ElnseH^rkatifepreh ВМ 0.15
ИдГдшап1шБо1с
Verlag und Schrlftleitung: Klagenfurt, Bismarckrin^ 13, РовИасћ 115 / Bezug*prela (Im voraus aahlbar) monatlich RM 1 — frel Haua (elaschlleBllch ЈЕШ 0.20 ZustellgetoUhr AbbestellungOT der Zeltung fUr den naohfolgenden Monat werden виг schriltllcb vmđ nur Ms 25. dea laufenden Monate angenommen
Nr. 50.	Krainburg, d«n 26, Jiml 1943.	8. Jahrgang,
Вој (iščenja i »Črnih gorah«
Berlin, 25. junija. V črni gori in v Hercegovini so nemške, italijanske, bolgarske in hrvatske čete po štiritedenskih bojih uspešno zaključile veliko podvzetje čiščenja. Od 15. maja trajajoči napad na središče upornikov okrog Savnika in Žabljaka je uitičil močne oborožene tolpe.
Boje v divje razpokanih, do 2500 metrov visokih »Črnih gorah« proti obupno se bra-nečim banditom so začeli odredi nemške 'vojske in Waffen-ff kakor tudi bolgarske in hrvatske čete. Dne 15. maja so nastopile v prostorih pri Nikšiču, Foči, Prijepolju in Beranah k oboroženemu napadu, ki so se mu nekaj dni pozneje pridružile italijanske čete od Podgorice sem. Da se ubrani vsestranskega pritiska, je sovražnik predvsem poskušal 19. maja z močnimi silami prodreti proti jugovzhodu, nemške in italijanske čete pa so ga vrgle nazaj. V času od 20. do 26. maja so se koncentrirale nadaljnje močne skupine banditov v trikotu med rekama Ta-ro in Pivo in nadaljevale prodorne poskuse v severni smeri proti črti, ki so jo varovali hrvatski odredi. Šele po sedemdnevnih težkih bojih so se zrušili sunki s težkimi zgu-bami sovražnika.	*
Istočasno se je stalno razširil lastni napad na jugu in jugovzhodu, tako da je bil sovražnik potisnjen nazaj na prostor okrog Šavniki^n žabljaka. V trikotu Tara — Piva stoječe tolpe so se sedaj ojačile z deli teh »il in od 27.'maja povečale svoj pritisk na severozahodno zaporno črto, zlasti na obeh straneh čurovega ob reki Sutjeski. Toda tudi ti večkrat ponovljeni prodorni poskusi so bili po srditih bojih odbiti po nemških in zavezniških četah.
Dne 19. maja so odredi Waffen-^f, ki so prodirali proti Savniku, presenetljivo zav-
zeli mesto in tudi od jugovzhoda poslane čete so vzlic največjim terenskim težkočam napredovale v smeri proti Žabljaku. Ti uspehi na jugu in jugovzhodu so napotili sovražnika, da je še bolj povečal svoje napore, prodreti v odseku ob Sutjeski. V pre-menljivih bojih za vasi in rečne prehode so spodleteli vsi napadi tolp.
Med temi boji so prodirale od vzhoda in jugš nemške, italijanske in bolgarske enote in zavzele 8. junija Zabljak. Do 11. junija so dosegle te čete na široki fronti Pivo. Zahodno od te reke proti severu prodirajoče nemške čete so med tem 6. junija proti žilavemu odporu zavzele Mratinje in počasi prodirale dalje. Da utečejo pretečemu uničenju v vedno bolj zožujočem se kotlu, so poskušale tolpe še enkrat za vsako ceno z izpadom. Le delom izmed njih se je končno
posrečilo, uteči v noči na 9. junij proti severozahodu. Zasledovanja teh sil, ki so se poskušale prebiti v smeri Foča — Jelec, se je takoj pričelo. Glavna masa tolp pa je bila v koncentričnem napadu stisnjčna na najožji prostor in uničena do 15. junija.
Zračno orožje je neumorno podpiralo boje vojske in prizadelo tolpam s številnimi bombnimi napadi na skrvališča in položaje v nepreglednem gorskem svetu visoke zgu-be. Razen tega je bilo zelo uspešno delovanje letalcev izvidnikov. Vedno ob sovražniku so s tem, da so nadzirali nasprotnikova premikanja, odločilno prispevali k razjasnitvi položaja in tako k razbitju tolp.
Razen, utekle skupine tolp, ki jih zračno orožje in skupine vojske še dalje preganjajo, so uničene tolpe, ki so bile v »Črnih gorah« prisiljene k boju. Samo krvave zgube sovražnika znašajo po dosedanjih štetjih 10.000 mož. K temu pridejo še njihove visoke zgube od lakote in epidemij legarja.
Samo malo bojnega delovanja na Modn
Hull bombardiran - Izvidniški poleti zračnega orožja
Oberkommando der Wohrmacht je dne 24. junija objavilo:
Na vzhodni fronti ao se včeraj vršili le posamič krajevni boji.
Zračno orožje je napadlo zbiranja ladij v lagunah Kubana in na Ladoškem jezeru. Potopilo je eno obrežno tovorno ladjo in 15 čolnov za izkrcanja.	,
Pri oboroženem izvidniškem delovanju nad Atlantskim morjem smo pogodili z bombami in potopili neko trgovsko ladjo z 2000 brt. Neka drugft tovorna ladja Srednje velikosti je bila tako težko poškodovana, da se jo lahko smatra za uničeno. Tri sovražna letala so v pretekli noči iz-
92 sovražnih bombnikov sestreljenih
Doslej najtežji poraz plašiinih letalcev nad Zahodno Evropo
Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. junija objavilo:
Od vzhodne fronte poročajo le o krajevnem bojnem delovanju.
Zračno orožje je napadlo letalska oporišča in oboroževalne tvornice v sovraž-, nikovem zaledju in v Finskem morskem zalivu zažgalo tri obrežne tovorne ladje.
Britanske in severnoameriške letalske sile 80 včeraj podnevi in v pretekli noči izvršile več težkih napadov na mesta v Za-padni Nemčiji in v zasedenih zahodnih ozemljih. Zlasti v stanovanjskih četrtih mest Oberhausen in Miihlheim a. d. Ruhr so nastala znatna razdejanja. Prebivalstvo je imelo večje zgube.
V popoldanskih urah 22. junija je na morju pri Scheveningenu skupina britanskih bombnih in torpednih letal brez uspeha napadla nek nemški konvoj. Zaščitna vozila in krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij so sestrelila sedem izmed napada jočih letal. Konvoj je polnoštevilno priplul v svoje namembno pristanišče.
Vsega skupaj je bilo pri napadih včerajšnjega dne in zadnje poči po dosedaj do-šlih poročilih zopet^ sestreljenih .92 letal, med njimi najmanj «5 Stirimotomih bombnikov. Tri lastna letala smo zgubili.
Nemška bojna letala so v noči na 23. junij bombardirala posamezne cilje v londonskem prostoru.
135 bombnikov v 24 urah
Berlin, 25. junija. Nemška zračna obramba je prizadela britansko-severnoameri-škim plaeilnim bombnikom v malo časa manj ko 24 ur, namreč od 22. јипца tik pjred polnočjo do ranih ui 23, junija doslej najtežji poraz nad ozemljem Reicha.
Došla poročila v obrambi delujočih nočnih lovcev, lovcev, protiletalskega topništva zee^n^a orožja ter krovnega protiletalskega topništva plavajočih enot vojne mor-
narice potrjujejo, da je uničenih najmanj 135 štirimotornih bombnikov. Številna druga bombna letala so utrpela tako težke poškodbe, da ni verjetno, da so dosegla pristanišča svojih vzletov. Dejanske zgube Britancev in Sevemoamerikancev so torej po vsej priliki še veliko večje.
Imetnik Ritterkreuza Hauptmann Frank je v noči na 22. junij sestrelil šest bombnikov iz skupine britanskih letal, ki je priletela nad Zahodno Nemčijo, in uničil s tem v nočnem boju svojega 38. nasprotnika.
vršila vžnemirjftvalne polete nad ozemljem Reicha.
Težka nemška bojna letala so v noči na 24. junij bombardirala pristaniško mesto Hull na Vzhodnem Angleškem. Vsa letala so se vrnila. _
Bombe odvržene na Švico
Bem, 25. junija. V noči na ponedeljek proti 1. uri 80 imeli letalski alarm v Severni Švici, tako v Juri, Bernu, Baslu in Ztiri-* chu. Na raznih krajih je prišla v akcijo protiletalska, obramba.
Na raznih krajih kantona Thurgau so bile odvržene bombe. V vasi Kiimmershau-sen so po poročilih listov angleško-ameri-kanske bombe ubile tri osebe in eno ranile. V Jonschwilu in Haselbergu, v bližini kan-tonskega glavnega mesta Frauenfelda so bile odvržene zažigalne bombe, ki so povzročile nekaj škode.
Angliia ne proizva]a več čevljev
ženeva, 25. junija. Anglija ustavi za bodoče mesece proizvodnjo čevljev, je sporočil, kakor javlja »Daily Telegraph«, predsednik %veze angleških trgovcev s čevlji na nekem zborovanju v Londonu. Poudaril, je, da je stanje oskrbe z usnjem za čevlje in podplate zelo kritično, ker Anglija ne razpolaga več z omembe vrednimi zalogami za civilno prebivalstvo.
Snbhas Chandra Boze nemškemu narodu
Zahvala nemški vladi - Največje zaupanje v končno zmago
Tokio, 25. junija. Subhas Chandra Boze se je obrnil v torek v nemškem jeziku preko japonskega kratkega vala v Tokiu na nemški narod in je med drugim rekel:
»Najprej bi se rad pri tej priliki najgloblje zahvalil«, je rekel Boze, »nemški vladi za prisrčno gostoljubje, ki mi ga je izkazovala med mojim bivanjem v Nemčiji. Čeprav tokrat nisem prišel kot tujec v vašo veliko domovino, je bilo za mene veliko doživetje, da sem obiskal Nemčijo v vojnem času.
Ker sem na lastne oči videl razmere v ■ Evropi, se lahko samo smejim anglo-ameri-škemu bahaštvu o drugi fronti na celini. Če se bodo poskušali Angleži in Amerikanci ponovno izkrcati, jih čaka drugi Dieppe, tokrat pa še v veliko večji izmeri. Vso to agitacijo nasprotne strani si lahko samo tako razlagam, da poskušajo Anglo-Amerikanci dvigniti padajočo moralo svojih narodov s časopisjem in radipm. Toda da koncem koncev na veliko zasnovani časopisni bluf ničesar ne prispeva k resničnim vojnim operacijam, je bilo generalu Wavellu nedvoumno predočeno. Angleški general je začel s svojo ofenzivo proti Burmi po večledcn-
skem in večmesečnem bahanju o zopetni osvojitvi te dežele. Ko pa je japonska armada izvedla s hladnokrvno prpnjočjo svojo protiofenzivo, se je moral umakniti general navzlic svojemu, na veliko zasnovanemu (asopisnemu vojskovanju sramotno nazaj v Indijo. Komaj so Anglo-Amenkanci zasedli par otokov v Sredozemlju, govore že o zavzetju vse Evrope. Ali moreta pomagati otoška trdnjava Malta, ki ni doslej omogočila izkrcanja na celini, kot tudi Pan-tellerija, ki je ravno tako daleč koc Malta, ustvariti drugo fronto? Ne more se zanikati, da je sovražnik uspel v Severni Afriki. Odločitve v tej vojni bodo pa padle sa-nio v Evropi, v Aziji in na odprtem morju. Vsak Nemec, vsak mož, vsaka žena in vsak otrok dokazujejo, da se mora ta vojna dobiti za vsako ceno. Nobeni plašilni napadi sovražnika iz zraka ne morejo omajati železne odločnosti nemškega naroda, njegovega brezmejneg:a zaupanja v samega sebe in njegovega pristnega optimizma. Ne vpo-števajoč vse drugo, pa imajo sile trojnega pakta veliko prednost pred svojimi sovražniki, da drže skupaj kot granitna akak.
(KadaijevaBje na 2. strani.)
Zadnji odločilni udarec!
Odkar je padla Tunezija, vohajo politični pustolovci jutranji zrak. Počenši s trditvijo; »da že slaba kaže za nemško armado« preko prismojene trditve: »strašni boj proti fašistom se približuje slovenski domovini« do krvoločne izjave: »je že pripravljen nož, ki bo v najkrajšem času zaboden v telo Italije« prerokujejo in skušajo uveriti maloverne na tej zemljini, da se že bliža konec Nemčije in Italije.
Te trditve so tako neumne in glede svojega smotra tako prozorne, da jim morejo nasesti le prav omejeni ljudje, ki si pri tem pošteno opečejo prste. .
Popolnoma resnično je, da je po vsej verjetnosti nasprotni napad in glavni napad neposredno pred durmi. Morda odločajo prihodnji meseci o usodi Evrope in njenega posebnega življenja. Enopa ječi-stogotovo, ta odločitevnebonik-dar v prilog Angležev, Ameri-kancev ali boljševikov, tudi takrat ne, če si banditje tako domišljujejo v svoji fantaziji zavratnih razbojnikov.
Tunezija je padla. Tega nihče ne oporeka. Dogodki v Afriki pa ne spremenijo ničesar glede končne zmage nemške in zavezniške vojske. Kajti enega ne povedo banditi, ti po-magači boljševikov, Britancev in Amerikan-cev: da ni, odkar je bila Francija popolnoma premagana in s tem ločena od Angle-" žev, odkar so bili Britanci prepodeni z Balkana, Grške in Krete, torej z ev-ropske celine, nikjer nobenega mesta, kaj šele pristanišča, kjer bi se mqgli Angleži ali Amerikanci izkrcati. Danes so pristanišča, obrežja in otoki skoraj vse Evrope v naših rokah in spremenjeni v jeklene trd-njavske pasove. V teh jeklenih trdnjavskih pasovih niso morda, kakor poskušajo banditi nalagati maloverne, »živčno slabi, boja siti vojaki«, ampak novi in spočiti odredi, ki so povrh še vešči in preskušeni v najtež* jih obrambnih bitkah.
In fronta na Vzhodu? Ta se vsak daa bolj ojačuje in spreminja v utrjene pasove, potem ko se je masa nemške vojske na Vzhodu če četrt leta mogla odpočiti. Vee te vojne vešče, vojne vajene in spočite divizije dobivajo svoje ukaze od vodstva, ki ga navdajajo na vojnotehničnem polju vedno nove, izredno važne misli. Ogromna oborožitev najmodernejše vrste je bila znova dovršena. Ona je porok za to, da bomo pobili vsak poskus invazije v Evropi, od strani Britancev in Amerika n c e v.
To vedo Angleži in Amerikanci prav dobro. če človek študira angleške in ameriške časopise, če sliši izreke vodečih plutokra-tov, opazi le predobro tesnobo, ki se jih prijemlje, če pomislijo na to, kako bodo sprejeti v Evropi, ali na bodoče povračilo Nemčije. Naši sovražniki slutijo zelo natančno, da se je vojaška udarnost Reicha velikansko razširil^ in obnovila. Ta je na vsak način v četrtem letu vojne veliko močnejša ko ob začetku te vojne.
Sami med sabo si to Angleži, Amerikanci in boljševiki že davno priznavajo^ Da bi vlovili kaline, se na zunaj seveda delajo, kot da bi bili močni. Saj so še vedno znova določene skupine — banditje to zadostno dokazujejo — ki gredo na limanice angleško-boljševiške agitacije in so brezvestne dovolj, da potegnejo s seboj v gotovo pogubo nedolžne in zaslepljene. Poljska je bila nekoč tako zaslepljena, Francija! ni poslušala nobenih svaril, pučisti v Bel-gradu so mislili da bodo lahko spletkarili proti mogočni nemški državi. In komaj v enaindvajsetih dnej^ se je izpolnila usoda jugoslovanske države. Mala skupina brezvestnih jugoslovanskih politikov pa jo je pobrisala v inozemstvo.
Danes se oglašaj q'zopet brezvestni i-ustolovei (kakor se vidi im
Stran 2. — Štev. 50.
KAB A W А ЈЈ К ЕУ BCHE
Pobota, 26. juntja 1913.
ПШдио ImaI
listin, ki sc jih našli, so to člani komunistične stranke bivše jugoslovanske države), njim na čelu srbski komunisti, ki so se na strani boljSevikov izkazali v španski državljanski vojni in ki jim načeluje »Tito«, s pravim imćnom Josip Broz. Poskušajo ščuvati prebivalstvo, ki mu je pod zaščito Nemčije določeno mimo in srečno življenje, da bi ukrenilo nasilne povračilne in sabotažne čine.
Proglašajo »Svobodno zvezo slovanakih-sovjetskih republik Srbov, Hrvatov in Slovencev«. S tem so spustili mačJca iz vreče in potrdili to, kar je pred kratkim izrekel moskovski sovjetski veleposlanik v Wa-shingtonu, Žid Litvinov Finkelstein, ko je bil v Teheranu: »da stremi Sovjetska zveza ne le za izhodom na Egejsko morje, ampak tudi za takim do Jadrana«. To ne pomeni nič drugega ko boljševizacijo Balkana, in v tem boljševiškem kaosu naj propade tudi slovensko ljudstvo in gorenjsko prebivalstvo.
Takšen je, Gorenjci, v resnici »svobodni svet«, ki vam ga prerokujejo banditi po nalogu boljševikov s pomočjo Angležev in Amerikancev. Vdrugič vas poskuša angle-ško-ameriška-boljševiška rarota — poslužujoč se tokrat banditov — na najbolj pror staški način izda ti in vas kot orodja brez lastne volje udinjati za stvar sovražnikov Nemčije. Da uresničijo svoje grdo izdajstvo in svoje mračne načrte, jim pride prav vsaka laž zoper Reich in njegove zaveznike.
Naj se le razlegajo zvoki njihovih siren. Nemški vojaki in njihovi zavezniki so bolje poučeni. Zavarovani stoje ob utrjeni, taktično ugodni fronti na Vzhodu in čuvajo г zavezniško Italijo v jeklenih bastijah ob obalah Evrope. Te bastije bo prej ali slej morala naskakovati angleška mladina. Napad Angležev in Amerikancev proti velikanskemu utrjenemu taboru Evrope bo jim težak, drag in krvav. Nova težka nemška orožja in še učinkovitejša nemška vojna sredstva, oskrbovana po močnih rezervah, bodo govorila jasno in razločno ter dokazala, da bodo Nemčija in njeni zavezniki usekali zadnji odločilni in hkrati zmagoviti udarec.
Naj vsak spozna to dejstvo in se v lastnem interesu varuje, biti orodje banditov za popolnoma zgubljeno stvar. A. M.
Vihodn samo krajeini boji
DspešBi letalski napafll na London In sovletsko oboroževalno tvornlco
Oberkommaedo der Wehrmacht je dne 22. junija objavilo:
Na vzhodni fronti je bilo le malo bojnega delovanja.
