trajen mir. (Tako je!)
S Finsko sploh nismo vodili vojne. Nemški pohod na Finsko ni nič drugega, kakor solo varovanje kapitalističnih interesov proti zakoniti socialistični vladi na Finskem. Armenskega vprašanja se ni tu še nikdo dotaknil. Okraji Erdehan, Kars in Batum izroČe Turčiji. Velika večina prebivalstva je armenska in georgijska, sedaj pa naj Kh iztrebijo Turki. Ze do sedaj so izgnali Turki iz turške Armenije zaradi verske nestrpnosti nad en milijon krščanskih Armencev. (Cujte, čujte!) Nemška in avstrijska vlada ne smeta dopuščati, da bi prišle sedaj turške čete v te kraje. Naj bi dovolili, da se združijo te dežele z novo kavkaško zvezno državo. Častna zadeva nemške vlade je, da prepreči nove armenske poboje.
Po teh mirovnih pogodbah ni resolucija nemške zbornice z dne 19. julija nič več kot capa papirja, s katerim no more ničesar več početi, niti ne v tem na papirju ubogem času. (Veselost. Poslanec Erzberger: Narodna svoboda!) Razložil sem vam, kakšno nasilnost pomenja ta mirovna pogodba in tu prihaja to človeče (Veselost) ter izblekne kot zadnji rešilni besedi: narodna svoboda. Te strašne blamaže se rešite le, če se mesto prikritesa aneksionista pokažete kot odkriti aneksionist.
Povsod bomo šli v boj prot aneksionistom, • in kadar se že ne bo več glasila v tej zbornici prosta beseda, bo pomedla večina naroda z njimi, to smo trdno prepričani. Tedaj pride čas uresničitve pravega mirt! med narodi. (Tako je! pri neodvisnih socialistih.)
■v
Železničarjem!
»Slov. Narod« prav rad priobčuje članke in'dopise, v katerih se trosijo neresnice o jugosl. soc. demokraciji. Zlasti se to godi v člankih in poročilih, . ki sc tičejo železničarjev. Odkar zboruje parlament, so se skoraj-žili tudi bivši vodje tzv. jugoslovanskih železničarjev
LISTEK.
Vstajen e...
Zunaj po travnikih in logih, povsod po vsej ljubi naravi vesoio' klije novo življenje. Krilate ptice v zračni višavi žvrgole svojemu stvarniku zahvalno pe-*om’.Vse stvarstvo sploh se otresa zimskega spanja, ker je pomlad na stežaj odprla svoja vrata. Življenje diha sleherna stvar... Ne tako človek ! Zlasti ’ uborni delavec letos ne čuti tistega pomladka, kakršnega je ob tej priKki okušal še nedaj/no obenem z mogočno na-ravo, če prav bi imel do njega prav tako, če ne večjo Pravico, kakor vsako drugo ustvarjeno bitje.
V	četrtem letu svetovne vojne smo, tiste nesrečne v°ine, ki zasužnjuje človeka, mu Jemlje zlato svobodo in Prostost, slabi mu voljo in ga napravlja enakega ali se slabejšega 0d neumne živali. Vojna leži na njem kot težka mora i„ Ka sprav|ja v prezgodnji grob. Odtegnila mu je zadovoljnost, zmanjšala veselje do dela... Pro-^zroča mu doslej neznane skrbj za vsakdanii svoj obstanek in njegove gladne družine, tlači ga neprestan »bup, obiskuje ga strašna Proletarska znanka — lakota, "zela mu je vse, prav vse...
Da, lačen, izmozgan in sestradan do kosti je ubogi proletarec. Ob pogledu nanj se nam ježe lasje, izprele-nas groza in vsiljujejo se nam tožne misli, ako •*remo v bližnjo bodočnost... Ali človek res ni na dragega. kakor da ie obsojen na večno
robstvo, trpljenje, suženjstvo? V potu svojega obraza se peha za zaslužkom, neprestano se bori danzadnem za svoj bi« in nebiti. Komaj se drži pokoncu. Od ranega jutra do pozne noči je pri delu, pa ni niti enkrat na dari sit, deloma ker ninta v teh dragih časih za to potrebnih pomočkov, deloma ker sploh ničesar nimajo zanj. Zjutraj vstane lačen, opoldne gre lačen od tnize in zvečer se vleže istotako lačen k počitku. • Najbolj srečen je še, kadar počiva. Delavec bodi le za delo, garanje *n — stradanje!
Zakaj vse to? Kdo je temu vzrok? Pravijo in se izgovarjajo, da je le vojna, edino le vojna kriva tem nečloveškim in nekulturnim razmeram. Mi pa trdimo, da so poleg vojne v izdatni meri kriva še druga neovrgljiva dejstva, saj se vendar še dobe ljudje, ki iskreno žele, da bi se vojna zavlekla še dolgo, da bi sami lahko živeli, delali ogromne dobičke, spravljali milijone in vlekli mastne plače ter bogate dividende, in prav mnogo je takih vojnih profitarjev! Dannadan čujemo o novem, neverjetnem in nezaslišanem vojpem oderuštvu in sleparstvu. Te vrste ljudem torej ne prede trda. Lačni niso, žejni tudi ne, zanje je dovolj živeža, ne pogrešajo ničesar zakopani so v izobilju. Zanje veljajo druga pravila, druga mera! Največji sovražnik proletarskega življa, požrešni kapitalizem se tu kaže v svoji popolni nagoti.
Socialna demokracija stoji paziio na straži. Zaveda se v polni meri zastavljene ji naloge in težke odgovor-, nosti napram trpečemu delavstvu. Vsaj je zastavila vse sile. da se doseže silno zaželjeni mir in pospešijo ko- j
ter začeli »organizirati«. Gosp. Kejžar, ki poide menda 9 1. majem v penzijo, in mu je kot penzionistu obljubljeno ravnateljsko inesto podružnice špedicijske firmo »Balkan« v Ljubljani, je posebno živahen.
V »Slov. Narodu« od četrtka poroča o svojem delovanju v Mariboru. Pravi, da je »ponudil socialni demokraciji roko v skupno delo, ona pa ni doslej dala odgovora, če ravno je minilo že dva meseca«. Konštatira-rrto, da vodstvu jugosl. soc. dem. stranke ni nikdo prišel 9 kako poondbo %a skupno dela. Konštatiramo to zato. da pribijemo to nesramno laž!
Clankar sicer takoj pove, da bi mogli imeti opravka »s socialno demokracijo le tedaj, če bi imeli opravka % železničarji; s Kopači ne maramo nobenega opravka imeti«.
Človek se prijemlje za glavo. Kaj pa je »socialna demokracija« — ali so to železničarji?! Socialna demokracija je politična stranka delavcev, to je: železničarjev, rudarjev, kovinarjev, sploh industrijskih, kmečkih deiavcev, uradnikov zasebnih in privatnih, ter sploh onih ljudi, ki priznavajo socialno demokratičen program! Oosp. Kejžar pa bi hotel imeti opravka le z železničarjiIII Kake pojme ima ta mož, je jasno. Mož cek> ve, da je socialna demokracija — centralistična in ne priznava jugoslovanske deklracijelij Ubogi Kejžar.
