Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po poŠti projemaa:
ia
E
eelo leto naprej26 K — h 10I leta » 18 » — » •trt > > 6 » 50» ■eseo > 2 > 20 >
V upravnlitvn prejemal: za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10» —>
četrt » mesec
6 n — » 1 »70»
SLOVENEC
Za pošiljanje na dom 20 h na meiec.
Štev. 193
Političen list za slovenski narod.
V Ljubljani, v soboto, 22. avgusta 1903.
Naročnin« In inserute sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi ae ne vraiajo, nefrankovana pisma ce vsprejemajo.
Uredništvo je t Seme-
niSkih ulicah St. 2, 1., 17.
Izhaja vaak dan,izvzemJi nedelje in praznike ob po) 6. uri popoldne.
Letnik XXXI
pO izvolitvi pija K
C h a r I e r o y.
L. — Ča je časopisja res glaBilo javnega mnenja, potem je zadnji čas skoro ves svet mislil edino le na papeštvo, zlasti liberalni in nekatoliški svet; ker njegovo časopisje je pisalo o papeštvu več, kakor pa katoliško. In to je umljivo, ker katol. časopisje beležilo je le dejstva, a liberalno časopisje je vedelo tudi to, kaj misli in namerava ta ali ona eminenca, kaj je neki kardinal popolnoma zaupno in skrivaj rekel med štirimi očmi svojemu tovarišu, kaj bi storil ta, ako ne bi moral storiti ravno tega, in tako dalje. —
Ko je ležal Leon XIII. na smrtni postelji, so bile kavarne v Borgu poleg Vatikana polne iurnalistov, kateri so nestrpno pričakovali, da umrje bolnik, in kadar je prišla novica, da mu je bolje, se je jezil ves zbor, češ: Ali zastonj čakamo ? Ali smo zato prišli tako daleč, iz vseh dežela, da naj domov brzojavimo: Vse pri starem. Pridemo jutri. V teb dolgih urah so obdelovali časnikarji one, ki so »popabili«. Sočutje vsega sveta je bilo na strani bolnega Leona. Čez tega se ni smelo nič slabega pisati. A »popabili«, ti so bili hvaležni predmeti za vsakovrstna domnevanja in senzačna razkritja.
Prvi seveda Rampolla. Tega treba potlačiti, ker ta bo najbrže izvoljen. Rampolla je bil zli dub, ki je imel v oblasti blagega Leona. Rampolla je znanost zatiral in svobodo zaničeval. Ta intrigant, ta Combesov privrženec, stega svojo Buho roko po tiari 1 A kmalu bo našli, da je oamerlengo Oreglia še hujši. Ta utegne zmagati. In slikali so ga kot jeznega nasilnika, človeka brez manir, ki hoče vse terorizirati. Skrivnostno bo pisali o intrigah, katere se plazijo po Vatikanu kakor zlobni strahovi. Vedno večje je bilo število onih, ki so »papabili« in vedno več bo vedeli o vsakem. Ako je kak žur-nalist videl pri bronastih vratih kočijaža kakega kardinala, je brzojavil, da je »inter-
viewal« Njega eminenco Y, kateri mu je razodel intrige, ki jih uganjata eminenci ta in ta.
In vendar ni nobeden od teh vseved-nežev ničesar pravega vedel. Izvoljen je bil kardinal, katerega mnogi niti za »papabila« niso imeli. In vendar je pieal marsikateri list, ki prej imena del Sarto niti naštel ni med drugimi: Izvoljen je kardinal del Sarto, kakor nam je že prej zanesljivo poročal naš posebni rimski dopisnik. Tako sem vsaj jaz v francoskem časopisju zasledoval ta poročila. Menim, da drugod ni bilo drugače.
In zdaj si ubijajo glave, kaka bo poli tika Pija X. ? Ali bo »religiozen« ali bo »političen« papež? Ali se bo nagibal bolj k romanskim ali drugim narodom ? Ali bo demokrat ali bo aristokratičen konservativec? In zlasti Francoze zanima vprašanje, ali bo mehko gledal, kaj počenja s cerkvijo njihova vlada ali bo pred celim svetom ožigosal francoske narodne grehe, kakor za služijo ?
Cele bitke se bijejo v časopisju o teh teh vprašanjih. Zastor pribodnjosti odgrinjajo s tako silo, da se jim trga v rokah. A v enem bo edini, in tega se ne upa tajiti niti najhujši nasprotnik katoliške cerkve: Da je izvoljeni poglavar krščanstva svet in najvišjega spoštovanja vreden mož, brezmadežen značaj, kot človek in duhovnik, vreden ljubezni in zaupanja. In ako so se izpočetka glasovi kardinalov cepili na mnogo imen, nam slednjič ne dokazuje nič druzega, ka kor da je v svetem kolegiju več mož, ki so po človeški sodbi vredni nositi tiaro. In to prepričanje mora imeti vsakdo, ako ga tudi noče povedati, da je danes kardinalski zbor vendar najčastitljivejši, najimpozantnejši zbor na svetu. Parlamenti se lahko uče od njega, kako se modro obravnavajo vprašanja javnega blagra, in volivci celega sveta ga naj vzamejo za vzor, kadar hočejo voliti res dobro in vestno.
Največja zadrega je nastala vsled tega, ker se o novem papežu tako malo ve. Da
je preprostega rodu, da ima dve sestri pri sebi, ki živita v patriarhalni palači preprosto kjkor prej doma na vasi ter niti klobuka ne nosita, da ima za svaka enega mežnarja in enega vinskega trgovca, da je bil župnik na dežoli in da ga ima preprosto ljudstvo silno *ado — to je bilo izpočetka vse. Kmalu so prišle anekdote: Tako je radodaren, da je često vse razdal, kar je imel.
Ko je bil imenovan za kardinala, ni imel denarja, da bi si kupil kardinalski škrlat; več imovitih Benečanov, ki so ga poznali od te strani, je zložilo denar, da so mu kupili kardinalski ornat. Ali pa: ko se je prišel imeniten kuhar ponujat v patriarhalno palačo beneško, je odgovoril kardinal: Jaz jem riž in meso, meso in riž; to znata moji sestri dobro skuhati; zato ne potrebujem kuharjev, itd.
To so značilne poteze, in to je najboljši dokaz globoke demokratične ideje, ki živi v katoliški cerkvi, da bo kardinali, ki vživajo čast članov vladarskih hiš, izročili tiaro svojemu najponižnejšemu tovarišu, preprostemu Binu preprostega naroda, ki se ni nikdar poviševal nad svoje revne brate, ampak je iskal njih družbo, da jim pomaga v njihovi bedi. Na taki glavi ae tem sijajnejše blišči trojna krona, znamenje najvišje časti in oblasti, '*i jr more dati Bvet.
Kakšen bo torej pontifikat Pija X. ? Ker danes vse ugiba in prorokuje, smemo tudi mi katero reči. Videl sem sicer letos o bin-koštih v Benetkah kardinala del Sarto, a takrat mi ni prišlo na misel, da je to prihodnji papež, sicer bi si ga bil natančneje ogledal. Meni se zdi značilno zanj to, da je na svojo pot v konklave vzel seboj don Vercesija, faktičnega vrhovnega urednika lista „Osservatore Cattolico".
Kardinal del Sarto ni bil mož teorij, ampak mož dejanja. Ni iskal v mrtvih knjigah in suhem teoretiziranju ključa za skrivnostna vprašanja, ampak jasni pogled na življenje in njegove potrebe mu je kazal, kaj je ljudstvu najbolj potrebno. Zato je bil
kardinal del Sarto [vedno prijazen krš-čansko-demokratičnim težnjam. Na patriarhalnem prestolu se je, zajedal, da je sin ubožnega ljudstva, in vse, kar je bilo v korist revežem, je našlo njem prijatelja in pomočnika. Zato je bil tudi prijatelj mladim osnovateljem krščanske demokracije.
Z don Vercesijem sem občeval v Milanu. Nekaj čez trideset let star, je eden najbolj izobraženih duhovnikov, kar sem jih že videl. V Londonu in Parizu je proučeval moderne socialne razmere, se izobrazil v jezikih in si pridobil širok in svoboden pregled čez sodobne razmere. V družbi z vrlimi somišljeniki povspešuje zdaj krščansko organizacijo, ki je v z gornji Italiji dosegla že lepe vspehe. Tudi don Ro-molo Murri, kateri je s svojimi duhovitimi in radikalnimi spisi zbudil toliko vrišča po Italiji, je bil v tej družbi. Zdaj je začasno utihnil, a seme, katero je vsejal, poganja. Kardinal del Sarto je pospeševal, kar je videl dobrega v tem mladem gibanju. V svoji nadškofiji beneški je videl kako času privremeno je to demokraško gibanje v cerkvi. On, ki je navdušeno pozdravil Leonovo okrožnico o delavskem vprašanju, je podpiral vse, kar je vplivalo v njenem smislu. Zato tudi ni iskal nasprot-stev z italijansko vlado, ampak na komunalnem in socijalnem polju, kjer imajo katoličani proste roke, je izkušal dovesti katoliško idejo do zmage. Eden najlepših uspehov njegovega mirnega in treznega dela se je pokazal v Benetkah. Ko je on sedel na patriarhalni prestol slavne Vene-cije, je bil tu položaj katoliške stranke jako žalosten. Posrečilo se mu je, da je pridobil zmerni del liberalcev, in zdaj ima beneški občinski zastop katoliško večino. Mož, ki je s svojo milo in dobrohotno besedo pri stavki v tobačni tovarni dosegel spo-razumljenje med delavci in delodajavci, tudi na papeškem prestolu ne bo zatajil svoje skrbi za delavske stanove. Poljedelska organizacjja je v njegovi škofiji začela lepo
LISTEK.
Morska kača.
Morska kača! Kateri izmed izobraženih sodobnikov je ne pozna? Saj prebirajo vai časopise, in kadar pride b svojo vročino doba kislih kumar, takrat dvigne morska kača, ta po svojem imenu tako strašna, po svoji naravi tako nedolžna žival, zdaj v tem, zdaj v onem časniku rep ali glavo ali kak drug del svojega mitičnega trupla. In dobro je, da dela tako, saj napolnuje s tem prazne časniške predale, iz katerih je vso drugo vsebino izsušila kruta poletna vročina.
Posebno lep eksemplar morske kače imamo priliko opazovati letos v predalih »Slov. Naroda«. Dolg je, neznansko dolg, ta eksemplar. Prvega avgusta se je pojavil prvič in od tedaj skoro vsak dan pod naslovom: »Šuklje pred svojimi volilci.« In še ni končal Vsakokrat po dva predala! Tudi najbolj navdušen liberalec mora omagati, ako vse te strašne članke prebira. Najlepše je pa to, da pričakuje »Slov. Narod«, kakor je videti, prav sigurno, da ta njegova morska kača požre gosp. šukljeja celega z lasmi in nohti, s klobukom in črevlji.
Tam doli iz Dolenjskega dobil je »SI. Narod« nebroj besed, s katerimi napolnjuje svojo morsko kačo. Nebroj besed iz znane |taloge, zajetih iz terminologije zgodovinske,
modroslovske, bogoslovske in socijologiške. Hitro jih je iz svojih velikanskih besednih magacinov spravil skupaj znani »Narodov« dolenjski sotrudnik, ter jih je poslal svojemu glasilu za prvo porabo, VBaj je bila sila res velika, zmanjkalo je ljubljanskim liberalcem besed, ker jim je kandidatura g. Šukljeja sapo zaprla. Toda vožnja po dolenjski železnici je dolga, in besede, obležane od dolge lege v nezračnih magacinih, v naglici slabo zavite, bo se po poti poškodovale, pa tudi zmešale so se čisto, ker se je vagon malo tresel. V Ljubljani pa so jih hitro jemali iz ovitkov in postavljali brzo v predale »Slov. Naroda«, ker mudilo se je že, saj je bil zadnji čas, spregovoriti katero o neprijetni kandidaturi. Tako je nastala v Člankih silna zmeda in noben človek ne ve, kaj pravzaprav hoče povedati ts liberalni list s temi članki.
Kakor potnik v razbeljeni Sahari, kadar zagleda v dalji prijazno zeleno in senčno oazo, razveseli se čitatelj teh protišuklje-janskih člankov, kadar dobi tri stavke po vrsti, ki se tičejo iste tvarine. Toda bednega popotnika v puščavi in nesrečnega čitatelja omenjenih člankov mami le in slepi fata morgana. Čitatelja še neprimerno rajši, kot potnika. Komaj misliš, sedaj le smo v zgodovinski razpravi, že pride kopa sccijoloških besed, in zopet si sredi puščave. Kadar meniš, da si odpočiješ izmučenega duha v senci
modroslovskih preiskavanj, ker si bral dva iz modroslovja najeta stavka po vrsti, pa te spodi kvišku tolpa zgodovinskih besed, v katere glasni sredi si že v tretjem stavku. Kdor je tako naiven, da smatra čisto nenavaden locus communis za oazo, ta vidi v puščavi označenih člankov celo vrsto lepih oaz. —
Da se nam ne bode očitala hudobnost, postavimo sem par vzgledov: »V revoluoi-jonarnih časih živimo. Tehnika, kemija stvar-jate vsaki dan nove čudeže«. Tako gre lepo naprej.
Toda bodimo pravični! bem in tam kakor blisk temne oblake, prodere žarek že-nija gosto temo »Narodovih« člankov. Takrat pa beremo v njih stavke, stavke tako izvirne, da je groza. Ša nihče, prav nihče ni doslej spoznal resnic, ki jih uče omenjeni članki v takih stavkih. Prosimo, poslušajte: »Avstrijci živimo v državi«. Sa-prlot, tega reB do danes živ krst — od rojstva pa do 6. ali 7. leta, ker potem je slišal to v šoli, — ni vedel; to je novo, take resnice treba tiskati, razširjati jih med ljudstvo. V državi torej živimo! O blaženi članek, ki si razodel to resnico, veliko duševnega truda je bilo treba in napora za njeno spoznanje. Toda »Narod« s konštatovanjem te nepobitne resnice še ni zadovoljen. On pristavlja: »To je Bkupno življenje nas avstrijskih prebivalcev«. Globokoumno! Go
spod Suklje, zapomnite si take resnice. Berite pa tudi še dalje globokomodro razlago življenja v državi: »To ni prosto življenje, prepuščeno raznim močem gospodarstva, nagnenja, idej; naše življenje vodijo gospod-stva, ki uresničujejo to skupno življenje, če treba tudi s silo«. Višek državne filozofije! Potem pa, da bi se nihče ne zmotil, pristavlja članek: »To je življenje v državi«. Da, da, tako temeljito, vsestransko zadostujoče tega življenja res še nihče raztol-mačil ni.
Bogoslovski izreki v omenjenih »Narodovih« člankih so tudi zelo, zelo imenitni. »Nauk duhovnov« je samo, da je papež namestnik božji, da Bog svet vlada, da so vladarji božji služabniki, tako uče članki.
Treba m, da bi kdo polemizoval s takimi modrimi članki. Samo v enem ima prav »Narod«, namreč s trditvijo, da spada »olovenec mej pasivne narave«. To je res, saj prebira celo članke, kakršni so »Narodovi« ravnokar označeni, prebira jih in je miren. Le temu in onemu igra dobrohoten nasmeh krog usten. Prihodnji zgodovinarji, kedar bodejo pisali o slovenskem časništvu naše dobe, pa gotovo ne bodejo prezrli ene najbolj humorja, seve neprostovoljnega, polne prikazni, namreč omenjene »Narodove« morske kače. In prav bodejo imeli, saj bodejo potrebni razvedrila gotovo tudi naši zanamoi.
delovati, in sam se je prepričal o njeni koristi ter pospeševal socialno delovanje svoje duhovščine.
Ako moremo iz preteklosti sklepati na bodočnost pač lahko upamo, da se bo krščanska demokracija k r e p -kejše razvila pod p o n t i f i • k a t o m Pija X.
Ko mu je pred volitvijo don Vercesi rekel, da upa, ga kmalu pozdraviti kot papeža, je kardinal del Sarto šaljivo odgovoril: „Sveti zbor, se pač ne bo tako zmotil in bo izbral vrednejšega namestnika svetemu Petru." Sveti zbor se ni zmotil in je izbral pravega moža.
V srednjem veku je papež posredoval med bojujočimi vladarji. Danes mu tega ni treba, ker vojske dandanes niso odvisne od samovolje posameznikov. A danes ima nalogo, da posreduje med bojujočimi se stanovi. In zato se nam zdi Pij X. tembolj sposoben, ker je od nizke, siromašne koče, t do najsijajnejše krone premeril vso pot človeške družbe. Kakor danes vladarje imenuje svoje sinove, tako lahko najrevnejšega imenuje svojega brata po nizkosti.
In takega papeža je treba človeštvu v dobi socijalnih prevratov.
Kriza na Ogrskem.
Neverjetni in čudni so večkrat slučaji. Bilo je mej vožnjo v železničnem vlaku. Nasproti mi sedi eleganten gospod, ki skozi okno opazuje hrib in plan ter se — dolgočasi. Da prične razgovor, pomoli mi skoraj pod nos list „Budapesti Hirlap". Zbral sem vso svojo magjarščino: H;lt nem-arad, nem dudum!
Nato se razvije razgovor o krizi na Ogrskem v vseslovanskem, to je, v nemškem jeziku. Kako sodite o grofu Khuenu Hedervarvju, vpraša me moj sopotnik, član ogerskega državnega zbora. Moj odgovor je bil: Hrvatje velč, da Hedervarv sve pokvari. Ali je to istina, tega ne vem, a sodim tako. Zadeli ste žebelj na glavo, bil je kratek odgovor.
In grof Szapary?
Grof Szapary je podoben onemu ovnu, ki ga je očak Abram daroval mesto svojega sina. Grof Szapary je menil, da grofu Khuenu in sebi stori največjo uslugo, ako z denarjem ukroti rjoveče leve na skrajni levici. Levi pa ne love mušic, in govorica ni prazna, da so levi požrli do 2 milijona. Zakaj pa je nekaj tednov molčal, lev z največjo grivo? Zakaj se je umaknil v svoj brlog ? In Szapary je šel, Khuen ostal. Sicer pa Szapary najde varno zavetje in grof Khuen dragega Szaparyja. Mačka pade vedno na noge, učili so nas v šoli. Danes ali jutri je zopet prazna banska stolica v Zagrebu ali pa mesto upravitelja v Novi Avstriji.
Torej vi sodite, da je tudi korupcija vzrok ogrske krize?
Cel6 prepričan sem o tem dejstvu, o katerem piše i govori ves svet. Židje in ljudje, ki morejo v politiki le pridobivati, a ničesar izgubiti, ti so do stržena otrovali magjarski rod, razpalili strasti najnižjih slojev, izpodkopali pravna čustva ter mej Avstrijo in Ogrsko zgradili mejo, katero morejo zopet razrušiti Jelačiči. Vi pretemno sodite!
Žalim, da bi ae motil. Mnogo jih je, ki sodijo, da je Avstrija gmila in preperela in da so sedanje krize začetek konca. Toda Avstrija ni Turčija. Ta je sramota Evrope, Avstrija pa nujna potreba za Evropo in njeno ravnotežje Mnogo so grešile avstrijske vlade doma in na Ogrskem, največji političen greh pa je in oatane dualizem tak, kakršen je. Da Mažari vsaj na videz dovolijo Bkupno državo kot veleBilo, dobili so 1. 1867 več, nego so zahtevali razsodni ogrski državniki Tedaj je padlo v rodovitna tla seme mega-lomanije, ki bujno raste in se razvija ter že rodi prve sadove. Sejali so zobove, a vstajajo levi, katerih ne u Kroti zlata roka. Ko rupcija se je razpredla v vrhove in korenine, Mažari sta se ponašali s svojo ustavo. Ako pa Ferenc Košut vladi narekuje pogoje, ako Barabas vlada deželo, potem ie gnjila danska država. Mažari ste potlačili Slovake, Rumune, Nemce, Srbe in Hrvate, zamašili ste jim usta s silo in korupcijo, da volijo v državni zbor zanesljive mameluke. Ti pa hočejo v zbornici brzdati one Mažare, ki sanjajo, da so po pustah jezdarili suha kljuseta še pred vesoljnim potopom. Tak je ogrski parlament, kateremu je danes še vodja grof Khuen Hedervary.
