■

UtocMunto m**
MM I mm L odo teto L 74.—. v loosandu gmfrt 'Mrtkt 80 dot — OghlBi m I mm prodor« u Ufo—hi In ofatoo ogtaaa 79 dot, % vabilo L 1J0, oglase denarnih untor L 1-10 Mi a bvcd* edmooj L i
v Trstu« v
11 oktobra 192«.
Posamezna številka 30 stot
Letnik U
EDINOST
UvvdaiitTO ia uprraiitro: Trs« (3J, ulico S. FrancMOS A'AmUk 30. T* Moa 11-57. Dopisi a*} m pošiljajo izključno uredni«*«, oglasi, rtkl* oubcils in dsaar pa Bpntdiha Rokopisi k a« milja NdraaldraaO pisma se ae sprejemajo. — Last, založba In tisk Tiskanu „Efflood* • Podurcdolitvo t Gorici: ulica CHosuO Csrducd it 7, L o. — Telet it >27 Glavni lo odgovora! urednik: prof. Fffip Peric.
ioBodnenska kriza
4 Pri*. urod. Povodom izbruha vladne kriza v Jugoslaviji nam je bil doposlan naslednji članek iz občinstva. Objavljamo ga rudi zares originalne analize jugosloven-flkih prilik, ki jo vsebuje, dasi se ne moremo strinjati v vsem z izvajanji gosp. ©otnidnika.
Vlada g. Uzunovića je podala predvčerajšnjim ostavko.
Med razlogi, s katerimi se uteme-yuje ta korak g. Uzunovića in njegovih tovarišev, se navaja tudi nedavni incident, ki ga je povzročil g. Radić povodom obiska čehoslovaških parlamentarcev v Zagrebu. Incident, ki se je označal kot velik škandal spričo dejstva, da je bil sprejem čehoslovaške parlamentarne delegacije v Jugoslaviji povsod drugod sijajna in impozantna mani f est aci j a čehoslo vaško-j ugoslovenskega bratstva.
Ta incident pa je dal le neposredni povod za otvoritev krize. Pravi njeni vzroki so globlji, so v stvareh samih, ki odločilno usmerjajo politični razvoj Jugoslavije. Te stvari so predvsem politične stranke. In ako promatramo sedanjo krizo v Jugoslaviji stega stališča, nam postane jasno, da pomeni med drugrim tudi polom formule RR, t. j. radikalsko-radićevske koalicije, na kateri je slonela dosedanja vladna večina. Veliki upi, ki smo jih stavili v to koalicijo, predstavljajoč jo kot srbsko-hrvat. narodni in državni sporazum, so se spremenili v grenko razočaranje. Krize v koaliciji sami, ki so se pojavljale od časa do Časa ter so dovedle končno do tega, da sta se umeknila iz prvih vrst oba predsednika zveznih strank — Pašić in Radić, so napovedovale nedvoumno tak konec «narodnega spora-2uma». Krizo v koaliciji pa so spremljali istočasno in nekako sporedno hudi razdori v koaliranih strankah samih. Toliko radićevci kolikor radikali vodijo v notranjosti svojih klubov že nad eno leto srdite medsebojne borbe, ki so deloma osebne, deloma idejne narave. Radikali so doživeli nastop J. Jovanovića, a radićevci razkol dr. Nikića.
Ako sta se razjedali obe vladni stranki v svoji- notranjosti, bi bil pravi ču-tflež, če bi mogla koalicija čvrsto funkcijonirati. Čuditi se je le, da ni prišlo do zloma koalicije mnogo prej. Ce ni prišlo, je to dokaz, da se je hotelo s strani vseh ustavnih faktorjev v Jugoslaviji v resnici storiti vse mogoče, da se formula Radić-Radikali preizkusi z vseh strani in v vseh oblikah, ali se končno ta način vladanja vendarle ne izkaže kot ona pot, ki je najkrajša h konsolidaciji. Kakor že omenjeno, pa je nauk, ki nam ga nudi zgodovina radićevsko-radikalske koalicije, ta, da nima ta formula prav nobene večje vrednosti nego katerakoli druga, na pr. Pašić-Pribičević, Davidović-Pa-šić, Đavidović-Korošec-Spaho itd.
Vse te formule so bile Že na dnevnem redu in so si zaporedoma in ponovno sledile. Ali pa je pomenilo to menjavanje tudi kak organski razvoj političnih prilik v Jugoslaviji? To je važno vprašanje, ki se narinja ob vsaki vladni krizi v Beogradu. Odgovor na veliko vprašanje je negativen. Nikakega organskega razvoja od sprejetja vidov-danske ustave ni mogoče ugotoviti. Vse je bilo bolj abstraktna strankarsko-politična matematika in geometrija. Vzrok temu tiči v dejstvu, dp. se jugo-slovenske stranke razvijajo in uveljavljajo nekako nad realnim vsakdanjim j ništva, kjer so se zbrali vsi višji oficirji Življenjem in ne v njem samem. To j milice. Cerimoniji so prisostvovali med
drugimi tudi notranji minister Feder-zoni, glavni fašistovski tajnik Turati in vsi fašistovski podtajniki. Ob tej priliki je imel Mussolini kratek govor o nalogah fašistovske milice.
In stresi jaflev in tako tudi ta. Dokler bodo v Jugoslaviji stranke, ki bodo stale na stalSfiu, da so v Jugoslaviji trije in ne samo dsra nai^d^trse dotlej bodo jugoslovanske strdke — stranke političnih krle in nestalnosti
Različnost vere In zgodovine, ki se navajatal za utemeljevanje trodelnosti Jugoslavije, ne drži, zakaj ne vera ne država nista konstitutivna elementa naroda. Ce bi bilo drugače, potem bi moral vsak narod propasti, ko bi mu propadla država ali cerkev. Toda temu ni tako, kakor je znano. Poleg tega pa ni bilo ujedinjenje nič drugega nego velika in odločilna revolucija proti dotedanji zgodovini posameznih delov naroda. Nesreča je torej v tem, da jugo-slovenske stranke niso ostale zveste tej revoluciji, temveč da se-pustijo voditi od predrevolucijskih načel In ciljev.
Zdi se, da se gornje resnice ne zaveda niti ena jugoslovenska stranka, zakaj vse so ali več ali manj plemenske, ali verske, ali zgodovinske ali pa se postavljajo v narodno-kultumem pogledu na intransigentno stališče, da je v Jugoslaviji samo en jugoslovenski narod, medtem ko sta v resnici dva: srbohrvat-ski in slovenski.
Slična ugotovitev velja tudi glede gospodarskega ustrojstva Jugoslavije, samo Se s to razliko, da je Jugoslavija skoro povsem zaokrožena gospodarska celota, v kateri se posamezni deli izvrstno in naravnost sijajno dopolnjujejo in izpopolnjujejo. Tudi gospodarska politika političnih strank pa ne odgovarja temu dejstvu, temveč se vdaje ta politika tudi v tem pogledu večjemu ali manjšemu separatizmu.