Pred Fischerjevim polotokom je bila neka obrežna tovorna ladja pogodena z bombami in potopljena.
Cilj nočnega napada nočnih odredov nemških bojnih letal je bila neka sovjetska' oboroževalna tvornica ob Volgi.
Medtem ko so včeraj podnevi priletela posamezna sovražna letala nad ozemlje Rei-cha, je v pretekli noči napadla močna skupina britanskih bombnikov zahodnonemško ozemlje. Zlasti v stanovanjskih četrtih mesta Krefeld so nastale močne škode po raz-strelnih in zažigalnih bombah. Razen številnih skupin hiš sta bili porušeni dve bolnišnici. Prebivalstvo je imelo zgube. Doslej
eo ugotovili, da je bilo sestreljenih 39 več-motornih bombnikov. .
Zračno orožje je v noči na 22, 6. bombardiralo posamezne cilje v londonskem prostoru in na angleški južni obali.
Zaščitna vozila vojne mornarice so pred nizozemsko obalo sestrelila tri letala iz neke skupine britanskih lovskih letal.
Pri že javljenem nočnem napadu nemških bojnih letal na luko v Bizerti v noči na 21. Ђ. je bilo po bombah zadetih in poškodovanih šest velikih trgovskih ladij in dve vojni vozilL
44 plašilnlb bombnikov sestrellenih
Berlin, Џ5. junija. Po preskušnji na novo došHh poročil o sestreljenih letalih se zvišajo zgube britanskih bombnikov, ki so v noči na torek napadli zahodnonemško ozemlje, za 5 na 44 večmotomih bombnikov.
Mrlii pri nemirih slaik \ Ш
600.000 delavcev stavka - Zahtevana le bila volaška pomoč
Wavell - zadnji podkralj
Berlin 25. junija. Angleška vlada smatra za odlično idejo, da je po dolgem iskanju pripravnega moža postavila za podkralja zatirane Indije vojskovodjo »slavnih« umikov generala Wavella. Javno mneje Anglije je manj navdušeno spričo tega imenovanja: zdi se mu možno, da bo podkralj Wavell uporabil svojo strategijo umika tudi na političnem polju. Tako piše londonski list »Daily Mail«: »Morebiti bo Wavell, ki je kot prvi vojak zasedel mesto indijskega podkralja, tudi zadnji v dolgi vrsti podkraljev«.
Stockholm, 25. junija. Stavka rudarjev je v ospredju zanimanja javnosti v Žedi-njenih državah. Približno 600.000 delavcev je ustavilo delo, piše list »New York Times«. Vodeči severnoameriški časopisi so mnenja, da bo vlada bržkone Se nekaj dni poskušala, s pogajanji stvar mimo poravnati, ker Bela hiša nima interesa na tem, tirati zadevo do skrajnosti.
Notranji minister Ickes, ki je vodil pogajanja 8 predSedriikbm rudarske družbe Lewisom, je po nekem Reuterjevem poročilu iz Washingtona zasegel približno tri milijone ton premoga , ki se nahaja v tranzitnemu prometu na, železnici, da jih je lah-, ko -dal na razpolago vojni industriji in drugim vojnovažnim potrošnikom. »Stock-holms Tidningen« poroča, da stavka tudi v
Nov okret v Alžiru
Tanger, 25. junija. Razpravljanja med de Gayllom in Giraudom sojpo semkaj do|lih , poročilih ustvarila novo situacijo. Giraii-., dov zaupnik "Jean Monnet je izročil de Gaullu spomenico; ki vsebuje kompromisni predlog, ki bi Giraudu zagotovil položaj vrhovnega poveljnika in sopredsedujočega v vladnem odboru. Hkrati bi pa de Gaulle dobil dalekosežne organizatorične pravice. Giraudovo vrhovno poveljstvo bi bilo podrejeno avtoriteti vladnega odbora in s tem tudi de Gaulla. Doslej se Se o teh predlogih nista zedinila, ker vztraja Giraud na staliSču, .da mora ^madft Jmeti enotnega vrhovnega poveljnika in biti podvržena enotni kontroli.
velikih Fordovih tovari^ah v Detroitu okrog 9000 prvih delavcev.
Kakor poročajo iz Detroita, so tam zaradi nemirov zaprli že vsega skupaj 1300 oseb. 80 odstotkov izmed njjh je črncev.
Po dopolnjujočih poročilih iz Detroita, ki 80 dospela v London, se je zvišalo število pri nemirih med črnci in belimi ubitih oseb na 23. Policija in odposlane čete si prizadevajo, vzpostaviti red. V nekaterih primerih so uporabljali plin solzivec, da 80 zatrli nemire. ?
Povod za izbruh nemirov je dal nek spor med črnci In belimi pri mostu Belle-Idle, ki je nastal pozno v noči na ponedeljek in se razvil do velikih pobojev. Vladne čete so vkorakale v Detroit, ko po bile civilne oblasti priznale, d# ne morejo več obvladati položaja in je državni guverner zaprosil za podporo vojaštva.
Bože nemškemu narodu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Med njimi ni niti ne2au|)anja, niti ljubosumnosti, uiti dvoma.
Tudi na Japonskem se opažata povsod brezmejni optimizem in zaupanje naroda samega v sebe. Tu je vsak pripravljen, če ga kličejo, pokazati se ravno tako moža kot veliki admiral Yamamoto.
Moji nemški prijatelji, iz dežele vzhajajočega konca vam pošiljam svoje prisrčne pozdrave. Čestitam vam na storitvah, ki jih doslej še ni bilo na svetu, katere ste izvedli in na uspehu, ki ste si ga priborili, da vzpostavite novi red, red pravičnosti in enakih življenjskih pravic.«
Rolf Lennar:	7
SfuehiljeMlu, hi ш шши
HUMORISTICEN ROMAN
Kandidata Ypsilona — tako pripovedujejo — ki se mu notranja vznemirjenost le prerazloCno razbere raz obraza, napotijo v izpitno dvorano; tam sede na prijeten stol, ne da bi seveda mogel prav zaznati njega udobnost, in pričakuje z zadržanim razburjenjem — srce mu razbija do vratu — prvega profesorjevega vprašanja.
»No, gospod kandidat, ali se povsod spoznate?«
Kandidat, ki ga tako vprašanje zelo preseneti; pomisli bliskovito na neštete dneve in noči, katere je predelal. In se po kratkem obotavljanju odloči, odgovoriti z »da«.
»Potem mi pač ni treba, da bi vas Se nadalje spraševal,« pozveduje filozof.
Na kaj takega pa Ypsilon ni bil pripravljen. Loti se ga nemir iri zadrega.
»Gospod kandidat, le pomirite se«, ga potrepa profesor na ramo in mu tako spret-. no pomaga preko teh, za vsakogar neprijetnih prvih izpitnih minut, »ta dovtip mi rabi že 30 let.«
Tudi Schwabe je bil prve minute zelo nestalen. Tod i čeprav ta dovtip pri njem ni bil uporabljen, se je kmalu čutil v vedi kakor doma. In skrbno natančno je odgovarjal v lepem slogu.
Tako da ga je profesor, ko so bile ml nile predpisane minute, potrepal na ramo, mu dal roko in rekel:
»Le tako naprej v iivljenju! Veliko <гебе!с
Ponosno kot fregatna ladja je odjadral Schwabe Iz dvorane.
Dan st£. proslavila tako, da je Werner zavžil eno In dvajset piv, Schwabe pa sedem. Sedma pa pač ni bila do dna izpita, ko je plačilni pospravljal. Vendar se je Schwabeju zdelo, da je v sfedmih nebesih.
Da se je tudi Werner čutil tam, je umevno brez nadaljnjega pojasnjevanja.
življenje se lahko začne! Alo!
Začelo pa za Schwabeja ni z nobenim podvigom.
Takoj je pisal Uršuli. Prav za prav je bilo to njegovo prvo pravo ljubavno pismo.
Toda Ursula je molčala.
Pisal je vdrugič.
Ursula je pa molčala.
Pisal je vtretjlč.
*
Pisal je v trgovino, da jo bo čakal pri prodajalni. Toda nI je bilo na spregled Iz prodajalnlce. Telefoniral je tvrdkl, če je Ursula Se tam nastavljena. Bila je Se vedno tam nameščena.
In polagoma se je Schwabe pomiril zaradi tega dejstva. Uršuli nI bilo nič več do njega.
Premagal je to zelo težko.
Prav za prav tega sploh ni premagal.
Naposled govori o tem z Wernerjem. In tega zelo boli, ker je Schwabe popolnoma zbegan. Toda mora molčati. Kajti sicer bi stvar le Se polabSal.
Na tihem pa sklene, da se tudi on ne bo več sestajal z Uršulo. - ■
To naj bi bil dokas njegovega grljatelj-
stva do Schwabeja. Nič naj bi jih ne ločilo.
Resnica pa ni postala očitna.
Nasprotno pa je prejel Schwabe v teh dneh dopis vrhovne šolske oblasti. Pozvan je bil na ljudsko Solo v Schievelbeinu v Hlnterpommernu.
Ko je Stal na kolodvoru, se je poslavljal od Werner ja in ga držal za roko, so mu silile solze v OČI. Tako dolgo sta bila doslej skupaj!
»In želim ti v» dobro, Wern6r. Pa obi-Sčl me kaj«, reče, ko se začne vlak premikati.
Potem vidi Wemerja Se dolgo stati na peronu. V svetlem trenchcoatu in kakor vedno z modrim klobukom pošev čez levo uho. Vedno manjši In manjši je postajal.
Tako se je mladi IjudskoSolskl učitelj poslovil od mesta svojih učnih let in od Wernerje.
Slovo si je bil predstavljal drugače. Vsaj tako, da bi bila Ursula zraven.
Oba prijatelja si Se dolgo dopisujeta prav obšiMo.
Potom pa prihajajo pisma vedno redkeje. Vsak ima druge načrte, druge namene, druge naloge. Možje živijo v bodočnosti, žene v preteklosti. Žene rade pišejo pisma. Pri tem se lahko naslajajo na spominih, kakor jim poželi srce. Možje sovražijo kaj takega.
Tako polagoma preneha dopisovanje o-beh. To ni nič čudnega, to je nekaj vsakdanjega tako je na svetu.
In naša zgodba se pričenja.
*
Tri leta pozneje.
Na ifrilčlh' »rdeSe-bellk« yihm №жк
v Berlin Je prispel eekcljskl S&i v hrvatskem паибпет ministrstvu v Zagrebu, dr. Murglo, da spozna ustanove nemške znanosti in raziskovanja, posebno Ustanove družbe cesarja Wilhelma za pospeševanje znanosti.
O priliki druge obletnice podpisa pogodbe turSko-nemSkem prijateljstvu, je izjavil gla«. nlk v turškem radiu, da temelji turiko-nem-ćko prijateljstvo na trdni tradiciji. .
NemSko-hrvatska pogodba v malem obrne j« nem prometu je stopila v veljavo dne 5 t. m. Določbe o malem obmejnem prometu veljajo za 10 do 15 km obsegajoči obmejni pas. Posestniki, ki Imajo svojo zemljiSCa v obmejnem pasu onstran meje, smejo preko meje prenašati In prevažati brez carine vse predmete, ki so potrebni za obdelovanje zemljifič, zlasti seme in gnojila ter prinašati (prevažati) s teh zemljišč poljedelske in gozdne proizvod«! Dovoljen je tudi prehod živine in prevoz strojev in orodja- Pogodba velja za dobo petih let,
V	vladni seji je zahteval ministrski predsednik Tojo od svojih tovarišev, da skrb« za skorajšnjo In učinkovito izvedbo vseh potrebni!* vojnih ukrepov, ki nastanejo Iz nedavne lzw redne seje parlamenta dodatno k raznim ukre« pom, ki so ostali de nerešeni od sprejetja pfl prejšnjem parlamentu-
Ob obletnici ruske vojne sta Izmenjala Italfa janski odbor za protiboljševiško akcijo v Rim# in protlkominterna v Berlinu brzojavke.
llomunKko državno vodstvo je sklenilo, rtu-širiti vojno službo na vse dijake Uporabljali jih bodo pri upravi In pri javnih napravab vobče, kakor že doslej vojaške študente. Vojno službo bodo opravljali v počitnicah od začetk* julija.
V	govoru pred osrednjim odborom Hlin,-kove stranke se je spominjal slovaški državni predsednik dr. Tiso začetka vojne na Vzhodu pred dvema letoma in je izrazil neupogljivo voljo slovaškega naroda, da vzdrži na strani osovinskih sil hrabro do končne zmage-
Ob 85- obletnici rojstva kralja Gustava Švedskega je izročil bukareški švedski poslanik na-domestujočemu ministrskemu predsedniku prof, Mihai Antonescu 226 000 lejev kot dar švedskih trgovskih in industrijskih podjetij v Romuniji za vdove in sirote v boju proti boljševizmu pad" lih romunskih vojakov.
Nov Contingent francoske prostovoljske legije za vzhodno fronto je zapustil v torek zvečer Versailles-
Zakonski uufrt francoske vlade predvideva, da se 'odreče vsem po letu 1U27- v Francijo doSUm Židom francosko državljanstvo
Vdrugič Je obhajalo prebivalstvo Litve M. junij, dan, ko so pred dvemi leti začele boj nemške armade proti žldovsko-boljševiškl svetovni nevarnosti in rešile deželo mučenj stra-hovalnega gospostva, ki je brez primere, kot dan osvoboditve na. svečan način.. ,
General Pnngplnghurag/bivSl poveljnik 24.; čungkinćke ■ armade; ki se je aprila letos priključil nangklnški vladi, je po enotedenskem bivanju v kitajskem glavnem mestu odpotoval v svojo novo gamlzijo Kalfeng- Pangpinghueng je poročal državnemu predsedniku In je izjavil, da hoče pomagati sedaj pod Wangčlngvejem za rešitev Kitajske.
Veliko število za angleške čete namenjenih paketov je bilo zgubljenih »radi sovražnih akciji, sporoča angleški glavni poštni mojster glasom »Dally Telegrapha«- Med temi paketi jih je bilo mnogo, ki so bili namenjeni za pripadnike angleške mornarice-
VerlsB und Drucki NS.-Oauverlai{ nnd Drnckerel KKrnten. GmbH.. Klauenfurt — Verlagsleiter Dr. Emil Heitjan <im Wphrdlenst). — Ilaupt-' eohriftleiter; Fried rich Horetmann. — Zurzeit lat Anzeieeniiste Nr 1 gUltlg.
Megafoni done, žoge treskajo na ono strt^n in зеткај, sonce pripeka, igralci se pote, dečki za žoge berejo, mnogo gledalcev je navzočih In hoče priti na svoj račun, društvo tudi, zato je vstopnina nesramno visoka — ampak drugače velik dan.
Favorita v dvojicah sta gospodična Solt-mannova — doktor Hellwlg.
Prvih šest iger pri tenisu sta dobila, šest proti štirim.
Drugih šest zgubila. Pet proti sedmim.
•Anita je postala nervozna In bila zabila veliko žog, in cel6 Werner, mojster v boju iz bližine ob mreži, ni mogel ničesar veČ rešiti.
Med odmorom nastopijo igralci neodločeno. Igra je odprta.
Anita spije hitro požirek limonade, In potem hoče z Wernerjem naglo v klubski dom.
Ampak gospa konzulova stoji na potu in je razburjena. »Ali bosta dobila, Werner? To gre naravnost na živce, dekle!«
»Gospa konzulova, gotovo bova dobila. Hočeva samo še hitro na ono stran, da eq malce osveživa«. In galantno ji Werner poljubi roko.
Gospa konzulova gleda м njima z dostojanstvom kraljice matere. Na sebi ima najelegantnejšo toaleto. Chinchilla^ dragocen kožuh iz kož avstralskih krtic, ji vne-mamo obdaja ramena. Veščaki cenijo samo ta kožuh na pettleočdvesto.
Pri Igri j# Anlta središče vseh. Zdaj и sonči v občudovanju. Lačni pogledi Jo otipavajo od glave do pete. Seveda diskretno in tako postrani.
.(Dalje prihodn^am
PawBtag. 26. Junl 1943.
KABAWANKgy BOTg
gd*f 3. — N;. go.
Tflgung der Union nafionahr iournofisfenverbdnde
Abrechnung mit den Weltfeinden
Reidisminister Rosenberg spradi fiber Weltkampf und Weltrevolution unserer Zelt
Wien, 25. Juni. Im Zert.moniensaat der Hofburg wurde am Dicnstag die zwcitr internationale Ta-jung der Union nationaler Journalistenverbandtf feierlich eroffnct. Der Ccschafuriihrende Prasident Stell-vertreteoder Pressedief der Rcidhsrcgicrunj Stabsieiter SOndennann begriiBte neben Kcichsminitter Rosenberg den Reidispresardief Dr. Dietridi. Die erste BegrSBnngaitde hiell die flnniscbe FrauenfChrerin Fanny Luukkonen, die den Anteil der finnisdien Frau am Kampf ihrem Voike* gtjsen deo Rolidiewisnius behandelte. Dann sprach der Leiter der lumanisdicn Pressedirektion Dr. Anrel Cosmt *owi< der Vixe-prisident der italienisdien Kammcr der Fasci und Korporatlonen Nationalrat Erio Maria Gray.
Reichsleiter Rcichsministcr Alfred Roscnberj sprach fiber „Dcr Weltkampf und die Weltrevolution unserer Zeit".
Dcr Weltkrieg unserer Tag«, fiihrte Rcidisleitet Rosenberg aus, sei zo einem wahrhnften Weltkampf geworden. Dies bedeute daB nicht nur um eine militarisdic Vorhetrschafi, um politiscbe Grenzfragen und industrielle Rcserven gerungen werde, sondern dafi sidi groRte MSchtegmppen gegeniiberstiinden in finer gegenseitigen totalen Vcmeinung. Die Gcgnet-Kchaft jche iiber allt' Militiirisch-Politiech-Wirtsdiaft-liche hinaus. sir sot ein K«nipf ^wischen ganzlidi verschiedenen Lebcnshaltnngen Staatsauifassungen, WeltanschauuDgeo. imd in dieser Totalitiit des Ria-gens erecheine diese- zweite Weltkrieg als ein Kampf nm das Leben selb^r
Die furchtbaren Symbole der auf unmittclbare physische Ausrottang ganzet Nationea ausgehenden Handiungen der Sowjetunion zeigten. tnit welcher hemmungslosen Brutalitat der extrsmerc Pliigel der demokratisch-bolscheivistischen Weltversdiworung zu Werke gegangen sei und bei cinem cventuellcn Siege in noch gesteigertcr Form iibcr die Kultur Europas herzufallcn gcdenke. Auf der einen Seite etehe die geeamte Nadit der Ideologien von der Franziisiscben Revolution an bis zur bolsdicwistisdiea Revoke, auf der anderen Seite stiindcn. soweit Europa in Frage komme, die Macbte, die die dcmokratische und marxistisch-bolschewistische Erkrankung bereits in furditbarster Weise selber erlebt und durchkampft haben und die in Erkenntnis der todlichen Gefahr dieser Krankheit nunmehr in nicht zu btediender Entsdilossenheit um die Frciheit ihrer Existenz und drait um die Sichcrheit einer zukiinftigen Kultur-gestaltung ringen.