Ce bo imel tucfc pri Balkanu v Ljubljani take pojme — gorje tvrdkam, ki so v zvezi z njo. (Op. stavca.) Oosp. Kejžar celo ve, da naš »Naprej« zapuščajo lastni ljudje. Privlekel je na svoj zbor celo nekega zastopnika socialistične »Omladine«, ki ga imenuje »gosp. M.«, ki da je pozdravil železničarsko- organizacjo, češ da na! bode vedno samostojna in neodvisna. Zanimivo je, da sc ta zastopnik imenuje le »gosp. M.«, najbrže »gospod Mutec«... Smc.ial bi se človek in jokal ob enem, nad ljudmi, ki hočejo, da je 6d njib odvisna bodočnost slovenskih železničarjev... —
»Slov. Narod« od srede pa je priobčil dokument, ki ilustrira te organizatorje nad vse lepo. Članek ima naslov: »Jugoslovanski železničarji, organizirajte se.«
V	tem članku je precej trditev, ki so tako absurdne, da ie nas strah. N. pr. »Ob Krekovi sinrti smo se prebudili tudi železničarji.« Železničarji in - ■; dr. Krek. Bridki spornim se porajajo človeku v duši, če se spomni na dobo pred 20 leti!!! — Ali pa »v imenu Zveze jugosl. železničarjev« tiči tista rnagnetična sila, ki nas vleče skupaj«. Za poet! bi rekel »Slov. Narod«. Dalje: »že pred vojno smo nosili isto ime, vedeli smo, kaj pomeni, čutili smo, da bo enkrat v tem imenu rešitev naša«... Aii pa »nemški delavec je. isto kot nemški kapitalist«... Brr... Daljen »In. proti obema se mora naš delavec boriti. Neodpusten je greh, ki ga je zagrešila naša delavska stranka, ki je favorizirala in favorizira razšir-
raki v dosego pravičnega, na demokratskih načelih slonečega splošnega miru.
Vojna pa je'vplivala tudi na.’naše javno življenje. Zbudila'ga je k i to vem n žitju. Kakor mogočen vihar iz-brisuje stara pota in išče novih izhodov, lzpremembe na vseh koncih in krajih se nam obetajo. Važno besedo bodo imeli potem takem tudi delavci. Socijalna demokracija ima‘pri-tem velike zasluge, da pride delavčevo mnenje bolj dej veljave..Zato gre ne oziraje se na levo ali desno, svojo- pot, katero • si je. začrtala, in jo ima
v svojih načelih, v svojem programu.
Veliki' dogodki se nam napovedujejo. Ne smejo pa preiti mimo delavca. Zategadelj bodi strankarska dolžnost vsakega zavednega, organiziranega sodruga, da skrbi po svoji možnosti za svojo razredno organizacijo in za svoje strankino časopisje. Neprestana agitacija od moža do moža za lastno glasilo »Naprej« bodi tedaj živ-Ijcnska potreba, ker le v lastni samoobrambi je moč. Naj bi ti časi torej ne našli majhnih ljudi!
Vsaka stvar ima svoj konec. Tudi vojna ga ima. Kakor kamen sc bo ljudem odvalilo težko breme od srca, ko bomo začuti, da se zopet povrne ljubi, tako težko pričakovani mir. Tudi za delavca bo skoro minulo to pasje življenje, te krute razmere, saj ima trdno vero, da mora slejkoprej pravična stvar zrnagonosno vkorakati. Tedaj bo vstal tudi borni jugoslovanski delavec, vrgel okov* in spone, ki ga vežejo proč, vzdignil svojo glavo po koncu, se ozrl krog sebe, krčil pesti in zahteval obraču«. Ali pa bo ta tudi majhen?! Zatore? kjičemo s pesnikom: »Vstani, vstani, borni narod moji«
Stran 2.
--------—rrr-   P; ---------------------ZTTTTt---HT"^------
jenie delokroga nemškega delavca«. AU ste že čttall večjo neumnost?!! K večjemu je to še naslednja trditev veleučenega člankarja, ki je menda višek:
»Naš človek se mora popolnoma osamosvojiti. Vsi dr Javni nameščenci se morajo po srtokah im narodni pripadnosti organizirati. Najlepša oblika ic zveza, k! sprejema vse, visoko ali nizko z jednako ljubeznijo. Sluga in ekscelenca spadata v eno strokovno društvo.«
Bodi dovolj. Možje, ki to pišejo, hočejo voditi slovenske železničar jel! - > i	.1
Veliki so sicer ti možje v blateniu železničarske strokovne organizacije, ki je edina doslej res z vso vnemo delovala za blagor železničarja — veliki so v obrekovanju in natolcevanju jugosl. soc. demokracije, ki je združevala zavedne železničarje v politični stranki in priborila zaničevanemu »ajzenponarju« odlično mesto v narodu... Ali manjka jim povsem razsodnost, treznost in prevdaruost
Jugosl. socialno dem. stranka ve, da buržuazija rabi delavcev in tzv. »delavskih« organizacij v svoje svrhe. Kadar se pa porajajo organizacije, ki imajo prave namene, tedaj jim te niso vseč. N. pr. V Ljubljani se je ustanovilo nedavno strokovno društvo zasebnih u-radnikov in uradnic. Vprašajte odbor tega društva, pa bodete videli: kako je, če društvo noče služiti interesom buržuazije! Delavci in nastavljene! imajo svoje interese. Železničarji dobro vedo, da so interesi ekse-lenc drugi kot — njihovi, pa če so tudi te »ekselencc« v železniški službi... In v dobi mezdnih bojev?! Ne, ne — resni ljudje, ki poznajo razmere v človeški družbi, pač ne morejo vzeti takih organizatorjev za — resne!
Železničarji so se doslej še vedno otresli škodljivcev na svojem telesu, saj so prihajali med nje pod narodno in pod versko krinko -— kalini o sicer povsod, ki se vlove... Upamo, da bo železničarska organizacija sama izvršila tu potrebno delo. Mi smo smatrali za primerno, da pribijemo: kakšni ljudje prihajajo... Da je »Slov. Narod« oni list, ki jih priporoča, za nje agitira, 110, to je samoposebi umevno, ker v njem najde vse ono dobro zatočišče, kar jo proti — delavskega, proti socialističnega In proti demokratičnega!
Razgovor z zastopn kom
ruskih boliševikov v Berlinu.
V	Berlin je bil poslan iz Moskve ljudski komisar sodr. Petrov. Sodr. Petrova so 1. 1905. pod carsko vlado zaprli. Ušel pa je skozi Avstro-Ogrsko, Švico in Francijo v Anglijo, kjer je živel do januarja t. 1. V Berbnu ga je poiskal eden izmed urednikov »Vor-vvaertsa« in je imel z njim daljši razgovor.
O organizaciji ruske vlade je rekel s. Petrov, da sloni na sovjetih. Vsak sovjet volt enega delegata v osrednji zemski odbor, ki se sedaj permanentno nastani v Moskvi. Ta definitivno odloča o natedbah odbora ljudskih komisarjev. Na vprašanja, ali imajo v Rusiji kapitalisti in meščani kake pravice, je ta odgovoril, da imajo v Rusiji vsi državljani enake pravice. Kapitala v Rusiji niso zaplenili. Odredili so samo, da ne sme vlagatelj z banke vzeti več kot 250 rubljev. V tujino ne sme vzeti s sabo nihče več kot 500 rubljev. Državnih dolgov ni več. Kapital je poizkusil stavkati. Uvedli so kontrolo tovaren. Sedaj tovarne zopet delajo In tvorijo vrednosti miru. Izdelujejo gospodarske stroje, katere oddajajo poljedelcem, tako da Je zveza med Industrijo In poljedelstvom zopet upostavljena.
Ruska vlada je teh nazorov, da sme vsak narod o svoji usodi odločevati po lastni volji. Mir, ki ga je Nemčija sklenila z Ukrajino, ne odgovarja željam ljudstva, ki hoče biti združeno z Rusijo. Rusija pa hoče živeti v miru z vsemi državami, tudi z Nemčijo in Avstro-Ogrsko.
Nemški in avstro-ogrski volni ujetniki so v Rusiji svobodni. Iz Sibirije so jih prepeljali v Rušilo. Živijo po mestih in so natančno tako plačani kot ruski delavci. Obiskavajo tudi politične shode. S. Petrov jih je nedavno srečal na cesti, ko so šli od shoda v Kremlju. Bill so to Nemci in Avstrijci. Izmeno ujetnikov lahko tako) začno. Ruska vlada je k temu vse pripravila.