A nam je po zakonu iz I. 1867 zagotovljena samostojna mažarska armada, in to hočemo ter moramo imeti!
Poznam sakon, ki je doslovno prepisan Deakov načrt dualizma, toda po istem zakonu je naš skupni vladar vrhovni poveljnik armade, kateri ima prvo, a tudi zadnjo
besedo. Sicer pa ste Madjari, kakor isti Pod- f goreo, ki se je hotel ženiti, a ni imel kebra v žepu. Na vprašanje, kje pa imaš hišo, odgovori oblastno: Zidal jo bom. Kje pa imaš denar ? Pojdem na Hrvatsko in ga zaslužim. D i, vsi ste enaki. Gori od grofa Csakyja, doli do grola Zibyia, vsi hočete svojo ma-diarsko armado, samo da niste vsi tako odkriti, kakor so Košut, Barabas in tovariši. Vprašanje glede armade je treba presojati z dvojnega Btališča : b vojaškega in političnega. Strogo vojaško stališče zahteva enotnost in skupnost srmade. To je tudi uteipe-ljeno v členu 12. ogrskega zakona iz 1.1867, ki odgovarja skupnosti države kot velesile. Enotnost in skupnost armade pa se izraža v najvišjem poveljniku, in ta je vladar. V istem trenotku pa, ko merodajni faktor dovoli vse koncesije, ki jih zahteva madjaiska obstrukcija, je armada razdvojena v dva tabora, in država v dve polovici, ki jih more zopet združiti le žolezna sila. d tem pa je rešeno tudi politično vprašanje. Ako merodajni faktorji t) dovolijo, mi se uklonimo ter umijemo roke. Toda Madjari, nikar ne pozabite, da Avstrija ni še preperela, marveč da se preraja in ruši le stari sistem. »Svaka sila do vremena«. In to velja tudi v deželah sv. Štefana. Za Sotlo in Kulpo se bliska. Zora puoa, bit' če dan, ako vBtane Jelače ban
Slovenci in položaj.
Češki državni poslanec Špindler se bavi v svojem „Podripanu« z ogrsko krizo in je uverjen tudi on, da se temelji duvalizma majajo in da se pripravlja kriza, ki zaseže vso državno uredbo. V tem pričakovanju epohalnih dogodkov, se obrača posl, Špind ler do češiega naroda s takim le toplim apelom :
»Očitno je, da se bližamo dogodkom velike dalekosežnosti, ki določijo smer državni politiki zopet za desetlet a. S utnja o bližajočih se spremembah in prevratih naj bi naš narod ne presenetila v razcspljenju, ampak nahajala naj bi nas pripravljene, oborožene in stremeče po določenih jasnih, skupnih ciljih. Tu ne gre več za narodno in politično drobno delo, ampak za temeljne postulate našega velikega narodnega programa, katere bomo morali morda že v kratkem staviti v ospredje našega narodnega in političnega življenja. Ali bi ne bila naloga narodnega sveta, da bi razmišljal o tem in da bi narodne vrste sklenil zopet v eno edino vojsko, da nas bližajoči bs dogodki ne prehvapijo, ampak nas najdejo priprav Ijene, trdne in ujedinjene ? !"
Tako kliče poslanec bpindler Čehom! Morda bi veljal ta apel v še večji meri za nas Slovence!
Kriza na Ogrskem.
Včerajšnji dan ni prinesel še nobene jasnosti v politično in parlamentarno krizo. Stvari stojč, kakor so bile ; le to je skoro gotovo, da kriza ne bo rešena že v teh kratkih dneh, katere namerava vladar prebiti v Pešti. Govori in ugiba se na vse strani, kako bi moglo priti do rešitve, a vsi načrti so nevsprejemljivi. Nekateri politiki miBlili ao ie na to, da bi se poskusilo z nekakim prehodnim ministerstvom, katere bi brez kakih koncesij skušalo za prvo silo spraviti samo indemniteto ped streho; ta poskus naj bi napravil dosedanji fin. minister L u k a c s. Tu ideja je pa popolnoma neizvedljiva, ker bi opozicija nikoli ne privolila indemnitete, in tudi Lukacs ne čuti ravno veselja spuščati se v tako neprijetne eksperimente. — Fej ervary in Tisza sta pa tega mnenja, da naj se obstrukcija s silo uduši; razpusti naj se državni zbor in razpišejo nove volitve. Tudi ta načrt ne ugaja nikomur, ker bi bile težko najti moža, ki bi si upal prevzeti nase tako zoprno nalogo; vrh tega je tudi negotovo, kako bi se nove volitve izvršile; mogoče je, da bi sb opozicija vrnila celo močnejša v zbornico. — Tretja ideja, ki Be bode mogoče celo uresničila, je ta, naj puBte krizo v miru, da se sčasoma sama po Bebi razkadi. Glavno namreč, vsled česar je nastala kriza, je ono nesrečno novačenje, katerega ni opozicija vladi dovolila. Tako bodo na Ogrskem letos 1. oktobra brez rekrutov. Zdaj naj bi vlada po mnenju nekaterih mož obdržala mesto rekrutov vojaške tretjeletnike tako dolgo, dokler se ne zboljšajo razmere, in potem more ex lex stanje trajati še nekaj mesecev brez posebne nesreče. Tako upajo utruditi opozicijo, katera bi, videč, da ni zaželjenih vspehov, opešala v boju. Pa tudi ta poskus ni ravno prikupljiv.
V teh zamotanih rasmerah, ko ne vč vlada ne naprej ne nasaj, očitajo si stari liberalci drug drugemu, kdo je krizo zakrivil. Pravijo, da ja vsemu kriv Fejervary, ki je hotel kar naenkrat zvišanje vojaškega kontingenta za 21.000 mož; ko bi on najprej skušal dobiti prejšnje stalno število rekrutov, in še-le posneje zahteval zvišanje, bi bilo baje vse v redu. Szell pa toži, da so »kri vili krizo višji krogi, ki niso odobravali nje gove politike; če bi ga pustili, da bi on na daljeval s svojim pasivnim odporom, bi opo
zieija onemogla in danes bi bilo vse dobro. Zdaj so pač ti izgovori prekasni.
Še enkrat avstrijski veto.
Se vedno se časopisi prepirajo o vetu; catoliški listi vsi brez izjeme prav hudo na-jadajo Avstrijo. Avstrijski krogi pa se bra nijo in pravijo, da so to storili le v blagor cerkve. Kdo se ne smeje ?
Tudi pri izvolitvi Pija IX je Avstrija in le Avstri|a hotela izključiti enega kardinala; toda le hotela, ker avstrijski po-oblaščeneo je prišel prepozno, ko so kardinali že izvolili papeža, in Bicer ravno onega cardinala, ki ga ni marala Avstrija. No, in ?ij IX , ki je bil izvoljen za papeža zoper voljo Avstrije, je bil dober papež ki je do-oro vladal cerkev, pa tudi Avstrije ni požrl. Ker se pri izvolitvi Leona XIII. Avstrija ni nič vtikala v volitev, smo upravičeno mislili, da je Avstrija opustila svo| veto. Sedaj ga e pa Avstrija po prigovarjanju svoiih ljubih zaveznic zopet zagrešila. Kako dolgo se bo Avstrija še dala izrabljati stvarem, ki jo samo blamirajo? Kako dolgoše? Mi katoličani smo upravičeni zahtevati, da se veto odpravi, upravičeni v n t e r e s u svobode, pravice in dostojanstva papeževe volit-v e. Voliti papeža ima pravico le kardinalski lolegij in nihče drugi. be pred volitvijo smo (atoličani povdarjali, da kdorkoli bo izvo-jen, tega brezpogojno priznamo za poglavarja cerkve. Toda popolna svoboda volitve papeža je danes bolj potrebna kot kedaj in zato je v interesu vseh katolikov, da dvignemo svoj glas v obrambo te prostosti, da bodo v prihodnje to svobodo, ki jo zahteva cerkev pri volitvi papeža, tudi respektirali!
Proti tozadevnemu nastopu Avstrije so se pričela oglašati tudi katoliška politična društva. Oatro resolucijo je v tej zadevi sklenil odbor katoliškega političnega društva v Solnogradu.
Avstrij-ki veto se Beve ne sme tako razumeti, da bi radi veta Rampolla ne bil izvoljen. Rampolla je sam izjavil, da ne Bprejme papeške časti, ako bi bil izvoljen.
Slovansko vprašanje straši.
Nemški časnikarji prerokujejo, da bodo v drugem zarodu imele ameriške Združ. države opraviti s slovanskim problemom ali vprašanjem poleg problema glede črncev. Pravijo, da je bilo leta 1882 izmed 535.000 izseljencev iz nemških pristanišč samo 83.000 Slovanov, dočim je bilo zadnje leto 475.000 Slovanov in samo 128 000 Nemcev.
Starostno zavarovanje za obrtnike.
Za starostno zavarovanje se dela z vso vnemo—seveda ne pri nas, ampak v Nemčiji. Shod rokodelcev, ki se bo sešel septembra meseca v Monakovem, se bo pečal s tem vprašanjem. V knjižici „Epochen der Hand-werkpolitik" zahteva dr. Adler iz Kiela obligatorno zavarovanje rokodelcev za starost in za slučaj ponesrečenja. In sicer se morajo rokodelci z manj, ko 2000 M. letnih dohodkov zavarovati pri splošni zavarovalnici za invalide (delavce); oni pa, ki imajo več ko 2000 M. letnih dohodkov, naj se zavarujejo pri samostojni zavarovalnici. Temu načinu zavarovanja bo pritrdil najbrže tudi shod rokodelcev v Monakovem. To vprašanje so oficijelno postavili na dnevni red in pripravljalni odbor je je že rešil v pozitivnem smislu. Ravno tako je tudi državni urad za notranje zadeve, na zaupno vprašanje odborovo izjavil, da se vlada soglaša z upeljavo obligatornega zavarovanja, ako rokodelci sami tako hočejo, in sicer pod pogojem, da se dohodki 2000 M. uvrste v splošno zavarovanje za invalide, za višje dohodke se pa naredita še dva razreda. Stvari stoje torej v Nemčiji dobro. Da je tudi pri nas v Avstriji obligatorno zavarovanje za starost potrebno, to čivkajo že vrabci na strehi; čas bil torej, da se tudi pri nas slavna vlada skaže skrbno in se blagovoli začeti s tem pra-šanjem pečati. Da bi le ne bilo treba preveč časa čakati na to »materino" skrb!
Krščansko gibanje med delavci.
Krščansko socialno gibanje se je začelo sedaj tudi v Budimpešti. Krščanski delavci bo se jeli organizirati v delavskih društvih. Umazano ravnanje judovske scc. demokracije je spravilo pošteno misleče delavce k odporu. Postaviti se je moral zid proti valovom de-moralizacije židovskih sooijev. Priprost delavec Andor Szalanczyjedaljinicijativo in v Avstriji dobro znani urednik lista »Ne-ppRrt« Karol Husžr ga je podpiral. V katoliškem ljudske m društvu so zborovali zastopniki budimpeštanskih kršč. mislečih delavcev.
Karol Husdr je v navdušenem govoru pokazal soc. demokratiške zmote, podat sliko velikanskega delavskega gibanja v Franciji, Nemčiji in Avstriji in razložil načela kršč. sooijalizma. Štefan Haller, slušatelj filozofije je razpravljal o razmerju med krščanatvom in socializmom. Potem so še
govorili delavci Szaldnczy, Jožef Ger-tner, Adalbert Justh in Mihael Ba-ky. V navdušeno sprejeti resoluciji se je sklenilo neumorno delati za organizacijo kršč. delavstva. Mi moremo ogrskim delavcem le Častitati. Na tleh kršč. socializma, ki druži delavce raznih narodov k mirnemu gospodarskemu delu, bodo poraženi internacionalni izkoriščevalci!
Kako bodo sprejeli v ltimu ruskega carja?
Rimski tajni odbor je sklenil, kakor poroča »Avanti«, 1. razširjati brošure po eno centimo, v katerih naj se ljudstvo pouči o carizmu; 2. vrše naj se pogovori v ta namen; 3 predajati zelo po ceni neke vrste piščalke, ki jih odbor imenuje »carjevo strašilo« ; 4. demonstracije pred ruskim konzulatom ; 5. demonstracije ob železnidni progi; in slednjič 6 izdati oklic na vse soc. demokratiško časopisje in je pozivati z vsem ognjem podpirati proteste proti temu obisku, ki se roga »liberalnim tradicijam in kulturi". »Avanti" trdi, da tajni odbor zadevo Bmatra za resno.
Program avstrijskih Rusinov.
Poročali smo že, da bo se sešli dne 15 t. m. v Lvovu maloruski drž. in dež. poslanoi, kjer so si določili program za prihodnjo taktiko in formulirali zahteve maloruakega naroda. Sedaj so tudi objavili te narodne in državnopravne postulate. Važna je prva točka programa, ki se izreka ia centralizem; državna uprava naj bi se preosnoval* v tem smislu, da se ustanovi urejen centralni parlament in močna, nepristranska osrednja vlada, ki bi prepustila posameznim narodom, da sami odločujejo v vseh kulturnih in narodnih vprašanjih, ,'a da bi bilo pri tem izključeno vsako majoriziranje ; za vsak Blučaj naj se pa izda narod nostni zakon kot dopolnilo dosedanjim drž. temeljnim zakonom, po katerem bi bile zavarovane najvažnejše narodne kulturne pravice vsacega naroda. Obenem protestirajo proti razširjenju avtonomije kraljevine Galicije ; ker potem bi bili gališki Malorusi še toliko bolj izvrženi samovolji poljske šlahte. — Dalje zahtevajo preosnovo volivnega reda na podlagi splošne, enake in tajne volivne pravice; zahtevajo, da Be udovolji kulturnim in goapodarskim potrebam ruBinskega naroda, zlasti glede šolstva je skrajni čas, da pride mnegobrojni rusinski nartd do svojih pravic. Za pravoslavne Rusine v Bukovini zahtevajo, da jih osvobodi vlada hegemonije rumunske na cerkvenem polju. Isrekli so se za personalno unijo, torej proti nagodbi z Ogrsko. Vrh tega so našteli še več podrobnejših zahtev in želja svojega naroda.
Centrum in volitev v deželni zbor.
Kakor smo že ob kratkem poročali, ustanovi centrum za pruske deželnozberske volitve posebno agitaeijsko šelo v Frankobrodu na Meni. Takoj po katoliškem shodu se bo začelo s poukom.
Namen te šole je odpomagati pomanjkanju izšolanih in pripravnih moči iz delavskega in kmečkega stanu za agitacijo in delo. Mladi možje iz cen t] rovih krogov se bodo zbirali vsako prvo nedeljo v mesecu in se učili v govorih, v skrivnostih organizacije in agitacije in slednjič tudi o prizo-ritvi in vodstvu shodov. Poučevali bodo politično izkušeni možje brezplačno. Potne stroške udeležencev bodo plačala centrova društva. Značilno je, da to ustanovo, ki ima v resnici mnogo mikavnosti, pozdravljajo tudi soc. dem. Stranka, ki tako dela, ne bo propadla!
Sosialno-demokraško časopisje v Nemčiji.
Preteklo leto soc. demokracija ni ustanavljala novih listov, ker je imela preveč dela z volitvami; pač pa je poskočilo število naročnikov. »Vorvvarts« jih ima sedaj 78.500, »Leipziger VolkB Zeitung« 30.000, »Eobo« 37.000. Priloga soc. dem. listov »Neue Welt« izhaja v 278.000 eksemplarih. „Vorwart8" ima 72.338 mark čistega dohodka, »Wahre Jakob« 24.666 M., »Neue Zei« ima pa 7000 M. izgube. Knjigarna „Vorwarts-a" je izdala pretečeno leto blizu 2,500 000 eksemplarov socialističnih knjižur in razpeča poleg tega blizu 1 milijon eksemplarov iz drugih strankarskih knjigarn. Katoličani naj pri agitaciji za svoje časopisje posnemajo socialne demokrate.
Inozemski častniki za Makedonijo.
Rusija je strogo zahtevala^ da najame Turčija v inozemstvu častnike za svojo žen-darmerijo in policijo. Na vprašanje, odkod naj bi Turčija te častnike vzela, odgovarja »Now. Wremja«, da naj jih išče samo v Rusiji in Avstriji. Prejšnje čase iskala je Turčija čaBtnike v oddaljenih državah, češ, da bodo bolj neutralni. Ruski list piše glede tega: »Muke makedonskih Slovanov so tako tuje srou Švedov, Nizozemcev in Belgijcev,
Dalje v prilogi I.
I. Priloga 193. štev. »Slovenca4* dn6 22. avgusta 1903.
da ne bi prišel niti eden častnik omenjenih narodnosti) zato v Makedonijo ali staro Srbijo, da bi olajial usodo nesrečne raje, dalje častniki švedske, nizozemske in belgijske armade ne poznajo prav nič Turčije, njenega jezika in običajev. Da bi mogli kaj korist ti, morali bi ti častniki prej študirati deželo in jezik, a za to zdaj ni več časa. Zato mislimo, da bi bilo neprimerno bolje, da se imenujejo za turško iendarmerijo in polioijo ruski in avstrijski častniki. Pri nas in v Avstriji se dobe častniki, katerim ni tuj turški jezik, in katerim je kolikor toliko poznan značaj naroda. Samo taki častniki bi mogli res nekaj koristiti. Vrh tega bi se dobili kakor v ruski tako tudi v avstrijski armadi častniki, ki bi ne želeli priti v Makedonijo zaradi turškega denarja, temveč veliko bolj zato, da olajšajo trpečim Slovanom turški jarem«.
Iz brzojavk.
Degradirani častniki. V Mo-nastiru sta bila degradirana dva turška častnika, ker sta javno zasramovala spomin umorjenega konzula iz Rusije. — Čast niki za Makedonijo. Porta je brzojavno naprosila neutralne države (Belgijo, Švedijo, da ji pošljejo častnikov za njeno maked. žandarmerijo. — Odslovljeni monastirski valija Ali Riza Paša je bil ukrcan z nekaterimi drugimi jetniki na ladijo „Sansun", ki je ža odplula proti Tripolisu. — Grško-turška zveza V Carigrad so prišli trije grški višji častniki, ki naj bi sklopili zvezo s Turčijo za slučaj vojne. Grška bi obljubila pomoč proti Bolgarom, Turčija bi pa ne ugovarjala več zedijenju Krete z Grško. — Italijanska oklopni ca Umberto I. je odplula proti Solunu. — Atentat na banko se pripravlja v Solunu; tako je vsaj zvedelo ravnateljstvo banke. Zavladal je velik strah. — R u m u n i j a mobilizuje. Bolgarski ^Dnevnik" poroča, da je Rumunija v posebni noti do velevlastij izrekla svoje zahteve glede Macednije in da mobilizuje obmejne trdnjave — Avstro-ogrska se informira v Vatikanu, če je mogoče, da sedaj poseti avstrijski cesar Vatikan. — Japonska se dogovarja s Kanado v zadevi trgovinske pogodbe. — G lede podpredsednika v nem. drž. zbornici se nemški soc. dem. še sedaj nemorejo zjediniti. Vollmar in Bern-stein povdarjata, da ima soc. demokracija pravico do tega mesta in da ji ne sme biti jednako, kdo sedi na njem. Uplivnejši možje so se jima pridružili. — Kršč. soc. tirolski so se na shodu dr. Scbopferja in Schraffla izjavili za splošno volivno pravico, 2. naj poslanci enega vinarja ne dovolijo za ogrsko armado in naj ne glasujejo za nagodbo. — Angleška zmaga v Afriki. 30 mož belih in 500 mož črnih angl. vojaških čet je s štirimi topovi po velikem odporu zasedlo mesto Bunem v severnem ozemlju Nigra. Mesto je porušeno, 700 sovražnikov ubitih, med njimi tudi eks-sultan. Angleži imajo 1 častnika in 10 mož mrtvih, 3 častniki in 69 mož je ranjenih. S to zmago je zagotovljena premoč Anglije nad obširno provineijo in resnega odpora se ni več bati. — Kitajski žurnalisti. Konzularni zastopniki v Schanghaju so sklenili soglasno, da ne izroče zaprtih kitajskih žurnalistov kitajskemu sodišču.
