Ljubljana, nedelja 28. julija 1940 Cena t Din La m J L izhaja vsak dan razen ponedeljka« Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Filov in Popov pri Hitlerju Nadaljevanje posvetovanj v Solnogradu, Berchtesgadenu in Rimu, katerih namen je dokončna ustalitev razmer na Balkanu in v Podunav ju ^oViilno olcCono f Leto XXI., št. 174 UpravnlStvo: Ljubljana, tinafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratm oddelek: LJubljana, Selen-ourgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. ?. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. Pravilna pot Kdor motri sodobno mednarodno dogajanje z vidika vseh činiteljev, ki — vidno ali nevidno — odrejajo njegov razvoj, se ne more zadovoljiti s tolmačenjem, da je tudi sedanja vojna le eden izmed običajnih oboroženih spopadov, kakršni nastajajo zaradi križanja nasprotujočih si interesov prizadetih držav — ne glede na to, ali se bodo spremembe, ki nastajajo, izvršile potom mirnega razvoja (evolucije) ali pa smo že sredi največjih revolucionalnih pretresov. Tudi današnja vojna je sicer nastala zaradi nasprotja interesov priza-zadetih velesil, vendar pa je po svojih globljih oznakah več ko samo vojna: ona pomeni v marsičem prelom z včerajšnjim razvojem v svetu, ne da^ bi nam seveda bilo že sedaj mogoče točno doumeti značaj nove dobe, ki po vojni prihaja. V tem pogledu bi bili vsi zaključki preuranjeni, kajti ko gre za ideološke činiteije ne smemo prezreti, da so vedno podrejeni neposrednemu mednarodnemu dogajanju in je prevladovanje tega ali onega sistema, te ali one ideologije vedno odvisno od razmerja sil ob izidu oboroženega spopada. Navzlic temu pa seveda ne moremo prekrižanih rok čakati na novo dobo, temveč se moramo že sedaj in prostovoljno uvrstiti v razvoj, ako nočemo, da bi šel preko nas in znabiti proti nam. Iz teh spoznanj smo že skušali izvajati nekaj zaključkov tudi za nas,^ ko smo opozorili na nekaj splošnih teženj novega razvoja, obenem pa s prstom pokazali na nekaj zmot, ki jih na kratko lahko takole povzamemo: odklanjanje vsega »novega«, ravnodušno in brezbrižno gledanje na razvoj okoli nas ter slepo in panično posnemanje tujih vzorov." Nobeno izmed teh stališč bi ne bilo pravilno in za nas koristno. Toda katera so pota, ki naj si jih na prelomu med dvema dobama sami izberemo? Mnogi, ki razmišljajo o teh vprašanjih, so nestrpni in hočejo kar takoj najobsežnejše in dokončne programe. Takšno prenagljeno postopanje iz več razumljivih raziogov ni prav nič koristno. Predvsem ne smemo prezreti dejstva, da smo šele na prehodu med dvema dobama, od katerih nam je znana samo ona, ki je že za nami, medtem ko bo nova doba šele rezultat sedanjega velikega trenja raznih organizacijskih sistemov in oblik človeške družbe. Ze sedanji obrisi tega trenja pa nam nakazujejo povsem drugačne smotre bližnjih preobrazb kakor se to zdi površnim opazovalcem: ne gre namreč toliko za nove programe, ki so vedno samo mrtve črke na papirju,, pa naj bodo še tako mojstrsko izdelani, kolikor za ljudi, za osebnosti, ki bodo morale dati novim programom tudi novega duha. Prva reforma, ki jo danes že povsod zahteva »duh časa«, je torej reforma ljudi, reforma človeške miselnosti, ki se bo morala prilagoditi nekaterim osnovnim zahtevam vsake organizirane družbe, med njimi v prvi vrsti države, in to v znatno večji meri, kakor je bila tega sposobna v dobi popolne prevlade osebnih interesov. Zato bi bilo napačno, ako bi začeli z reformami le pri državni skupnosti, zanemarili pa preobrazbo poedinca. Vsaj doslej lahko rečemo, da kažejo vse preobrazbe v znamenju novih sistemov in ideologij, svojo »revolucionarnost« bolj v reformi človeka, njegove miselnosti in njegovega dela, kakor pa v velikih presnavlja-njih držav. Organizacijsko se vsi novi poskusi, ki gredo v smeri vedno bolj poudarjene kolektivizacije, sučejo v bistvu okoli enega samega vprašanja: čim uspešnejšega prenosa gospodarskih oblik s področja zasebno-gospodarske delavnosti na področje javno-gospodarske aktivnosti. Za nas, kakor za vsako drugo državo, ki ob tem prelomu med dvema oblikama organizirane skupnosti išče svoja pota, sta praktično važni samo dve vprašanji, med katerima moramo strogo razlikovati. V prvi vrsti se moramo vprašati, kateri pogoji našega obstoja (zlasti v gospodarskem pogledu) so se v novem razvoju spremenili izven nas, da smo si na jasnem, kakšne spremembe našega dela se nam vsiljujejo od zunaj. Drugo pa je povsem ločeno vprašanje, kakšne napake smo glede na novi razvoj opazili pri nas samih, da bi jih z reformami odstranili. Ako nam tudi v odgovoru na to drugo vprašanje prihajajo pobude od zunaj, nas to ne sme motiti, kajti vedno je bilo tako, da so reformacijska gibanja imela svoja središča, iz katerih so neposredno ali posredno oplajala druge. Kako so jih oplodila, pa je bilo vedno odvisno od prizadetih. Predno pa si postavimo konkretne naloge v okviru domačih reform, si moramo biti na jasnem glede nekaterih načelnih stališč: Ali smo pripravljeni za spremembe, ki jih smatramo za potrebne, doprinesti kot poedinci vse od-odgovarjajoče žrtve? Ali smo kot poedinci pripravljeni odreči se vsemu, kar naše politično in državno življenje zavira? Ali smo predvsem pripravlje- Solnograd, 27. julija. A A. (DNB) Predsednik bolgarske vlade Filov in zunanji minister Popov sta prispela danes popoldne na povabilo nemške vlade v Solnograd, kjer ju je pozdravil na železniški postaji zunanji minister Ribbentrop v navzočnosti predstavnikov države, stranke in vojske. Filov in Popov sta v družbi v. Ribbentropa najprej obšla častno četo na železniški postaji, nato pa se odpeljala v hotel »Oester-reichischer Hof«, kjer so bili zanju rezervirani prostori. Kmalu za tem sta prispela na gradič Fuschl, kjer sta konferirala z zunanjim ministrom Ribbentropom. Ob 16. je v navzočnosti zunanjega ministra v. Ribbentropa sprejel predsednika bolgarske vlade Filova in bolgarskega zunanjega ministra Popova vodja rajha Hitler ter z njima, imel v Obersalzbergu konferenco. Bolgarska gosta so spremili od hotela »Oesterreichischer Hof« v Solnograd do Berghofa šef protokola v. Dern-berg in nemški poslanik v Sofiji v. Richt-hofen. Na stopnicah pred vhodom v Berg-hof so gosta pozdravili zunanji minister v. Ribbentrop in pribočnika vodje rajha Schaub in kapitan Engel. Vodja rajha je pozdravil bolgarska državnika v veliki dvorani Berghofa. Pri razgovorih so bili navzočni tudi zunanji minister v. Ribbentrop, bolgarski poslanik v Rimu Draganov in nemški poslanik v Sofiji v. Richthofen. Razgovori so trajali dve uri in so bili zaključeni ob 18. Ob 19.30 sta se Filov in Popov preko Dunaja vrnila na Bolgarsko. Načelni sporazum Berlin, 27. jul. j. (DNB) V dobro poučenih berlinskih krogih smatrajo, da je bil v razgovorih v Obersalzbergu dosežen načelni sporazum med Rumunijo in Bolgarijo. To sodijo med drugim tudi po tem Rim, 27. julija, br. (Štefani). Od davi se mudita v Rimu rumunski ministrski predsednik Gigurtu in zunanji miniBter Manoilescu, ki sta bila še včeraj v Solnogradu. Prispela sta z vsem svojim spremstvom v Rim na vabilo italijanske vlade, ki sta ga prejela tik pred svojim odhodom iz Bukarešte v Nemčijo. Po dosedanjih dispozicijah bodo ministrski predsednik Gigurtu, zunanji minister Manoilescu ter njihovi spremljevalci ostali v Rimu še jutri. Razgovori z italijanskimi državniki se v glavnem nanašajo na ista vprašanja, ki so bila načeta že v Fuschlu in v Berghofu nad Berchtesgadenom. Gigurtu in Manoilescu ter njuno spremstvo so se pripeljali v Rim ob 10-40 s posebnim vlakom. Na postaji, ki je bila okrašena z zastavami in cvetjem in na kateri je bila razvrščena častna četa karabinjer-jev z zastavo in godbo, so ju sprejeli zunanji minister grof Ciano, šef njegovega kabineta, državni podtajnik v ministrskem predsedstvu Russo, poslevodeči tajnik fašistične stranke Capoferri, rimski vice-guverner ter drugi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Rumunski poslanik se je državnikoma odpeljal naproti do meje. Po prisrčnih pozdravih sta Gigurtu in Manoilescu v družbi italijanskega zunanjega ministra pregledala častno četo karabi- ni, da sprejmemo delo kot edino sredstvo svoje in državne blaginje, in sicer s tem, da ga postavimo odslej brezpogojno samo v službo državne skupnosti? Ali se zavedamo, da bo samo po tej preobrazbi vsakega poedinca od spodaj uspela tudi preobrazba na vrhu, pri državi? Brez teh in še nekaterih drugih predpogojev, ki veljajo tako za posameznika, kakor tudi za organiziranega poedinca (poklicno ali politično) in s tem tudi za vsa njegova zastopstva, si reformnega dela v državi sploh ne moremo zamišljati. Za naše prilike posebej pa bi bilo treba poudariti tudi to, da si koristnih državnih reform ne moremo predstavljati brez upoštevanja naše državne skupnosti, to se pravi brez odgovarjajočega zavarovanja njenega obstoja kot kolektiva v mednarodni skupnosti, kakor to v največji meri odgovarja duhu novega časa. Ako so za to potrebni novi ljudje, ako je zlasti mladina poklicana, da dejansko pokaže svoje sposobnosti, zlasti pa večjo požrtvovalnost, bi morali problem naših reform zgrabiti najprej s te strani. Potem ne dvomimo, da bi se kmalu izkristalizirali tudi odgovarjajoči programi, ki bi ne bili zidani na pesku. Kaj pa se nam v pogledu reform najprej vsiljuje? Tu je vsako stopnjevanje odveč in škodljivo. Reforme morajo zajeti vse slabe strani našega življenja, tako na gospodarskem kakor na političnem in kulturnem, zlasti pa socialnem področju. Program dela, naj bo še tako skromen, mora zajeti prav vse naše hibe brez razlike! V gospodarskem pogledu moramo čimprej izdelati svoj da je bil tjakaj pozvan državni podtajnik dr. Gauss, ki je zmerom navzoč, kadar je po takih razgovorih prišlo do konkretnih rezultatov, oziroma do podpisa važnih pogodbenih dokumentov. New York, 27. julija, j. (A. R.) Kakor poroča zastopnik agencije United Press iz Berlina, je Bolgarija prejela od rumunske vlade ponudbo, naj bi se vprašanje Dobrudže uredilo s pomočjo direktnih pogajanj med zastopstvi obeh držav. Bolgarija je ponudbo direktnih pogajanj odklonila ter je izjavila, da se bo v ureditvi svojih starih terjatev podvrgla razsodbi neke tretje sile. Poročevalec United Press pripominja, da more biti pod tretjo silo mišljena edinole Nemčija. General Žekov o nemških zmagali Sofija, 27. julija. AA. (DNB). List »Zora« prinaša izjavo generala 2ekova, ki je dejal, da je po nedavnem bivanju v Nemčiji prepričan, da vse sedanje zmage niso slučajne, temveč da so sistematično pripravljene. Pravi razlog zmage leži brez dvoma v borbenem duhu nemških vojakov in vsega nemškega naroda. Nikoli nemški narod in nemška vojska niso vestneje izpolnjevali svojih nalog kakor zdaj. Slovaki na potu v Solnograd Bratislava, 27. julija. AA. (DNB). Slovaški ministrski predsednik dr. Tuka in zunanji minister Durčanski sta odpotovala danes dopoldne v Solnograd, kjer se bosta sestala s predstavniki nemške vlade. Popoldne je odpotoval v Solnograd tudi predsednik republike dr- Tiso v spremstvu nemškega poslanika v Bratislavi. njerjev. V dvorski čakalnici so jima bili nato predstavljeni zastopniki italijanskih oblasti. Ob 11.15 sta se rumunska državnika odpeljala v palačo Chigi, kjer ju je takoj sprejel zunanji minister Ciano. Prvi razgovor je trajal skoraj poldrugo uro. Iz zunanjega ministrstva so se vsi odpeljali v vilo »Madamo«, kjer je zunanji minister Ciano rumunskima državnikoma ob 12.45 priredil intimno kosilo. Ob 15. sta se rumunska državnika vpisala v dvorske knjige pri Kvirinalu, nato pa sta bila v Panteonu na grobeh italijanskih kraljev. Poklonila sta se tudi pred spomenikom Neznanega junaka in pred spomenikom padlih fašistov v palači »Lit-torio«. Rim, 27. julija. AA. (DNB). Predsednik rumunske vlade Gigurtu in zunanii minister Manoilescu sta prispela točno ob 18. v Beneško palačo, kier ju ie spreiel predsednik Mussolini. Pri sprejemu ie bil navzoč tudi zunanji minister grof Ciano. Gigurtu o novi rumunski politiki Bukarešta, 27. julija, br. Ves rumunski tisk objavlja danes intervju, ki ga je rumunski ministrski predsednik Gigurtu v Solnogradu dovolil poročevalcu švicarske- načrt kontroliranega gospodarstva v smeri postopnega prehoda v kolektiv-nejše organizacijske oblike, ki bodo samo v službi skupnosti. V tej službi skupnosti morata najti svojo harmonijo tudi delo in kapital. V takšnem okviru ne bo težko postaviti tudi obsežnih programov za pobijanje brezposelnosti, za povzdigo poedinih panog našega gospodarskega življenja ter za vzporeditev vseh delovnih in proizvajalnih sil v njih podreditvi skupnemu interesu. V takšni vzporeditvi mora zlasti naš mali človek najti svojo polno in človeka dostojno zaščito. V političnem pogledu smo prav tako potrebni reform. Mimo vseh eksperimentov in mimo vseh strankarskih interesov moramo tudi naše politično življenje reorganizirati z vidika skupnih državnih interesov, in to ne glede na posebne interese, ki bi utegnili biti ustavno zajamčeni v smislu dosedanjega razvoja. Tudi morebitna federativna oblika države ne bi smela ovirati takšne prirodne težnje po čim večji državnopolitični skupnosti. Politično vprašanje zase je tudi nujna potreba po mobilizaciji mladih delovnih sil, ki naj bi dale našemu političnemu življenju nekoliko več poleta, več idealizma in požrtvovalnosti, zlasti pa več zanimanja za socialna vprašanja. Socialne naloge bi nam morale biti odslej naša prva skrb. Takoj poleg njih pa bi postavili tudi naše kulturne naloge, katerih glavni namen naj bi bil, da z reformo vzgoje naše mladine začnemo prav za prav svoje glavno reformno delo: reformiranje človeka. ga lista »Basler Nachrichten«. Gigurtu je ob tej priliki izjavil, da je po njegovem mnenju med Rumunijo in Madžarsko mogoča nele mirna ureditev vseh spornih vprašanj, nego tudi obnova zares prijateljskih odnošajev. »Universul« podaja v uvodniku kratek pregled poslednjih dogodkov in ugotavlja, da se je Rumunija iskreno vključila v okvir osne politike, ki odgovarja pravim gospodarskim in nacionalnim interesom držav v jugovzhodni Evropi. Rumunija bo na ta način lahko konstruktivno sodelovala pri ureditvi vseh vprašanj, ki so se pojavila v podunavskem in balkanskem področju. Rumunska politična in duhovna preobrazba ni le formalnega značaja nego Milan, 27. julija, j (DNB). Časopisje severne Italije se še zmerom izčrpno bavi s splošnim evropskim položajem, v okviru katerega se vrše razgovori v Solnogradu, vendar pa se listi skrbno izogibajo komentarjev do vseh posebnih vprašanj, ki se obravnavajo Splošna sodba tiska je, da polagata državi osi veliko pažnjo na psihološko pripravo prebivalstva v zainteresiranih deželah, glede katerih so se morali pričeti ti razgovori. Ne bilo bi pametno reševati stare spore na ta način, da se ustvarjajo nova sporna vprašanja, kakor je bilo to storjeno v Versaillesu. V primeru Litve, Estonske in Letonske sta državi osi pustili rešitev v rokah tisti velesili, ki je bila na njej zainteresirana. V teh državah sledeča glasovanja zastopnikov ljudstva so dokazala, da je pot, ki jo 'e ubrala nova Evropa v reševanju nesoglasij med narodi, pravična pot. V primeru Rumunije sta državi osi prepustili sami Rumuniji in Rusiji, da spravita bcsarabsko vprašanje s sveta. Neurejena 90 ostala samo še vprašanja, tičoča se Transilvanije in Dobrudže. Višji interesi Evrope zahtevajo, da se morajo ti problemi rešiti. Državi osi se smatrata odgovorni za to, da se zmote versajskega miru popravijo. »Gazzeta del Popolo« pravi doslovno: Dočim bijemc na bojiščih naprej boj, ki se vse bolj bliža svoji zaključni fazi, pa naša diplomacija na širokem polju že razvija vso svojo delavnost. Balkanske države so bile svoječasno predmet najbolj zapeljivih obljub zapadnih držav. Silni in dokončni poraz Francije ie nedvomno pri njih izločil sleherni zapadni vpliv. Kar se pa tiče možnosti angleškega vpliva, ki so tam morda še ostali, pa se je tudi že razblinila sleherna iluzija Sedaj, ko je tudi angleški vpliv na evropski celini toliko kolikor dokončno izločen, se pripravlja v Evropi obnovitveno delo držav osi. Nemški interesi na Balkanu ženeva, 28. julija, b. Tukajšnji Ust »La Suisse« objavlja komentar k razgovorom v Solnogradu, v katerem ugotavlja najprej, da ima Nemčija več razlogov za poseg v rumunsko-bolgarski in rumunsko-madžarski spor. Predvsem je ona nepo- Carigrad, 27. jul. j. List »Tasviri Efki-ar« pravi v svojem komentarju razgovorov med Nemčijo in balkanskimi državami: Nemogoče je napovedovati, kakšne načrte bi utegnil imeti vodja rajha za temi razgovori, ko ie zmerom našel za aktualne probleme najbolj neverjetne rešitve, ki jih ie tudi izpeljal. Očitno je le toliko, da smo. sodeč tx> vseh znakih, na pragu temeljnih izprememb v jugovzhodni Evropi. Pričelo se ie s povratkom Besarabije k Sovjetski Rusiji, s čimer je bila likvidirana napaka tvorcev pariškega miru po svetovni vojni. Zasedba Besarabije pa je sprožila celo vrsto novih vprašani, s katerimi se vedno znova pojavljajo najbolj neverjetno zveneče vesti o nadaljnjih načrtih, ki jih ima Rusija na balkanskem področju. List smatra, da demantiii. ki se zmerom spet pojavljajo v listih glede na te ruske načrte, ne drže. marveč, da ie bolj upravičeno trenotni ruski molk smatrati za znanilca novih ruskih akcij. Popolnoma zmotna so nazirania — pravi carigrajski list — in varljivo ie upanje, da do izprememb ne bo prišlo zaradi tega. ker bi bili Sovjetska unija in Nemčija o njih nesoglasni. Povabilo rumunskih in bolgarskih ministrov v Nemčijo nikakor ni znamenje nesporazumnosti med Berlinom in Moskvo, marveč se mora prej smatrati kot dokaz za nadaljnje dolgoročno soglasnost glede načrtov za izpre-membe na Balkanu. Carigrad, 27. jul. i. (Reuter). V političnih krogih balkanskih držav sicer povsem razumejo odločnost Rumunije. da se ie v svojem kompliciranem položaju odločila tudi integralnega. To v prvi vrsti dokazuje potovanje rumunskih državnikov v Solnograd in Rim. Rumunija hoče v resnici z Nemčijo in Italijo sodelovati pri ostvaritvi novega pravega reda miru in pravice v novi Evropi. Izgon pribeglih Židov iz Rumunije Bukarešta, 27. julija, br. (Štefani) Notranje ministrstvo pripravlja pomemben ukrep, po katerem bodo izgnani iz Rumunije vsi 2idje, ki so pribežali na rumunsko ozemlje iz Besarabije in Bukovine. Teh je j okrog 30.000. Verjetno je, da se bodo vsi I odselili v Rusijo. sredno interesirana na razvoju rumunske petrolejske industrije. Z uspehi na zapadu je izključila z rumunskega tržišča oba svoja zapadna konkurenta, toda, ako naj ima kaj od petrolejske proizvodnje v Rumuniji, mora biti Rumunija mirna in se ne sme vojskovati. Zato želi Nemčija vse njene spore s sosedi mirno urediti, ker se ne želi izpostaviti nobenemu presenečenju s te strani, ako naj vse svoje sile vrže v borbo proti edinemu preostalemu sovražniku, Veliki Britaniji. Izven dvoma je nadalje, da hoče Nemčija uveljaviti tudi na tem področju svojo zamisel nove ureditve Evrope. Zato hoče delovati tu v smislu pomirjenja. Ta naloga ji v rumunskem primeru ni težka, kajti Madžarska je ostala zvesta osi Rim-Ber-lin, Bolgarija pa zlasti gospodarsko navezana na Nemčijo, medtem ko se je Rumunija dolgo zanašala na angleško-franco-sko zmago. Nemčija bi torej lahko dala svobodne roke Madžarom in Bolgarom v pogledu njihovih revizionističnih zahtev proti Rumuniji, toda stoodstotna realizacija teh zahtev bi ustvarila nove težkoče, ker je narodnostna razmejitev zlasti v madžarskem primeru zelo težka in bi namesto madžarskega jutri verjetno nastal rumunski revizionizem. Ako naj se torej vzpostavi Evropa na stabilne osnove, je potrebno doseči pametne in trajne rešitve. Mimo mejnih korektur bo treba zato misliti tudi na preselitev prebivalstva. Vse te spremembe pa morajo biti izvedene v soglasju z vsemi prizadetimi, da bi ne vzplamtel duh revanše, kajti Nemčija izhaja pri vseh teh preureditvah z vidika, da ne sme zaradi njih za nobeno ceno priti do vojne med prizadetimi. Kdorkoli bi tega svarila ne razumel, bi si zapravil naklonjenost osi Rim-Berlin. Negotovo je le, ali pomenijo solnograški razgovori že dokončno ureditev teh vprašanj, ali samo načelen sporazum o njej. V vsakem primeru pa predstavljajo poslednjo epizodo pred nemškim napadom na Anglijo. Zadržane rumunske ladje Bukarešta, 27. julija. AA. (DNB) Uradno sporočajo, da so angleška oblastva v Port Saidu zadržale rumunsko tovorno ladjo »Bukeli« ter rumunski petrolejski ladji »Oltena« in »Stoa«, ki sta se prazni vračali v Rumunijo. Kot protiukrep so rumunska oblastva zaplenila 18 vlačilcev, ki plovejo po Dunavu pod angleško zastavo. za rešitev spornih vprašanj, ki slabe njeno razmerje do sosedov, nasprotno pa jim je še zmerom zelo zagonetno stališče Bolgarije. Navzlic temu. da ie zelo bližnja domneva, da pričakuje Bcleariia tista ozemlja, ki jih zahteva za sebe. iz Hitlerjevih rok, vendar ie na drugi strani malo verjetno, da bi moglo to dejstvo na Bolgarijo vplivati v toliki meri. da bi zapustila Sovjetsko Rusijo, ker ie večina javnega mnenja v Bolgariji za naslonitev na Rusijo. New York, 27. jul. br. (Ass. Prsss.t. Po vesteh iz Moskve zasleduje ruska vlada z največjo pozornostjo najnovejšo diplomatsko akcijo osnih velesil v jugovzhodni Evropi. Davi je moskovski radio zagrozil Rumuniji z ukrepi na njenih mejah, če bo še nadalje preganjala nasprotnike sedanjega rumunskega režima. Moskovski radio je pripomnil, da prihaja dnevno na tisoče beguncev iz Rumunije v Rusijo, ki se pritožujejo nad postopanjem rumunskih oblasti. Če Rumunija ne bo ukrenila vse potrebno, da se bo s temi ljudmi človeško postopalo, bo morala računati s tem. da bodo ruske oblasti izdale primerne ukrepe na rusko-rumunski meji. Madžari povaMjeni v ? Rim, 27. julija, o. Iz Budimpešte poročajo, da bo bržkone prihodnji teden povabljena v Moskvo delegacija madžarske vlade. Listi beležijo, da bodo ob tej priliki v Moskvi razpravljali tudi o vprašanju avtonomije Podkarpatske Rusije. Razgovori v Rimu Predsednik rumunske vlade Gigurtu in zunanji minister Manoilescu sta včeraj posetila Mussolinija in grofa Ciana v Rimu Namen velesil os! Italijanski t:$k naglasa, da hočeta Nemčija in Italija samo popraviti zmote versajskega miru, nikakor pa ne ustvarjati novih krivic Turški In ruski glasovi Na pragu temeljnih izprememb v jugovzhodni Evropi Vojna v Sredozemlju Srditi italijanski letalski napadi na Malto in Gibraltar), kjer je nastalo več požarov Rim, 27. julija, br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je danes opoldne objavilo naslednje službeno poročilo: V pretekli noči je bilo pomorsko oporišče Malta strašno bombardirano. Razen enega angleškega letala tipa Gloster, o katerem govori že včerajšnje službeno vojno poročilo, da je bilo sestreljeno v Vzhodni Afriki, je bilo predvčerajšnjim uničeno še neko drugo letalo enakega tipa. Na drugih frontah ni bilo nič posebno važnega. Algeciras, 27. julija. (A. R.) Več skupin italijanskih letal, med njimi tudi bomb-nikov-strmoglavcev, je v petek zarana napadlo Gibraltar. Italijanski napad je bil eflovit, trajal je celih 30 minut in se mora ■matrati za najresnejšega med vsemi dosedanjimi. V napadu je bilo 51 oseb ranjenih, najmanj 4 pa so bile ubite. Italijanske bombe so zanetile več požarov velikega obsega. San Sebastiano, 27. julija, br. (Štefani). Vesti iz Londona kažejo, da Angleži sami priznavajo, da so italijanske letalske sile v teku včerajšnjega dne šestkrat zapovrstjo bombardirale Marso Matruh na zapadni meji Egipta. Zadetih je bilo več delavnic in bencinskih tankov. V Mlarsi Matruhu je nastalo več požarov. Rim, 27. jul. br. (Štefani). O letalskem napadu na Malto v pretekli noči so bile danes popoldne objavljene naslednje podrobnosti: že včeraj popoldne je skupina italijanskih izvidnišklh letal ugotovila, da na Malti v vsej naglici popravljajo arzenal in druge objekte, ki so bili poškodovani ob priliki zadnjega italijanskega letalskega napada. Pretekla noč je bila za letalske akcije sicer neugodna, ker je bilo nebo oblačno. Kljub temu se je večja skupina italijanskih bombnikov odpravila proti Malti. Formacije se je razdelila v več manjših skupin, ki so v več presledkih napadle maltske vojaške objekte. Napad je uspel. Izbruhnilo je več požarov, ki so bili vidni daleč naokrog. Protiletalsko topništvo je sicer obstreljevalo italijanska letala, toda z mnogo manjšo intenzivnostjo kakor ob priliki zadnjih napadov, še pred zoro so se vsa letala vrnila v svoja oporišča. Davi je skupina italijanskih izvidnišklh letal ugotovila škodo, ki so jo povzročili italijanski bombniki angleškim vojaškim objektom v pretekli noči. napadov Obojestranski napadi osredotočeni v prvi vrsti na cilje, katerih nasičenje naj bi zlomilo moč sovražnega letalstva Vseameriška konferenca Sporazum o skupni zaščiti neameriških posestev dosežen — Pogajanja za gospodarski kartel New York 27. jul. i. (DNB). »Chicago Daily News« prinaša iz Londona poročilo, da nemški zračni napadi na Anglijo, ki so se sedai pričeli v še nedoseženo visoki stopnji, prizadevajo Angliji veliko škodo. Londonski dopisnik čikaškega lista Stcnemann pravi v svojem poročilu med rugim: Otročje bi bilo trditi, da ti napadi niso resnega značaja. Med tem ko v angleških uradnih krogih zatrjujejo, da Anglija z lahkoto prenaša nemške zračne napade glede na velikansko tonažo svojega voine-ga in trgovskega brodovia ter silno pospešeni tempo, s katerim se izgube obnavljajo. vseeno ne more biti nobenega dvoma. da morajo imeti zračni napadi tako velikega obsega, kakor je bil četrtkov napad. svoje vidne posledice. Po informacijah nekega nevtralnega diplomata so vse pristaniške naprave in doki v luki Southhampton praktično uničeni. Isto velja tudi za druge važne vojaške objekte na pomerju te luke. London, 27. jul. (Reuter). V minuli noči je skupina nemških letal izvedla napad na jugozapadno obalo Anglije. Nemška letala so na več krajih metala bombe, ki ki so zahtevale tudi nekai človeških žrtev. Ubit ie bil en gasilec, težje zadeta pa neka starejša ženska Drobci nemških bomb so nadalie lažje ranili večje število oseb, med njimi eno žensko in dvoje otrok. Eno izmed nemških bombnih letal je bilo v bližini obale setreljeno. Razen na kraje ob jugozapadni obali, so izvedla nemška letala tudi več napadov na razne nevojaške cilje v Wallesu ter v severovzhodni Škotski. Tamkai povzročena škoda pa ie neznatna. Danes dopoldne so nemška letala ponovno preletela jugozapadno Angliio ter "VValles. V krajih, ki so jih bombardirala, ie bilo več poslopii razdejanih odnosno poškodovanih. Doslei se ie izvedelo za eno samo človeško žrtev. Na nekaterih drugih točkah Angliie so nemška letala metala poleg rušilnih tudi zažigalne bombe. toda brez rezultata. Vojno poročilo nemškega poveljstva Berlin, 27. jul. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes opoldne objavilo službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Nemške podmornice so dosegle novo vrsto velikih uspehov. Neka podmornica je potopila šest sovražnih trgovinskih ladij (33.730 ton) neka nadalljnja več ladij (20.338 ton) in angleški rušilec »Wairl\vint«, neka tretja podmornica pa je potopila oboroženo 5.260 tonsko angleško trgovinsko ladjo »Sandre«, ki je plula v močno zavarovanem konvoju, ter je konvoj razpršila. Pri sunku naših brzih vojnih čolnov proti južni angleški obali, sc bile, kakor je bilo že objavljeno, potopljene štiri sovražne trgovinske ladje, skupno 32.000 ton. Neka 3.000- London, 27. jul. j. (Reuter). Angleška vlada je sprejela ukrepe za novo poostritev blokade Evrope z namenom, da se popolnoma zapro še poslednja pota, po katerih bi se mogli Italija in Nemčija oskrbovati s snovmi, ki jih potrebujeta v vojni. Ti novi ukrepi bodo najbrže znani že po-četkom drugega tedna. Namen poostrene blokade je, v prvi vrsti onemogočiti Nemčiji oskrbo s petrolejem, ki ga v velikanskih množinah- potrebuje za nadaljevanje vojne. Nemčija je že sedaj navezana izključno le na pot po Dunavu ter na železniške zveze, ki vodijo preko Rumunije. Po tej poti pa se je uvoz petroleja v Nemčijo zlasti zadnji čas občutno zmanjšal. Pomisliti je treba, da porabi en sam nemški bombnik na uro 400 1 bencina in ga troši celo 650 I, kadar mora razvijati vso brzino v svoji akciji. Nemška potrošnja goriva je velikanska in se že po doslej prostih potih ne more več sproti nadomeščati. Sedaj je treba zapreti še vrata preko Španije, za kar so že bih storjeni prvi koraki. Pritlikave podmornice London, 27. jul. j. (Reuter). Iz italijanskih virov so se razširile vesti, da se je pričela Nemčija v zadnjem času v angleškem vodovju posluževati novega tipa pri- tonska trgovinska ladja je bilia zadeta in je na njej nastal požar. Kljub poslabšanju vremenskega položaja je bilo letalstvo na izvidniških poletih do Šetlantskih otokov ter nad vso vzhodno obalo Škotske in Anglije. Naša bojna letala so napadla pristaniške naprave v Cardiffu, Aderchodu in Hastingsu. Opaženih je bilo več požarov. Nadalje so bili izvedeni bombni napadi na železniški vod Tumbridge Wells ter na industrijske naprave v Themsehavenu. Britanska letala so v noči na 27. julij vdrla nad zapadno in jugozapadno Nemčijo. Odvrženih je bilo le maio bomb, ki niso napravile nikake škode. V letalskem spopadu je bilo sestreljeno neko angleško letalo, drugo letalo je sestrelilo protiletalsko topništvo. Eno nemško letaio je bilo sestreljeno v letalskem spopadu nad Kanalom, pa tudi neko drugo se ni vrnilo v svoje oporišče. Podvigi angleških letalcev v Nemčiji London, 27. julija, j. (Reuter). Angleška letalla noč za nočjo bombardirajo industrijske in prometne naprave v Nemčiji. V zadnjem času so se napadi koncentrirali v prvi vrsti na tiste cilje, katerih uničenje more zlomiti moč nemškega letalstva Zaradi tega bombardirajo angleška letala v prvi vrsti skladišča bencina v Nemčiji, tovarne za izdelovanje sintetičnih pogonskih sredstev za letalske motorje ter letalske tovarne same. Prav tako pa tvorijo osrednje točke napadov letališča v Nemčiji ter v okupiranih pokrajinah, kjer ima nemško letalstvo baze za svoje akcije pTOti britanskemu otočju. Kot posebno uspešno letalsko akcijo se mora smatrati četrtkov napad odreda angleških bomnikov na nemško tovarno sintetičnega bencina v Botrop-pu. Angleške letalske bombe so popolnoma pogodile določeni cilj. Nastale so velikanske eksplozije, izvirajoče od zadetkov v rezervoarje sintetičnega goriva. Razen uničenja velikih zalog sintetičnega bencina je treba smatrati kot velik uspeh tudi uničenje produkcijskih naprav tovarne v Bo-troppu. Kot nadaljnja zelo uspešna akcija angleškega letalstva se mora smatrati bombardiranju letalske tovarne v Gothi, kjer se izdelujejo nemški aparati tipa Messer-schmitt. Tudi tam so angleške bombe popolnoma zadele svoj cilj. Nastali so požari in so plameni mestoma segali do 30 m visoko. Uničena so bila v zadnjih napadih tudi velika skladišča goriva v Vaneykdu, Gel-senkirchenu in drugod. London, 27. julija j. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja, da so angleška bojna letala ob današnjem jutranjem napadu na jugozapadno angleško obalo nad Kanalom sestrelila dva nemška bombnika. tlikavih podmornic, katerih stroji, teko tako tiho, da jih prisluškovalni aparati angleških vojnih ladij ne morejo odkriti. V pooblaščenih angleških pomorskih krogih izjavljajo, da te vesti Anglije ne morejo prav nič vznemirjati, ker bi Nemčija v primeru, ako bi se ji res posrečilo zgraditi take podmornice, storila vse prej, kot pa da bi to razglasila po svetu. Zaradi tega je treba smatrati nove podmornice med tista nemška tajna orožja, ki spadajo med propagandne tipe in katerih namen je zlomiti vero v moč Velike Britanije. V južnem Atlantiku potopljene ladje New York, 27. jul. j. (A. R.) Posadka norveškega tovornega parnika »Lief«, ki je v južnem Atlantiku sprejela na krov 25 mornarjev z angleške ladje »Davisan«, pripoveduje naslednje podrobnosti o usodi angleškega parnika: - "« -■" "S * vrniti bretonski državi. Vremenska napoved Zemunska: Postopno se bo pooblačilo. Tu pa tam nevihte. Ohladilo se bo. Nalivi bodo skoro v vsej državi. Samo v južnih krajih bo nekoliko vedro. vseameriški konferenci. List smatra, da se ne sme dovoliti, da bi vodil trgovino Južne Amerike kartel. Ustanovitev takega kartela nikakor ne odgovarja interesom južnoameriških držav, posebno pa ne Peruja. Poziv ameriškega vojnega ministra tisku New York, 27. julija, j. (DNB). Ameriški mornariški minister Knox je povabil na razgovor zastopnike ameriškega založništva ter ie ob tei priliki v kratkem govoru naglasil. da ie danes prva dolžnost tiska Zedinjenih držav, pripraviti Američane na to. da bodo volini sprejeti nase sleherno žrtev, da se zajamči nacionalna varnost Zedinjenih držav. Položaj na svetu ie danes tak, ie naglasil Knox. da nas mora navdajati z nemirom in strahom za bodočnost. troleja in njegovih derivatov ter starega železja na Japonsko in v Španijo. Na sestanku z novinarji se Je tega vprašanja dotaknil danes tudi prezident Roosevelt ki ie poudaril, da je bil ta ukrep izdan zaradi potreb ameriške narodne obrambe. Japonski poslanik je bil o tem obveščen. Roosevelt je formalno demanti-ral tudi japonsko tolmačenje, da je ameriški ukrep, odgovor na ukinitev izvoza orožja preko Indokine in Birme na Kitajsko. V zvezi s tem ie prezident Roosevelt tudi izjavil, da bodo Zedinjene države še nadalje vzdrževale promet s Španijo, ker jim bo mogoče na ta način ohraniti še stik z Evropo. Izvoz bencina v Rusijo \\ashington, 27. julija. AA. (DNB) Zvezna komisija za pomorstvo je odobrila izvoz bencina iz Zedinjenih držav v Sovjetsko Rusijo, ki je namenjen gotovim krajem v Sibiriji. Francosko vprašanje ženeva, 27. julija, br. Iz Vichyja poročajo, da je francoska vlada po diplomatski poti prosila ameriško vlado, da ji pojasni svoje stališče do usode francoskih kolonij na Daljnem vzhodu. Francoska vlada želi izvedeti, kaj bi Zedinjene države ukrenile v primeru, da bi se teh kolonij polastila kaka druga velesila. Ione vseh rudarjev v rovu. Šele po neka/ urah reševalnih akcij so dognali, da je bk io ubitih 11 rudarjev, med njimi tudi 4 let stari Slovenec Anten Harinski. Reševalna dela so bila zaradi gostega dima t rovu in neugodnega vetra na površju pra cej težka. Strnad, ki je na srečo dobil le malo pot škodb, je izjavil, da se je 24 ljudi le i največjo težavo rešilo iz rova. Rešili so se v zadnjem hipu. Iz Niša je danes dopoldne prispel v Aleksinac skupno s preiskovalno komisijo tudi ban Krasojevič, ki se je sam zanimal za vzroke nesreče in druge okoliščine. V teku je preiskavr" Novi režim na Norveškem Siockholm, 27. jul. z. (Ass. Press.) Po poročilih švedskih listov so ostala vsa dosedanja prizadevanja za preureditev režima na Norveikem brezuspešna. Vsi predlogi. ki jih je stavii začasni upravni odbor. ki vodi vladne posle, so bili od nemških okupacijskih oblasti zavrnjeni, ker upravni odbor ni hotel pristati na to. da bi se odstavil kralj Haakon in proglasila za nezakonito norveška vlada v emigraciji. Nemci vztrajajo na teh svojih zahtevah in so stavili upravnemu odboru kratek rok. do katerega mora sprejeti primerne odločitve. Če se to ne bo zgodilo, bodo okupacijske oblasti uvedle nov režim ne glede na stališče začasnega upravnega odbora in norveškega parlamenta. Odkupna cena sa mm pšenico Beograd, 27. jul. p. Danes je bila defi-nitivno redigirana in odobrena uredba o odkupu in ceni letošnje pšenice. Uredba je tudi že podpisana. Za pšenico najboljše kakovosti je določena cena 250 din za 100 kg. Ukinjen je hkratu odkup nove pšenice po uredbi o odkupu stare pšenice. Za odkup letošnje pšenice dobi Prizad obratno glavnico v višini 800 milijonov dinarjev. Uredba stopi takoj v veljavo. Iz državne službe Beograd, 27. jul. p. Sreski podnačelnik Zdravko Kajmih je bil premeščen iz Velike Palanke v Črnomelj. V prometni službi je bil premeščen kontrolor Friderik čermelj lz Slavonskega Broda v Vršac, upokojeni pa so bili pri železniški direkciji v Ljubljani inšpektor Matevž Bajič, višja kontrolorja Rajko Rot in Franjo Fabjančič ter glavni arhivar Pavel Klemene. Medvedja nadloga v Bosni Travnik, 27. jul o. Zadnje dni se je pojavila v srednji Bosni in posebno okrog Zenica velika medvedja nadloga. Zveri so n. pr. v vasi Nemili raztrgali že 8 volov in enega konja. Kmetje so pozvali oblasti na pomoč. Blokada In protlblokada Angleži pripravljajo novo poostritev blokade Evrope, da bi onemogočili Nemčiji oskrbo s petrolejem Usodna eksplozija metana v rudnikis v Aleksincn Enajst rudarjev mrtvih, med njimi tudi en Slovenec, 24 pa se jih je rešilo Petrolejske skrb I Japonske Ameriška zapora izvoza petroleja in starega železa dela Japoncem vedno večje preglavice VVestfalc! pripovedujejo • . • Zanimive posebnosti iz društvenega, nacionalnega, kulturno-prosvetnega in socialnega življenja naših izseljencev Zopet so prišli med nas naši Westfalci! Tokrat sicer v manjšem številu le deca naših rojakov iz daljnega Porurja in njihovo vodstvo, pa vendar je naše veselje tem večje, da jih lahko pozdravimo v domači sredini ter jim nudimo vso domovinsko gostoljubnost, pozornost in ljubezen za časa njihovega bivanja med nami. Pred dnevi smo že poročali, da je iz Westfalske dopotovalo 32 izseljeniških otrok, ki jih je privedla učiteljica gdč. Ažmanova. Z njimi sta pa dopotovala tudi gg. Pavel Bolha, predsednik Jugoslovenske narodne centralne zveze in Ivan Lindič, predsednik Centralne zveze katoliških narodnih društev sv. Barbare. Zanimanje za naše vestfalske rojake, ki je bilo vedno prav živahno, se je razumljivo v vsej naši javnosti stopnjevalo spričo Pavel Bolha fcTednlh vojnih dogodkov, ki so zatekli posredno ali neposredno tudi vse naše izseljence v zapadnem delu Nemčije. V koliko smo od njih med letom prejeli malo vesti, v toliko razvesel ji ve i še je pripovedovanje obeh zastopnikov naše kolonije, iz katerega posnemamo, da se našim rojakom godi povsem dobro ter so jim v vsakem pogledu zasigurani prav zadovoljivi življenjski predpogoji Društveno življenje vestfalskih rudarjev »e razvija nemoteno v okviru njihovih »vez, v katerih je včlanjenih preko 80 dobro organiziranih društev, ki pospešujejo Ivan Lindič kulturno, prosvetno, socialno in nacionalno delo med našim izseljeniškim življem. Prijateljska naklonjenost nemških uradnih in privatnih krogov do naših vestfalskih rojakov je tudi v teh izrednih časih iskrena ter se očituje na vseh popriščih svobodnega narodnega izživljanja naše kolonije v okviru društvenih prireditev ter mnogih socialnih akcij, v katerih nemške ustanove nudijo vodstvu izseljencev vsestransko podporo. Razumljivo je, da so radi vojnih prilik morala društva opustiti mnoge običajne društvene prireditve, ter letos ni bilo toliko priljubljenih vinskih trgatev s harmoniko, pesmijo, plesom in vinsko kapljico; zato pa so naši rojaki istotako slovesno obhajali naše državne in narodne praznike ob vsakokratni številni udeležbi svojih nemških prijateljev in uradnih predstavnikov nemških oblasti. So to prilike, ob katerih se manifestira še prav posebno povezanost izseljencev z jugosloven-sko domovino, nič manj pa jugoslovensko-nemški prijateljski odnošaji, za čijih vidno izoblikovanje imajo nemalo zaslugo baš naši vestfalski izseljenci in njihovi številni nemški prijatelji! Kulturno delo se nadaljuje nemoteno in se razvija zadovoljivo. Številni pevski odseki marljivo negujejo našo pesem, nič manj niso pridno na delu tamburaški klubi. Pač pa izseljenci želijo izvežbanih pe-vovodij ter bi kazalo pri nastavitvi novih izseljeniških učiteljev dati prednost glasbeno usposob. učnim očem. Gojitev narodne pesmi v zborih je vsekakor važen nacionalno vzgojni pripomoček, ki naj ga nudi izseljencem domovina v izdatni meri. Kajpak da ima med Vestfalci tudi harmonika močno zaslombo ter je ni prireditve, na kateri se ne bi oglasil ta priljubljeni »rudarski klavir« kot ga radi imenujejo! Med tamošnjimi harmonikaši imajo prave koncertne mojstre! Sploh odlikuje naše Vestfalce prirojena muzikalnost. Prosvetno delo izvršuje z lepim uspehom izseljeniška učiteljica gdč. Ažmanova, ki z neutrudljivo marljivostjo poučuje številno vestfalsko deco. Njeno vzgojno delo jo vodi po vsej obširni koloniji ter se pouk vrši v nemških šolah po završetku nemških šolskih ur. Zanimanje za slovenski pouk je izredno i pri starših i pri deci ter je napredek očigleden. Nemške oblasti so tudi v tem pogledu izredno naklonjene ter se pouk lahko vrši nemoteno ob odrejenem času, običajno trikrat tedensko od 5. do 7. ure popoldne. Napornost takega vzgojnega dela bo vedel ceniti le tisti, ki pozna naše izseljeniške prilike, saj je kolonija raz-tresna na velikansko področje ter gre število naše dece v tisoče. Ena sama učna moč pri najboljši volji ne zmore tako obsežnih vzgojnih nalog ter bi bilo neobhodno potrebno, da se na Vestfalsko pošlje vsaj še štiri do šest učiteljev in učiteljic, dobrih prosvetnih delavcev, društvenih organizatorjev, sposobnih za obče nacionalno delo med tamošnjiim rojaki. Zastopniki naše kolonije, ki se mudijo pri nas, so se zelo pohvalno izrazili tudi o občih socialnih prilikah med vestfalskimi rojaki. Zaposlenost je sedaj stoodstotna, mezde so prav zadovoljive. Med tem ko je svojčas bilo število brezposelnih med našimi Vestfalci izredno veliko, hodijo sedaj na delo celo vsi upokojenci, ki si z dvojnim zaslužkom lepo izboljšujejo položaj. Gmotno so vsi naši izseljenci dobro preskrbljeni. Kolonija se je zadnji čas številčno oja-čila s pritokom iz domovine ter mnogimi izseljenci, ki so prišli tja iz Francije. Večina teh so nekvalificirani delavci iz hrvatskih krajev ter so zaposleni v Essenu in okolici Miihlheima in blizu okrog v raznih opekarnah, glažutah in plavžih. Vsi ti novi doseljenci so zadovoljni z delovnimi pogoji ter se zlasti pohvalno izražajo glede nemškega socialnega skrbstva, ki je na višji stopnji nego francosko. V porurski industriji je zaposleno tudi precej naših sezonskih delavcev, ki se niso vrnili v domovino ter so prišli v severozapadno Nemčijo s podeželja. Med vsemi temi je mnogo mladih delavcev, po večini samcev, ki so nastanjeni po samskih domovih! Vsem tem fantom se je v početku tožilo po slovenski kuhinji. Rudniške uprave so v kratkem zadovoljile tudi želodčne potrebe novih priseljencev ter organizirale posebne skupne kuhinje, kjer zadovoljujejo slovenski apetit slovenske kuharice. Seveda tu in tam se našim fantom toži po kranjskem močniku, žgancih, kislem zelju in kranjskih klobasah, Hrvatom po njihovih narodnih specijalitetah. No, pa tudi tu bo morda odpomoči, saj čujemo, da so jugoslovenske izseljeniške organizacije stavile predloge, da bi se za vestfalsko kolonijo in posamezne izseljeniške skupne kuhinje dobile iz domovine dodatne kuhinjske dobrine, ter bi se s pošiljanjem ajdove in koruzne moke, masti, slanine, fižola, repe in zelja izpopolnil narodni jedilni list naših vestfalskih delavcev. Vse nemške državne ln soclalnopolitične oblasti ter ustanove kažejo najširše razumevanje za potrebe naših ljudi ter olajšujejo delo naših izseljeniških organizacij v vsakem pogledu. Zlasti so se izkazali v mnogih primerih strokovna organizacija »Arbeitsfront« in socialna ustanova NSV (Nazionalsozialistische Volkswohlf ahr t J, ter so upoštevale želje naših izseljencev mnogokrat istotako kot domačinom. Na osnovi sporazuma o transferu delavskih zaslužkov od 1. 7. t. 1. bodo v bodoče naši izseljenci lahko pošiljali svojim rodbinam v domovino do Mk. 60. mesečno kar je važna pridobitev za delavce v Nemčiji ter je dokaz razumevanja nemških mero-dajnih činilcev za socialne potrebe jugoslovanskih delovnih sil, ki so zaposlene v Nemčiji. Mnogo zaslug za tako uspešno sodelovanje naših izseljeniških organizacij z nemškimi ustanovami ima brez dvoma tudi spretno vodstvo obeh vestfalskih izseljeniških zvez pod predsedstvom gg. Pavla Bolhe in Ivana Lindiča, ki že dalje časa delujeta složno roko v roki. Strnjenost izseljeniških vrst, ki so bile mnogo let podeljene v dva često si zelo sovražna tabora, prav toplo pozdravljamo, saj dokazuje, da naši izseljenci uvidevajo v teh resnih časih potrebo skupnega nastopanja, kar jim le veča ugled v gostinski državi. Skupni nastop obeh izseljeniških skupin se kaže pri vsem delu ter se je te dni manifestiral tudi ob priliki razni hobiskov ki sta jih oba predsednika absolvirala za dobro izseljencev pri raznih slovenskih izseljeniških organizacijah in uglednih osebnosti. Iz njunih izčrpnih razgovorov z mnogimi mero-dajnimi faktorji je posneti, da nas vse združuje želja podpreti skupno naše izseljence, kar bo tem uspešnejše, čim jačja bo izseljeniška skupna akcija v domovini. Oba voditelja vestfalskih izseljencev sta v petek obiskala tudi nemškega konzula v Ljubljani g. Brcscha, kateremu sta se zahvalila za pozornost in podporo konzulata v zadevah naših sezonskih delavcev in zadovoljive rešitve mnogih vprašanj, ki se tičejo naših izseljencev v Nemčiji. G. konzul je ljubeznivo obljubil, da bo že z ozirom na prijateljske jugoslovensko-nemške odnošaje tudi v bodoče prav rad ustregel po možnosti željam in potrebam naših izseljencev, zlasti tudi jugoslovenske vestfalske kolonije. I Tam, kjer pivo vre na dan Gostilničarji kamniškega okraja so si ogledali naprave Unionske pivovarne v Ljubljani nam © • • (Namesto uvajanja enotne zmesne moke, naj oblast omogoči vsem slojem dober, izdaten vsakdanji kruh V zadnjem času se v časopisih vedno češče ponavljajo vesti o enotni moki in enotnem kruhu. Zlasti bojazen, da bodo letošnje vremenske neprilike imele zelo neugodne posledice na zadostni donos žetve, upravičujejo bojazen, da pride do realizacije te namere. Uredba bi imela vsekakor dober namen, kljub slabšim pogojem zaščititi zadostno prehrano zlasti pasivnih krajev, med katere moramo v tem oziru nedvomno uvrstiti tudi Slovenijo, in ji zagotoviti eno najvažnejših živil — vsakdanji kruh. Slaba stran takih uredb pa je v večini primerov ta, da odločajo o njih pri zeleni miza ljudje, ki o pravilni kuhi nimajo pojma; ne pride jim pa na misel, da bi pri teh daljnosežnih ukrepih pritegnili k posvetu najkompetentnejše faktorje — žene iz preprostih slojev, ki jim je zdrav, tečen in izdaten kruh poglavitna prehrana. Morda ni neupravičen očitek marsikaterih roditeljev, da hči, ki je absolvirala fine kuharske tečaje, zna »packati« vse mogoče, ne zna pa skuhati dobrih žgancev in speči dobrega kruha. V zvezi z ugibanji o enotni moki in enotnem kruhu se pojavljajo glasovi, da bo beli moki primešana koruzna moka. Koruzni kruh je zdrav, tečen in izdaten, mnogo slastnejši od belega, a samo, če je pravilno pripravljen. Koruzna moka potrebuje čisto drugo pripravo ko bela; ne napoji se tako lahko, če jo primešaš beli moki in zgneteš kot običajno, je prvi dan kruh še kolikor toliko rahel, kasneje pa postane jako suh in povzroča želodčne težave. V mestih, kjer mnogo ljudi kupuje kruh v pekarnah, bi tega ne občutili tako; mnogo slabše bi pa bilo na podeželju, kjer pripravljajo kruh povečini doma in zlasti pri sedanji draginji kuriva za več dni. Pri nas pečemo že od nekdaj zmesni kruh in to kar v pečici ognjišča. Koruzno moko je treba najprvo popariti z vrelo vodo, nato ohladiti in šele potem primešati krušne moke kvasu. Tudi ne sme biti testo tako trdo kakor od belega kruha. Naj sledi, kako ga pripravljam jaz: 60 dkg koruzne moke poparim z vrelo vodo od dobrih 3 1 (odvisno je od tega, kako suha je moka), to med ohlajanjem večkrat premešam. Ko je čisto hladna, primešam poldrugo velnico ajdove in prav toliko ržene moke in pustim nekaj časa stati, da se tudi ti dve moki dobro napojita. šele potem pridaim 2 kg do 2 in pol kg krušne moke (št. 5), vzhajan kvas iz 8 dkg in poldrugo do 2 pesti soli (po okusu). V vročih poletnih dneh pridenem ma lo olja ali žlico masti, da se ne pokvari. V peharje testo stresam iz sklede, ker ne sme biti trdo. Vzhaja hitro. Pekač iz pločevine s sitom posujem z moko, prevrnem nanj testo in pečem kake pet četrti ure. Ako pa deneš malo tega testa — za 2 prsta visoko — v namazano ponev in posipi ješ zgoraj s sirom (skuto), pomešano z malo smetane in enim ali dvema jajčkoma ter malo sladkorja, imaš tudi izvrstno pecivo, ki ga zmoreš tudi v teh dragih časih. Da je tako pripravljen kruh še po več dneh rahel in okusen, bo gotovo radevolje potrdilo tudi uredništvo, ki sem mu ga prinesla pokusit. Zato naj bi eventualna naredba upoštevala tudi način priprave kruha; boljši od mešanja koruzne moke z belo bi bil obvezen nakup odmerjene količine koruzne moke k odmerjeni količini bele; saj so koruzni žganci in koruzna polenta slastna jed, ki služi neštevilnim družinam za večerjo, pa tudi za zajtrk- Gospodinja »Rimsko« stavbo uničujejo Poslednje preostanke znamenitega »rimskega« zidu v Vegovi ulici razkopavajo. Pred njim je že videti novo kamenito ograjo, spredaj pa edine »trdne« ostanke iz starih časov Ljubljana, 26. julija Hitro po prevratu, ko smo se osvobodili, nas je zagrabilo neko čudno veselje, re-stavrirati in konzervirati vse, kar naj bi spominjalo na Rimljane in Kelte, ki so pred tisoč leti gospodovali v naših krajih. Tako smo to gorečo vnemo pritirali tako daleč, da smo v vsakem kamnu, ki mu je zob časa zapustili sledove, slutili arheološko svetinjo. Še več: vsako staro zidovje, ki so ga ob svojem času pozabili podreti, smo skrbno spet dozidali in ga razkazovali za preostanek rimskega stavbarstva. Tako staro svetinjo smo mnogo let videfli razpadajočem zidu v Vegovi ulici ob stavbi-šču nekdanjega Knežjega dvorca. Zidovje je bilo povsem razrušeno in je služilo edinole za skrivališče otročajem, ki so se preganjali na praznem stavbišču zadaj za njim. Zidovje. ki je bilo celo v temeljih prav slabo, so večkrat krpalli, utrjevali z betonom in na vrhu celo z betonskimi kvadri markirali pravo rimsko obzidje. Za de- la je mestna občina porabila precej denarja, naposled pa so le dognali, da se pravi izdajati denar za popravila tega zidu metati ga vragu v žrelo. Zid je namreč ničvreden in ničesar pomenjajoči preostanek temeljev nekdanjega Knežjega dvorca. Prav zato ne bo nihče potooil solze, ko ga delavci te dni rušijo in ravnajo z zemljo. Na njegovem mestu bo stasa vse lepša kamenita ograja vseučiliške knjižnice, ki stoji na mestu nekdanjega Knežjega dvorca lle mnogo lepša in mogočnejša, kakor je bil le ta. Korpulentnim in mišieastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shuišanie. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Poletna vročina in pivo sta skoraj ne-razdružljiva pojma. Vsekakor je pivovar-ništvo pri nas že dolgo zelo pomembna stroka živilske industrije in prav je, da vsaj od časa do časa opozorimo na to aii ono našo pivovarno ter seznanimo javnost z njenim obratovanjem stvarno s pomočjo številk. — Ob vročem poletnem dnevu se zdi ogled pivovarne še zanimivejši. — Zato se je tudi zbralo te dni pri ogledu pivovarne »Union« v Ljubljani okrog 100 gostilničarjev Združenja gostinskih podjetij kamniškega okrožja s predsednikom Ce-rarjem na čelu. — Vodje posameznih oddelkov so jim ljubeznivo razkazali vse oddelke. V tej veliki pivovarni lahko zasledujemo nastanek piva od ječmenovega zrna ter vso njegovo pot do kleti in točilnice; pivovarna ima vse oddelke ter si tudi slad pripravlja sama. — če vemo, da njena kapaciteta znaša okrog 200.000 hI, pač lahko presodimo, kako velik obrat je to. Pivcvarna pa ima zato vedno lahko dovolj uležanega piva v svojih kleteh, da more odjemalcem vselej ustreči z dobrim in zdravim blagom. Pivo mora namreč ležati v kleteh najmanj 3 mesece. Union-ska pivovarna more imeti v kleteh do 50.000 hI piva. Ekskurzisti, ki pridejo prvič v tako velik obrat, so zelo presenečeni nad njegovo obsežnostjo .mehanizacijo in organizacijo. Ze sladarna sama na sebi je tovarna zase, čeprav je funkcionalno povezana z drugimi obrati. Obratuje navadno čez zimo, od oktobra do februarja; to je čas kampanje sladarn, ko predelujejo ječmen nove žetve. Unionska pivovarna lahko izdela na leto 300 vagonov slada. Ječmen dobiva iz Sre-ma, Banata in češke. Ječmen najprej namakajo v velikih kovinskih kadeh, nakar pride v takozvano kalilnico, velike bobne, ki jih je 20 in ki drže po % vagona ječmena. V bobnih ječmen vzklije, nakar ga spravijo v zgornjo sušilnico, kjer je razgrnjen na posebnih mrežastih tleh, ki pro-puščajo topli zrak. V drugI sušilnici se slad končno razvije ter je pripravljen za kuhanje piva. Iz sladarne drži cev v varilnico in tja potiska slad stisnjeni zrak. Varilnica je kuhinja piva ali nekakšna alkimistična kuhinja, kjer izdelujejo »tekoče zlato«. Kuhanje piva je pa tudi v resnici umetnost, ki je še celo nekaj več kakor zgolj gastro-nomija. Ze o sami varilnici bi lahko napisali obiršno reportažo. — Prostor se deli v dva dela; ozadje je vzvišeno. — Tam vidimo dve veliki kadi — imenujejo jih ponve, pokriti kupolasti, ki le delno štrlita iz tal. — Tudi v sprednjem delu sta dve podobni ponvi. — Imenujmo jih po vrsti njihove uporabe: drozgalna kad, drozgal-na ponev, precejevalna kad ln pivinska ponev. V drozgalno kad pride slad najprej, kjer ga prirede za kuhanje v dro-zgalni ponvi. Od tam se pretaka v pre-cejevalno kad. Končno steče tekočina v pi-vinsko ponev, kjer ji primešajo hmelja. Za eno kuho potrebujejo okrog 4.500 kg slada. Hmelja pa potrebujejo 60 kg. Na dan lahko skuhajo tri »varke«, tako. da znaša dnevna produkcija približno 650 hektolitrov. Ta tekočina še ni pivo, temveč plvlna, ki potem teče v vrelne kadi, kjer se do-daje pivski kvas. Pri tem procesu se spremeni 65—70% sladkorja po vrenju v alkohol. Preden pa tekočina steče v vrelne kadi, se mora ohladiti odnosno prezračiti do določene toplote v hladilniku. V velikih, plitvih pločevinastih posodah se tekočina hladi nekaj ur, nakar odteče v vrelne kadi v nižje prostore v vrelnico, kjer je že precej hladno. Velike pivovarne imajo velike vrelnice. Tako ima Unionska pivovarna 10 velikih kadi po 310 hI, 6 po 240 hI, 10 po 80 hI, 5 po 200 hI, 7 po 100 hI itd., itd. šele ko tekočina prevre v vrel-nih kadeh, jo smemo Imenovati pivo, vendar proces vretja še vedno ni končan, zato mora pivo zoreti v kleteh 3 mesece. Pivo leži v lesenih sodih, betonskih kadeh, ki drže do 600 hI, kovinskoemajliranih tankih, ki drže po 330 do 420 hI, v lesenih posodah, ki drže po 25 do 100 hI. vse skupaj pa okrog 50.000 hI. To bi bila že prava poplava, če bi se toliko pijače razlilo hkrati. Zdaj, poletne mesece, se je »razlije« okrog 10.000 hI na mesec. Preden je pivo zrelo za konzum traja celotni proces od ječmena do piva najmanj 6 mescev. Iz tega vidika se morajo ocenjevati težave industrije piva. Brez mehaniziranega obrata v točilnici (kjer natakajo pivo v sode) in v stekle-ničnici (kjer ga točijo v steklenice), bi ne bilo tako lahko spraviti toliko piva v promet. Tako pa teče pivo takorekoč po tekočem traku iz kleti v točilnico, kjer polnilni stroji (avtomati) polnijo posode tako hitro, da pivovarna lahko vrže na trg v enem samem dnevu okrog 1.000 hI piva. Dosegla je pa že rekord 1.200 hI. V stekleničnici so zaposlene ženske, v točilnici pa moški. V stekleničnici se steklenice čistijo s pomočjo avtomatskih naprav in posebno izvežbane delavke preizkusijo sleherno steklenico, ali ni morda ▼ nji ostal vonj po petroleju ali kakšni drugi tekočini. V točilnici pa sodar pazljivo pregleduje sode, čeprav so bili prej že preizkušeni v takozvani smolami. — V smolami umije umivalni stroj po 240 sodčkov