Za vojne invalide skrbi v Rus.ji poseben komisa-rijat, ki ga vodi gospa Alexandrovna Kolontaiovna. Skrb za te najubožnejše je v Rusiji dobro organ,»i-rana.
Vprašanje prehrane ruskega ljudstva se je lako Izboljšalo. Izkaznic za živila v Rusiji nimajo. Živila razdeljujejo konzumna društva, ki so prav dobro izkazujejo. Proti tihotapcem silno strogo postopajo.
Sodr. Petrov se je razgovarjal še s Scheideman-nom in ie odšel ob 5. zvečer v nemški zunanji urad.
pregled.
—	Pogajanja z Rumunljo. Oospodarska pogajanja
z Rumunijo so sicer v najvažnejših točkah dovedla da sporazuma, potrebna pa je revizija operata s sodelovanjem rumunske delegacije, vsled česar se končna tz-gotovltev zavleče za kakih 14 dni. Med tem časom sc pooblaščenci pri političnih pogajanjih vrnejo na svoja
NAPREJ.
službena mesta ter pridejo še le potem nazaj v Buka-rešt, ko ibodo pogajanja glede gospodarskih zadev že končana.
== Nova stranka v Rumuniji. Glasom poročil iz Jaša se je v Rumeni ji ustanovila nova stranka, pod vodstvom generala Avatresca. Nova stranka bo,zasledovala demokratične dlje.
= Šest dni in šest noči... Angleški poročevalec Gibbs javlja: »Angleži so se moraili bojevati na raznih točkah proti velikanski premoči. Na mnogih mestih je stala, nemška divizija aasproti angleškemu bataljonu, in tta noza-slišna premoč se veča. dan za dnevom z novimi četami Naši vojaki so se boirili šest dni in noči neprenehoma. Njihovi obrazi so 'utrujena in vsled pomanjkanja spanca spačeni in uveli. Njihove uniifomme so le še cunje iin vse blatne. Videi sem majhen oddelek, truden, da je stal kom.aj še na nogah. Vojaki so bili kakor utrujeni otroci in so se opirali drug ob drugega kot bi bili pijani. Toda niso bili pobiti. Vojna na odprtem polju je za Angleže nekaj novega, in nevarnost, ki jim preti od sovražnika, je resna. Vsemu temu- pa kljubuje armada in še nobene divizije nismo izgubili.
= Strašne izgube na zapadnem bojišču. Nemški vojni poročevalci poročajo o strašnih izgubah angleških in francoskih čet. Dolino Summe imenujejo »angleško pokopališče«. Seveda zanikaio nemške vesti izgube na nemški strani, o katerih poročajo angleški in francoski časopisi. Imeli bosta pač obe strani prav, kajti napad, kakor tudi obramba sta v leti bitki enako usodepolna. Angleške, kakor nemške matere, žene in otroci imajo isti vzrok žalostiti se.
■— Nov vojni načrt entente. Švicarskim listom se poroča, da se prihodnje dni sestane v belgijskem glavnem stanu izreden vojni svet entente, katerega se udeležijo Lloyd George, Clemenceau in pooblaščenec predsednika Wi!sona. Vojni svet se bo posvetoval o splošni preureditvi bojnih sil in o novem vojnem načrtu, od katerega se pričakuje posebnih uspehov.
.= »Times« o resnosti položaja. Angleško časopisje ne zamolčuje resnosti položaja, obenem pa je polno zaupanja v srečni izid biitke. »Times« pišejo:	Končni cilj tega hitrega iti
energičnega prediranja je, .kakor .moremo spoznati, strategična točka Armems. Dasiravino ja ta točka še daleč od nemških čet, je vendar poležati dciveli resen, da je treba imisiliiti na množilo katastrofo. Padec Amierasa bi .imel važne posledice: Sovražnik bi megel od tam ogrožati naše severne bojne črte. Dalje bi mu bi! olajšan napad na pomorska pristanišča ob Kanalskem zalivu ,n tretjič bi ogrožal celo Pariz. Dejstvo, da .ie p-rordl sovražnik bolj globoko v paše postojanke, kakor smo pričakovali, ne smemo zamolčati.
Angleški napori. Angleški municijslri minister Churchil zahteva v javnem oklicu od delavstva, da sc trudi, da čimprej nadomesti izgube topov, strojnih pušk in streliva. Treba je vzdržati opremo bo.iujočh se čet na višku. Na srečo zadostujejo viri v vsakem oziru, vendar je treba hiteti. Lahko je izdelati topove in granate še v mnogo večji meri kakor dosedaj, ravno tako tudi tanke, strojne puške in orodja. Delo tudi med velikonočnimi prazniki ne sme počivati. Bojujoče armade naj sedaj vidijo, kaj more storiti armada po tovarnah.
— Angleški časopisi polni zaupanja. »Dai.lv News« pišejo:	Iz previdnih poročil nemškega časopisja posnemajmo, da sovražnik -dobro ^ve, da se mu ni posrečilo, zavojevati angleških linij. Preživeli simo prvi sunek kljub izgubam hrabrih človeških življenj in neprecenljivega ozemlja. Preživeli bomo tudi naslednji sunek, in če se nam to posreči, bo bojišče o>b Samimi postalo Še grob pruskega militarizma in posvečena tla svobode. Kajti, če se konča ta bitka tako., kot verdunska, ie nan škii bomi bog ne preživi. Nemška vojaška stranka ve dobro, da je za vedno zaigrala, če se ji to sedaj ponesreči.
— Skupni poveljnik angleško-francoske voiske. Clemenceau in Llovd George sta se sporazumela, da je potrebno oddati vodstvo vojnih operacij na zahodu einetrmu samemu 00-vetijniiku. tl or v č meni, da bo skupni poveiljm.. general Poch, zaupnik Clemenceaujev.
= Diplomatični zbor zopet v Petrogradu.
Danski poslanik je naznanil ljudskemu komisarju za vnanje zadeve petrograške oibčine, JcffeJu, da ie diolorratični zbor zaveznikov, ki se nahaja sedaj na Finskem, -izrazil željo, da se vrne v Petrograd. Na odredbo Joffeja je bil diplomatom takou stavljen na razpolago poseben vlak.
= Nova ruska pogodba z Ameriko? l judski komisarijat v Moskvi se bavi — kakor poroča »Navaja 2kzn« — s predlagano ru<ko-ame-
Štev. 73.
niško konvencijo, ki zagotavlja Rusiji, brez ozira na obliko njeno vlade, finančno pomoč Amerike proti vedi kiimi železniškimi fcotnee-sijami.
Dnevne beležke.
—	Na dGo za dnevnik »Naprej«. Ko stepamo v drugo čerttleje letošnjega I etn'uka. stavkamo do vseh sodrugov in sumišljemkov našega delavskega dnevnika »Napreja« nujno,- a iiljudno prošnjo, da v krogu svojih sodrugov, znancev in prijateljev marljivo agiitirairo 23 naš list. Dnevnik »Naprej« ima -obširno nalog0, da neumorno in dosledno zastopa edino le delavske koristi, radi tega je za vsakega zavednega delavca »Naprej« aieobhicdno potreb^1-Nimamo fondov, iz katerih bi pokrivala ognotfn-ne stroške za izdajanje lista, tudi ne dobivamo podpor, kakršne imajo skana vsi -meščatniskii listi. Odvisna smo le sumi ioid sebe. /tatorej —-prosimo — živahno na delo za nazšbpaoije »Napreja«.
— Ustanovna skupščina konsorclja slovenskega gledišča se vrši dne 3. aprila t. 1. ob 6. zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani.