Shod na Prevorju.
Kat. pol. društvo za kozjanski okraj je imelo v nedeljo dne 16. avgusta svoje zborovanje na Prevorju. Bilo je to letos že tretje zborovanje, kar je gotovo najlepše znamenje, da društvo pridno deluje. Doma, kje v trgu shode prirejati, to ni pretežavno; a kdor se poda na visoko Prevorje, mora že nekaj žrtvovati. Pa se tudi v resnici nismo bali daljnega pota, ne visokega hriba in tudi ne drugih neprijetnosti: tako se nas je zbralo nepričakovano veliko število ne samo iz Prevorja in okolice, ampak lepo število vrlih mož je prihitelo tudi iz Žusma, iz Kozjega, s Pilštanja, Št. Vida, Zagorja i. t. d. Kaj bi nas pač tudi moglo ovirati, da bi z veseljem ne hiteli poslušat izvrstnih za blagor naroda vnetih mož, ki so se oglasili k besedi, med njimi seveda v prvi vrsti vrli in marljivi poslanec Ž i č k a r. Ko g. predsednik Toma-žič otvori zborovanje in g. dr. Jankovič kot podpredsednik pozdravi navzoče, dobi g. poslanec besedo, ki nam v jedrnatem govoru poroča o svojem dosedanjem delovanju, govori med drugim o krivični volivni pravici, o krivičnem postopanju vlade napram Slovencem in o splošnem stanju v državnem zboru. Da so zborovalci dobro razumeli svojega zastopnika, to je pričalo dolgotrajno pritrjevanje, ki je sledilo njegovim besedam, in pa enoglasno zaupanje, ki se mu je izreklo.
Daljša debata se je potem razvila o nameravani novi cesti čez Prevorje, ki je bila seveda zelo živahna, ker je ta cesta gotovo vitalnega pomena ne samo za Prevorje in njegovo okolico, ampak za ves kozjanski
okraj. Enoglasno sklenile in prebrale so se na shodu sledeče resolucije:
1)	Zborovalci na shodu kat. pol. društva na Prevorju enoglasno sklenejo in prosijo, da se vendar enkrat spravi na dnevni red cesta čez Prevorje in naj merodajni faktorji za to skrbijo, da se ista s pomočjo države in dežele kakor tudi okr. odbora kmalu ogradi in naj se naši poslanci z vso močjo za to potegujejo.
2)	Zbrani zborovalci pričakujejo od okr. odbora Šmarje, kot slovenskega zastopstva, da jih vendar podpira ter že enkrat definitivno sklene, da sprejme trasiranje, gradnjo in poznejše oskrbovanje te ceste od kozjanske meje v šmarskem okraju.
3)	Obžalujemo premeščenje g. okr. glavarja Vistarinija, ki nas mora zapustiti na vzlic prošnjam skoro vseh občin kozjanskega okraja; obžalujemo to tembolj, ker je bojda to povzročila le peščica brežiških Nemcev.
4)	Obsojamo ustanovitev nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru, ker je jasno, da bo isto le za ponemčevanje Spodnje Štajerske in bo slovensko učiteljstvo le škodo trpelo.
5)	Sedanja vlada ne zasluži nobenega zaupanja Slovencev, ker ni pravična napram Slovencem; to kaže v prvi vrsti s tem, da nam nastavlja uradnike, katerih mi ne razumemo, oni pa ne nas, ker ne znajo slovenski. Zato zahtevamo od vlade, da nam nastavlja slovenščine zmožne uradnike, ki imajo srce za naše ljudstvo in so iz naroda in za narod.
6)	Ker so na Spod. Štajerskem na -železnicah povsod le nemški napisi in ker uslužbenci izklicujejo na postajah le nemška imena, zato tirjamo, da se v bodoče naredijo dvojezični napisi in se imena postaj izklicujejo v obeh jezikih.
7)	Glede na dejstvo, da nas Slovence in naše težnje v Gradcu popolnoma prezirajo in delajo le na ponemčevanje Spodnje Štajerske, sliži se le en klic vseh zboro-valcev: „Proč od Gradca".
8)	Prebivalci v severnem delu Kozj. okraja ob šmarski meji so zadnji čas v ved-nem strahu pred tatovi in roparji, zato se prosi deželno brambovsko ministerstvo, da se ustanovi orožniška postaja v Loki okraj Šmarje, ker med Šmarjem in Kozjem — to je kakih 7 ur — ni nobene orožniške postaje.
S krepkimi živio — klici na cesarja in novega papeža je predsednik zaključil zborovanje in razšli smo se z željo, da bi se po >ne predolgem času zopet videli.
Iz slovanskega sveta.
Poljska r a z s t a v a. Od 30. avg, do septembra priredi poljsko narodoznan-sko društvo v Tešinu razstavo, ki bo imela štiri oddelke, namreč cerkveni in zgodovin sko literarni; dalje oddelek starinskega po> hištva, posod in okraskov; slednjič strogo narodoEnanski oddelek, ki bo podal sliko domačega poljskega živ jenja v Tešinski kneževini; posebnost tega oddelka bo gorska hiša z vso opravo iz vasi Visle in »koliba" iz vasi Istebne. — Krščanski socialci. V Splitu je pričel izhajati krščansko-socialni list »Dan". — 70 letnica pesnika Zmaja Jovanovičase bo v kratkem slovesno praznovala po vseh krajih koder prebivajo Srbi. — Hrvatsko gledališče v Zagrebu je dobilo novega režiserja. Ime mu je Jožef Bach. — Vojaške godbe na Hrvatskem zadnji čas igrajo na promenad-nih koncertih rade narodne skladbe. Pri pro-menadnem koncertu v Zagrebu je vojaška godba te dni igrala tudi našo Hajdrihovo »Morje Adrijansko«, nakar je pridala Vilhar-jevo »Hrvatsko davorijo« in koračnico „Bog in Hrvati". Treba je bilo odločnih nastopov, da so se vojaške godbe privadile na slovanske skladbe. — Skupno delo občin. Na Moravskem Be je pričela akcija za skupni Bestanek moravskih čeških občin. Na tem sestanku se bodo zastopniki občin dogovorili o skupnem delu vseh občin na gospodarskem in kulturnem polju. — Germani-zacija Poljakov. Društvo za kolonizacijo Nemcev v poljskem Poznanju je pokupilo ondi zemlje za trideset milijonov mark. Gena zemlje v Poznanju je jako visoka, ali nemška vlada plača tudi največje svote. samo da bi zatrla Poljake. Kljub takim sredstvom nemške vlade se število Poljakov v Nemčiji ne manjša, ampak množ>. — Šola slovanskih jezikov v Pragi. Znani »Slovanski klub« v Pragi je osnoval šolo za učenje slovanskih jezikov. Veliko število učeče se češke gospode je živ dokaz o zanimanju Čshov za učenje slovanskih jezikov. — Snovanje ljudskih knjiž-n i c domoljubi po Hrvatskem pridno nadaljujejo. Doslej je OBnovanih ie lepo število takih knjižnic.
Jeseniške novice.
w Ali Je to omika? vdihuje »Narod." Zakaj? Ker je baje „neka klerikalna ženska" rekla: „fej, to je grdo". Kje, kdaj je tako rekla? Na Jesenicah, ko so nesli
otroka odpadnika Trojerja pokopat, pravi.. Ce je res, da so rudečkarji ob tistem pogrebu demonstrativno kazali svojo rudečo vero, oče otrokov, odpadnik od katoliške cerkve, je namreč tudi „oče" tukajšnjih ru-dečkarjev, potem res ne vemo, komu naj bi bilo veljalo „fej, to je grdo", ali rudeč-karjem, ki še ob takih trenotkih ne morejo prikriti, da jim ni za nobeno vero, tudi za .evangelijsko" ne, ali — komu? Krasno res se poda »Narodu", da vprašuje po omiki: .Ali je to omika? Ali je to lepo?" Seveda je omika, seveda je lepo, če ti „Narode" dan na dan blatiš in zasramuješ vse, kar je katoliškega! Za omiko katoliških Jeseničanov se le nikar preveč ne brigaj, utegneš se pa še kesati, da se poteguješ za odpadnike na Jesenicah.
Ali je to zavednost? „Narod" poslušaj! V nedeljo so imeli rudeči bratje na Savi „Liedertafel". Peli so same nemške pesmi, mnogi, ki še nemškega neznajo. !In zraven so bili in se veselili tudi tvoji zvesti prijatelji in pristaši. In so ploskali, ploskali! Ali je to zavednost? Ali se tudi za te brate svoje poteguješ, da prav delajo ? Kaj ne, to je tista krščanska ljubezen, ki jo klerikalcem tako priporočaš ? Vse moramo ljubiti. Kazati moramo ljubezen tudi v dejanju. Tako „Narode", pridi na Jesenice, in poglej in veseli se, tvoji nauki prinašajo sadove! Kmalu bodo tvoje vrste »Slovenci" iz same krščanske ljubezni do Nemcev pozabili slovensko govoriti, ker bodo govorili le nemško, da ne razžalijo Nemcev s slovensko govorico. Heil!
Javen ljudski shod bo jutri v nedeljo 23. avg. na vrtu g. Ferjana na Savi s sledečim vsporedom: 1. Politiški pregled.
2.	f Papež Leon in njegovo socijalno delo.
3.	Delavske razmere in težnje. Govornike bo poslala krščansko-socijalna zveza iz Ljubljane. Program je zanimiv in podučen. Kdor le more, naj ne zamudi lepe prilike ter pride na shod.
w Bisernica, igrokaz s petjem v dveh delih se bo na istem vrtu predstavljal po shodu ob 7. zvečer. Predstavljala ga bo družba slovenskih igralcev iz Ljubljane. Cene: I. sedeži 1 K 60 v, II. sedeži 1 krona, stojišče 60 v.
w Gradbeno vodstvo ne da vinarja več za zemljišča, ki jih bo vzela nova železnica. Kolikor je prvič ponudila, pri tem ostane. Bomo videli, ali je res gradbeno vodstvo na Jesenicah vsemogočno, ali se bo res trpelo, da se bo očitna krivica in š^oda delala Jeseničanom. Sedaj pa kar pu stimo gradbeno vodstvo pri miru in storimo svoje! Saj je menda še pravica v Avstriji.
Dnevne novice.
V Liubljani 22 avgusta.
Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonavontura Jeglič se povrne v pondeljek zvečer iz Gornjega grada v Ljubljano.
81«venski trgovci ln trgovski po-močniki, jutri na volišče! Jutri točno ob V. 10- ur' dopoludne se vrši volitev v trgovsko bolniško blagajno v tukajšnjem »Mestnem domu«. Nemški listi javkajo in kriče nekaj o slovenski nestrpnosti. Vprašali bi Nemce, kedaj so oni pustili, da bi tako društvo z nemško večino imelo slovenski odbor in slovenskega predsednika? Mi hočemo, da je tudi odbor trgovskega bolniškega društva, v katerem je ogromna večina slovenska, slovenski in pravičen do svojih slovenskih članov ter nepristranski, kar se o sedanjem odboru ne more reči. Nemci naj bodo o nestrpnosti kar tiho! Ko bo okolu leta 1880 slovenski odborovi člani zahtevali tudi slovensko letno poročilo, so Nemci na občni zbor zbobnali skupaj vse nemške tovariše in vrgli iz odbora slovenske člane, ki bo stavili ta pravični predlog. Celo starosto slovenskih trgovskih pomočnikov gospoda Kadi v n i k a so vrgli iz odbora 1 Taki Nemci naj sedaj ne pričakujejo od Slovencev par-dona in Slovenci bi bili nespametni, ako bi dali iz rok moč, katero sedaj imajo. Ču-jemo, da gospod Treven sedaj roma od trgovca do trgovca, naj pritiskajo na svoje uslužbence, naj volijo stari odbor. Ako je to res, tedaj naj jutri tudi gospoda Trevna ne volijo v odbor! Skrajna predrznost je tako omejevanje volivne svobode in dokaz nem-škutarske zagrizenosti gospoda Trevna, ki bi se vendar mogel spominjati, da ni rojen pod prusko pikelhavbo. Naznanijo naj se nam imena vseh onih trgovoev, ki bodo šli na Trevnov lim in ne bodo pol ure pred volit-vijo zaprli svojih prodajalnic. Slovenski trgovci in trgovski pomoč-
niki, jutri se grezaVašona-rodno čast, za narodno čast slovenskega trgovstva, zato vsi na volišče!
Pred volltvljo v trgovsko bolniško in podporno druitvo. Kakor amo ie v torek poročali, pripravljajo se Nemci prav pridno za to volitev, ki bo jutri v nedeljo dne 28. t. m. od 9 30 do 11. dopoludne v »Mestnem domu«. Jutri je toraj odločilni dan ali naj bo v bodoče bolniško društvo pristopno samo Nemcem ali pa splošnemu trgovstvu brez izjeme narodnosti. Da pa Be ne uresniči pobožna želja Nemcev, polastiti se blagajne, treba je, da stori vsak slovenski član jutri svojo dolžnost ter pride na volišče, ker drugače je društvo zaSlovence za vedno izgubljeno. Nemcem bi gotovo ne bilo dosti za vodstvo tega društva, če bi jim ne dišal lep rezervni zaklad, iz katerega dobivajo onemogli člani znatno podporo. Dosedaj se je vse mirno vršilo v tem društvu, čeravno bo bili blovenci, ki tvorijo večino, vedno prezirani in so se morali boriti z raznimi teikočami, če so hoteli doseči svoje opravičene zahteve. Skrajno nelepo pa Be je postopalo s slovenskimi društveniki zadnje dve leti. kar so v polni luči dokazale neču-vene pritožbe na zadnjem občnem zboru. Slovenske člane se je v društveni pisarni kar p s o v a 1 o in jim prikrajševalo pravice. Pa tudi to bi slovenski člani potrpeli, ker jim je bilo najljubše obraniti mir v društvu. Ker so pa zaneBli Nemci s svojo okrožnico »Streng vertraulich« politiko v društvo ter so se hoteli društva z zavrat-nim napadom polastiti, ni čuda, da se je unelo tudi mirno slovensko srce in noče več verjeti zavratnim napadalcem. Kako bi z nami Nemci za slučaj zmage postopali, si lahko vsak sam predstavlja, če pogleda, kako postopa povsod nemška večina z manjšino. Po zavratnem naskoku, ki pa se jim radi gotovih ozir ni obnesel, ponujajo menda Nemci Slovencem kompromis. To je naravnost smešno, vendar najbrže resnično. Toraj zdaj pridete k slovenskim članom, ko ste jim h o t s I i b 1 a g a j n o z a v r a t n o vzeti. Če bi se izvršil kompromis, zasedli bi prejšnji nemški odborniki svoja stara mesta in sicer predsed-ništvo, podpredsedništvo, blagajništvo, knjigovodstvo in gospodarstvo. Na ta način bi se dala Nemcem prilika, da pridobijo čimveč novih nemških članov, in bi prišlo društvo pri prihodnji volitvi, to je čez tri leta gotovo v nemške roke. Slovenski volivci 1 Vaša narodna dolžnost je, da pridete vsi brez izjeme na volišče ter oddaste svojo glasove slovenskim kandidatom, katere bomo postavili danes ob 9. uri zvečer na sestanku v Hafnerjevi pivarni.. Posebno še polagamo slovenskim trgovcem, ki so se zadnjega občnega zbora v tako pičlem številu udeležili, na srce, naj store svojo dolžnost ter s tem pokažejo, da so zavedni Slovenci. Sramotno bi pač bilo, če bi se slovenski trgovci odtegnili volitve, ko so se nemški trgovci, ki žive od slovenskih grošev zadnjega občnega zbora skoraj polnoštevilno udeležili.
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so bili naslednji častiti gospodje: Josip Demšar, kapelan v Kočevju, kot p r e f e k t v knezoškofijsko Alojzijevišče; Josip K o b I a r, kapelan v Ribnici, kot ekspozit na Goro pri Sodražici; kapelan A n -ton Skubic iz Cerknice v Ribnico; Ivan Plahutnik z Iga v Cerknico; Frančišek Zupančič iz Črnomlja na Ig; I v a n B a I o h iz Kranjske gore v Mengeš; Anton Čop iz Bohinjske Bistrice v Kranjsko goro; resignirani iupnik Frančišek Pavlin s cola kot iupni upravitelj k Sv. Trojici nad Cerknico; kapelan Ivan Jane od Sv. Križa pri Litiji kot župni upravitelj na Col; E v g e n L e -g»t iz Planine k Sv. Križu pri Litiji; Alojzij Merhar iz Smartnega pri Litiji v Planino; Janez Erjavec iz Bo-štanja v omartno pri Litiji; Josip O c e -p e k is Čemšenika v Boštanj; Jakob Ogrizek iz Hinj v Vreme; Josip Peri iz trmošnjic v Hinje; Jak. Ž u s t iz Radeč pri Zidanem mostu v Krško; J o :
i p P o d I i p n i k is St. Janža v Predoslje; Valentin Remfikar iz Preddvora kot ekspozit v Matenjo vas pri £»'a •vini; A 1 • j z i j Podobnik od Sv. Trojice pri Tržišču na Studenec; Josip Sever iz Cerkljan pri Krškem k Sv. Trojici pri Tržišču; Jakob Pokoren iz Starega trga pri Poljanah na Dole pri Litiji; Peter Jane iz Toplic v Stari trg pri Poljanah; Andrej Magajna iz Loškega potoka v Knežak; Leopold K o 1 -bežen iz Dolenje vaai v Faro pri Ko-stelu.
Na novo nameičeni ho bili naslednji čč. gg- semeniški duhovniki: Josip Logar kot kapelan v Kočevju; Laopold Podlogar v Črnomlju ; Martin D r o 1 c kot drugi kapelan na Igu; Martin Peča-r i č v Čemšeniku; Matej A h a č i 6 v Radečah pri Zid. mostu; Martin S tu 1 ar kot drugi kapelan v Mirni peči; Mdiael Kmet v Loškem potoku; Janez Kozina v Dolenji vasi. — Na novo nameščeni čč. gg. novomašniki: Rudolf C e p u d e r kot kapelan in beneficijat v Gorjah ; Janez J o v a n kot kapelan na Bohinjski Bistrici; Josip K r a k e r v Črmošnjicah; Frančišek V o v k o v Starem trgu pri Ložu ; Fran čišek Steržaj v St. Janžu; Josip Gostiša v Preddvoru; Leopold Čeme v Cerkljah pri Krškem; Peter Natlačen v Toplicah ; Janez M i k u ž kot drugi kapelan v Poljanah nad Skcfjo Loko.
V nedeljo 30. t m v Vevče! V nedeljo 30 avgusta bovVev-čah velika slavnost. Slovesno takrat otvorijo novi društveni dom. Naši somišljeniki naj se pripravijo na veliko vdeležbo, da tako damo zasluženo priznanje neumorno delujočim ondotnimsD-mišljenikom. Otvoritev novega društvenega doma v Vevčah bode združena z veliko veselico.
Kanonično vmeščen je bil na župnijo Slap pri Vipavi dne 17. t m. dosedanji tamošnji župni upravitelj častiti gosp. Valentin Marčič.
Desetletnico mašništva so minoli teden na Brezjah praznovali sošolci ter tem povodom presvetlemu knezoškofu poslali udanostno izjavo in 110 kron za zavode. Presvetli knezoškof se je po č. g. močenj-skem župniku Trpinu prijazno zahvalil vsem.