na uro. Umiti sodčki romajo po tekočem traku k dragemu stroju, ki jih znotraj, osmoli ter deslnficira. Osmoljene sodčke preizkusijo v vodi, ali drže; potapljajo jih napolnjene z zrakom ter hermetlčno zaprte. To so glavni obrati pivovarne. Duša vsega obrata pa je strojnica a kurilnico ter električno centralo. Pri sedanjem kon-zumu ta centrala, ki bi lahko napajala z električno energijo manjše mesto, p reducira na mesec okrog 60.000 kwh toka. Imajo tri parne kotle različne kapacitete. Parni stroji proizvajajo po 550, 250 ln 180 KS energije. Centrala Ima 4 generatorje. Omeniti je treba, da ima pivovarna tudi kompletno hladilno napravo. K obratu spada še cela vrsta delavnic, sodarska, mizarska, mehanična itd. Razumljivo je, da ima pivovarna precej velik vozovni park z 10 tovornimi avtomobili in številnimi dragimi vozovi. Zanimalo Vas bo, da Ima pivovarna tudi svoj vodovod ter da uporablja mehko in trdo vodo. Po vodovodu priteka izpod šišenskega hriba mehka voda, ki jo uporabljajo za kuhanje piva. Razen tega imajo še dva vodnjaka s trdo vodo; eden je vedno v rezervi za hlajenje, kondenzatorje, čiščenje ln vse druge namene. Ko si ogledaš vse to, kar smo le bežno našteli, začneš gledati na pivo kot produkt posebne umetnosti, ki se je razvila v stoletjih do sedanje tehnične izpopolnitve ter racionalizacije, tako da se človek lahko ponaša, da je ustvaril pivo ter začel konkurirati samemu bogu, ki nam je vino dal... 50 SI LAHKO BREZ0BVEZN0 OGLEDATE PRI IGN.V LJUB U ANA. TAVČAR J E VA 7 Davorinu Tancarju V spomin Jesenice, julija. Med nami ni več našega g. Davorina Tancarja. značaj nega moža in zaslužnega javnega delavca Njegova zadnja pot pred dnevi je zgovorno izpričala, kal«) so Jeseničani znali ceniti zasluge, s katerimi si je pokojnik postavil najlepši spomenik v zgodovini jeseniškega mesta. Na zadnji poti so ga spremljali Sokoli z godbo, združeni pevski zbori in množica prijateljev, tovarišev in znancev. G. Davorin Tancar ie lani na sv. Martina dan obhajal čil in zdrav svoj 70. rojstni dan. Temu lepemu življenjskemu prazniku - uglednega jesniškega meščana, gostilničarja in posetnika so tudi naši časopisi posvetili pozornost, saj ie bila življenjska pot Davorina Tancarja polna požrtvovalnega dela. ki mu ie prineslo vrsto uspehov. Rodil se je rajnki 11. novembra i. 1869. kot plavžarjev-rudarjev sin. Niso bila tla postlana z rožicami malemu Davorinu, ko je obiskoval ljudsko šolo in pozneie orglarsko. V hudih razmerah se ie potem preživljal kot organist in kot poštni sel. Leta so tekla in Davorinov ugled v javnosti je rasel. Ze ga srečamo ket pevovod-io pri Sokolu leta 1908. Ustanovil je še danes najboljše jeseniško pevsko društvo »Savo« in bil pevovodia pevskega društva »Stola«. Zelo mnogo je deloval na prosvetnem področju. S svojo življenjsko družico Ivano si je postavil lep dom ter si uredil znano restavracijo. Kot vseskozi napreden mož ie deloval pri Sokolu in Olepševalnem društvu. bil nekai časa občinski odbornik, ustanovil je Gostilniško zadrugo in io tudi vodil, prav tako je bil eden izmed ustanoviteljev Društva hišnih posestnikov. V tihi žalosti se pridružujemo njegovi hudo prizadeti družini. Davorinu Tancar-ju nai bo ohranjen časten spomin! Utopljenka v Savi Krško, 27. julija Včeraj popoldne so kopalci blizu kopališča v Krškem zapazili v Savi utopljenko. Truplo je potegnil iz vode g. Stermecki. Poklicani orožniki so takoj odredili prevoz v mrtvašnico na mestnem pokopališču in po kratkih poizvedbah ugotovili, da je ponesrečenka vdova Jožefina Lipovškova, užitkarica iz Sevnice, štela je 78 let. ženica se je v četrtek zvečer vračala iz vinograda, pa ji je, kakor vse kaže, na obrežju Save spodrsnilo in je tako precej globoko z obrežja padla v Savo ter utonila. Ze t četrtek in včeraj v petek dopoldne so jo zaman iskali ob obrežju Save. Njeni svojci v Sevnici so bih o žalostni najdbi takoj obveščeni. Zopet zmaga na NSU 350 ccm! Znani slovenski dirkač Janez Šiška je dosegel prt gorski dirki na Jezersko z NSU 350 ccm kot prvi najboljši čas dneva! P ostani in ostani član Vodnikove družbe! Gospodarstvo Nove smeri naše zunanje trgovine Kakor smo že omenili, se je struktura naše zunanje trgovine v mescu juniju precej spremenila, kar je posledica vojnih dogodkov, zlasti razširjenja vojne na Sredozemsko morje, s čimer nam je bila zaprta pot v prekomorske države. V statistiki naše trgovine s posameznimi državami v mescu juniju se že kažejo te spremembe, seveda Ip deloma, saj se je vojno stanje v sredozemskem morju pričelo šele 11. junija. Naš izvoz v Italijo, ki je znašal v maju 96.5 milijona din, je v juniju padel na 32.5 milijona din (lani 34.6), kar pa je prehodni pojav in je brez dvoma le posledica zastoja medsebojne trgovine v prvem tednu vojne. Pričakovati je, da bo že statistika za tekoči mesec pokazala zopet znatno povečanje našega izvoza v Italijo. Naš izvoz v Nemčijo je bil tudi v juniju znatno večji nego je bil lani in je znašal 186.9 milijona din nasproti 116.3 milijona din v lanskem juniju. Prav tako je bil znaten izvoz v Češko-Moravsko, ki je znašal na 78.6 milijona din (lani 45.9). Skoro docela se je ustavil izvoz v Anglijo, ki je bil že v maju slab in je znašal v tem mescu le 25.5 milijona din, v juniju pa je zdrknil navzdol za 6.3 milijona din (lani 44.0). Tudi v države, ki jih je zasedla Nemčija, je bil v juniju naš izvoz zelo majhen. Tako smo izvozili v Belgijo za 1.0 milijona din (lani za 49.3), v Nizozemsko pa za 1.3 milijona din (lani za 5.7), izvoz v Dansko pa je bil nekoliko večji in ie znašal 5.2 milijona din (lani 2.0). V Zedinjene države smo v juniju izvozili le za 3.6 milijona din (lani za 4.2), v Argentino pa sploh nismo izvozili nič (lani 4.7), prav tako je docela miroval izvoz v Brit-sko Indijo (lani 1.7). Naš izvoz v Francijo kamor smo v maju izvozili za 17.2 milijona din, je v juniju znašal le še 41.4 milijona din blaga (vse to blago je bilo najbrž odposlano že v prvi desetini junija). Povečal pa se je v juniju izvoz v Madžarsko na 59.2 (lani 37.1), v Švico na 13.2 (8.8), v Švedsko na 19.4 (5.7) in v Slovaško na 19.5 milijona din (0.1). Tudi statistika uvoza v mescu juniju nam kaže večje spremembe, čeprav je v prvi četrtini mesca prispelo še precej blaga iz prekomorskih držav. Iz* Nemčije smo v juniju uvozili za 119.5 milijona din blaga (lani za 203.8). Kakor pri izvozu opažamo tudi pri uvozu trenoten zastoj prometa z Italijo. Naš uvoz v Italijo, ki je znašal v maju 66.8 milijona din, je v juniju popustil na 39.4 milijona din (lani '46.8). Znaten je bil v juniju naš uvoz iz Rumunije, ki se je povzpel na 41.9 milijona din (lani 12.2). Naš uvoz iz Zedinjenih držav, je dosegel še 41.3 milijona din (27.7). Nadalje je omenili, da smo v juniju uvozili iz češko-Moravske za 30.7 milijona din blaga (23.3) in iz Argentine za 17.2 milijona "din (5.3) in iz Bolgarije za 9.5 milijona din (0.5). Naša trgovina z najvažnejšimi državami v prvem Statistika naše zunanje trgovine s posameznimi državami v prvem polletju nam kaže, da je šlo letos 42.5% vsega našega izvoza v Nemčijo in češko-moravsko, v Italijo pa 14%, tako da odpade na ti dve državi 56.5% vsega našega izvoza. Naša trgovina z Nemčijo Gibanje naše trgovine z Nemčijo je bilo v prvem letošnjem polletju v primeri s prvim polletjem zadnjih treh let naslednje (v milijonih din): izvoz uvoz saldo prvo poli. 1938 844.9 1059.0 —214.1 prvo poli. 1939 649.8 1114.9 —465.1 prvo poli. 1940 1245.2 1409.9 —164.7 V prvem polletju je naša trgovina z Nemčijo običajno pasivna, ker pade izvozna sezona v drugo polletje. Pasivnost pa je bila letos manjša nego v zadnjih dveh letih. Naš izvoz v Nemčijo se je v primeri z lanskim letom skoro podvojil, povečal pa se je tudi naš uvoz iz Nemčije. Pasivni trgovini z Nemčijo stoji nasproti aktivna trgovina s češkomoravskim pro- tektoratom, ki se je v prvem polletju zadnjih dveh let razvijala takole (v milijonih din): izvoz uvoz saldo prvo poli. 1939 304.9 171.4 +133.5 prvo poli. 1940 392.0 141.0 +251.0 Naš izvoz v češkomoravsko, ki je bil že lani zelo znaten, se je letos nadalje dvignil, manjši pa je bil uvoz. Zato je pasivnost naše trgovine v s češkomoravsko narasla letos na četrt milijarde din. Ta pasivnost pa se je v plačilnem prometu v glavnem izravnala z drugimi plačili naše države v češkomoravsko. Za bodoče je urejeno tako, da se bo prekomerni saldo v kliringu s češkomoravsko lahko izravnaval s prenosom na jugoslovensko-nemški kliring. Znatno povečan obseg trgovine z Italijo V izredni meri se je letos povečal obseg naše trgovine z Italijo, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih din): izvoz uvoz saldo prvo poli. 1938 171.3 205.6 — 34.3 prvo poli. 1930 240.8 297.0 — 56.2 prvo poli. 1940 539.4 438.7 +100.7 Naš izvoz v Italijo je bil letos za skoro 300 milijonov din ali za 122% večji nego lani in za 215% večji nego v prvem polletju leta 1938. Občutno se je povečal tudi naš uvoz iz Italije, vendar ne v takem obsegu kakor izvoz, tako da smo letos zabeležili v prometu z Italijo za preko 100 milijonov din aktivno trgovinsko bilanco. Znaten izvoz v Francijo Medtem ko je bil lani naš izvoz v Francijo razmeroma majhen, je Francija letos na podlagi trgovinskega sporazuma, sklenjenega v decembru lanskega leta, v polni meri izkoristila možnosti, ki jih daje ta sporazum glede vnovčenja blokiranih terjatev francoskih obligacionarjev z uvozom jugoslovenskega blaga. V prvem polletju zadnjih dveh let se je naša trgovina s Francijo gibala takole (v milijonih din): izvoz uvoz saldo prve poli. 1938 38.5 68.4 — 29.9 prvo poli. 1939 58.7 68.0 — 9.3 prvo poli. 1940 522.3 20.1 +502.2 Izrednemu povečanju izvoza v Francijo ne stoji nasproti ustrezajoče povečanje uvoza francoskega blaga, ki je celo padel na malenkostni znesek 20 milijonov dinarjev. Zmanjšan obseg trgovine z Anglijo Naslednja tabela nam kaže, da se je v letošnjem letu naš izvoz v Anglijo ponovno skrčil, prav tako pa je nazadoval tudi uvoz (v milijonih din): izvoz uvoz saldo prvo poli. 1938 332.9 264.3 + 68.6 prvo poli. 1939 189.3 152.1 + 37.2 prvo poli. 1940 157.2 104.1 + 53.1 Navzlic zmanjšanemu izvozu pa smo imeli z Anglijo še za 53 milijonov din aktivno trgovinsko bilanco. Ostale države Od ostalih držav je omeniti predvsem Madžarsko, kamor se je letos naš izvoz povečal na 218.4 milijona din nasproti 154.1 in 86.6 milijona din v prvem polletju prejšnjih dveh let. Uvoz pa je znašal le 99.8 milijona din (lani 92.5, predi. 114.2) tako da smo imeli letos z Madžarsko za 118.6 milijona din aktivno bilanco. Občutno je narasel tudi naš izvoz v Švico, namreč na 102.9 milijona din (lani 48.1) pri skoro nespremenjenem izvozu 39.3 milijona din (38.3). Čeprav še nimamo s Španijo urejenih trgovinskih odnošajev, je Španija prišla letos med najvažnejšimi državami našega izvoza na 8. mesto. Izvoz v Španijo je dosegel vrednost 73.9 milijona din (lani 0) pri uvozu, ki je znašal le 0.6 milijona din (0.01). Nadalje smo izvozili v Slovaško za 61.6 milijona din (lani za 0.06), v Nizozemsko za 60.2 (58.3), v švedsko za 47.8 (30.7), v Grčijo za 44.8 (59.9) in v USA za 37.7 milijona din (129.0). Znatnejši uvoz pa smo imeli še iz Argentine za 104.4 milijona din (lani 39.6), iz Grčije za 40.4 (18.0) in iz Brazilije za 38.3 milijona din (24.4). Cene svinjam in vprašanje krme Dne 23. t. m. je bila v direkciji za zunanjo trgovino konferenca, ki se je bavila z vprašanjem živinskih cen, posebno pa s cenami za svinje. Potek konference je pokazal, da gre za komplicirano vprašanje, ki se ne da rešiti z delnimi ukrepi, temveč samo s koordiniranimi ukrepi na raznih področjih. Tudi se cena živine ne da tako regulirati, kakor na primer cena pšenici, kjer lahko Prizad odkupi ves presežek Jetine po kakovosti prodanega blaga. Za živino ni mogoče predpisati minimalnih cen in se tozadevni ukrepi lahko nanašajo le na pravilno reguliranje ponudbe in povpraševanja. Kar se tiče svinj, kjer so trenutno težave najobčutnejše, je treba predvsem urediti proizvodnjo pitanih svinj, tako da bo dovoz pitanih svinj približno enak in zadosten v vsakem letnem času. Strokovnjaki so mnenja, da obstoja nevarnost, da v oktobru, novembru in decembru ne bo pri nas dovolj blaga na trgu, ker v teh dozorijo za klanje one svinje, ki so jih pričeli pitati v aprilu, maju in juniju. Zaradi tez-koč s koruzo odn. velikega pomanjkanja koruze na trgu in visokih cen so mnogi proizvajalci pitanih svinj v teh mescih opustili pitanje in so svinje, ki so jih že pričeli pitati, zopet poslali na pašo. Vzporedno je treba urediti tudi razmere v izvozni klavniški in mesni industriji. Trenutno so precejšnje težkoče za prodajo svinjskega mesa v inozemstvu in so hladilnice izvoznih klavnic napolnjene z mesom. Tudi uvedba treh brezmesnih dni je povzročila oslabitev cene mesu na domačem trgu. Zaradi tega se je pojavil predlog, da bi se tudi v brezmesnih dneh dovolila prodaja svinjskega mesa kar je potrebno tudi zaradi tega, da se obdrži na dosedanji višini izvoz masti in silanine. Če se bo v hladilnicah spričo slabega domačega konzu-ma in težkoč pri izvozu mesa kopičilo neprodano meso, mesna industrija ne bo mogla v dosedanjem obsegu izvajati masti in obdržati sedanje obratovanje, kar bo moralo končno vplivati tudi na cene. Predvsem pa je važno, da se napravijo potrebni ukrepi za oskrbo proizvajalcev s potrebnimi količinami koruze. Konferenca je prišla do spoznanja, da se dajo doseči stalne in boljše cene za svinje le tedaj, če se izdajo in paralelno izvedejo ukrepi na vseh navedenih področjih. V direkciji za prehrano je bila v petek širša konferenca, na kateri so razpravljali o vprašanju živinske krme. Direkcija za prehrano je zbrala potrebne podatke o stanju živinoreje v naši državi s posebnim ozirom na pogoje krmljenja živine in na škodo, ki lahko nastane, če se ne zajamči-jo potrebne količine krme. Konferenca je ugotovila, da trenutno nimamo dovolj živinske krme za prehrano obstoječe živine. Zato krme ne bi smeli izvažati. Tudi letošnja letina krmil ne bo ugodna. Zato je konferenca prišla do zaključka, da se letos ne sme dovoliti izvoz živinske krme iz naše države, ne glede na posamezne vrste, ker bi sicer z izvozom živinske krme prisila naša živinoreja v še večje težkoče. Znatno povišanje poštne tarife za časopise Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon je povišana poštna tarifa za odpremo novin in časopisov, ki velja od 1. avgusta t. L naprej. Povišanje znaša 100°/o, za priloge pa 150%. Poštnina za novine in časopise znaša odslej za izvod: 1) za posamezno adresirani izvod v teži do 110 gr teže 10 par (doslej 5 par), 2) za vsak izvod v teži od 111 do 200 gr. 20 par (doslej 10 par), za vsak izvod od 200 do 300 gr. 30 par (doslej 15 par), za vsak izvod od 300 do 400 gr 40 par (doslej 20 par), za vsak izvod od 400 do 500 gr 50 par (doslej 25 par); 2) za neadresirane izvode, ki se pošljejo v svežnjih pod enim naslovom, znaša poštnina za vsak izvod do 110 gr. 4 pare (doslej 2 pari), za vsak izvod do 200 gr. 8 par (doslej 4 pare), za vsak izvod do 300 gr. 12 par (doslej pa 6 par), za vsak izvod do 400 gr. 16 par (doslej 8 par), za vsak izvod do 500 gr. 20 par (doslej 10 par). 3) poštnina za vračanje izvodov, ki jih preprodajalci niso prodali, znaša za vsak izvod do 100 gr. teže 4 pare (doslej 2 pari) in za vsakih nadaljnjih 100 gr. teže po 4 pare (doslej 2 pari). Največja dopustna teža posameznega izvoda ostane 500 gr. Paketi z neadresira-nimi novinami in časopisi, ki jih pošiljajo uredništva ali jih vračajo preprodajalci, ne smejo biti težji kakor 10 kg. Za priloge, ki se ne nanašajo na dotični časopis (reklamne priloge) se plača za vsakih 100 izvodov ali del tega števila 5 din (doslej 2 din) pri čemer teža posamezne priloge ne sme presegati 30 gr. Rusko trgovinsko predstavništvo v Beogradu V soboto so prispeli v Beograd člani ruskega trgovinskega predstavništva, ki bo stalno v Beogradu v smislu trgovinske pogodbe med našo državo in Rusijo. Ruoki delegati so prispeli preko Sofije. Trgovinsko predstavništvo bo vodil Gregorij Josi-povič Vorobjev, njegov stalni namestnik pa bo Valentin Sidorovič Minaiče. Ostali člani predstavništva pa so Ivan Nikolajeve, Gerasimov, Aleksander Petrovič An-tonšin in Nikolaj Ivanovič Volžankov. Na železniški postaji v Beogradu so pričakovali člane predstavništva poslanik Plotni-kov in prvi tajnik poslaništva Patrikejev Poletajev, nadalje ravnatelji direkcije za zunanjo trgovino dr. Bičanič ter zastopniki nrišega zunarv>bredel velik del sveta in si pridobil lepo bogastvo. Ko pa se i e po 40 letih potika-nia po svetu vrnil domov, ga ie zapustilo zdravje in ves njegov denar je odšel k zdravnikom. Tako je ostal brez ficka. brez zdravja in mu ni kazalo drugega, kakor da seže po beraški palici. V Zagrebu HOTEL „IMPERIAL" Frankopanska ulica 8 — Telefon 2S-6S2 V centru mesta — zmerne cene! * Nenavadni trojčki. V Novakih blizu Ivanca je dobila neka krava tri teleta. Eden je kmalu poginil, dočim sta ostala dva dobro razvita. IJUBLJA ... MARI B Q g * Strašna smrt na kolu. V vasi Rijeki blizu Varaždina se ie pripetila te dni strašna nesreča, ki je terjala smrt dečka Filipa Marčeta. Filip je splezal na hruško, pa mu je na veji spodrsnilo in padel je z visokega drevesa tako nesrečno na plot. da se je nabodel na kol. Ostri kol mu je prebodel trebuh in izstopil na hrbtu. Sosed. ki je slišal obupno klicanie. ga ie rešil in so ga takoj odpravili v bolnišnico, a je že na poti v strašnih mukah izdihnil. stvar je namenjena izključno za trgovske lokale tvrdke. Potrebna dela v tem predelu se bližajo končni dovršitvl Kakor se govori, nameravajo že meseca septembra pričeti s podiranjem starega posloojp ki stoji pred novo palačo v Šelenburgovi ulici. Najprej bodo seveda odprli udebne in moderne trgovske prostore na Aleksandrovi cesti, kamor se bo preselil iz dosedanjih lokalov ves današnji trgovski promet. Ljubljanska promenada na tej cesti bo tako pridobila na terenu spričo odstranitve lesene ograje. Vendar bo z odstranitvijo nekdanjega Maličevega hotela globoko zadihalo z razširjenimi, osvežujočimi pljuči osrčje Ljubljane, ki ie tega razmaha nujno potrebno. Restavracija hotela Slon slovi po dobri kuhinji in pijači; odlikuje jo odlična postrežba. Brezprašna lepa terasa. Ekspres-restavracifa postreže vsak čas s toplimi jedili, okusno pripravljenimi malimi prigrizki, svežimi tortami in drugim pecivom. Najfinejši sladoled. Vzorno opremljen lokal za hitro postrežbo. u— Cene živine in mesa. Na dopis iz Slovenskih goric, ki ga je pod tem naslovom objavil »Slov. narod«, smo prejeli iz vrst ljubljanskih mesarjev in objavljamo: V svojem članku skuša dopisnik prikazati ljudem, kakor da imajo mesarji pri današnjih cenah mesa ogromne zaslužke. Med drugim navaja, da plačujejo krave za zakol po 4 din, vole pa po 4 do 5.50 din za kilogram. Resnici na ljubo ugotavljamo, da mesarji dandanes plačujejo krave za vojaščino po 5 do 6 din, vole pa po 8 do 9 din kilogram. Veseli bi bili, če bi mogel dopisnik iz Slovenskih goric navezati stike z ljubljanskimi mesarji, ki bi mu prav radi plačevali vole po 4 do 5 din več za kilogram, kakor on navaja v svojem dopisu. Obeta se mu ogromen dobiček, saj bi mu kupčija vrgla polovico čistega. Gospodje, sedaj pa! če imate ali pa ne namen kupiti blago za obleko — odločite se za nakup! Precej lepih kuponov angleškega in češkega blaga iz čiste volne Vam je na izbero poceni kot še nikoli. — Res izredna prilika — škoda, če bi jo zamudili! Pridite, četudi le na ogled k BRATA VLAJ, Wolfova ulica 5 * Sin ubil očeta. 2e dolgo ni bilo miru v hiši Mi je Leskovarja v Bošinu. Večni prepiri med očetom in sinom so našli zdaj svoj krvavi epilog. Te dni je Mijo Lesko-var umrl v zagrebški bolnišnici, kamor so ga bili prepeljali pred kakimi desetimi dnevi, ko je v pretepu s sinom dobil težke rane. Sina so takoj prijeli in ga predali sodišču. HOTEL SLAVIJA RAB odprt preko celega leta. Pension od 70—85 din, skupno z vsemi taksamL — Hrana prvovrstna. 11 Lfubljane u— Dekliška kolonija jadranske straže, ki letuje v Domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči, se vrne v Ljubljano v torek 30. t. m. z osebnim vlakom ob 13.23. ZOBNI ATELJE Rihard Klemenčič PRIVOZ, od 1.—15. avg. ZAPRT Primati! dr, Ješe ne ordinira do 22. avgusta Dr. švajger Drago zopet redno ordinira. Med. Univ. dr. MavriciJ Neuberger nova telefonska številka 47-88 ne ordinira od 29. Vn. do 15. VIH. 1940 ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST dr. Mirko Kamblč ne ordinira do 27. avgusta OČESNI ZDRAVNIK dr. R. BASSIN NE ORDINIRA DO 11. AVGUSTA Dr. JAKŠA JOŽE zopet redno ordinira Zdravniško dežurno službo bo imel v nedeljo dr. Gvidon Debeljak, Tyrševa cesta 62, telefon 27-29. u— Mestna počitniška kolonija v Mokronogu se vrne v Ljubljano na glavno postajo v ponedeljek 29. t. m. ob 18.02. Prav tako pa tudi mestna počitniška kolonija v št. Petru pri Novem mestu in v škocjanu pri Mokronogu v torek 30. t. m. ob 18.02. Starše otrok vabimo, da jih pričakujejo na glavni postaji. u— V torek SO. t. m. se vrnejo z Vranskega kolonisti podmladka Rdečega križa. Avtobus jih bo pripeljal okrog 19. pred pisarno Rdečega križa na Gosposvetski cesti. ZUNDAPP l J-> • - . UVALITET^, -^ ijrr'^ M OT.OC I KLI^^VCA^EVAJI:: VSAK KdD.Et Dl^lTiE TAK0J". T Še ena smrtna nesreča v gorah. Zdi se, da nesreč v planinah letos kar ne bo konca. V četrtek zvečer so po ponesrečenem Sergeju Ceplaku, ki je strmoglavil s skale na Veliki Planini, pripeljali na kirur-gični oddelek še drugega ponesrečenca, 14 let starega fanta, ki je ležal v globoki nezavesti, saj je imel vdrto lobanjo na temenu in skoraj gotovo tudi težke notranje poškodbe. Tovariši, ki so ponesrečenega druga pripeljali, so povedali, da se piše Miro Za izlete. •• ... oblačimo najrajši obleke v živih barvah. Posebno važna je pa stalnost barv. Nihče, kdor se odloči za blago, barvano z Indanthren-barvami, ne bo doživel neprijetnega razočaranja. —• Indanthren Vara daje jamstvo za resnično stalnost barv. Izključeno je, da bi blago izbledelo ali da bi se barve prelile, ker je blago, barvano z Indanthren-barvami, neprekosljivo stalno v pranju, na svetlobi in po vsakem vremenu. Z*? - i '■•'! mjti Mohar in da stanuje na Cesti dveh cesarjev. Mohar je šel v planine in na Stolu mu je na skalnati strmini spodrsnilo, da se je odkotrljal daleč navzdol po strmem bregu in obležal v nezavesti. Bolnišnica je še včeraj ostala brez točnejših podatkov o ponesrečencu. Mohar se vso noč ni zavedel in v soboto zjutraj ob pol sedmih izdihnil. Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo se oglasite pri Foto Touristu Lojze Šmiicu Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico in 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske Izdelave, posebne pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film in napravimo slike. Fotoamaterjem Izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča: Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8. u— Dr. Kallay redno ordinira od 8. do 12. in od 4. do 7. razen sobote. (—) DANES Šentjakobsko rajanje na vrtu gostilne Marenče, Dolenjska c. 20 u— Ljubljana — BloKe — Nova va® — Prezid — Sušak redna avtobusna zveza. odhod iz Ljubljane dnevno ob 5.40 s Krekovega trga, prihod na Sušak ob 11.35. Odhod s Sušaka ob 13.00 prihod v Ljubljano ob 18.45. Avtomobilsko podjetje Pečnikar, telefon 49-28. (—) u— Nehvaležna prenočevalca. Na Vol-karjev hlev na Poljanski cesti sta prišla oni dan zvečer 191etni Jože Pavlič, doma iz Zapuž ter Lojze Kostrevc, po poklicu živinski gonjač. Oba sta tam prenočila, preden pa sta zjutraj izginila, sta ukradla tam stanujočim mesarskim pomočnikom dve obleki, več parov čevljev in nekaj perila. v skupni vrednosti 3220 din. Mlada tatiča zasleduje policija. Iz Kranja r— Popravni izpiti. Za učence gimnazije in meščanske šole, ki imajo popravne izpite in zaradi bolezni ali iz drugih vzrokov niso obiskovali učnih tečajev, se prično novi tečaji s 1. avgustom v drž. meščanski šoli, Tavčarjeva ul. 2. Informacije in vpisovanje dnevno istotam. r— Starokatoliška sv. maša bo danes V Narodnem domu ob običajni uri, župni upravitelj dr. Povše Tinko. r— Kino Narodni dom bo prikazoval danes ob 17., 19. in 21. uri krasno dramo iz temne preteklosti škotske »Sužnji svobode«. (—) Z Jesenic s— Starokatoliška sv. maša bo danes v Delavskem domu ob 10. uri. Mašo bo daroval župni upravitelj iz Celja br. Jošt Ra-dovan. župni upravitelj dr. Povše Tinko. s— Zvočni kino Radio bo predvajal danes v nedeljo ob 15. in pol 21. barvani ve-lefilm »Osvajalci vsemirja«, ki je eden izmed največjih letalskih filmov. Med dodatki vojni tednik. Sledi »V imenu zakona«. ULTRA izključuje sončne Sonce lahko uživate, dokler se Vam ljubi. Zakaj ULTRA OLJE-NIVEA vsrkava opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki povzročajo porjavitev. Razen tega porjavite hitro in lepo enakomerno. Ultra-olje-Nivea deluje tako kratkovalovne (opekline povzročujoče) sončna žarke zadržuje rinit*«"1— p> >. /mi- 11 - =.-;nčiiO i&riie propu&ca. Iz Celja e— Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, obvešča svoje članstvo, da bo 4. avgusta ob 9. dopoldne na vojaškem okrožju v Celju prisega članov prič. Vsak član mora imeti zaprisego dveh prič, ako hoče da dobi spominsko kolajno na rdečem traku. Zaradi tega vabimo k prisegi vse člane, ki še prisege dveh prič nimajo, četudi so svoj čas razne, prepise dokumentov že priložili prijavi za spominsko kolajno. člani naj drug drugega o tem obvestijo. OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini JOfcIP URŠIČ — CELJE, NARODNI DOM. e— Koncert vojaške godbe v parku. Celjska vojaška godba priredi danes od 11. do 12. v mestnem parku koncert z naslednjim sporedom: Parma. »M-adi vojaki«. koračnica. Suppe: »Pesnik in kmet«, uvertura: Verdi: »Trovatore«. potpuri. Šrabec: »Dalmatinski šajkaš« pesem. Svoboda: »Na Vardaru«. potpuri. Učakar: »Slovenski I.