Fotderung nadi jiidisdier Weltregierung Schon in ereten Weltkrieg htbe du Isteraatlonale Versdiworertum die Wort« der Sdiwiiimit des
18.	Jahrhanderts ausgeniitzt fiir die Priignng einer ■Weltrevolution mit dem Ende einer Weltrcpublik und mitten in dem beutigen Ringen ertonten besonders voB-New York aus die gleichen Fordfrungen паД еЈлег Weltregierung, nađi einer Zusammenfassung des gesamteo Kapitala unter emerikanisdi-jiidischer Ftthrung. die Einstellung einer einzigen, von Amerika abhangigen WeltwiihruDg, daa hieBe alles in allem eine Forderung nach brutalstet Diktatur des inter-nationalen Borscoschiebcrtums iiber die Arbeit aller Velker und iiber die Geschichte alter Nationen Europas, aber auch iiber die grofie Kultur Ostasiens.
An der Spitze der gapzen fciadlichen Koalition. so fiihrte Reichsleiter Rosenberg weitcr aus. stiindca heute die USA und die Sowjetunion. Die ^ogenann-ten Vereinigten Staaten von Nordamerika seien eine curopaisdie Griindung. Einst seien kiihne Fioniere aus England, Deutschland. Holland. Fraakreich, Skandinavien nach dem Wejten gegangen um als Tionicre die wilden' Gebiete zu erobern. Zu diesen Eroberem seien aber bald die Abenteurer, die Handler und in stcigender Flnt am Ende des
19.	Jahrhunderts die Bewohner der Spclunken alter GroBstiidte gekommen. gefiihrt von einem unge-heoren Schwarm der Juden aus Polen und RuBland. ao daB die Vereinigten Stantrn von Nordamerika stwar anjelsachslsch bcstimm bis heute aber koine Nation darstellfn. sondern 130 Niltionen Menschen verschiedenster Herkunft ohne einen wirklicfa tragen-dćn Urgrund.
Yankeestaat ohne Baucrntum
Die entscheidende Wende fiir die Entwicklung des Yankeestaaies sei die Tatsache. da£ es ihm nicht ge-lang,. ein Baucrntum zu schaffcn. Die technische Entwidfjung habe Ansatze liber den Haufen gcworfen nqd nidit etwa von einem Bauemtnm wird die Stadt gesi'chert and gelenkt, sondern umgekehrt, von der alles beherrsdienden technischen und finanzietlen Spekulation atw sei der Beginn des Bauerntums in ein kapitalistisches Farmcrtum verwandelt worden. Einmal habe ein grofier Amerikaner in Vorahnung kommender gefahrdrohender Entwickluogen im Jahre 1861 an den Kongrefi eine Botsdiaft gerichtet. Es var dies Abraham Lincoln, der iiber das Problem von Kapital und Arbeit wamende Worte an sein Volk Tichtete nnd zn dem SchluB kam. daB das Kapital nur die Frucht der Arbeit sei tind ohm. diese nie *xistleren konne. Die Arbeit stehe dahcr hoher als d«a Kapital. Diese Einsicht sei klanglos verhallt
Hervorstechender Typ: der Gangster Ohne die gesunde Grundlage elnes sich am Bodcn •einer Arbeit nnd seiner Fruditbarkeit genugenden bauerntums habe sich der Millionenstrom -»urzelloser ond geldgieriger Menschenmjssen iiber den nordame-rikanischen Kontinent gestUrzt and die Bildung einer getetigen und seelisAen Ackerkrume verhindert, Nicht die Arbeit oun zum Zen trum amerikanlschcn Le-tens geworden, sondem die Spekulation, und nicht tKuerllcher Wille habe den Charakier dcr Entwick-lung bestimmt, sondem daj Industrie, und Borsen-kapital. Das amerikanlsche Leben habe eine Mcn-»chenart hervorgebracht, die es selbst heuie als den hervorntechendsteu Gesellschaftstyp bezeichnet: den Gangster. Die Summe von Verbrechtrtum Speku-lantentum nnd Erpressertnm sei in das amerikanischc Leben ale mltbestimmende Macht eingefUhrt. Er beeinflusse im weitcsten Sinne die B»r,4enspekulatlon ond letzten Endes eel er die Kraft gcwcsen. die Amerika In den zwcitcn Weltkrieg hineingetrieben babe. Er ,el eine Kraft, die heute al» demokra-ttedier Parteipolltlker am Intlmsten mit dem Bolsdie-wsmtu gegen die gesamte Kultur Europas ver-bQndet sei.
VerniditUDg alles NcnsdilicheD.
; Der Reiduleiter w«ndte «idh dann der Sowjetunion ku. Er habe telBetztit die Moglichkeit	die
Varken und viden Minjel de« zaristischen Systems %u bcobachten und mitzncrleben. Vitle Gebiete nnd Stadte RuBland« habe er jckannt ond lei jetzt nadi iiber 25 Jabren in dienstlicher Eijcnschaft mebrfadi durcb die jleichen Stadte und l.andet gefahren. Er konne nur crklaren. d«S er ersdiiittert «ei fiber den furchtbaren Verfall der «ich nach diesen zveieinhalb Jahrzchnten dcm Auje darbiete. Die Vcrnichtung alle* Menachlichen sei die Voraussctzung der Sowictkraft, scwesen, sic habe eine Kaste geschaffen. die an dieses System auf Tod und Leben jebunden war. was neben anderen psychologischen Faktoren den Fanatismus mancher Sowjetkomraissare erkiare Es ware ein Grauen fiber Europe gekommen wenn diese Masdiine. alles vernichtend, etwa in Ostpreufien. Sachsen oder Schlesien eingebrochen ware, wenn nicht der Ent-schluB des Ftihrers diesen gigantischen AufmarsA zuriickgeworfen and, nicht die jroBten Schlachten fiir die Errettung Europae weit im Oeten geedilagcn worden wiren. Ein Sieg des roten Terrors vare das Ende alles dassen gewesen, das einmal alle Volker Europas zu grofien Taten beiliigelt und was auch heute noch die Voraussctzung fiir eine Wiedcrgeburt sei.
Verrat GroBbritanniciM in Europa
Be&cbaniend sd м deshilb. noch fesMtellee zu miissen daS ein	der in der Vcrianjcnhett «o
manches fur europaischc Kr«ft und Kultur jeleistet habe. In einer entscheidenden Stunde den schwer.^ten Verrat «n Europa veriibt habe: Grofibriunnien. Ohne hier eine Beurteilun; britijschet Politik jcben zu wollen. «ei nur da# eine festzustellen daB in einer Zeit, da Deutschljind sich der bolschewistischen Gefahr erwehrte und »ich vora Aiiss«tr dieser Krankheit sauberte GroBbrittnnien unter heute jUdischer Fuh-rnnj eine immer falndlicher* Stellunj bezoj nnd jetzt *0 tief jesunken eel. daB aeine fiihrenden Politiker Ge<teiik*tein* fiir den Grundar des Boischewismus emhiillten,
Sieg aller gegen die Unterwelt
In dieser Lage. eo schloS der Reldisleiter, jewinne die Idee Europas in onserem Неггш eine vertiefte Bedentnnj Europa sei fiir one die bUtvoIlste Tatsache unseres I.ebens. die ZusammenfOgnn; tiler lener Menschen auf den Schlachtfeldern und im j>ei$tl-gen Rinjien die gejen die zerstorendcn Miichte топ Yankee-Ganjstern und bolschewistischer GPU an-kiimpften. Es gebe in dem Kampf fiir Europa. in dem wir alle stehen nicht rwei odet gar drei Wege sondern nur den einen Weg des Kampfes die eine Erkenntnis daB tat.siichlich dieser Weltkampf letzte Entschcldungen mit sich brin;l gepaart mit dem Willen in einem Kontinent nicht leben zu wollen. wo allr seellsdien Werte niedergetreten beschmutzt und beschimpft werden. Und wenn sich auf der heutlgen Tagung in Wien Vertreter dsr Presse Europas zasammenfanden dann taten sie das beseelt von dem Willen zusammen mil der Verteidigung elgenster kultureller and staatlicher Interessen, auch die Verteidigung eines groBeuropilachen Gedanken* zn be-lahen. Nut der Sieg aller gegen die Unter»elt ringen-den Krafte vermSge die Taten der groBen europalschen Uberlieferangen nodi fortzsfiihten nnd als Icbcndige Macht det Zokonft einzufugen.
schuldige Opfer Ihrer Kriegfflhrung hohnisch aW ..Humanitiitswinselei" zuriickwelscn wurde in eng-Uschen Darstellungen natiirlich geltend gemacht w I # schrecklich die d e u t s ch c n Bomben fur die Londoner Bevolkeruifg selen. Fast leden Tag werde in den amtlichen Berichten er« wiihnt: ..Sdiaden und Opfer »ind zu be"* k I a g e n." ..Kummer fillt v o m H I m m e I auf engllsche Famillen . . In dieser Tonart wand sich dcr Londoner Sprccher hin und her, um die deutschen SchIiige gegen kriegswichtige Ziel« in London und andere wichtige Objekte eincrscita aJs nicht ftllzosdiwcr. anderseits aber doch als recht empfindlidi hinzuetellen. vor allem aber von d en Merbel hervorgernfenen Schaden abzulenken.
In der englisdicn OffentUchkeit, aber auch iti vschsendem MaBe in ameriksnisdicn Kreiscn kommt man zu der Erkenntnis. daB alle noch so nngeheuer-llchen Anstrengungen im Luftterrorkrieg nidit zu dem gewiinschten und erwarteten hundertprozentigen Er-gebnis fiihren und daB doch furchtbare Blutopfer un-umganglich werden konntcn, die zwelfellos von vlelea Englandern und Amcrlkanern gefiirchtct werden, Stalin bat langst gefordert. daB entspredicnd dea Blutstromcn der Sowjcts auch Taueende von Eng-landern fur eine Entlastungsaktlon zujunsicn ded Bolschewismus geopfert werden miifiten. Fiir die plutokratischen Kriejsleiter hat diese Perspektive, niimllch wegen ihrer unvcrmeidllchcn p.^'chologischen Riickwirkun^en auf die heimlsche Offentlichkeit, wenlg verlockendes. Nicht aus Achtung vor Menschen-leben. aber auj wohluberlcgten Spckulatloncn uber den Weg des geringeren Prelses wurde das. wie Churchill sidi In Washington ausdriickte, erfolgver-helBende „Experiment" des Terrorluftkrieges gewahlt. Гл droht. nicht durchzuschUgen, wohl aber fiir die Veranstalter teuer zu werden.
Nur geringe Kampftatigkeit im Osten
Hull mit Bomben belegt - AufkiarungsIlUge der Luftwaffe
Am dem Fflbrcrhkuptquartier, 24. Juni. Da» Ober-kommando der Wchrmtcht gibt bekannt:
An dcr Ostfront ktm ei jestern mar tereinxeU %u ortlidien Kitmpfea
Die Lnftwiffe jriff Schiffsansammlungen im Lt-{unengcblet des Kuban und auf dem Ladegasee м. Ein KQstenfraditcr und 15 Landunjsboote wurden Tcrsenkt.
Bei bewaffneter Aafklarunj Bber dem Atlantik wurde ein Handelssdiiff ton 2000 Brt durcb Bomben« ToIltrefCer Tersenkt. Ein xweiter Frachter mittlerer GroSe wurde so (cbwer beKhadijt, daB mit seiner Vemlchtun; %u redinen 1st.
Drei fefndliche Flugzeujje fiihrten in del letzten Nacht StorflQge Bber dem Reichsgebiet dutch.
Schwer« deutsche Kampfflugzcuge bombardierten in der Nadit xum 24. Juni die ostengiische Hafen-stadt Hull. Siimtlidie Flugzeuge kehrten luriid.
Ein nener EichenlonbtiiigeT
Berlin, 25. Juni. Der Fuhrer kat Major R o d e I, Komrnodore eine« Jajjdgeschwaders, das Eichenlaob zum Ritterkreuz des Eitcrntn Kreuzee terliehen und ibm folgendes Sdireiben iibermittelt;
„In dankbaret WQrdigung Ihres beldenhaftee Ein«
satzes in Kampf far die Zukunf. unsere« Volkes Terleihe icb Ihnen al: 25S. Solditen der deoudien Wehrmacht das Eicfaenlaub zum Ritterkrtux de* Fasernen Rreuze«.
(k. Adolf Hitler."
Neuer Gauleiter der NSDAP
Berlin, 26. Juni. Vie die Niiionahozialistische Paneikorrespondenz meldet, hit der FiUtrer den mit der Fiihrunc der Geschiifte des "Gaue: West-talen-Siid beauftragtcn Stellverirctenden Gauleiter Albert Hoffmann lum Gauleiter der NSDAP ernanat.
Auszeidinung eines Gesandten
Au* dem Fiibrerhauptquartiei 22 Junl. Der Fuhrer .iiberreicfate heute auf VorschUg des ReicLimiaisteit d«a Auswiitligen von Ribbertrop dem Gesandten Dr. Rudolf Rahn fiir scinf bervotragendeo Lelsltm-gen Im Dienste des Reiches das Ritterkreni mm Kricgsverdienstkreuz.
Femer wurde dem Gesandten Rahn vom Fuhrer fiir seinen ttberaus tapferen perednlich-n Einsati das Eiseme Kreuz 1. RIasse verllehen
Die Enttauscliungen der Luftterroiisten
Wasiiington beabsiditigte blltzartige Zermalmnng des earopSisdien Widerstandes
hf. Stockholm, 25. Juni. (Eijenbericht.) Die eng-lische Haupcstadt Hitte In dei Nicht zum Mittwoch den 50. Luftaltrm dieses Jahrei. Im Zutammen-hanj damlt wird in London festjestellt 1942 seien in) Bereidi Grofi-Londons nur 25 Alarme gewesen. Das Anwachsen det deutfchen Luftkriesstatigkeit iiber England und besondere gegen London wird mit anderen Vorgiingen. đ<* nicht gerade In das Terrorprogramm der Vcrbiindeten passen mit lu-nehmcnder Aufmerksamkeit und offenbar einiger Un-ruhe verfolgt. Die englisch-amerikanischen Piitne ge-шаБ dem in Washington festgeiegten Programm hat-ten die Hoffnung gcnah t. es konnu- geliagen. durch rapide Stdgerung der Terror«chliige die Widerstands-kraft grofier Teile der festU Hischen. besondere der dcQtsdien Bevolkerung blitzsdinell ru zemalmen. Beziigiich der italienischen sahen die englisch ameri-kanischen Projekte fest vor. dafi ein Znsammen-bruch blnnen wen'ger Wcchen. also zu ein m heme schon lange vetstrichencn Zeittunkt. erzlelt werden niiisse.
Dafi kcin dcrartiger Erfolg oder auch nur ein Ansatz dazu sichtbar geworden ist dafi sich statt dessen besondere auf dcntscner Seite Aushaltevetmo-gen. Harte und fanatischer Will* in Vergeltungs-aktionen zu vermehren scheiiien. wird in London und New York offcnsichtlich nIdit als sondenich gun-stiges Zeichen bewertet Auficrdem mehru sidi die Berichte. die liber verscblrfte Abwelr топ der Ruhr bit Sizilicn sprechrn. Audi in
dieser Hlnsidit batten di; Berechounjen ennAei-dend tndere* vorjesehsn. namlicb den Versodi einer Art rucher Aufzehmn; dieser Enerjien. Die Eng-liinder verzeicbnen ami tndere Mtl ibrt eigenen Verluste wohl odet iibel ds scbwet nnd wels:n der eigenen Offentlichkeit jejeniibei daranf Mn. Deutschland verfiije natiirlich jerade an der Rub' iiber eine bcdeoteode Kampfkraft. Hinzu kommen al« weltere unangentbme Oberrascbung die ein unerwa tete« psy-cholojlsches Problem fitr Л: Gegnet schafft die »ich hiiufenden dentedien Luftaktionen gegen England, die der •acbllchen deottchen A n k U m-digong einer kilnftigeo Vergeltang mehr and mebr Nacbdrock rerfeihen.
Einer der Spredier des engliechen Nachrichten-dienstes bemiihte (ich an Mlttwodi mit grofier Rede-kunst der Londoner Bevolkernng nnd anderen тош Luftkrieg betroffenen Gegenden England« Trost aa ipenden mit der Behauptung der Feiad lelde mindeaten« so tchllmm. wenn nicht iirger. Gleidizeitlg wurde damit ein Versuch verbunden die elgenenTer-rormethodeo zu recbtfertigen. Eine Wiederholung der nattaam bekannten engliscben Taktik, immer wieder die Verantwortung nmzukebren und die eigenen verbrecheriechen Terrorisierungs- und Demoraiisienmgsversuche durch die Behauptung zu Ktiitzen es handle sidi eigentlich nidi t um die Schuld Englanda sondern nur nm eine Erwldernng.
Wahrend die Engliinder jeden Hinwela auf un-
Briten verhaiteten tausend Aiaber in Syrien
Grund fiir SdilieRung der tttrkisdi-syrisdien Grenze - Gauze DSrfer gerSumt
rđ. Bern, 25. Juni (Kijenbcricht.) Di* britisAe Agentur Rcutet hat tugenscheinlich in hoherera Auf-trag. jetzt du Gehcimnis um die viel dlskutierte SchlieSung dcr syrisch-tiirkisdien Grenze gcliiftet — und zum Vorsdii'in kam eine neue britiscbe Terror-maKnahme gegen die Bevolkerung Syniene. Lnut Rcutcr yurdcn namlich im Verlaufe einer, systemati-schen Untersuchungsaktion durch biitisches Militiir in dcr letzten Wodie In Syrien fast tausend Araber festgeoommen
Diese Verhaftungswelle wurd;< durch die voriiber-gehende SchlieCung der tiirkisdien Grenze «b-yeschirmt. Ein britischer Verband in Rcgimentsstarke kammte Dorf am Dorf dutch, AHe den Briten ver-dachtig oder unztivetliissig ersAcinenden Kiwohncr
dcr Dbrfer warden feftgenommen Wenn nur jemtnd dit Grenze wiederholf ubersAritten httte. gelt er bereits als verdachtlg. Mehreren tausend Fersonen mr-dea deshalb die Grcozawweise entzogen. Kinzelne Dbrfer, die nahe an der Grenze lagen, mufiten soger von der gesamteo Bevolkerung geraurat werden,
Eine Sicherheltszone, die langs dcr Grenze und im Nordteil der syrisdien Kiiste errichtet wurde, jreift stellenwelse bis zn 50 Kilometer in daa Land hinein. Dcr kleine črenzverkebr 1st insgesamt stark einge-schriinkt worden. Niemand darf die Sicherheltszone ohne besondere Genehmigunj verlassen. Nach Ein-brtiA der Donkelhelt diirfen die Bewohner ihr Ha us nicht mehr verlassen.