Sestanek krščansko mislečega di-jaštva. Opozarjamo še enkrat gg. visoko-šolce, bogoslovce in abituriente na naš sestanek. ker nismo pošiljali posebnih vabil domačim dijakom, ki že tako vedo o sestanku. — Glede komerza imamo k vsporedu, ki smo ga že objavili, še to pripomniti, da sodeluje na njem ljubljanska društvena godba in mešan pevski zbor. — Nadejamo se velike udeležbe od strani dijaštva. Naprej na dan!	Pri p ra vi j a vn i odbor.
Katoliška društva rokodelskih pomočnikov. Piše se nam : Zelo lepo ste pisali pred nekaj dnevi o teh društvih, kako obsežno in temeljito socialno in karitativno delovanje razvijajo po Nemčiji. Ko sem to bral, mislil Bem si: Žal, da pri nas ni tako, vse je nekam zaspalo. Ta društva so res najstarejša in zato najbolj častiti pojavi naše socialne organizacije, toda nemalokrat sem že slišal, da so se preživela. Ali naj zato, ker so v primeri z drugimi društvi Btara, da naj zato prenehajo ? Nikdar! Marveč požive, prenove naj se, napredujejo naj z duhom in potrebami časa. Vse drvi mimo nas naprej! Veliko in lepo nalogo imajo ta društva, in mnogo lahko Btore za zboljšanje socialnih razmer, kakor smo videli iz popisa nemških rokodelskih društev. Zakaj ne bi mogla tudi pri nas razmerno istega delovanja razviti? Samo energije je treba. In to smo želeli s temi vrsticami vzbuditi. Želimo in upamo, da jih nismo zastonj zapisali. Posvečevali pa bomo tej važni točki naše organizacije i nadalje svojo pozornost.
Pri celjskem poštnem uradu so
neznosne razmere. Slovenske Btranke bi morale privesti seboj tolmača, ako bi se hotele z uradniki sporazumeti. Uslužbenci kratko-malo izjavljajo: »Ih feršte niks bindiš!« Nek uradnik je na vabilo k cesarski maši zapi-Bal — »Los von Rom!« Kaj takega si dovoljujejo nemški uradniki v Avstriji!
—	Umrl je v Calumetu v Ameriki predsednik ondotnega slovenskega tiskovnega društva trgovec Josip O. Grahek, star 44 let. Rojsn je bil v selu Uier, fare Črnomelj. Novi predsednik slovenskega tiskovnega društva v Calumetu je J o ž e t Štefane c. O smrti gospoda Graheka se še poroča: Ko je šel po svojem trgovskem opravilu razvažat stvari, naročene pri tvrdki G ahek & isunich, katere sodrug je bil več let, so se mu konji splašili in nesreča je hotela, da se je voz prevrnil in je pod sabo vlekel nesrečnega moža divjemu konjskemu diru primerno daliavo. Ponesrečenou je strlo obe nogi in prizadelo tudi notranjih poškodb. Zdravniki so ga takoj dobili v oskrbovanje, toda žal, da mu niso mogli nič več pomagati, ker bo bile rane smrtonosne. Po straš nih bolečinah je gospod Josip O. Grahek umrl.
—	Zasačeni nemški lopovi. Z Grmade nad Polhovim Gradcem. Zavetišče, kojega je postavilo »Slovensko planinsko društvo" na imenovani gori, bilo je prošlo nedeljo v groznem stanju, klopi so bile namazane z blatom, miza pa je ležala, — seveda razbita — kakih štiristo korakov globoko v prepadu proti Polhovem Gradcu; tudi markacija na Goljek pred Grmado je deloma izbrisana, o tablicah pa sploh sledu ni, samo en kol leži prazen v bližini v jarku — Domačini sumničijo neke mlade niče, kateri so bili pred nekoliko dnevi pri Sv. Katarini ter so od tam že nekoliko vinjeni — nemški pesme prepevajo — šli na Grmado. — Odboru »Slov. planinskega društva" se je posrečilo priti na sled tem junakom.
—	Ic ječe pobegli bivši orožnik Sinolej v Ameriki. Po Ljubljani se govori, da je iz ječe tukajšnjega dež. sodišča pobegli bivši orožniški postojevodja S m o 1 e j, ki je bil radi goljufije obsojen na več let ječe, pisal iz Amerike, da se mu je posrečilo dobiti svobodo in da se ne misli več vrniti iz Amerike nazaj na ljubljanski Žabjak.
—	Volitev v Daruvaru na Hr
Ivatskem. Pri včerajšnjih volitvah v Daruvaru je prišlo do spopada med volivci in oboroženo silo. Na opozicijonalce so vla-dinovci silno pritiskali; na vladinske volivce je bil pritisk odzgoraj naravnost veiikansk. Se pač dela za »čiste" volitve s ,,poštenimi" sredstvi pod tem banom ravno tako, kakor pod Hedervarv-jem. Izvoljen je bil vladinovec Kiršner.
—	Posojilnica v Poljanah. Z ozirom na napade »Slov. Naroda" glede poljanske posojilnice smo prejeli naslednje pojasnilo, katero je po naključju zaostalo. Popravek smo poslali »Narodu", a ga ni sprejel, češ, da ni oblika zakonita. Istotako popravka ni sprejel resnicoljubni »Gorenjec". Dalje je »Narod" trdil, da je klerikalna stranka ponaredila bilanco. Istina pa je, da so ravno klerikalci prišli na sled zvijači onim, ki so društvo spravili v škodo in nered, kar je gotovo tudi »Narodu" in »Gorenjcu" znano, ki zakrivata svoje ljudi. Ako ni to res, potem pa vprašamo, zakaj pa niso odkrili neredov isti, ki so preje imeli račune in bilanco v rokah? Sedaj pa, ko nimajo vodstva v rokah, skušajo v jezi svoji krivdo zvaliti na druge. Seveda liberalno geslo je: Uničiti vse, kar ni njihovo.
—	Društvo jugoslovanskih Židov. »Vsi sloji našega v zadnjem času hudo za-v tiranega naroda so že organizirani samo mi jugoslovanski Židje smo zaostali", tako nekako se začenja oklic jugoslovanskih Židov, ki je nabit v avli dunajskega vseučilišča. Vse je že organizirano a vendar se ni nič čulo o tem pokretu. Kako tudi, saj židje niso katoliki, kateri edini morajo preslišati nebroj zabavljic, če se upajo javno nastopiti. Vse seveda v imenu svobode in napredka! Oklic je objavljen v nemškem in hrvatskem jeziku. Če pa je tudi kaj drugih jugoslovanskih dijakov v društvu, še ne vemo.
—	Is Aleksandri je se nam piše: Ves kat svet razodeva sočutje in moli za velikega papeža Laona XIII., ki ga je Bog poklical, da mu da krono pravice. V Egiptu, kjer je toliko raznih ver, toliko narodnostij, je bilo cb tej priliki vse edino in složno, da izkaže svoje sožalje radi izgube Leona XIII. Katol. cerkev je obhajala tu pravo zmago slavje v torek 28. jul., ko je bila ob 9 uri slov pontifikalna sv. maša za pokojnega sv. očeta. Cerkev sv. Katarine je bila dostojno pripravljena za to žalno svečanoBt in mesto je kazalo vsepovsod žalovanje, dasi je komaj osmina prebivalcev katoliška. K sv. opravilu, ki je trajalo nad dve uri, je prišla velikanska množica vernih iz vseh kolonij, navzoči so bili v uniformah vsi trinajsti konzuli z uradniki, zastopniki raznih ob'astij, generali b častniki, vsi ministri iz Kaire in namestnik podkralja. Pri sv. maši so aBistirali predstojniki tukajšnjih redov, petje z godbo so domači pevci skupno z gojenci Salez. oskrbeli in zvršili pretresljivo lepo. P. Pavel, francoski kurat iz Kaire dr. in utraque je prečital žalni govor o sv. očetu. Tukajšnji listi, dasi vsi v rokah drugovercev, bo pisali, kako se odlikuje mesto Aleksandrija v spoštovanju do nepozabnega Leona XIII.
—	»Gospodarski dom« v Cerknem.
Kmetijsko drufttvo v Cerknem na Goriškem sezidalo si je svoj »Gospodarski dom«, katerega bode alovesno otvorilo dne 13 sep tembra t. 1. Društvo ima svojo dobro razvito mlekarnico, katera bode posebno sedaj postala prava vzorna mlekarnioa, ko pride v svoje nove prostore, kateri popolnoma odgovarjajo vsem zahtevam moderne mlekarne. Vsi mlekarniški prostori so urejeni po Blogu švicarskih in danskih vzornih mlekarnio, kakor tudi kleti za izdelovanje in skladišče sira. Stroje s parom je oskrbela delniška družba »Alfa-Separator« z Dunaja. Ta mle-karnica bode ena najpopolnejših mlekarn na Slovenskem, urejena po nnvem. čssu primernem sistemu. V novi «Gospod. dom« se preseli tudi cerkljanska hranilnica in posojilnica. Poslopje je zelo okusno in solidno zidano, prostrani in lepi prostori, tako da je upati, da bo vsestransko odgovarjalo svojemu namenu: v prid kmečkega stanu. — Ob priliki otvorjenja »Gospodarskega doma« priredi cerkljanska narodna čitalnica slavnostno veselico. Dopoludne istega dne ae vrši veselica, popoludne ljudska veselica na prostem, zvečer pa koncert v prostorih gospoda Andreja Kobala. Opozarjamo že danes kmetska in druga društva na to slav-nost, posebno one, kateri se zanimajo za razvoj mlekarstva in za kmetska vprašanja, da naj isti dan pohitijo v prijazno Carkno ogledat si novi »Gospodarski dom«. Natančen vspored slavnosti se poznejo obiavi.
G. B.
—	Strela udarila v vojaka na
straži. Predvčeranjim ponoči je v Celju strela udarila v vojaka domobranca, ko je stal pri smodnišnici z nasajenim bajonetom na straži. Dozdaj je še pri življenju, pa dvomi se, ali bode ozdravel. Nesrečnež je baje oženien in je bil na orožni vaji.
—	Triglav in nekateri drugi vrhovi kamniških oianin st pokriti s svežim snegom.
—	Z Boh Bele 21 avgusta. Pri ob činskih volitvah, ki so se včeraj tu vršile za občino Ribno, zmagala je katoiiSko-narodna stranka belanska v I. in III. razredu. Agitacija je bila na obeh straneh silovita. V tretjem razredu je od obeh strank prišlo do 95% volilcev Da volišče.
—	V pijanosti utonil- V Radohi pri Ilirski Bistrici je v pijanosti padel delavec Jožet Stemberger iz Sabič v vodo in utonil.
—	Pogreb žrtev v Zaprešiču se je
vršil predvčerajšniim dopoludne. K pogrebu ustreljenih kmetov je prišlo več tisoč kmetov in tudi deputacija zagrebškega me ščanstva, ki je položila na rakve venec z napisom »Slava padlim hrvatskim žrtvam«. Na grobu je ognjevito govoril pred dnevi iz preiskovalnega zapora prišli pisatelj S tje-p a n Radič. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se je vdova enega ustreljenih kmetov z M nepreskrbljenimi otroSiči vrgla na krsto svojega moža. Govoril je tudi neki 701etni mož, ki je dejal, da se vsi kmetje raje nastavijo bajonetom, predno bi dopustili, da )i še enkrat zaplapolaia madjarska zastava !
—	Strokovni tečaj za obrtne učitelje Nauftno ministerstvo je leta 1901, 1902 in 1903 priredilo strokovne tečaje na Dunaju, v Pragi in Solnogradu za učitelje na obrtnih šolah. Letošnjih tečajev v Solnogradu se ie od 13. julija do 15. avgusta udeležilo 53 učiteljev.
—	Toča O i s«. Ruperta v Slov. goricah se nam piše: Die 13. avgusta je bila tukaj grozovita t)ča; «nake ne pomni noben tu&aišnji župljan. V megli je vrelo blizo dve uri. Od 4. uri popoldne je prišel vihar s točo. Toča je padala 6 minut. Poprečno je bila debela ke t gosja jajca, pa še debelejša. Dobil sem zrno, ki je tehtalo pol kilograma. Opeka je kar padala raz streh. V celem je zdrobila nad 300 tisoč strešne opeke ; samo okrog cerkve nad 100 tisoč. Začela se je nekoliko nižje od sv. Marjete na Pesnici ter segala do sv. Bolfanka v Bišu. Na Široko pa je bila okrog pol ure. N-j-hujše je potrla okrog bv. Ruperta v daljavi pol ure. Tudi mnogo kuretine in ptičev je pobila.
—	Romarjev na Sveto Goro in V Oglej ie oglašenih nad 700.
—	Poneverjenje v celjskem okrajnem aastopu katero je zakrivil tajnik Kosem, znaša bai« okolu 60.000 kron.
—	Napad, v Lipah je posestnikov sin Luka Vidmar iz Črne vasi št. 27 vstavil posestnika Josipa Vidmarja iz Črne vasi št. 38 in poseBtnikovega sina Janeza Kraliča iz Črne vasi št. 37 na cesti pred Peruzzijevo gostilno, potegnil nož iz žepa in se začel rotiti, da mora vse »hin« biti. T»š5al je proti Kraliču, a Josip Vidmar ga je prijel, da je zamogel Kralič mej tem zbežati. Luka Vidmar je na to Bunil Josipa Vidmarja z zaprtim nožem v jezi, da ie padel na cesto, na kar je zbežal.
—	Poskušen samomor našega rojaka v Toweru. Kakor posnamemo iz zadnjega lista "»Tovver Weekly Newa«, po-akusil je naš rojak Matija Nemanič samega sebe usmrtiti in le pravočasni prihod njegove žene je preprečil, da se ni njegov namen posrečil. Pred dobrim tednom so ga prijeli z drugimi Avstrijanci, ki bo bili na sumu, da točijo opojne pijače brez dovo-
ljenja in Nemanič hotel je končati raje svoje življenje, kot udati se. Preskrbel si je revolver Pri tem ga je našla žena, ki mu je zbila iz rok revolver in kroglja, ki je bila namenjena za njegovo srce, zadela ga je v nogo ter prouzr)čila lahko rano v mesu.
—	Znati je treba. Z dežele: Agen-ture uporabljajo večkrat tudi nepoštena sred • stva. Tako priobčujejo tudi, kdaj »njihovi« parniki z izseljenci prihajajo čez morje v Novi Jork. Nedavno je v naš kraj prišlo pismo: Dobili smo telegram, da je parnik srečno dospel v 61/, dne v Ameriko.— Čez nekaj tednov pa dobimo pismo iz Amerike, da so popotniki z istim parnikom popotovali 13 dni. Limu se ljudem poroča neresnica?
—	Imenovanja in spremembe v poštni službi Minister za tigoviuo je imenoval stavbinskimi elevi na poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu absolvirana tehnika Alfreda Dejaka in Frana Gregorut-ti i ti; poštnima asistentoma poročnika v. r. Frana Fabiana v Pulju in mornariškega pod častnika Frana Przystavskega v Pulju, oba za Pulj. Potrjene v defi litivne poštne in brzojavne manioulantinje provizorične mani-pulantmje: Z fi|a Pire v Ljubljani. Julija Dovgan, Silvija Dovgan, Harmina Schielin, Marija Kastner in Klementina Mrach v Trstu; v defitiitivnega poštnega ekspedienta provi-zorični ekspedient v Ljubljani Josip Zanet. Premeščeni so : poštni kontrolor Ivan Bonetta iz Pulja v Trst. poštni cfHiali: Maks Dona-dini iz Malega Lošinja v Trst, Viljem Kahn pl. Hahnpnbeck iz Rovinja v Trst in poštni asistent Ettore Lister iz Pulja v Rovinj; potem poštna pomožna uradnica Rosa Schleb-nig iz Matulj v Bohinjsko B strico in pro-vizorični pomožni uradnik Josip Loik iz Malega Lošinja v Matulie
—	Nemci v Brežioah hočejo postaviti svoj »Deutsches Haus." Ker imajo sami premalo denarja, pisali so, kakor se nam poroča iz Brežic, ljublj anskim Nemcem naj jim preskrbe kako podporo. Ali bo tudi za brežiške Nemoe odprla mošnjo kranjska hranilnica?
—	Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je razposlala lično tiskano poročilo o delovanju v minolem letu. Dohodkov je imela dru?.ba 53 383 K 47 v, troškov pa 50.940 K 17 v. Družbina imovina je koncem 1. 1902 znašala 134 967 K. Ustanovnikov šteje družba 106, podružnic 54. Družba vzdržuje 10 ljudskih šol, m sicer 3 dvoraz-rednice v Pulju Voloskem in Kaštelicu, eno-razrednice v Opatiji, Šlokovcih, Livadah, Vabrigi, Baderni in Vinkuranu ter zabavišče v Malem Lo&inju.
—	Novo pevsko društvo. V Novem Mestu snuieio člani ondotne obrtne zadruge »Obrtno pevsko društvo."
—	Novo vojaško veteransko društvo so ustanovili v Novem mestu. Zadevna pravila ie deželna vlada že potrdila.
—	Pomanjkanje učiteljev. Za novo ustanovlieno in pred kratkim razpisano uči-talisko mesto v Rakitni se ni oglasil noben ircs lec.
—	Pri sekanju drva zastrupila.
Predvčeranjim je umrla v Novem mestu soproga poštnega sluge Radovana vsled zastrupljanja krvi. Pred par dnevi se je pri sekanju drva nekoliko ranila na roki, ki je kmalu jela otekati, ter je zdravnik svetoval, naj se odreže. Radovanova soproga se je pa obotavljala cela dva dneva in tako onemogočila ozdravljenje.
—	Roparji se klatijo po obSinah Loka in Šusam in sicer že več kakor teden dni, ne da bi se bilo do sedaj posrečilo sodniji, dobiti le enega v pest. Te dni so se podali — kakih 5 do 8 mož — proti Pristavi. Roparji napadajo navadno proti večeru kmečke lvše in tam pris lijo prebivalce, da jim morajo dati denar, oDleko, živež itd. Zandar-merija jako pridno zasleduje roparje. D ra moža na primer od postaje v Pristavi sta med tem, ko se te vrste pišejo, že 229 ur v službi.
—	S špritom se je težko poško doval. V Možganjcih si je hotel neki Pre-jat, ravno tim doma, ugasiti žejo iz steklenice, ker je mislil, da je v njej voda. V steklenici pa je bil šprit, kakor se navadno rabi na kmetih za pripravo jes ha. Samo en požirek iz steklenice je zadostoval, da si je Prejat sežgal in poškodoval jako nevarno goltaneo in jezik, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
—	Iz Preske se nam poroča: V nedeljo dnč 16. avgusta je imelo naše izobraževalno društvo shod, na katerem nam je č. g. kapelan Fr. Pengov iz Kranja jako poljudno govoril o sedanjih razmerah kmetskega stanu. Jako živo je opisal žalostni propad kmetskega stanu ter navedel glavne vzroke propada. Navedel je nekatera glavna sredstva, s katerimi naj bi si kmetje pomagali, zlasti je priporočal gospodarsko združevanje ter snovanje raznih kmetu koristnih zadrug in domače posojilnice. Obilno navzoči poslušalci, večinoma kmetje, so gosp. govornika poslušali z velikim zanimanjem. Upati je, da njegove besede morda tudi pri nas obrodijo sad zadružne misli. G. govor-
Dalje v prilogi II.
II. Priloga 193. štev. »Slovenca" dne 22. avgusta 1903.
niku smo hvaležni in ga želimo še večkrat imeti v svoji sredi, za kar se mu toplo priporočamo. Upamo, da po Bvoji moči uatreže našim željam.
—	Novi nemški pravopis doslej niti merodajnih krogov ni prešinil. Zaukazani novi pravopis veli, naj se piše: Korrespon-denz-Karte. Poštna uprava pa še sedaj tiBka na dopisnice: Correspondenz-Karte.