Tak je v svojem bistvu strankarsko^ politični položaj v Jugoslaviji. Karakterizira ga popolna nesoglasnost z realnim življenjem Zato ni mogoča na podlagi sedanjega strankarskega sistema v Jugoslaviji nikaka trajna vlada, ki bi se mogla držati skozi daljšo dobo, na pr. za 5 ali 10 let. Ako razumemo to, potem nam postane tudi jasno, da m na jnestu nikaka črnogledost glede bodočnosti te mlade države. Številne krize, ki se vrstijo in ponavljajo v Jugoslaviji, so povsem naravna posledica celotnega položaja. So poskusi, tipanje, obračanje in prizadevanje, ki ima pripraviti pot in tla velikim zgodovinskim strankam bodočnosti, ki se bodo moralo pojaviti v Jugoslaviji, Čim doraste novo pokolenje.	Li-Pe.
datkih je znašal uvoz 1.766,717.868 lir, izvoz pa 1.694,410.259 lir, tako da znaša deficit v mesecu septembru samo 72,307.594 lir, kar smatrajo italijanski liBti za znatno zboljšanje. Oficijelno
fiasilo «Tribuna* opozarja v posebnem lanku, da je treba vedno in povsod računati s potrebami trgovine in. industrije, za katere je vprašanje kredita živ-ljensko vprašanje. Naj se nadaljuje s politiko zvišanja lire, ali naj se.ima vedno pred očmi tudi potreba trgovine in industrije. Ta članek «Tribune» je vzbudil veliko zanimanja. Pričakuje se namreč, da bo finančni minister v najbližjih dneh izdal temu odgovarjajoče ukrepe.
Včeraj so se zbrali pod predsedstvom on. De Štefanija^ italijanski izvedenci v mednarodnem odboru, ki vodi predpri-
?trave za mednarodno trgovinsko kon-erenco. Posvetovali so se o postopanju, ki ga naj zavzamejo na pred stoječi seji pripravljalnega odbora v Ženevi.
KODMlta za ZfiSOtf VrrtDOStBia MBirJCV
MILAN, 14. «Popolo d'Italia* poroča iz Rima, da je vest glede ustanovitve konsorcija s kapitalom Y% milijona lir v svrho zaščite prednostnih paipfirjev neutemeljena. ___
Aretacije konuMov ▼ MIlanu
MILAN, 14. Policijski agenti so izvršili hišno preiskavo pri komunistu Giu-lio Pastoriju. Na njegovem stanovanju so našli več sto revolucijonarnih letakov. Komunist Pastori je bil odveden v zapore ter naznanjen sodnim oblastim. Aretiranih je bilo tudi več njegovih prijateljev, ki pripadajo komunistični stranki.	-
Amerigo Dudnft Izključen i* udruženja fajjntomlrlTi ardttov
FLORENCA, 14. Predsednik Albino Volpi je izključil iz udruženja fašistov-skih arditov znanega Amerigo Dumini-ja, ker je obrekoval fašistovsko stranko in prvega ministra ter fašistovskega načelnika on. Mussolini j a.
Mussolini prevzel poveljstvo
fašistovske miliee
RIM, 14. Sinoči ob 23.30 se je povrnil s posebnim vlakom iz Forlija on. Mussolini. — Na kolodvoru so ga sprejeli notranji minister Federzoni, državni podtajnik za zunanje zadeve Grandi, državni podtajnik za notranje zadeve Teruzzi, glavni fašistovski tajnik, on. Turati, glavni ravnatelj javne varnosti gr. uff. Bocchini, rimski prefekt in kve? stor. Prvi minister se je takoj odpeljal z avtomobilom v vilo Torlonio.
Danes dopoldne se je vršila v palači Chigi cela vrsta sprejemov. Najprej je Mussolini sprejel notranjega ministra Federzonija, ki mu je, kakor običajno, poročal o notranjem položaju. Za njim je podal Turati vladnemu načelniku poročilo o položaju v fašistovski stranki. Končno je sprejel Mussolini podtajnika vladnega predsedstva on. Suarda Okolu poldne je Mussolini sprejel poveljstvo fašistovske milice. Uraona predaja se je izvršila v salonu povelj-
Vladna
v Jugoslaviji
realno vsakdanje življenje je kulturno In gospodarsko snovanje j ugoslo venskega naroda. Sedanje jugoslovenske politične stranke ne samo da niso v skladu s tem realnim življenjem, temveč je njihovo uveljavljanje z mnogih vidikov naperjeno ravno proti realnemu in resničnemu vsakdanjemu življenju in razvoju.
To močno trditev moram malo utemeljiti. Najlepše bo razvidno gori omenjeno dejstvo, če si ga ogledamo z na-rodno-kulturnega stališča. V Jugoslaviji, kolikor je je čisto jugoslovenske, sta dve slovanski narodni individualnosti: Srbohrvati in Slovenci. Le pri teh dveh plemenskih skupinah se dajo ugotoviti vsi elementi, ki predstavljajo to, kar se imenuje narod: namreč jezik, literatura, umetnost, narodne pesmi — z eno besedo posebna kultura. Plemenski moment igra pri istovrstnih (belih) plemenih zelo podrejeno vlogo. Da so Hrvati in Srbi s tega stališča en sam narod v vsakem pomenu te besede, o tem ni med mislečimi ljudmi nobenega spora že davno.
Taka je realnost, a kaj vidimo V politiki? Najmočnejše politične stranke — posebno pa Radićeva — slonijo na popolnem in trdovratnem zanikanju resnice, da so Hrvati in Srbi en narod. Tako je prišlo v Jugoslaviji do paradoksalnega položaja, da hočejo biti tri narodnosti tam, kjer sta v resnici samo dve! Življenje gre seveda svojo pot in politične stranke ne morajo zadrževati duševnega ujedinjenja, ioda vsak proti-n a raven položaj nosi v sebi zarod kriz
Gospodarski problemi Italije
Ugodna trgovinska bilanca za mesec september
RIM, 14. (Izv.) Danes ob 12. je prevzel on. Mussolini glavno poveljstvo nad narodno milico. Ob tej priliki je ministrski predsednik izustil tudi kratek govor o bodočih nalogah milice. Čeprav je bil to edini večji dogodek dneva, vendar poseča večina rimskega časopisja svoje kolone važnim gospodarskim problemom, ki so danea na dnevnem redu: borzam, industrijskemu kreditu, trgovinski bilanci in vsesplošnemu snovanju kartelov, na katero ne gleda današnja Italija, ki se boji za svojo gospodarsko neodvisnost, s prav nič dobrim očesom. Ravno isti listi, ki so včeraj prinašali vest o ustanovitvi konsorcija za obrambo vrednostnih papirjev, so danes primorani to vest zanikati; navzlic temu zanikanju pa ugotavljajo in povdarjajo potrebo takega konsorcija. Glasilo korporacij «Lavoro d'Italia* ugotavlja, da je vest o ustanovitvi konsorcija včeraj porodilo zboljšanje kupčij na borzah, ki se je tudi danes nadaljevalo, čeprav je bila vest o ustanovitvi konsorcija zanikana
Danes zvečer je priobčila agencija Štefani podatke o stanju trgovinske bi-, lance v mesecu septembru. Po teh po-
Kralj Se nI sprejel demisije - Radić pride danes v Beograd, Aa odstrani nespo-razumljenja - Zadržanje pašićevcev in Slovenska ljudska stranka
BEOGRAD, 14. (Izv.) Težišče današnje situacije je v konstataciji, da Uzunovi-čeva vlada ni demisijonirala, oziroma, da njena demisija še ni sprejeta. Kralj se je sinoči povrnil v prestolico in še ni pričel s konsultacijami. Zato je osredotočena glavna pozornost na predsedstvo vlade, kjer so 3e vršile ves dan konference med ministrskim predsednikom Uzunovićem in poedinimi ministri. Vsekakor se v gotovih krogih zatrjuje, da demisija ni sprejeta in se bo brez drugega nadaljevala stara koalicija. To potrjuje predvsem nujna brzojavka Stjepana Rdića, ki je naslovljena na Uzunovića in ki se-glasi:
«Vidim, da ste podali demisijo vlade, a ne poznam vaših razlogov. Vendar za slučaj, da so temu dale povod vesti, ki so jih prinesli listi, smatram, da bi bilo koristno in potrebno, da čujete najprej mene in da z menoj poiščete pojašnjenje potom medsebojnih posvetovanj. Potrebno se mi zdi, da z uvidevnostjo in prevdarkom razčistimo viseča vprašanja in karkoli nasprotuje našemu medsebojnemu sodelovanju. Pridem s prvim brzovlakom v Beograd*.