— V tovarni P. Kozine & Ko. v Tržiču je
pretekli teden delavska stavka, s katero so delavci dosegli nekaj izboljšanja pri plači. Vsaj obljubili so jim. Kedaj bodo tržiški delavci spoznali potrebo strokovne organizacije? Tržiški delavci so danes naravnost sramotno plačevani, v primeri z delavci v drugih krajih, kjer so organizirani, a draginja je v Tržču prav taka kot drugod. Tržiški delavci, ne čakajte rešitve od zgoraj, temveč sami si morate pomagati, in sk*’f potom strokovne organizacije!
— iz ministrstva za socialno oskrbo. Tajnik pr! najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru dr. Janko Polec je ‘imenovan za ministerijalnega tajnika.
— Draginjske doklade za državne uslužbence. Kakor je parlamentarna korespondenca od zanesllive strani izvedela, se draginjska doklada za državne uslužbence ne bo izplačala že 1. aprila, marveč se je izplačilo moralo odložiti do 1. maja. Pač pa dobe državni uslužbenci prihodnje dni izplačan primeren znesek na račun doklade,
— Imenovanje na državni obrtni šoli v Trstu. Suplent na slovenski privatni trgovski šoli s pravico javnosti v Trstu dr. Lavo Čermelj je imenovan z« učitelja 9. činovnega razreda na državni obrtni šoli v Trstu.
—■ V Trstu so prijeli 24 ruskih ujetnikov, ko so prenočevali v ulici Pozzachera. Zato niso imeli nobenega dovoljenja. Pri njih so našli precej živeža, nekaj poštnih zavitkov in telefonskih aparatov. Izročili so jih vojaški oblasti.
— Primorsko finančno ravnateljstvo zapustilo Ljubljano. Sedaj še v Ljubija™ se nahajajoči odidelkii finančnega ravnateljstva za Pri-amoTsko so se te dni zopet preselili v Trst, taiko da bo odsled celotne ravnateljstvo s pred sodni št v om vreid poslovalo zopet v Trstu.
—- Pismo z Goriškega. Žalostno je, da se mora še vedno poročati o dnevnih nesrečah s strelivom, ki se pripete vojaškim in civilnim osebam. V Volčjidragi sta se s smodnikom opalila 5-letna deklica in 14-letni deček. Neki vojak je stopil na ročno granato, joj mn je poškodovala obe nogi. Na mirenski cesti so prevažali plinovo streljivo: desetnik je en zaboj odprl in plin se je vnel ter poškodoval njega in še enega vojaka. Oba so prepeljali v bolniščnieo. Prav tako je bi! poškodovan neki železničar. Vse to se je zgodilo v treh dneh in koliko je še nesreč, za katere ne izvemo. Kljub temu leži po cestah še vse polno streljiva. zlasti po vrtojbskem. Pred dnevi se je vnelo neko skladišče na dvorišču Zironkola; tam je biio še nekaj hiš za silo in je še te poškodovalo. Vožnje »o po Goriškem jako drage. Vožnja za voz lesa iz Dornberga v Rihenberg velja kar 80 kron. Železničar je iskal voznika, da mu prepelje blago iz Prvačine do Volčie-drage, ko ga je dobil, je ta zahteval 100 kron. Živine za obdelovanje polja ni mogoče dob.ti. V Vrtojbi Imajo samo trije kmetje svoje prejšnje vole, vsi drugi so iilt v tujini prodali. Zemlja je za obdelovanje silno trd* in s plevelom poraščena. Vrtojbski kmetje si pa sami drug drugemu popravljajo barake, in obdeluleio polje. Komaj je prišlo v Vrtojbo nekaj družin, že so nam nalepili letake, ki pozivajo na nabor zadnjih pet letnikov. Osebni vlak državne železnice ne vozi več a* južni kolodvor, temveč na državni, ker je isti popravljen. Tudi solkanski most bo kmalu za silo popravljen, ker bo obok iz železa. Vreme imamo krasno, tudf dežja smo imeli, da bo solata in druga zelenjava kmalu dorasla, da se bomo — najedli. Drugič kaj več. ■ L A
— Aprovlzacija na Goriškem je še prav slaba-Ljudje si hodijo iskat živeža, kamor kdo moro I« *»«• izgubljajo čas in največkrat prihajajo domov prazni* ker jim na poti vse poberejo. S štirimi
lente na mesec pa človek ne more živeti ta	'
I
/
8py, 73.	__________________________
V	Furlaniji je najelo dunajsko mesto 700 njiv Po V500 sežnjev. Za pridelavo zelenjave in krompirja 'Pia r,a razpolago deset motornih plugov in vsega, kar irebg za obdelovanje. Baje je na razpolago tudi dovolj delavcev, seveda pri pleincnitaških posestnikih.
v — Na električni železnici ponesrečil. Ka-srr*o kratko že poročali, jc predvčerajšnjim električni železnici ljubljanski praleijt kavarne >>tvtoDa« ponesrečil 16 letni giiunnazijalec (nt> vojak) Engelbert D r a x 1 e r. Prišel je pod ko-.
• a motornega voza, ki so iniu rabe mctgii skoraj Ptoedn-etn odrezala. Ker ni bilo takoj zdravnice Pomoči, so ponesrečenega dijaka prepeljali v dežeino bolnico, kjer ie kn.alu na to umrl.
' rasrab je danes popoldne ob 'dveh iiz mrtvašnice deželne bolnice.
Strela treščila v zvonik. V torek ob 4. zjutraj, ko je divjalo hudo neurje, je treščila strela v lepi, stari benečamskii zvonik, župne cerkve v Dolini. Razklal ga je na pol, edini se je pogreznil v razvaline zvonika. Ka-7{(W.?e je-odkitalo po vsej vasi, šipe so popokale, ves prostrani Breg se ie stresel orad srl-udarcem. Pogled jc bil grozen, pretresljiv. A ne samo to: katastrofa je zahtevala tudi živ-lietisko žrtev, uničila }e mlado življenje petlat-hega otroka v hiši pod »vonikictm. Otrdka k ubilo, a mater so potegnili težkio ramjcino izpod Tazvajin;
—	Skrb za mladino. Kako sladke so te besede, čc Joveic sliši, da jih govore osebe, ki imajo vsega v izobilju, ali če lih dnevno čitaino v ljubljanskih listih. Posebno pa Se zvene lepe besede tistim siromašnim sta-rišerer, ki imajo majhne otroke pa nič denarja, da bi jim kupi: najpotrebnejša živila in obleko. To vpliva bolj njih potrto dušo, kakor če bi sedli ob s kapuni in aniPanjcein polno mizo. Toda pri nas vidimo samo tuje la:!rntre, za domače pa, so nadvse žalostne, nimamo Srcal Kmalu bodo štiri leta, kar je vojna, ali siromašno iudstvo, ki živi — nota bene — pošteno in — moralno moglo ne enkrat kupiti svojim otrokom najpotrebnejših stvari. Poglejmo begunce, revežem privoščimo iz srca, bodo dobili sedaj drugič obleko. Naši revni starši Pa nid sukanca ne morejo dobiti, da bi stare otroške obleke zakrpali. To je žalostno! Daši imamo samo v Dubljani okolo 150 miljonarjev, ki nam jih je vojna dala 'n bi lahko ena sama taka oseba, ne da bi se ji poz-Mc°' ^Nla siromašnim otrokom za celo Kranjsko ob-r'- Kako pravi pregovor: Jede Schuld... Pa tudi Zgodovina ne more biti nikdar hvaležna, takim veliko-nšnun — skopuhom.