—	Občni zbor »N&rodne šole«, društva v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu bode v četrtek, dnč 10. sept. dopoldne ob '/,9. uri v telovadnici II. mestne deške ljudske šole ob Cojzovi cesti. Na dnevnem redu so običajna poročila in volitve odbora ter preglednikov računa. — Isti dan in ravno tam ob 9. uri bode občni zbor »Društva v pomoč učiteljem, učit. vdovam in sirotam na Kranjskem". Pred zborovanjem je ob 8. uri sv. maša pri sv. Jakobu.
—	Strankarska konferenoa jugo slovansko soc. demokraoije seje vršila preteklo nedeljo v Trstu. Na dnevnem redu je bilo razmerje mej Idrijo in Bplošno stranko. Sprejeti so bili naslednji predlogi: 1. Izdajanje lista »Naprej« se ustavi e prihodnjo številko. Da se pa zamore ozirati y »Rdečem Praporju« obširneje na idrijski položaj in boj. bode prinašal 14 dnevno prilogo pod imenom »Idrijska priloga »Rdečemu Preporju«. 2. Napram temu predlogu so podali idrijski zastopniki sledečo izjavo: Zbrani delegati idrijske okrajne organizacije izjavljajo: Za predlcg eksekutive (pod 1) danes zbrani ne morejo glasovati, ker so vezani s sklepi zadnjega plenarnega Bhoda. Zavezujejo se pa, da dajo ta predlog na dnevni red plenarnega Bhoda, katerega dan naj določi eksekutiva in na katerega naj pošlje dva zastopnika. Rezultat je odvisen od tega shoda. Za predlog bodo po svojih mo6eh delovali zbrani delegati z ozirom na disciplino stranke.«
—	Nadvojvoda na vojaških vajah.
Z vojaških vaj se nam piše: S 27. pešpol-kom je odšel tudi nadvojvoda Jožef Ferdi nand na vaje. Ta polk je prišel v nedeljo 16. t. m. popoldne okoli 6 ure v Medvode, kjer je ostal čez noč. Nadvojvodi se je od-kazalo stanovanje v hiši g. Fran Jarca. Ker je pa pred to hišo stalo vsepolno letoviš-čarjev in drugih ljudi, se jim je hotel nadvojvoda izogniti, zato je šel po stranski poti in prišel od zadaj skozi kuhinjo v vežo. Tu ga pozdravi gospodar, izmed čakajočih ga pa ni nihče zapazil; vse je gledalo le proti oni strani, od katere bi imel priti nadvojvoda. Ko si je ogledal Btanovanje, stopi z gospodarjem na prag in vpraša hišno gospodinjo, katera mu |e stala najbližje, koga da pričakujejo. Ta mu odgovori, da pričakujejo nadvojvodo. »Ta je bil že notri v stanovanju, pa je šel zopet ven« — odgovori nadvojvoda. Tega ni hotel nihče verjeti, zato stopi nadvojvoda pred dame in pravi: Ljube dame, jaz miBlim, da bodete nadvojvodi vendar verjele, če vam on sam pove, da stoji pred vami. — Zvečer bo imeli častniki pod Jarčevo verando skupno večerjo, pri kateri je igrala godba. Latoviščarji so jeli plesati, kmalo so se tudi častniki podali med plesalce, nadvojvoda pa je z vidnim veseljem gledal mladi svet in bo prav po domače razgovarjal z navzočimi letoviščarji. Svojo veliko dobrohotnost in prijaznost je g. nadvojvoda pokazal tudi s tem, da je dva dni kasneje v Kranju prišel sam čez cesto k g. Jarcu in ga prijazno nagovoril. Nadvojvoda JoŽel Ferdinand si je pridobil srea vseh in sedaj se v Medvodah ne govori o drugem, kakor o veliki Ijudomilosti njegove cesarske visokosti.
—	Kake ljudi »Nar.odr brani. Iz Križa pri Tržiču se nam piše: Dnč 3. avgusta opoldne, ko je družina ravno južinala — župnika ni bilo pri domu — pnlomasti neznan človek med groznim preklinjevanjem in umazanim zmerjanjem v župnišSe. Vse je strmelo. Na vprašanje, kaj hoče in kaj to pomeni, je odgovarjal s kletvino in zmerjanjem. Oblastno hodi semtertje, domači ga en čas gledajo, nato ga tirajo pred vežna vrata ter je zapro. Zdaj jame razbijati na vrati in pc škoduje tuj.' druge reSi. Da bi ga cdpravili, gre hlapec iz veže, in neznani človok vzame v roke nož. Za obrambo popade hlapec vile, s kat* rimi mu eno priloži na hrbet; v roko se je vrezal sam s svojim nožem, da jo kazal n< mišljenikom kri. Ni prašal ne za delo, i«1 za župnika. — Dne 5. avg. se bere v št. I'i9. »Slov. Naroda« ta preJr/na surovost takole popisana: Surovost župn kovega hlapca. Pred nekaj dnevi je pri šel v Križe pri Tržiču neki delavec z ime noui Trdina. Da bi si kaj zaslužil je iskal dela in se napotil tudi v župnišče, da bi tamkaj povprašal župnika, ako bi morda imel zanj kakega posla. Prišedši na farovško dvorišče, zastavil mu je župnikov hlapec pot, češ, da tak prokleti berač nima ničesar opraviti v župnišSu. Delavec mu je mirno odgovoril, da ne berači, ampak išče poštenega dela in bi zbog tega rad govoril z žu pnikom. H apec je ostal gluh za vse delavčeve prošnje, da bi ga pustil k župniku. Ker se Trdina le ni hotol na hlapčevo povelje odstraniti, zgrabil ga je hlapeo in ga s silo
tiral do dvoriščinih vrat; ker se mu je Trdina nekoliko ustavljal, pograbil je vile in jel ž njimi posla iskajočega delavca obdelovati. Sunil ga je v prsa in ranil na rokah in bradi, in l-.do ve, kaj bi se bilo še zgodilo, ako bi Be Trdina ne bil hitro odstranili To je pač skrajna podivjanost! In ni čuda, da se godč take surovosti baš v okrilju župnišč, saj naši duhovni gospodje storijo vse mogoče, da bi ljudstvo čim bolj podivjali in nahujskali. Sadovi njihovega »delovanja« pa so potem taki!« Res grozno zločinstvo! C. kr. sodnija v Tržiču, kje si, da bi farovškega hlapca dala pod ključ, kar tukajšni mokrači tako iz srca želijo, komaj pričakujejo in skrbno povprašujejo. — Pojasnilo: Dne 17. avgusta dojde z Jesenic pismo - je na razpolago • , katero je napisal pravi Matevž Trdina in ne — slepar Trdina, v katerem povč, da isti pošten dela iskajoč človek — kakor se je bralo v »Slov. Narodu« in »Gorenjcu« — je tat; njemu je ukradel delavske bukvice, nekomu drugemu obleke v vrednosti 16 kron, in ako se še tu okoli klati, naj se nemudoma izroči orožnikom. — Zdaj ste dobili nos, da lahko nanj stopite. Tatove lepo opisujete, da poštenost blatite. Pričakujemo, da popišete surovosti svojih somišljenikoy po plesiščih, na katerih se tako veaelo zabavajo, da jih v ponedeljek zjutraj nezavestne domov vozijo. Ali so tega tudi duhovniki krivi?
—	Shod čebelarjev se vrši 25. t. m. dopoldne ob pol 9 uri v šolskih prostorih v Smartnem pri Litiju
—	Kantinerjeva nesreča. Na Ljubelju so se prevrnili kantinerju 47 pešpolka iz Gorice konji v globočino. En konj je bil takoj mrtev, eden za nadalnje delo nesposoben. Kantinerju se ni nič zgodilo, ker ni sedel na vozu.
—	Nesrečni otrooi. V sredo popoludne je začelo goreti pri Grošeljnu v Dole njih Tepab, župnija Polšnik. Zažgali so otroci škopo pod kozolcem. Naenkrat je bilo vse v ognju, kozolec, hlev s podom, svinjak in hiša. Ravno tako pri Kosu. Zgoreli Bte dve hiši, šest gospodarskih poslopij, vsa mrva, slama in ravnokar omlačeno žito, katero so imeli na podih še nezvejano. Prvemu je tudi zgorelo nekaj denarja, vsa obleka in ena svinja, drugemu pa vsa hodnja obleka. Velika nevarnost je bila za vso vas. Najprvo hvala Bogu, potem ljudem, ki so hitro pri šli, zlasti dekletom, ki so nosile vodo, in gospodu orožniku Pavliau, ki je ljudi priganjal. Zavarovana sta bila oba za male svote pri »Slaviji«. Naj bi dala »Slavija« kako nagrado ljudem, ker bi bilo sicer še več škode. Pazite na otroke!
—	Sodalitas sa. Cordis Jesu za de-kanijo Litija ima svojo konferenco v ponedeljek 24. t. m. v Litiji. Začetek ob polu 11. uri.
—	V Zatičini so oo. cistereijani zo pet prav slovesno praznovali god bv. Bernarda, redovnega patrona. PontOkalno sveto mašo je daroval mil. gospod opat Gerard. blavnoati se je udeležilo lepo število okoli-čanskih duhovnikov in mnogo ljudstva.
—	Za pogorelce na Vačah bo v nedeljo ob 4. uri popoludne v Litiji v go stilni »pri Fortuni« tombola; poleg tega se bo vprizorila prvikrat izvirna igra znanega peBnika Silvina Sardenka : » b t r i j č e k so se razjezili«, enodejanska igra s petjem in godbo. Igralo bo litijsko dijaštvo. Z ozirom na nesrečne Vačane bo udeležba gotovo mnogoštevilna.
—	Nesreča v Prečni, ki je zadela g. opravnika Vriska, daie povod tako različnim govoricam, da kaže celi dogodek pojasniti na podlagi objektivne resnice. Od popolnoma zanesljive osebe smo prijeli naslednje poja snilo: G. Robrman je na tisti dan napovedal poučni govor o reji prašičev in umetnih gnojilih v prostorih prečniške šole ter prosil g. župnika, naj posestnike in kmetovalce skliče k shodu, kar se je tudi zgodilo. Med nedeljsko popoldanjo službo božjo se g. Rohr man pripelje z Grma in njegov voznik postavi konje v župnikov hlev. G. župnjk je bil takrat v cerkvi, ker je imel kršč. nauk, in se po blagoslovu poda naravnost v šolo k poučnemu govoru g. Rohrmana. Mej tem dospč g. Vrisk peš od zaloške opekarne, se snide z Rohrmanovim voznikom in obadva jo zavijeta v gostilno na liter vina. Popivši stopita v župnikov hlev in ogledujeta župni kovo živino in domača konja. Pri tem ogle dovanju se je Vrisk k mlademu, 4 leta staremu konju preblizu postavil in dobil usodni udarec v trebuh. Vstal je sam in se naslonil na hlapčevo posteljo. — Na poklic domačega hlapca prideta takoj g. župnik in Rohrman iz šole v hlev, preiščeta Vriska in položita na mesto udirca — rane ni bilo prav nobene — mrzel obkladek. Vrisk je pač tožil, da ga močno boli; šel je pa sam na voz in se z g. Rohrmanom peljal počasi v mesto, kjer je po zvršeni operaciji umrl. Nesreča je nepopisna, ker je bil Vrisk izvrsten opra-vnik na grmski šoli in oče velike družine, a če je kdo pri tem nedolžen, je gotovo g. župnik iz Prečine. G. Rohrman se je sam napovedal, ne da bi bil v to od koga na-prošen, in g. župnik je opravljal v oerkvi
božjo službo, ko se je oni pripeljal. Prišel/ je v župnišče šele potem, ko se je bila ne sreča pripetila. Konj je res iskren, a udaril doslej še nikogar ni. Da bije in je že šfrri osebe udaril, je popolnoma izmišljeno. G. župnik gotovo ne bi tako nevarne živali trpel v svojem hlevu, že zato ne, ker mu gospodarstvo oskrbuje lastni brat, ki bi ga g. župnik pač ne izpostavljal neprestani nevarnosti. G. župnik nesrečo silno obžaluje in bi bil stokrat rajše videl, da bi bil konj po ginil, preden je g. opravnik stopil v hlev. Nesrečo je zakrivila le neprevidnost g. Vriska, ki se je k tujemu konju preblizu upal. Da bi g. župnik v lastnem hlevu, do katerega ima pravico le on s svojo družino, delal kake varnostne priprave, pač nihče ne more zahtevati, zlasti ne, ker zato doslej ni bilo vzroka. To je faktum, vse drugo je pridejano, da ne rečemo, tendencijozno pobarvano.
Ljubljanske novice.
Na oklicih so: G. Ivan Slo bo dni k, gostilničar na Bregu s kuharico gdč. Ano I g 1 i č; g. Fran E11 e t z, račun, podčastnik z gdč. Juliano Štele; g. Ferdinand J a u t, železniški portir, z gdč. Marijo K1 u g; g. Alojzij Kraigher, dr. zdravilstva, z gdč. Viktorijo Juvančič; g. Anton Jagerhoter, stavb, tehnik, z gdč. Antonijo Gilg; g. Matija R o t h 1, poštni asistent, z gdč. Marijo b e m e; g. Ludvik Krema, fotograf, z gdč. Štefanijo Oblak; g. Jakob Jerneje, paznik, z vdovo Katarino Dovč.
Poročil se je danes g. Paul Lu k m a n n, c. kr. mornarski častnik, z gdč. Elfrido Z e s c h k o.
Čudno postopanje. Po Ljubljani dobivajo davkoplačevalci opomine, naj plačajo zapadlo osebno dohednino, plačilnih nalogov pa še sedaj niso dobili v roke. Upravičeno smemo zahtevati, da se strankam pošljejo prej plačilni nalogi, ker na kaki podlagi naj se sicer stranke pritožu jejo proti odmerjenju. Upamo, da zadoščajo te besede in da se nam ne bo treba s ta kim postopanjem še kedaj baviti.
Zapisnik hiš in hišnih posestnikov deželnega stol. mesta ljubljanskega. Sostavil Ivan Robida, mestni polioijski komisar. Ta zanimiva in priporočila vredna knjižica je izšla v založbi A. Klein & Comp. Gena 60 v.
Društvena godba koncertruje: V n e -d e 1 j o 2 3. avgusta t. 1. od 10—12. ure dop. na vrtu Hafnerjeve pivovarne na Sv. Petra cesti. Vstopnina prosta.
Meščanski klub vabi svoje člane, da se polno številno vdeleže komerza krščansko mislečega slovenskega učiteljstva in di-jaštva, ki bo v torek ob 8 uri zvečer na vrtu pri „zvezdi".
Veselica. Na jutrišnji veliki vrtni veselici pevskega društva „L j u b-1 j a n e « se bo sigurno vsak dobro zabaval ; posebno je še skrbljeno za one, ki se hočejo smejati. Kdor se rad smeje, si bode omislil katalog in si ogledal kabinet znamenitosti, v katerem bodo razni predpotopni predmeti, stvari srednjega veka, razno orožje in tudi razno najnovejše, kakor: Kecske mety, 300 let stara ženska, čevelj prvega hribolazca na Triglav, rokopis Žaneta iz Iblane i. t. d. Ob 6. uri se spusti najnovejši zrakoplovec Asido Moreti v zrak, ter se bode z visočine 500 metrov s padalico spustil na tla. Razun tega bo goste zabavalo še petje in društvena godba. Tedaj na K o z 1 e r -j e v vrtjutri, kjer je začetek ob 3. uri in je vstopnina 40 vin.
Ponesrečeni deček. Alojzij Rozman, 8 let star sin kurjača na južni železnici prišel je včeraj popoludne k šentpeterski vojašnici po komis, katerega so vojaki razdajali, da bi ga njim ne bilo treba noaiti na orožne vaje. Rozman je prinesel seboj vrvo, katero pa mu je odrezal krojačev sin Karol Fer-jančič in jo nesel kakih 5 metrov visoko na telovadno napravo. Rozman je splezal na to napravo, pa je padel doli in si desno nogo v členku spahnil. Prenesli so ga v deželno bolnišnico.
Trije vozovi skočili s tira. Včeraj so na južnem kolodvoru pri prevažanju trije vagoni tovornega vlaka skočili s tira. Ne sreča se ni nobena pripetila.
Beg prlsiljencev. Dne 20. t. m. zjutraj pcbegnil je cd dela pri stavbi skladišča v Metelkovih ulicah prisiljenec Vincencij Haag s Koroškega.
Zaprli 80 brezposelno delavko Jožefo Mešik, ker je dne 16. t. m. ukradla lekar narju Ubaldu pl. Trnkoczy ju iz veže njegove hiše na Mestnem trgu otročji voziček, vreden 40 kron. Voziček je tatica bila prodala delavčevi ženi Mariji Fortuni v Metelkovih ulicah št. 27, opravo vozička pa Mariji Mežnarjevi, natakarici pri Lasniku v Wolfovih ulicah št. 1.
Zidarska dela v LJubljani. Vrome je ta mesec za notranja kakor zunanja dela pri novih stavbah ugodno in so napredovala. Pri nekaterih tvrdkah je sicer primanjkovalo zidarjev in delavcev, a so podjetniki vender dovršili prevzeto delo. Zidarski mojster Simon
Treo je zadnje dni dogradil v Slomškovih ulicah jedno enonadstropno hišo, ki je de loma tudi že pod streho; istotako je pokrita nova trinadstropna hiša stavbenika Filipa Supančiča ob Bieivveisovi cesti. M. Sokučevo hišo pred konjušnico ometujejo in snažijo. Accettova hiša ob Sv. Petravceati je ometana in osnažena, istotako Fr. Svigljeva ob Dolenjski cesti. Ziidarska dela pri vojaškem strelišču ondi precej naglo napredujejo. Iiiša arhit. R. Smielowskega v Dalmatinovih ulicah je ometana in osnažena. Tlak so zadnje dni položili pred Vodnikovo hišo v Sodnij-skih ulicah in pred hišo »Kmetake posojilnice" ob Dunajski cesti. Tlakovanje Dunajske ceste je dovršeno do Mathianove hiše. V Prulah so zgradili ob nabrežju Gruberjevega kanala (pričenši pri mostu do polovice pota mimo Bohove vile del nove ceste z imenom »Gruberjevo nabrežje«. Pri jubi-lejskem mostu je tlakovanje z asfaltom, naprava lijakov in poprava podstavkov ob voglih dovršena. Prebarvali so hiše te dni: Sumeniško poslopje, hišo št. 3 in 37 ob Sv. Petra nasipu ter nekoliko prenareditev izvršili pri hiši št. 2 ob Nabrežni stezi. Rekonstrukcije pri hiši št. 15 v Florijanakih ulicah bo končane. Pleskarska, slikarska in zidarska dela v šolskem poslopju pri Uršu-linkah so končana. Poslopje Jos. Schumi na dvorišči njene hiše v Gradišči je osna-ženo. V Dalmatinovih ulicah je podreti šo dvoje Zeschkovih poslopij. Prenaredbe in prenovitev prostorov v starem parnem mlinu so do polovice izvršene. Pri zgradbi hiše Jos. Pocivavmkove so dovršili že del temeljnega zidovja. Pred vestibulom deželnega dvorca so prostor osnažili trave, zdaj čaka še rešitve obkrajni zid, vodomet in ograja. Zunanjih delavcev je že nekaj odšlo iz Ljubljane. Časovni kazalnik posta vili so poleg ure pred justično palačo. Za novi park bo navozili ondi že mnogo zemlje.
Tujci in ljubljanska električna razsvetljava. ^o dnevu bo tujci z Ljubljanskim mestom — če ima tudi že pečat drazega mesta na sebi — še nekam zadovoljni, naravnost godrnjajo pa nad vaško razsvetljavo zvečer, ko se pogase že ob 8. uri obločnice! To je res prava vaška razsvetljava, te električne leščerbe po ulicah! »Razsvetlite mesto po zgledu drugih mest ali pa obesite — trske ob vogale hiš!« — tako govore tujci iz — modernih mest. Imajo čisto prav !