Bomben Bber der SdHweiz abgeworfen
Btrn, 25. Juni. In der Nacht zum Montag wurde in der NordscKwciz gegen 1 Uhr Flicgcralann ge-geben, so im Jure, in Bern, Bisel und Zurich. In verschicdcnen Orten trat die Fliegerabwchr in Aktion.
An verschiedenen Stcllen des Kanton: Ihorgau wurden Bomben abgeworfen. In dem Dorf Kiimmers« bauseii wurden nach Blattermcldungtn durch die anglo-amerikanischen Bomben drei Pcrsonen getotet und eine verleut. In JonscKwil nnd Haselberg, in der Nahe der Kantonhauptstadt Frauenfeld, wurden Brandbomben abgeworfen, die tinigen Schaden ver-uratcbteo.
Wavell - Vizekdnig der Letzte
Berlin, 25. Juni. Die englische Regierung halt u ftir eine ausgezcidinete Idee, daB sie nach langcin S lichen ndch dem geeigncten Mann General Wavell^ den Feldherrn der „beriihmten" Rudziige, znm Vizc-konig des unterdrUckten Indiens bestellt hat. Di# offentliche Meinung Englands 1st von dieser Eracn-nung wenlget begeistert: sie halt es fiir moglidi, daB VizekSnig Wavell nun seine Riickzugastrategie audi anf politisdiem Geblet enwenden wird. So edireibt jet« das Londoner Blatt „Daily Mail: „Es ist mog'' licb deB Wavell, der erste Soldat. der Vizekonig von Indien wird audi der letzte der groBen Reihe voU Vizekonigen seln wird."
Ernennungen in Japan
Tokio, 25. Junl. Das Informationsamt der Regie* rang gab am Montag di" Emcnnung der Generele Teraochi nnd Sugiyama lo Feldmarsdiallen und die Ernennung Admirals Nagano zum GroBadmira] bc-kennt.
Feierliche Einfiihrung In den Obersten Rat
Toki6, 25. Juni. Die feierlidie Einfiihrung def Marscballe und Flottenadmirale In den Obersten Rat wurde am Montag in Anwesenheit des Tenno Im kaiserlidien Palast fiir General Sugiyama und Ad-miral Nagano vollzogen. General Teraudil wellt zur^ zeit an der Front. Premlerminister Tojo wohnte der Feierstunde bei.
Zwel Tsdiungking^Armeekorps veniiditef
Nanking, 25. Juni. Wle Domel meldet, haben di* japanischen Strcitkriifte nach Ihrer Riickkehr in die alten Stellungen nach Ablauf der erfolgreichen Ope^ ration siidlich des Jangtse neue Untemehmungca begonnen, wobel ste zwel tschungking-ehi^ nesische Armeekorps Im Siiden nnd Siidosten von Itn in dcr Provinz Hu-i peh vernlchteten und der Masse eines weU teren Atmeekorps siidlidi von Kungan in dgr Pro^ vinz Hupeh einen todlichen Schlag zufiigten.
Die japanischen Streitkriifte erzielten seit Beglna der Operationen am 10. Junl nachstehende Erfolgej Dcr Feind lieB 45.685 Tote zuriid; 6.411 Gefan-gene wurden gcmacht. 16.000 Brt an Schiffsraum nnd 115 Gesiiitze verschiedenen Kalibers wurden erbeutet.
SAweres Brdbeben in der Tilrkei
Istanbul, 25. Juni, Die Ttirkei 1st von einem schwe-ren Erdbcben hcimgesudit worden. Die era ten Augen-zeugenberlchte aus dem Erdbebengebiet spredien da-von. daB die Stadt Dapatzar einem Ruinenhaufen gleidit. Schon beim ersten Stofi war die Elektrlzi-tiitszenttale beschiidigt nnd die Stadt In Dunkcl ge-hailt worden. Die gesamte Bevolkerung verbradite die Nacht im Frelen. Hier und da varen groBere Brande entstanden. Unter den eingesturzten Gebiiu-dien befinden sidi die Markthalle, der Sltz der Volks-parteL du Rathaiu, da; Postamt und der Bahnhof. Eg helft, daS Ae ZaU der Opfer nodi groBer gewesen ware als 1000, wenn eldi das Erdbeben niche gerade an einem dienstfrelej Tage, dem Sonntag, er-eignet hiitte, an dem alle Sffentlichen Gebiiude ge-eiUossta vaiem,
SgStP 4. — Nr. 50.
■ »I A--R A W Л N (? K N ROTE
Ramstat{, !?6. Juni 1Д43.
Mittea in der Stcdt/
"Mur weulge Schrltte vori den miichllgeri Por. talen des Hauptoahrihofs ehtfernti' aort, wo in- schnurgerader Hast die gelben StraBen-btthnwag'en Uber blanke Sohleaen klirren, hat cidr alte Reindal selnon Stand. Bin bcsch'eide- . ner Unterschlupf iat's, wio au^ verquoilpnen . Brettern zusammengelehnt, sodaR nach.alleo Seiten hla niehr Sight als Schiitz voi'handen isf.	- ■ ■■■■■'
Hler huschen lautlos gleltenđe Autoš vor-' tllier, poltcrn brummlge LastJiUge, Und dlo hmprlg quletachigen Trlebwsigea •. • In ewigtfr Eile befindet sich selbst das Alltagsvolk der RAdfahrer. >. wio solite es bel deh FuBgangerii aiidera skin? Ihre Blloke hctzen den FUSen voraus. Hler am'Bahnhof filgt elch alios dem rafetlosen Hln imd Her, dem endhMsen Zuge.
•Und so kommt es, dafl der alte Wiirter vOl-l:g unbeachtet, eln wenlg abaelts vom Wego, ■ selnon Dlenst verrichtet, bis eimnal seine Ge-genwart den lleben Mltmenachen frelllch mark. wUrdig gonug plOtzlich In beimruhlgende Elr- • schelnung trltt-
Br steht Belt Jahr und Tag auf sejnem. Posten, lugt uxiaulhorllch sua den Schachtclfeu-stern seines Verschlages etrailauf, straSab, ei-nan achmalen Hebel in eohnlger Hand, den er bald nach vorn, bald nach hintwi, umlcgt, wor-auf allsogleich ein leiseg ICntrschen liber deh . Fahrdamm sprlngt und die, Zufahrt fUr die Ltnlen ,11, 14 und 2S frelglbt-
•Stunde una Stirade bllakt soln acliarfes Auge liber den welten Platz, dessea buntbewegtes Tielben ihn als jungen Alenschcn anzog\ Wunschbllder vorgaukeind, so vlelfarblg wle Seifenblasen, ehe sle zerplatzen.
Lang ist's her, daS die letzte T&nachung von Ihni; abgefalieft. 34itUom ■ hat-игвлсћ Blfiewf seln Hoffen imd Sehnen :iei'Da|ft"una tifcHtH ale die fernen BUoke gelaesen, die glelchg^^ liber den Menschenstrom hlnweggehen,
sich noch Imnier wle einst' aus den Balitihofp-hallen erglefit und liber die Straftcn utid Ge-lelse fluttet, bis Ihn die Wagen verschlucken' odftr slch seine zerflnnendcn Wellen jensoits In larmcnden.GeschaftsstraSen verlltren-
Manchmal etOQt noch eln Lachea In lUm ■ auf... wle FieberechUtteln; solten aber ge» -wahrt es elner, dean der alte Welchenwiirtar lebt nach lnn№, was der laute Pl%t^ n#ch. aii8ea dr&ogt.	. '
FrtlhUng ist's geworden- Erst lag's wle brauner Dunst liber den jenseitigen StraBeh-fluchtea^ ,.dann fegte, eln frlschei- Wind durch die verBtecktenl V/iiiltel und llchtete daivliorl-zont. Hlmmelwelt zogen die blauen M&rztage herauf und verschenkten schKeflllch ihre Si'hri-siiolit an den tuunlschen April, bis auoh Uleser. mlt eelnen Schauorn und Fluttei-Wiiiden, mit dem zerrlesenen Finketischlag in, don Anlagcn hinter der Wfirterbude. in den Mai hlnliber-sprollte, der die sonnenheljcren Taga Uber flea Bahnhofsplatz trug wle feme GrUBe aus vell-chenduftenden Bbenen.
In jener Zelt begnib dor alte Rclnđal den dUsteren Philosophen hinter den Bergen seiner schroff getUrinten Lebenaklngheltea Und zog slch In die Sonnentttler seines Hetaens zurUck, dfiirln er die Qloclfen der austreibendea Herdaa vernahm und den Dlcselbaoh plaudern h6r,te. Seine Gedanken wandertcn wle KnAbfenfllBi!, munter spring#nđ, Uber die bi^irvUrw Wlescn. deren welter Fatbenhalh dJtff'fetfle Đorf, seine alte Helmat, umschloli.'' .. •
Elnmal Ubers amdere fllistorte er d^nni »Wle.. raag'e dort steh^n? Igh wai* so lang nlcht ' heim'-« Und doch \vuBte er, dali ihn dhSrt Uelaef a^ehr erwartete, Bchoa longc nlcht ffiehr. < Mechanlsch verrichteten seine Hande den Dienst, .dlewell seine Gedanken dem Leben, dem jutigejwar.htea, nachglngea, • ■ dils ЛцЈ- • so ^Krtlche Kunde aus der sammetgrUnen gbpae sandte und kaum den Weg in die' groBe Sta'dt herein" wagte. GlitžerndHS Sonnengefunkel
Von Hans R. Schioter
splelt auf den Schienen'... Schlenen slnd SehnSucht, Fernrausch, an solchen Tagen-
Der ftlte RelndaJ trltt aus selnetn Ver-schlaf... mitten in den Sannenecheln hlneln... Die gtoBe Freude blUht in seineu Augen und str&fft den Gang. Slch dort... -,
TeumeHsr,' wle er- setber znm eraten Mai In die Stadt gekommen, gaukelt ein gelbcr Fal-ter votbei.. Halboffunen Mundes verfolgt der Alte seln wendlges Spiel. • ■ •
Kin fichmetterllng! Daheim sWd Ihrer uh-zahlige- Dieser eine aber soil ihn gfewlli grUBen, Koll von иед fcjT^oHjpgl^tifie^jfiglumen und BlUten erzShle'ri, die , die/Augen sfnd, darin aićfi'^all^ Gianz und Jubžl šplegelt.. DrauBćn 1st' Pi-ilhling!, '	■ ■ •
Vom fllmiftetti'd mitalllšchen Glanze- ange-leckt, Irrt der Falter hln nftch deri Schlenfth. ■
>WlIlst sehen, wo der alte Helnđal Tage und Ntlchte seine letzte Kraft vtrbrftucht?« denitt der Warter.'»Komm nfcht in die 'VVelche!«
Aber was welS denn der Alte, wo ein vor-zeltl&'entjiuppter Schmetterhng vorm lelchten 'Wlftde'KuflUcht sochf? Da, zwischen denSchle-nen, wo dee MorgenB die Kehrerden Staub auf-wlrbein, 1st eln wohliges PlStzchen, ganz warm una still ■... Dort hockt der Gelbe nleder, schl&gt
die Fiagel welt auf und trigt In ■alnem'gold-nen Schuppenhemd eUje ganze .l^eligkelt von Giuclcr uod Kriuaeriiog fUr den alten Reifidal-
ЈШх; kllrrt es die Schlenen entlang. Er schreSkt auf. In seine Freude poltfert der'Alltftg und.fordert Fahrt £Ur liinie 26.
Leg die WoicHe herum, Relndal, schon gellt die Olocke Im sausenden Wagen! Elle!....
Mitten in der Stadt steht eln alter Mann versunken in das Blld eine& Schraetterllnge. Langeam bUckt er elch. Bremsen krelechen, Menschen bleiben etehen... Wag stSrt Ihn dee Schaflners drohender Fluch? MOgen auch glltzemde KUhler Ihre Naaen heranschiebea •.. sorgf&itlg tastet die brelte Hand zwischen st&hlerne Schlenen — so llebevoll grelft elne Mutter nach dam Klnde —, damn fllegt der Fal. ter.auf... Eln letzter BUck folgt Ihm, als mUsse er noch etwas sagen, elnen GnuS auf-geben... Dann geht eln Ruck durch des W&r-ters Gestalt, die WelChe kllrrt, schon rollt der Wagen vortlber, elne ganze Parade voller Neu-gler und VorwUrfe...
Elndllch blelbt die Welche wleder stehen. Der alte Relndal setzt slch auf den wackellgen Klappstuhl, als sel er mllde von welter Relse. Und war er đenn nlcht welt, welt drlnnen In den Tftlem seines Herzene, welt drlnnen, bel sich selber... daheim?
Geschichte vom Flaschenkuibis /
Von Lea von МовЛ
Aut einem Htlgol In dfer Nfthe einea Dorfes fanđ eln Bauer' elnen FlasclionkUiblB. Und d^ man in jcher ZAit KiaechenkUrbisae hlerzu-laiiđe noch nlcht kannte, glaubte er, elnen kost. bdren Fund "gemacht zu ^aben, suchte Am Dorfrlnhter auf uiid befragte ihn, was das sei, und BchlieElich rief er die Alteaten dfes Dorfes zusammen, um darUber zu beraten- Alle saBen jedoch hilfloa juraj-den FlaschenkUrbie her.um,, big endl^kAWA'r |er	elch erhob'
und spra&mмАме*' DiA# -bier kann olbhtlB au--deres aein ala eln Stutenel, dem der" HUgel, ац( dem ез ga|pnd(Mjwerde,i-lst;41e Ijdeblings-weide unaerer StiAen.« ftležđ'ErklSAin^ wui'H^' eifisJj^i^mig.ffobiUigt.,, ,
jiutt, адег .e'rgap еЈсћ eine, heu^ ^chWierlg-k^it^ D^jj'siuto^l^spJlte ^ipht i^utzlos žugrunđe_ gehn und'sb tjerieTmin hlii und^her, \Ле đias' пил anzu^tejlen j^el* diig_ die Stut'c dag El đHiS-brUte. ttnallch' ifcmi mah Ubereln, daa El auf den HUmJ ^yrUckzutragen und aus jedem Hause Edlltceiii Jfjin aSwe?heilnQ dw'Brut-geschilft Ubernehmen, glelch am n&chsten Tag-'e'soHte', dnmlt-begohnan werden. ' "1 Jetzt' setsften sich die Mtlnner dor Re!he nach aUf'đas VenfieMtltRhe Stutenel, den Flasnhen--IcUrbis, i(hd Ms dđr begđnnf fllfh gelb'zn fttrben,
rief en sle freudlg aua: >Sebt, bald wlrd das Fohlen kommenU
Als sun an einem Burachen die Relhe war, der belm BrUten nlcht atllle eitzen konnte und auf dem KUrbla Immerzu hln und her flitt, geschah es, daB dieser Ina Rollen kam, Uber den HUgel hlnunter kollerte und geradewege In ein GebUach hlneln. Und da er, schon hUbach mUrbe war, barst er e.ntzwel.
In dletem Strauche aiber ааВ eln Haae, der rannte nun in wlldcn S&t2en dem Walde zu. Die Bauern liefen dem HasAh nach, denn sle glaubtfo, er aei dam KUrbla entsprungen, Slleln sle konnten Ihn nlcht mehr fangen. So kehrten sle alle wleder zum KUrbla zurUck und als sle da die vlelen KUrtlskerne llegen aahen, kamen etliche von ihnen auf den Gedanken, ea ael am Bnde gar kein El, eondern etwas vaillg anderes und der Dorfricher vertellte die Satneflkerae und meinte; eln jeder Bauer solite ea elnmal vereuchen, elnen Kem In die Erde zu satzen. Dae taten ale tmd achon im d&rauf-folgenden Sommer wuchsen in alien Feldern aua dem Stutenel die aohSnaten FlaachenkUr-blsae. Nun bauten ale ale allj&hrllch an und so wurde der FlaschenkUrbie hlerzulando hel-mlMih. , .
.>Bine KlnderstubQ, haben audi nlcht gphabt-f, ,	^ ' ,
.»Wie клттвп Sle. dar«uf ?.< ,	,
>Ja, orst treien Sic mjr auf den FuB so ohne wpiterfs. Bin snstftndiger .Mensch sagt dann noA wenigstens ,3rloppla'!«
,, ,1 .
Die pro Be Цлдв im Park war mit Herzen bedeckt. Sle %(1ш1Ц#п,.да gem In seine Rinde ein- Das Herz und den Namen der Allerliebgten.
Die Aliediebste seofzte:, :^0b dae alle y^r-liebtea^^M&fM^f шаћА)'#?#.»: ? ^	^
Der®r
die ein Taachenmesser bei slch haben.«
w %лљ. v	% v w	IT
Taachenmesser bei slch haben.«
;t ■ГЗ)е^.Г'-Г. , ' ■••.:, . A.uf jedem , Teller, den Sle in der Hand hatteh, tst detitllch Ihr Firtgeraibdrućk ги eehen, ATliifla'«'
»DeA fcaen jeder sehen. Ich haBe jn nlchta (•prttrothen.*-
Frau Brummer 1м: »Die Komtee« etieS elnen markerschUtterndea Schrei aue - ■ ■<
Frau Brummer fubr im Sessel hocb:
»Emil, nun habe ich doch tate&chlicli ver-
gessen, Suppenknochen zu bolen!<
■*
Prptessor: »Was malen Sle denn da?«
SchUMf: »Adam und Eva.^«
Pitfeasor: »Recht so, junger M&nn! Fangen
Sle geunz VOD vorn ani«
*
Nach der Vofitellung wurde der Dlchter Max Halbe von dem Hauptdariteller gefragt: >Hat Ihnen melne Auffassimg der Rolle ge-fallen?«
»Wieso loll teh mich dazu ftuBem«, »elnte ' HoJb« &rgerljch, )»wo Ich doch t^merkt habe, daS
Ihnen melne Auffassung nlcht gefallen hat!« *
Der Zerstreute: »Was fUr elnen Beruf haben Sle T«
»Ich bin StraBenhKndler «
»Aha! Und mit Was fUr Straflen handeln 91e?«
^^untes S^Uerlei
Der Tod aus den Wolken
Eg 1st elne alte Kegel, dafi man belm Ge-wjtter bestlmmte Bftume, z, B. Elchen und Welden, melden soil. Aber es 1st an slch schoa gef&hrllch, bel Blltzgefahr hohe Шшпе auf-zusuchen, da daa Immer eln zwelfelhal'ter Schutz let, den sle gewfihren. Ein traglacher VorfaU, der elch Im Wald von Morbler. Im. franzfislschen Jura zutrug, mag da wieder elne beeondere Warnung geln. Die Vettera Ren6 und Paul Bourgeois waren dort in Ge-melnschaft mlt einem welteren Verwandten Renć Blondeau mlt Holzarbelten besch&ftdgt, als eln Gewltter sle Uberraechte. Die drel ner suchten Schutz imter elner hohen Flchte. Glelch darauf erfolgte eln Blltzschlag, Ren* Blondeau empfand elne heftlge ErschUtterung und sah Im glelchen AugenbUck die Kleider seiner Geffthrten In Flammen aufgehen. Er selbst blleb upverletzt, w&hrend die belden anderen auf der Stelle get6tet warden.