,	— ZaJtaj prekupcl? Z Ukraiilmo smo skle-
klli poleg drugih tudi grnspcidiatnslvo poigcdibo in ^ zedinili, da nam pošilja nova republika žito j17 drugih živiiil. V zannono bcimo preskrbeli z imdusitrijskinni iizdedki. Pni tam je vlada na pametno imisel, otsikirtbeti koše in Orlpo^jjati čez mejo. Vlada ima v _ svioiia arkadi in vojnih obratih milijone ljudi, in med Jdrni prav gratovo tudi take, ki vedlo, kje se> dobivajo kose. Da bi pa poiskala te ljudi, to ji 11(7 Pride na misel. Nasprotno; dobiti hoče kosi* s .Don.iočdio pr©kupcev. Nezmoitein dunajski kra-7N" za ždezmino je Ml odpuščan, da kupuje ^ ,in jih prodaja vladi. Denar, hi ga polircbujs a hakup, si nuora seveda izposoje vati za vti-_ Qke obresti. Ali je videl kdio je ka.j bolj noUmi-Heaa? Zaslužiti morajo terej denarni posaie-Valci la prekupoi. kljub teumu, da razprjaiga vlača z zadostni.mi' pamirački. kii ji ran icigcča.io, d'a doseže na boli prepmost lin cenejši način svoj ^tnem AH vlada ne ve, da uitegne dobiti j kost ? fttiim samim iinseiratom? Ne ve, da z^adrašča e Dozi v in lastnika naznanijo zalog e kos? Ne •J? da se nahaja v ann oidi dovolj ljudi, kii vedio. 'do jma Kose fin kdo jih dela? in vojak, ki ve je odpuščen — zakaj? Aili mi dolžan naizina-biti. kar ve o tem blagu, ali mora zato zaslutiti sam in še izposojevalci dienarja tisočake? Avstrijsko diržavmo gospodarstvo je vredno ^boštovanja in t>osmemiania. Krasno izveden je hn ustrcii, zato ra cvete prosta trgovina!
■ Papirnati čevlii za Doletie. Dunaiiski sitno-*°vmi list piše: Prvi poizkusi z izdelovanjem evtjjev iz papirja in z lesenimi podplati, imajo da se spravijo v promet kolitkor mo-ceni čevlii za ljudstvo. Sicer še ni na tam eno znano. Kako bodo priredili papir za čevlje. eneaT utesrneiio napredovati vse priprave v oiiki,. da to ir,c.Klic poleti dati v promet te 8 '.rnate cevke, ki bodo do možnosti nadurne H‘fal C namen e. .. Upajmo, da ne bo preveč ^1° tiste dna, k.o borno posili čevlje iz
I — Vračajoči se vojaki in ženska nezvestobi V Budimpešti se ie dogodilo že več sluča-vn • 8* so umorili voiakii, prišedši na dopust ali ' se 12 vnine.ga ujetništva, 9vn?e nezveste hi||c- Zadnje dni se ie vfn.il iz ruskega miet-topničar Mihael Majoir in pr obod d dom*
NAPREJ.
svojo bivšo nevesto Ivano Pollak. Oospo. je uti.r la tahoii. Vojak je povabili Žano s prikritim imenom na sestanek, da preizikiusi nje zvestobo. Ko je ta v istim prišla ma domen jeni kraj, jo je zabodel. __________________________________________
Vo,na.
Velika bitka na zapadu.
Nemška veiika ofenziva, k.i je zastavila prve oni z vso sihovijidosijio napad, .je zacinite uni neivčiiiikiD ouneiia.a. Voerajsinje ponoouo •nuiijškiaga vounega sitama pa govon o oiovun pu-tm "DOtfiu. Jviea Aiiraso.it uta rerc.aino 'opeiiiirata poveljnika v. Denow m M'arwiruz, ou t-ioronne <m iNovona pa l.iuuJtor. Na naspnoani strainii med Ar rasam in do Niesle stoke angineške oate. od tam juizuo uio rotce on se pa iganooslKe. Na tej črti se vrši saoati veuiJKiamSKia uuiKa pu'»eg vseh aruigin bojev ijuznio oid. ite ocene orite.
Nernci so ze v sreoo vzeii in test o Miomitdii-dier, ki je praseono vaižtio križišče žeueizniic, k.i vouijo proti severu v Anion s, ki ga rveuucrže tuni ogirozaijo, prod vzuuau v Rj^ve in 'proti jugu voutta 'Od tam ave ževezinitcr v l-airiz. Oete nčniiSkega presajionasieuniuka so 'natpreuoviaie-nad 6U km in iimiauio uio Pariza le še ohaio 80 kun, ista je iraznama maci Novutnum iti Pafn.®u'ni. S sunkoin ‘do Miuntdiiuiiera so _ uieseigiiii^ No.noi znaten uspeh, ker so •pretrgani' buižuiuo žeinezmi-ško zveizO' ti jed langtiešsiiima un liranoosikrjiiji četami. Ge Niurnci zavza.ijcbo Aiahuns, mure An-...prctiiui nev arnost, era jih Nomcii •cib.ko-Lijo. ker jili že seuai cigiružaiiO na desnem hnilu, in jim pirioejio za hrbet.
Včeiraj se je butika na zapadu razširila na severu preko Arrasa. Na obeh straneh Scairpe so Nemci. po skreni arthjffmjskii pripravi ilzvr-šiii napad ter osvcujlii’ spredrnue angileške pozicije. Vsied tega suinika, katerega posieullce se ne dajo še jasno presaditi, se je Angležem pred vsean onemogočilo, ua bi pritegimiiii še več čet s iia.ilderske fmante za abiramirao Auižensa. Vr-havino vuustvo' entaatimih armad stoji pred no-vin.i težkocairii.
Anmiaae nemškega prejstcijcmasledimika so tudi včoral napreaioivaie. V trikotu An.iens-Fierrepant-LihiGinis so znatno pridobite tal tar sc bližajo Amiensu. Nemška fronta teče sodaii cd Arrasa preko B uc y u y - A'ib er t - L ijicin s- Mi oint-di'Ciijjr-Nioyoin. Za varstvo Fiainza so t irancozi urediti novo obrambno črto n.ieid MirantdiLul.erietm in Niovoinoiin. Potekajo že zadnje ure za piriiče-tek odiicčiilnega beja.
Došia so nami naslednja brzojavna poročila:
Dunaj, 29. marca. (Kar. utr.) Uradiuo s* razglaša: Nia vzhodu in v lbaJiji nobenih posebnih dogodkov. — Sef geimeirajnega štaba.
Berlin, 29. marca. W'Gilff ov urad poroča iz glavnega stana: V krajevnih berih ob obeh straneli Scarpe so naše čete vdrle v sprednje angleške pozicije, ter so ujele več tisoč miotž. Pri Albertu so Angleži brez uspeha in ob težkih izgubah nadaljevali svoje pratinapadc. Med Som.imio in Avro srnio panovno napadli. Iz starih pozicij in trdovratno branjenih vasi smo vrgli sovražnika proti zapadu nazai čez Abaru court in Plessier. Proti posameznim odsekom naše nove frrante med Man.tdiidicrjc.n in Novo-nami so iizvršli Francozi več sruitih pn itinania-di)'V. Vsi napadi so se izjalovillii ob težkih sovražnikovih izgubah. Od počet k a bitke smo uie.i 70.000 mož ter uplenili 1100 topov. Na lo-renski fronti traia živahen topniški ogemj dalje. Z ostalih bojišč nič novega. — Ludcimdorff.
Berlin, 29. marca. Na bojišču severno Serume muren d:ain. Ucspešni beji n ed Saminuo in AnorO'.
Berlin, 29. marca. »Vossische Ztg.« poroča:	Zavzetie	Miomididieina je največeva o:j-
rrena. Tam so dospele naše čete do rad Arrieri-kaincev fizgraijeime štiriti-rne glavne železnice Pariz-Amietns ter so jo pretrgati. Naše sedanja, pozicije lahko veljajo za omrožanje Pariiza. To dejstvo se imora rarav kmain izkazati pri vseh sklepih .nasprotnega vrhovnega armadnega vodstva. V tem zmislu snema sedai polcižaj razuciilcžljivih fran o::«iko-an g 1 eški h rezerv smatrati za kritičen, to pa tem brali, ker se nemško vrhovno armadno vodstvo pripravlja zamahniti na drugi točki frrante v hudem zamahu, tako, da bo s tem nastala velika vrzel v že zrahljanem kr,egu. Nravi dogodki so že v polnem teku.