Po sprejemu te brzojavke je Uzuno-vić podal novinarjem sledečo izjavo:
«Do tega trenutka nimam še obvestila o sprejetju ostavke. Ker se pa tiče Radićeve brzojavke, lahko ta pomeni nov moment za razvoj nadaljnih dogodkov. Res je, da je dospela brzojavka skoroda prekasno, ker do tega trenutka še ni obvestila, da bi bila ostavka sprejeta. Tudi ne vem, ali je sploh ta brzojavka in napovedani prihod šefa HSS v Beograd odločilen moment v sedanji krizi. Treba je predvsem o celi stvari še razmišljati. Na kratki seji ministrskega sveta se je razpravljalo o 'tem novem dogodku; seja pa se bo še nadaljevala, dasi je še ves položaj nejasen*.
Kakor rečeno so se vršile ves dan konference med Uzunovićem in radi-kalskimi ministri. Obenem pa se razvija živahno delo v poslanskih klubih. Tekom dopoldneva je razen medmini-strskih konferenc vzbujala veliko pozornost seja radikalskega kluba. Seje so se radikalski poslanci udeležili skoro polnoštevilno. Važno je dejstvo, da grupa poslancev, ki se zbira okrog Pašića, odklanja vsako kombinacijo, ki bi je ne ustvaril sam Pašić. Domnevajo, da se bo ta grupa v slučaju, da bi se njene zahteve zavrgle, ločila od radikalne stranke in stopila v opozicijo.
Za današnji dan se je pričakoval po-vratek Pašića v Beograd, kar se pa ni zgodilo. NocojSnje beograjske «Novo-sti» so objavile brzojavko, da se je Pašić odpeljal is Cavtata in da pride jutri v Beograd* Vladni krogi pa zatrjujejo,
da se po brzojavki, ki jo je dobila vlada Pašić še ni odpeljal iz Cavtata, ampak da se bo vrnil šele tekom najbližjih dni.
Med političnimi krogi je vzbudila posebno pozornost zelo dolgotrajna seja Jugoslovenskega kluba; poslanci SLS se trdno zanašajo, da bo SLS v tokratni kombinaciji prihajala resno v poštev in da bodo prišli njeni voditelji na vlado, česar pa oficijelno nočejo priznati.
Popoldan se je vršila seja radićev-skega kluba. Po seji so radićevski poslanci telefonično obvestili svojega šefa Stjepana Radića o eventuelnih novih spremembah v razvoju vladne krize. Pričakujejo, da bo Radić jutri zjutraj dospel v Beograd.
S precejšnjim zanimanjem se v političnih krogih komentira vest, da je imel Stjepan Radić, kot delegat jugoslovenske države na jesenskem zasedanju Družbe narodov zaupen sestanek s francoskim zunanjim ministrom Bri-andom in angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom. Obema je, po zatrdilu teh novih vesti, podal izjave, ki ga zopet v veliki meri kompromitirajo. Oba je baje pozval naj podpirata njegovo stvar. Možno pa je, da skušajp s to novo senzacijonalno vestjo razni krogi le preprečiti obnovitev koalicije RR.
Sicer pa pričakujejo politični krogi, da se bodo z jutrišnjim nameravanim JRadićevim prihodom v Beograd razčistila vsa kompromitirujoča in nekom-promitirujoča vprašanja, ki so omajala .vladin položaj in jo prisilila, da je kralju izročila ostavko. Vsekakor pa je jasno, da bo jutrišnji dan dal odločitev, pa naj si bo ta pomenila za vladno koalicijo totalen poraz ali pa ji zasigurala nadaljen obstoj in razvoj.
Trgovinsku pogodba mi Grflio In Albansko
LONDON, 14. «Times» poroča iz Aten: Včeraj popoldne je bila podpisana trgovinska pogodba med Grško in Albansko. Pogodba vsebuje štiri poglavja, izmed katerih razpravlja prvi o državljanstvu, drugi o bivališču državljanov obeh držav, tretje poglavje vsebuje konzularno konvencijo, četrto pa konvencijo o obrežni plovbi.
Carinski tarifi za nekatere izdelke bodo znižani. Grška bo lahko izvrševala obrežno plovno službo med albanskimi pristanišči; to ugodnost bo povrnila s tem, da bo brezplačno prevažala albansko pošto/
Podpisani so bili tudi nekateri dodatni dogovori. Listi naglašajo, da pomeni ta pogodba začetek nove dobe prisrčnega sodelovanja med obema državama, ki ju že vežejo prijateljske vezi.
Meffaoska volno na KltalsKem
Obleganje in zavzetje mesta Vu-Čanga
LONDON, 14. Kakor pravijo vesti, ki prihajajo s Kitajskega, se tam dogajajo hude reči. Gibanje kitajskih ljudskih množic, gibanje, ki je bilo v začetku usmerjeno proti tujcem, se je polagoma izpremenilo v krvavo meščansko vojno, ki jo vodijo med sabo razni častihlepni in bogastva željni generali. Vodijo jo z vso brezobzirnostjo in krvoločnostjo, kakor nam to dokazuje tudi obleganje in zavzetje mesta Vu-Čang.
Kakor znano, so že delj časa «rdeče» čete iz Kantona, kjer je vpliv komunistov velik, oblegale Vu-Čang. Poročila, ki so sedaj prišla iz Pekinga, nam sli-Jtajo pravcato srednjeveško prigodi v-ščino.
Mesto se je predalo v nedeljo, na dan 15. obletnice proglasitve kitajske republike. Posadka v Vu-Čangu, ki je štela 15 tisoč mož, se je že 40 dni upirala rdeči vojski. Mesto se je predalo radi velikega pomanjkanja Živil in drugih potrebščin, deloma pa tudi radi izdajstva. V soboto zvečer je neko letalo kantonske vojske več časa krožilo nad mestom in spuščalo letake, ki so" pozi- I našla pri njem nabit revolver. Neznar vali branitelje Vu-Čanga, naj se preda-!nec je hotel predsednika ustreliti.