S^ugling ertrank in der Badewanne
Belm Baden von Kindem, insbesondere wenrt es slch noch um hllflose Klelnklnder handelt, kaim man nlcht vorslchtlg genug seln. Die Kinder dUrfen dabed auch nlcht elnen AugenbUck alleln gelasaen werden, denn lelcht kana dann ein nlcht wiedergutzumachendee Unhell geschehen. Eln beredtes Belsplel dafUr let eda Vorfall, der slch kUrzUch In Budapest zutrug. wahrend die Eltem elnee vler Monate alten Mttdchens ausgegangen waren, badete daa Klndermftdchen die Kledae. Sle bettete daa Kind auf einem Brett, das die berelte gefUllte Badewanne zur Hftlfte bedeckte, und verlleS den Raum fllr elnlge Minuten, um etwas zu holen. Das Kind aber bewegte slch, fiel in die Wanne und ertrank. Die helmkehrenden Bltern alarmlerten zwar die Rettungsstelle, doch war es nlcht mBgllch, die Klelne In dae Leben xu-rUckzurufen Das fahrl&ssige KlndermtUlchen wurde verhaftet.
Geistesgegcnwart eines Acbtjiihrigen.
Mut und Gelstesgegenwart slnd nlcht an da# Alter Oder das Geachlecht gebunden. Sle Alleln slnd es, die oft bel schweren Unfalien noch dae Schllmmste abzuwendon vermCgen. Diese Elgenechaften bewles ktlrzUch In hohem Grade der achtjfthrlge Bruno Wlttke In Elblng. Eln zehnjithriger Junge, der am Rande de« Elblngfliisees gesplelt hatte, versuchtff von einem Boot aus ans Ufer zu sprlngen. , Der Sprung miBlang, und der Junge fiel Ina Was-ser. Er wllre ohne Zweifel ertrunken, w»na Bruno Wlttke nlcht hlnzugeiprungen ware. Gelsteegcgenwarttg hlelter mit alter Kraft den Kopf des VerunglUckten Uber Waseer und rief laut um Hllfe. Dlese Rufe wurden von elner Frau vernommen, die In einem Boot vortlber-kam, Sle ruderte heran, und es gelang, dem Jungen und der Frau, den VerunglUckten, der welter kelne Sohaden erlitt, su bergen.
WuDten Sle schon...
... daB im sowjetlschen Steppenraum die Zahl der skytlachen GrabhUgel, Kurgane ge-nanat, an einem FluBlauf entlang oft In dl* Tausende geht? Im Umkreli elnes OroSkur-gane bel IH fand man insgeđamt seo mitbe-stattete Pferde.
... daB bereits die Germanen LangwKlle zur Krlegsverteldlgung bauten? Von den ROmern wurden diese seltener angewendet. In Casara »Bellum gal Ileum* let von elner 19 Mellen Ian-gen Spernnauer zwischen Jura und Genfer See die Rede.
.., daB die Bezeichnung »norleche« Pferde-rasee auf die alte rGmische Provlnz Norlcum hlnwelst? Die Norlker werden als gute Zug-pferde hoch geschatzt.
авн
тШ
ssessm
Die Wiiriel von Sempach /
Novell# VOH Wolieaog Juoemann
Es geschah am Voraboiid der S'chlicht von Sempach, dafi die Herren, die Leopold von 08terrel9b .gegep .dei) Aufruhr der gcUwsizer^ Bauern fUhrtiJ, efmddđt v6m -bijlibhwiWlcheli'. Rltte In sengendcr Sgmmersonne, mil Seufzer der Erlelehterung dieser und ehiem krdfttgeh Fluch jener, die schweren 'Heime ab-nahmen und die brennenden Schliifcn dem Wlnde prelagaben- Uer strlch aua dem Schww-џеп tier Beige kttlt und elsig wie der Hauch dee Todee herunter und auchte durch dss ritterllche Latter hlndurch. den Weg zu Taft, daa dunkle ilaunen dea aufma'rschlferendcn helmischen Heervolka wie elne droheridc Ln*t fnlt slch schleppend. Sle fiel mancheaa .der Edlen so hart auf daa Herz, dafl of liil biblten. selbstbewufiten Qeiachter jtth Innehielt up d naoRdenkllch und voller Unnihe elnen štechendon BUck die HOhen hin&iifschl'ckte. Dann sprachen sle, die Wolke, die №m aus det" Brust krbch, tnlt Gewalt nlcdertretond, um So 'lauter und unbandlger noch dem gameln-?amen Gebecher zu, aua deasen 'Obermut, es pWtzlich hitzig und Fortima vorsucUend. auf-sprang; nun milese wUrf^ln, wer^d/^jvon ihnen nach rfem Treffen doa Kiofg!ia;en '^gea 4cn festen Battel noch unter elch hHttel
•Mit Halloho und derbem Gewitzal wuedea. WUrfel herbetbefolilen, die. '»n drel Beltcn] yelQ, auf drelen Schwarz, Unter wUstcm 6e-ikrme Ml бф&ег schon klnpperten,' und, in des Leopold, der Hžraog, mlBihutlg ilSn Klnpt sfhuttelte und elnlge benon'neno Kameraden slch schwelgend zufUekhlelfn, Warf der.eiC.tP - ■ »НоГ mlch dor Henkoi'!« — ,usd wa^'l schwarz...
>Oein Wunsch wlyd erftUUl* brUllte' der zwelte und scnlug dčMi Verđutztci ijilt , der Rechten auf dlo SchuUer,'daft đ«s Kettfeh^ind Rllfrle, da wine Links den V^lWel' tmralts fei»f den Boaen ))fmAeft*. Dar follte. <und relltri blieb llegen uHd rol&te — auf sWiWar#.
Null war's bel den Ubrigep^-, dae Vodautwi zu verspotten, der schlmpfend a,ufat£ii;d.- wUr. lena, den Krele zu vMaaaea, slob'dann'jćdoćli
j,u3rfr}B, gćspafiht', was /Ur eln Teufelspuk In (l^e Wlii'fel gefahten!
t)er hacltste^'-rhwiiTig' lan'gsam und bedftchtig-den Berthor 'sple' firelmal lieschwarend' hlndii, cieAif sdt*te' er Ihn k\i'tži ontSchlosseil- auf, stafrte (ilfe tTrrijtchenđen'an, Holte, flis Kreilz Ectla^crtd.'nofch- elnrtttil tiuft' »Ma<;h schon k kntirrte'der efste, der eich detir Hanker ver-schrlcberi	der nl»6 'Ennuntot-te lUftete
lelse đeti Becher ■— sohwarz •..
' t)a' trtiCcn ■aaoh' dlo blslang tJberlegenen ■ XagAAhiltteird beta« in das geliihmte Bchwoi« rfpn. Der Merecjg, die Oofahr erkonnend, die ilUtWlHe unzelMg heraiifbeechwoi-en, — >Wa9 soil der UnartJin!« rief er, griff soim WUrfel, UeB ihn VBrftcMlieh aue der hohlen-Hand zur fflrdo' t'allan aehwarz...
' Die Herren frorcn trota der Glut dee nahan
j^agerlcuers. Von innen her sprang es zum Halse hlnauf. Und hart die Schwerter in die Erde stoflend, griff Jedermann nach WUrfel und nach Becher und warf — schwarz und »chwari und schwarz — die ganze Nacht...
Ita Morgeagrauen, da der Schlachtgesang der Schwelzer langsam nJlherrllckte, erhoben aich die Letzten von den WUrfeln, an denen sie slch neu und neu versucht- Entsetzen flackerte In Ihren Augen- Trotz lleS die kampfgewohnten Ftluste nur gchwerer werden. Stimm wlnkte Leopold, stumm schrltten Oster« retch s Rltter, ahgesessen, In Helm und Har-Tilsch In die Bchlacht.
Sle brauchten Ihren Gegner nlcht zu suchen. Das Bauernvolk brach singend aus dem Wald, kam n&hor, naher in gcschlossenem Gevlcrt. Die Banner etanden stotz'und stell dai'ln, die Trommeln drohten nach dem Takt der Herzen, Helmbarte bllnkten In der frUhen Sonne.
Dei .SpSl^lliCint / Humoieske von Kail Otto Њшшаћ
j/Wir milasen jetzt schon anfangen, imsere ;>Da ha^t dti*'vollkomraen recht, aber glelch-
xcitWmiUB:	wm-deti. bm;))#
Iteino beglUckendere Freude glbt, ala andere .VftMSehcn zu b^scKSHUcn*, wandte loh Bin. Dar-(ulfhVn'hfelfcn Wir Sine t)&dago^8<;he Konfe-retif uh. <il<j wit defti 'Bjt'gebtiis fendete, daft .Mr Hegc^lnBjtcn,' goiVohl	al.s Bven'eihe
^ '.phrVd'chsa zii'sehenken'., ''
Von da an gab Ich Kclden jcdcn Konhtag >itnige MUazto, die sic ih Ihrcn SparbUchefen verw^hrca muflten. Jeder erhielt -immer den-felben Betrag, der. Siebcmj&hrlga eowohl ala ,uia ewei Jahre j lingerer Binder. Dabei tiabo ich mjl den.QehUageln vefeinbjirt, daC .en .VVsihjjtirujt.jr. i^Ui: deri .gan?pn tn aalt.. sqin^r. ^j)Mb^'iclisa, aelneia Bruder Sven eln Geschoalt k&uffen . sblite und uingekehrt Sven aelne gesamten Breparnišse ш tim £\мИ>
tagstiberraschung fUr RUdlger zu verwenden hatto.
aiisge-
ge-
r И p:n rfE^ar SoiintaKe ^ lang giaf t-Uta
ШоћпеГ una relbiih|rsl6s Letztn'lrt jedoih ; ichiih etWM Unyoriiotgeaebenes. ВеШеДиа^еп
h'atteA rtir Taaehen^lđ erhAlten, Ich zog mich In mein Arbeltszlmmer zui'Uck, b&ngte das uua eln6m Hotel mltgenommene Schild »Nlcht stolen!* an die TUre und trank dann Kognak. Atrf elnmal flog die TUre auf und Sven etUrmte heVeln. trttnenliberstrbrnt und zornrot im Ge-•Icht-
»Vati«, schlnchzte er »Vati, so elne Ge-naeinhelt war noch nlcht da!«
»Was lat denn geschehen, moin JuugeT«, versuchte Ich Ihn zu beruhlgen-
Aber sven bebt# welter vor Wut: »Vati, ' plfit du, Was RUdlger getan hat 7 Br hat mlch ■ jU'ogcn und das Geld, dam du ihm vorhin gegeben hast, In main# AparbUolu« ga-legt.. .1«
Scnon reCKten slch Jie Rltter to Brwartung auf, als die Schwelzer pltttzllch nlederknleten und slch nlcht dem Hause Habsburgf, wle der Herzog da erieichtert grlaubte, sondern Ihrem Gotte voli Vertrauen beugenđ, dem Hlmmel Ihre 3eele anbefahlen.
Dann kam der Sturm mlt Sensen, Spleflen In donnernder Gewalt heran. Staub, Wutschrel, Todesangst und Blut ~ — die Rltter wuchsen inelnander zum erzenen Wall, an der đl« Wucht dea Oegners slch eerschlug und mehr und mehr erlahmte, je hftuflger, verawelfelter sle die Elsenmauer wild berannten, die ihnen den Marsch in die Frelhelt eateohloieen ver-wehrte.
War alles doch' eln Traum? Und hieB en doch zurUck In alte Bande? >Neln! Nlcht zurUck!« brUllte elner, Arnold Wlnkelrled. Eln Flammenbllck, relet die ErschSpften hoch zum letzten — mag es seln! — zum letzten Sturm! Und Wlnkelrled sprlngt vor mlt Schrltten, daB die Erde drtthnt, packt elnen Splefl mlch, der Ihm haBerfUllt entgegenstarrt, noch elnen, elnen drltten, mlt belden Armen grelft er la dae Elsen, als wollte er die ganze Erde mleg-relch an mlch pressen — die Bruat dem Solilok-sal! — und relQt, der Rlesenkerl, mit selnen ungeahnten Kr&ften die SpleQe, die in Brumt und Lelb ihm eteokten, mlt slch zur Erd* nleder.
Den Schwelzem, die ihren Vorteil schneil erspahen, gelingt der Elnbruch to den Felnd, der slch verblmaen wehrt, doch to der Schwere seiner RUstung dem Nahkainpf Mann aa Mann nun nlcht gewacheen imt, und eln# Schlacht hebt am, eln Schlftchten mehr, daft slch die Erde f&rbt im roten Blut..,
Am Abend, da dae Grauen stumhi auf den Feldem llegt, entdeckt em B&uerlein, daa. soheu mush alien Seltem bUclcaad, di* Rltter nooh •lain*l W^und Htb« mu#t#rt und dafeei tfter Tot# und stMgt und itAlft, zufrleden elnen Sllberbecher In dem Staub Und steckt Ihn hamtlg eln und trollt slch. Die WUrfel, die dabel gelegen, die schwarze Selte obeotuf, di# ubersali #r. D#mn ## wu асћоа мкм«!* .
26. јцчјја 1943.
K A В A W A K K F. N ROTE
Strsn 5. — Stf'v. 5C,
DdienlanblrSger Primoiic na (loreii|sliem
!\liegov oče |e bil doma v iVenmarklln - Manifeslaciie v vseh treh Krekih Goreniske
Prihodnji teden Je v znamenju obiska Imet-nHa Eiciienlauba Lt. Hugona Primožiča na СогввЈЛет. S tem ozemljem vežejo Imetnika ICirtkej^auba močne zveze sorodstva in prijateljstva. Oče Hugona Primožiča, Johann Pri-moeic, Je bil 28- decembra 1. 18в2. rojen v Neu-n*iktlu in Je bil kasneje strojar v usnjarnl 0 B. Mally v Neumarktlu in se je I 1907. iz-eclll v Backnang na WUrtemberSkem, kjer je tudi zelo razvito usnjarstvo. Leta 1009. Je bil
enkrat v Neumarktlu pri manevrih na Ljubelju In sicer kot vojak avstro-ogrske armade. Kmalu po svoji izselitvi se Je poročil v Back-]' in?u. Oče imetnika Elchenlaub& je padel »prila 1918. na Francoskem- Stari starši Lt 3'rimozlca so po očetu Gorenjci in so pokopani v občini St. Katharina pri Neumarktlu. Stari etarSi po materi pa izhajajo Iz WUrtember-s:£fsa.
Sedanji Imetnik Elcbenlauba Lt. Hugo Pri-riozic je bil 16. februarja 1914. rojen, Je obl-f.toval v svojem rojstnem mestu Backnangu ljudsko Solo, se je Izučil ključavničarstva In Л stopil leta 1934. prostovoljno v nemško obo-rnSeno silo. Najprej je služIl pri lahkem topništvu In Je bil — med tem je postal podčastnik —' prestavljen k težkemu topništvu. Vojne na
Zapađu se je udeležil kot Wachtmelster. Februarja 1941. se je prostovoljno javil k napačnemu topništvu, pri čegar edinicl je od 1. avgusta 1942. n »Vzhodu. Sedaj je bilo Izpolnjena njegova največja želja in je lahko dokazal svojo smelost in znanje; komaj tri tedne kasneje je dobil EK 11, komaj mesec dni kasneje že EK L Klasse. Za svojo posebno hrabrost, ki jo je pokazal že kot topničar, je bil odlikovan 23. septembra 1942. z Rltterkreuzem zum El-semen Kreuz In Istega dne tudi ranjen. Za svoje junaštvo je bil tudi s povratnim učinkom povišan za Oberwachtmeistra (radi hrabrosti pred sovražnikom. Po odstrelu 60. oklopnjaka je prejel od FUhrerja 25 Januarja 1943. das Eichenlaub zum Ritterkreuz kot prvi vojak U moštva nemške oborožene sile in Je bil kmalu nato povišan za Leutnanta in obenem prestavljen po povelju FUhrerja k evojlm domaČim dotam.
Eichenlaubtrftger Lt. Primožič bo v nedeljo prišel v Neumarktl In nato v raznih dneh tedna obiskal vse tri gorenjske Kreise. Gorenjsko prebivalstvo Je ponosno na to, da vidi po FUh-rerju odlikovanega vojaka v svoji sredi, čegar predniki so bili doma na Gorenjskem in čegar sorodniki še sedaj tam žive.
Fiihrcr |е podelil Eichenlanb Hnqonn Primozlcn
On ]e kot prvi podčastnnlk dobil to odllkovanle
fUhrer Je podelil Eichenlaub zum Ritterkreuz de# Eieemee Kreuzee (hrastov^ Ust k vUeikeniu krlicu železnega krita) Obefwaeht-liteistru Hugonti Primožiču v nekem oddelku napadalnega topnUtva In mu Je poelal sledečo brzojavko:
»Hvaletno омпјијо* Vaše junaško bojevanje v boju za bodočnost našega, naroda Vam podelim kot 185- vojaku nemške oborotene hUe Eichenlaub zum Kitterkreus dem Ebiemen Ivreusee«'
Podp. Adolf Hitler«
*
Med hudimi obrambnimi boji v proetoru Rževa Je uničil takratni Wachtmelster Primožič sredi meseca septembra sam 17 sovjetskih oHlopnjakov, s tem je zvidai svoje število od-Htrelov ua i2 suvražnlh bojnih voz- Njegovo hrabro, odločno aadi'tauje Je bilo tako bistveno za uspešno obrambo boljsevlških prodornih poskusov, dd ga Je odlikoval ВЧШгег dne 19- U 1942 z Rltterkreuzem des Eisemen Kreuzes (viteškim križcem železnega križa)- Tudi kasneje se je v Številnih hudih bojih Izvrstno ob-neeel Primožič, ki je bil med tem povišan za Oberwachtmeistra- Kjerkoli ao v onom odseku naganjali Sovjetl svoje.ljudske množice in svo-j# oklopnjake in skušali prodreti, je šel Ober-wachtmelster Primožič s svojim topom do prvih črt, da razbremeni hudo se koreče grena-dlrje Njegovi preudarnosti In neustrašenosti ni Je bilo odločilno zahvaliti, da sovražnik nI dosegel svojega cilja- Začetkorfc decembra 1942. Je odstrelil 50- In že kmalu nato 00- sovjetskega oklopnjaka- Vzgledna hrabrost in odločnost Oberwachtmeistra Primožiča sta bila sedaj deležni svojega priznanja s podelitvijo Elchen-lauba zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzee (hrastovega lista k viteSkemu križcu železnega križa), katerega je prejel kot prvi podčastnik vojske-
Specialist T k>va na оккфпЈаке
Oberwachtmeistra Hugona Primožiča imajo za »specialista v lovu na oklopnjake«- 8 svojim napadnlm topom Je tekom nekaj mesecev odstrelil že več kot 60 boljševiSklh oklopnjakov. To nenavadno visoko število odstrelov je gotovo ponosni, na zunaj vidni uspeh nfnavadnega vojaškega delovanja Značilno Je za odločnega, hladnokrvno premišljenega borca, kateri se Je naučil flvojega ob rta, ki zna o pravem trenutku pravilno ravnati In izrabiti svojo »šanso«- N1 pa odločilna- Odločilno je temveč tisto moško dejanje, ki se ne Izraža vedno v zunanjem uspehu In ki izhaja odzivajoč se notranjemu povelju iz hrabrosti srca.