«, koračnica. e— Umrl je v petek v celjski bolnišnici 69-letni dninar Josip Stante iz Nove vasi pri Celju, včerai pa 9-letni siničk lesnega trgovca Josip Jazbec iz Planinske v'a si pri Sevnici. e— žrebanje loterije LKB v Celju bo nepreklicno 8. septembra 1940. Del dobitkov je razstavljenih v izložbi veletrgovine Ster-mecki. avto kot glavni dobitek pa pred pisarno LKB, Dečkov trg 6. Rodoljubi, pohitite z nakupom srečk. Naročila po pošti naslovite na loterijski odbor LKB Legije koroških borcev Celje, Dečkov trg 6. (—) e— Zločini Avgusta Satoška. Včeraj smo poročali, da je bil v četrtek v Celju aretiran nevarni prijatelj tuie lastnine, 28-letni delavec brez posla in stalnega bivališča Avgust Sotošek. Med zasliševanjem je Sotošek priznal, da ie izvršil večino vlomov in poskusov vloma v Celju in okolici, o katerih smo pred kratkim poročali. Kaže. da je Sotošek izvršil tudi roparski napad na celjskem Starem gradu na organistko Terezijo Cadeževo iz Mekinj pri Kamniku, ki je bila prirediia v družbi svojega brata, župnika Viktorja Cadeža iz Mekinj in svoie sestre, ge. Mohorjeve. poslovocLkinie Slomškove knjigarne v Celju, izlet na Stari grad. Ko so Satoška na policiji kontrolirali z go. Mohorjevo. ie ta izjavila, da ie Sotošek docela sličen roparskemu napadalcu in da ima na sebi drugo obleko. Sotoška. ki je pristojen v Podsredo. so šele 24. junija po prestani dveletni ječi izpustili iz mariborske kaznilnice. Iz Maribora ie odpotoval v Zagreb, potem pa se je vozil s to-vornimi vlaki neopaženo po Hrvatski in Sloveniji. Dne 29. junija se je pojavil na Jezerskem in cdšei na skrivaj čez mejo v Nemčijo, od koder so sa čez dva dni poslali nazaj. Potem ie delal nekai dni pri nekem trgovcu na Jezerskem. Ker mu pa delo ni dišalo, je odšel. Krenil ie peš v Savinjsko dolino in prišel 12. t. m. v Žalec, kjer je dobil zaposlitev pri nekem trgovcu in gostilničarju. Iz Celja ie začel prirejati številne »izlete« v Celje, kjer ie izvršil vrsto z^činov. Posebno se ie udej-stvoval kot specialist za vlcme na podstrešja. Sotošek ima najbrž še več drugih zločinov. e— Tatvina kolesa. Včeraj dopoldne je nekdo ukradel posestniku Jožetu Svetel-šku pri Domžalah z dvorišča sreskega na-čelstva v Celju moško kolo znamke NSU s tovarniško številko 1.284.192. &— Mestno poglavarstvo v Mariboru opozarja vsa industrijska podjetja, trgov- 1 ce z gorivom in privatnike, da se preskrbijo s potrebnimi količinami goriva do 1. oktobra letos, ker je v teh mestih železnica najmanj obremenjena s prevozom drugih transportov. Inšpekcija državne obrambe v ministrstvu za vojsko in mornarico polaga veliko važnost na to. da se industrijska in trgovska podjetja kakor tudi privatniki preskrbijo pravočasno z zadostno količino goriva za zimo. MOŠKO PERILO PO MERI — izdeluje ceneno in hitro IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24 a— Slovesna blagoslovitev in otvoritev nove pohorske ceste bo dne 4. avgusta. Spored, ob 9. v Reki pri Hočah sprejem bana. knezoškofa in drugih gostov. Po sprejemu se gostje odpeljejo z avtomobili do Sv. Areha. Na kraju nove banovin-ske ceste v gozdu pod Sv. Arehom bo slovesnost blagoslovitve in otvoritve. Po slovesnosti odhod udeležencev k cerkvici Sv. Areha. kjer bo ob 11. maša. Pri slav-nosti bo sodelovala Ipavčeva pevska žu-pa. pela pa bosta pevska zbora »Maribora« in Pevskega društva iz Ruš. Godbene točke bo izvajala godba mariborske gasilske čete. Po slavnostih ljudsko rajanje pri cerkvici Sv. Areha in pri Ruški koči. Udeleženci izven Maribora in mariborske okolice se opozarjajo, da bo število vozil na Pohorje omejeno. Potrebno ie. da javijo udeleženci izven Maribora svojo udeležbo okrajnemu cestnemu odboru v Mariboru najkasneje do 31. t. m. Ti udeleženci nai javijo, če želijo, da se jim preskrbi avto in za koliko oseb. Gostje iz Maribora in bližne okolice pa si nai sami cskrbijo vozila. Dopoldne od 8. ure naprej bo dovoljeno voziti samo iz Reke navzgor proti Sv. Arehu. ne pa navzdol. Slavnost bo ob vsakem vremenu. Za okrepčilo bo skrbelo SPD iz Ruš. Gostje se opozarjajo, da bodo osebni avtomobili, ki jih bodo naročili, pripravljeni 4. avgusta od 7. do 8 ure na Glavnem trgu v Mariboru. zapadno od Marijinega spomenika, pri Sv. Arehu pa od 12. ure dalje na posebej določenem prostoru. a— Sprejemni izpiti na I. in H. realni gimnaziji in klasični gimnaziji za I. razred. Učenci, ki so opravljali v junijskem roku sprejemni izpit za I. razred in ga niso uspeSno opravili, smejo ta izpit izjemno ponoviti. Istotako smejo v avgustu opravljati sprejemni izpit oni učenci, ki zaradi bolezni v juniju niso mogli k izpitu. Prijave za izpit je treba predložiti do 24. avgusta. Priloge: rojstni Ust, izpričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Izpiti bodo 28. avgusta z začetkom ob 10. uri. a— Mestno kopališče bo zaradi popravil in čiščenja od 5. do 13. avgusta zaprto. a— Smrtni padec s stavbnega odra. V Rošpohu pri Mariboru je bil zaposlen pri gradnji nove hiše 551etni delavec Karel Pušebal, stanujoč v Rošpohu. Med delom na stavbnem odru je Pušebalu spodrsnilo in je padel 3 m globoko na tla, kjer je obležal z razbito lobanjo. Nemudno bo poklicali mariborske reševalce, ki so nezavestnega Pušebala prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl. a— Nočno lekarniško službo bosta imela od danes naprej Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12 (tel. 28-12) in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33 (tel. 22-13). a— Vinogradniki se opozarjajo, da izvršijo peto škropljenje proti peronosoori do 30. t. m. Deževno vreme bo razvoj bolezni zelo pospešilo povsod tam kjer škropljenje ne bo pravilno in pravočasno izvršeno. Banovinski in sadjarski zavod v Mariboru. Kinematografi Bled. Danes ob pol 16. in ob 21. bo predvajal zvočni kino »E1 Gato« in kolorirano »Aladinovo svetilko«. (—) llenla «ta deželi BELTINCI. Tukajšnji veleposestnici grofici Zichy je bil z odlokom kmetijskega ministrstva odvzet supermaksimum 785 katastrskih jutrov zemlje. Ta odlok je povzročil med neposredno prizadetimi uslužbenci dosti razburjenja. Uprava velepose-stva pripravlja namreč v zvezi s temeljitim zmanjšanjem veleposestva obsežne redukcije. Upravitelju, knjigovodji, upravitelju vrta so že odpovedane službe. Nadaljnje odpovedi bodo prizadele približno 40 uslužbencev in obrtniških pomočnikov, ki so zaposleni na veleposestvu. Raznesel se je glas, da bo lastnica ustavila tudi dosedanje prostovoljne podpore starim doslu-ženim nameščencem, odmosno njihovim vdovam in rodbinam, češ da jih ne zmore več. Teh podpirancev je ckrog 30. V Beltincih nastaja torej nov socialni problem, ker bodo redukcije na veleposestvu težko prizadele vsega skupaj okrog 250 ljudi, ki so dosedaj imeli na veleposestvu stanovanje in kruh. Del teh ljudi, ki so za delo že nesposobni, bo sedaj padel na breme občine drugi si bodo v domačem kraju težko poiskali zaslužka, ker gospodarske prilike niso baš ugodne. Razumljivo je, da vlada med prizadetimi veliko vzne- mirjenje, in bi morale oblasti ter vsi me- rodajni činitelji takoj ukreniti potrebno, da ukrep, izdan proti veleposestvu, ne bo imel za posledico težke bede nekaj stotin naših ljudi. Iz Hrastnika h— ženska ročna dela so bila uvedena na hrastniški šole že leta 1874. Takrat je šolski odbor sam nastavil za učiteljico ročnih del ženo šolskega vodje Valentiniča Justino, sestro hrastniškega peka Jožefa Hofbauerja. Po njeni smrti je štajerski deželni šolski svet leta 1880. nastavil za učiteljico ženskih ročnih del Frančiško Jur-šetovo, pet let pozneje pa Marijo Flisovo, ki je 34 let poučevala dekleta v ročnih delih. Naslednica Flisove je bila v Celju živeča, leta 1908. upokojena Marija Laz-nikova, ki je poučevala v Hrastniku 19 let-Dve leti zdaj pa že nimamo v Hrastniku učiteljice ročnih del. Ročna dela poučujejo naše učiteljice, ki pa umevno zaradi pre-obložitve v drugih predmetih v ročnih delih ne morejo imeti tistih uspehov kakor poklicne učiteljice ročnih del. Po drugi strani bi morale po novem učnem načrtu učiteljice ročnih del poučevati dekleta tudi v gospodinjstvu, kar bi bilo za naša delavska dekleta prepotrebno. Vse zadevne prošnje za ponovno nastavitev učiteljice ročnih del v našem industrijskem kraju so bile zaman, živimo v šolskih počitnicah pred novim šolskim letom. Krajevni faktorji naj ponovno poskusijo vse sile pri prosvetnem oblastvu. če pa tudi to pot ne bo šlo, se obračamo prizadeti starši na tu-kajšni krajevni šolski odbor s prošnjo in željo, da začne resno razmišljati, kako bi prišel do sredstev, da bi sam nastavil učiteljico ženskih ročnih del. kakor so to storili njegovi predniki pred 76 leti, ko so nastavili Valentiničevo ženo Justino za prvo učiteljico ročnih del v Hrastniku. — Starši. h— Sokolska tombola v Hrastniku se je dobro obnesla. Bili so zadovoljni prireditelji in obiskovalci, saj je bilo dobitkov mnogo. Glavni dobitek (3000 din v gotovini) je dobil sinček gostilničarja g. Murna iz Retja. Pa tudi drugi dobitki so prišli v potrebne roke. ura nad črnim revirlem Na poročila, ki smo jih prinesli o razdejanju zadnjega neurja v trboveljski dolini, so nam poveljstva gasilskih čet Tr-bo vi j e-rudnik. Trbovlje-trg in Klek poslala pojasnilo, iz katerega povzemamo: Razen onih. ki so na delu v rudn.ških jamah in niso vedeli za katastrofo, so bili vsi gasilci zaposleni pri reševalnih delih. Po večini so nastopili v svojih civilnih oblekah, ker zaradi deroče vode mnogi niso mogli priti do Gasilskega doma ali pa niso utegnili obleči gasilskih delovnih oblek. Na kako skupno akcijo ni^ bilo mogoče misliti, ker je nesreča priš'a v nekaj minutah in je bila pomoči potrebna vsa dolina v dolžini preko 6 kilometrov. Vsak gasilec je pač hitel tja. kier ie bila nujna pomoč. Predvsem so reševali ljudi v koloniji Za špitalom iz ogroženih stanovanj, nato pa je bila njih glavna naloga. reševati mostove, oziroma odstranjevati naneseni material, da se ie tok vode spravil v pravo strugo. Vse to so gasilci storili z nadčloveško močjo. Običajnega alarma z rudniško sireno ni bilo, ker je bil zaradi strele prekinjen električni tok. Vsi gasilci pa so bili obveščeni po alarmnih zvoncih, ki se nahaiaio po vseh kolonijah in so brezhibno delovali. Pa tudi sicer so bili gasilci že prej na mestu, čim so izvedeli, da preti nevarnost povcd-nji. Kakor hitro se je voda nekoliko odtekla. so bili člani z vsem orodjem zlasti s črpalkami, takoj na razpolago in so črpali vodo iz stanovanj pri vs°h nesrečnih, ki so zahtevali tako pomoč. Res pa je. da se je gasilcem pridružilo le malo posameznikov. kar pa jim ne moremo šteti v zlo, ker sio reševali imetje svojih sosedov in so tudi s tem storili svoio dolžnost. Vsem bodi izrečena najlepša zahvala. Gasilci ne pomagajo v nesreči zaradi priznanj in pohval, ampak zato. ker na- veže sočutje do bližnjega v nesreči. Danes vidimo med niimi. razen par častnih izjem. samo delavce-rudar.ie. ki kljub trdemu delu žrtvujejo čas in zdravie v d^-bro bližnjega. Je pa še prostora v gasilskih vrstah in so vabljeni vsi, da pridejo in žrtvujejo svoj delež. Obrat->vodia zunanjega obdata TPD in častni član čete Trbovlie-rudmk. s. inž. Adolf Widra, pa nam piše med drugim: Skoraj 40 let je že tega. ko sem bil kot mlad šumarski asistent nastavljen na nekem veleposestvu na Češkem. Skozi trg — dolina ie precei širša od trboveljske — teče potok. Dne 10. julija 1901 se ie okrog poldneva utrgal oblak prav kakor v Trbovljah in potoček, ki ie bil kakor Trbo-veljščica miren in nedolžen, ie oresteoil bregove. Katastrofa je bila neizogibna. Voda je razdirala hiše ubogih tkalcev in mostove, spodjedla je pokopališče in nosila krste s mrliči seboj. Pogled ie bil tako strašen in grozovit da se ne da opisati. Vsako reševanje ie bilo zaman. Prebivalci so pobegnili v višje bregove, a gasilci so bili brez moči. Poklicano ie b;lo vojaštvo, ki ie poslalo pionirske oddelke z oficirji. Kljub izborni opremi pa tudi vojaki niso mogli pomagati. V Trbovljah je bilo zadnjič prav tako. Vsaka organizirana pomoč je bila takoj ob začetku nemogoča. Naši gasilci, oo večini rudarji, niso kakor gasilci drugod. Med njimi je mnogo članov, ki so zaposleni pri reševalnem oddelku jamskih obratov, kjer morajo na prvi poziv v rove, kadar nastanejo katastrofe zaradi ognja, plinov ali vode. Ti možje pozabijo, da imajo žene in otroke dama in hite v rove. kadar sirena kliče na pomoč. Ti, velike nevarnosti vajeni, hrabri gasilci tudi zdaj niso odpovedali. Iz ogroženih objektov so. gazeč do pasu v vodi. prenašali žene in otroke. Predsednik rudnišk h gasilcev g. Hauptman ie takoi zapustil svoje stanovanje in prevzel iniciativo za reševalno delo. čeprav ie tudi niemu vdrla voda v dom tik ob Trbo ve1 i ščiti in mu napravila veliko gmotno škodo. Poveljnik rudniških gasilcev g. Rozman se ie pripeljal z vlakom ob 5. popoldne, a ko ni mogel več po cesti od postaje na rudnik, je plezal po strmem pobočiu na levem bregu, da bi čimprej prišel do Gasilskega doma. Pri vsem delu mu ie vestno pomagal niepov namestnik g. Aškerc. Ti trije in vse čete so svojo službo opravili tako. da jim gre pohvala in čast. Na kraju nesreče pa ie bfo tudi vodstvo rudnika, obratcvodje. inženieni nameščenci in delavci ki so v jamskih oble-' kah hiteli na pomoč. Nevihta nad Ljubljanskim psljsm V nekaj minutah se je Izlilo 25 milijonov lil dežja Včeraj je Ljubljano in okolico spet obiskala nevihta, kakršne letošnje poletje pač niso redkost. Okrog 9.20 so prihiteli iz gorenjske smeri hudourni oblaki, ki so se ob Grmadi utrgali, da so bile vse vasi okrog šmarne gore od Mednega do št. Vida v nekaj trenutkih v vodi. Ploha je trajala samo 2 3 minute, nekaj minut na to pa se je že razlila nad Ljubljano. Tudi ta drugi naliv je trajal samo par minut, a dal je toliko dežja, kolikor ga že dolgo ne pomnimo. V mestu so izmerili 19 mm padavin, m če vzamemo vseh 80 kv. kilometrov mestnega območja, je padlo okrog 25 milijonov hI dežja. Po malem je deževalo ves c opoldan jn okrog 11. je prišel ponoven naliv. Včeraj so se začeli že v zgodnjih dopoldanskih urah kopičiti na gorenjski strani težki oblaki. Počasi so se selili proti Ljubljani in ob četrt na 10- so že padale prve zelo debele kaplje nevihtnega izvora. Kmalu je zajel skoro vso Ljubljano močan naliv, vendar bliskov ni bilo opaziti. Zasledili smo labko, da je prevladoval v višjih zračnih plasteh dosti močan južnozahodni veter, v nizkih, blizu tal ležečih plasteh pa vzhodni Ugotoviti poslednje vzroke teh čudnih vremenskih neprilik letošnjega poletja in prav tako tudi včerajšnjega dne je za sedaj nemogoče. Niti se ne more spoznati, ali so bistveno vplivale močne detonacije sedanje vojne na potek vremena, ali naj iščemo vzroke takih vremenskih nenormalnosti v letošnji izredni zimi. Vsekakor kaže Fiednje najverjetnejše, vendar bo za potrditev treba počakati konca vojne, ko se bodo mogle rekonstruirati vremenske karte in tako iz njih razbrati marsikaj, kar nam je za sedaj še uganka. Tako vreme z nalivom, kakor smo ga imeli v Ljubljani včeraj, se pri nas često ponavlja. Zato nam bo gotovo koristilo vsaj pocnanje in zaznamovanje poteka vremena, ki je v svoji zaključni fazi podobno včerajšnjemu poslabšanju. že tn, štiri dni pred včerajšnjim dnevom so pihali pri razmerno zelo lepem, po večini jasnem vremenu v višinah dokaj močni južnozahodni vetrovi; nosili so s seboj dosti vodnih hlapov, to je vode v plinastem stanju. Vodni hlapi so iz plasti, ki se je pomikala od jugozahoda, pronicali navzgor in navzdol ter polnili ozračje z vlago. Jug je predvčerajšnjim in en dan poprej prodrl tudi v nižine in povzročil izredno soparno vreme, ki je zelo slabo vplivalo na naše razpoloženje. Te tople in vlažne zračne mase, zato lahke, so prišle že pred včerajšnjim dnem v dotiko s hladnimi zračnimi plastmi, prodirajočimi od polarnih predelov proti jugu. Ko so dospele včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah od vzhodne strani (zaradi vri ja zemlje okoli svoje osi se severni vetrovi sčasoma spremene v vzhodne) preko Ljubljane na gorenjsko stran, so bile tam zaradi višje nadmorske višine tal prisiljene k dviganju. S tem so se tudi od njih izpodrinjene lažje tople, od juga došle zračne plasti dvigale, pri tem ohlajale in vlaga se je kondenzirala v oblake, ki so bili na Gorenjskem in nad Kamniškimi planinami posebno gosti in težki, na vzhodu in jugu pa tanki, ali jih pa sploh ni bilo. I Film o zakoncih — ki sta šele po ločitvi spoznala, da spadata skupaj! Dan po loiii¥i V glavnih vlogah: Luiae Ullrlch, Hans Sdhnker, Johannes Riemann in drugi. Predstave ob 17., 19. in 21. uri. KLNO UNION, tel. 22-21 POZOR! Obenem predvajamo najnovejši barvan modni film! Moderna verzija čudovitega romana »TRIJE MUŠKETIRJI« od slavnega pisa-m n V V T? T 1? V T /f> U Jk n telja Aleksandra Dumas-a v IKIJJS LtvlJ VH velikem pustolovnem filmu: Legendarni pustolovci ATOS, PORTOS in ARAMIS v družbi s tovarišem DARTA-GNANOM v junaški borbi na življenje in smrt v arabskih puščavah. DANES I. del teea filma. — KINO SLOGA, tel. 27-30 Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. — Nabavite si vstopnice v predprodaji. I I S tem, da se je voda pretvorila v kapljice, to je v oblake, se je zrak segrel, saj je znano, da odda voda dosti toplote svoji okolici, če se spremeni iz plinastega v tekoče stanje; zrak se je zato dvigal naprej in tako je hladni vzhodni zrak močneje pritiskal pod nastajajoče oblake in vedno bolj izpodrival tople južne zračne plasti, da so bili oblaki primorani seliti se proti vzhodu in po pol 10. je že zajel tudi Ljubljano močan naliv. Spodnji vzhodni zrak se je vrival vedno bolj pod tople južne zračne plasti, ki jih je kmalu izpodrinil v najvišje višine. Topli južni zrak se je pri dviganju — ker je prišel pod nižji zračni pritisk — ohlajal, vlaga je je zato še naprej kondenzirala v oblake in v poznejših dopoldanskih urah je bilo že vse nebo zastrto z enakomerno oblačnostjo, v kateri je prevladoval vzhodni veter. Prišlo je okoli 12. ponovno do močnih padavin, ki so v takih vremenskih situacijah tem močnejše in tem dolgotrajnejše, čim vlažnejše so bile južne zračne mase in čim dalje se obdrži jug tudi po vpadu mrzlih zračnih mas v višinah. Skoraj vedno pa poleti v takih primerih vzhod ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 Krasen film, ki prikazuje življenje v cirkusu V levjih krestipljlh ? V glavni vlogi: Constant Remy Predstave: danes ob 5., 7. in 9. url in jutri ob pol 9. uri. Prihodnji spored (v torek 30. VII.): Tarzan junak kmalu izpodrine jug tudi iz najvišjih višin, zračni tlak se začne dvigati in vzhodni vetrovi zjasne nebo. Zjasnjenje odnosno izboljšanje vremena sledi toliko prej, kolikor močnejši in hladnejši so vzhodni vetrovi in kolikor močnejše je dviganje barometra. M. č. S seje celjskega mestnega sveta Celje, 27. julija. Celjski mestni svet je imel v petek zvečer kljub počitnicam redno sejo, ker je bilo treba rešiti nekatere nujne zadeve. Kakor smo že poročali, bo mestna občina izdala dovoljenje za gradbo sodne palače na Glaziji, ki jo imata po pogodbi v zakupu Sokol Celje matica in SK Celje. Te dve društvi sicer ne nasprotujeta gradbi sodne palače na Glaziji, zahtevata pa, da jima mestna občina priskrbi in uredi drug primeren športni prostor namesto sedanjega športnega prostora na Glaziji. Da se pričetek gradbe sodne palače ne bo zavlekel, bo dala občina obema društvoma na razpolago športni prostor ob Stritarjevi ulici pri Sp. Lanovžu. Občina bo ta prostor primerno uredila, namestila potrebne naprave in nadomestila pokvarjene dele. Mestni svet je sklenil, da se bodo ta dela takoj začela. Mestna občina je pripravljena dati davčni upravi v Celju v najem hišo meščanskega oskrbovalnega sklada v Vrvarski ulici. Občina bo nabavila semena za posestnike, ki so utrpeli škodo zaradi toče. Finančni in gospodarski odbor bosta priskrbela zadevna sredstva in razdelila prizadetim posestnikom seme po predlogu mestnega poglavarstva. Občina bo prodala inž. Ivanu štruklju stavbno parcelo pri Sp. Lanovžu po 65 din. Katarini Tovornikov! pa stavbno parcelo pri Mestnem zavetišču v Medlogu po 22 din kv. meter. Športni prostor za hribom sv. Jožefa bo dala občina celjski fantovski podzvezi v zakup za eno leto proti letni priznalnini 10 din. Mestna elektrarna bo namestila v pritlični veži svojega poslopja poštne omarice, ki bodo stale 2080 din. Nezgodno zavarovanje 27 nameščencev mestne elektrarne je mestni svet oddal Vzajemni zavarovalnici. Občina bo podaljšala mestni vodovod v Novi vasi in vstavila v ta namen znesek 50.000 din v prihodnji mestni proračun. Tlakovanje Vodnikove ulice in napravo hodnikov za pešce je oddal mestni svet tvrdki Franjo Nerad v Celju za 578 902 din. Ulico bodo tlakovali z granitnimi kockami na betonski podlagi, tvrdka pa mora prevzeti petletno garancijo. Po eno tretjino stroškov za tlakovanje razširjene Vodnikove ulice bodo krili mestna občina, sre-ski cestni odbor in banska uprava. Občina bo še v tem poletju začela pogajanja z zavodom šolskih sester zaradi odkupa zemljišča za razširjenje Vodnikove ulice ob šolskem poslopju šolskih sester. Mestni svet je dovolil tvrdki V. Hladin namestitev reklamnega napisa na zidu bivše Karli-nove hiše na Krekovi cesti poleg poslopja Pokojninskega zavoda. Bilanca mestnega avtobusnega podjetja za leto 1939/40 izkazuje 1,625.765.52 din aktiv in ravno toliko pasiv ter 13.710.26 din čistega dobička. Podjetje ima sedem avtobusov na pogon z nafto ter štiri avtobuse in en avtofurgon na bencinski pogon. Pogodbo za bencinsko črpalko tvrdke Jugo-sl. Standard Vacuum Oil Co., ki je nameščena pred Celjskim domom, je mestno avtobusno podjetje podaljšalo za dobo od 1. t. m. do konca leta 1943 proti letni zakupnini v znesku 100 din. Tvrdka bo morala dobaviti mestnemu avtobusnemu podjetju tekoče gorivo po ceni, ki bo 0.50 din pri kilogramu nižja od cisternske cene. V upravni odbor Celjske mestne hranilnice so bili izvoljeni naslednji gospodje: Janko Dolinar, Franc Dom, Anton Faza-rinc, Anton Repnik, Viktor šmigovc, doktor Alojzij Voršič, Mirko Hočevar, Franc čuk, Vanči Vrabl. Ivan Knez, Avgust Sot-ler, Friderik Mikeln, Mihael Dobrave, Fran Roš, Karel Pere, Karel Golob. Bogdan Vi-vod in Josip Delakorda; v nadzorni odbor pa prof. Mirko Bitenc, Peter Magajna in dr. Stanko Mašič. Zadnja pot Jožeta Da*stana Hrastnik, julija. Pred dnevi je v Zagrebu umrl g. Jože B a n t a n, uradnik SUZORja in posestnik v Hrastniku. Hrastničani kar niso mogli verjeti tej vesti, saj je bil še dober teden prej obiskal svoj dom v Hrastniku. Bil je še v najlepši moški dobi 46 let. čeprav je bil bolehen, vendar ni nihče mislil, da ga bo smrt tako hitro ugrabila. Ker je bila njegova izrecna želja, da bi bil pokopan v Zagrebu, smo se na dan pogreba napotili sorodniki, prijatelji in znanci v Zagreb, da ga spremimo na njegovi zadnji poti. Na bratskih hrvatskih tleh mu je v slovo zadonela genljiva slovenska ža-lostinka. Ob grobu se je s prisrčnimi slovenskimi besedami poslovil od njega njegov stanovski tovariš in prijatelj g. FeigeL Videli smo, koliko iskrenih prijateljev je imel naš Pepi v velikem Zagrebu, videli smo, da je njegovo dobro srce vsepovsod po svetu našlo odmev. Naj ti bo lahka bratska žemljica! Hrastničani te bomo ohranili v častnem spominu! Snsrt mladega posestnika pod vlakom Povozil ga je z vozom vred tovorni vlak šoštanj, 27. julija V vrsti nesreč, ki so se v zadnjih letih zgodile v soteski v Penku je gotovo naj-tragičnejša ta, ki se je pripetila v četrtek popoldne in terjala življenje mladega posestnika. V omenjenem času so vozili les iz Lokovice trije vozniki. Z natovorjenimi vozovi so okrog pol 17. privozili do Penka, kjer cesta v bližini Leskoška zapušča gozd in se po majhnem klancu spušča preko železnice in zavija nazaj proti Šoštanju. Prvi je vozil 32-Ietni posestnik Martin Stropnik iz Topolšice, za njim pa v krajših presledkih posestnika Jurjevec iz Skoma in Ter-če iz Florijana. V tem času je privozil iz Šoštanja tovorni vlak Jurjevec je baš zapustil s svojim vozom gozd, ko je zaslišal s proge krik in lezgetanje konj. V nasled- njem trenutku pa je že videl razburfjiv prizor: lokomotiva je potegnila pod kolesje Stropnika. Njega in voz ie vlak vlekel nato še kakih 150 korakov dalje po progi. Levi konj je v zadnjem trenutku raztrgal vprego in zbežal, desnemu pa je kolesje polomilo vse noge. Ko se je vlak ustavil, so železniški uslužbenci takoj priskočili k ponesrečenemu Stropniku, ki je kazal samo še rahle znake življenja. Ko je prihitel iz Šoštanja zdravnik dr. Korun, je bil tropnik že mrtev. Ponesrečenčeva lobanja je bila počena in na več mestih utrta. Smrt je morala nastopiti v nekaj minutah: vzroke hude nesreče bo ugotovila preiskava. Pokojni Martin Stropnik zapušča ženo in štiri otročiče. Nevarna vlomilska družba za zapahi Krški orožniki so prišli na sled pajdašem, ki imajo na vesti nad 40 vlomov Krško, 27. julija 2e od meseca avgusta lanskega leta je vznemirjala naše kraje vlomilska družba. Kljub vestnemu zasledovanju ji naši vrh orožniki niso mogU priti prej do živega kakor šele zadnje dni. Aretirali so več članov te družbe in tudi ugotovili, da vlomilci nakradenega blaga niso imeli doma, temveč zakopano v raznih krajih. Največ vlomov so izvršili Omerza Jožef in Anton, oba po rodu z Blance, bivajoča pa v Za-dovniku pri Leskovcu, in Zakšek Jože iz Artič. Družba Ima na vesti vrsto vlomov in tatvin v krškem, brežiškem in novomeškem »rezu, pa tudi v okolici Zagreba. Po dozdajšnjih ugotovitvah so izvršili na raznih krajih 42 vlomov. Vrednost ukradenih predmetov znaša okoli 120.000. Mnogo blaga so našli. Ukradeno blago so raz-pečavali v raznih oddaljenih krajih. Glavni krivci so že vsi v rokah pravice in so bili oddani tukajšnjemu okrajnemu sodišču hkratu z vozom nakradenega blaga. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Na ohridski - te izvori Straža in Valta vas imata pogoje za prijetno letovišče mah. Njegov prolog (ki ga je moral ponavljati!) in vloga Taddea pričata, da se bo Hvastja razvil v sijajno kultiviranega pevca...