Ženeva, 29. marca. »Echra de Pariš« poroča, da bo nadla odločitev v sedai divjajočem boju tekom dveh dni. Potem se bo razvila nova bitka nod ra^oji, ki bodo za zaveznika mmrago bolj ugodni.
Stran 3.
Zadnje vesti.
Odlikovanje kranjskega deželnega predsednika.
Dunaj, 30. marca. Uradna »Wlener Zeituhg« javlja: Cesar je podelil deželnemu predsedniku kranjskemu, Henriku grofu Attemsu, dostojanstvo tainega svetnika.	v	..
Izjave grofa Czornina.
Dunaj, 29. marca. Vnanji minister grof Czeriiin bo poročal v torek odboru dunajskega občinskega sveta o vplivu, ki ga napravljajo zadnji mirovni sklepi na prehranjevalni položaj monarhije. Grof Czernin bo ob tej priliki pojasnjeval tudi splošni politični položaj, ker vsied velikonočnih praznikov ne morejo biti sklicani odseki delegacij. Delegacije utegnejo zopet nadaljevati svoje delovanje najbrže tekom meseca aprila.
Pogajanja o prehranjevalnih vprašanjih končana.
D u n a j, 29. marc. Pogajanja v- Zadevi nujniih prehranjevalnih vprašanj, Ki so jih vodili dva dni ogrski minister za prehrano princ V/indischgraetz, generalni rnajor Landwehr, predsednik Paul in ministrski predsednik Seidler, so končana. Vsi udeleženci se ujemajo v naziranjih, kako izvesti nove prehranjevalne reforme, da bo mogla monarhija vztrajati do nove žetve.
Zakon o kongrul. — inozemski listi.'
Dunaj, 29. marca. Jutrišnja uradna »Wiener Zeitung« objavi zakone o zvišanju kongrue. Državni zakonik objavi naredbo, s katero je dovoljeno uvažanje periodičnih listov čisto znanstvenega ali strokovnega značaja iz inozemstva, kakor tudi razširjanje takih listov. Notranje mienistrstvo bo pokrbelo za objavo takih v monarhiji dopustnih listov.
Posvetovanje dalmatinskih poslancev.
Dunaj, 29. marca! Dalmatinski državni in deželni poslanci se na velikonočno nedeljo zbero v Zadru na posvetovanje o važnih narodnih in političnih zadevah. Posvetovanja se udeleži tudi načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Korošec.
Pogodbe z Rumunljo.
B u k a r e š t, 29. marca. Vnanji minister Czernin * in državni tajnik v. Kiihlmann sta sklenila danes opoldne z romunskimi delegati petrolejsko pogodbo in parafirala pogodbo glede na dobavo žita 'in drugih polj-kih pridelkov.
Železničarska stavka v Leherclh.
Praga, 29. marca. Te dni so železničarji V Leheroih (Reihemberg) stopili v stavko zaradi slabe aprovizacije. Popoldne istega dne se je vršil velik železničarski shod, na katerem so stavkujoči sklenili, da ne gredo na delo, dokler se jim ne zagotovi zadostna prehrana.
Nemška pogajanja s Holandsko.
li a y, 28. marca. Pogajanja med Nemčijo in Holandsko z ozirom na obnovitev gospodarske pogodbe, ki preteče dne 31. marca, so se danes pričela.
Francozi o vojnem položaju.
Bern, 29. marca. Agence Havas poroča: V splošnem smo se umaknili na črto, katero smo bili zasedli pred angleško-irancosko ofenzivo leta 1916. Amiens, središče prometnih cest in velikih železniških križišč, je sedaj glavni cilj nemških napadov. Ljuti nemški napadi na jugu imajo dozdevno namen, da krijejo levo krilo, ki je najbolj izpostavljeno francoskemu protinapadu. To je sedanji položaj vojne. Položaj je resen, ni pa vznemirljiv, kajti čim posežejo v boj francosko-angleške rezerve, se situacija z vsakim dnevom lahko izpremeni.
Amerlkancl manjvredni vojaki.
Berlin, 29. marca. NVolffov urad poroča: Ujeti francoski častniki ne prikrivajo svojega razočaranja o -pi.rabljivosti ameriških bojnih čet. Amerikanci da se morejo porabiti k večjemu v bataljonsk.h formacijah med angleško in francosko infenterijo. Za samostojne aki.ije pa so popolnoma nezmožni.
V	zadnjih dnevih oienzlve.
Poročevalec »Dailjr Chronicle« poroča: V zadnjih 30. urah krvavega borenja se je mnogo spremenilo.
Silni sovražni napadi so bili tako močni, da smo se morali umakniti v rezervne postojanke. Sovražnik razpolaga z neverjetno množino artilerije. Seveda niso nemški topovi postavljeni tako na gosto, kakor angleški v bitki ob Sommi. Iz tisoč topov obstreljuje sovražnik par naših divizij, ki so postavljeni v presledku R do 10 metrov drug ob drugem. V zadnjih 48. urah nas je obstreljeval sovražnik s plinom. Ogromni piostori za bojiščem so bili prenapolnjeni s strupenim plinom, da je bilo dovažanje municije, živil in topov »krajno \ otežkočeno. Sovražni ogenj se je razvil do nenavadna višine, ravno tako je bilo tudi letalsko gibanje nad vse obsežno. Vreme je Nemcem prav agodao i« svetli sol-
L
______________________________NAPREJ.___________________________
št. 3 dne 6. dop., št. 4 dne 6. pop., št. 3 dne 8. dop., št.
6 dne 8. pop., št. 7 dne 9. dop., št. 8 dne 9. pop., št. 9 dne 10. dop., št. 10 dne 10. pop., št. 11 dne 11. dop. in št. 12 dne 11. aprila popoldne. — Na Izkaznice za IV. okra|: a) pri g. Unger|u, Kranjska ssvbna družba, na št. 1 dne 2. dop., št. 2 dne 2. pop., št. 3 dne 3. dop., št. 4 dne 3. pop., št. 5 dne 4. dop., št. 6 dne 4. pop. in št. 7 dne 5. aprila dopoldne; b) pri k. Richterju, Trnovska ulica, na št. 8 dne 12. dop., št. 9 dne 12. pop., št. 10 in 11 dne 13. dop., št. 12 dne 13. pop., št. 13 dne 15. dop. in št. 14 do 19 dne 15. aprila popoldne. — Na Izkaznic « za V. okraj: a) pri g. Uherju, Slomškova ulica 12, na št. 1 dne 2. dop., št. 2 dne 2. pop., št. 3 dne 3. dop., št. 4 dne 3. pop. in št. 5 dne 4. aprila dopoldne; b) pri k- Schillerju, Dovozna cesta 4, na št. 6 dne 2. dop., št. 7 dne 2. pop., št. 8 dne 3. dop., št. 10 dne 3. pop., št. 9 in 11 do 15 dne 4. aprila dopoldne. — Na Izkaznic« za VI. okraj: a) pri g .Trdini, Slomškova ulica 21, na št.
I dne 2. dop., št. 2 dne 2. pop. in št. 3 dne 3. aprila dopoldne; b) pri g. Lampretu, Kolodvorska ulica, na št. 4 dne 2. dop., št. 5 dne 2. pop., št. 6 dne 3. dop. in št.