K resnični hrabrosti spada tudi preudarnost, vprašanje o cilju smele odločitve- Kaj hočem doseči in lahko dosežem, če zapustim kritje, kaj morem uničiti ali rešiti pred nevarnostjo uničenja, predno me more poprej sovražnik uničiti? Tako hrabrost srca, ki nima s samo
Fot«k obiska imetnika Eichenlauba Hugona Primožiča v Beichsgau Kftniten in na Gorenjskem Gost pride v petek, 28 junija, v Klagenfurt. y nedeljo bo H. Primožič ob 10-30 url prišel v Neumarktl, kjer na«topijo vse formacije, častni gosti, v Neumarktlu in okolici bivajoči sorodniki gosta in ostalo prebivalstvo pred mestno hišo, da ga pozdravijo Ob 19 30 url se vrši v strankinem prostoru »Na skalcl« javno zborovanje, na katerem bo pripovedoval imetnik Eichenlauba Iz svojih doživetij v vojni. Ponedeljek bo prebil gost v Krelsii Kralnburg, kjer bo med drugim ob 1П url govoril na manifestaciji v strankinem domu na Gothe-Platzu V torek bo obiskal Krels Steln, kjer se vrfll ob 19. url manifestacija' na Adolf-Hltler-flatzu. Krels RAdmunedorf bo imel H. Primože* v geeteh v eredo, kjer be eb 1$. url gAvorll W J»vnera zborovanju v ABllngu. V četrtek bo imelo prebivalstvo Radmannsdorfa priliko videti In slišati gosta QoMmjmk# aa Javnem aborovanju t 1 4Tor«BŠi
predrznostjo nič skupnega, Ima le malokateri kot darilo usode. Večina jo Je pridobila s vzgo-jo samega sebe kot najlepšo zmago nad lastno človeško slabostjo.
Bolj značilna kot vsi odstreli oklopnjakov je zato sledeča bojna epizod^, ena izmed mnogih, bojevanja vojaka Hugona Primožiča:
Vojak se izkaže
Kot vodja napadnega topa je šel skupno z nekim drugim topom na položaj, na katerem je vzdržal navzlic hudemu sovražnemu ognju, da odvrne grozeč vdor. Ko je postrelil zadnjo granato, je sklenil, da st pelje nazaj po novo munlcljo. V tem hipu Je bil drugi top zadet, tako
da ee nI mogel nič več sam premikati- Hitro odločen je stopil Oberwachtmelster Primožič e svojega topa In ]e nanj privezal z vrvjo za gibanje neepoaobnl top, čeprav ao ga takoj od treh strani divje obstreljevali, tako da ga je pripeljal nazaj. Pri tem ee je sam branil v hudih bojih moža do moža boljSeviSIdh napadalcev, ki 80 smatrali, da so oba topa že uplenili.
Vedno bo duh, ki napravi vojaka in uspešnega borca. Ne odloča materija, ne samo orožje, temveč vedno mož! Za to ravno zgovorno pričajo dejanja Oberwachtmeistra Primožiča. Malo koristi, če ImaA najboljše orožje, morađ ga temveč znati obvladati in pravilno uporabiti; kajti šele potem bo izpolnilo res svojo nalogo.
»Stalno mre&i ima oni, U иш«
Primožič, kater! se je že v vojni na Zapadu najboljše izkazal kot podčastnik, se je izkazal že v prvih mesecih vojne zoper Sovjete kot odličen mojster svojega orožja* Mojstrskemu gospodarju zaupanega mu napadnega topa so b^li kmalu dani najtežji in ■ tem obenem najbolj častni nalogi. Večinoma je bil pri tem prepuščen popolnoma samemu sebi in svoji odločitvi. Tudi v trenutkih največje nevarnosti hladnokrvno in bliskovito delujoč, je znal uporabiti svoj top vedno z največjim in resnično probljajočim učinkom. Mož hladnega preudarka in jeklene odločnosti', ki se je ob dani uri vzgledno obnesel tudi kot navaden vojak. Idealna slika podvodje, ki združuje v sebi kot posameznik, kot »prednji« borec svojih tovarišev najboljše vojaške vrline.
Tako se kažejo njegovi presenetljivi uspehi. Niso srečni »slučajni zadetki«. Toda tu velja: Stalno siečo ima samo tisti, kdor zna. Sreča orožja pa se vrh tega smehlja samo hrabremu.
e« v prejšnji svetovni vojni je bilo, kot znano, pridržano takratno najvišje odlikovanje za hrabrost — pour le merite — častnikom. Vojak iz moštva si je lahko pridobil samo zlato svetinjo za hrabrost. Nacionaleocialistična nemška oboroCena sila ni odpravila teh razlik samo na papirju. Podelitve RItterkreuzev In se-daj Blchenlaubtr&ger Oberwachtmelster Primožič dokazujejo, da nI zaprta pot do najvišje slave riobenemu hrabremu vojaku
Цецт najboli iroH dan bilke
Leutnaot Primožič opisuje svoja vojna doživetja zastopnikom tisiia
o priliki podelitve odlikovanja Eichenlaub zum Ritterkreuz des Elaernen Kreuzes je govoril Leutnant Hugo Primožič.
Na bojišču pri Rževu je Primožič kot Ge-schUtz- und ZugfUhrer v enem pddelku juriWh topov uničil 60 oklopnjakov Ko je bil odstrelil 39 oklopnjakov v bitki pri Rževu, je dobil Ritterkreuz in sedaj po uničenju 21 nadaljnjih oklopnjakov Eichenlaub.
Primožič je opisoval, kako je po udelžbl pri vojnem pohodu na Zapadu prišel julija meseca 1942. 1. z oddelkom jurlšnega topništva na Vzhod, da se udeleži tam velike borbe naših čet.
V eni url anlčll 17 oklopnjakov
Primožič je opisoval, kako je po udeležbi pri ki mu bo, kakor je rekel, ostal vedno v spominu. Ta dan je bil s svojim hrabrim moštvom odpravil 24 sovražnih oklopnjakov — izmed teh 17 v eni sami uri — za kar ga je FUhrer nagradil s podelitvijo Ritterkreuza: Sovjetl so bili, kakor običajno, obstreljevali z najtežjim topništvom tisto mesto, kjer so nameravali predor. Tako tudi ta dan, 15. septembra. Skozi 221& ur trajajoči pehotni ogenj je močno pritiskal na našo pehoto. Tu so že tudi prodirali sovjetski oklopnjaki. Od naše baterije sta bila še dva topa pripravna za boj
Zdaj je šlo za to, zadržati ta naval Sovjetov. Tudi pri našem položaju so bili sovjetski oklopnjaki že prodrli in strašno topniško obstreljevanje nas je bilo prisililo, da se krijemo in poskrili smo se bili v granatnih In bombnih
lijakih ltd. Sedaj smo pa po najkrajši poti stekli k topu. Tu so ee tudi že peljali sovjetski oklopnjaki mimo nas. Dvema teiklma oklopnjakoma je uspelo, da sta se potisnila tik do železnice. Ravno sta hotela, prepeljati ee preko železnice, kar bi imelo za posledico, da bi bila moja divizija obkoljena. Hitro sem posegel vmes in posrečilo se ml je uničiti pi-vl oklopnjaiki bojni voz. Drugega je oviral železniški prehod, da bi se peljal dalje. In tako tudi on ni mogel uiti gotovi smrti- Nek nadaljnji oklopnjak se je bil čisto blizu pred nami peljal mimo In je bil takoj odpravljen s prvim strelom- Nato uo prišli najbljižji oklopnjaki In na« obstreljevali od leve strani. Moj vozač je samostojno naglo obrnil top na lov In nam s tem reSIl življenje- Zdaj nam je zelo trda predla. Odstrelili smo en oklopnjak za drugim na najkrajšo daljavo 100 do 150 metrov.
V boju e »Stalinovim zborom oklopnjaiiov«
Po uničenju teh oklopnjakov nam je sporočil nek Leutnant pehote, da prihajajo #e nadaljnji oklopnjaki Peljali smo se jim nasproti in prišli na nek majhen grič, ki, je bil žara-šen z ruševjem; tukaj smo videli, da prihaja proti nam 40 do 60 sovražnih oklopnjakov-Ta dan smo imeli opravka z elitno četo, »Stalinovim zborom oklopnjakov«. Drugi top se je na žalost le malo časa mogel udeležiti boja proti oklopnjakom, ker je izpadel radi poškodbe- Tako sem se moral jaz sam bojevati proti oklopnjakom. Streljan smo, kar je cev pre-




Klchenluubtrliger I>t- Hugon Primožič, ki bo deset dni gost mosta Neumarktia In pri tem spoznal domovino svojih prodnikov
Oklopnjaki preganjajo bandite Zopet M je končala bitka c l>olJ*e\iSkIml hanilltl v bosoneklh gorah # tem, da je aovrainlk pobegnil Hitro jih zasleilujpj-т nemški oMopnjakl Groiiadirjl pOHCilcJo na nje In tako zaelc-tiujejo be*«če baodlte. Jih odkrijejo v njihovih akrivaUščlb in popolnoma ualčljo-
PK-AwfMtwn«; Kriagaberlehtar U^r«, Мц
nesla, In moje moštvo je storilo, kar je bilo v njegovi moči. Vedeli so: >A1I — aH«, šlo je za tem, ali se vdaš ali pa zlomiš. Ko smo bili od te zadnje trume odstrelili nekako 12 oklopnjakov, se je naval za kratko dobo ustavil- To razdobje «mo Izkoristili, da smo se založili z munlcijo. Ko smo se zato peljali nazaj, je naša pehota že mislila, da se umikamo In da nas ne bo več nazaj. Treba je bilo marsikaj truda, pojasniti pešcem, da se peljemo samo po munlcijo in da se bomo takoj zopet vmlll.
Potem smo takoj zopet posegli v boj, in ko so pridrdrali novi vali oklopnjakov, smo odstrelili najbližje. Ko je napad zopet ponehal, eem se s pehoto dogovoril, da napravimo protinapad In vodil ljudi- Tako nam je uspelo, da •1цо v eni Url uničili 17 večinoma težkih oklop-njaivov. Na desnem krilu vdomega mesta pa so se držali Se Sovjeti in jih Je bilo treba na vsak način vreči ven.
Ritterkreuz in SI dni dopusta
Peljal sem se k bojni postojanki polka In poročal. Oberst je bil zelo vesel, da je končno zvedel, kaj se godi spredaj. Javil sem mu, da tičijo na desni še sovražne skupine In da bi se tam na vsak način moral izvršiti nasprotni napad, šel sem peš k desnemu odseku pri vdor-nem mestu, In pešci so mi pripovedovali, da so skrivajo v ruševju Se razni sovražni oklopnjaki. Dogovorili smo se glede načina Izvedbe nasprotnega парас1ч. Sel sem peš nazaj, pripeljal svoj top ■ v mesto vdora In napadel m pehoto. Tako smo končno imeli odsek v naših rokah, in na veliko zasnovan sovjetski prodorni poskus je spodletel.
Leutnant Primožič je potem pripovedoval, kako je bil kmalu na to odlikovan z Rltterkreuzem in da je dobil 21 dni dopusta- Ko se je vrnil z dopusta, je bila »svinjarija« zopet v teku. Slo je za zadnje težke obrambne boje v proetoru pri Rževu- Njegov oddelek je bil zopet poslan v boj in bil zelo uspešen-
Nekaj doživljajev Izmed mnogih
Primožič je nato opisal posamezne doživljaje, tako svoje uničenje 50- oklopnjaka Nekega dne so stali kakor vedno na prežiSču, ko slai se pojavila dva oklopnjaka, eden manjši In eden 52 tonski, ki sta hudo pritiskala na pohoto- Začel je takoj streljati na manjšega,, da ugotovi dlštanco, njegov podčastnik pa ga je spomnil, da je to petdeseti, da mora torej na vsak način odstreliti onega težkega
Zopet nekega drugega dne je izpadel nemški top, ki ga je zadelo protioklopnjaško topništvo. Sovjeti so se že približevali na 100 metrov. I<eutnant Primožič pa nikakor ni hotel dopustiti, da bi ta top padel v roke sovražnika, ker 40 bili štirje tovariši pri njem- Peljal se Je pred ta top, skočil raz svojega, pritrdil vrv na firugem topu In Sovjetom pred nosom odpeljal v kraj, ki nI bil več ogrožen in kjer so ga potem odpeljali stran-
Prl nekem sovjetskem prodoru je s svojima dvema topovoma v osmih do desetih minutah opravil z desetimi težkimi oklopnjaki-
Tako je Leutnant Primožič pri zadnjih o-brambnlh bitkah zvišal število svojih odstrelov od 39 na 60. FUhrer ga je pozval k sebi, da mu izroči Eichenlaub. Primožič je predlagal svojemu poveljniku, da bi smel vzeti vse moštvo seboj, kar je bilo tudi odobreno. Veliko Je bilo veselje vojakov, da jih bo sprejel FUhrer, In polet od Smolenska do Flihrerhauptquar-tlera je bil za vse doživetje. Razgovor pri FU-hrerju je trajal pol ure Primožič je dejal, da se je moštvo slino veselilo, ker mu je bilo ■isojeno, tako dolgo biti pri FUhrerju- Ves od-'clek je bil odllJ-ovan z Deutsches Kreuz in ,iold (nemSkl križ v zlatu). Ladekanonicr je bil imenovan za Unterofflzierja- Primožič sam je bil zaradi hrabrosti pred sovražnikom po-višan sa Leutnanta-
Olplom. • Opfiker C. KRONFUSS
Klagenfurt, ВаНпНоМгађе 15 Varmfftof fssdilew*
(f. — 5t»»v. 50.
KARA WANK 15 У BOTE
SoTwta. 2fi. 1 unija 1943,
Okrožje |e zasedalo
Delovno zborovanje NSDAP v Kreisu Steln
Dne 19. In 20. junija. 1943. se je vrSllo v Steinu okrožno delovno zborovanje NSDAP. Po razvitju zastave so poročali Krelslelterju Pg. Pilzu Ortsgruppenleiterji In je dal navodila za bodoče delo. Popoldne so poročali sodelavci Kreisstaba Iz svojih delovnih področij. Istočasni razgovori eo podali dragocene pobude. Kreisamtsleiter Pg. Anetshofer je imel nato predavanje o pomoči za otroke. Od udeležencev sledeča vprašanja so pokazale, da so predavanje zasledovali z velikim zanimanjem
Ob živahni udeležbi prebivalstva so kurili nato kres kot zaključek prvega dne na Hali strani.
Nadaljevanje delovnega zasedanja v nedelj«/ se je pričelo z Izvajanji tPg. iPUhrlngerja o narodni kartoteki v posameznem in o pomenu kartoteke sploh- Nalo je govoril Pg. dr. H o 1 z 1 o delovanju pravnega svetovalca In je podal dragocena pojasnila glede pravnih vprašanj.
Nato sledeči splošni razgovor je pokazal, s kako resnostjo in vnemo je vsak posameznik zasledoval zborovanje, in od Kreislelterja dana navodila so dala moč posamezniku za nezmanjšano nadaljnje delo.
Ob zaključku zborovanja, katerega so se udeležili tudi predstavniki oborožene sile, žan-darmerlje, oblasti in stražmojstri žandarmeri-je, je govoril Kreisleiter Pg. P i i z o političnem položaju. Govoreč o lastnih doživetjih na vzhodni fronti, o boju nacionalsocializma proti boljševizmu je opozoril nato Kreisleiter na delo. Za do srca segajoče besede so se mu dolgo zahvaljevali In mu pritrjevali.
Kreit irainlHirg
Kralnburg. (Naznanilo KdF.j Pod naslovom >Napovl, ki nikdar ne Izzvene« se bo o priliki prve državne cestne zbirke 1943. za DRK vršila v nedeljo ob 19 uri pevska In glasbena prireditev v strankinem domu. Sodelujejo odlični umetniki Iz Wiena, MUnchna in Graza, tako se tej glasbeni priredivi lahko že vnaprej prerokuje popoln uspeh.
Kralnburg.( Tečaj DRK.) Prvega julija zvečer ob 20 uri se začne že najavljeni izobraževalni tečaj DRK, v katerem lahko dobe možje in ženo osnovne pojme zdravstva. Ker so ti tečaji brezplačni, naj nihče ne zamudi prilike, ki ima za to veselje in ljubezen, da se takoj
prijavi v DRK-Dien»tstelle KraiBburjr, Velde-ser«tr. 19. Tečaje vodi edrai-nlk. Zajamčena je torej temeljita in strokovna izobrazba. Pouk se se bo vršil v meščanski šoli.
Najdba ženskega trupla
Dne 4. 6- 1943. so nafill v neposredni bližini jeza na Brodu, Kreis Kralnbuig, na desnem bregu Save žensko truplo. To truplo je ležalo nekako 2 — S mesece v vodi. Domneva se, da je vzrok smrti utopitev.
Opis osebe In obleke: Okoli 50 — 60 let stara, 1*2 cm visoka, .čokate postave, popolnoma plešasta in v zgornji čeljusti umetno zobovje z gumijastim sesačera. Truplo je bilo oblečeno
v črno obeleko, srajco in spodnje krilo Iz grobega domaČega platna, črne dolge nogavice In črne nizke čevlje-
Kje se pogreSa zgoraj popisana oseba? Koristne podatke, ki bi omogočili prepoznanje tega trupla, se prejemajo pri Kommandeur der Slcherheitepolizei und des SD (Krimnal Poli-zel) v Veldesu ali pri najbližji orožnlSki postaji-
Ireii Radmaimtilorl
Kronan- (Smrtni primer.) Danes je umrl v 76- letu starosti na posledicah težke, a kratke bolezni znani nadlovec Michael O it z I Umrli, katerega so imeli vsi radi ,radi njegove prijaznosti in cenili radi strokovnega znanja, je bil oče šestnajstih otrok, od katerih jih 11 ie živi- Do zadnjega je vršil svojo lovsko službo čil in krepak-
dm ^rennpunkt dc* TopfA
v žartiču dneva
Sleltv. Ganleiler na l|ndskeni slai/jn v Krainbnrgu
Skupno Z Mlnisterialratom Dressler-Andressom - Gojitev nemške pesmi
NSG- Skupno z Minl»terialratom Dressier-Andressom je obiskal Stellv. Gauleiter T h !• mel v nedeljo veliko prireditev na-Gorenjskem. Nato se j« udeležil v spremstvu Kreislelterja in Landrata Iz Krainburga športnega slavja vseh treh gorenjskih Bannov v Laaku-Zelo dober je bil vtis, X»terega je napravilo športno slavje glede dobre drže nastopajočih fantov in deklet. Doseženi so biU nekateri lepi uspehi.