Gorupov svet ob Dunajski cesti baje še ne bo tako naglo zazidan. Ljubljanski mecen g. Gorup je opustil že nameravano zgradbo dveh hiš baje zato, ker se je zahtevalo od njega, da bi moral napraviti pri hišah luksus fagade! Zlata in srebra ima g. G. sicer v obilici, ali tako neumen pa ni, da bi ga vtikal v zidovje in fasade m se s tem pred svetom — smešil. Bo pač lahko svet drago prodal, pa za lepe papirnate — tisočake 1
Deželna dvorana je vseskozi dovršena in opravljena; kedaj se pa poslancem — odpre, pa še ni znano. Ljubljanski , hudomušni jeziki trdč, da je ena galerija namenjena za „liberalce" druga pa za „klerikalce", v 3 ložah pa bodo sedeli samo ljubljanski — Nemci, če ne bo — dež!
Kako soc demokratje upoštevajo enako • pravnost. Preteklo nedeljo je soc. dem. društvo „Naprej" priredilo veselico, na kateri je okrasilo vhod z napisom „Will-kommen" in še-le na drugem mestu se je svetil slovenski napis. Občinstvo je bilo jako razburjeno, da socialni demokratje na tako provokatoričen način vsiljujejo kilavo nemščino.
Pri rokoborbah v cirkusu se je včeraj dogodil velik škandal. Izvošček Simon-čič je pokazal, da je močan fant, ki utegne vgnati celjskega rokoborca Petrija. Enkrat ga je res treščil od sebe, pozneje pa je dobil Petri Simončiča popolnoma nepravilno podse, ne da bi bil Simončič z obema ramama na tleh. Ker se je Petri kljub temu proglasil za zmagovalca, je pričelo občinstvo žvižgati. Petri je razburjen občinstvu oblju-boval — klofute. Cirkusni uslužbenci so hoteli kar pogasiti luči. Občinstvo je ogorčeno protestovalo. Sploh so te rokoborbe proračunjene le za reklamo cirkusa in ravnateljica sama nagovarja tekmovalce, naj se puste premagati. Ker hoče cirkus z nepravilnimi rokoborbami izrabljati občinstvo, ne moremo priporočati obiska.
Vstaja na Balkanu.
Turška nasilstva.
Odkar divja upor v Makedoniji, očitajo evropske države, pred vsemi seveda Turčija sama, kneževini bolgarski, da je ona kriva vsem nemirom.
Turčija toži velevlaetem, da ne more napraviti miru, ker Bolgarija podpira vstaše; Rusija potem deli lekcije B >lgarom, Avstrija pa zadovoljno sekundira. Naposled je bilo tudi sedanji bolgarski vladi že vendar pre več in izdala je zastopnikom velevlasti skrbno sestavljeno spomenico, katera tako jasno in tako kričečo pokazuje na edino pravi vzrok celemu uporu. Vlada bolgarska je naštela ogromen broj grozovitostij, ki so
jih počinili turški vojaki in katere so obenem dokazane. Človeku se ježe lasje, ko to samo bere. Ker je spomenica precej obširna, bodemo naveli iz nje le nekatera nečloveška zločinstva iz posameznih okrajev.
Solunski okraj. V samem Solunu zaprti so vsi izobraženi Bolgari. — V S e r e s u zaprte so vse šole od 20. apr. dalje; otroke so poslali domu, učitelje zaprli ali izgnali. Mestni načelnik, njegov pisar in vsi uglednejši možje so zaprti. Zaprti bo duhovniki iz oele okolice. Otroci ostajajo nekrščeni. mrtve pokopavajo brez duhovnika. Dne 23. aprila prišla je vstaška četa v bližino B a n i o e. Turki so poslali vojake s topovi; ali mesto, da poganjajo vstaše, streljali so na vas Banico ter jo porušili in 64 ljudi ubili, Drugi so zbežali v gore. — V Petridu so zaprti skoro vsi duhovniki in učitelji. Cerkve in šole zaprte. Vas Č u r i 1 o v o oplenjena ; bašibozuki bo pomorili skoro vse ljudi. Dne 6. maja je napadlo 120 vojakov Belo Gornja Ribnica; pet mož in dve ženski mučili so do smrti. Duhovnika, ki je zanje prosil, je čast nik pretepel. V vasi I g u m e n e c pobili so kmeta Trenčova skoro do mrtvega, ženo mu onečastili; ona je nato zi orela. Vas so oplenili in vse požgali, česar niso mogli odnesti. V Širbonovem, Steniku, Nikodimu, Goremu, Gabrenu in skirtu so vojaki strašno gospodarili. — Strumica. Najuglednejši možje celega okraja so zaprti, ravno tako učitelji in duhovniki. Orožniki hodijo po vaseh in silijo kmete, da podpisujejo pritožbe proti škofu Gerasimu. Šsofa in njegovega tajnika so zaprli. — V selu B u r j e v o je več ljudi ustreljenih tri žene onečaščene.— Nevrokop. Dne 21. aprila zaprli so enajst mestnih starešin. Vsi učitelji celega okraja so zaprti. Dne 1. maja bilo je več kmetov v Baničenu grozno mučenih. Dne 3. maja mučili so sto kmetov iz S k r e b o t n a , med njimi 80iet nega starčka. Enega kmeta so ustrelili. V Osikovem so dva kmeta do smrti pretepli. V Potovištu natezali so pet kmetov ter jim zasajali trščice pod nohte. Dne 21. maja bo v T e š o v i dva kmeta razče-trtili, glave njune okoli nosili. Se v devetih bližnjih vaseh so prebivalce strašno mučili. — Razlog. Šolskega ravnatelja, tri župnike, učitelje in skoro vse mestne starešine so zaprli. Prebivalci iz vseh bližnjih okrajev bo zbežali v gore ali v Bolgarijo. — K u -k u š. Dne 21. aprila zaprli bo šolskega ravnatelja in štiri učitelje. Cerkve in šole so zaprte. V vasi Gnamado ustrelili so občin skega načelnika in nekega trgovca. — Doj-ran. Župnik in učitelj sta zaprta. — Gev-g e 1 i. Župnik, starešine in učitelji bo zaprti. Vasi v okolici so vse oplenjene.— Vodeno. Dne 23. aprila zaprli so cele množice iz bližnjih vasij. 5. maja so zaprli arhi mandrita Štefana iz Mesimira. Vsi učitelji so v ječah, cerkve in šole so zaprte. — T i k-v e š. Več starešin, župnikov in učiteljev iz celega okraja so zaprli. — V K a r v o -d a n u mučili so z natezalnico kmete, da bi zvedeli od njih člane revolucijskih odborov. Kmet Sandev je umrl med mučenjem; Enča Stavreva so ustrelili. Davčeva so mučili, da bi povedal, kje skrivajo orožje; ta je došel pozneje v Solun, kjer Bta videla ruski in angleški konzul njegove rane. V K o 8 a n i je bil ustreljen neki kmet. Gičev, načelnik sela G u m a r č e , umrl je vsled mučenja ; kajmakam je silil načelnika sela Gornikova, naj napiše na mrtvaški list: vzrok smrti — samomor. Dne 22. maja je umrl Jankov vsled udarcev; Banijanskega so v ječi do smrti pobili; Hristov, župnikov sin, umrl je vsled mučenja.
Meseca julija je kajmakam iz Tikveša grozno gospodaril v petindvajsetih vaseh. Dokazanih je nad 300 slučajev mučenja; žena je bilo onečaščenih vsa sila. V vasi Ga-lišta oskrunili so vojaki Ilaveh regimenta iz Skoplja vse žene, celo otroke pod desetim letom. Dne 17. julija požgali in oplenili bo vas P o s t o 1 a r. Dne 9. julija ustrelili so R e m e n k u načelnika z ženo in otroci, ravno tako nekega odvetnika, ki je bil slu čajno prisoten.
Monastirski okraj. K o s t o -r i j a. Dne 21. aprila zaprli so vse učitelje in 6 starešin, 24 Bolgarov iz Kuprišta, 6 iz Dembena. Dne 24. aprila zaprli so učitelje v Četriotu in Dreničevi. 7. maja bombardirali in požgali so cvetočo vas Smardeš, ki je štela 300 hiš. Dne 30. maja postreljali so v Gabrežu 30 kmetov. Dne 20. junija so iskali vojaki po hišah v Zagorčanih orožje. Deset kmetov so obesili za prste na nogah; vodil je vojake častnik Mehmed Efendi. Skoro vse vasi okraja Kostorije so opustošene in ople-njene. — P r i 1 e p. Dne 28. junija zaprli so 15 trgovcev, še prej vse duhovnike in učitelje. — Monastir. Zaprto toliko Bolgarov, da v ječah ni več prostora; zapirajo jih v norišnico in po bližnjih vaseh. Dne 8. maja streljali in užgali so vas Mogila; med mrtvimi so tudi štiri žene. — F 1 o r i n a. 8. julija zaprli so načelnika, dva duhovnika in tri starešine. Duhovnike so pretepali in za brade vlačili po cestah. Več mučenih kmetov iz okolice odšlo je v Monastir, kjer sta ruski in avstrijski konzul videla njihove rane.
Skopljanski okraj. Od 19. aprila dalje vrši Be sistematično proganjanje bolgarskega življa. V Skoplju je zaprtih več starešin, metropolitov tajnik, vsi bolgarski učitelji. Dne 11. junija je bil obsojen ravnatelj učiteljišča Kahlešev, v enoletno ječo, ! ker so našli v njegovi knjižnici „revoluci j jonarne" spise, namreč Shakespeare • jevega 1 „Othella" in knjigo »Les Misčrables«! Neka ' 16 letna deklica je dobila leto dnij ječe, ker je imela nekaj patriotičnih pesmij prepisanih. 1
—	W e 1 e s. Na javni Cesti je bilo deBet j Bolgarov ustreljenih. Dne 9. maja so zaprli j škofjvega tajnika, šolskega ravnateljsvin več trgovcev; poslali so jih v Skoplje. — Š t i p. Bašibozuki oplenili vasi. Več kmetov so mučili z razbeljenim železom. Dne 2 junija bo mučili kmeta Milenkova; njegovo ženo, ki je bila noseča, se teptali z nogami. Mater, ki se je pritožila vsled tega pri Hilmi paši, so zapodili z besedami: »To bo laži!" — N j e m a n c i. Dne 2 junija iskali so vo jaki orožje. Vse kmete so pretepali z biči in jermeni. Župnika Hristova bo privezali k ne kemu stebru, čez dva dni bo ga odvezali, potem pa v ječi obesili. Več vasij je ople-njenih. — T e t o v o. Albanske čete so ople-nile vasi Kunovo, Rečov, GoBtivar ; izsilili so od ljudij velike svote denarja. — K u m a -novo. Dne 14 junija oplenili so vas Selo, žene so onečastili. — M a 1 e š e. Začetkom junija so obesili več kmetov z glavami navzdol; kmet Stojkov je pri tem umrl. V selu Martislavci je neka žena med mučenjem umrla. Dne 30. junija je častnik Tevfik Efendi župnika Petra malo ne do smrti pretepel. V Trabotincih je isti častnik župnika Atanazija grozovito mučil; pred smrtjo ga je ubranil načelnik, ki je mohamedanec. V Džidimircih so umorili dva kmeta.
Drinopoljski okraj. Kirki-1 i s s a. Dne 18. aprila je umrl vsled mučenja kmečki sin Dimov iz Kojeva. Vas je bila oplenjena. V Raklici le bilo mučenih 13 kmetov. Dne 27. aprila je bilo mučenih 25 kmetov, jeden je sredi mučenja umrl. Več vasij oplenjenih. Kmetje morajo vrh tega dajati bašibozukom obilen „bakšiš". Dne 15. maja je bil mučen v Kolibici neki kmet do smrti. Vas oplenjena. Dne 28. maja je bilo v Kujundere 40 kmetov grozno mučenih. Potem so morali kupiti od vojakov tri puške za 300 kron, katere so jim nato izročili kot ,najdeno orožje". Se-le ko so plačali 1600 kron, so jih izpustili. Dne 20. maja postreljali so v selu Enidže 40 kmetov; 120 ljudij se je rešilo z begom v kneževino.
—	Bunas-Hissar. Dne 3. junija so ubili duhovnika Ivanova. V Kodži-Tasli bile so 3. junija žene onečaščene in 14 mož mučenih. Samostan sv. Konštantina pri Urum-Beghli so bašibozuki oplenili. Dne 4. junija so župnika Zagorova skoro do mrtvega pretepli in nezavestnega pustili na tleh. Skoro po vseh vaseh uprizorili so bašibozuki strahovite izgrede.
To je samo majhen izvadek iz obširne spomenice, ki jo je bolgarska vlada poslala zastopnikom evropskih držav. A tudi ta kratek seznamek turških strahot dosti jasno pove, zakaj se širi upor po Makedoniji. Ne bolgarska kneževina — kakor zagotavlja lažniva turška vlada — ampak strašna na-silstva, katerim so jadni bolgarski kmetje izpostavljeni, — ta nasilstva usiljujejo Makedoncem orožje v roke, da se branijo pred svojimi nečloveškimi tirani.
Najnovejši dogodki.
V četrtek se je vršil ministerski svet v Carigradu, ki je brezpogojno vsprejel vse ruske zahteve glede zadoščenja za umor konzula Rostkovskega. Poslanik Zinovjev je imel vsled tega včeraj posebno avdijenco pri sultanu.
Poslaniki velevlastij so sklenili, da bodo zahtevali od svojih vlad, naj pošljejo vojna brodovja v turške vode, da varujejo tamoš-nje svoje državljane.
Bolgarska vlada se je pritožila pri turškem policijskem ministerstvu, ker zapro že dalj časa vsakega Bolgara, ki pride v Carigrad po trgovskih opravkih.
Poroča se, da konzula Mandelstamm in Giers nista umorjena.
Konzularno poročilo o umoru Rostkovskega je dokazalo, da konzul ni dal nobenega povoda, da ga je turški orožnik napadel. Ruska vlada zahteva, da se kaznujejo tudi tisti turški vojaki, ki so streljali in ranili konje konzulove, ki so vozili njegovo kočijo mimo vojaške pekarne.
Kake namene imajo makedonski vstaši, to je povedal te dni neki voditelj makedonskega gibanja, ko se je mudil v Belgradu. Splošen upor, pravi, je razvit za sedaj samo v drugem revolucijskem okraju, v vilajetu monastirskem. Razširil ee bode kmalu še po ostalih štirih okrajih : Skoplju, Solunu. Se-resu in Maleševem, kjer je sedaj primeroma še malo VBtaških čet. Upora Be udeležujejo v mnogih krajih tudi Srbi; nekaj srbsk h učiteljev je tudi članov makedonskih odbo rov in v enem distriktu je vstaja popolnoma srbska. V distriktu kosturBkem bo vstaši skoro izključno pristaši grškega patriarhata, in v Kruševem bo se udeležili bojev tudi Kucovalahi. Taktika vstašev namerava za zdaj razširiti po
Makedoniji popolno anarhijo s tem, da se razrušijo železnice in brzojavi in da se ovira vsaka uprava. Pozneje se prične boj naravnost proti vojaštvu in naposled bodemo začeli rušiti mesta z dinamitom. Vstaši v monastirskem okraju bo oboroženi z Groso-vimi, v solunskem in skopeljskem okraju pa z Mannlicherjevimi puškami. Namenoma nismo pričeli sedanji upor v skopljanskem okraju, ker leži ta okraj ob bolgarski meji in bi potem dolžili Bolgarijo, da je ona zanj odgovorna. Splch je pa vojna med Bolgarijo in Turčijo neizogibna.
Na progi Monastir—Solun so porušene vse čuvajnice. V samem Monastiru se je skrivala neka vstaška četa na katoliškem pokopališču; ko je pa priš o vojaštvo, da jo zajame, je četa brez sledu izginila. Vsi spo sobni Bolgari monastirski pridružili so se vstašem. Grki zaradi grdega vohunstva niso nikoli varni pred vstaši.
Vladno poročilo javlja iz Soluna, da je Omer paša z 20.000 vojaki zajel 4 združene vstaške čete, ki so štele do 1200 mož, ter jih popolnoma uničil. Ta je pač malo predebela.
Revolucijski štab monastirskega okrožja je poslal konzularnim zastopnikom v Monastiru okrožnico, v kateri navaja nekatere grozovitosti, ki so jih storili turški vojaki nad neoboroženimi ženami, starčki in otroki in da so požgali več krščanskih vasij. Okrožnica izjavlja, da revolucijski štab ne more več zadrževati bolgarskega prebivalstva, da ne vrača Turkom milo za drago. Okrožnica je podpisana 12 t. m.
Porta je sporočila avstrijskemu in ruskemu poslanstvu, da se nahajajo načelniki revolucije, Sarafov, tiandartsky in Černo-vijev v okraju monastirskem.
Blizu Drinopolja vjeli so vstaši turški oddelek obstoječ iz dveh častnikov in 60 vojakov, katere so razorožili in potem izpustili. Ali bi Turki tudi tako storili?
Grški ministerski predsednik je poslal zastopnikom velevlasti poročilo grških konzulov v Makedoniji, katero pripoveduje, da so vstaši metali v Kruševem dinamitne bombe na grško cerkev in šolo, 322 grških hiš požgali in več Grkov pobili. Rhalli prosi velesile, naj napravijo konec tem grozodejstvom, pod katerimi Grki več trpe, kakor drugi kri-stijani in Turki.
Pri Kosturu bo napadli vstaši turški poštni vlak. 60 vojakov, ki bo vlak spremljali, je bilo postreljenih. Vstaši so pobrali poštni denar v znesku 9000 fr.
Turki so oplenili okolico Kruševa ter razven mnogih Bolgarov tudi sedem Grkov ubili.
Pri Serinu razrušili bo turški vojaki pet bolgarskih vasij. Pobili bo pri tem 200 kri-stijanov. V Sjavatih so zažgali neko ulico, vsled česar je štirideset oseb našlo smrt v plamenu.
Nekega uradnika ruskega poštnega zavoda v Carigradu je napadel turški vojak, ga oropal in težko ranil. Prenesli so ga v italijanski hospio.
Kraj San Stefano pri Carigradu so preiskali turški vojaki in policaji. Eskadrona konjenikov je obkolila kraj, v katerem so vojaki in polioaji preiskali vse bolgarske hiše. Iskali so orožja in dinamita. Boje se namreč, da nameravajo Bolgari napad na Carigrad.
Turški zastopnik v Belgradu je protestiral proti makedonskemu meetingu, ki se je vršil tam v nedeljo in na katerem so Srbi sklenili, oborožiti prostovoljne čete ter jih poslati vstašem na pomoč. Srbska vlada je odgovorila, da ne more zabraniti podobnih meetingov, vendar bo vse storila, da srbske čete ne prekoračijo turške meje. — Vojni svet je sklenil, da mobilizuje dve diviziji ter jih pošlje na turško mejo.
Iz Belgrada se nadalje poroča, da odpošlje srbska vlada velesilam noto, v kateri jih opozori na neznosno stanje macedonskih Slovanov.
Zatrjuje se, da se novi srbski vojni minister Leonidas bolarovič v kratkem poda na srbsko turško mejo, kjer bo inšpiciral ta-mošnje obmejne garnizije, ki so se že pomnožile.
Glasilo sedanjega srbskega ministerskega predsednika Avakumovica poživlja vse stranke, naj koncentrirajo vso svojo pozor nost na sedanji usodepolui moment, ki postane lahko odločilen za slovanske države na Balkanu.
Bolgarski vojni minister Savov, ki se je ravnokar povrnil v Sredec od turške meje, kjer je inšpiciral obmejne garnizije, poročal je v ministerskem svetu, da so že dovršene vse priprave za vojno. Vojaki pa so za vojno jako navdušeni. Bolgarija sicer ne napove Turčiji vojne, pač pa bo Turčija primorana napovedati jo Bolgariji.