« Prav tako ni vse v superlativih piše: »Slovak«. Tako kritike. In Hvastja o sebi? Pred dnevi smo sedeli v senci kostanjev kavarniškega vrta v Zvezdi. Prav nič niso iz-premenili vrtoglavi uspehi našega pevca v njegovi skromnosti Takšen jc, kot jc bil — ves nasmejan in veder je mirno in neprisiljeno pripovedoval vtise iz Bratislave. »O sebi naj kaj povem? Pojdite no, saj sem komaj začel. Zdaj se je šele pričelo delo, pravo delo, ki sem si ga dolga leta tako želefl. Res, kar sam sem malce presenečen o uspehu, ki sem ga doživel. Bratislava je mesto širokega razmaha, središče Slovaške, ki me je s svojo gostoljubnostjo in prisrčnostjo navdušila. Ko že govorimo o operi — uprava bratislavske opere je pri razpisu mesta za novega pcvca izrecno naglašala, da so zaželeni v prvi vrsti pevci slovanske narodnosti. No, pa sem šel še jaz preiskusit srečo. O, zdaj dobro poznam blagodejni učinek bodrilnih besedi: korajža velja' Sploh je opažati v slovaških kulturnih krogih naraščajočo tendenco čim tesnejšega zbliževanja z nami. In to na vseh poljih. Na knjižnem, glasbenem — slovaška filharmonija bo vzela v program simfonijo našega B koder je 70 km, je posebno vabljiv greben Peristerja s tremi vrhovi in z dvema jezeroma. Privlačna so posamezna cin-carska naselja. Na štamparevac, 1300 m visoko, kjer je državno otroško okrevališče, vosi avtobus vsak dan. Obilje izletov je torej rta dlani. Vendar pa je Izmed vseh najbolj privlačna vožnja iz Bitolja na Ohrid in od tod dalje z avtobusom v Skop-lje. Seveda slovenski udeleženci letošnje kajmakčalanske sokolske krstne slave nismo opustili te lepe priložnosti. Tudi po-lc/vica ostalih izletnikov je Izkoristila priliko. Tako so torej drugo jutro po konča-mh slovesnostih hiteli avtobusi in kamioni po lepi državni cesti če Bukovo goro, se spuščali proti Resnu in dalje k bregovom Ohridskega jezera. Ko sem pred 15 leti potoval tod, je na ovinku nad Resnom, od koder je krasen pogled na vabljivo samoto Prespanskega jezera, še stala velika tabla z napisom, da so tam pokopali dva grozovita kačaka, ki sta strahovala pokrajino. Danes ni sledu več za takimi opomini, pokrajina je umirjena, cesta gladka, razpoloženje v avtobusu veselo, prisrčno družabno, vso pot ne brez smeha ln pesmi. V Resnu, središču sadja in sočivja bogate pokrajine, se do mile volje nazobljemo debelih črešenj in marelic. Ko je drugod tolikšno pomanjkanje sadja, je tod vsega v izobilju po prav nizkih cenah. Sadeži sami po veličini in slastnem okusu pričujejo o plodovitosti zemlje ln milem podnebju. In ko po kratkem postanku hitimo dalje in se nam v daljavi že pokaže Ohrid z ruševinami stare trdnjave nad nebeško sinjo jezersko gladino, povzame beograjska učiteljica pesem, pač najlepšo južnosrbsko narodno pesem, ki jo je mogla ustvariti deviško le*pa in nežna liričnost ohridske pokrajine, pesem o Biljard, ki je belila platno na ohridskih izvirih in se raz-huciila, ker so ji beograjski trgovci z vinom na poti tod mimo pohodili belo platno, Bili so voljni plačati škodo z vinom in rakijo, toda Biljana si je izbrala za plačilo nekaj boljšega: mladeniča, ki je vodil karavano, nosil fesič na oko in je Biljano gledal pod oko... To se je razigrala naša družba! že smo se bližali mestu, ko je pesem utihnila in je sprevodnik ves ginjen zagotovil pevki četrtinski popust na po-vratko. Se stoji pri vhodu v Ohrid velika starinska platana Cinar, kjer je v votlem deblu dovolj prostora, da posedi prijateljska družba v večernem hladu pri dobrem vinu ali črni kavi. V hotelu »Veliki Srbiji« tam poleg so še danes na glasu ribje pojedine, pripravljene na ohridski način; v topli večer doni tam pesem pevačic in brnenje tamburic. čaršija je ostala skoraj nespremenjena, srednjeveška. Zato pa je pristanišče popolnoma novo. Na levo roko, koder je včasih bilo pusto obrežje z revnimi bajtami, se danes širi prikupen park, ki ga podaljšujejo od leta do leta. Tod §toji zdaj za cesto vrsta novih, čistih hotelov. Ohrid postaja priljubljeno, ceneno letovišče. Strežejo nam za mizo na obrežju, od koder lahko vsak trenutek planeš v mlačno jezero. Ob večerih, kadar ne nagaja jug, ki zna poganjati k bregu valove kakor na morju, ob lepih poletnih večerih, ko je mesečina razlita nad jezerom, starinskim mestom ob Ohridu in nad planinami, je ohridska pokrajina doživljaj, ki se vtisne v spomin s svojim edinstvenim čarom. V prikupni, živahno Ilustrirani knjižici je dr. France Mesesnel opisal Ohrid in jezero, starine in okolico. V zgoščenih stavkih je nanizanega toliko gradiva, zlasti kar se tiče umetnostnih spomenikov, da se zavzet vprašaš, v kakšne vrhove bi bila pognala nekdanja srbska umetnost, če bi se bila razvijala svobodno, neporušena po barbarski invaziji iz Azije. V obupnem stanju je danes narušena bazilika sv- Sofije, najstarejši in najznamenitejši ohridski spomenik iz starokrščanske dobe, muče-nica, ki je skozi turška nasilja in naposled še skozi potres in svetovno vojno ohranila dragocene plastične dekoracije, starinske freske. Pa ko se vzpenjaš iz muslimanske mahale Surijam proti trdnjavi Saraju, vi- Sv, Namn diš ln čutiš, kako sta v Ohridu že strogo ločena dva svetova: propadajoči srednji vek z zanikrnimi stavbami, sam vase zamaknjen kakor obnemogel starec, tam pri jezeru pa nov, svež razmah, ki ga ustvarja današnja doba letoviščarstva in tujskega prometa. Cerkvica sv. Klim en t a na hribu, ki je postala katedralna cerkev, ko so Turki spremenili baziliko sv. Sofije v džamijo, gospoduje v svoji zgodovinski skromnosti nad mestom in pokrajino, v kateri se sinjina jezera, zeleno polje s topoli in sivina bližnjih planin družijo v pesniški sklad. Kaho tthotno je tod! Se mlade*, ki nas spremlja, nI vreSčava, kakor po drugih južnih mestih. Gremo skazi ozke ulioe, koder vdano čakajo svoje propasti stare patriarhalne hiše. Ustavimo se zdaj v tej, zdaj v oni cerkvici, ki se neznatno skriva med hišami in je vendarle vredna obiska. In naposled nas v sončnem popoldnevu povabi nase nova cesta, izpeljana ob jezeru proti Sv. Naumu. Hitimo v avtobusu mimo Biljani-nega izvora, kjer je danes napajališče novega ohridskega vodovoda, slikovita občinska kavarna in znamenita hidrobiološka stanica, ribarsko središče za vse povodje vardarske banovine, uspešno vzgajališče ribjega zaroda, zlasti postrvi. Za nami je ostal spomenik 400 mladeničem, rekrutov iz šumadije, ki so se znašli v Ohridu po porazu srbske vojske leta 1915. in jih je sovražnik poklal vse do zadnjega. Spešimo skozi značilno ribiško vas Peštano, koder počivajo ob bregu veliki, stabilni čolni, od platane do platane pa so razobešene mreže. Ribiči so na delu pri popravljanju orodja, zagorela dekleta se nam razkazujejo v svojih pestrih in čistih narodnih nošah. Vzpnemo se v serpentine proti vasi Trpezici. Peljemo se nad jezerom kakor po visoki galeriji, šele pri vasi Lubaništu padamo proti slavnemu samostanu Sv. Naumu, ki se nam pokaže na koncu peščene obale, zasenčene z vrbinjem in z dolgim drevoredom srebrnkasto zelenih, vitkih topolov. Izlet k Sv. Naumu po novi cesti je vsekakor krona doživljajev v pokrajini, ki je nenavadno fin dragulj v zakladnici naše domovine. —dr.— Baritonist Fran Hvastja Mladi pevec, zdaj prvi baritonist bratislavske opere je v nekaj mescih napravil zavidanja vredno kariero sezoni, za katero je angažiran.« Nato pisec čestita upravi na tem angažmanu. »Slovenska politika«: Nastop mladega, močno talentiranega slovenskega pevca g. Frana Hvastje, ki je sprejel tudi angažma za SND je s svojim pevskim m igralskim izrazom lepo podal vlogo Taddea. Hvastjev prvi debut v inozemstvu da slutiti v igralski interpretaciji in v precizno izšolanem glasu še lepši raz- Straža, 28. Julija. Ob času. ko se mnogo govori in piše o naši lepi in slikoviti Dolenjski in se mnogo dela za povzdigo tujskega nrometa na Dolenjskem, ne smemo pozabiti enega izmed najlepših krajev ob lepo zeleni Krki, to je Valte vosi in Straže, ki je končna železniška postaja na od čepku železnice Novo mesto — Straža. Straža na levem okrašena z gaznfcnl Krti V zidu se toefi. še vidijo železni Škripci ki so tih rabili za dviganje mostu z nasipa v grad. Tudi na podirajočih se hlevih se Se vidijo različne slikane podobe, ki pričajo o bogastva nekdanjih graščakov. Od tod je tudi prav prijeten Met na Ljuben ln k cerkvici sv. Vida. od koder Je krasen razgled na vse strani Dalje v Pod Peco doanttje ter vodi že nad trideset let gostilniško obrt pa trgovino z lesom današnja jubilantka ga- Marija Jankova p. d. Skrubejeva. Kdo ne bi poznal vedno dobro razpoložene škrubejeve mame, kjer cd vedno dobro postrežen. Kljub 60 letom je še danes čila in zdrava in jo imaS vedno priliko opaziti, kako se suče med domačimi gosti in izletniki, ki se zalagajo s potrebnimi dobrotami za precej dolgo pot na Peco, ali pa se vračajo s Pece, potrebni okrepčila. da jih je včasih kar prenatrpano v hdSL Mnogo truda je morate. vložiti, če je hotela obdržati svoje gospodarstvo na tako trdnih tleh in obrat v tako zadovoljivem stanju, saj jo je že 27. leta zapustil pokojni soprog, nadpaz-nik pri mežiškem rudniku, samo s tako obsežnim gospodarstvom z edino hčerko Erno, ki pa jI je zdaj že močna opora. JubUantinji želimo de mnogo zdravih in veselih let. Smrt v Rinži Kočevje, 27. julija Rinža, ki teče okoli mesta, ni niti deroča niti globoka reka. Komaj rta nekaterih mestih seže kopalcem čez glavo. Človek bi mislil, da v njej spUoh ne moreš utoniti. Vendar pa so se taki primeri že dogodili, še več pa se jih je srečno izteklo. Nekoč sta utonila blizu mahovniškega mosta od ovinka (Pri Petru in Pavlu) celo dva hkrati, z imenoma Peter in Pavel, ki baje celo na dan njunega godu. Svojo žrtev je zahtevala Rinža tudi včeraj dopoldne. Nekaj po enajstih je peljal 181e>toi hlapec pri mesariji in gostilni Ho-nigman F. Schneider konja na kopanje. Zavil je z njim na znanem mestu pri hlevih v vodo. Tam ga je stresel konj raz sebe, fant je padel m se začel potapljati. Voda sega tu proti sredini reke preko glave, nesrečni mladenič, pa ni znal plavati. Ob padcu s konja se je verjetno preveč prestrašil, sicer bi se bil vseeno lahko na kakšen način rešil. Iz vode ga je po kakih 10 minutah potegnil vajenec istega gospodarja. Upati je bilo, da bo še prišel k zavesti. Banovinski zdravnik dr. Krauland je poskušal z umetnim dihanjem, a brez uspeha. Fant je našel svojo smrt tako rekoč vpričo ljudi sredi mesta. Nekateri ljudje v bilžim so tudi imeli premalo prisotnosti duha, sicer bi bil fant mogoče ostal živ. Izreden, res nesrečen slučaj, kjer je šlo za kratke minute ali celo sekunde. Tudi potrebne priprave bi ga bile morda lahko še rešile, ako bi bile pri rokah. Prezgodaj umrli nesrečni fant je bfl iz Tople rebri m je komaj pol leta služil v mestu. Bil je zdrav, delaven mladenič in zmn kot velik šaljrvec, priljubljen med svojimi mladimi tovariši Razvaline Lukenškega grada bregu in Valta vas na desnem bregu Krke imata s svojo slikovito okolico s prikupnimi vinskimi goricami vse pogoje, da se razvijeta v priljubljeni letovišči Straža, ki je za lesni promet med najpomembnejšimi železniškima postajami v državi, je že sama na sebi zelo obiskan kraj, ker ga obiskujejo lesni trgovci in preiemalci lesa vseh vrst. Udobnosti stanovanj že zdaj ne manjka, pa bi se dalo z nekoliko dobre volje tudi j temu še v večji meri odpomoči. Ker je j Krka tu prav primeren krai za kopanje, i bi kopališče, ki bi ga nai zgradili na pripravnem mestu, kai kmalu privabilo mnogo letoviščarjev. Tudi drugih znamenitosti v tem delu Dolenjske ne manjka, niti ne prijaznih izletnih točk. Poleg lepih vinogradov, po katerih so ! posejane bele zidanice, ima ta del tudi zgodovinske znamenitosti. Nedaleč od Valte vasi so ob gozdnem robu še nasipi, ki so služili nekdanjim prebivalcem v obrambo med Turki. V Dol. Straži nad znano Petretovo gostilno ie v gori Rebri velika podzemska jama z zelo širokim vhodom in veliko dvorano, polno kapnikov. Jama pa še ni vsa raziskana. Zelo primeren je izlet v uro hoda oddaljeno Luknjo z znamenitim gradom Lueg. ki pa je žal že v popolnem razpadu. To ie eden izmed najznamenitejših dolenjskih gradov, ki so ga sezidali prediamski gra-ščaki, katerih zadnji potomec je umrl pri obleganju predjamske graščine pri Postojni na Notranjskem. Grad stoji ob izviru potoka Temenice med strmimi pečinami. Sezidan ie bil v nekem oo?ebno čudnem slogu. Obdajajo ga bukovi gozdovi. Čeprav je grad v razpadu, vendar so j de vidijo močna vrata, obita z železom ki Sotesko tet Toplice, kjer se letoviščar jl lahko okoristijo tudi s kopanjem v termalni vodi Prijetno zabavo nudita vožnja s čoSni po Krki in ribji lov. Krka ima veliko množino neke posebne vrste postrv in drugih žlahtnih rib. Ribiči dobijo tu vedno dovoli zabave in razvedrila. Tako bi tudi ta kraj lahko postal prav mikavno letovišče. Pridi, vabi Sv. Duh Kadar poljublja zlato sonce v bregovih in na ravnini razpete njive, zelene travnike in češe vrhove dreves v gozdovih lahen vetrič, je tudi naša bližnja Dolenjska vsa lepa in vabljiva. Izpod hriba poriskak-lja studenček, ki steče kar kmalu v živahen potoček, v vse smeri se stegujejo bela pot in ceste, vmes pa čez travnike vabijo stezice v hlad gozda in dalje v skromno višino, odkoder se ti odipira navadno prav lep razgled. Pri ljudeh v tistih »JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna »Ljubljana«. — V stanovanju imate najemnika, ki Vam plačuje mesečno 120 din. Na njegovo prigovarjanje pa ste navedli v zgradarinski prijavi manjšo najemnino v znesku 100 din. Med obema je prišlo do spora. Stranka Vam preti z ovadbo radi davčne utaje. Koliko boste morali plačati kazni za eno leto? Ali imate pričakovati kakšno olajšavo, če prijavite utajo davčnemu oblastvu, še preden bi to prejelo ovadbo od vašega najemnika? — Po novem členu 142. a, zak. o neposr. davkih se vsak, kdor davek utaji, kaznuje poleg plačila rednega davka s 3 do 6 krat tolikšno vsoto, za kolikršno je bila država izpostavljena oškodbi. Ce in kolikor bi se ta denarna kazen ne mogla od obsojenega izterjati, se spremeni v zaporno kazen tako, da se vsakih 50 din računa za en dan zapora; vendar ne sme zapor biti daljši od 6 mesecev. Kazni po tej zakonski določbi ni — in to bi veljalo za Vaš primer — če ustvari krivec zakonu ustrezajoče stanje, preden davčno oblastvo za kaznivo dejanje kakorkoli zve, oziroma če udeleženec, preden zve davčno oblastvo za kaznivo dejanje, pristonjemu oblastvu, t. j. davčni upravi prijavi, da in katero kaznivo dejanje je storil. Stopite torej brez najmanjšega odloga k davčni upravi in podajte ovadbo sami na zapasnik! »Zagreb«. — Vaša nečakinja oddaja sezonsko sobe v najem, letos pa se ji radi nepovoljnega tujskega prometa to ni posrečilo. Kaj ji je storiti, da bi dosegla iz tega naslova vsaj delni odpis zgradarine? — Po čl. 40. zak. se odpiše zgradarina čeloma ali deloma samo tedaj, ako se zgradba ali njen del ne uporablja. Vendar pa se smatra, da se uporablja zgradba tudi takrat, kadar je opremljena, če se daje taka zgradba redno v najem brez opreme, če ostane del zgradbe med sezono prazen, se odpiše davek čeloma ali deloma, kakor je pač ostala zgradba neporabljana samo za nekaj časa ali ves čas. Opozarjamo pa, da sezonske zgradbe nimajo pravice do odpisa zbog tega, ker se ne uporabljajo v času izven sezone. Prijavo za odpis davka morate predložiti v 14 dneh od dne, ko prestane uporaba davčnega predmeta, pri pristojni davčni upravi. »Sarajevo«. — Kadi zaostale zgradarine so Vaši nečakinji zarubili prašiče. Hotela je prositi šefa davčne uprave, da bi ji dovolil obročno plačevanje davčnega zaostanka, vendar pa do šefa ni bila puščena z zavrnitvijo, da se g. šef s takimi malenkostmi ne ukvarja. Ali je res, da se g. šef s takimi malenkostmi ne bavi in da je dostop do njega nemogoč. Kaj naj Vaša nečakinja ukrene, da bi dosegla brez vsakih stroškov plačilno olajšavo? In ali sme za-rubljene prašiče doma zaklati? — Predvsem moramo naglasiti, da mora vsak šef davčne uprave na njihovo željo in v službenih stvareh sprejemati stranke, ako mu dopuščajo službeni posli. Vložite takoj z io" din taksirano prošnjo za dovolitev obročnega plačevanja davčnih zaostankov ali pa zahtevajte pri davčni upravi, da tam Vašo prošnjo napišejo na zapisnik. Takso v znesku 10 din boste morali na vsak način doprinesti v kolku. Prašičev pa pod nobenim pogojem ne smete zaklati, ker ostane rubežen v veljavi 3 leta, odkar je bila izvršena in ker bi imeli lahko sitnosti tudi s sodnijo. Veljavnost rubežni prestane šele tedaj, ako dolžnik poravna do dne prodaje vso terietev in stroške, odnosno če izvršilno oblastvo odredi, da se morajo vrniti dolžniku proti potrdilu za-rubljene stvari, ki so mu bile odvzete. J. H. — K. — Vaše vprašanje je pre-splošno, da bi mogli nanj brez pridržka odgovoriti. Dq,yek na neoženjene osebe se omejuje samo na mesta, trge in kraje s sedežem sreza. Pa še v teh primerih samo za neoženjene osebe v službenem razmerju, ako njih mesečni dohodek ne presega 2.500 din. Za davčno obveznost morajo biti dani ti-le pegoji: 1) oseba mora stanovati ali se obremenjevati z davki v mestu ali trgu; 2) dovršiti mora 30., a ne prekoračiti 60. leto starosti; 3) oseba mora biti obdavčena po davčnem razporedu s katerokoli davčno vrsto neposred. davkov, od-notno prejemati mora tantieme od kakega podjetja, zaveda i. si., čigar uprava ima svoj sedež v mestu. A. K. — P. — Številno družino imate pa tudi razmeroma obsežno zemljišče. Ali bi se ne dal na kakšen način znižati zemljiški davek? — Zemljarina kot takšna se po zakonu ne da znižati, pač pa dopolnilni davek k zemljarini, če kot kmetovalec neposredno sami ali s člani svoje rodbine obdelujete posestvo. Prav tako Vaša rodbina ne sme šteti nad 5 članov in dopolnilni davek ne sme biti večji od 5.000 din. če v mescu januarju pred pristojnim občinskim oblastvom niste izpolnili posebne prijave, za letos znižbe dopolnilnega davka ne boste deležni. Pazite torej na javni razpis davčne uprave koncem tekočega leta in ukrenite vse, kar ta razpis veh! »Pripravnik«. Kot uradniški pripravnik morate skrbeti za mater, sestro in brata, pa ste radi tega zašli v velike dolgove. Upniki vam pretijo s tožbami in zahtevajo vsi plačilo hkrati; ker takega plačila ne zmorete, vprašujete, kako bi si pomoglL — Dolgove, ki ste jih napravili radi nakupa potrebščin za življenje, bo treba pač plačati. Mnogo bi si mogli prihraniti na stroških — posebno če bi upniki izterjavali terjatve potom odvetnikov — če bi se tožb, ki so vedno zvezane s stroški za dolžnika, mogli sploh obvarovati. Sporazumno z upniki morete na uradni dan, med uradnimi urami, vedno pred pristojnim sreskim sodnikom skleniti poravnavo in v poravnavi dogovoriti način plačila vaših dolgov. S tem si prihranite precejšnje stroške. Ker nimate nikake premične ali nepremične imovine, bi vam upniki po sodni poravnavi ali sodbi, zarubili le vašo plačo. Ker ste državni uradnik-pripravnik morejo upniki zaseči le eno tretjino osnovne in polo-žajae plače, ne pa tudi osebne ali draginjske doklade. V vsakem slučaju vam pa po zakonu mora ostati din 500.— mesečno prostih. Upnik, ki preje predlaga izvršbo, pride preje do plačila, ostali pa v mejah zakonito dopustnega rubeža in plačila, po vrstnem redu vloženih izvršilnih predlogov. Ce ste nekemu upniku dovolili mesečno prepoved na prvo mesto vaših prejemkov, bodo drugi upniki prišli do pokritja nato, ko bo ta upnik popolnoma plačan. Namišljene — fiktivne prepovedi na plačo morejo pravi upniki uspešno izpodbijati na vaše stroške. »Kronski vpokojenec — železničar — invalid. Kot vdovec ste se vnovič poročili pa bi radi vedeli če pripada vaši ženi draginjski doklada in če bo dobivala po vaši smrti kako pokojnino. — Ker ima vaša sedanja žena svoje posestvo od katerega plačuje din 152.— letnega davka s pripadajočimi aokladami, ne boste dobivali za njo nikake doklade kot kronski vpokojenec ker ima žena od posestva letno več kot pa 200.— din dohodkov. Le v primeru, da bi vam izstavila davčna uprava potrdilo, da njeni dohodki ne dosežejo te višine, bi vam pripadla zanjo doklada. Po vaši smrti bo žena dobivala pokojnino po § 259 zaKona o drž. prometnem osobju. Ce je njeno posestvo zadolženo je najboljše, da ga odproda in poplača dolgove, ker vam s tem reši draginjsko doklado, ki jo izgubite prav za prav zaradi zadolženega posestva. R. A. Šm. ob Paki. Ali se smatra urno-bolnik, ki je zbolel po povratku z orožne vaje, za vojno žrtev? Ali pripada materi kaka podpora? Kdo je dolžan skrbeti zanj in za onemoglo mater. Kdo je dolžan poravnati prevozne stroške v bolnico in v umobolnico. — Ker bolnikova bolezen ni posiedica kake poškodbe ali zdravstvene okvare zadobljene v vojni, umobolnika ni smatrati kot vojno žrtev in mu zato ne pripada niti od vojaških niti od kakih drugih oblasti kaka po zakonu določena invalidska podpora. Ce je bolnikova mati stara že 58 let, hroma in dela nezmožna ter brez vsake imovine, je dolžna za bolnika in za mater skrbeti pristojna občina. Občina je dolžna poravnati tudi prevozne stroške za v bolnico in nato iz bolnice za v umobolnico, če jih bolnik sam ne zmore in če jih ne zmore niti njegova mati. Ako pristojna občina upravičencu noče plačati mesto nje v prid bolnika izdanih s treskov, jo mora upravičenec tožiti. Umestno je, da se pred vložitvijo tožbe pritožite z obrazloženo vlogo zoper dotično občino na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani. A. P. v. p. Rodbinska doklada za sina, ki je položil veliko maturo in se bo z novim šolskim letom vpisal na medicinsko fakulteto. — Kot državnemu vpokojencu vam pripada za vašega sina abiturijenta, ki bo redno nadalj Jval šolanje, rodbinska doklada tudi za mesece julij, avgust, september in oktober, s katerim mesecem prične redno šolanje na univerzi. Vložite pismeno zahtevo na izplačilo ter položite potrdilo univerzitetnih oblasti, glasom kojega vaš sin nadaljuje redno študije. L. Z. C. Kljub temu, da vam je sodišče priznalo pričnino v neki civilni pravdi, v kateri sta se pravdali nesiromašni stranki, še niste došli po preteku meseca do plačila. — Pravdni sodnik, ki vas je kot pričo zaslišal jt moral po zakonu naložiti eni od s trans, — dotični, ki vas je predlagala za pričo — da vam mora plačati kot pričnino odmerjeni znesek v petnajstih dneh pod izvršbo. Tak sklep je moral biti posvedo-čen v zaj isniku o javni ustni razpravi. Piavico imate predlagati pri dotičnem sodišču, da potom izvršbe na stroške zavezanca izterja vašo pričnino in vam jo nakaže na vaš naslov. Ce tozadeven sklep ni bil pesvedočen v zapisniku, zahtevajte, da izda dotični sodnik ponovno sklep pismeno in izterjajte nato pričnino prisilno od obvezanca. Tudi potom odvetnika — na stroške zavezanca smete vložiti predlog na izvršbo. Ljubomir K. Z. V vašem kraju živi prekupčevalec življenjskih potrebščin — poljskih proizvodov — ki kopiči živila in drugo podobno blago, ga hrani nekaj tednov v skladišču, nato pa navija cene. Ali nI moč preprečiti take zlorabe potrošnikov, ki so večinoma reveži? — Brezvestnega špekulanta naznanite nemudoma sreskemu načelstvu v kraju, kjer je njegovo bivališče. To upravno oblastvo I. stopnje je po zakonu dolžno nemudoma uvesti zoper njega potrebne poizvedbe in ga nato po uredbi o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo z dne 16. maja 1940, Službeni Ust z dne 25. maja 1940, kos 42, poslati drugam na bivanje ali pa ob ponovitvi prestopka poslati tudi na prisilno delo. Ta uredba velja tudi za proizvajalce in prodajalce, ki dvigajo cene živilom in drugemu blagu čez meje, dovoljene po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in po uredbi o kontroli cen. Tudi kopičenje živil ali drugega blaga zato, da bi se živila ali blago odtegnilo prometu in tako zvišala njih cena, je kaznivo po tej uredbi. Prisilno bi-vanje v drugem kraju se sme odrediti ob prvem primeru do 6 mescev, ob ponovitvi kaznivega dejanja pa do 1 leta. Ob ponovitvi dejanj sme upravno oblastvo prve stopnje poslati špekulanta na prisilno delo, če je bil zaradi gornjih dejanj enkrat že pravomočno obsojen. Tudi nepodpisane prijave je oblastvo dolžno vzeti nujno v pretres in poizvedovati vse, kar je za ugotovitev kaznivega dejanja potrebno. »Podeželski trgovec « Kako je s starim našim denarjem, ki ga je še nekaj v prometu, nekaj pa skritega in shranjenega po nogavicah? Do kdaj velja, do kdaj ga je moč zamenjati in kje? — Do 16. avgusta 1940 smejo biti v prometu kot zakonito plačilno sredstvo le še dvodinarski in pet-desetparski novci. Vsi drugi novci so iz-gubih veljavnost zakonitega plačilnega sredstva in ne smejo biti več v prometu. Stare novce zamenjujejo Narodna banka, njene podružnice in vsi državni finančni zavodi: davčne uprave, poštne hranilnice, poštni uradi, do naslednjih terminov: 50-dinarske do 16. avgusta 1940, 20dinarske do 31. oktobra 1940, 2dinarske do 16. febru-I arja 1941, ldinarske do 20. oktobra 1940, 50parske do 16. februarja 1941. Prav je, da o tem poučite svoje odjemalce, da ljudje ne bi utrpeli pozneje škode, ker denarja ne bi mogli več zamenjati po vrednosti. rešeni negotovosti vam svetujem, da se obrnete na zdravnika v svrho podrobne preiskave. Z. T. Ljubljana: Po mojem mnenju imate ekcem med prsti. V tem slučaju se seveda ne bi smeli umivati, ker to samo še bolj draži kožo. Trenutno pridejo v poštev mazila, ki blažilno vpUvajo na vnetje in ki suše. Obrnite s torej na zdravnika. O. K. Kamnik: Vaš fantek ima začetno kilo popka. Operacija v tem štadiju ni nujno potrebna. Pač pa pride v poštev posebne vrste povoj z obližem, ki ga naj namesti vaš zdravnik. Anita: V eni zadnjih številk sem omenil, da se pri ženskah, ki doje, pojavi perilo , dokaj pozno, med 6. in 7. mesecem po po-i rodu. Nedostatek perila pa seveda ne iz-i ključuje ponovne zanositve. Spoznava zanositve v tem primeru je težja, ker odpade eden prvih znakov, namreč nedostatek perila. Navezani smo torej v glavnem na druge znake, v razlago katerih pa se ne bom spuščal. Specialno v vašem primeru in na podlagi opisanih znakov, ne morem na j daljavo trditi, da bi bili ponovno noseči. Na drugi strani pa seveda tega tudi ne morem s sigurnostjo zanikati. Da bodete Smrt je preteklo nedeljo kruto posegla v vrste najboljših mlajših slovenskih ša-histov. Dr. Jule Gabrovšek, ki se je tako tragično ponesrečil v planinah, se ni samo odlikoval z individualnimi uspehi na šahovskem polju, temveč je še zlasti s svojim sodelovanjem pri najvažnejših tekmah neštetokrat bistveno pripomogel svojemu klubu in slovenskemu šahu do uspehov. Čeravno zadnja leta z vso energijo in ljubeznijo zaposlen v poklicu in na socialnem polju, je vendarle vedno našel tudi še nekaj uric prostega časa, da se je posvetil šahu, ki mu je bil od nekdaj tako drag. Dal je tudi šahovskemu športu pravi prostor v svojem izredno delavnem življenju. S požrtvovalnostjo je ob vsaki priliki sodeloval pri šahovskih prireditvah in prevdarno ter brez predsodkov je ponovno pomagal tudi pri zdravi organizaciji našega šahovskega življenja. Tem težja bo vrzel, ki jo bomo slovenski šahisti občutiil z njegovo izgubo. Tudi med šahisti je imel dr. Jule Gabrovšek samo prijatelje. Vsi mu bomo ohranili trajen sporni. N. v m. p.! • « • Kakor poročajo Usti, bo redni letni občni zbor J. š. saveza dne 25. avgusta v Celju. Pred tem se bo, v Zagrebu vršila konferenca zastopnikov Srpskega in Hrvatskega š. saveza ter Slovenske š. zveze, da se določi J. š. savezu nov okvir delovanja. Prvi amaterski turnir Hrvatskega šahovskega saveza v Borovu je končal z naslednjim rezultatom: I. Rabar 13 (iz 15), II. ing. Feuer 12Vi, III. Licul 11 Vi, IV.—V. Horvat in Schreiber 91/«, VI. Savič 8, VII. FiUp-čič 7; slede Bogateč, Muždeka in Weiss 7, Kovačič 6V«, Besch, Seibel 6, Bencet, Gren čarski, Živkovič 3. — Novouvedeni naslov hrvaškega mojstra si je torej kot prvi pridobil mladi Zagrebčan Branislav Rabar. S tem je izbira padla brez dvoma na najvrednejšega. Rabar je bil že dvakrat tudi na državnih amaterskih turnirjih med naj-resnejšimi tekmeci za mojstrstvo in prej ali slej mu tudi tam zmaga ne bi ušla. Sicer je bil turnir v Borovu vzor^jj organiziran, toda primeroma slabo zaseden. Razen ing. Feuer j a, ki je že igral na mnogih amaterskih turnirjih ter dosegel dobre rezultate, so tvoriU listo udeležencev manj znani igralci ali novinci. Hrvatski š. s. razpolaga seveda z vrsto neprimerno močnejših amaterjev, ki pa se turnirja niso utegnili udeležiti. S turnirja v Borovu je naslednja partija. KRALJEVO-INDIJSKA OBRAMBA Beli: Rabar Črni: ing. Feuer 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 g7—g6 3. Sbl—c3 Li8—g7 4. e2—e4 d7~d6 5. f2—f3 Ta skromni sistem daje belemu izredno trdno pozicijo ter je združen z velikimi nevarnostmi za črnega. 5...... 0-0 6. Lel—e3 Sb8—d7 7. Ddl—d2 e7—e5 8. d4—d5? Prav za prav napaka. Beli izgublja s potezo v partiji važen tempo. Pravilno je mesto tega 8. Sge2. Črni na d4 itak ne sme menjati, ker bi bila pozicija belih figur v središču potem premočna 8..........h 7—b6? Tudi črni pa se takoj revanžira z napako. Mesto tega je bilo zelo močno Sh5! ter po 9. g4 potem žrtev kmeta s Sf4! Ce pa bi bil v 8. potezi beli igral 8. Sge2, potem ravno Sh5 zaradi 9. g4 ne bi bilo možno. 9. g2—g4! Tako Je beli le še prišel nekaznovan do tipične poteze v tej varianti. Grozi sedaj še h2—h4—h5, Lh6 itd. s težko ubranlji-vim napadom 9..........a7—a5 10. Lfl—e2 Bolje 10. Sge2 ter nato Sg3, h4 itd. 10..........a5—a4 Zanimiv taktičen zapletljaj. 11. Dd2—c2 Se vedno je h4 edino pravilno. 11..........Sd7—c5! 12. Le3 : c5? Dobi sicer kmeta, toda za ceno take oslabitve pozicije, da bi to moralo stati partijo. Predvsem so sedaj oslabljena vsa črna polja, pa še zaostane beU v razvoju. 12..........b6 : c5 13. Sc3 : a4 Sf6 : g4?? Namesto da bi črni enostavno izrabil svojo prednost, pa žrtvuje popolnoma nekorektno figuro ter seveda izgubi partijo. Pravilno je Se8! z grožnjama Dh4+ in f5. Na 14. h4 gre potem f5, pa na 15. g5, h6!, na 15. 0—0—0 pa fg4 :, 16. fg4 :, Sf6, 17. g5, Sg4 s prednostjo za črnega. Po 13..... Se8J, 14. 0—0—0 pa bi prišlo Lh + , 15. Kbl Se8!, 16. h4, Le3 ter nato Ld4 in f5. V vsakem primeru bi bil beli celo izgubljen, kljub kmetu več. 14. f3 : g4 Dd8—h4 + 15. Kel—dl Dh4—f2 Se tudi tu je f5 najbrže bolje, toda za figuro črni pač nima polne kompenzacije. — V naslednjem beli enostavno izrabi svojo premoč. 16. Sa4—c3 Lg7—h6 17. Dc2—d3! Ta8—b8 18. Kdl—c2 Df2—f4 Na Lg4: bi sledilo pač 19. Dg3 in črni mora meniati dame (Dd4, 20. Tdl) 19. Dd3—g3 Dh4—g5 20. Tal—rdi Dg5—f6 21. Sgl—h3 Lh6—f4 22. g4—g5! Lf4 : g3 23. g5 : f6 Lg3—h4 24. Sh3—gl Lh4 : f6 25. Sgl—f3 Lf6—d8 26. Sf3—d2 f7—f5 27. Thl—gl f5—f4 28. Le2—g4 Lc8 : g4 29. Tgl : g4 Kg8—fl 30. Sd2—f3 Kf7—g7 31. h2—h4 h7—h6 32. Tdl—gl in beli je s premočjo figure proti kmetu z lahkoto dobil partija Vasja Pire. Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov V »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« je Protituberkulozna zveza v Ljubljani prejela doslej te-le prispevke: po 5.000 din Delavska zbornica; po 2.000 din Zbornica za TOI; po 1.500 dinarjev Trboveljska premogokopna družba; po 1.000 din Franc Remec, v Lancovem pri Radovljici. Avgust Jenko in Andrej Šarabon v Ljubljani; po 500 din inž. Vinko Čop, Av-senek Ivan in Ignac Vok v Ljubljani, Franjo Sire v Kranju. Franc Verbič na Vrhniki, Herbert \Voschnagg in \Vaiter Wosch-nagg v Šoštanju, Rudnik in železarna Štore pri Celju; po 300 din A. Horvat & Komp. in dr. A. Kanskv v Ljubljani »Polzela«, tov. pletenin na Polzeli. G. F. Schneiter v Škof ji Loki; po 220 din Kino »Sokol« pri Sv. Pavlu pri Preboldu; po 200 din Pavla Prepeluh, pivovarna Union inž. Josip Dedek, Ivan Adamič. F Heinrihar, I. delavsko konzumno društvo V. H. Rohrmann in Josip Reich v Ljubljani, »Plamen« v Kropi, tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, »Saturnus« v Mostah pri Ljubljani, Franc Kovač in Karel Kovač na Rakeku, šumska uprava »Dobra va« v Zagrebu in Narodna banka kraljevine Jugoslavije, podružnica v Mariboru; po 198 din delavstvo Samotne tovarne v Celju; po 150 dm Anton Wagner v Radovljici, Franc Čuden, v Dragomeru, nadžupnijski urad Sv Križ pri Rog. Slatini, Franc Japclj v Dol. Logatcu in podporno društvo žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru; po 140 d'n Sokol v Planini pri Rakeku; po 136 din župnijski urad v Sevnici; po 120 din uradništvo carinarnice na Rakeku; po 110 din Ivan Bartol v Loškem potoku; po 106.50 inž. Jernej Zupane v Lancovem pri Radovljici; po 100 din inž. J. Forster, Bcrut Žerjav, dr. J. Ro-dosehegg, V. Oražerr. inž. L Stern, Bogu-mil Remec, dr. Josip Tičar, dr Andrej Go-sar, Peter Hribar. Slavko Pintar. O. Žužek, dr. Gregorij Rožman. Mat.Zamida, dr. Josip Fischinger, Marija Može. Kolinska tovarna, J. Blasnik nas!.. Josip Eberle, Ludvik Černe, Franc Golob, Franc Eifler, dr. St. Kmet, A. Ebenspanger, Avgust Agnola, Broun Boveri, hotel Bellevue. zavarovalnica »Sava«, zavarovalnica «Assic. gen.«, Vzajemna zavarovalnica, tekstilna tovarna »Lana«, tovarna Anton Kovačič. svečama Kopač, brata Eberl nasl., Peter Košak, Jakob Bahnik, Irma Stupica. L Polajnar, Zveza industrijcev in A. Mcrhar v Ljubljani, uprava graščine »Mirna« na Dol., A. Josephine Zipkin v Gornjem gradu, Ivan Pucelj v Vel. Laščah, Miha Oitzl v Kranjski gori. Kmetijska zadruga v Rečici ob Savinji, knez Alfred Windischhgraetz v Bo-genšperku, Anton Kržič v Zagrebu, dr. An ton Hrovat v Ormožu, dr. V Lorger v Šmarju pri Jelšah, dr. F. Trampuš v Kamniku, dr. Janko Benedik na Bledu, SI. Pečnik v Celju, Janko Ponebšek v Murski Soboti, dr. M. Slavik na Bizeljskem. Janko Resman v Radovljici, »Jezersko« Kokra, inž V. Kil-ler v Zagrebu, J Račič v Zagrebu, dr. Hočevar Tone v Kočevju, Kemična tovarna Moste pri Ljubljani, bratje Piatnik v Radečah. Knez & Pacchiaffo v Celju, Hriber-nik & Komp. v Št. Vidu nad Ljubljano, »Bata« v Borovem, Franr Žagar na Rakeku, J. Kobe v Novem mestu. Zadružna elektrarna Ormož in dr. inž. M. & C. A. Pogačnik v Podnartu. — Radi pomanjkanja prostora ne moremo imenoma navesti vseh onih darovalcev, ki so nam nakazali nižje zneske. Zgoraj imenovanim kakor tudi neimenovanim darovalcem se v imenu naših najrevnejših bolnikov naiiskrenejše zahvaljujemo in se toplo priporočamo njihovi nadaljnji naklonjenosti. Istočasno prosimo ponovno vse one denarne in zavarovalne zavode ter industrijska in trgovska podjetja, katerim smo poslali posebne prošnje za prispevke v ta sklad, in pa one naročnike naših dnevnikov, ki »o v vfio čl priliki letošnjega protituberkuloznega tedna prejeli naše poštne položnice, da blagovolijo vpoštevati naš apel in z naknadnimi denarnimi prispevki pripomoči k udej-stvitvi našega visokega cilja: pripraviti vsakemu jetičnemu Slovencu bolniško posteljo. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. ★ V dopolnitev že objavljenega poročila o prispevkih občin v »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« v višini 1.250 din obveščamo javnost da so prispevale v ta sklad v zadnjem času še te-le občine: Grosuplje 1.500 din, Dovje-Mojstrana 100, Teharje 100, Križe na Gor. 50, Št. Jurij pri Grosupljem 600, Maribor 1.000, Radovljica 400, Blagovica 50, Št. Vid pri Grobelnem 100, Zagorje ob Savi 100 din in Ljubljana 2.000. Doslej torej skupno 7.250 din. — Od nekaterih občin imamo zagotovila, da bodo v prihodnjem občinskem proračunu za ta njih nakazil oziroma zagotovil. Navedemo se, da ne bo občine v Sloveniji, ki bi prezrla naš apel, in pričakujemo še nadaljnjih nakazila oziroma zagotovil. Navedenim občinam se iskreno zahvaljujemo v na-di, da bodo one, ki so prispevale le nizke zneske, poskrbele za to, da s prhodnjim proračunom nakažejo višje prispevke. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. A D I Nedelja, 28. julija Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Narodne pesmi poje gdč. Poldka Zupanova, s harmoniko spremlja g. Slanico Avgust. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10: Plošče. — 10.15: Jožek in Ježek. — 11: Gorenjski trio in plošče. — 12.30: Objave, napovedi. — 13.02: Koncert Delavskega pevskega društva. — 14: Operetni venčki (plo-šče). — 17: Kmet. ura: vzreja in nega prašičkov (inž. Jože Padar). — 17.30: Ci-mermanov kvartet Fantje na vasi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Srbske naselbine v Gorskem Kotam. 19.40: Objave. — 20: Nekaj okroglih (plošče). — 20.30: Kitara in klavir gg. Stanko Prek in Raf. Ejlec). — 21.15: Koncert pevskega zbora z Ježice. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Plošče za oddih. Beograd 19.40: Ruske romance. —20.20: Koncert velikega orkestra 22: Narodne pesmi. — 22.30: Plošče. — Zagreb 20: Messenetova opera »Werther« (plošče). — Praga 19.25: Iz opernega in koncertnega sveta. — Berlin 19.15: Pester glasbeni soored. — 21.15: Koncert solistov in orkestra. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19.15: Lahka glasba. — 20.30: Prenos Verdijeve opere »Rigoletto«. — 23.15: Plesna muzika. . _ . Ponedeljek. 29. julija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Balalajke (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Dvospevi. Sodelujejo gg. Andrej Jarc in Tone Petrov-! čič, s harmoniko spremlja g. Avgust Stanko. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje inšpekcije državne obrambe. — 19.40: Objave. — 20.10: O štajerskih gradovih (g. Leo Pettauer). — 20.30: čajkovskega dela izvajajo ga. Marta Osterc-Valjalova in gdč. Ida Valjalova. — 21.15: Fantazije iz znanih oper (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraški dueti (gg. Kosi Ivan in Vilko Skok). Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20: Zvočna igra. — 21.30: Orkester balalajk. — 22: Violinski koncert. — 22.30: Muzika za pies. — Zagreb 17.45: Havajske kitare. _ 18: šlagerji. — 20: Pevski in klavirski koncert. — 21: Pevsko društvo »Sloboda«. — 21.30: Tamburaški zbor. — Praga 19.25: Koncert orkestra in solistov. — 21: Simfonični koncert. — 22.40: Lahka godba. — 23: češki skladatelji. — Berlin 20.30: Koračnice. — 21.15: Pester spored. — 22: Komorna glasba. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 19.15: Mah orkester. — 19.45: Komorne skladbe. — 20: Odlomki iz velikih oper. — 21: Klavir štiriročno. — 23.15: Plesna muzika- Križanka št. 21 Vodoravno• 1 .slovstvena oblika 4. mesto v Medjimurju 10. domača žival 13. uvodni del glose 15. šum 16. reka v Jugoslaviji 17. turški min. predsednik 18. mesto v Sremu 19. rokodelec 20. kem. znak za prvino 21. užitninski paznik 23. kazal, zaimek 24. angleško pivo 26. devica 27. nota 29. šivalna potrebščina 31 druga beseda za točko 32. domača žival 33. reka v Jugoslaviji 35. predlog 36. franc. pristanišče v Sev. Afriki 37. industrijska rastlina 39. kratica za »nota bene« (= posebej pomni) 41. država v Himalaji 43. ime hrvaš. pisatelja Mesarica 44. ustanovitelj religije 46. izraz pri tenisu 47. mesto v Boki Kotorski 49. grški bog ljubezni 50. del železniške postaje 52. pisalna potrebščina 53. del tedna 54. del muslimanske mošeje 55. gora v Srbiji, znana iz svetovne vojne. Navpično: 1. izobraženost 2. ruska reka 3 evropska prestolnica 5. ploskovna mera 6. veter, ki piha v Donavski ban. 7. žival 8. kem. spojina vodika in kisika (H20) 9. tuji veznik 10. divja žival, ki je že skoraj izumrla 11. vrsta vrbe 12 mera za zlato 14. oseb. zaimek 16. angleški državnik iz preteklega stoletja 21. predstojnik fakulte- te 22. gl. mesto baltiške države 25. industrijska rastlina 26. kratica za našo denarno enoto 28. sanje 30. kratica irske teroristične organizacije 32. tuja beseda za »govornik« 33. dober glas, renome 34. ime pesnika Medveda 36. glasbeno delo 37. sadra 38. mesto v Boki Kotorski 40. hudoben duh 42. indust. mesto v Nemčiji 43. statua 45. priprava za merjenje časa 48. predplačilo (množ.) 50. grška črka 51. nikalnica. Rešitev križanke št. 26 Vodoravno: 1. Smaragd, 7. Kobarid, 13. Laba, 14. rival, 16. karo, 17. ako, 19. srp, 21. bal, 22. SS, 23. opeka, 25. Eva, 27. na, 28. atom, 29. Topola, 32. kreton, 34. Sibila, 36. Alenka, 38. kost, 40. um, 42. Oka, 43. mlada, 45, ml, 46. šah, 48. boa, 49. tla, 50. Krim, 52. farsa, 54. Oran, 55. aspirin, 56. Arabija. Navpično: 1. slast, 2. Maks, 3. Abo, 4. Ra 5. gr., 6. disk, 7. kap, 8. ol, 9. ak, 10. Rab, 11. Iran, 12. dolar, 15. vrat, 18. apoteka, 19. svoboda, 23. Otelo, 24. Emona, 25. epika, 26. AUsa, 28. ara, 30. os, 31. alt, 33. nk, 35. puška, 37. Amor, 39. slana, 41. Mars, 44. Lasa, 45. mlaj, 47. hip, 48. ban, 49. tri, 51. mi, 52. fi, 53. ar, 54. Ob. Maša ženstea stran Kje se bo moje občutljivo dete najbolj okrepilo Ali naj ga pošljem k morju? Ali bi mu boljše storil višinski zrak? V kako kolonijo bi ga dala? To.je eno najpogostejših vprašanj mater v posvetovalnici otroškega zdravnika. Ali je sploh potrebno, da preskrbimo otroku za časa počitnic nekaj tednov bivanja zunaj mesta? Te vrstice niso namenjene Vam kmečke matere, — saj Vaši otroci imajo svežega zraka na pretek. Vsako prosto minuto lahko porabi Vaš otrok za bivanje v naravi, kjer se druži s tovariši v prosti igri, se na-skače in naleta po mili volji v čistem zraku na travniku in v gozdu. Te vrstice so namenjene predvsem materam v mestih in industrijskih krajih, katerih otroci morajo prebiti skoro ves c.an v ozkih stanovanjih in zatohlih dvoriščih, ki so vse prej kot primerna za otro-žka igrišča! Važne so tudi za one matere, ki imajo slabotne, občutljive in bolehne otročičke. čim več ljudi je nakopičenih v mestu, čim več je tovaren, kolodvorov, avtomobilov itd., tem slabši je zrak, tem bolj trpijo ubogi otroci na pomanjkanju svežega zraka in sonca, tembolj jim manjka gibanja v prosti naravi. Atmosfera v mestih je onesnažena z raznimi plini, dimom, prahom in raznimi trdimi telesci neizrecno majhne velikosti. K tem se prišteje v zimskih mesecih še megla — in tako pride do absorpcije žarkov, zlasti prekoristnih ultra-violetnih sončnih žarkov. Nečist mestni zrak in zlasti v zimskih mesecih močno pomanjkanje ultravioletnih žarkov ima na mestne otroke zelo kvaren vpliv, otroci močno oslabijo, postanejo bledi, zgubijo tek, so neodporni proti vremenskim spremembam, sprejemljivi za vse vrste prehlada in infekcijskih bolezni, preobčutljivi za razne vrste hraniv, zlasti beljakovin, tako da je del teh otrok več ali manj stalno bolan, slabo napreduje, oziroma sploh zaostaja v razvoju. To opazimo zlasti v prvih zimskih mesecih pri šolski in predšolski deci, — tako, da je jasno, da temu ni kriva samo šola, na katero valijo starši tako radi vso krivdo za slab izgled njih otrok. Da igra pri tem neuspevanju in siabem izgledu glavno vlogo res slab mestni zrak se vidi iz tega, da ti otroci takoj scvetejo, dobijo rdeča lica, dober tek, prestanejo kašljati, zgubijo nahod, itd., skratka vse težave, ki so jih mučile v mestu, zginejo večkrat že po prav kratkem bivanju na svežem podeželskem zraku. Od tod večkrat tako sveža barva ličk kmečkih otrok, vkljub slabši prehrani v primeru z mestnimi otroci. Sveži zrak, drage matere, je otroku ravno tako nujno potreben, kot pravilna prehrana. Brez svežega zraka ni teka in še tako dobra hrana otroku ne diši. Pri otrocih brez posebnih bolezenskih nagnjenj je važna menjava mestnega zraka z zdravim podeželskim zrakom vsaj za par tednov v dobi poletja. Skoro vseeno je, kam pošljemo kakega otroka na počitnice, na morje, v gorske kraje ali samo na deželo, — vse mu bo storilo dobra Vse drugače pa je vprašanje letovišča pri bolehnih otrocih. Imamo namreč celo vrsto otrok z veliko občutljivostjo raznih organov kakor kože, dihal, prebavnih organov, živčevja itd. Pri vseh teh otrocih je pri določitvi kraja letovanja nujen zdravniški posvet. Nepravilno izbrani kraj s preostro klimo ima lahko prav nevarne posledice za njih šibko zdravje. Ločimo tri vrste klime: 1) Višinski zrak — kraji nad 1000 m. 2) Srednji gorski zrak — kraji med 400 in 1000 m, 3) Morski zrak. Navedem Vam sedaj cenjene matere na kratko in v preprosti besedi bolezni, ki se morajo zdraviti s klimatičnimi kurami in kam spadajo otroci s temi boleznimi. Višinski zrak: Ta srak je silno bogat na ultravioletnih žarkih. Ker vemo, da so taisti najboljši lek za angleško bolezen, bi morali pošiljati male rahitike na višinski zrak. Ker so pa to večina dojenčki, čijih transport in bivanje od doma je zelo težavno, in ker imamo za to zdravljenje zdravila (Kremenska luč in vitamin D) doma, — rahitičnih dojenčkov ne pošiljamo na kuro v visokogorske kraje. Višinski zrak je zelo koristen otrokom s slabo telesno "konstitucijo; bledi, slabotni otroci, ki so brez teka, ki se hitro utrudijo, otroci, ki nagibajo h kron. katarjem bronhijev, nadalje otroci v lahkem začetnem stadiju tuberkuloze, ki so potrebni posebne zaščite, spadajo na letovanje v višino. Škodljiv je vik zrak otrokom, ki nagibajo k anginam, vnetjem sred. ušesa, izpuščajem in li-šajem kože, nadalje otrokom s srčnimi napakami, revmatizmom, slabotnim otrokom. Isto tako ne spadajo tja otroci s težjo for- mo tuberkuloze, kakor tudi ne vsi težje nervozni otroci. Za vse ravno kar naštete bolehne otroke bi pomenil višinski zrak preoster dražljaj, na katerega bi otroci reagirali neugodno, pa celo z oškodovanjem njih zdravstvenega stanja. Morski zrak: Ta vpliva ugodno predvsem na otroke, ki trpijo na preobčutljivosti proti raznim hranivom (meso, jajca, mleko itd.) in odgovarjajo na nje s trdovratnimi srbečimi izpuščaji; nadalje otroci z večno se ponavljajočim nahladom, ka-šljem, anginami, otroci s povečanimi man-dlji itd. 2e po kratkem bivanju na morju opazimo, da zgubijo ti otroci svojo preobčutljivost nasproti prehladom in raznim hranivom. Meso, jajca, mleko itd., ki jim je povzročalo srbeče srbeče izpuščaje doma, lahko otroci na morju zauživajo brez škode. Na morje spadajo rekonvalescenti po pljučnici, oslovskem kašlju, otroci s škrofulozo, tuberkulozo žlez, kosti in sklepov. Bledi, suhi, v razvoju zaostali otroci reagirajo zelo ugodno na morsko klimo in se hitro popravijo. Morje je škodljivo za otroke z vnetjem srednjega ušesa (ker je v bobniču odprtina, lahko pride morska voda v notranjost in nastanejo težke komplikacije), nadalje za otroke s srčnimi napakami, ledvičnimi boleznimi. Zelo škodljivo vpliva morski zrak na aktivno tuberkulozo pljuč. Prepovedano je voditi na morje otroke z zvišanimi temperaturami. Srednja višinska klima: ta klima ni tako dražljiva kot prvi dve in je zato prikladna za celo vrsto bolezni, ki ostrega višinskega in morskega zraka ne prenesejo. Tako pošljemo sem otroke s srčnimi napakami, revmatizmom, z nabreklimi pljučnimi žlezami in nervozne otroke z njihovimi nešte- timi težavami. Ravno na nervozne otroke, ki postanejo vsled ostre klime morskega nižinskega zraka razdraženi, ima ta srednja gorska klima silno ugoden vpliv. žalibog, vkljub upoštevanju vsega tega lahko doživimo nad uspehom klimatične kure težko razočaranje. To pa zlasti tedaj, če so bile vremenske prilike neugodne (deževno vreme) ali če ni kura trajala predpisano dobo. Velikokrat vidimo uspeh šele potem, ko se otroci vrnejo domov. Učinek klimat. kure se pokaže navadno kot zboljšanje občutljivosti, otroci postanejo bolj odporni, ne škoduje jim več vsak dež in veter, tudi pozimi ostanejo brez obligatnega kašlja in nahoda, obdržijo tek, napredujejo normalno v teži ln razvoju. Pri bolezenski indikacij naj traja kura vsaj 6—8 tednov v težjih slučajih, v lažjih zadostujejo 3 tedni. Iz vsega tega boste razumele drage matere, kakšne velike važnosti je sprememba zraka za Vaše mestne otroke. Razumele boste zakaj tekne Vašemu otroku na deželi priprosta hrana, zakaj mu tako diši močnik, suha polenta, žganci. mleko Itd., med tem ko je vse te jedi in tudi druge večkrat mnogo boljše, doma v mestu tako trdovratno odklanjal. Ne smete si misliti, da je Vaša kuha slabša! Nikakor ne, lahko ste izvrstne kuharice — a vseeno manjka v Vaši kuhinji najboljša začimba — to je svež zrak, ki se ga otrok na deželi naužije v polni meri. — Te vrstice niso namenejne samo premožnim materam, ki lahko Izbirajo letovišča za svoje otroke po mili volji, — namenjene so vsem, tudi revnim materam, ki pošiljate otroke na letovanje v razne kolonije in večkrat prav trdovratno vztrajate, da mora ravno Vaš otrok na morje, četudi Vam zdravnik po pregledu otroka z najboljšo željo nasvetuje drugače. Ni vse za vsakega! Dr. Tavčar-Konvalinka © nujnosti negovanja zob O najrazličnejših bolj ali manj važnih zadevah razpravlja vsak dan naše časopisje, hvali, graja, stavi predloge. Tudi zdravstvenih razprav in nasvetov ne manjka — spomnimo se samo naših nedeljskih zdravniških posvetovalnic, neštevilnih člankov o potrebi povečanja in preureditve naših bolnic — a o zobozdravništvu in negi zob, razen kričečih vsakdanjih reklam najrazličnejših zobnih krem, ne najdeš nič, kljub temu, da je to morda eno naših, če že ne najvažnejših, pa vsaj zelo važnih socialnih vprašanj. Marsikaj sem imel priliko videti v 20 letih svoje prakse in želel bi podati nekaj svojih misli. že od prve najnežnejše mladosti bi morali paziti na zobe naših malčkov, ki se morajo žal vse prezgodaj seznaniti z zobo-bolom. Med prvimi rečmi, h katerim skrbna mamica navaja svoje dete, bi morala biti uporaba zobne ščetke, da se otrok čimprej temeljito privadi njeni uporabi in mu vcepi že v prvih letih nujnost in smisel za negovanje zob, kakor mu vcepi nujnost umivanja obraza in oblačenja. Pazi tudi že na prve zobčke, da ne začno gniti, če pa začno, tedaj jih daj takoj plombirati, da zob obvaruješ. Popolnoma napačno je namreč mnenje, da mlečnih zob ni treba negovati, češ saj tako izpadejo. Med temi izpade lahko tudi kak stalen zob in tako zakriviš, da ostane tvoj otrok že v rani mladosti z na pol praznimi čeljustmi. Pe-Iji otroka k zobnemu zdravniku ali denti-stu takoj ob prvem opaznem nagnitju, kajti ako je potrebno že prvič izdreti živec ali celo zob, ostane otroku morda vse življenje strah pred zobnim zdravnikom. Tudi samo opominjanje v šoli ne zaleže mnogo, ker se naše učiteljstvo pač ne more pri morda 60 učencih v razredu prepričati o vsakem posebej, ali njihove nauke in nasvete tudi res izpolnjuje. In če dovoliš otroku, da hodi z neumitimi zobmi v šolo, je skoro gotovo, da si jih ne bo čistil tudi kot odrasel. Z neumivanjem pa samo pospešiš razkroj in izpad zob, zaradi česar ne moreš dobro prežvečiti hrane. S tem se preobre-menjuje želodec in posledica so pri nas žal vse preveč znana in razširjena obolenja želodca in prebavil. Zelo žalostne primere sem videl med našim vojaštvom. Mnogi mladi, močni fantje so že skoro brez zob in koliko jih je prav zaradi tega za vojno službo nesposobnih, če upoštevamo, da je vsakdo, ki ima samo 13 zob, stalno oproščen vojne službe. Kljub važnosti zdravega zobovja za vojne obveznike pa ima naša vojska za vso dravsko banovino eno samo skromno zobno stani-co, in še to le po zaslugi energičnega in razumnega gospoda upravnika stalne vojne bolnice v Ljubljani, kar pa je seveda za tako obširno oblast še vse premalo. Mnogokrat pa zanemarjanju zobovja ni kriva samo malomarnost, temveč vse prevečkrat pomanjkanje sredstev, zlasti po našem podeželju, kjer si ljudstvo ne more nabaviti včasih niti najpotrebnejše obleke. Iz vseh navedenih razlogov, iz katerih se lahko vidi nujnost tega perečega vprašana pri nas, bi bilo na mestu, da se po zgledu drugih držav, n. pr. Nemčije, Italije in drugih, uvedejo vsaj dvakrat na leto za vsakogar strogo obvezni pregled zob in da se tisthn, ki si iz lastnih sredstev ne morejo dati popraviti poškodovanega zobovja, omogoči popravilo iz fonda, ki bi ga stavila na razpolago v ta namen država. Tudi za našo vojsko bi se moralo ustanoviti zadostno število prepotrebnih zobnih stanic, da bi naših vojakov pri izvrševanju njihove važne službe ne motil zobobol. Nujno potrebno je torej, da se pristojni faktorji za stvar zavzamejo in store za to potrebne korake. Vsi izdatki bodo bogato poplačani z mnogo večjim narodnim zdravjem z večjo voljo za delo in z večjim številom res zdravih, čilih in svežih vojakov in državljanov. Smerkolj Leopold, dentlst. Misli Nesrečen človek občuti dobro in odkrito besedo v svoji razboleli duši kakor balzam dobro besedo veliko boli ceni kakor denar, ki mu ga ponuja nebrižna roka. Naša volja je vedno dobra, toda okoliščine niso vedno take. da bi storili to. kar hočemo in kar bi prav za prav morali storiti. Dokler ljubezen ne združi vseh slovanskih narodov, ne verjamem da bi bili zmožni velikih del. Ljubezen se ne izprosi in ne izsili. Vse ima svoi kanec. Toda naša govorica ne umre. Če se doslei ni to zgodilo, se tudi v bodočnosti ne zgodi, in zastonj se trudiio v ta namen naši dobrotniki. Vsaka še taka temna slika ima svoie svetle strani. Vsak človek ima svoje napake in posebnosti; potrudi se. da jih boš lahko prenašal, da bod o tudi drugi imeli s teb o i potrpljenje, in bodi vedno strpljiv z vsakim: s tem dosežeš priznanje liudl. Domača kuhinja Jedilnik za brezmesni dan Kosilo: Cvetačina Juha Dobra pljučka Zdrobovi cmoki s krompirjem ČrešnJev kolač Cvetačina juha. Malo glavo cveta-če razdrobi tako. da dobiš cvetove posebej. io osnaži in skuhai do mehkega v IV2 1 vrele vede. Odpadke pri snaž-niu, nekai stebel in listov nareži in skuhai posebej. V kožici napravi svetlo prežganie 7. zrezanim. ze^im petršiljem in 3 žlica- ma moke. Zelenjavo in kromenr pretlači in vlij v prežganje. Po okusu lahko uku-haš riž ali zdrob. Nazadnje prideni kuhane cvetove. Dobra pljučka. 1 kg pliučk skuhaj z jušno zelenjavo (petršilj. zelena, čebula, majaron. korenje) in iih ohladi. Na zreza-ni prekajeni slanini napravi prežganje. dodaj sesekljano čebulo, strt česen, paradižnikovo mesa lim lupinic. kaper. kislih kumaric, prideni tanko narezana pljučka. zalii z juho. kjer so se kuhala pljučka. Nazadnje prideni še gorčice, kisle smetane, opoprai in osoli. Zdrob ov i cmoki s krompirjem. Zmešaj 3/81 zdroba s 3/41 vrelega mleka, juhe ali slane vode v loncu ter ga ohladi. Hladnemu primešaj 2 jaici. 3 kuhane, pre-tlačene krompirje, soli. košček sur. masla in 4 žlice moke. Napravi velike cmoke, povaliai iih v moki ter kuhai v slani vodi. CreSnjev kolač. Sestavine: sur. masia. 3 rumenjake. 10 dks. slad-, sok in lupine V« limone. 8 dkg mandeljnov. 8 dkg moke. l/» kg črešenj. 10 dkg mandeljnov. 5 dkg sladkorne sipe. Surovo maslo penasto mešamo in pride-nemo sladkor ter rumenjake. S snegom primešamo zribane mandeljne in moko ter namažemo testo na pomazano pločevino. Na vrh nadevamo odoečkane črešnje. jih potresemo z debelo zrezanimi mandeljni in sladkoriein. Večerja: Zelenjavni zrezki Solata Sadje Zelenjavni zrezki. Vzamemo samo eno ali mešamo več vrst zeleniave in jo skuhamo, sesekljamo ali pretlačimo. Hladni primešamo jajca, nekoliko drobtinic, solimo in oblikujemo z drobtinicami zrezke. ki jih hitro zapečemo na masti. Nekaj novega perila miif> Ta ali oni kos perila se nam je z leti obrabil — nadomestiti ga moramo z novim. Sedaj je tudi najbolj prikladen čas za takšne izdatke: poletne nakupe smo zaključili in še ne mislimo na jesenske in zimske obleke. V tem časovnem presledku med dvema modnima sezonama še najlaže najdemo kakšen odvišen stotak v denarnici, da izpopolnimo vrzeli v svojem perilu. Samoumevno je, da moda v perilu ne menja tolikanj oblik in krojev kakor pri oblekah. Dobro perilo mora zdržati več let — zato trajajo dovolj dolgo tudi posamezna obdobja v modi perila. Sedaj moderno perilo je krojeno po telesu, kombi-neže so zmerno zvončaste in posnemajo v Lgornjem delu obliko nederčka ter ga tudi deloma nadomeščajo. Nočne srajce so čez-aalje bolj preproste. Okrasimo jih z vši-timi robovi, malim dečjim ovratnikom in giadkimi manšeti. Letos se moda zelo zavzema za takozva-no angleško vezivo na perilu, to je za drobne zobčke in luknjice, ki so jih naše babice vezle na svoje nočne srajce. Takšno vezivo je namreč skoro neuničljivo in izvrstno izdrži pranje in likanje, dočim so čipke vse preveč občutljive. Kajpada s tem še ni rečeno, da bomo sedaj čipke opustile: na finejše izdelanem perilu si jih bomo še vedno privoščile! Toda za vsak dan nam priporoča moda trpežno angleško vezivo ali pa perilo iz vzorčaste umetne svile, ki mu enostavno dvojno prešijemo robove. Tudi kar se tvoriva tiče, ni moči govoriti o kakšnih izpremembah. Batist, pralna svila, vzorčasta umetna svila, razni pralni krepi itd. so še vedno v modi: da se odloČimo za to ali ono tvorivo, zavisi pač od sredstev, ki z njimi razpolagamo. Seveda pri perilu ni govora o drugačnih kakor o nežnih, pastelnih barvah. Zaradi angleškega vezenja se nam je iznova zelo priljubil Brez feiav deluje Darmol. K temu prijetno«! pri uporabi: nobenega kuhanja ča-jev.nitl pollranja krogljlc In ne grenkih soli. Darmol ie okusen kakor Čokolada Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredit« svojo prebavo 1 dobrim odvajalnim sredstvom ŠOLETl --------itiainU litimi Jagode Komu ne bi teknile kar sveže z grede ali pa pripravljene v smetani ali v vinu z. dodatkom sladkorja ali kot shranek pozimi? Dasi je ta važen in privlačen sad za otroke in odrasle in če ga je odveč, tudi za trg v podporo gospodinjstvu, se jagodam posveča premalo pozornosti. Na vsakem vrtu bi morale biti. Ako ni mesta za nje na gredah, pa je kot obrobek ob poteh. Gospodinjam, ki imajo polje, ni pa noben izgovor opravičljiv. Vrtne jagode so dvojne: enkrat v letu rodeče in mesečarke. Enkrat v letu rodečih debeloplodnih je mnogo sort. Nekatere od teh so boljšega okusa, nekatere slabšega; so bolj rane in pozne. Ločijo se tudi po debelosti in obliki ploda, in pa tudi rodovitnost ni pri vseh sortah enaka. Da imamo več časa ta žlahtni plod na razpolago, je umestno, da posadimo nekaj rastlin prav rane, nekaj srednje rane in nekaj pozne sorte. Izmed sort, ki se odlikujejo po rodovitnosti in po okusu je izmed najbolj zgodnjih odlična sorta nemška »Evern«; od srednje ranih rensko zlato« in »kralj Albert«; od najpoznejših pa leopoldskalska«. Na rodovitnost pa vpliva dobro oskrbovanje nasada, pa tudi lega in zemlja. "Debeloplodne, enkrat v letu rodeče jagode razmnožujemo z mladicami, ki zrastejo na oponcih (trakih). Mladice pa odbiramo od najrodovitneiših maternih rastlin, zakaj to lastnost podedujejo; zato take zaznamujemo s količkom. Ko se mladice na oponcih nekoliko vkoreninijo, jih izkoplje-mo in pikiramo t. j. jih začasno posadimo v polsenco ali še boljše v gredo pod zasenčena okna v razdalji 8—10 cm. To delo opravljamo koncem junija in v začetku julija. Sredi avgusta pa jih presadimo na stalno mesto, na gredo v razdalji 40 cm. Gostejši nasad daje manjši pridelek zaradi nedostopnosti sončnih žarkov in zraka. Ako pa sadimo jagode na polju, kar toplo priporočam kmečkim gospodinjam, vsmerimo vrste po 60 do 80 cm narazen, da jih lažje obdelujemo, rastline v vrstah pa po 30 cm. Tudi na vrtu, ako jih sadimo kot obrobek ob poteh v eni vrsti, je lahko razdalja 30 cm. Ob pikiranju, kakor tudi pozneje v