Višek dneva je bil obisk velikega ljudskega slavja v Krainburgu. O priliki, tega slavja in na pobudo sangergaufiihrerja Schulrata. Nor-berta Ralnerja so priwdili pevci Altgaua Kftmten s pevskimi društvi Gorenjske v korist DRK pevsko prireditev, pri kateri so so-delovaJl tudi HJ-Silngerschar in učiteljišče. HJ-Bannsingschar Banna Kralnburg je. pela pod vodstvom gdč. Glantschnigov e. Pod vodstvom ing. H o r a k a so peli kKmtnerski mo-
Ski zbori Izvrstno predvajane pesnil so bile deležne velikega pritrjevanja-
Krainburiki župan Mo r t h je pozdravil predstavnike stranke, države in gospodarstva, predvsem. Stellv. Gauleiterja Thimla, Mlnisterial-rata Dressier-Andressa, ustanovitelja in izo-blikovalca NSG »Kraft durch Freude«. Posebno vesel je pripomnil, da pevci Altgaua s pevci Gorenjske skupno goje petje- To je tudi priznanje za veselje do petja na Gorenjskem. Nato je govoril sangergauftlbrer Schulrat Nor-bert Rainer- Poudaril je, da je obisk Stellv. Gauleiterja dokaz za to, da ima Gau KKmten veliko razumevanja za zborno petje- Opozoril je na Fiihrerjeve besede pri zboru pevcev v Breslauu, ki je takrat posebno Izrazil željo za gojitev ljudskega petja- Ravno Gorenjska razpolaga z dragocenim glasovnim materialom, ki ne sme ostati neizrabljen-
Po oflcielnem delu zborovega slavja, se je ljudsko slavje veselo nadaljevalo-
^vortni iforoievaie€
Vpriit prvenstvene lekine Bannov HJ na Gorenjskem
Die neae Ease-SonderzuteiloBg
Nova posebna dodelitev «ira
Wie der ReidisernShrungsminister mit _ Erlafi bekanntgibt, ermoglicht die weiterhin gunstig« Erzeucungslage beim Kase eine Sonderzuteilung von 125 Gramm Kase auch in det 61, Zuteilungs-periode, die тот 28. Juni bis <i5. Juli 1943 liuit. Die Abgabe erfolgt »uf den F-Abschnitt d«? Reichsfettkarte 51 fur alle Alterssruten ein^ sdiliefilidi der Reichsfettkarten SV 1 bis 7. Dec Kasebezug ist nur bei dem Verteiler zuliissig, der den Kasebestellschein 61 entgegengenommen hac. Fur einige Gebiete ist eine Sonderregelung тог^ gesehen, wonach die Hiilfte der Kase-SondeM zuteilung in Form von Quark, und zwar i ml doppelter Menge; also »tatt 62,6 j Kiise 125 z Quark zu geben ist, vab rend die iibrigčn B2,5 g der Sonderzuteilung als Kase geliefert werden^ El ist also die jeweilige ortlidie Regelung malS-' gebeqd.
Wer erbkrank ist, kann nicht Bauer sein
Kdor je dedno bolan, ne more biti kmet
In seiner Reditsprediung zum Reichserbhof-* pesetz hat das Reidiserbhofgerldit jetzt erneu« iiber eine grundsatzliche Frage des deutscheni Bauerntums entschieden. Der Bes^lufi des Reichs-* erbhofgeridits stellt (est, daS ein Erbkranker selbst dann grundsatzlicli nidit als bauemfithig angesehen werden kann, wenn seine Wirtschalts-^ fahigkeit einwandfrei feststeht. Dabet beruft sfcH das Geridit auf die Einleitung zum Reichserbhof^ gesetz, die als Zwe& und Ziel des Gesetzes did Erhaltung de« Bauerntums als Blutsquell de# deutschen Volkes hervorhebt. Die hierdurch be-* kundete volkische Zweck- und Zielsetzung, durcH Bauernblut die Gesundheit und Kraft des deuM sdien Volkes zu erhalten und aus diesem Blu< verbraudite Krafte des Volkes wieder zu егч neucrn, enthalte wohl den widitigsten Grundsat# des ganzen Gesetzes. Eine erbkranke Person# konne jedoch diese Blutsaufgabe des deutscheni Bauern nidit erfuUen. Deshalb sei die _ grund-« satzliche Verneinung der Bauernfahigkeit eine# Erbkrinken auszusprcchen, wenn nidit ganz be« sondere Umstande fiir eine Ausnahme vorliejen,
Tabela je sledeča:
Soc ialnopolilicni obzornik
1200 delavk iz oboroževalnih tovarn odposlanih mesečno na odpočitek
Fraueuschaft der Deutschen Arbeitsfront izvaja v okviru posebne akcije zo odpošlljanje od-počltka potrebnih tovarniških delavk sedaj svoje 65. odpoSlljanje na odpočitek. Tekom treh let od začetka te posebne akcije Je bilo skupno 31.208 odpočitka potrebnih delavk iz oboroževalnih tovarn sprejetih za 14 dni v pokrajinsko lepo ležeče odpočitniike domove DAF. V teh domovih so v vsakem oziru izvrstno oskrbovane- V zadnjem času sprejema tudi NSV odpočitka potrebne matere, ki so zaposlene v obroževalnih tovarnah, za 14 dni brezplačno na odpočitek v materinske domove- Ta odpofiUjanja na odpočitek ne vStejejo v letni dopust, temveč predstavljajo dodatni dopust, ki je namenjen samo odpočitka žena-Med totalno vojno zaposlitvijo so bila odpo-šlljanja razširjena. Sedaj pošilja mesečno 1200 žena Frauenamt DAF na brezplačen odpočitek
Ob žgočem soncu je izvedla Hitler-Jugend v soboto in nedeljo prvenstvene tekme vseh treh gorenjskih Bannov v Laaku a- d- Zaier-že v Boboto, ko eo poleg: taborišč KLV v prvi vrsti nastopili pimpfi in deklice, — v celem je nastopilo 16 moštev — so bili doseženi lepi uspehi, če n. pr. preleti deklica iz Schwarzen-dorfa predpisanih 60 m v 8-4 sek, je treba to posebej omeniti radi malo športnih prilik in možnosti na Gorenjskem
V nedeljo se je videlo poleg tekem moštev (9 moštev se'je borilo za prvo mesto in s tem za tekmovanje v pokrajinskem tekmovanju) napete boje posameznikov, predvsem mladeni-Cev LBA Kralnburg in naci.onalnopolltičnega vzgojnega zavoda St. Veil a d Sawe
Pozno popoldne je prispel v spremstvu Ge-bietsfUhrerja Hansa Reggerja Stellv- Gauleiter T h 1 m e 1 In z njima Ritterkreuztrager Asemann, ki blv asedaj kot gost v K&rntnu-Stellv- Gauleiter in GcbletsfUhrer sta bila zado-dovoljna z izvedbo tekem in uspehi gorenjskih mladeničev In deklet Kot gostje so bili navzoči nadalje V zastopstvu GebietsmadelfUhrerin BannmadelfUhrerin Alma Krleghofer, Kreisleiter Kuss, General der Polizel Brenner In drugi. V nedeljo popoldne se pri končnem apelu niso prebrala samo imena žmagovalcev,
temveč se je tudi splošno ugotovilo, da so izpadle popolnoma zadovoljivo prve prvenstvene tekme Bannov ИЈ na področju lahke atletike, pred katerimi so se že v blnkoštlh vršile plavalne tekme.
Zaključek nogometnega prvenstva
Vprašanje, kdb bo letošnji nogometni prvak Karntna, je rešeno Do zadnje tekme se nI vedelo kdo bo letos zastopal KKrnten v nadaljnjih borbah in šele zadnja Igia pretekle nedelje med Luftwaffe Iz Klagenfurt In Afilingom, ki se je vršila v Klagenfurtu na Tschamer und Osten športnem polju in ki se je končala z rezultatom 0:0 je dala končnega zmagovalca. Kljub temu, da so Afilingerji vrgli v boj vse -Svoje razpoložljive sile, niso bili kos letalcem in so morali oddati dragoceno točko, ki jih je veljala prvensto . Dočim so imeli Alillngerjl v obrambi In posebno v killski vrsti izredno dobre moči, se leni napad kakor vedno tudi tokrat ni obnesel in mora prevzeti nase vso krivdo zgubljenega prvega mesta. Tudi letalci so imeli zelo dobro obrambo, zato ni prišlo do nobenega gola.
Z naskokom ene točke sl je Villacher Sport-vereln dokončno in zasluženo osvojil letošnje prvenstvo in bo Igral Izločilno tekmo za vstop v ligo s prvakom Steiermarka. Drugo mesto pripada AlSlingu, s predpostavko, da bo tekma 9:1 s KACRapidom veljavna Letalci so na tretjem mestu, spodnjo skupino pa tvorijo Kralnburg, KACRapid in ^|-Klagenfurt-
1.	Vlllach
2.	ABling
3.	Luftwaffe
4.	Kralnburg 5 KAORapid
10 10 10 U)
10 3
2«;1» 24:11
14 točk 13 točk 29:20 12 točk 18:22 9 točk 7 točk 5 točk
24:33 14:33
6. ^^-Klagenf. 10 2
Pokalno tekmovanje drugorazrednih moitevi 86 je preteklo nedeljo nadaljevalo. Odigrana j« bila samo ena tekma v Wartu med Haken« feldom in Laakom. Pri stanju 1:0 za Hakenm felde je bila igra v 35 minuti prvega polčas# radi nesportncga obnašanja igračev iz Laaknt zaključena- Kralnburg П, ki bi moral nastopiti proti ABlingu H. si ni preskrbel odgovarjajočega igrišča, zato se tekma ni vršila- Ali bo tekma za Kralnburg izgubljena ali bo prišla ponovno do igranja, se bo videlo po odločitvi turnirskega vodstva- Na vodstvu tabele je AS» ling II s 22 točkami, kateremu sledi Krainbuj st II z 19 točkami, Hakenfeld s 18 točkami, Laak s 17 itd-
Mladina iz AQlinga je nastopila na domačem terenu proti mladini od RSG Vlllach- Do^ mači so zmagali z 2:1-
Dnevno športni odmor KdF
Na^ tečaju Šolanja Gau-Športamta Mecklenburg NSG »Kraft durch Freude« Je bilo vprvi4 predlagano, da se vpelje v obrte dnevno IS minut trajajočo »Kraft durch Freude-Sport< pause«. Poskusi so pokazali, da ta čas n| zgubljen za obrate, temveč ustvarja telesne okrepitev za delovno zaposlitev in dviga de« lovno zmožnost posameznih uslužbencev.
Dr. F. J. Lvkas
AuMehneMen! Aufbewahren!
Wadseh melhoM&dt und pmkUseh
186. Stunde Was wir immer wieder horen.
1.	Um wieviel Uhr ffthrt der Zug ab? — Obkorej se odpelja vlak?
2.	Habe ich mit diesem Zug AnschluB nach Klagenfurt? — Ali imam s tem vlakom zvezo proti Klagenfurtu?
3.	Bitte belegen Sie fiir mich einen Platz beim Fenster! — Prosim, zagotovite mi prostor pri oknu!
4.	Ich fahre lieber in einem Nichtraucher-abteil. — Vozim se raje v oddelku za nekadilce.
5.	Tragen Sie bitte diese Koffer zum Zug! — Nesite, prosim, te kovčege k vlaku!
6.	Der Zug ist iiberfiillt; die Reisenden stehen auf den Gangen und sogar auf der Plattform. — Vlak je prenapolnjen ; potniki stoje na hodnikih in cel6 na pločniku.
7.	Der D-Zug nach Graz fahrt fahrplan-maBig ab. — D-vlak proti Grazu se odpelje po voznem redu.
8.	Der Personenzug von Wien hat 30 Minuten Verspatung. — Osebni vlak z Wiena ima 30 minut zamude.
9.	Die Strecke ist nicht frei, wir konnen nicht elnfahren. — Proga ni prosta, ne moremo se pripeljati na postajo. '
10.	Haben Sie Ihr Gepack versichert? — Ali ste zavarovali svojo prtijagd?
11.	St6rt es Sie, wenn ich rauchie? — Ali vas moti, če kadim?
12.	Durchaus nicht, ich rauche selbst! — Nikakor ne, kadim sam.
13.	Darf ich Ihnen eine Zigarette anbie-ten? — Ali vam smem ponuditi cigareto?
14.	Wie lange haben wir in Bruck Aufent-halt? — Kako dolg postanek imamo v Brucku?
15.	Nicht aussteigen, bevor der Zug halt!
—	Ne izstopajte, preden vlak ne stoji!
16.	Sie waren sehr liebenswUrdig, mir den Koffer beim Fenster herauiziigeben! — Zelo bi bili ljubeznivi, če bi mi dali kovpeg skozi okno ven!
17.	Wo ist hier das Auskunftsbiiro ? — Kje je tu izvestilnica?
18.	Dort rechts, gleich neben dem Warte-saal! — Tam na desni, takoj poleg ča-
• kalnice!
19.	FahrtunterbrecHungen nimmt der Fahrdienstleiter vor. — Prekinjeja vožnje vrši vodja vozne službe.
20.	Auf welchem Bahnsteig he.lt der Zug?
—	Na katerem tiru se ustavi vlak?
21.	Losen Sie sich die Bahnsteigkarte am , Automaten! — Kupite si peronsko karto-pri evtematti!
Vom Autofahren.
1.	Vergessen Sie nicht, ein Reserverad mitzunehmen! — Ne pozabite, vzeti s seboj rezervno kolo!
2.	Am besten ist es, wir wechseln das Rad aus! — Najbolje je, da menjamo kolo!
3.	Das Auto hat eine gute Federung. — Avto ima dobre vzmeti.
4.	Fahren Sie langsam, es kommt eine gef&hrliche Kurve! — Vozite počasi, bližamo se nevarni krivulji (vijugi)!
5.	Die Stralie ist hier nicht iibersichtlich. — Cesta tu ni pregledna.
6: Das Nummerschild muB in der Nacht beleuchtet sein. — Tablica s številko mora biti ponoŽi razsvetljena.
7.	Wir haben eine Panne gehabt. •— Imeli smo defekt.
8.	Wo kann man hier eine Reparatur vornehmen lassen? — Kje se da izvršiti popravilo ?
9.	Wo ist die nachste Garage? — Kje je najbljižja garaža?
10.	Die Ziindkerzen sind verschmiert. — Vžigalne svečice so zamazane.
11.	Die StraBe ist glatt, der Wagen schleu-dert. — Cesta je gladka, voz zanaša.
12.	Mit wieviel Stundenkilometem fahren wir jetzt? — Koliko kilometrov zdaj prevozimo v eni uri?
13.	Dieser Wagen ist einfach zum Schalten. —' Ta voz je enostavno za pretikanje.
14.	Steigen Sie ein, wir fahren gleich los!
" • — Vstopite, takoj se odpeljemo!
Von Spiel und Sport. — O igri in športu*
1 Špielen Sie gerne Karten? — Ali radi igrate karte ?
2.	Wollen wir eine Partie machen? — Hočete z menoj igrati partijo ?
3.	Mischen Sie bitte! — Mešajte prosim I
4.	Spielen Sie aus! — Izigrajte!
5.	Am liebsten spielen • wir Schach, — Najraje igramo šah.
6.	Ich mache j eden Morgen 5 Minuten Gymnastik. — Vsako jutro pet minut telovadim.
7.	Er schwimmt wie ein Fisch. — Plava kot riba.
8.	Das war ein herrlicher Kopfsprung! —. To je bil krasen skok na glavo!
9.	Auf diesem See ist es ein Vergniigen zu rudern und zu segeln! — Na ten* jezeru je užitek veslati in jadrati!
10.	Ich gehe sehr gerne auf die Jagd. —* Zelo rad grem na lov.
11.	Heute gehen wir zu einem FuJJball« wettspiel. — Danes gremo k nogometni tekmi.
12.	Mein liebster Sport ist dae Bergateigen, Moj jnajljubSi šport je hribolastvo.
13.	Bei der Hitler Jugend leraen die Jun«4 gen auch Boxen. — Pri Hitler JugendU se učijo fantje tudi boksanja.
14.	In K&mten kann fast jeder Junge Schifahren. — Na Koroškem se, skoraj vsak fant zna smučati.
15.	Tennisspielen ist sehr gesund. —-Igranje tenisa je zelo zdravo. Schifahren.
Sobota. 26. junija 1943.
KARAWANKCV BOTB
Strim 7. Ster, 50.
AftfTLlCHE BEKAMIVTMACHUl^GEM
_Š<aa<lidie Tex<ilTadisdiiile In Krainbiirg_
Die Elnschreibungen unci Anmeldungen fUr den 1. Jahrgang der, 2-jKhrlgen Techniker-Abteilung slnd alsbald ecbriftUcb odet* mUndlich In der Staatl. Textilfachschule, Krainburg,
Layergasse 20, vorzunehmen.
Aufgenommen werden Absolventen der Hauptschule oder Volksschule. Auereichende Deutachkenntnlsse sind erforderllch. Nabere Auskunft durch die Dlrektlon.
Državna tckiiHlna »irokovna žola v Kralnburgu
Vpisovanja In zglasltve za 1- letnik dveletnega oddelka za tehnike naj se izvrši čimprej pismeno'ali ustmeno pri Staatl. Textilfachschule (državni tekstilni strokovni Soli), Krainburg, Liayergasae 20.
Bpfftjmejo вв absolventje meščanske ali ljudske Sole. Potrebno je zadostno znanje nemščine.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.
Haii^haub
H€RBST
H^agenfutt
Kinderbellen
PfOrtncr, Anlselicr, Tlransporfbe^eUer,
Kontroli- iinrt Wachoruarie werden vnn uns lautend ein-Kpetellt: Kinsatz nach Wall I dpr Bewerber in der Ostmark ojer im Auslnnd. Gefonlert wird Unbescholtenbeit, Ge-sundheit. Disciplin. Geboten: Tafiflolin, AuslUse, AusrU-etiiriif. Im AuslandBeinsntz dazu freie Unterkunft. kosten-losp. voile WehrmaclitverpOe-gnng: Tafteinsatzeeld in Landasvi-iihrunK. freie Bahn-fahrt. AitersKrenzo 65 Jahre. Schriftlicho oder persBiillclie MeldunK an OHtmiirklHche WbpIi' n SchlleBwNellRchaft SUdnstdeiitgchcr WnrhdieiiHl, KlaKenfurt, Feldmarschali-Coiirad-Tlatz Nr. 0. Iluf 10 :10.