Bitka pri Kremencu
o. in kr. 19. lovskega bataljona
dne 17. avgusta 187 8.
(Dalje.)
Turki so imeli zastave in konje. Naposled spregovori stotnik baron Schmiedburg:
»sovražnik je to!« — »Pustimo jih priti bližje,« reče poveljnik major pl. Klobus. Ko so se približali 12.000 korakov, proBi poročnik Mirilovič od topništva: »Gospod major, ali smem streljati ?« Major mu reče: »V božjem imenu, votli strel!« zdajci prične topničar top sukati, daljava se je cenila na 12 000 do 14.000 korakov, — z desno roko gleda skozi vezir, z levo roko pa daje znamenje, kam naj ga vojaki sučejo. Meni je srce skakalo od veselja, misleč, kako bode kroglja 200 do 300 Turkov namah pobila. Vse dobro, vojak udari in kroglja zleti liki veliki raci med silnim pokom — in pade skoraj 100 korakov na desno od Turkov pod neko figovo drevo; zemlja se je zakadila — a Turkom se ni zgodilo nič hudega. Zdajci pa so se slišali glasni klici: »Topove imajo, topove imajo, beži brate, beži brate!« Na mah so Turki izginili v goščavi na jugovzhodu proti že omenjeni kuli.
Jaz sem stal na vrhu poleg rezervnega poročnika Korerja; kar nakrat slišiva : »trr, čim, brr — pih«. »Gospod poročnik«, re čem, »kaki sršeni morajo pač to biti ?« »Jaz ne vem«, mi je odgovoril. — Na mah pa 'spoznava, da so to krogle turških pušk; hitro sva se skrila. Poročnik je šel na svoje mesto, jaz pa sem še dalje tam ostal. Ker pa ni bilo konca brenčanja in je bila nevarnost vedno večja, sem stekel k bližnjemu drevesu, misleč, da dobim tu dobro zavetje, ali motil sem se. Tukaj je bilo vže kakih osem vojakov, ki so iskali zavetja, kakor jaz in ki niso imeli pušk. Okrog 8. ure sem zapustil svoje zavetišče in stekel pod voz za municijo. Tukaj sem bil gotov pred turškimi kroglami. Semkaj so nosili tudi ranjence. — Prvega so prinesli nekega topničarja Krogla ga je bila zadela ravno v čelo. Polkovni zdravnik ga pusti na nosilnicah ležati in mu zaveže rano na čelu. Jaz sem se temu čudil, ter vprašal, ako bode ozdravel. Zdravnik mi reče, da ne; obvežem mu, je dejal, le da laglje umrje. Kmalo za tem prineso druzega topničarja, ki je bil tudi od krogle zadet v trebuh, ali ta ga ni ranila, samo hudo ga je vdarila. Lovec Marpurgo je bil prvi mrtev. — Njegovo puško sem jaz vzel in sem tudi streljal. — Mrtev je bil tudi lovec Skala in podlovec Hočevar. — Ranjeni so bili nad-lovec Pucelj, podlovec Hočevar in vodja patrole Zalar.
Okrog 9. dopoldne pride generalmajor Schluderer ter se je blizu mene z majorjem pl Klobusom razgovarjal; a Turki so jih menda videli, ker so začele gostejše krogle tja padati, bchluderer se nasmehlja ter pravi: »Nas že imajo«, in počasi zopet odide. Ob 10. smo videli, kako je na hribu na južnozahodni strani krcgla iz topa spod-bila Turkom stališče in ga precej visoko vrgla. Kljub vsi resnosti se je marsikdo nasmejal. Jaz sem se pri tej priložnosti spomnil na one čase, ko sem se kot pastir z žabami na jednak način igral, seveda, takrat je bil le kamen in palica.
Kmalo potem zaupije major: »municijo varovati!« Vsak vojak je imel le 72 patro-nov pri sebi in ko bi te postrelil, kaj potem ?
V nevarnosti.
Ob 11. uri se je videlo, kako ao Turki hiteli po vzhodnem robu, kakor v začetku omenjeno, da bi nam prišli za hrbet. Ker nismo vedeli, da nam je 7. cesarski lovski bataljon na pomoč prišel, so nam lasje po koncu stali, in mislili smo, da je z nami konec. Nekaj časa smo se celo streljali s cesarskim lovskim bataljonom. Ko pa je major to videl, poklical je štabnega trobentača Josipa Nossdorferja in še druge trobentače, da so trobili generalni korak, potem je lovski bataljon zaznal, da mi nismo Turki.
Ko Be je pomota odstranila, se je lovski bataljon vrgel z vso silo na one Turke, ki so nam po robu hoteli priti za hrbet, in jih je potisnil nazaj z malimi hribovskimi topovi. Takrat je pa naša artilerija od dveh topov enega obrnila na severno stran in tako so bili Turki v ognju od dveh strani. V neki hiši se jih je bilo morebiti več nego sto nabralo in v bran postavilo, ali naš top je hišo zažgal in razrušil in vsi Turki, ki so bili tam, so našli pod razvalinami smrt
Tako smo se bili privadili pokanju, da nam ni bilo veliko mari. Pričeli smo med ognjem uganjati burke. Lovcu Markoviču so tovariši jemali kruh in suhor, ta pa je bil hud, rekoč: „Vi ste hujši, kakor Turki, oni mi ničesar ne morejo prizadeti, vi pa mi kradete kruh in suhor".
Pri vodnjaku
Pisec teh vrstic je tudi postal žejen, na lakoto ni imel časa misliti, in se je tudi napotil proti vodnjaku zapustivši svoje zave tišče pod municijskim vozom. Šel je kakor je vedel in znal varno in kadar je slišal kroglo brenčati, se je hitro priklonil, da bi ga ne zadela, — seveda je bila krogla, ta čas, ko se je slišala, že Bog kje. Tako in enako pa smo se priklanjali vsi.
Ko dospe do vodnjaka, najde tam računskega nadlovoa H. vsega zgrevanega. Začudi se mu, kaj vendar tukaj dela, a on reče: »Kaj bo, kaj bo!« — »Nič«, sem mu odgovoril, z mano pojdeš na vrh hriba. „0 to pa ne, tukaj sem bolj gotov pred kro-
Ijlami« reče in pri tej priliki prileti krogla ravno pred H »No vidiš«, sem mu rekel, „tukaj tudi nisi varen pred kroglami, le pojdi na hrib, greva, Bog bode nas varoval, če pa morava vbita biti, bodo nas vsaj zakopali*. — Sla sva, kjer so krogle hudo padale sva malo atekla, kjer pa ne, sva šla bolj počasi. Tako grede nalctira na tri Turke, ki so jih bili naši vojaki vjeli in le sem pripeljali.
Strelialo se je od 7. ure zjutraj do mraka zvečer. O J našega bataljona jih je bilo 11 mrtvih med niimi podlovce Hočevar in lovca Marpurga in Skala, imen drugih Be ne spominjam.
Večerni dogodki.
Ko se prične mrafiiti in se je s streljanjem ponehalo, smo slišali iz turškega tabora glasno vpitje : „Bratko pojdi domov, pojdi domov bratkol" — Ali mi smo dobro vedeli kaj je njih namen, bili smo na straži pazni in tihi.
Nihče ni smol ognja narediti, tudi smod-čice ne nažgati. Častniki so držali revolverje v rokah in pričakovali naskok.
V mraku je zaukazal major narediti jamo in padle vojake pokopati. — To se je zgodilo, poveljnik pokliče štabnega trobentača, da naj trobi „k molitvi« za ranjke. Dragi bralec ne moreš razumeti, kako je trobente glas vsacega izmed nas pretresel. Mislil si je vsak, danes onim, jutri morda meni.
Nato zaukaže major, ker danes še nihče nič jedel ni, naj se danes poje „Eiserner Vorrat«. — Ali glej, tovariš ni imel nič več, pojedel ga je bil že zdavnej. Dal sem mu nekoliko mesa, seveda ga sam nisem imel veliko.
Nočni strahovi.
Legli emo vsi k počitku razven straž, seveda ne na blazino, ampak na golo zemljo, in tudi to bi bilo dobro, ko bi bilo le mir. Moj tovariš se je pa bal tako, da sem mu zagrozil, da bode ustreljen, če bode tako strahopeten. On je pa tarnal »kaj bo, kaj bo!«
„Kaj neki«, mu rečem, če naju bodo ustrelili, naju bodo pa pokopali, če bi bil Ti pa še pri vodnjaku in bi bil zadet, bi Te vrane kljuvale kakor kako mrhovino, bodi vesel da si tukaj in bodi miren.
Zaspal sem. Naenkrat me zbudi glas „Alarm". Skočim po koncu da vidim kaj je. Reklo se mi je pa pri miru biti.
Vedeta je slišala, da se nekdo bliža, in ker dotičnik na: „Stoj, kdo tu« ni hotel slišati, vojak ustreli. Na to prileti 12 oboroženih vojakov gledat, kaj je, in slišali so vsi,
da nekdo pride, ki je v veliki grmadi.--
Vojaki drže puške na kojih so bila (bodala) bajonetje nasajeni, v rokah in čakajo, nemirni, misleči si kdo bode prvi Turka zabodel. --Ali kaj je bilo. — Velika želva
prileze ven, ki je lezla čez suhljad, zato toliko šuma.	(Konec prih.)
izpred sodišča.
Glavni dobitek uboine loterije. Sluge tržnice Upcera, Rudolf Haucke in Ignacij Volkl so skupno kupili tri srečke loterije za reveže. Za davno je bil rezultat znan, ko sta si izmislila Hiucke in Volkl slabo šalo. Popravila sta s črnilom številke srečke na št. 82 896 glavnega dobitka in pokazala to Upceri, ki je samega veselja Sar skakal. Akoravno je vse osobje v tržnici vedelo za šalo, Upoera ni opazil ničesar. Tudi potem še ni ničesar opazil, ko sta mu dala srečko, da jo gre zamenjat za denar ako ravno bi bil lahko opazil korekturo. Veselje nad dobitkom ga je čisto zaslepilo. Res je del h kasi in Intel tu dobiti denar za srečko, tu se je pa šala izpremenila v žalo-igro. Upcera je ravnateljstvo loterije naznanilo radi hudodelstva ponarejanja listin. Toda kmalu se ie stvar razjasnila in pokazalo se je, da je bilo vse le šala, čeravno ne najbolj primerna. Deželno sodišče je ustavilo preiskavo. Pač pa je vložilo tožbo proti Volklu in Haucku zaradi ponarejanja listin. Sodnik ju je obsodil vsakega na 10 K globe.
Sin »a 20 K. Pred nedolgem je bil pred Bodiččem v Sarajevu 17 letni delavec Jovan Kubatlija, ki je ubil v vasi Kralulja 16 letnega Spazoje Vojovičj. Kubatlija je priznal svoj čm z izgovorom, da ga je Vo-jovic prej napadel. Razprava je dognala prav nasprotno. Zato je bil Kubatlija obsojen na 3 leta in na povrnitev škode. Ko so popra-šali očeta, koliko zahteva za svojega sina, je jokajoč in ihteč zahteval ... 20 K!
Bazne stvari.
Najnovejša od rasnih strani.
Ponesrečeni avtomobilist. Pariški advokat Ducbemin se je v Ren-nesu vozeč se z motorjem ponesrečil. Ostal je s razbito črepinjo na mestu mrtev. — Osem delavcev zasulo je na kolodvoru v Lengsleldu, ko so kopali neko jamo. 6 so jih rešili, 2 sta mrtva. — Marko v e g a stolpa ne morejo zgraditi. Beltrami, eden najimenitnejših strokovnjakov, je izjavil, da take velikanske zgradbe ne morejo zgraditi na trhnelo podlago. Ako bi pa hoteli položiti novo podlago, tedaj bi
bila v nevarnosti okoli stoječa poslopja. — Nov nuncij na dunajskem d v o-r u. »Reiobspost« zatrjuje, da bodoči papežev nuncij na dunajskem dvoru prav gotovo ne bode Mery del Val, kakor so poročali. Ii brana je neka oseba, ki doslej še ni opravljala nikjer službe nuncije*«. — Trpinčenje vojakov. V Birolinu je obso dilo sodišče podčastnika Reicbenbacha, ki je bil obtožen, da je v več sto slučajih trpinčil proBtake, v 3 in pol letnn jtčo in degrada cijo. — Stava za Humbertove. List .Matin" jo razpisal nagrado a-lede izida Humbertove pravde. Dobil je 37 112 rrter^ vorov. 28.685 se jih izreka za obsodbo 8427 za oproščenje Terezije Humbertove in 27.671 za obsodbo in 9441 za oprošč. Fr. Ilumb. — — Nezgodi na železnici. Sinoči je zopet navstal ogenj na pariški podzemski železnici, ker se je neka svinčena plošča jela topiti. Potniki so mirno zapustili voz. Iz Pariza se nam poroča: Eden osobnih vlakov, došel iz Bresta, je po neprevidnosti strojevodje zadel ob enega odbijalnih stebrov na parižkem kolodvoru, da je več oseb, ki so bile že odprle vrata vagona, odletelo na peron in se poškodovalo. — Avstrijski cesar si je prepovedal slavnostno okraše-nje Lvova v priliki njegovega dohoda v Lvov in je dejal, naj se dotične svote raje dajo prebivalstvu, ki trpi radi vremenskih nezgod. — Umrl je na Češkem državni poslanec grof Hartig. — Velik vihar je divjal v Maniago na Laškem. Vihar je odnašal hišam strehe. — Slovaki otvo-rijo umetniško razstavo v mestecu Silein. — Zverina. Na otok S»kalm, k|tr so zapit' ruski zločinci, so pripeljali krnita K*st:r skega. ki je umoril celo vrsto 1 ud'. Pil jo človeško kri, z mastjo svoj h žrtov gi je t* mazal čevlje Kakor je izjavil, je število njegov h ž tiv tako veliko, da niti ne \e natančnega števila M ril ie, k^r mu j« dišala človeška kri. — Edison j« izvršil stroj, ki izpovedbe prič pri sodišču eam zanleži in tudi njihov glaa spreime v se. Za tako delo torej ne bo treba več zapisnika-iev. — Pri dirigiranju umri |e v S ipronju kapelnik vojaške godbe D beš. Vri prome-nadnem koncertu ga je za<iela ka). — P a-metno svarilo. Francuski ge.eralPasse rieux je izdal vklic na svoje častnike o katerem pravi, naj ne obiskujejo igralnic. — Štiri osebe umrle za panjo steklino. V Novari na Lahkem je i o padel Btekli pes tri otroke in 26 letnega moža, ki so vsi umrli vkljub temu. da so jih poslali v Pa-steurjev zavod. Vzrok temu je »vzgledno« vodstvo PaBteurjevega zavoda v Milanu. — Nove uniforme bodo poskusili upeljati za francosko armado.
Priprave za svetovno razstavo v St Louisu deloma razrušene. Hud
vihar je obiskal tedni mesto St. Louis in okolico kakih 150 štirjaškib milj v obsegu. Skoda na imetju je velikanska. Več oseb je ubitih in ranjenih. V mestu samem je vihar naredil veliko škodo poslopjem, prirejenim za svetovno razstavo. Zidovje deloma dokončanega poljedelskega poslopja je bilo zelo poškodovano in na več krajih popolnoma podrto. Iz jednega poslopja je veter vrgel štiri delavce. Jeden izmed teh je bil takoj ubit, ostali pa smrtno poškodovani.
Naročnik pred nebeškimi vratmi.
Neki list je takole podrezal naročnike, ki ne plačajo redno naročnine. Opisal je, kako pride tak naročnik pred nebeška vrata. Peter: .Kdo si?" Duša: „Prebivalec iz Wal-laseya". Peter: „Ali si bil naročnik .Parish Magazinea?" Duša: „Da". Peter: „Ali si plačal svojo naročnino?" Duša: „Pozabil sem". Peter: (beri: marš!) — Prav in lepo bi bilo, ko bi mej „Slovenčevimi" naročniki ne bilo nikogar, ki bi se ob teh besedah čutil prizadetega.
Kako živi Pij X. Tudi kot papež nadaljuie Pij X. svojo preprostost. Večerja njegova je nekoliko bouillona, eno mehko kuhano |ajce, sočivje, kozarec bourdeaux-vina, sadje potreseno z nekaj sladkorjem in čaš'ca kave Zadnje dni je šel papež spat o 10. uri. Med pol 6. in 6. uro zjutraj je vstal. Sluga Leona XIII. je vendar ostal pri njem. Kakor je stregel umrlemu streže tudi novemu papežu. Prva dva dneva je šel Pij X. v spremstvu švicarske garde v dvorano, v kateri so še od konklava bili postavljeni oltarji, in je tam bral sv. maša. Stregel mu je pri tem njegov privat. tajnik msg. Bressan ; tudi je bilo nekaterim osebam papeževega dvora dovoljeno, biti navzočim pri sv. maši. Sedaj si je dal sv. Oče iz prejšnje pisarne kardinala Rampolle napra viti kapelico, v zadej ležeči obednici pa ju-žina. Po sv. maši se vrne v svoje prostore in zajutrkuje. Pri tem mu streže nje gov prejšnji sluga P-an, ki ga je vzel seboj v Vatikan. Cašica mlečne kave s praženim kruhom, surovim maslom in marmelado je njegov zajutrek. Potem se pa takoj začno vsprejemi; najprvo sprejme duhovnike in lajike, ki jih že od poprej pozna, potem pa sprejme osebe, ki so po Maestro di Camera prosile za privatno avdijenco. Pred-včeraj. so mu umerili sutano, črevlje. klobuk,
Tudi ie dvorni fotograf Federici že smel sv. očeta f tografirati. Kosilo obstoji iz juhe, še dvoje drugih jedi, iz sadja in nazadnje je kava. Po kosilu gre sveti oče za eno uro malo počivat. Po tem počitku sveti oče navadno moli s svojim dvornim kapelanom, potem se pazopit začno sprejemi Proti 6. uri gre v vatikanske vrtovena izpre-hod; pred vrati ga čaka kočija. Že se je pri-godilo, da jo je poslal nazaj in je 1—1 */, uro izprehajal peš. Na izprehodu ga spremlja službujoči komornik in dvanobelgardistana konjih, crez hodnike in stopnjice vatikanske hiti papež z brzim korakom. Večkrat na dan sprejme državnega tajnika mnsgr. Merry del Val-a, ki mu predloži došle brzojavke in pisma in se posvetuje z njim, kaj naj se v tej ali oni zadevi ukrene.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 21. avg. 0 obisku rumun-skega ministerskega predsednika Stur-dza pri grofu Groluohowskem je Go-luchowski priznal, da sta razpravljala o razmerah na Balkanu in je dejal: Ako bo Bolgarska pričela vojno s Turčijo, puste vlasti Turčiji prosto roko. Le v slučaju zapletkov bi posegle vlasti vmes.
Budimpešta, 22. avg. Možnost, da bi postal grof Apponyi ministerski predsednik, je stopila zopet v ozadje. Proti njemu niso samo osebni, ampak tudi stvarni razlogi. Hitri njegov odhod na posestvo Eberhart je s tem v zvezi.
Budimpešta, 22. avgusta. Danes je bil pri cesarju v avdijenci grof Gro-luchovski. Danes bodeta še sprejeta grof Szapary in Weckerle.
Budimpešta, 22. avgusta. 0 vče-rajšnih avdijencah se poroča: Cesar je sedel pri svoji pisalni mizi in vsakemu sprejetemu politiku dejal, naj mu poda kratko poročilo o položaju. Cesar je dejal: „Jaz sem star mož in pričakoval bi lahko, da me pri miru pustite. Nobenega vladarja ne poznam, ki bi v toliki starosti in po tolikem vladanju imel toliko skrbi, kakor jaz." Cesar je dejal, da se čuti nervoznega in bolnega. Stališče vladarjevo je, sploh nobenih koncesij dati opoziciji ali k večjemu prav malenkostne. Ko se je čulo o tem stališču cesarjevem, pričele so zopet krožiti vesti, da bo cesar odstopil, a vladni krogi to odločno dementira j o.