Jo. «Mesto preživlja hude dni : radi trmoglavosti enega samega človeka, generala Liu. Draginja in lakota mučita prebivalstvo. Mi, kantonska vojska, za« htevamo samo, da nam izročite generala Liu. Vojaki garaizije bodo prosti in ne bomo jih silili, da služijo pod zastavami zmagovite vojske. Družinam se ne bo zgodilo nič hudega*; tako so obljubljali letaki. Naslednji dan je rdeča vojska vkorakala v Vu-Čang. Zgodilo pa se je to tako-le: Na nekem delu mestnega obzidja se je nahajala straža, ti se je s kantonskimi vojaki prav dobro razumela. Sprejemala je namreč že delj časa živila in druge reči iz sovražnega tabora. Na dolgi vrvi so vse te stvari vlekli na obzidje. Ni torej prav nič čudno, Če je ta straža dovolila prijaznim oblegovalcem, da so v nedeljo poslali v mesto dobro oboroženo Četo, ki je prišla do mestnih vrat «Pa-san», postrelila tam stražnike in odprla vrata. V mesto je vkorakal regiment rdeče vojske, ki je bila že pripravljena na ta trenutek. Kmalu so bila odprta tudi ostala vrata mestnega obzidja. Po hudih pouličnih bojih so bile v nedeljo vse ulice polne mrličev; smrt je doletela one, ki so se upirali. Drugi vojaki pa, ki so se predali, se sedaj gotovo že borijo v vrstah rdeče vojske.
Generala Liu so zajeli in ga, kakor poroča dopisnik «Chicago Tribune», še isti dan ustrelili.
Kantonska vojska pa koraka sedaj proti Šanghaju.
Hadžorsko falslfikacllska afera
Razsodba prizivnega sodišča
BUDIMPEŠTA, 14. Prizivno sodišče jd danes proglasilo razsodbo v zadevi priziva, katerega so predložili knez Windischgraetz in drugi, ki so bili obsojeni radi ponarejevanja francoskih bankovcev.
Windischgraetzu, ki je bil obsojen na štiri leta prisilne ječe, je bila kazen iz-premenjena v štiri leta navadne ječe. Nadossyju pa so kazen znižali od štirih na tri leta in pol prisilne ječe. Tudi glede drugih obdolžencev je bila kazen, ki jo je izrekla prva inštanca, več ali manj izpremenjena. Razsodba prizivnega sodišča je končno vel javna.
Pred sestankom Ninčić-Bethlen?
BUDIMPEŠTA, 14. Glasom poročil budimpeštanskih listov se bo predsednik vlade grof Bethlen te dni v posebnem ekspozeju dotaknil vprašanja eventualne prijateljske zveze med Madžarsko in Jugoslavijo. Bethlen in NinČić naj bi se v tej zadevi sestala v Varšavi, kamor bo odpotoval dr. NinČić to jesen.
Kongres francoskih radikalnih socija-listov
PARIZ, 14. (Izv.) Danes se je otvoril v Bordeaux-u kongres francoske radikalne stranke, ki vzbuja v francoskih političnih krogih veliko zanimanje. Na tem kongresu bo moral namreč prejšnji predsednik stranke ministrski predsednik Herriot zagovarjati svojo dosedanjo politiko, ki je mnogi pristaši stranke ne odobravajo. Herriot bo govoril danes popoldne, čim bodo končane otvoritvene formalnosti.
Požar na italijanskem parniku
PORTSAID, 14. (Izv.) V skladiščih italijanskega parnika «Rosandra» se je vnel požar, ki se je potem razširil na stroje in v skladišče premoga, po dolgih naporih se je posrečilo požar omejiti in pogasiti.
Preprečen napad na Poincarija
PARIZ, 14. V palači Royal so aretirali nekega Španca, ki je zahteval nujen oseben razgovor s predsednikom Poin-carejem. Vsled njegovega sumljivega obnašanja ga je policija preiskala in
DNEVNE VESTI
Voda
Kakor smo naglasili že včeraj, ima Trst po zadnji poplavi pravo smolo glede pitne vode. Izgleda, da je velika moča tako močno poškodovala vso vodno napeljavo iz Brojnice, da krpanje ne bo več zadostovalo, temveč bo najbrže treba korenite preuredbe vse napeljave.
Tam, kjer je začelo puščati pred včerajšnjim (pri Miramaru), je bila cev popravljena že predsinočnjim kmalu po polnoči in včeraj zjutraj je voda zopet tekla. V začetku je bila ponekod precej motna, a se je kmalu izčistila. Kmalu po šesti uri zjutraj pa je začela puščati ista cev (315 mm) na drugem mestu, tako da je zopet zmanjkala voda. Po višje ležečih delih mesta je manjkala voda ves včerajšnji dan in tudi po noči. Pri onih vodnjakih, kjer je voda curljala si videl dolge vrste žensk, ki so čakale s škafi, da pridejo do vode.
Včeraj predpoldne je bila popravlje-
na tudi glavna cev (500 mm) ob železnici. Upa se, da bo v teku današnjega dneva vodovod zopet normalno funkci-joniral.	_____
Kupna mol lira
Dviganje lire, ki se opaža v zadnjem času na denarnem trgu, je imelo za posledico tudi gotovo povečanje njene kupne moči. Seveda si ne smemo tega predstavljati, kakor da bi se poznalo to tudi na draginji. Ta se le nerada ravna po kupni moči denarja, če morajo v ta namen trgovci nižati cene.
Najnižjo kupno moč je imela lira v avgustu, t. j. ob času zadnje valutne krize. Tedaj je bila lira vredna 14.46 stotink, kar se pravi, da si mogel kupiti za 100 lir v avgustu le 14.46% blaga, ki bi ga bil dobil za isto svoto pred vojno. V prvem tednu tega meseca pa je znašala kupna moč lire 14.98 ali okroglo 15% predvojne vrednosti.
n.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO.
14. It. 1926.
Morali bi ponoviti kar smo včeraj pisali o tržaškem blagovnem trgu. Kar je novega bo to le male spremembe v ceni.
Cen« so bil« sledeče:
Zelenjava: Radič 200-400; pesa rudeča 80-100; krompir 55-65; Selen 150-200; ma-lancane 180-260; paprika zelena 240-280; poper zelen 200-250; zelje belo 90-120; kar-fijoli 100-120; vrzote 100-120; fižol v stročju j—.—; fižol nov 220-250; Čebula 40-80; česen 200-250
Sad]«: Cešplje 70-100; breskve 300-600; lige 80-120; grozdje 260-360; hruške 100 do 400; jabolka 100-160; limone 28-40 L za zaboj.