avgustu ob sajenju na stalno mesto, moramo biti pozorni, da se nežne koreninice ne po-suše, zakaj tako občutljivih korenin kakor so od jagod, ne poznam pri nobeni kulturni rastlini. Zato jih sproti, kakor jih izkopavamo, (ne pulimo!) za nasad, vlagamo v posodo pod mokro cunjo. Prav škodljivo je tudi globlje sajenje jagod, kakor so prej rasle. Take so nerodovitne. -V pozni jeseni, ko se rast jagod zaustavi, je zelo koristno, ako obložimo ob njih nekoliko podelanega gnoja, ki jih, ako je mraz brez snežne odeje, varuje pozebe in obenem gnoji. Ne sme se pa odeti osrčja rastlin, ker bi se obudila rast in bi pozneje omehkužene še bolj trpele od mra^a. J5e v naslednjem letu doprinesejo jagode precejšen pridelek, nekako pol letine. Naj-rodovitnejše pa so v drugem in ob dobri oskrbi tudi še v tretjem letu. V četrtem letu pa rodovitnost peša. Ko v tem letu — julija oberemo zadnji pridelek, izkopljemo ostarele jagode, ki so uporabne edino le za kompot. Na izpraznjen prostor posadimo n. pr. endivijo, kolerabe, solato, jesensko repo ali kodravo zelje. Za nov nasad v avgustu pa določimo drugo gredo, ker prvotna je za 3 do 4 leta za jagode izčrpana. Vsako leto spomladi ckopljemo jagode in poleti plevemo. To delo pa opravljamo plitvo, da ne posekamo korenin, ki so blizu površja. Ako je suša, zlasti tik pred cvetenjem, jih moramo temeljito zalivati, da se boljše oplodijo. Debeloplodne vrtne jagode odganjajo celo leto oponce. Te treba, čim se pojavijo, odstranjevati, sicer materne rastline oslabe in rodovitnost peša. Oponce pustimo rasti, ako potrebujejmo sadike za nov nasad. To pa samo pri zaznamovanih nairodovitnej-ših materah. V mnogih slučajih zanemarijo vrtnarice odstranjevanje oponcev. Nasledek je, da, se nasad zgosti, kakor livada na katerem seveda zaman iščeš ploda. Tudi jagode mesečarke so mnogih sort. Poizkusi so pa pokazali, da so najboljše in najrodovitnejše rdeče in rumene z imenom, »baran Solemacher«. Plodovi so lešnikove debelosti, sladki in dišeči. Dnevno jih lahko nabiraš od začetka junija do mraza, ker neprenehoma cveto in zarajajo. Te pa ne odganjajo oponcev, kar je velika prednost. Razmnožujemo jih pa s semenom, ki kaj rado kali. Seme so tista mičkena zrn ca na površju plodov. Nekateri menijo, da se jih lahko razmnožuje z delitvijo starih maternih rastlin. To pa ni priporočljivo, ker take niso ne zdrave, ne rodovitne, kakor tiste izgojene po semenu. Mesečarke sejemo rano spomladi v za-bojčke ali v lončke, ki jih v tistem času moramo imeti na toplem; sejemo jih pa lahko tudi poleti kar na prosto, ako je rahla in humozna zemlja. Ko odrastejo na dva lističa, jih pikiramo v razdalji 5 do 6 cm. Pri tem pazimo, da se koreninice ne potrgajo in posuše, sicer je uspeh ničev. V teku štirih tednov se dobro vkoreninijo in tudi dovolj odrastejo, da jih lahko posadimo na stalno mesto v razdalji 40 cm, prav tako, kakor prej opisane debeloplodne. Na spomladi posejanih dozorevajo plodovi že v istem letu koncem julija, na drugih, se-janih poleti, pa v naslednjem letu od začetka junija dalje. Čeprav niso jagode mesečarke tako orom-no debele, kakor debeloplodne, enkrat t letu rodeče, donašajo te tekom leta večjo količino pridelka v zadovoljstvo odraslih, najbolj pa otrok. Seme prodaja Bezenšek, trgovina s semenom v Ljubljani. Pozneje si vsaka vrtnarica sama pripravi seme doma, ako plodove zmasti, pusti nekaj dni, da mesto zgnije in potem seme spere, kakor to dela ob pripravljanju semena paradižnikov ali kumar. Seme suSimo v senci. Po 3 do 4 letih tudi mesečarke opefiajo v rasti in rodovitnosti, zato treba pravočasno poskrbeti za mlad naraščaj in nov nasad na drugi, čim boljše pripravljeni gredi. J. S« beli batist ali beli chiffon batist, ki ima pred vsemi drugimi to veliko prednost, da ga iahko po mili volji prekuhavamo pri pranju. K perilu spada tudi lahka poletna jutranja halja, ki jo ogrnemo preko nočne srajce. Tudi letos sličijo te halje preprostim večernim oblekam — zaradi svojega dolgega in razmeroma širokega krila. Postrani zapeta halja na naši skici je preve-zana z enobarvnim pasom, dočim je halja sama iz vzorčaste pralne svile. Život je na obeh straneh prsi drobno nabran in zaokroženo zarezan (1. skica). Moderna nočna srajca v preprostem, skoro moškem kroju ima kratek oplečnik, ped katerim je život drobno nabran. Mladostno preprosti videz srajce še povdarjajo majhen dečji ovratnik, gladki gumbi iz biserne matice in postrani zavezan pas iz tvoriva srajce (2. skica). Naslednje tri skice predstavljajo tri značilne tipe modernih kombinež z všitimi nederčki in lahno zvončasto krojenimi krili. Okrasimo jih bodisi s čipkami bodisi z drobnim vezenjem ali z nazobčanimi robovi. Dolžina teh kombinež seže malo nad kolena. Mamica in hčerka Mamica si je kupila malo večji kos blaga za poletno obleko — primerjala ga je sem in tja in je ugotovila, da ga bo s preprostim krojem lahko izrabila za dve obleki: zase in za gospodično hčerko. To ji pride cenejše, kakor če bi kupila dvoje različnih tvoriv, ker potrebuje za dve obleki iz istega kosa manjšo dolžino. Povrhu tega pa bo napravila veselje otroku. »Oblečena bom kakor mamica!« — ali si morete predstaviti kaj bolj imenitnega od te pomisli pri malem dekletcu, ki si venomer ž«-,! i samo to, da bi v vsakem oziru in čimprej doseglo svojo mamico? Tudi v kroju teh dveh oblek lahko vlada neka podobnost, ki jo dosežemo z enakim okrasjem. Na naši skici je videti, kako imata mamica in hčerka na oblekah enako nabrono vezenje, ki je letos moderno za otroke in odrasle. Sicer sta obleki prav preprosti: bel dečji ovratnik in balonasti rokavd jih storijo mladostno ljubke. Pot iz Londona v Bagdad Izreden gospodarski, tehnični in strategični pomen bagdadske železnice — Predvojna borba med Anglijo in Nemčijo — Eno največjih inženirskih del novejše dobe Kakor je naš list te dni na kratko že poročal, so izročili prometu zadnji predel bagdadske železniške proge. Zgodovina Bližnjega Vzhoda, a tudi evropska zgodovina stojita že pol stoletja v veliki meri v znamenju te proge. Proti koncu prejšnjega stoletja je v evropskih prestolnicah zbudil veliko zanimanje načrt, da bi se izvedla železniška zveza, ki bi šla skozi vso Evropo in skozi Malo Azijo do Perziškega zaliva. Takoj so nastali tudi spori, katera velesila naj bi to železniško zvezo uresničila in katera naj bi jo pred vsem kontrolirala. Izredni gospodarski, prometno tehnični in ne na zadnje tudi strateški pomen bagdadske železnice, kakor so jo imenovali, je dajal dovolj vzrokov za očitne in zakulisne borbe med velesilami, še preden je neki nemški ti užbd riSJpelo naaadnjaškeiga sultana. Abdula Hamida II. pregovoriti, da ji je dal koncesijo za zgraditev železniške proge, ki bi šla skozi glavne dežele oto-manskega cesarstva. Posebno Angliji je bila ta nemška koncesija trn v peti in je mnogo pripomogla, da se je ustvarila velika antanta. Ogromni strateški pomen bagdadske proge se je pokazal v svetovni vojni leta 1914—1918. Dotlej so bili progo izdelali do važnega križišča Haleba (Alepa) in še preko njega v južni smeri proti Siriji ter v vzhodni smeri proti Bagdadu. Samo silovite gorske gmote Tavra še niso utegnili prevrtati kar je imelo na potek vojne velik vpliv, kajti sirska fronta centralnih sil je propadla samo zavoljo tega, ker je bilo treba prenesti vsak top, vsak naboj in vsak grižljaj za vojake na sirski fronti z velblodji-mi karavanami preko Tavra, to pa je bilo silno težavno ter zamudno delo. Po svetovni vojni je že obstoječi del bagdadske železnice prešel delno v francoske roke delno pa v turške. Potem so dogotovili pre- dor skozi Tavrus, kar predstavlja eno največjih del inženjerske stroke, v zadnjih letih pa so dokončavali nadaljnje delne proge, in sicer ne samo do Bagdada, temveč tudi do Basre ob Perzijskem zalivu. Te dni so otvorili zadnji vmesni kos med Nusajbi-nom in Mosulom. Proga utegne še v tej vojni imeti še večjo vlogo, nego jo je imela v prešnji svetovni vojni, vsekako pa bo nje pomen tedaj, ko se bodo vrnile normalne razmere, ogromen. Ne gre samo za izboljšanje prometa med Turčijo in Irakom, temveč za najkrajšo in najugodnejšo zvezo Zapadne in Srednje Evrope z Bližnjim Vzhodom in tudd z Južno Azijo. Brzovlak bo iz Londona v Bagdad vozil n. pr. komaj šest dni in na vsej tej ogromni daljavi je proga prekinjena samo na dveh mestih.: z Rokav-skim prelivom in z Bosporom. izumi vročim Ledeni zaslon in hladilna srajca — Propeler na robu klobuka Izumitelji so dovolj premišljali tudi o tem, kako bi nas rešili neznosnih učinkov poletne vročine. Pred kakšnimi štiridesetimi leti si je neki rokodelec v Kraljevcu, ki so se mu smilili ljudje, ki morajo sedeti v vročini ob pisalnih mizah in pri tem še pametne misli imeti, predstavljal rešitev tako-le: Trodelen zaslon, ki bi njegovi kovinski steni bili oddaljeni pet centimetrov draga od druge, bi se napolnil z ledom. Mož, ki bi sedel celo dva in pol metra od tega zaslona, bi ne mogel več trpeti zavoljo vročine. Tako je zapisano v aktih nemškega patentnega urada. Domislica ni tako neumna, vsekako prekaša idejo s »hladilno srajco«. Ta srajca bi imela pod pazduhami gumaste blazine z odprtinami. Ce bi gibal z laktmi, bi se moral pretakati ohlajajoči zrak skozi te odprtine po telesu navzdol. »Izumitelj« ni pomislil samo na to, da mora stalno gibanje z rokami tudi povročiti vročino ... Proti vročini so nadalje izumili »vetrno knjigo«. Ce si jo hitro listal, si čutil — baje prijeten zračni tok kakor izpod pahljače. Za kadilce so na podoben način izdelali »hladilno smotko«. Vse to so izumi, ki jih je uvrstiti v kategorijo »hladilnih srajc«. Vročila pa nas lahko zavede, da lahkomiselno odklonimo še marsikakšen drug izum, ki je njegovemu duševnemu očetu od samega premišljevanja prizadejal nemara marsikakšno noč brez spanja. Kdo ve n. pr. danes še za »čepico proti sončarici«, ki si jo je izmislil neki pečar iz Bavarske? Po njegovih navedbah je ta čepica imela lahek kovinski vložek, ki si ga lahko napolnil z vode in te je potem varoval, da ti sonce ni moglo do živega. Lahko bi navedli šen enštevilno podobnih izumov za pasje dni. Med njimi prav gotovo ni med najmanj izvirnimi majhen propeler, ki si ga je človek nataknil na rob klobuka in ki ga je poganjal s pritiskom na gumasto žogo v žepu, od katere je vodila gumasta cevka do propelerja. »Namizni mlin na veter«, ki ga ni treba podrobneje opisovati, ker pove ime samo vse, pa je bil baje sposoben hladiti celo za mizo zbrano družbo. Neumno je bilo pri tem »mlinu« le to, da ga je bilo treba poganjati z roko. Zadovoljni bodimo, da nam to ogrevajoče delo opravlja danes elektri-ka • • • vojno dobičkarstvo Opuščena podmornica kot vaba za radovedneže Na svojevrsten način je postal kuhar Fred Chrestensen v ameriškem mestu Bostonu vojni dobičkar. Bil je prej kuhinjski šef v nekem velikem bostonskem hotelu. S svojimi prihranki si je kupil majhen re-storan, ki mu je šlo zelo slabo. Ko je uvi-del, da na ta način, ne bo prišel na zeleno vejo, je 1.1931. gostilno za nekoliko sto dolarjev prodal in je s tem kupil staro podmornico ameriškega brodovja, ki so jo baš tedaj prodajali kot staro železo. To bivšo podmornico »S 49« je Chrestensen potem na pravi ameriški način opremil kot znamenitost. Ladja se sicer ni mogla več potapljati, strojev v njej ni bilo več in tudi drugače je kazala komaj zadnje sledove svoje nekdanje »lepote«. Toda s spretno reklamo je Chrestensen dosegel, da je opuščena podmornica, ki jo je zasidral v Coney-Islandu pri New Yorku, privabila mnogo radovednežev. V fantazijski uniformi pomorskega častnika je bivši kuhar razkazoval ljudem za dolarček notranjost stare ladje in jim razlagal s strokovnjaško držo torpedne cevi, periskop in poveljniški most. Po nekoliko mesecih, ki so možu nabrali že čedno vsoto, se je ljudje že manj zanimal za to senzacijo. Tedaj je Chrestensen notranjost podmornice preuredil v ZA VROČE POLETJE nabavite lahka volnena blaga: »fresco«, »tropical«, kamgarn itd. pri tvrdki DRAGO §£HWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. V zalogi vsakovrstna oblačila za šport, turistiko, letovanje itd. — Precizni kroji. Solidna domača izdelava. »Kako pa si mogel ujeti tako veliko ribe* ko veš, da je ne morem skuhati v no-jpnran lonca?« t restoran, ki je bil sicer majhen, a ki je svojega gospodarja po zaslugi njegovih izvrstnih kuharskih spretnosti in po zaslugi njegovih slanih cen prav dobro preživljal. Morda pa je bilo gostom potem le premalo udobno, sedeti v sključenih pozah v zatohlem zraku tega lokala in srebati ostrige ali obirati jastoge — vsekako je postalo število gostov čedalje manjše. Cre-stensen je že razmišljal, da bi staro podmornico prodal kot staro železo. Tedaj je prišla vojna, ljudje so se začeli spet na veliko zanimati za podmornice. Nenadno si je hotel vsakdo ogledati takšno podvodno vozilo. Ni bilo važno, da je bil Chrestensenov brod star invalid, ki ga še od daleč ni primerjati s kakšnim modernim podmorniškim brodom. Velike množice ljudi obiskujejo vsak dan Chrestense-novo ladjico in si dajejo pri odprtih ustih razlagati, akko se izstrelijo torpedi, kako se sovražnik ooazuje skozi periskop in kako spi posadka podmornice v teh tesnih prostorih. Američani, ki vedno vse zvedo, so sedaj v listih brali, da je Fred Chrestensen s svojo izranžirano ladijsko razvalino zaslužil že nič manj nego dva milijona dolarjev! Svatje na kotalkah Pomanjkanje bencina je na Holandskem dalo povod za nenavadne svatovske sprevode. Za takšne namene ne uporabljajo samo s cvetlicami okrašenih tramvajev, omnibusov in koles; temveč je bilo v Rot-terdamu pred kratkim opaziti tudi poročni sprevod, ki se je pomikal na kotalkah. Velika množica radovednežev, ki je opazovala ta nenavadni sprevod pred poročnim uradom, se je smejala do solz in delala norčave opazke, manjkalo pa ni tudi ljudi, ki so se zgražali nad »amerikanizira-no manijo do reklame«, ki tudi v naših časih ni v skladu z resnostjo poročnega obreda. Svatje pa so se le malo brigali za vse opazke. Prikotalili so se v veselem razpoloženju in lepo okrašeni s cvetlicami ter modrimi trakovi. Traki so bili modri zato, ker je bilo tudi nevestino poročno oblačilo modro. Samo obe tašči sta rajši prišli brez kotalk na nogah. Pariško prebivalstvo V Parizu je bil te dni objavljen rezultat uradnega ljudskega štetja v Parizu, štetje, ki se je začelo dne 26. junija kaže, v kakšnem obsegu se je pariško prebivalstvo umaknilo iz mesta zaradi vojne. Zaključek štetja z dne 7. julija priča, da je bilo tega dne v glavnem mestu Francije 1 milijon 51 tisoč in 46 ljudi. L. 1936. ob istem času je štel Pariz brez treh predmestij seinskega okrožja 2 milijona 828 Ob 175« obletnici bitke pri Waterloojn Dr. Cabanes, Napoleonov zdravnik, je skuial v eni svojih zadnjih knjig, ki se je imenovala »Uganka Waterlooja«, pojasniti okoliščine, ki so povzročile zadnji in odločilni poraz velikega vojskovodje. Predvsem navaja Napoleonovo zdravstveno stanje ob tem času. Korzičan todaj sicer ni bil resno bolan, trpel pa je za napadi hemoroidov, ki so mu povzročali silne bolečine in so ga ovirali, da ni mogel na konja. Peš Napoleon fronte seveda ni mo-ge. inšpicirati in voditi čete kakor v prejšnjih dneh. Ta bolezen pa seveda ni bila edini vzrok Napoleonovega poraza, vendar je veliko pomagala, da je prišlo do mega. Rastlina — barometer Bodeča neža napoveduje vreme že pridevek »vremenski osat« kaže, da pripisujejo kompavi ali »bodeči neži« sposobnost napovedovati bližnje vreme. Ce se hočeš poučiti o tem vremenu, ti ni treba drugega, pravijo ljudje, kakor da pogledaš liste in cvete te zanimive rastline, če se zlasti srebrno beli, podolgovati ovojni listi v košarici kompave stegujejo vodoravno, tedaj je po mnogih izkušnjah računati s tem, da bo naslednji dan lepo vreme z večinoma jasnim nebom. Ce pa vremenski osat te liste stisne skupaj, da pokrijejo cvet kakor streha, tedaj kaže to na dež. široka košarica s premerom 6 do 8 cm se mora zlasti v gorah pravočasno zavarovati pred mokroto, ker bi se številni, gosto postavljeni cevasti cveti drugače le težko sušili in bi pričeli gniti. Streha gladkih ovojnih listov pa poskrbi, da se dež lepo odteka s košarice, tako da ne prodre niti kapljica v cvete. Bodeča neža pa nam ne rabi samo kot barometer, temveč se da uporabiti še za druge koristne namene. Tako nam dajejo njeni cveti poleti okusno zelenjavo, ki je zelo redilna in vsebuje med drugim apno. Dalje je v njej neko eterično olje, smola m sladkor. »Boljši gospod se išče...« Spoznavanje ljudi s posredovanjem oglasov Ta tako vidni napis, ki ga nahajamo po-gostoma na zadnji strem dnevn ka, zbuja norčevanje med mladimi dekleti, nasmešek srečno poročenih g^spa in — prav po-gostoma tud željo, da M se takšen »boljši gospod« našel. Zakaj ne? Tobko moških in žensk teka naokrog in s' išče druga. Po-gostoma nimajo zavolio svojega poklica, pogostoma tudi zavolio svoje okolice nobene prave možnosti da bi se srečali z dr^imi ljudmi, tako da morajo dejansko svoja najlepša leta cesto preživljati samotno in nekoristne samo zate, ker se ne morejo seznaniti pobliže s kakšnim človekom. Kaj je v takšnem primeru naravnej-še nego pot preko dnevnika9 Večinoma se začne potem, če kolikor toliko ugajajo drug drugemu. medseDojno dopisovanje. Baš pisma lahko dovedejo neodvisno od zunanjih stvari do boljšega medsebojnega spoznavanja nego je to mogoče s takojšnjim medsebojnim srečanjem So sicer nekateri redki ljudje, ki ne znajo niti pisati, toda večina izgublja pri pisanju vsakovrstne svoje notranje ovire, ki se jim drugače porajajo ob srečanju »iz oči v oči«. Pogostoma se zavoljo tega dopisovanja ljudje tako iskreno spoznavajo in tako resnično prirasejo drug k drugemu, da je petem prvo osebno srečanje prav za prav brez pravega pomena za oba človeka in samo še »pičica na lepo napisanem i« V bodočnosti se tedaj ob čitanju takšnih napisov na zadnjih straneh dnevnikov ne bomo več smejali, temveč bomo mislili na vse tiste, ki so si z njimi naši' dobro in trdno življenjsko srečo ter stopa j r nemara isto pot skozi življenje ... Sdla in Karibda Odisejeve pustolovščine temelje na starih pravljicah Tatvina bencinskih nakaznic V Kodanju se je primerila prošle dni nenavadna tatvina. V neki tiskarni je neznan zlikovec izmaknil 2000 nakaznic za bencin. S temi nakaznicami bi lahke nabavil 370.000 1 bencina. Aretirali so osem oseb, pri katerih so našli 1500 ukradenih nakaznic, preiskava pa se še nadaljuje. Čeprav je večina Odisejevih pustolovščin samo odsev prastarih in daleč razširjenih pravljičnih motivov, ki nimajo ne določenega prostora ne določenega časa, so jih že od davna skušali združiti z določenimi kraji. Kot sedež silovitih pošasti Scile in Karibde, ki požirata in spet izmetavata cele ladje s posadkami vred, je veljala že od nekdaj Mesinska ožina, ki je s svojimi vrtinci že v starem veku zanimala ljudsko domišljijo. Ze Aristotel je slutil, da so ti, na videz neredno ponavljajoči se pojavi v zvezi s plimo in oseko v Jonskem ter Tirenskem moriu. Raziskave, ki so jih izvedli v prejšnjem stoletju, so to domnevo potrdile, isto tako račnni iz najnovejšega časa. «Karibdinl« vrtinci so ob ustrezajočih mesečnih urah dejansko bolj ali manj razviti in če sodelujejo toki ter veter postanejo lahko še danes nevarni manjšim jadrnicam ter čolnom. »Scilini« vrtinci pa so postali skoraj brezpomembni. Da je morska ožina izgu- Pisava na jeklu Volfram piše po jeklu kakor pero na papir bila svoje strahote, je po vsej priliki v zvezi s spremembami tal, ki so mogoče v zvezi s potresi. Mogoče je, da se je dno ožine od prazgodovinskih časov neprestano poglabljalo. Na najožjem mestu bi globina 50 m namesto sedanje globine 100 m zadostovala, da bi vrtincem vrnila tisto silo, ki je staroveške brodarje napolnjevala z grozo. Dve železniški nesreči V severni Italiji so imeli zadnje dni dve železniški nesreči. Na postaji Castell d'Ar-ne sta trčila osebni in tovorni vlak. Trije potniki so bili ubiti. Na postaji v Trevisu pa je lokomotiva zavozila v kompozicijo osebnega vlaka. En potnik je bil ubit, 47 pa ranjenih. Zgodovina se ponavlja: stari Babilonci so rezali svoj klimopis v opeke, Grčija in Rim sta uporabljala voščene plošče za pisavo. Pozneje so samo umetniki, kakor za bakroreze in radiranke, uporabljali staro pisalo, ki je pisavo vtiskavalo v globino. Danes pišemo »površinsko« s tem, da spuščamo sledove črnila in svinčnika na papirju. Tehnični razvoj našega časa pa išče novih načinov pisanja. Zanimiva je nova priprava, ki jo je iz delala električna industrija in ki omogoča številke, napise in navodila na dele stro- jev ali na orodje iz vseh mogočih kovin, celo iz kaljenega jekla. Kot pisalo rabi oster šilek iz trde, težko taleče se vOlfra-move kovine. Da bi se jeklo in druge trde kovine vdale temu pisalu, spuste med šilek in podlogo električni tok nizke napetosti n velike sile. Jeklo se ob dotikališču s šilkom zavoljo vročine, ki jo proizvaja tok, omehča in ga je mogoče tukaj s šilkom rez-kati. Na ta način je mogoče na kovinsko podlogo pisati približno pol tako hitro Kakor s peresom in papir in brez posebne težave. 71 ko V vojni je igrala tehnika večno veliko vlogo O moderni vojni pravimo, da je vojna tehnike. To je pravilne, toda enako pravilno je, da je bila vojtia na svoj način vedno tehnična zadeva, čeprav so uspehi na koncu odvisni v prvi vrst' od hrabrosti poedinega moža in od razumnosti vodstva. Dobo okrog leta 1500 prištevamo lahko med dobe, ko je tehnični napredek v vojnem področju igral največjo vlogo To je bi' čas neštetih novih vojnih idej. V fo-liantih tistega časa nahajamo vsakovrstne tehnične fantazije, ki jih danes ne smatramo prav nič za fantastične. Tko naletimo na načrte bojnih voz pretečimi topovskimi cevmi, celo takšnih voz ki jim je gonilna sjla — konji. delova'a nevidno r notranjosti: torej pravi srednjeveški tanki! Med drugimi domisleki, ki so se uveljavili šele dosti pozneje, nahajamo topove, ki so se nabijali od zadaj, metalce ognja, zažigalne bombe, potapljaške zvonove za pionirje, prve težke strojnice, ki so se imenovale »mrtvaške orgle«, skratka marsikaj, kar ima v najmodernejši vojni, seveda v izpopolnjeni obliki, tolikšno vlogo. Nova orožna tehnika je imela tudi važne taktične poledice: takrat so se pojavile prve specialne čete. Konjeniki so dobili kot novost puške Pojavilo se je moderno lahko in težko topništvo, potem ko so topove sprva uporabljali le kot trdnjavske topove. »Debela Berta« zgodnjega novega veka, ki se je tedaj imenovala »Nora Greta« ali podobno. je tehtala 80 stotov in ji je bilo treba za vse pritikline nič manj nego 72 konj, da so jo premaknili z mesta. Priklon, poklefc, poljub — Tibetanci pomolilo došlecu jezik že na Bližnjem Vzhodu je pozdrav zadeva, ki zahteva več pazljivosti in stroge formalnosti nego pri nas. Orientalec se pred došlecem večkrat pokloni, upogne koleno, poljubi prijatelja in izreka tako ob prihodu, kakor ob odhodu celo blagoslavljajoče pridigo. Posebno izrazit čut za ceremonialne pozdrave imajo pa razna naravna ljudstva. Južnoafriški Baruci pokleknejo, si drug drugemu poljubijo roke, pozibavajo telo sem in tja ter imajo daljše pozdravne govore. Na Andamanih v Bengalskem zalivu strmijo domačini precej časa molče drug v drugega, preden prične mlajši govoriti. Sorodniki sedajo drug drugemu v naročje, objemajo se, se od veselja glasno jočejo in kažejo svoje veselje nad svidenjem pogostoma cele ure z vzhičeno govorico kretenj. Zamorci iz plemena Bavšijev v severo-zapadni Rodeziji padajo ob pozdravu isto tako na kolena, ploskajo z rokami in po vseh pravilih rezgetajo. Zamorci lz Konga imajo »mali pozdrav«, ki obstoji v ploskanja I mkarnl, pel »velikem pozdravu« se tolčejo po zunanjih straneh beder. Ba-londi ploskajo z rokami in se bij^jo • komolci po rebrih. Domačini z Ognjenega otoka se pozdravljajo z živahnim ploskanjem v počepu. Tibetanec pomoli došlecu jezik, a če je gost posebno odličen, sname pred njim čepico ter zapogne uho naprej. V Oceaniji polagajo ljudje pri pozdravu nos k nosu, se obvohavajo in drgnejo nos ob nos. Novozelandci se pozdravljajo s turobnim tuljenjem, ki traja kakšne četrt ure, potem se drgnejo z nosovi in stočejo pri tem od zadovoljstva. Svojevrstni so posebno pozdravi podrejenih do višjih. Na Kitajskem se ljudje ob takšnih primerih mečejo na tla in se dotikajo s čelom zemlje. Pri Todih v Sprednji Aziji pada mlajši pred starejšim na kolena in si položi njegovo stopalo na glavo. Avemvi v severovzhodni Rodeziji se valjajo v prahu. V Ugandi se smejo služabniki prikazati pred poglavarjem le na ta način, tla se plazijo po tleh. Ob Kongu pozdravljajo podrejeni višjega poglavarja tako, da pokleknejo, si natresejo prahu na desna senca in potem zaploskajo. Dve tvomici vžigalic uničeni V kodanjskem predmestju Kastrfu je zgorela prošle dni tvornica vžigalic. Kmalu nato je izbruhnil požar še v tvorniesi vžigalic v Koeborgu. V obeh primerih je nastal ogenj zaradi neprevidnosti mladoletnih oseb. Prva kolumbijska odvetnica Gdč. Rosita Rojas je začela te dni kot prva ženska v Kolumbiji izvrševati odvetniški poklic. Rojasova šteje komaj 20 let. Njeni učitelji trdijo soglasno, da je bila najbolj nadarjena med študenti prava na vseučilišču v Bogoti. ANEKDOTE Neka dama je hotela dobiti avtogram od Sache Guitryja in je položila predenj brez posebnega takta knjigo, ki jo je imela baš pri sebi. Bila je Rilkejeva »Knjiga o urah«. Guitry je knjigo odprl, prebral nje naslov, vrgel pogled na uro na steni in je zapisal na naslovno stran brez obotavljanja: »Peta in dvajset minut«. Nič drugega. ★ Egon Friedell je izdal svojo znano kulturno zgodovino preko monakovske založbe, ki je izdala tudi Spenglerjevo »Propast Zapada«. Zbudila je veliko pozornost. Nekega dne je šel avtor mimo neke knjigarne na Dunaju, ki je imela tudi majhno založbo. Knjigarnar je stal ob vratih in pozdravil Friedella z besedami: »Vaša kulturna zgodovina gre zelo dobro — a zakaj je niste izdali pri meni?« Friedell je ovrnil prezirjivo: »VI bi bili sposobni spraviti najboljše delo v smrt...« Prava sreča, da Evangeliji niso izšli pri vas — krščanstvo bi se v tem premim nikoli ne bilo razširilo!« ★ Neka oboževalka se je približala duna>-skemu dramatiku in umetnostnemu zgodovinarju Egonu Friedellu, mu pomolila neko knjigo in ga prosila za avtogram. Friedell je nataknil monokel in knjigo odpri. »Toda to je vendar Sasmannova kulturna zgodovina!« se je začudil. Njegov prijatelj in učenec je bil namreč po vzgledu njegovega obsežnega dela v več zvezkih napisal majhno, avstrijsko kulturno zgodovino. »Veste, gospod doktor,« se je oprostila dama, »vaša ml je bila predraga. . .« VSAK DAN ENA Ji* Sramujte se, da se tako pomankljiv* oblečena pojavljate na veliki javni cesti!i frflflnrtncnlit) Striafl PO Plavalna liga 1940 Ponovna visoka zmaga nad Zagrebčani v domačem plavališču — V waterpolu niso bili kos domačim Zagreb, 27. julija. V Savskem kopališču je bil danes popoldne nekoliko po pol 16. uri povratni plavalni dvoboj za ligaško tekmovanje med ekipama ljubljanske Ilirije in domačim ZPK. Zanimanja za prireditev ni bilo mnogo in je prisostvovalo tekmam le okoli 300 gledalcev. Organizacija ni bila na posebni višini, pa tudi vreme nastopu ni bilo naklonjeno. Bilo je precej hladno, voda pa umazana, tako da plavalci pred startom v konkurenci niso mogli v vodo, kar se je nekoliko poznalo tudi pri rezultatu. Podrobni tehnični rezultati so bili naslednji: 400 m prosto, gospodje: 1. Mihalek (I) 5:30, 2. Vidovič (ZPK) 5:37.7, 3. Cerer (I) 5:47, 4. Kovačevič (ZPK) 5:59. — Cerer je nadomestil Skarpo, ki se je štedil za sprint Točke: Ilirija 7, ZPK 4. 