108»
Maschinen dUrfen nicht •tillstaheni
W«r lidi fcifttn« KiA* od*r Qu*t>chwund*n luiiiht, konn nodi Anlegen vox Hansoplast di« Arbeit gatrost fortMtzvni dl*i«r Sdinallvtrfaand itt im N« KhSttt «er Sdimvti wnd wirki antiiindungiwidrig.
HansapLast hcilt Wunden /
W*ni(» CM irfiilltn d*n Z*#*l
№ sofori oder
f(lr die niiclisten Wochen werden nacli Krniikruich, Belgien' uiid nach Klniilflnd (nach freier Wahl des InterijBScn-tpu) Miinner his Anfan^ der OOor Jalire filr Wnchdienste einirestellt. Verlungt wird: Absolute nUstigkeit, voile Qe-Runilhelf.lTnhosclioltenheit una Dienstdisziplin. Geboten werden: Kteie Bahnfahrt. kosten-lose Untcrkunft. freie, voile Wehrmaclitverpflrgung.Wach-dienstuniforra TOinsatztaggeld (Ausliise) in bandeswahrun«. aiiBerdoui Tarif lohn in der Heimat. Weiters nebmen wir fUr nnsere 311 inlUndisclien (ostmiirkischen) DioiiHtstcllen stiinditr PfSrljier, Transport-bejfleiter. Aufiiehor and VVeoh-
dienstmUnner auf. OttmiirkiNche Wach- und SehiieHscMellHchaft — SUdost-deutHclier Wuchdienst, Kla-genfurt, Feldmarschall • Con-rad-Platz Nr. 8, Ruf 10-80.
KAFFEE
ERSATZ
F a br 1 k c.Wcnger Klagenfurt
Oglasi v
Imajo uspeh!
Nadifs wadif
der
SHdosldenlsAe Wadidiensi
KlaKeotnrt Feldfflarseball-CiODrad-PIatz 9,
Fernnif 10-80
Uber Ihr GeachUtt und Ober Ihr Haus. ob ellci In Ordnung 1st ob RinKameetUren. Aue-latren und Keneter, Magmzine und Lager versperrt. verdyn-kelt H&hne und Schalter ве-sperrt und die Sohlllaeel abtte-zojten elnd. — Der VVachdienit kann jedenseit bestellt warden, fallwcise oder Ira Dauer* abonnemcnt.
SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSOESELLSCHAFT m.b.H.
I^IEIUNAIRIKTl
EIGENE VERKAUFSTELLEN IN, NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES, CILLI, MARBURG
Anton Gsdliel
BEREIFUNGEN UND ' • TECHNISCHE WAR EN
Uillaili. Ringmauergasss li - Ruf i7S7 Klagenftirt. Otto-Pianetta Plati i • Ruf iioi
^anđnfhte
O^er^rainit
wendct Euch in alien Gcldangele-genheiten (Spar-einlagen u. Dar-lehenso n s u che n) an Euerc berufs-standige Krcdit-Organisation .
RaifieisenKassen siehen Each an alien Piaizen Oberiirains zur VeifOgnnd.
In Zweifeltragen wendet Euch an die Zeniralsiettet
RAIFFEI»EN
Sieniraikmite
KARNTEN
C. Q m. b. H.
KLAGENFURT * STUTTGARTER PLATZ 5
IfseklfudiM
to more, iakoi doseže vse, ki se zanimajo za We ponudbe ali prošnje. Oelaiajte v Karawanken Bole! Splača se!
OgiaM sprejemata de ponedeljka in »rede: NS.-Gauverlag Kamfen, Klagenfurt, Bismardtring 13 In NS.-Gauverlag Karnfen, Zwelgyerlag Krainburg, Veldeserilr. 6
Karninerisdie
ttlagcniuri
DOmžassc 3
fernml 2416, 2417
Oai Geidinsiifni dcs Reldutfanr^
Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sidierstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschahipn - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehcn. lEntgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkatif von Phuidbricfen und Kommunalsdiuld-scheinen Haftung des Reichsgaues KAmrefn

t
strati t, — Sfer. 50.
kVbawanken bote
Pohotn. 2Р. liinTIm 19'3.
£ictti§piete
Allflemeine fllmtreuhand G.m.b.H. -Zweigsleil« Veldts
AssUng
25.	VI. um 20 tfhr
26.	VI. um 16 und 20 Uhr
27.	VI. um 14 30, 17 und 20 Uhr
28.	VI. um 20 Uhr
Liebesgeschichten
FUr JugendllcJie nicht rugelassen!
29.	VI. um 20 Uhr
30.	VI um 20 Uhr 1. VII. um 20 Uhr
Das indische Grabmal
FUr Jugendliche nicht zugelaiien!
Domschale
26. VI. um 19 30 Uhr 37. VI. um 17 und 19 30 Uhr Die heimliche Grafin Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugeloasen! 30. VI. um 19.80 Uhr Unheimliche Wiinsche FUr Jugendliche nicht zugelaasen!
Krainburg
25.	VI. um 19 Uhr
26.	VI. um 16 30 und 19 Uhr
27.	VI. um 16 30 und 19 Uhr
28.	VI. um 19 Uhr LiebeskomSdie
mit Theo Llngen, Magda Schneider, Liizzi WaldmUIler, Joha&nee Riemann
29 VI. um 19 Uhr 30. VI. um 16.30 und 19 Uhr 1. Vn. um 19 Uhr Musik fur dich mit Magda Schneider, Haae Sfihnker Paul Kemp
Laak
ae. VI. um 19.15. Uhr
27.	VI. um 14, 16.30 und 19.15 Uhr
28.	VI. um 19.15 Uhr Meine Frau Theresa
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
29.	VI. um 19.15 Uhr
30.	VI. um 1915 Uhr 1. vn. um 1915 Uhr
Der mebente Junge
FUr Jugendliche nicht zugel&ewn!
Uttai
26. VI. um 19 Uhr 37. VI. um 15 30 urid 19 Uhr Zwei glUckliche Menschen FUr Jugendliche nicht zugelassen! 30. VI. um 19 Uhr 1. vn. um 19 Uhr Der Floretttiner Hut FUr ^ugendHche nicht zugelassen!
Sairach
26.	VI. um 19.30 Uhr
27.	VI. um 15.30 und 19.30 Uhr Geliebte Welt
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaaeen!
Neumarktl
26.	VI. um 19 Uhr 26 VI. um 19 Uhr
27.	VI. um 14, 16 30 und 19 Uhr
28.	VI- um 19 Uhr Wem die Gotter Hebem
Jugendliche. unter 14 Jahren nicht »ugelaesen! 30. VI um 19 Uhr 1 VII. um 19 Uhr Kleider macheti Leute rur Jugendliche zugelassen!
Rađntannsđorf
26. VI. um 19.16 Uhr
37. VI. um 16 und 19.15 Uhr
Sommerliebe
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
30. VI um 19.15 Uhr 1. VII. um 1915 Uhr Der Favorit der Kalmerin PUr Jugendliche zugelassen!
Sehtvarzenhach
8. VII, um 20 Uhr 4. vn. um 16* und 20 Uhi Anuschka
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
Stein
26.	VI. um 18 und 20.30 Uhr
27.	VI. um 15 30, 18 und 20 30 Uhr
28.	VI. um 20.80 Uhr Wir machen Musik
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
30. VI. um 20 Uhr 1. vn. um 20 Uhr Unsterblicher Walsser FUr Jugendliche zugelassen!
St.Veit
26 VI um 20 Uhr
27. VI. um 14, 17 und 20 Uhr
Sommerliebe
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
Velđes
25.	VI. um 1915 Uhr
26.	VI. um 16.45 und 10.16 tJhr
27.	VI. um 14.30, 16 45 und 1915 Uhr
28.	VI. um 1915 Uhr KoMhiesels Tochter
29.	VI. um 19.15 Uhr
30.	VI. um 19.15 Uhr 1. vn. um 19-15 Uhr
Venue vor Gericht
FUr Jugendliche nloht sugelasiec!
Wart
26.	VI. um 16.30 und 19 Uhr
27.	VI. um 14, 16 30 und 19 Uhr Der yerkp'ifle CroBvater
FUr Jugendliche nicht anigelaiiMi!
WocHeiner Tat
26.	VI. um 13.30 und 19 Uhr
27.	VI. um 15.30 Uhr Eim Zug f&hrt ab
. FUr Jugendliche nicht zugelaiseo!.
Zu .Jedem FIlm die Deutsche Wochennchau!
Hel'renv Burschen- und Klnder-Klelderhaus

IN BETRIEBSGEMEINSCHAFT MIT KAUFHAUS RADER
Mia^enfuwi, J^ramerf^assc 8^1
Fabrik C.W«nger Kliotniuri
SENF
rabriR C.W#mg#r KlaganhiM
ZAHVALA
Za vse Izraze iskrenega sočutja, ki ate ga nama izkazali ob tako pre rani smrti našega dragega nepozabnega
Francelna
za tako mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti in vsem darovalcem krasnega cvetja prisrčna livala- Posebna zahvala veljaj g župniku za njegovo neustrašeno požrtvovalnost-Ohranite pokojnika v trajnem spominu-
Winkel bel Laak a- d.Jgaler, 23-VI. 1943-
Maria Jamnik, Marica por. Bergant sestra

Arztiidier Sonntagsdienst
Krainburg: Am 21 Juni 1943: Dr Kurl Petritwh, Krainburg, Veldc-ser StraSe 14, Fernruf 179.
WirKaufcn lanlend
a us naohweisHoiiem Privat-besitz cut erlmltone Unifor men jedweder Art, Milntel Wetterkr&gen, Blusen. Hoseii Uniformkappen. Pelzmiintel l^elzrilcke. Pelzwestert. Leder 11. Kilzstiefel, moderne SchuQ waffen. Kontroli nil ГРП samt Kubebiir Fahrriliier, leiclite
Motorriider. 8U(Io!3t(leiit(<rlier WachdlenHl, Klajrenfiirt. Feltlmarsclifill-Conraci-Platz Nr. 9. Rnf
Gut rasiert -gut gelaunt
SoitgfiUtiges Abtrocknen dwKIinge— am bestenmlt ■weiehem Papier — gletch iiach (km Rasiercn erhSlt <Be SchntK^iigkeiL
Opusrene tovarne
Uporabne stroje kupi
klKT FRICK
Klageaturl
Salmstrafie Fernruf I486
Služba dob!
Deklico n»d let, k otrokom in kot pomočni-i
CO v gospodinjstvu sprejmem. Schonberg Kurt, Wart 294. 674-1
Kupim dobro o-hranjcn tricikcl ~|tcr ga dobro plačam ali dam zanj čebclni med, Ponudbe na I.
Pekarskega vajenca takoj sprejmem. Vsa oskrba
v hiSi. Franz Orehek Backerci, St. Veit-S. 660-1
sprejmem!	Dopise na K.	Bote, Krainburg	pod
m-i.
Schimenz, Fort sdiadi, Lustal. _687-7,
Uče te za nakup; nekaj vagonov smrekovega, je! koTega, borovega lesa, 19, 24 in 2H mm, 8 do 17 cu), parareino ali Prvovrstno in |lwn'iao, iz žage pošteno plačilno , (rgovme v natakarico takoJP®^ kakovMtnih ■ - razredrh. Visoka ttdpDja nujnosti. Ponudbe na Han« [Tranmger, Holz grolšhaadel. Kla
ličem deklico, Igenturt, Vol ker I poštenih staršev [mark ter Straiie, za trgovino z Bahnubersetzung. mešanim blagom I	108И-'/
na deželi. Oskr-|——:-
ba v hiši. Ponud- Kupim novo al. bc na K. Bote, dobro ohranjeno
J..,
d#b#l
lo |«lcht •rnd idinell 4yrdi
Krainburg (Ш-1.
pod
i N«r lin Handtl'tv hakatii
S / \ ./
Sprejmem pod najboljšimi pogoji pošteno dekle ji polteno dekle
k otrokom v mestu. Dopise na K. B. Krainburg Ipod .Ljubiteljica lotrok^ 673-1.
Zamenjam |ep,| vdovo brez o-dobro ohranjen trak od oo. do
globok Otroški voziček za enakega športnega. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod 670-4 6.
670-15
Prav dobro o-hranjen globok otroški voziček zamenjam za dobro ohranjen damski ,tren!ikot' ali plašč iz balonske svile in, dirndl. Ponudbe na K. B. Krainburg, pod številko 667-15.
4S let starosti, katera ima resno mišljenje in dobro voljo do skupne sreče, dobiti pridnega in zvestega moža. Glavni pogoj je dobrodušnost in zvesto src«. Le resno misleč« ponudbe s sliko, katera se diskretno vrne, ie poslati na K. B. Klsigenfurt pod „Mirno in srečno življenje''.
39o6-9a
motorno kolo, žensko kolo ter odlično klavirsko harmoniko z 811
do 120 basi. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „takoj" 688-7.
Zamenjam skoro nove črne škornje št. 38 zi par čevljev z visoko močno peto in ročno tor-bicd. Oboje v temni barvi. Naslov pri K. Bote Krainburg pod 691-13.
Dopisi
Prodam
Prodam kosilnico!'* znamke „Dering'
Izguhiieno
5. junija se je zgubila siva volnena jopica od Reifen do Zcl-Iidi. Pošten najditelj jo naj odda v otroškem vrtcu v Ribnem proti nagradi.
33(54-22
Vdova, vitke po stave, čedne zu nanjosti z lepim
premoženjem žclijJjfj^j, jopo v te« .. -	ku 8 dni pri
Prosim, v bližini
Sv. Neže bei Neumarktl v ne« del jo 20. VI. zgubljeno smu4
Pekovskega va-jj,a cenilno vred-»enca J hrano	Naslov pri
stanovanjem Vj^. B, Krainburg
Der Transportarbeiter wird stdi on dietam Nagel die Hand cul-гејвеп. Soldie Verletzungen leuen sieh vefhiiUn. Auf die un-j vermeidtidien ArbeHssehiemmait und kleinen Wunden •bec.flleich •in Wimdpflatter auflegen.
aiima Plast
C«ri Mwifc, VerbandpflatferioMk ■ww/ltk.
hiJi, sprejme Franz Jug, Mannsbu
Kuplffl
Kupim fotoaparat 6X9 s 3.5 jli 4.6 optiko, najraje Rolletfiez ali Spiegelreflex. Dam tudi zanj 1 motorno kolo 1 prikolico A. I. S. 5 cm ali fotoaparat „E Voigt-lander 0X151 F. 4.5. Razlika v vrednosti se izravna. Naslov pri K. B. Kriin-
pod St.
Prodam lepo, brejo kravo s četrtim teletom; dobra mlekarica, ter enega irebe-ta, 1 leto starega. Salog 1, Post Komenda. 6B2-U
v svrho razvedri-spoznati sebi enakega inteli-genta. Tudi ločenci niso izključeni. Starost od 661-0 40 do 60 let. — Cenjene dopise na K. B. Krainburg pod šifro „Dobrosrčnost" 671-21.
Gepetj, dobro o-hranjen, prodam. Jeras Vmzenz, Dobruža 6 pri Voditz-ah.
681-6
SEIT 55 JAHREN

<HEM.PIiARM.WERKE Dt/ULiCHMIDCAll
W I E N
Prodam novo moSko iepno uro жа RM 260 in pray do-_ bro ohranjen je-burg" pod 678-7. seniki plaSŽ, dvo-'stranski, vel. loo cm za 200 RM.
— Kupim Toihi voziček in harmoniko ali gramofon s ploščami. Ponudbe pod „Zamene" Stev. 080-6 na K. B. Krainburg.
kupi-
кЛ:
fflo vsako čino po najvišji dnevni cen L Naslov v uredništvu K. B. Krainburg pod „Borovnice".
676-7
Kupim stoječe seno ali deteljo, eventuelno tudi že suho ali dam zanj drugo protivrednost. Na-klas št. 2 bei Krainburg. 666-7
v nedeljo sMn ц Krainkurgu m »j 9. m 10. uro Ao-i poldne n* pod od Felsendort (ki novega leseaeg« kokr*keg* mostm zg:ubila bel platw men robec od narodne noie. —« Najditelje pro* sim, da ga odd« proti primerni nagradi Aatoaj Nadischarju, tr« goToa •* Felwnw dorf. «88
V nedeljo, 30, VI. je bila na pb-
moje" 684-30
2enItTe
Menjam
Novo moško kolo dam za enako žensko kolo. Naslov pri K. Bote, Krainburg pod kev. 666-15.
25 letni obrtnik, srednje postave, dedič domačije, želi spoznati dekle 22 let. Zeni-tev ni izključena. Deklice z mirnim značajem imajo prednost. Dopise na K. B. Krainburg pod
„Bodočnost" 689-21.
Kupim nemSko-slovcnski ali slo-
vensko-neniški večji slovar. Najraje pa oba. — Ponudbe na K. Bote Krainburg pod 679-7.
Prodam „Es" saksofon ali ga za-
menjam za
kak-
šno drugo protivrednost. — A. Kremschar. AK-line, Brauchitsch Str! 3. 672-15.
Starejši profesio-nist, mirnega, delavnega in do brosrčnega zna čaja, išče resnega znanja radi že-"itbe, z zdravim, močnim, pridnim in dobrosrčnim dekletom ali
žandarmerijski postaji v Lešah' ali Kaier prod
dobri nagradi oddati. 677-23
Krainburžan,
let, mehanik, po-Јкел, Mi radi osannjonoe« dopisovati f sebi primernim dekletom. Tajnost zajamčena. Zaže^
lena idealna ljubezen. Cenjene
dopiM t <tiko, ki
se diskretno vrne, poslati na K.
Bote Krnoburg pod Kfro „Srce Wftji Jrueifeurg
pri Afilmgu
zabljeni rdeča ročna toti>ica # važnimi doktM menti in drug<> vsebino. Poken# ga najditelja pro-i sim, da jo prod nagradi vrne n* naslov: Krain« btirg-Wassertum* 2 ali na občinski urad ▼ KrainJ burg. (*&!-#
Razno
Približno prid 18 dnevi na cesti Bahnstation Lecs do trgovin« Jeglitsdi zgubljena zlata lentk« ročna ura na usnjenem traku, si dobi pri; Rq№i Vigaun, It. 'R.
692-23
Ralffeisenkasse Stein
redtflricrtc fienosscnfftiall mil bciAr. НаИппД
•	libernimrat Sparcinlagcn,	sprejema hranilne vloge,
•	tiihrt K:ng-Glro-Red:nungcn, vodi ,,Ring«gIro" račune,
•	gevvahrt Kredite aller AH. dovoljuje kredite Tech vrst,
Gesdiattslokal in Stein, Sdiiitt 22 / Poslovni prostori v Steinu, Sdiiitt22