TELESNA VZGOJA
SPORT
IGRIŠČE «OBZOR» «Adria» - «Obcor»
V nedeljo 17, t. m. se srečata četi omenjenih društev v tekmovanju za kupo dr, Sardoča. Odveč ln nesmiselno bi bilo, ako bi hoteli omenjati vrline bodisi ene ali druge čete, ki slovita kot prvi v našem športnem uveljavljanju. Da bo boj neizprosen, kaže dejstvo, da se omenjeni četi nista srečali od zadnje prvenstvene tekme do danes. Tedaj je iziel kot zmagovalec «Obzor», a kdo more prerokovati nedeljski izid? Zala bo brezdvomno poselil to srečanje med obema tradicionalnima tekmecema vsak naš športnik, da se Se enkrat navžije vseh užitkov, ki mu jih more nuditi omenjena panoga sporta.
Ž nedeljsko zmago nad «Praeveto» je v novo-sestavljeni formaciji pokazal «Obzor», da so minuli tisti momenti negotovosti v njegovih vrstah. Na drugi strani pa so samozavestni «beIo>~modri» Adrijaši, ki imajo med našo publiko tudi svoje priznanje. Torej: izid nedeljskega srečanja je uganka, ki se reli na igrišču samem. Zato v nedeljo vsi na igrifČe «Obzora*. Tekma prične točno ob 15.40 uri.
Pred to tekmo nastopijo rezerve «Obzorai» proti mešani četi «Sparta«, Skedenj. Slednja tekma pri; čne točno ob 13,30.
Športno đirilre «Adri>»
Danes veleražen članski sestanek. PriČetek točno ob 8.30 v navadnih prostorih. Nogometaši m haze-našice ne manjkajte. Točnosti Sestanek je športen in splošni! Sprejemajo se novi Člani za vse športne panoge! — Sp. vodja.
M. D. Sv, Ivan - S. K. Jadran, Herp dje- K ožina 2:2
V nedeljo se je odigrala na igrišču Jadrana prijateljska nogometna tekma, katera je ostala neodločna. Jadran se to pot ni izkazal, ker je obvladoval igrišče s težko igro, istotako ni mogel pokazati svojo prvotno tehniko. M. D. Sv, Ivan je bilo. v premoči a ni doseglo zaieljenega uspeha, ker se Igra ni razvila v pravi meri.
Potek igre na splošno zadovoljiv. Sodnik razmeroma dober, samo paziti mora na čas in brzdati Igralce. — Občinstvo športno in je z navdušenimi klici bodrilo igralce.
M. D. Ladja, Konioveij
Kakor dogovorjeno z vašim tovarišem športnim načelnikom, se odigra v nedeljo 17. t. m. prijatelj ska nogometna tekma. Ako se strinjate, Vas prosimo za odgovor v sobotni «Edinosti». — M. D. Sv. Ivan.
dvor, ki je vrnil akte tržaškemu sodišču, da stvar končnovel javno razsodi.
Dogodek se je dovršil tako:
Beneševa je imela večletno ljubavno razmerje z nekim vdovcem, slikarjem Herva-tinom Josipom iz Trsta. Ta človek se je je že pa naveličal ter jo nekega dne enostavno zapustil. Toda stvar se ni imela tako gladko izvršiti, kajti Beneševa, ki ni kakor smo že omenili, posebno mlada, ni mogla takega slovesa mirno prenesti, tembolj ko je doznala, da jo je Hrevatin po tem dogodku še obrekaval. To jo je — kakor pravi ona — gnalo v obup in sklenila je, da konča svoje življenje. Vzela je v ta namen s seboj škatljico vitnijolove raztopine in se podala na travnik poleg hiše, kjer stanuje. V tem so Šli delavci iz bližnje tovarne — med njimi tudi Hrevatin. Ko je ženska zagledala pred seboj povzročitelja njenega «gorja», je v hipu spremenila svoj sklep, skočila pred njega in mu vrgla jedko raztopino v obraz. Toda Hrevatin je predvideval ta korak in se bliskovito obrnil. Raztopina modre galice mu je pljusknila čez pleča in ga precej hudo ožgala.
Hrevatin ne taji razmerja med njim in Beneševo, pripominja pa, da je vendar morala vedeti, da se bosta enkrat morala ločiti.
Hrevatina zastopa odv. Turola.
Apelant je odvetnik Kezich. Vložil je priziv, ker se obtoženki ni dovolilo olajševalnih okolščin v smislu Členov 472 in 46 kaz z a k. Ponovi še enkrat jedro brambe v tejj obravnavi in prosi sodišče, da ublaži razsodbo.
Odvetnik Turola zahteva potrditev prve obsodbe s poviškom stroškov za včerajšnjo razpravo.
Državni pravdnik se pridružuje odv. Turola.
Sodni dvor potrdi razsodbo prve instance, to je Sil dnevni zapor, priključi tej še nove sodne stroške ter svoto 100 lir za odvetniške stroške. Prisodi pa obtoženki o-laišavo pogojnosti, kar je branitelj v splošnem s prizivom hotel doseči.
■CDINOSti
prekucnil in pokopal pod sabo potnike. K sreči, da ni motocikelj naglo vozil, tako da so se potniki sicer poškodovali toda ne težko. Cav. Grieco si je zlomil roko, šofer ranil glavo, komisarjev sin je pa srečno utekel brez posebnih poškodb. Prepeljal jih je Zeleni križ v bolnišnico. Tekom ce-trtka se je komisar podal v domaČo oskrbo in ga bo zopet nadomestoval, dokler ne okreva, komisar dr. Tortolanl.
Vesti Is Istre
neKAMJE.
Odnesi ne prireditev.
Slavnost, katera se je imela vršiti v nedeljo dne 17. t. m., se ne bo vršila, ker za sedaj oblasti niso izdale potrebnega dovoljenja.
Iz tržaškega živlienla
Ker ga je «ona» razjezila...
31-letni težak Karel Zarli in 25-letna Ana Poropat se imata sicer rada, pa kljub temu .pride tu pa tam med njiima do nesoglasij in ob takih prilikah se prav neprijazno pogledata. Tudi včeraj popoldne sta se ljubimca, ki stanujeta skupno v ulici Molino a vento št. 5, hudo sporekla. Toda to pot vihar ni ostal brez posledic. Poropatova, ki ima menda zelo nabrušen jezik, je Zarlija tako dolgo zbadala in oštevala, da je mož, do grla sit njenih levitov, ves razkačen pograbil brivno britev ter ugnal zgovorno družico s tem, da je porezal — sebi žile na levem zapestju. Ko je zagledala kri, je Poropatova mahoma pozabila vso jezo; vsa prestrašena je hitela telefonirat rešilni postaji, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je Zaiiiju obvezal globoko in močno krvavečo rano ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo mož ozdravil v kakih 14 dneh.
Nasilni čin blazne ženske
50-letna zasebnica Filomena Cortese, stanujoča pri Sv. Ivanu Vrdela št. 1C58, je že delj časa kazala znake duševne zmedenosti, ki je v zadnjih dneh postala tako o-čitna, da so domači na zdravnikov nasvet sklenili, da oddajo nesrečno žensko v bolnišnico za umobolne. Včeraj zjutraj je bila Corteseva nenavadno nemirna, tako da je morala njena 70-letna mati neprestano paziti na njo. Okoli 10. ure pa je Filomena nenadoma prihrumela v kuhinjo ter pahnila mater, ki je opravljala svoje domače posle, s tako silo, da je starka padla na neko posodo ter se pri tem hudo pobila po prsih. Nato je blazna ženska zbežala z doma. Pa menda se je zavedala, da je storila nekaj slabega, kajti podala se je v bližnjo trgovino ter od tam telefonirala za pomoč na rešilno postajo. Zdravnik ,ki je bil, pri-šedši nalice mesta, podrobno obveščen o stvari, je dal prepeljati norico v bolnišnico za umobolne pri Sv. Ivanu, medtem pa je podal njeni materi prvo pomoč. Ker je dognal, da ima reva. zlomljena tri rebra, jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. — Zdraviti se bo morala najmanj mesec dni.