Budimpešta, 22. avgusta. Grof Štefan Tisza imenuje postopanje opozicije frivolno, in pravi, da bo dejal kralju, naj tem ljudem z odločnim sredstvom zamaši usta.
Budimpešta, 22. avgusta. Finančni minister Lukacs pravi, da je pri včerajšnji avdijenci dobil vtisek, da vladar noče dovoliti nobenih koncesij.
Budimpešta, 22. avgusta. Da bi se doseglo sporazumljenje mej strankami je malo upanja. Interregnum Khuen Hedervaryjev utegne trajati še več tednov. Opozicija je jako depri-mirana. Vladar noče dati nobenih važnejših koncesij.
Zagreb, 22. avgusta. Radi dogodkov v Zaprešiču aretirani 13-letni deklici je ime Jelica Jug. Poleg te sta aretirana tudi Mirko Jelakovic in njegova 15 letna sestra Janica. Ranjeni Nikola Drem petič iu Zajič se bori v bolnici s smrtjo.
Zagreb, 22. avgusta. Tu je razširjena vest, da je srbski kralj Peter pobegnil iz Srbije. Uredništva zatrjujejo, da so na vprašanje v Belgrad dobila zagotovila, da vest ni resnična.
Požega, 22. avgusta. Tudi tu so bile demonstracije. Množica je pobila okna županu Cziraku in madjaron-skemu kandidatu dr. Kiirschnerju.
Lvov, 22, avgusta. Občinski svet je najodločneje protestiral proti nameravani otvoritvi nemške šole.
Rim, 22. avgusta. Papež Pij X. namerava izdati aa velevlasti spomenico, v kateri jih poživlja, naj store konec grozovitostim in preganjanju kristi-janov na vzhodu.
Rim, 22. avgusta. Tukajšnje turško poslaništvo opozorilo je laško vlado,
i da so albanski agentje prišli v Italijo, ' da nakupijo za albanske tolpe orožja in streljiva. Albanci so hoteli še-le za prihodnjo spomlad organizirati splošni vstanek, »ker se je pa makedonski vsta-nek sedaj pojavil s toliko silo, bodo gibanje v Albaniji pospešili.
Rim, 22 avgusta. Laško sredozemsko brodovje se zbira v luki Au-gusta v Syrakusu in se pripravlja za operacije v orijentskih vodah.
Kolin, 22. avgusta. Danes se je tu ob ogromni vdeležbi pričel 50. shod nemških katolikov.
Belgrad, 22. avgusta. Kralj je prestavil zarotnika polkovnika Mihaj-loviča iz Belgrada kot poveljnika divizije drinske. Novim poveljnikom beligrajske divizije je kralj imenoval polkovnika Andrejeviča, ki ni bil udeležen pri zaroti.
Carigrad, 22. avg. Zastopniki velevlasti uvažujejo potrebo avtonomije Makedonije. Sultan je dejal, da ima rajši vojsko z Bolgarijo, nego da bi dovolil avtonomijo Makedoniji. Ni izključeno, da pride v prihodnjih dneh radi tega do evropske konference.
Sofija, 22. avgusta. Število makedonskih vstašev bo v par dneh narastlo na 60.000 mož.
Solun, 22. avgusta. Truplo umorjenega ruskega konzula Rostovskega so danes prepeljali v Rusijo.
London, 22. avgusta. Poroča se, da Francija, Rusija in Angleška kupujejo velike množine premoga.
DaroTi.
Za pogorelce na Vačah sc poslali p n. gg.: Moravski dekan I. B i z -j a n 100 kron, župnik G V i 1 m a n iz Kolovrata 48 kron, župnik I. L e s a r iz Peč 50 kron, župnik M. M o 1 e k s Save 76 K, semeniški vodja dr Jož. Lesar 20 kron, župnik A. J a m n i k 15 kron 75 v., mnsg. Anton Zupančič 20 kron. neznan deček 40 vin., župnik I. Drnovšek 10 kron. Iz Moravč so pripeljali 1100 kg. moke in drugih živil ter obleke, podadmiral pl. M i n u t i 1 1 o je poslal zaboj obleke, rodbina L e b a r tudi zaboj obleke. Blagorodna gospa Jeretinovajz Litije je nabirala mile darove v Litiji in Š nartnem ter osebno delila mej pogorelce živež in obleko; g. J. Slane iz L'tije je že prvi večer pripeljal voz kruha in pozneje še dva voza živil in obleke. — Iskreno se zahvaljujem v imenu pogoreicev vsem dobrotnikom, posebno še usmiljenim Litijcem, Šnaaršanom in Morav-čanom ter prosim dobra srca, naj se spomnijo nesrečnih pogoreicev, ki so v veliki bed . Darila sprejema tudi uredništvo »Slovenca". Josip Golmajer, župnik na Vačah.
razpisuje
službo so urednika £ iti korektorja. A
Pismene ponudbe s pogoji na uredništvo »Slovenca" do 1. septembra.	1095
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. TI piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S. H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu.
»Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bohinjec, izdal dr. Anton Jeglič, knez m škof ljubljanski.
Prvi zvezek, stran 1 do 372, broS. 1 K 50 h, elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broS 1 » 60 „ elegant. v platno vezan 2 » 50 » Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broS. 1 » 20 » elegant. v platno vezan 2 » 20 »
To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj
omikanim Slovencem
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in
pohištvena dela poročata v naročila
iz mesta in z dežele BEATA EBEH.L v Ljubljani, Frančiškanske ulice. - Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence.	13 11-1
4vinastemplo o vodo!
Okusen resek okus.'
Zmerno pospešuje delovanje srca 10 9 in napravijo slast.
Zahtevajte povsod rogaški ,templov vrelec'.
Meteorologično porodilo.
fiiina nad monem 306.2 m, srednji zračni tlak Y36'0 mm
. Cu epa-S . tOTuja	Stfcjije barometra, v mm.	Temperatura . po Celsijn	Vetrovi.	Neb«	iti 4 K ■sa. *»
21, 9. ivei. | 737-2		16-6	sl. jug	jasno	
,,|7 ijutr |2. popol.	737 6 736 4	116 27-1	si. svzh. sl jug	» jasno	o-o
Srednja včerajšnja temperatura 17'4', normale 18 3*.
Dunajska borza
dne 22 avgusta.
SkHpni državni dolg v notah.....100-—
Skupni državni dolg v srebru..... 99 96
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 90
Avstrijska kronska renta 4%.....100'0d
Avstrijska inv. renta 3', % .....92 20
Ogrska zlata renta 4 %.......119 40
Ogrska kronska renta 4%......97 55
Ogrska inv. renta 31,*.......89'4^
Avstro-ogrske bančne delnice.....15'86
Kreditne delnice..................639 —
London vista....................239 15
Nemški drž. bankovci za 100 m nem. drž. v	117-27
20 mark............23-47
20 frankov..........19-06
Italijanski bankovci ........ 96 lo
C. kr. cekini...........1130
Žitne cene
dne 21 avgusta 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borzi:
Pienica ia oktober.....K	7 30	do 7-31
, april ......»	7-67	,	7-68
Rž za oktober........6'13	»	614
» > april........»	640	>	6-41
Oves za oktober......»	6'42	„	5'43
„ „ april..............»	5-64
Kornza za avgust......»	6-09	»	6'10
» » september.....»	6 09	»	6'10
„ „ maj 1904 .....»	5 04	»	5 05
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pienica banaška.......K	7 60	do	8-—
Rž južne železnice........7-50	, 7.95
...............6-45	»	660
"ječmen , » ........6 50	„	7"40
ob Tisi.........6 20	»	7-30
Koruza ogrska.........660	,	6-75
Cinkrant....................7 60	„	8--
Oves srednji.........5-95	„	6.15
Fižol..........»	6-—	»	1160
}{cr se bodo kmalu pričele šole, priporočam je ja
dva dijaka ■ razrednika
in jih sprejmem v stanovanje in hrano ===== po nizki ceni. ===== Jfje, pove zj prijajnosfi uredništvo ,Slovenca".	1090 3—1
Javna zahvala.
Jaz podpisana Marija Križraan, posest-nica v Spod. Laknicah št. 19 pri Mokronogu, zavarovana bila sem za svojo hišo, ki mi je pogorela dne 16. julija 1903, pri c. kr. priv. zavarovalni družbi,,Avstrijski Feniks".	iohb i—i
Akoravno tozadevne zavarovalnine za leto 1903 še nisem plačala, me je vendar imenovana družba odškodovala v mojo popolno zadovoljnost, za kar ji izrekam tem potom javno zahvalo in jo vsakomur naj-topleje priporočam.
Spod. Laknice, dne 12. avgusta 1903.
Marija Križman.
Izjava.
Jaz podpisani J o ž e Hočevar prekli-cujem vse žaljive besede, katere sem govoril o gospodu Alojziju Tomšiču, sodarskem mojstru v Tacnu, osobito preklicem kot neresnično, da me je on učil krasti in pa so sedom škodo delati, ter se mu zahvaljujem, da mi je te žalitve odpustil.
V Tacnu, dne 18. avgusta 1903.
1082 1-1
Jože Hočevar.
1092 i_i Zahvala.
Za mnoge prisrčne dokaze sočutja o dolgotrajni bolezni in ob smrti moje iskreno ljubljene soproge, go=pe
Marije Lenarčič,
roj. Mathian
za obilno spremstvo drage pokojnice na zadnjem potu za lepe darovane vence, lepo gin-Ijivo petje ob grobu, se najtopleje zahvaljujem, kakor tudi vsem onim, ki so nii v ti m težkem času dajali tolažila.
Lju bi j a na 21. avg. 1903.
Anton Lenarčič
c. kr. višji finančni svčtnik.
Pekovskega vajenca
išče večja ljubljanska pekarna. — Natančneje se poizve na Sv. Petra cesti štev. 48.	109-5 3-1
Službo postiljona
dobi takoj pošten in priden hlapec. — Kje, pove naše uredništvo. 1097 3-1
Učenec
14 do 15 let star, zdrav in krepak, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.	1063 4-2
Kje, pove upravništvo »Slovenca".
Prodaja iz konkurznega sklada.
Iz konkurznega sklada „Zveznega kmetijskega društva v Poljanah" se prod£ celotno skladišče trgovinskega blaga, obstoječe iz
čipk, špecerijskega in manufakturnega blaga.
Zaloga je cenjena sodno na 17.147 K 74 h in se prodd počez (in Bausch und Bogen) tistemu, ki bo največ ponudil, toda ne pod cenilno vrednostjo in brez jamstva konkurzne mase. — Kupci se vabijo podati svoje ponudbe
do 31- gugustc 1903
pismeno na pisarno podpisanega opravitelja konkurznega sklada, ki si pridrži pravico ponudbe tekom treh dnij po pretečenem roku odobriti ali odkloniti. S ponudbo je položiti varščino 1700 K.
Inventar in cenilni zapisnik je na ogled pri c. kr. okr. sodišču v Škofjiloki. V Škof ji loki, dnč 21. avgusta 1903.
1093 1-1
JNtiko Iienček, e. kt». notat*.
Upokojen duhovnik
zmožen in voljan pomagati ob altarji, na leči in v spovednici, si želi mesta pri dobrodušnem in prijaznem župniku, ki nima kaplana.	1061 3—2
Pojasnila daje preč. g. superior Ivan Macur pri sv. Jožefu v Celju.
Kupim že obrabljene
železniške šine
40—45 milimetrov visoke z vezmi vred.
C na za kilogram »li meter dolžine naj o« blaurovoli naznaniti pod »I«, poet. rest Vrhnika.	1075 2—2


Mlad trgovski pomočnik
se sprejme pri
I. C. prauoseiss
trgovina z delikatesami
na Mestnem trgu štev. 19 v Ljubljani.
V vinarni izvežbani pomočnik ima prednost.	1091 3—1


Organista in cerkvenika
■ dobra služba ==
se razpisuje v Hrenovicah. Nastopi se lahko takoj, ali v dogovorjenem, vendar ne dolgem času. Stanovanje obstoji iz dveh sob, kuhinje in shrambe. Od teh prostorov bi se morala plačevati majhna najemščina. — Oženjeni s kakim rokodelstvom imajo prednost. Neoženjeni prosilci morajo znati kako rokodelstvo. Prošnje so nasloviti na Župnl Urad V Hrenovkah, koji rade volje da prosilcem kako pojasnilo.	10R8 2—2
Nič več telesnega, zaprtja, ako se vživa
Huss-ova pogača.
Zaloga: Dan&J, XVIII., Ladenbnrgg&sse 46.
Prospekt brezplačno. — PoSiljatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—"<18
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Piccolileva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolijevo železnato vino se uporablja
prmalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K.
Plccolljevl sirupi Iz malin ali fama-rlnde dajo z vodo pomeSani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
. Zunanja naročila po poštnem POVZetjU. 708 (50-27)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
naravna
alkalična kislina
najboljša dijctična in osvežujoča pijača,
preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, oblstnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno	podpiralno sredstvo 'itS
pri karlovovarijskem in drugih kopelišklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po
24 38 kopcljih v trajno porabo. (VII.)
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalniaah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnfk-u v Ljubljani.
Stanje vlog 31. dec, 1902 čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša «« prilika za štedenje! ««
Preje: Gradišče št. i,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni t*g št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme A vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih u	'	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembtfa 1902: 9,501.351 52 h. Denarni pfomet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po požti so poštno^ ____	hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	O d b O tf ti i k i i	podpredsednik.
Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. - Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Pelju. -Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leakovio, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos. - Karol Foiiaic, tovarnar in posest, v Ljubljani. - Gregor Slibar, župnik na Rudniku, - Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanja carfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazale r vseh liturgičnih barvah, plavijale, obtaajllne burze'
itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil" natem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno eerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	9'J8 26—i6
„*NDROPOGOr
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Z* rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (55)
Taso P e 11« i č i o - n.
V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trnk6czy, Anton Kane v Ljubljani, fk. Rani v Kranjl, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
St. 234/pr.
Volonferski mesti.
Iv 34 3 3
Podpisani deželni odbor sprejme dva volonterja za deželno knjigovodstvo
in sicer za zdaj brez adjuta.
Zahteva se z d brim vspehom preb ti zrelostni izpit kake srednje šole. Tozadevne, s krstnim in domovinskim listom, zdravstvenim ter zrel stnim spriče valom, kakor tudi z dokazi o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje vložiti so
ti o S. septembra 1903
pri deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 8. avgusta 1903.

969 3
Prva kranjska z vodno silo in turbino
delujoča
tovarna stolov
v
tvrdke Fr. Svigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnaijem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd.
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev In gugalnikov Iz trsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
Glavni trg 5. Ljubljana.
Tvrdka Kapamacsija Bondy O. Bern&fovič poslovodja
priporoča slavnemu občinstvu svojo največjo zalogo konfekcijskega blaga za gospode in dame po najnižjih cenah.	Velespoštovanjem
O. Bernatovič
1060 3-3	poslovodja.
Ustanovljeno L1832.
g
0) X> v »d
C«
a
rt
•t-s
a
O
£ %
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
g
o
ri,
0
v>
o o* B o
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
17C 27
EJlelftrlčiii obrat
llustrovani ceniki se dobe brezplačno.
Domača umetalna steklarija
Avg.Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najiiejšega
1
d ■»-p
a	®
M	+J
0)	OJ
p.	a
„	na
«	«
o	P*
o	g
^ 53
M	«
a
a> M
m >
s 8
a e«
f-9
M
O
št. so/z. Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Liliji
dne 9. februvarija 1901.
S» Pf
O
N
pr
o i
Ivan Lavrenčič,
župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	927 52-5
cn
OC -3
Med. dr. Jos. Traub-a želodčni prašek
Gastricin
zdravniško poskušen in potrjen.
Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se žele utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več poved6 prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje.
V Ljubljani js naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje.
Glavna zaloga je v lekarni Salvafor v požunu.
Na debelo po medicinskih drožerijah.
Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več,
42 32
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Lijubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne ia Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	^^ ^^
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—42
sta najbolj koristni
tedilai mili
*
•f za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih ftacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih svefc
v Ljubljani.
1357 43
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
===== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Več mizarskih pomoč= nikov in jeden učenec
se takoj sprejme v trajno delo pri Filipu Lazar-ju, mizarju na Jesenicah, Gorenjsko. 1045 3—3
Stolpne ure
kbfeor tndi manjše za šolske, bolniške in druge zavode nr večje delavnice,
izvršujem najsolidneje in najvestneje in t čno idoče po najnižji ceni Ure mojega izdelka preneso lahko najhujši mraz.
Priporočam se prečasiiti duhovščini in slav. občinstvu v blagohotna naročila in biljeiim
z odličnim spoftovanjfm
Ivan Brunskole,
Vrčiče št. 18, p Semič, Belokrajina.
Spričevalo. 1073 3—2
S tem pisarjem naznanjam slovenskim župnikom posebno v rovem svetu Zedinjenih držav v Ameriki, ki bi morda nameravali si oskrbeti za svoje cerkve stolpne ure, da je Jan. Brunskole lz Vrčlč, pošta Semič). Kranjsko, Austria. Europ^a, izvrsten urar. Naredil nam je lansko leto"turnsko uro, ki je celo zimo dobro Sla in je ni ustavil najhujši mraz. Vsi meščani tu ta Ely Minn. smo ž njo zadovoljni. Stala nas je Da pol ceneje, kakor bi jo mogli dobiti tu Dobro delo hvali svojega mojstra E 1 y , MinD, U. St. America, ž. maja 1903 Msgr.gJos. F. Buh, župnik in vic. gen.
796 100-22
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
. ur. gi.2.5o tovarna za ure in izvozna trgovina
za Moat-it 234 Ce5k0
. pism. jam.
Več'
kleparskih pomočnikov
samostojnih in dobrih delavce? takoj sprejme
1072 3 2 L. m. Ecker
v Ljubljani, Dunajska cesta.
a*
Nove zboljšane
gramofone
z glas' vno-, ročno- in varstveno omarico, zelo priliublieno m^d duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon *** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
M* Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 EO-1
Hudclf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
Predno se kateri ^nameni kupiti ), naj ne pozabi si ogledati ali vsaj naročiti cenik pravih
Puch koles
katerih zastocništvo ima gospod
FRANC ČUDEN
v Ljubljani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75'— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 18
Trgovina.
Prostori jako ugodni za že upeljano trgovino z mešanim blagom v večjem trgu na Kranjskem se oddajo. — Natančna pojasnila daje: ^Gospodarska Zveza" v Ljubljani.
1074 5-2
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 671132 F. HITI, Pred škofijo štev- SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahino, raznobarvno plašče, kazule, plnviale, dalmatike, vohune, albe, koretelje, prte itd.
»ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji ceni bandera ln vso drago obleko.
Piečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne avažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoltovanjam se priporoča 780 62-11
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja tn posode
▼ Ljubljani, Wolfove, nlloe 4.

krojaški mojster
\) Ljubljani, Ju. petra na^ip 2
se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 989 8—7
OGLAS!
MEW
A 1 ni«tn
■Y0RK in LONDON
m
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no-
JeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnih žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; i kom. najfin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo jld. 6*60»
Vseh teh 42 predmetov je poprej; stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6"60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo-srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakrinl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj pikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	380 4
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
•'rf
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
LJubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
I
in
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-34
Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno.
Nakup in prodaja ___
vsakovrstnih driavnih papirjev, are&k, denarjev itd. Zavarovanja za »gube pri ftrebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Proaaeae za vsako irebanje. Knlantn* izvrSitov naroill na borsi.
Menjarična delniška družba
„H EB C VBM
I., Villziile 10 ia 13, Dunaj, I., Stribelgusi 2.
■■T* Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnan6nlh
stvareh, potem o koranih vrednostih vseh ipekulaoljakih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor |e mogoče visocega obratovanja pri popolni varnosti nalotenlh
fflavnlo.	134 235
Izdajatelj m ..odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
Tiik »Katoliflke Tiskarne« v Ljubljani.