7 do 13. dne 3. aprila pop. — Na Izkaznico za VII. okraj: pri g. Tavčarju, Dunajska cesta, na št. 1 dne 2. dop., št. 2 dne 2. pop., št. 3 dne 3. dopoldne in št. 4 dne 3. aprila pop.; b) pri g. Treotovl, Cesta na Rudolfovo železnico, na št. 5 dne 2. dop., št. 6 dne 2. pop., št. 7 dne 3. dop. in št. 8 in 11 dne 3. aprila pop. — N* izkaznico za VIII. okraj: a) Pri c. Zdravje, Ahacljeva cesta 10, na št. 1 dne 2. dop., št. 2 dne 2. pop., št. 3. dne 3. dop. in št. 4 dne 3. aprila pop; b) pri g. Hribarju, Bohoričeva ul.	33, na št.	5 dne 2.	dop.,	št. 7 dne 2.
pop., št. 8 dne 3.	dop., št.	9 dne 3.	pop.	in št.	10 in
II 4. aprila dop.; c) pri g. Karblun, Selo, na št. 12 dne 2. dop. in št. 13 in 14 dne 2. aprila pop. Na izkaznice za IX. okraj: pri g. Pleškotu, Hrenova ulica 13, na št. 1 dne 2. dop., št. 2 dne 2. pop., št. 3 dne 3. dop., št. 4 dne 3. pop. in št. 5 dne 4. aprila dop. — Na Izkaznice za X. okraj: pri g. Ungerju, Kranjska stavbna družba, na št. 1 dne 5. dop., št. 2 dne 6. dop.,	št. 3	dne 6.	pop^
št. 4 dne 8. dop.,	št. 5 dne	8. pop., št. 6.	dne 9.	dop.,
št. 7 dne 9. pop., št. 8 dne 10. dop. in št. 9 dne 10. aprila popoldne.
Ureditev prodaje govejega mesa v LfublJanL
Počenši z drugim tednom uvede mestna aprovi-zacija za poskušnjo način oddaje mesa, s katerim naj bi se preprečilo vsako nastavljanje in čakanje pred mesnicami in stojnicami. Pri mesarjih, na stojnicah in v mesnicah dobe drugi teden goveje meso le oni, ki so prejeli od mestne aprovizacije pred kratkim bele izkaznice. Vsaka stranka ima na izkaznici napisano ime mesarja, pri katerem naj išče meso. Mesarji pa bodo oddajali drugi teden le 2 dni, oziroma dvakrat meso, in sicer le v sredo, dne 3. in v soboto, dne 6. aprila od 7. do 11. dopoldne, dočim bodo druge dneve mesnice govejih mesarjev zaprte. Vsaka stranka dobi za cel teden tolikrat 30 dkg govejega mesa, kolikor šteje rodbina ljudi. Izjemoma ne dobe stranke, ki imajo izkaznice za mesarja Lovšeta, mesa pri tern mesarju, marveč pri mesarju Klemencu (Jager) v Kresiji, ker ima drugi teden Lovše mesnico zaprto. Mesarji bodo oddajali gori označenih 30 dkg mesa tako, da dobe posamezne osebe 15 dkg v sredo, 15 dkg pa v soboto.
Udeleženci raznih ubožnih akcij dobe drugi teden ravno toliko mesa, kakor drugi ljudje po mesnicah v cerkvi sv. Jožefa, oziroma na Poljanski cesti št. 15. Pri teh pa se bo meso oddajalo tako, da bo nekaj prodaj po znižanih cenah, druge pa po istih cenah (maksimalnih), kakor pri mesarjih. Za oddajo mesa v ubožnih akcijah se glede cenejšega mesa in mesa po maksimalnih cenah razglaša naslednji red:
_____________________________________________  Stav.	73.
•	•-j
dne 7. aprila od 8. do 9. dopoldne. Zelen B 8tev. i da 1200 v ponedeljek, dne 8. aprila od 1. do 6. popoldne. Zelen B štev. 1201 do 2400 v sredo, dne 3. april* od 1. do 6. popoldne. Rumen C štev. 1 do 1300 v torek, dn« 2. aprila od 1. do 6. popoldne. Rumen C Štev. 1301 do 2*40 v četrtek, dne 4. aprila od 1. do 6. popoldne. nien C štev. 1 do 1300 v petek, dne 5. aprila o%3 l,
6. popoldne. Rumen D štev. 1 do 420 v nedeljo, »in« ">■ aprila dopoldne od 9. do 11. L nrad. kopirna Št. 1 do 440 v soboto, dne 6. aprila od 1. do 3. papoKtne, urad. skupina št. 1 do 154 v soboto dne 6. aprila od ^ do 4. popoldne, III. urad. skupina 9. 1 do 151 v sredo? dne 3. aprila od 5. do 6. popoldne, UL orad aknpto* št. 1 do 151 v soboto, dne 6. aprila od 4. do f. popoM0** IV. urad. ukuplna št. 1 do 171 v četrtek, dn« 4. *Prila od 5. do 6. popoldne, IV. urad skupina 4tev. 1	^
v soboto, dne 6. aprila od 3. do 6. popoldne na Poljanski cesti št. 15 dobi meso po maksimalni ceni ni®*8 ^ štev. 1301 do 2540 v ponedeljek, dne 8. apriia !>
6. popoldne.
Izkaznice ubožnih akcij
diobe meso na Pofljamsltoi -cesti št. 15 pa cfoičajraO znižanih cenah v msJedauetm redu:	Zelhn A
št. 1 djo 228 v sredo, dne 3. aprila od 1. do 2-popoldne. Zel^n B Srt. 1 do 1200 v četrtseilt, dn«
4. aprila od 1. do 6. popoldne. Z eku B Št 120® do 2400 v soboto, dme 6. aipniJa od 1. do h. P0' poldne. Rumen D št. 1 do 420 v spodio, dmft 3* aprila od 2. do 4. popoldne. L uradniška skti« pina št. 1 do 440 v sredo, 'dne 3. aprila cd 4. do
5. popoldan. H. uradniška skupina 3t. I do 15^ v STedo, dne 3. aprila od 5. do 6. popoldne.
Opomba. Stranka, ki dobe meso pri m®' sariih, morajo prinesti s seboj belo tokaznic<* in izkaznico za meso (rodbinsko izkaznic^* Stranke h ubožne akcije, ki dobe meso v cef-kvi sv. Jožefa, oziroma na Poljanski cesti, rajo prinesti s seboi izkaznico za ubožno ak" ciio in izkaznico za meso. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da se brezpogojne* rav-na po tem razpisu. — RaedieMfev (mesa se je na mesarje izvršila na sličen način, ikiaktor razdelitev moke ma pnodiaiiialoe. Za 'to vsaika smnanika zanesljiv© dobi mneso, (kakor dahi brez čakanja zamesi jivio meikio-
Stranke z rumenimi izkaznicami C orej-mejo meso po normalnih cenah v certkvi sv. Jožefa, dne 2. aprila pcpoddine. Določen je ta-1® red: Od 1. do pol 2. št. 1 d& 130. od ped 2. do 2-št. 131 do 260. tod 2. do pOl 3. št. 261 do 390, o0’ oo-l 3. do 3. št. 391 do 520, od 3. do po4 4. Si. 521 do 650, od pol 4. do 4. št. 651 do 780, cd 4. dk> pol 5. št. 78! do 910. cd med 5. do 5. št. 911 do 1040, od 5. do pol 6. št. 1041 do 1170, od P«* 6-do 6. št. 1171 do 1300.
Stranke z zelenimi izkaznfzami B št. 1201 do 2400 prejmejo arneso po normalnih cenah v sredo, dne 3. aprila popoldne v cerkvi' sv. Jožefa. Dotočen je 't;v4e red: Od 1. do pol 2. Št-1201 do 1320, od pol 2. do 2. St. 1321 do 1440. cd 2. do pol 3. št. 1441 do 1560, cd p-otl-3. do 3. št. 1561 do 1680, cd 3. do pol 4. št. 1681 do 1800 od pod 4. do 4. št. 1801 do 1920, od 4. do pol 3-št. 1921 do 2040. 'Od oo<l 5. do 5. št. 2041 diO 2 HA od 5. do pol 6. št. 2161 do 2280, od poli 6. do 6.. št. 2280 do 2400.	_______________________
Izdajateli in odgovorni urednik:
J o s i p P e t e j a n. ‘
Tisk »Učiteljske tiskarne* v I
Stran 4.