Nezgoda pri delu
Predpreteklo noč je bil prepeljan v mestno bolnišnico 18-letni težak Štefan Kozlo-vič, stanujoč v Žavljah. Imel je precej hude opekline na vsej levi roki do rame in bradi. Mladenič je pri delu pri škedenjskih plavžih padel na kup razbeljnega peska, ki je rabil pri vlivanju Železa, ter pri tem zadobil omenjene poškodbe. Bil je sprejet v dermatologični oddelk.
Tatinski obisk t tovarni
Vnoči od srede na četrtek so neznani zlikovci obiskali pisarno tovarne pokalic in sodovke Ivana Muhe v ulici Piccardi št. 24, vlomili predale pri pisalnih mizah ter pobrali razne dragocenosti, ki so bile tam spravljene. Razen tega so podjetni ptički odnesli par moških jopičev. Skupna Škoda, ki so jo povzročili lastniku z obiskom, znaša okoli 5000 lir.
Iz trtailM pokraikie
IZ SEŽANE.
Na trg v Sežano dne 12. oktobra je bilo pripeljanih 1700 glav živine in sicer: 559 volov in krav, 87 telet, 263 konj in 871 prašičev. Cene goveji živini od 350—400 lir stot žive teže; teleta po 600 lir mrtva; konji lepi boljše pasme do 5000 lir slava. Prašički 5 do 8-tedenski od 50—100 lir.
Kupčija živahna. Kupčija z manifaktur-nim blagom, čevlji in leseno posodo prav dobra. Prihodnji tržni dan 22. oktobra t. 1.
Tržaško sodišče
MaKoanJ« zapnUene z vitrljolom.
Juunakinja tega dogodka je priletnejša Ženska, Beneš Lucija. Bila je radi tega že obsojena na skupno 33 dni zapora, a je vložila potom pravnega zastopnika priziv. Tudi druga inštanca je sodbo potrdila, toda Benešova ie gnala stvar nred kasaciiski
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Planinsko društvo v Gorici.
V	sredo dne 20. t. m. je redna odborova seja v društvenih prostorih ob 8.30 zvečer. Navzočnost vsega odbora nujno potrebna. Naj nihče ne manjka.
Novi predsednik gorttlrcf blbuula.
V	sredo je nastopil svojo novo službo kot predsednik goriškega civilnega in kazenskega taibunala cav. uff. Malinverni, ki je bil pred kratkim prestavljen v Gorico. Ob tej priliki so ga pozdravili na sodniji državni pravdnik cav. uff. Trapa ni, com. Us-sai, v imenu odvetnikov pa dr. Marani in dr. Sturani. Vsem govornikom se je novi predsednik zahvalil z daljšim govorom.
Izpred goeffikege tribunata. Pred sodniki je stal devet in trideset let stari Tondon Alojzij, doma iz sela Gonars pri Vidmu. Poročen je bil s Ferfoljo Terezijo rojeno Cernic iz Kij. Njun zakon ni bil srečen. Mož je bil nasilen in večkrat je morala občutiti na lastni koži žena njegovo nasilnost. Zdaj jo je udaril po glavi s kladivom, zdaj zopet s sekiro po čelu, če se pa ni mogel znositi nad njo, ker mu je bila že prej zbežala, se je spravil nad njeno pohištvo. Tako je uganjal, dokler zadeva ni prišla pred sodnike. Bila je sicer obtožena tudi žena, a ta je bila oproščena, medtem ko je bil Tondon obsojen na eno leto, šest mesecev in dvajset dni ječe in v plačilo petdesetih lir kazni.
— Mesar Anton Vončina z Idrije je proti koncu 1. 1924. zapustil za malo Časa svojo mesnico. Ta trenutek je porabil njegov pomočnik Mlinar Ivan, trideset let star, doma iz Zirov, in odnesel črez me'	lir. Nje-
gov beg v Jugoslavijo so om.	njegovi
prijatelji in sicer štiriintridesetie..-u Mlinar Ivan, dvaindvajsetletni Gantar Anton in sedemindvajsetletni Stravs Ladislav, ki so se morali, radi tega zagovarjati. Soobtožen je bil pa tudi tat sam Mlinar Ivan, ki je bil pa oproščen, ker je bil radi istega čina že obsojen v Jugoslaviji na tri mesece ječe. Mlinar Ivan in Stravs Ladislav sta dobla po tri mesece, Gantar pa dva meseca in petnajst dni ječe. Vsi trije so bili deležni pomilostitve.
Prodaja prepadeneav (biškotov).
Trgovska in obrtna zbornica razglaša: Da se trgovci izognejo dvoumnostim in ! kot potrebno navodilo interesirancem se j javlja, da na vprašanje ministrstvu glede j prodaje zalog prepečencev še ni došel no- I ben odgovor. Do kdaj se smatra, da se pre- I pečenci, ki jih imajo trgovci še v zalogah, ' ne smejo prodajati niti postavljati na ogled ' v izložbah, dokler ne pridejo tozadevni ukrepi iz ministrstva.
Poitni tekoči računi za goriško mesto.
Sklepi apravmega
fine Iz šefe dne 12. oktobra 1*2«.
Zadeve, ki so se odobrile: fTpetjnaelo: Občinska policija; Cerkno: Izprememba stavbnega reda; Kamnjs: Davek na dohodke in patente; Ponikva: Dolg pri deželi za bolniške stroške; Sempas: Dolg pri pokrajini za bolniške stroške; SL Peter: Dolg pri deželi za bolniške stroške; Sv, Lucija: Dolg pri deželi za bolniške stroške.
Zadeve, ki so odložile na prihodnjo sejo: Biljana: Oddaja stavb; Tolmlm: Oddaja prinosnih papirjev; Gojaie: Davek na živino.
Zadeve, ki so se preložile: AJba: Prodaja jiržavnih papirjev na račun dolga; 6niiče: VnovČenje papirjev za dolgove.
Sifon razpečfl.
Ko je petdesetletni krčmar Kos Franc v ulici Brigata Pavia {prosti Stračicam) vzdignil polno steklenico šil ona, je ta raz-počila in ga ranila po obrazu. Poklican je bil takoj takoj zdravnik iz bližnje bolnišnice, ki je ugotovil hudo rano na levem očesu. Najbrž bo zgubil revež vid. Kosa so prepeljali v bolnišnico, da ga operirajo.
SOLKAN.
Nepošten kuhar.
V frančiškanskem samostanu na Sv. Gori je služil kot kuhar triinfestdesetletni Natale Righett r Padove. Prior samostana ga je pred u vi poslal v Gorico, naj nese 3721.80 lir v mesto in naj plača, s to vsoto razne račune. Prior je Čakal m čakal, toda kuharja le ni hotelo biti od nobene strani. Najprej fe mislil, da se je uslužbencu pripetila kaka nesreča, poizvedoval je, ko se je pa prepričal, da je bila njegova domneva, napačna, je naznanil vso zadevo tukajšnji karabinirski postaji.
JA6ERŠ6G.	t
Zanimiva najdba.	J
Na mnogih krajih se je pri nas zemlja usedla o priliki zadnjih nalivov. Ko je šel naš občan na gmajno, se mu je pri nekem takem vsadu zabliskalo. Stopil je bliže in pobral tolar s podobo cesarja Leopolda. Dejal je, da je bilo Še več takih tolarjev raztresenih najbrž so se bili nekoj tam zakopali in jih je sedaj zadnje neurje odkrilo.
KOMEN.
Običajna nesreča z bombo.
Petletni Dorče Stolfa in njegov sovrstnik Joško Milanič sta pasla v bližini svoje rojstne vasi Volčjega grada živino. Bilo ji-ona je dolg čas in iztikala sta okrog, da bi dobila predmet, s katerim bi si krajšala čas. Tu je dobil med grmovjem Štolfa bombo. Zdela se mu je primerna igrača, začel se je z njo igrati, bil je z njo po kamnu, doki- se mu ni bomba v roki razpočila in ga ranila. Na vpitje obeh dečkov, še bolj a na strel so prihiteli ljudje in odpeljali itolfo takoj k zdravniku, ki mu je izpral, zašli in obvezal številne rane, od katerih je bila največja na zapestju desne roke. Milanič, ki je igro opazoval, je na srečo ostal popolnoma nepoškodovan.
AJDOV&CINA.
Poskočen vlom.
Dobrih štirinajst dni še ni preteklo, kar se je izvršila tatvina v našem trgu, a že zopet moramo poročati o tem, tokrat o posku-šenem vlomu v tukajšnji poštni urad. V noči od II. na 12. t. m. so poskušali neznani zlikovci vdreti z dvorišča skoči okno v poitni urad. Toda bili so preglasni pri odpirat* nju beleznih oknic, a poštni upravitelj se je zbudil in jih pozdravil s streli iz samokresa. Nevajeni takega pozdrava so jo tatovi urno odkurili v noč. Pa tudi če M se jim bilo posrečilo priti v notranjost, bi bili odšli kislih obrazov.
V Trstu, dne 15. oktobra 1926.
Poslano")
Podpisani preklicujeva in obfcalujo-va žalitve, ki sva jih izrekli dne 12. septembra 1926, na naslov Marije PraŠelJ iz Doline 54.
L TRST, 13. oktobra 1926.	(1066)
Prašelj Ana	Prašeij Frančiška
Dolina 62	Dolina 190
*) Za Članke pod tem naslovom uredništvo nikake odgovornosti.
ne prevzema
MALI OGLASI
BEHmSCHOOl
Via Fabio Filzf 23, pouk la prevodi v vseh jezikih. (1518
AVTOMOBIL
proda. Krhne
«Puch», tip 12, pokrit, s 6 I var gostilničar, Vipava.
sedeži, se 1579
ČEVLJARSKEGA
la sprejme takoj i«^*, p. Razdrto.
pomočnika za močna in fina de-v trajno delo Jakob Stcgel, Hru-
1596
Devetnajstletni Ivan Masora se je napotil v torek zjutraj na bližnjo njivo, da potanje nekoliko trave. Ko ja tako brezskrbno žel, se je moral do tekniti kake granate, ki se je razpočila. Granata je ostala Še od vojne na onem mestu. Mazora je bil ranjen, začel je klicati na pomoč, prihiteli so sovaščani, ki so delali v bližini in mu nudili prvo pomoč. Ko so se pa prepričali, da sami ne opravijo mnogo, so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je izstrelek hudo ranil Mazoro na dssnl roki in mu odnesel prve člene kazalca in sredinca. Ni ga meseca, da bi ne zaznamovala naša občina nove nesreče radi skritih izstrelkov in dobršen del zakrivi res prava nezgoda in ne morda neprevidnost ali pa celo otročja radovednost.
CBBKNO. Smrtna kasa. -
V soboto je umrl trgovec in posestnik Pavel Obid. Bil je znan širom nade male domovine in tudi Izven nje. 2e več dni pred smrtjo se ni baš kako dobro počutil. Poklicani zdravnik je ugotovil pljučni katar. V soboto je sedel še v kuhinji, to je bilo okoli 9. zjutraj, ob 11. popoldne pa je hotel iti v sobo, par korakov pred njo se je nenadoma zgrudil. Domači so ga prenesli v posteljo, kjer je takoj nato izdihnil. Zadela ga je srčna kap.
Bil je eden izmed onih ljudi, ki si s pridnostjo in varčnostjo pridobijo svoje premoženje. Še v pozni starosti se je videl pri delu. Dopolnil je svojih 74 let. Žalujočim naše iskreno soialje!
VEZENJE NA STROJ.
Prejeli smo v objavo:
Več jih je, ki posedujejo šivalni stroj; pa žalibog jih je le mak>, ki bi znaie ta stroj temeljito izkoristki z raznovrstnimi deli. Da se temu odporoore, si je nadela nalogo «Compagnia Singer» (šivalnih strojev v Trstu) ustanavljati podeželske «tefta-Je za vezeš fe na stro|».
Gospe in gospodične, katere znate ceniti važnost in potrebo »šivalnega stroja« v moderni družini, pristopajte k tečajem ne-gledš na to, ali posedujete šivalni stroj «Singer» ali pa stroj kake druge znamke, ali sploh nobenega.
V naslednjih mesecih se bodo vršili «te-čaji» zaporedoma: I. v Baču na Pivki, II. v Knežaku, III. v Zagorju, IV. v Košani ter dalje po vseh krajih v tem okrožju.
Za nadalnje informacije se je obrniti na okrožnega zastopnika g. Vinkota Dobrila na Kozini, lahko pa tudi v teku tečaja direktno na gospodično učiteljico v kraju, kjer se bo nahajala.
VSEM LJUBITELJEM ZIMSKEGA CVETJA na-
znamam, da »o mi dospele iz Holandije čcbuljice raznobarvnih hijacint, polnih in enostavnih, tulipanov, frežij, cesarskih kron (Frittilaria imperialis), nardzov ler gomolji «škrnicelnov» (Calla aelhio-pica). Čebulice prodajam po njaniijih cenah ter jih rupofi>^an tudi po poiti. «Vinoagraria» (Just Uiaj) Gotica.	1592
NAGROBNE spomenike, izjalovljene oddam po malti oeni. Guitia, kamnosek, Opčine.	1597
TROOVSKJ pomočnik mešane stroke iiče službe ▼ mestu ali na delali. Naslov pove uprava »Edinosti..	159«
UGODNA PRILIKA. Proda se takoj po zelo ugodni ceni popotna oprava za trgovino jestvin. Naslov pove goriška uprava.	1594
PRSNI SIRU? priporočljiv proti kroničnemu kai-Ija in bronhija Inim aiekcijam. Steklenica za od-roti« L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Caztelanovkh, Trst, Via Giuliani 43. 1481
BAflfcA. avtornimna, slovensko. Slavec, Via
sprejema noseč*. Govori Giulia 29. Telefon 33-!* 1517
BA0CA.
afoveoskcfc.
diplc Mad
sprejema noseče, onna del Mare 19, II.