Jični dnevi omotočajo nemškim priveznim zrakoplovom, da morejo izvrstno opazovati.
Amlens pod nemškim ofnjem,
Rotterdam, 2?. marca. Dopisnik londonskih »Times« poroča iz angleškega glavnega stana: Nemci slede polagoma našim četam, ker čakajo svojih topov in uer so tudi utrjeni. Noči so skoraj živahnejše kakor dnov t. Nemci obstreljujejo Amlens. Krasno vreme je za Nemce velika opora.
Mir e Rumunlio.
Berlin, 29. marca. Marcmil pogotri frlede ^munije se objavijo tefloam pnihodirveKa tedna. Zavezniki smatrado mirovno pogodbo kot nedeljivo celoto, vsled česar se je dotočilo, da so pogoji objavijo še Ae potem, ko bo upi/rovm dokument popolnem izgot-ov^en. Pogodba ne vsebuje nobenega določila glede usiode murnu n-ske dinastije in tudi ne glede Besarabije.
Angleško vojno poročilo.
D u n a i, 29. marca. Angleško vojno poročilo z dne 28. marca zvečer: Na novem borišču vzhodno Arrasa se je sovražniku pasmečido prebiti naše sprednje čnte. Cel dan so se vršili težki boji, vendar sirno odbili vise sovražne napade. Južno Sofintme so 'bile naše čete oel dan zapletene v srdite boje. Mnogii kinaK so po večkrat menrlaJi posestnika. V splošnem simo obdržali naše pozdiožje. Težak boi traija dal je.
Obstreljevanje Parizu se nadaljuje.
Berlin, 29. marca. »Vossische Zeitung« javlja iz Genia: Časopisi poročajo, da se nadaljuje obstreljevanje Pariza z dalekostrelnimi topovi; obstreljevanje zahteva čim dalje več žrtev. Pred vsem trpe okraji Buttes-Haumont, delavski okraj in Menil-Montent s pokopališčem Pere Lachaise.
Francosko-Spgnska meja zaprta.
Madrid, 28. marca. Časopisi poročajo, da je francosko-španska meja od včeraj zopet zaprta. V Biarric so prišli številni pariški begunci.
Beg v lužno Francijo.
Madrid, 29. marca. Špansko časopisje poroča, da j« francoska vlada vse potrebno ukrenila, da sc vsi višji državni uradi premeste v Bordeaux. Približno 250.000 civilnih prebivalcev je zapustilo Pariz. V Tou-lonu, Bordeauxu, Lyonu in drugih južnih mestih je vse polno irancoskih beguncev, ki prenočujejo deloma na cestah.
Strojni delavci opustili stavko.
L o n d o n, 28. marca. Z ozirom na ofenzivo so opnstili strojni delavci namen splošne stavke, ki je bila določena na 6. april.
Aprovizacija.
Premog na rumene izkaznice črke C ubožne akcije
se bode oddajal iz mestnega skladišča v Narodnem domu. Nakazila za premog se bodo izdajala na mestnem magistratu srednja hiša pritličje in sicer: Za stranke z rumenimi izkaznicami črke C št. I do 250 dne 5., št. 250 do 500 dne 6., št. 500 do 750 dne 8., št. 750 do 1000 dne 9., št. 1000 do 1250 dne'10., št. 1250 do 1500 dne II., št. 1500 do 1750 dne 12., št. 1750 do 2000 dne 13., št. 2000 do 2250 dne 15., št. 2250 do 2500 dne 16.. in št. 2500 naprej dne 17. aprila vsakokrat od 10 do pol 1 ure popoldne. Vsaka stranka dobi 100 kg premoga, ki stane 4 krone. Prinesti pa mora. s seboj 1. rumeno C karto ubožne akcije, 2. rumeno izkaznico za premog.
Premog na rumene Izkaznice (za štedilnike) se bode oddajal po sledečem redu. Na vsak odrezek št. 4 rumene izkaznice se dobi 50 kg premoga, ki stane K 3.75. Na 3. odrezek rumenih kart se premog ne sme prodajati. Za slučaj, da bi kakemu trgovcu zmanjkalo premoga, naj se zglasi takoj v mestnem knjigovodstvu radi novega nakazila. Strankam in trgovcem se naroča, da sc strogo drže določenega reda. Trgovci morajo takoj po končani prodaji predložiti vso odrezke v mestni posver tovainici ter sporočiti kofiko Jim Je ostalo premoga. Zamudnikom se bode naložila globa.
Premog se dobi v sledečih trgovinah:
Na izkaznice za I. okraj: pri g. Strupiju, Radeckega cesta 14., na št. I dne 2. dop., št. 2 dne 2. pop., št. 3 dne 3. dop. in št. 4 dne 3. aprila popoldne; b) pri g. Po-žiepu, Komenskega ulica 21, na št. 5 dne 2. dop., št. 6 dne 2. pop., št. 7 dne 3. dop. in št. 8 dne 3. aprila popoldne. —• Na izkaznice sta 11. okraj: pri g. Komarju, Krakovska ulica 13., na št! 1 dne 2. dop., št. 2 dne 2. pop., št. 3 dne 3. dop., št. 4 dne 3. pop., št. 5 dne 4. dop., št. 6 dne 4. pop., št. 7 dne 5. dop. in št. 8 dne 5. aprila popoldne; b) pri g. Richterju, Trnovska ulica, na št. 9 dne 2. dop., št. 10 dne 2. pop., št. 11 dne 3. dop., št. 12 dne 3. pop., št. 13 dne 4. dop. in št. 14 dne 4. aprila popoldne. — Na izkaznice za III. okraj: pri g. Richterju, Traovska ulica, na St. 1 dno 5. dop., št. 2 dne 5. pop.,
Izkaznice ubožnih akcij
dobe meso v cerkvi sv. Jožefa po maksimalnih cenah v naslednjem redu: Zelen A štev. 1 do 228 v nedeljo,
Agitirajte za „Naprej“! PošsllaUe g-a vojakom!
! s Na iliiGitt pnii »i im pa v Ji fflimr s liin iitt
llii. !!
Velikonočna nedelja 31. marca ob pol 11. dopoldne, ob 3.. pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer — Velikonočni ponedeljek 1. aprila ob pol 11. dopoldne in ob 3. popoldne.
LUČ! HESPROTI.
Krasen igrokaz v treh dej. V glavni vlogi Ossi Osvvnlda
burka:
ali
.HernaiSeani
Vi likonočni ponedeljek 1. aprila ob pni 5-> 6" P°* Satno en cidn S in 0. zveter. šanso 453 f8ans
priljubljene po»ei»ne s>r«dst«v<*.
HOJA UBOGA ŽENA.
Pretresljiva življenjska slika s predigro in treh dejanjih;
KAVALiR PUSTE.
Izvrstna ogrska veseloigra v Štirih dejanjih.
IVI itn mlarllno.
,,ZAMAN1’ v KBausawbM»'GM"“
Izvrstno dunajska burka v 3. dej. piirejcnfl p° Nestroyjevi burki.
I*rve predMtaTe tudi z« "»bidino.
Torek 2. — Sreda 3. — Četrtek 4. april«
Fern Andra v ^lialKB i petih dajtniih. Živlienia neizkalieno veselje
Veseloigra v dveh dejanjih.	Čevljar	|ttili|Onar.	Veseloigra	v	dvell	dejanjih.
]Vi za mladino.
Ul za diUJI«*'