Govori 1555
BORZNA POKOSILA
Trst, 14. oktrobra 1926. Amsterdam 980, Belgija 69, Francija 71, London 120.30, New York 24.75, Španija 365, Švica 475, Atene 81, Berlin 585, Buka-rešt 13, Praga 73, Ogrska 0.0845, Dunaj 350, Zagreb 44. Uradna cena zlata (13. 10.) 485.86. Vojnoodškodninske obveznice 66.50.
Posna menjava.
Vsi, ki imajo bone, izdane od italijanskih zakladnic Julijske Krajine za avistro-ogrske krone, stavljene v menjavo meseca marca 1922 glasom at. germanske pogodbe, so naproeini, da se zglasijo do 31. oktobra ali pa da dopošljejo Številke bonov na naslov:
R. PIACENTINI
TRST, Cofso Vitt. E. m. 45, I. od 8—12.30 in 1036	od 14—19.
GORICA, Flli. Piacentlni, Via Seminario S.
Mri, v s
flrtnzniBe nanAftlarae triaviae
Corso Garibaldi št. 24
Bogata Izbera vseh sezUsklh predmetov.
Oglejte si danes naša izložbena okna. i059


ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazili iskrena sočutja povodom smrti našega dobrega soproga, očeta in starega očeta
KRONE
plačuje vedno par cent. več kot drugi
ALOJZIJ PGUH, mm Garincidl Z
prvo nadstropje
1012 Paaltr
na naslov!
Pazita na naslov-
PAVLA
ln ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
106?

Družine Obfd-RoJc-Jamšek«
Predno prodale
KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO
obiščite zlatarno
STERHIN Via Mazalni št. 43
kjer dobite najvišje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice.	1037



eiiijasls. platin. 20-kronsK« zlate kaml?
zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert PovSi — urarna
Trst« VIa Mazzinl 46 10:3
PODLISTEK
JULES VERNE:
(137)
Skrivnostni otok
—	Kdo ve! je odgovori] inženir.
—	Kaj hočete s tem reči T
—	Da ni fte konec vseh irkufienj, dragi Spilett, in da bo tista mogočna roka morda še vmes posegla. Toda to ni zdaj tako važno, kakor je življenje nadega Harberta.
Vplačila na tekoči poštni račun so se zvi- t fn resničnoto j*
šale od L 20.000 na L 100.000, s tem je Go- seljenc®7'3"pHdoStSS rlca na istem mestu kakor so glavna me- ranjeuCevostanje
sta posameznih pokrajin. Ministrstvo je že Cas* pa P?mcnl P"	S™ž*
ukrenilo vse potrebno, da se prične 15 l°d\)e ,do 8ed.aj oktobrom z izplačevanjem in vplačevanjem-	* £hc51d
na takoči pofitni račun vsoto do 100.000 L.	J'
Te denarne operacije s bodo vršile le na. kl 80 »Pjevah, da je voda tveplena -- u-ilavni mSti	nai® godno vplivala na celjenje rane. Gnojenje
je bilo omejeno in skrbno negovani Har-
in obkladki pokrita rana se je celila, ne da bi se vnemala. Poročevalec je skrbno „pazil na obveze, ker je poznal kake važnosti je to. Vedno in vedno je zabičeval tovarišem, da se vidi več dobro izvršenih operacij kakor brezhibno napravljenih x>bvez.
Po desetih dnevih, 22. novembra, je šlo Harbertu resnično na bolje. Začel je kaj malega jesti. Lica so mu začela rdeti, a zveste oči so se smehljale njegovim strežnikom. Govoril je tudi nekoliko, vkljub temu da si je Pencroff prizadeval, da se ne bi bolnik napenjal z govorjenjem. Zato je sam neprestano govoril in pripovedoval najneverjetnejše zgodbe. Harbert ga je vprašal po Ayrtonu, katerega odsotnost mu je padla v oči, zlasti, ker je vedel, da bi moral biti Ayrton v staji. Da bi ga ne vznemiril, mu je mornar rekel, da je Ayrton M k Nabu čuvat granitno hišo.
glavni pošti. Ponesrsčenfe komisarja n Javno varnost
Predvčerajšnjim se je sedanji vodja ko-misarijata za javno varnost v Gorici cav. uff. Grieco vrnil iz dopusta. Z notocikljem marke «Indian» se je peljal obenem s sinom ▼ Podgoro. Pri povratku se mu je zgodila nesreča. Na ovinku se je motocikel
bert je polagoma prihajal k sebi, mrzlica je ponehovala. Držati je moral strogo dijeto, kar ga je slabilo, toda zdravilnih čajev je prejemal, kolikor je hotel, in popo-len počitek mu je prijaL Cir Smith, Gedeon Spilett in Pencroff so e izvežbaii v postrežbi bolnika. Z vlakni
če si upajo ti podleži, ki streljajo iz zasede, nas tudi odkrito napasti.
—	Toda jaz sem zelo slab, dragi Pencrof.
—	O, polagoma se ti moči že povrnejo! Kaj pa je to, krogla skozi prsa? Toliko kakor slaba Šala! — To sem že večkrat na sebi poskusil, pa se počutim vendar prav dobro!»
Harbertu je šlo na bolje, in če ne bi nastopile kakšne komplikacije, je bilo njegovo okrevanje gotovo. Koliko huje bi bilo, če bi bila krogla ostala v životu, ali bi inu bilo treba odrezati roko ali nogo?
«cNe, je večkrat dejal Gedeon Spilett, na takšno možnost ne smem misliti!
—	In vendar, mu je odgovoril nekega dne Cir Smith, če bi bilo potrebno, bi se gotovo ne pomišlja! tudi to napraviti.
—	Ne, Cir! Toda Bogu bodi hvala, da nam je pribrani! to težko izkušnjo!»
Kakor v neštetih drugih primerih so naseljenci tudi v tem ravnali po zdravem človeškem razumu, in ker so bili v vseh
«Ej, ti razbojniki! je rekel. To so ljudje,
nezasluiijoobriraJIn g^podSmith jib i znano6tih podkovani, so imeli uspeh. Toda ms tSSSffS^JSS^L1	* uteg^astopm trenotekjo jih;,;
jim rad povedal svoje predloge, toda v obliki svinca velikega kalibra! . — Pa jih ni bilo več na izpregled? je vpradal Harbert.
— Ne, sinko, je odgovoril mornar, toda jih Že najdemo^ in ko ozdraviš, bomo videli,
sti na cedilu vse njih znanje? Bili so na otoku. V družabnem življenju se ljudje izpopolnjujejo in pomagajo si drug dri -?-mu. Cir Smith je to dobro vedel in v*>< - -t j?a je mučila misel, da bi utegnili na i t na zapreke, ki bi jih ne mogli premagati.