100 m prosto dame: 1. Fine Draguša (I) 1:16, 2. Keržan (I) 1:21.2, 3. Brkič (ZPK) 1:21.9, 4. Bašič (ZPK) 1:29.4. Finčevi se je poznalo, da pred nastopom ni bila v vodi Točke: I 15, ZPK 7. 100 m hrbtno gospodje: 1. Pelhan (I) 1:16.4, 2. Drobnič (ZPK) 1:17, 3. Strmac Anton (ZPK) 1:19, 4. Pestevšek (I) 1:19.1. — Točke: I 21, ZPK 12. 200 m prsno dame: 1. Martin (I) 3:31.4, 2. Fischer (ZPK) 3:36, 3. Fine Saša (I) 3.48.4, 4 Petkovič (ZPK) 3:54.4. Točke: I 28, ZPK 16. 100 m prosto gospodje: 1. Pelhan (I) 1:05.1, 2. Vidovič (ZPK) 1:05.6, 3. Skarpa (I) 1:06.8, 4. Bergler (ZPK) 1:08.8. — Skarpa je slabo startal in je zato prišel na 3. mesto. Točke: I 35, ZPK 20. 100 m hrbtno dame: 1. Fine Draguša (I) 1:42, 2. Fischer (ZPK) 1:43, 3. Bradač (I) 1:46, 4. Brozičevič (ZPK) 1:47.4. Finčeva je plavala samo za prvo mesto, Bradačeva je zašla v progo Fischerj eve, vendar so ji sodniki kljub protestom Zagrebčanov priznali mesto, ker ni ovirala sotekmovalke. — Točke: I 42, ZPK 24. 200 m prsno gospodje: 1. Cerer (I) 3:01.5, 2. Hercog (I) 3:05.2, 3. Reiser (ZPK) 3:08, 4 Dvorak (ZPK) 3:10.4. Točke: I 50, ZPK 27. 4 X 100 m prosto dame: 1. Ilirija (Fine Saša, Keržan, Martin, Fine Draguša) 5:35, 2. ZPK (Brkič, Brozičevič, Badas, Bašič) 5:55.8. Ilirijanska štafeta je prišla na cilj 40 m pred štafeto ZPK. Točke: I 60, ZPK 33. 4 X 200 m prosto gospodje: 1. Ilirija (Pestevšek, Mihalek, Skarpa, Pelhan) 10:09, 2. ZPK (Drobnič, Vidovič, Bergler, Kovačevič) 10:36.4. Tudi ta štafeta je imela 40 metrov naskoka pred zagrebško. Najboljši čas v njej je imel Pelhan z 2:26.8. ZAKLJUČNO STANJE TOČK: ILIRIJA 70, ZPK 39. ZPK : Ilirija 4 : 2 (1 s 1) Ilirijanska sedmorica je šla za tekmo v waterpolu v vodo v naslednji postavi: Linhart, Ziža, Loser, Mihalek, Skarpa, Frič, Skapin, in je torej nastopila brez »Kve- j dra« in Jamnika. Za Ilirijo sta zabila gole . Skapin in Frič, slednjega v trenutku, ko j je sodnik tekmo odpiskal. Zagrebčani so ! imeli svoje strelce v obeh bratih Strmcih za tri gole, eden pa je bil avtogol zaradi nesporazuma. Tekma je bila zelo ostra in sta dva gola za Zagrebčane padla takrat, ko je sodnik izključil 2ižo in Skarpo. G. Prcič, ki je sodil tudi to tekmo, je bil v splošnem precej slabši kakor v Ljubljani in posebno v odločitvah proti Ilirijanom zelo tenkove-sten. Ilirijansko moštvo se vrne z nočnim brzina vlakom domov. Spored brez poletel Dogodki vseh vrst, toda brez velikega športnega pomena Nič pravega ne bo danes na sporedu za one, ki bi radi nedeljo za nedeljo doživljali velike dogodke v športu. Ne samo čudni in nemirni časi, tudi bližina pasjih dni — v ostalem letos v tem pogledu niti ni najhujše — je storila svoje, da bo današnja nedelja minila glede športnih dogodkov precej brez razburjenja. To velja predvsem glede udejstvovanja nogometašev, ki jih pri nas doma, odkar imamo svojo zvezo in svojo ligo, prav malo briga, kaj počnejo bratje Hrvati in Srbi in kdaj mislijo oni otvoriti jesensko sezono. Naša se bo oficielno začela šele 1. septembra in do tedaj je časa še dovolj, da £ie bodo kolikor toliko razmajali in pripravili zanjo tudi najbolj vneti pristaši izdatnega dolce far nlente, ki ga uživajo zdaj. Nekatere redke izjeme samo potrjujejo, da je res tako ... Med temi izjemami lahko danes navedemo naslednje: BRATSTVO—JADRAN na Jesenicah ob 16.30, OLIMP—SVOBODA (Ljubljana) ob 16.30 v Gaberju pri Celju, HERMES—GRAFIKA ob 8.30 na igrišču 1 le r mesa, LITIJA—LJUBLJANA jnn. v LitijL Pri sosedih se danes tudi ne bodo mogli ponašati s posebno svečanimi dogodki. Glavna pozornost bo veljala dvema kvalifikacijskima tekmama za vstop v obe ligi, in sicer v Zagrebn med železničarjem in Gra-djanskim iz Požege ter v Pančevu med Jugoslavijo iz Jabuke in Športnim klubom iz Skoplja. Nekoliko bolj agilni bodo danes atleti, Id bodo v Ljubljani od 17. dalje na telo- vadišču Ljubljanskega Sokola nadaljevali včeraj pričeti izbirni miting s handicapom za nastop v troboju proti Zagrebu odn. Beogradu, posebna atletska prireditev pa teče že od petka dalje v Mariboru, in_ sicer za prvenstvo Maribora za posameznike. Danes bo tretji del tega tekmovanja v dopoldanskih urah na stadionu železničarja. Poleg atletov bodo v Mariboru nastopili tudi teniški igralci, in sicer v finalnem tekmovanju za državno prvenstvo moštev proti zagrebškemu ATK. Gostje bodo med ostalimi poslali v to borbo tudi dva mušketirja Mitiča in Palado, tako da bo prireditev res vredna ogleda. Svoje tekmovalce in svojo publiko bodo imeli danes še kolesarji, in sicer na med-klubski kolesarski dirki kol. društva Zarje iz Zgornjega Kašlja. Tekmovalci bodo vozili v dveh skupinah, in sicer starejši na progi od Friškovca do Trebeljevega, mlajši pa od Friškovca do Besnice. Start in cilj bosta v Zadvoru. Po končanih dirkah bo razdelitev daril in velika športna zabava v gostilni g. Gašperlina v Zadvoru. * Med ostalimi dogodki dneva je vredno omeniti še tekmovanje za veslaško prvenstvo banovine Hrvatske ter konkurenčno prireditev v veslanju v Beogradu — mednarodno regato za prvenstvo Podunavja, kajakaško prvenstvo banovine Hrvatske v Zagrebu in še nekaj manjših prijateljskih nogometnih srečanj po državi. Glavni akterji teh dni, plavalci in igralci žoge v vodi, so zdaj pošteno zaposleni med tednom in si bodo današnjo nedeljo lahko privoščili za svojo zabavo in nadaljnjo pripravo... Dirka s avti in motorji na Pohorje y izvedbi mariborske sekcije Slov. avtomobilskega kluba Maribor, 27. julija Sedaj, ko je dograjena krasna avtomobilska cesta Hoče—Sv. Areh na Pohorju, jo bodo preizkusili naši dirkači motocikli-sti in avtomobilisti, in sicer na veliki nacionalni gorski dirki, ki bo 11. avgusta t. 1. Prireditelj dirke je agilno delujoča moto-sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru, ki si prizadeva, da bo gorska dirka »Pohorje 1940« ena največjih športnih prireditev, ki smo jih v zadnjih letih videli v Mariboru. Motociklisti in avtomobilisti bodo dirkali na 15 km dolgi progi. Start bo v Zgornjih Hočah pri gostilni Lebe, cilj pa pri Ruški koči. Po raz-, pisu dirke bodo tekmovali motorji do 200 350 ccm, 500 ccm, 1000 ccm in 1200 ccm, in sicer športni, dirkalni in s prikolico, razen tega pa še avtomobili. Po pripravah sodeč bo letošnja prireditev motosekcije Slak-a v Mariboru velika manifestacija za moto-ciklistični in avtomobilski šport. Prireditev je že odobrila banska uprava v Ljubljani in se že sedaj opozarjajo prizadeti, da bo nova avtomobilska cesta na Pohorje dne 11. avgusta od 14.30 pa do zaključka dirke zaprta za ves ostali promet. že sedaj so se za dirko »Pohorje 1940« prijavili dirkači iz vseh delov naše države, tako da se lahko že sedaj trdi, da bo letošnja gorska dirka na Pohorje ena največjih v naši državi, vsekakor pa prekašala vse, kar jih je kdaj videla bližina Maribora. * PRED VELIKO DIRKO NA GORJANCE Prijave bodo zaključene 1. avgusta Motoklub Ilirija, sekcija Novo mesto, priredi pod pokroviteljstvom bana dravske banovine dr. M. Natlačena v četrtek dne 15. avgusta t. 1. II. gorsko medklubsko motociklistično dirko na Gorjance pri Novem mestu. Po dosedaj dospelih prijavah najboljših dirkačev iz Slovenije sodeč, bo ta dirka gotovo največja prireditev v letošnji sezoni — posebno, ker vlada zanjo še prav posebno zanimanje med zagrebškimi dirkači in zagrebškimi športniki sploh. Ob tej priliki priredi ljubljanski »Putnik« posebno ugodne izlete po železnici in z avtobusi, tako si bo lahko vsakdo ogledal te dirke ter prebil vsaj en dan v naši dolenjski metropoli. Prijave za dirko je treba poslati do 1. avgusta t. 1. tajništvu Motokluba »Ilirije« v Ljubljani, Miklošičeva 15. telef. 20-66, kjer se dobe tudi vsa podrobna pojasnila. V nekai mst^h Madžarski plavalci na Sušaku Sušaška Viktorija je v četrtek zvečer v mestnem kopališču pred 1500 gledalci izvedla mednarodni plavalni dvoboj z močno reprezentanco Budimpešte v kateri so razen v štafeti 3X100 m prosto zasedli vsa prva mesta Madžari. Kljub temu je treba priznati, da so Sušačani nadvse častno zastopali jugoslovenski plavalni šport. Podrobni rezultati tega dvoboja so bili: 100 m prosto: 1. Elemeri (B) 1:00.9; 2. Veghazi (B.) 1:01.2; 3. Curtini (V) 1:01.9; 4.Defilipis (V) 1:02.7. 200 m hrbtno: 1. Galambos (M) 2:39.4; 2. Vidmar (V) 2:45.9 (boljše od jug. rekorda), 3. Fabri (M) 3:03.3. 100 m prsno: 1. Fabyan (M) 1:13.6; 2. Grkinič (V) 1:18.4; 3. Kohn (V) 1:22.6; 4. Kovačič (V) 1:22.7. 400 m prosto: 1. Veghazi (M) 4:59.6; 2. Elemeri (M) 5:06.2; 3. Defilipis (V) 5:06.7; 4. Curtini (V) 5:17.1. 3X100 m prosto: 1. Viktorija 3:07.3; 2. Madžarska 3:09.3. V waterpoolu so zmagali Madžari s 4:3. ★ Z napetostjo pričakovano gostovanje ruskih nogometašev v Sofiji je moralo biti odloženo. Dva dni zaporedoma je vsa Sofija zaman pričakovala ruske goste, ki bi morali že danes nastopiti v prvi nogometni tekmi na bolgarskih tleh. Kakor pišejo, je v petek pričakovalo ruske športnike na sofijskih ulicah okoli 30.000 oseb, medtem pa je prispelo obvestilo preko ruskega poslaništva, da ekipa tega redkega nogometnega gosta iz tehničnih razlogov ni mogla zapustiti Moskve zdaj, temveč bo prispela v bolgarsko prestolnico šele 6. avgusta ln nastopila v prvi nogometni tekmi v nedeljo, 11. avgusta. Atletski dvoboj med reprezentancama Hrvatskega in Srbskega atletskega save- za je bil zdaj dokončno določen na dneva 24. in 25. avgusta. Miting bo v Zagrebu. Razpis dolžnostnega ' atletskekga mitinga, ki ga priredi SK Litija dne 4. avgusta t. 1. ob 9. na športnem igrišču v Švarčevi hosti. Prijave se sprejemajo najkasneje pol ure pred tekmovanjem. Tekališče je vrisano na nogometnem igrišču v dolžini 250 m, je posuto z ugaski in ima štiri nedvignjene zavoje. Prijavnine in nagrad ni. Tekmuje se po pravilih in pravilnikikh ASKZ. Vrstni red disciplin: Seniorji: tek 100 m, tek 5000 m, skok v daljino, skok v višino, met krogle, met diska, met kopja, troskok in štafeta, 4 x 100 m. Juniorji: tek 100 m, tek 1000 m, skok v daljino, skok v višino, troskok, met krogle, met diska in met kopja. SK Jadran. Točno ob 13.30 morajo biti na glavnem kolodvoru vsi igralci I. moštva. SK Mars. Ob 9. tekma za trening. Postava moštev na oglasni deski. Pupo, So-čan sigurno tekma se odigra za Kolinsko tovarno. Načelnik. SK Svoboda (Ljubljana). Moštvo, ki potuje v Celje, naj bo ob 7. na glavnem kolodvoru. Opremo prinese gospodar. SK Slavija. Prosim vse igralce in ostale člane, ki gredo na izlet v Naklo s kolesi, naj bodo ob pol 9. pred klubsko sobo. Odhod lz Ljubljane ob 9. Vabijo se tudi simpatizerii kluba; povratek ob pol 20. Vsi točno in sigurno. Načelnik. Seja Celjske nogometna podzveze bo jutri ob 19. v poslopju Delavske zbornice v Celju v sobi štev. 3. Ko je pred mescem dni iz Kamniške Bistrice prispela vest, da se je v Rokovnjaški jami pri Kamniški Bistrici smrtno ponesrečil ravnatelj ljubljanske tobačne tovarne g. Franjo Golob, ga pač nI bilo med nami, ki bi ga ne bila novica presu-nila v dno srca. Ne samo, da nam je ne- da bo spomin na ravnatelja Goloba svetel živel med nami tja v pozne dni. Padel je v smrt, ko je hotel njenemu objemu iztrgati otroka, svojega dragega nečaka, in je tako žrtvoval svoje življenje za rešitev bližnjega. Kakor je bil ravnatelj Golob, odkar je bival med nami, raven, odkrit, plemenit, takšen je ostal tudi v svoji poslednji minuti. Kakor že mnogokrat v podobnih primerih, se je tudi tokrat izkazala dobrota »Jutrovega« zavarovanja za primer nesrečne smrti. Pokojni ravnatelj Golob je bil zvest naročnik našega lista, in, zmerom človek reda in dela, je bil tudi reden, vesten plačnik naročnine. Zedinjena zavarovalnica v Ljubljani, pri kateri je vsak naročnik »Jutra« zavarovan za primer smrtne nesreče, je pokojnikovi soprogi ge. Franji Golobovi brez pridržka izplačala zavarovalnino v znesku 10.000 din. Smrt je zmerom enaka: tudi kadar iznenada obišče še tako premožen dom, spravi življenje preostalih iz tira, zato pa je »Jutrova« zavarovalnina ob vsaki taki priliki velika blagodat. Zato nas je ga. Franja Golobova naprosila za objavo naslednje Zahvale: sreča ugrabila enega naših vzor-mož, človeka, ki si je z marljivim delom in čvrstim, pokončnim značajem ustvaril spoštovanja vredno pozicijo v družbi — nesreča sama se je pripetila v takih okolnostih, Podpisana vdova po g. Franju Golobu, ravnatelju tobačne tovarne v Ljubljani, se Zedinjeni zavarovalnici v Ljubljani toplo zahvaljujem za takojšnje izplačilo zneska 10.000 din, za katerega je bil moj pokojni soprog kot naročnik »Jutra« zavarovan. Hkrati pa izrekam zahvalo tudi upravi »Jutra«, ki je z uvedbo te plemenite ustanove pokazala pozornost in skrb za srečo in prospeh svojih čitateljev. V Ljubljani, dne 27. julija 1940. Franja Golobova s. r. Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne Po sklepu izvršnega odbora Sokola kraljevine Jugoslavije bo jugoslovensko so-kolstvo posebno svečano proslavilo letošnji kraljev rojstni dan. Dne 6. septembra stopi namreč kralj Peter n. v leto svojega polnoletstva, sokolstvo pa v zaključno leto svoje Petrove petletke. Savez je izvolil poseben odbor, ki bo izdelal program kraljeve proslave za vse sokolske edinice. Istočasno se bo sokolstvo obrnilo za sodelovanje na vsa rodoljubna in nacionalna udruženja. Med drugim bodo 6. septembra iz vseh krajev, kjer so sokolske edinice, prispele v Beograd sokolske štafete, da prinesejo mlademu kralju čestitke in izraze vdanosti in ljubezni sokolstva in vsega naroda. Zanimiva izjava Beograjski »Sokolski glasnik«, glasilo Saveza SKJ, je objavil 12. t. m. vest, da so bili odborniki fantovske podzveze v Celju razrešeni in da je bila imenovana nova uprava podzveze. »Sokolski glasnik« je tudi omenil, da so bili omenjeni odborniki razrešeni zato, ker so se zavzemali za čim ožje sodelovanje in zbližanje s Sokoli. Na to vest je objavil g. dr. Stanislav žitko, predsednik Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani, v »Sokolskem glasniku« z dne 26. t. m. popravek. Izjavlja, da omenjeni gospodje niso bili razrešeni zato, ker so se toplo zavzemali za čim ožjo sodelovanje in zbližanje s Sokoli, nasprotno, da so ostali v odboru še dalje ravno oni člani, ki so se najbolj zavzemali za sodelovanje s Sokoli na narodnoobrambnem področju. Predsednik celjske podzveze fantovskih odsekov je sedaj prof. Mirko Bitenc, duhovni vodja pa je prof. Rudolf Hanželič. Ker se izjava dr. žitka nanaša v posebni meri najbrž na ta dva gospoda kot vodilna funkcionarja, bosta v smislu izjave dr. žitka gotovo zastavila vse svoje sile za čim tesnejše sodelovanje slovenskih fantov s Sokoli na danes prav posebno važnem področju narodne obrambe. S tem bosta tudi najlepše ovrgla razne govorice, ki so se razširile po razrešitvi članov uprave celjske fantovske podzveze. ki so bili prav tako vneti zagovorniki sodelovanja s Sokoli. Razčiščenje v takih zadevah je koristno v vsakem pogledu, zato ga iskreno pozdravljamo- »Sokolski glasnik« pristavlja k popravku dr. žitka svoj komentar, v katerem pravi: »Iz te službene izjave je treba sklepati, da Zveza fantovskih odsekov ne samo, da se ne protivi sodelovanju s sokol-stvom, temveč nasprotno, da to sodelovanje odobrava ter v svojih krajevnih odborih drži baš one funkcionarje, ki se za to zavzemajo. Tako stališče samo naj-prisrčneje pozdravljamo. Ako Zveza fantovskih odsekov res drži one svoje funkcionarje, ki se zavzemajo za sodelovanje s Sokoli, potem ne vidimo razloga, da bi se to sodelovanje še ne poglobilo in da bi se ne dalo še konkretnejše oblike razpoloženju, ki je Izraženo v popravku predsednika ZFO. Mi smo že neštetokrat rekli, da smo od srca pripravljeni sodelovati z vsako jugoslovensko, vsako srbsko, hrvatsko in slovensko organizacijo, ki ima za cilj, da brani celokupnost in neodvisnost jugoslovenske države. Pri tem ostajamo. Poudarili smo še posebej, da pri tem mislimo tudi na fantovske odseke. Zato je z naše strani vse pripravljeno in ne obstoje nobene zapreke na potu k temu sodelovanju.« ^Slovenec" proti pro£. Kicu Včerajšnji »Slovenec« polemizira z Izvajanji beograjskega »Napreda«, ki je v posebnem članku odklonil korporatizem, kakor ga priporoča Slovenska ljudska stranka. Organ prof. Iliča misli, da bi tak korporatizem značil povratek v srednji vek in bi povrh v srbskem delu naroda še izzval sum, da gre pii tem za čisto klerikalne namene. »Slovenec« pravi, da prof. dr. Ilič ne pozna papeških okrožnic in ne ve, da prav stanovska država, kakor jo zamišljajo te papeške enciklike, »totalitarno nasprotuje totalitarni državi«. Ravno stanovska uredba države bi najbolj jamčila za svobodo vere in vsakega poštenega prepričanja. V ostrih besedah se obrača »Slovenec« proti demokratizmu, češ stanovske zbornice po zamisli krščanskega pojmovanja države bi bile v resnici zastopnice ljuc>ke duše in stremljenja v znatno večji meri kakor lažidemokratizem, ki je popolnoma odvisen od strank itd. »Slovenec« zatrjuje končno, da se voditelji Hrvatske seljačke stranke gotovo smejejo prof. dr. Iliču, ko trdi, da korporatizem nI združljiv s programom HSS. Nasprotno, pravi »Slovenec«, bi ta stranka po stanovskem sistemu ne bila ne samo nič prizadeta, nego bi bila še okrepljena. »Slovenec« je pri tem prezrl, da so dr. Maček in ostali voditelji Hrvatske seljačke stranke korporacijski sistem že odločno odklonih, poudarjajoč, da je nezdružljiv z načelom kmečke demokracije, ki ga HSS nosi in zastopa. Koncentracija naše zunanje trgovine »Hrvatski dnevnik« razpravlja o potrebi koncentracije naše zunanje trgovine. Dosedanji sistem kontrole izvoza in uvoza je škodljiv za naše narodno gospodarstvo. Kontrolo vršijo različne ustanove: Narodna banka, Prizad, direkcija za zunanjo trgovino, ministrstvo vojske In mornarice, poleg tega pa za gotove predmete še ministrstvo financ, ministrstvo za socialno politiko, uprava državnih monopolov in kmetijsko ministrstvo. Prav tako Je z uvozom. Načelno ima tu sicer kontrolo izključno Narodna banka, dejansko pa poleg nje še kmetijsko ministrstvo, ministrstvo vojske in mornarice, ministrstvo socialne politike, uprava državnih monopolov, ministrstvo za pošte in telegraf. Imamo primere, da vršijo to kontrolo nad izvozom odnosno uvozom istočasno po dve navedenih institucij. »Hrvatski dnevnik« smatra, da je potrebno ves ta posel koncentrirati v eni in isti ustanovi, ker je današnje stanje nevzdržno. Druge države, ki so naši partnerji v mednarodni izmenjavi blaga, Imajo organizirano gospodarstvo, pri nas pa je vse razbito. Ko je tako »Hrvatski dnevnik« dokazal potrebo enotnega vodstva in kontrole zunanje trgovine, zahteva v nadaljnjih izvajanjih, da se ta koncentracija Izvrši s popolnim ozirom na posebni položaj Hrvatske, ki je v pogledu trgovine povsem avtonomna. Skupna da je ostala samo trgovinska politika, to je sklepanje trgovinskih pogodb, v vsem drugem pa ima pravico zahtevati, da se zunanja trgovina ne koncentrira brez njenega merodajnega vpliva. Beograjske ustanove zato ne hi mogle imeti na področju Hrvatske neke svoje podružnice, temveč Ima Hrvatska pravico na povsem samostojne ustanove. Današnji čas da vse bolj dokazuje, kolike važnosti je gospodarska samostojnost Hrvatske. K tem izvajanjem »Hrvatskega dnevnika« bi bilo praktično še pripomniti, da je danes minister trgovine Hrvat, da je ravnateljstvo za zunanjo trgovino pod vodstvom dr. Bičaniča, Prizad pa pod vodstvom dr. Totha. Dr. Markovic odložil lastništvo „Dela* Minister pravde dr. Lazar Markovic je izdajal zadnji dve leti tednik »Delo«, ki je zastopal načela njegovih radikalskih prijateljev. Tednik »Delo« se ie skozi vse številke toplo zavzemal za združitev radikalov. Sedaj sporoča redakcija »Dela«, da »je minister dr. Markovic zaradi prezaposlenosti s službenimi posli odložil lastništvo lista. V bodoče bo zastopal lastništvo »Dela« v imenu (dr. Markovičeve-ga) »državnega radikalnega odbora« minister v pokoju dr. Milutin Popovič. Borba proti masonom V beograjskem »Vremenu« je objavil njegov direktor dr. Danilo Gregorič. evo-ječasno najintimnejši sodelavec Dimitrija Ljotiča in pozneje dr. Milana Stojadinovi-ča. dva članka o jugoslovenskih masonih. katerih vsebina po priliki odgovarja pri nas že znanim razkritjem o »masonskih kleščah«. Članke g. dr. Gregoriča s do-sebnim zadovoljstvom citira »Slovenec« kot znani specialist za masonska vprašanja. Sedaj pa se oglaša »Hrvatska Straža«, kjer 9ediio zagrebški Specialisti za maso-ne. Toda. kdor ie pričakoval, da bo tudi »Hrvatska Straža« z zadovoljstvom ponatisnila dr. Gregoričeva »odkritja« in jih zabelila še s svojimi ocvirki, ta se je varal. V članku »Zakaj ie »Vreme« proti masoneriji«. dokazuje »Hrvatska Straža«, da ie vsa kampanja v beograjskem listu uprizorjena samo zato. »da bi prikrila in opravičila prikrite centralistične tendence v bodočem razvoju naše notranje politike.« Beograjski list ie namreč med svojimi težkimi očitki na naslov masonerije napisal tudi sledečo trditev: »Jugosloven-ska masonerija se je trudila z vsemi sredstvi za to. da prepreči vsako politično reformo, ki bi uvedla namesto razcepljenosti naroda v obliki slabega in omahliive-ga mnogostrankarskega liberalno-demo-kratskega sistema novi red avtoritete, nacionalnega sodelovanja in solidarnosti.« »Hrvatska Straža« očita »Vremenu«, da dela v tem oziru masonom krivico. »Kajti ravno masoni so bili tisti, ki so podpirali skozi leta šesto januarsko diktaturo. Bili so vedno proti cepljenju in za integralno jugoslovensko politiko. Masonom je mogoče mnogo očitati, vendar pa tega ne, da bi bili proti reformam, ki si iih želi »Vreme« in z njim nekateri beograjski krogi, to ie proti reformam ki bi potisnile hrvatski narod zopet v podrejeni položaj in bi se z njimi izigrale hrvatske nacionalne pridobitve. Resnica je, da so proti nameravanim reformam med Hrvati tisti krogi, ki so bili vedno nasprotniki maso nov. Masoni pa še dolgo ne! »Vreme« prapoveduie neko borbo proti masonom v znamenju nekih novih reform, za katerim pa se skriva samo nova oblika beograjskega centralizma, ki jo sedaj opravičuje kot potrebo novega časa. ko v Evropi zmagujeta dva nacionalizma, v Italiji in Nemčiji. Če misli »Vreme«, da je mogoče pri nas obnoviti centralizem pod firmo borbe proti masonom potem naj ve že sedaj, da bo naletel v prvi vrsti na nepopustljiv odpor med Hrvati, ki so se borili proti masonom že takrat, ko se ni upalo »Vreme« proti masonom niti črhniti. Do tega poguma se je šele povzpelo po porazu masonstva v FranciiL Sicer pa bi storilo »Vreme« dosti boljše, če bi namesto napadov na masone objavilo imena vseh masonov«. ki so skozi 20 let vladali v tej državi, kakor tako lepo piše. »Mislimo, da bo treba za to več poguma. kakor pa ga imajo pri »Vremenu« ...« V nečem ima »Hrvatska Straža« prav. »Boi proti masonom« se vrši pri nas na čuden način. Nikdo namreč ne pove. kdo so ti nevarni tiči in kie se nahaiaio. In vendar bi bila to naiinteresantneiša stran cele kampanje. Glasilo slovenskega Jugo-rasa o idejah dr. Bičaniča Glasilo sflovenskega Jugorasa »Slovenski delavec«, ni zadovoljen z idejami, ki jih je nedavno iznese! direktor Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Bičanič o potrebi osnovanja seljaške države. Po mnenju »Slovenskega delavca« ideje »fillomark-sista« g. Bičaniča ne odgovarjajo pojmu pravične in pravilno urejene družbe, »nego odgovarjajo marksistični miselnosti. Tej je vseeno, samo da nekdo izvaja gospodarsko nasilje, pa je za njo vse lepo v redu.« »Slovenski delavec« je za korporacijski sistem na podlagi papeških enciklik, ki nudijo najlepši izhod za rešitev vseh velikih gospodarskih in socialnih vprašanj naše dobe. »Slovenski delavec« pa bi seveda ne bil zvest sam sebi, če ne bi napadal tudi svojih katoliških kolegov v Jugoslovanski strokovni zvezi. Očita jim nič manj, kakor da so siromaki »prilimali tudi papeške okrožnice, duhovščino in njene konference in sploh vse katoličane na tarčo.« Ogorčeno pristavlja: To je pač stvar okusa in krščanskega pojmovanja vodilnih krogov okoli njihovega glasila.« Gospodje okoli »Slovenskega delavca« naj raje o limu in prillimanicah molče, ker se slovenska javnost še vse predobro spominja, kako tesno so bili prilimani na voditelja Milana, dokler je izdeloval svoje načrte za unifikacijo vsega delavskega strokovnega pokreta pod vodstvom Jugorasa in njihovih priveskov v Sloveniji in drugod. Razid prostozidarskih lož v Bolgariji Soflj®, 27. jul. e. Veliko senzacijo j® vzbudila vest, da so se prostozidarske lože sklenile raziti. V najkrajšem času bodo prenehale delovati vse bolgarske lože. Bolgarska vlada je namreč sklenila razpustiti vse prostozidarske ložr CENE MALIM OGLASOM FO 50 por za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din &— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo fdr»*H Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi te ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—v Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Wo 17-—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogtasnega^de^^. JJj,, J,. v znamkah Vse pristojbine za znale oglase je plačati pri predaji naroSIa, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam ? Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2egnanje y nedeljo in ponedeljek pri Pečnikarju v Sv. Jako ob Savi. Avtobus vozi iz Ljubljane ob 14.30, 15.30, 17,30. 18.30 in 20.00. Povratek iz Sv. Jakoba ob 16.00, 19.30, 20.30 in 22.30. 18723-18 Brezmesni so dnevi, mrzle noči! Pri nas se pa pleše, se vriska, vrti. Dospel je prvovrsten dinga? Itajerska in dolenjska vina. Naša priznana kuhinja bo za danes še posebno založena z nai*4;usnejšimi jedrni. Zato danes vsi v gostilno »Pod gozd« na Dolenjsko cesto. 18311-18 Izletnikom in letoviščarjem Pohorja se priporoča auto-taksi Janko Rečnik, Hoče, tel. št. 5, telegram auto-taksi. 18754-18 Gostilna Triglav pri remizi Danes kakor vsako nedeljo koncert s plesom. Vabljeni! 18599-18 Gostilna Poljšak rabi vsako nedeljo in praz nik na veselo zabavo z god bo. Najnovejše kegljišče, klubi vabljeni. 18882-18 Vsi prijatelji dobrega cvička Be vabijo v gostilno k PajijUk Vegova uli. 10. Točijo se tudi izborna štajerska vina in večkrat dnevno sveže pivo Itd. Vedno in ob vsakem času razna topla in mrzla jedila. Gostom na razpolago klavir, biljard in balinišče. Zato vsi in vse še danes in vedno zahajajte le k Panju v Vegovi ulici. Se vljudno priporoča in vas vabi Tone Huč. 19024-18 Danes je žegnanje na Viču pri Novaku, kamor ste vabljeni. 19022-18 Jutri vsi na žegnanje v gostilno pri opekarni (preje Križnik) na Viču. Domača zabava, jagnje na ražnju. Vabljeni. 18975-18 Gostilna Martine, Zg. Šiška Danes prijetna zabava. Lepa godba! Fina vina in razne kuhinjske dobrote! 18977-18 Danes je nedelja sv. Jakoba zato pohitite vsi na žegnanje in ples v Kurjo vas k Putrichu. Vsi vabljeni. 18960-18 iIiK' f'7'J Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dobri avtomehaniki se sprejmejo takoj. Predstaviti se je pri Avto šolman, Celje. Mariborska 5. 17764-1 Krojaškega pomočnika prvovrstnega za damske plašče sprejme Pučnik, Frančiškanska ulica. 17710-1 Deklico pridno, revnih staršev, iščem za pomoč pri hiši. Naslov v vseh posl. Jutra. 18701-1 Leso-strugarski pomočnik se sprejme takoj, hrana ln . stanovanje v hiši Babič, strugar, Rečica. Laško. 18687-1 Pisarniško moč ln več sodelavcev sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Velika zavarovalnica* na upravo lista. 18682-1 Mlinarskega pomočnika sprejme za takojšen nastop. Valjčni mlin Petek Jceip, Trate, Marija Snežna._ 19053-1 Brivskega pomočnika dobro moč, iščem za takoj ali xk> dogovoru. Frizerski salon Cividini, Gornja Radgona. 18639-1 Dober trio se sprejme s 1. septembrom t. 1. za ob sobotah in nedeljah. Kupi se tudi dinamični zvočnik. Klavir v hiši. Ponudbe na hotel Bvropa, Kranj. 18615-1 Čevljarskega obrtnika ki bi mojo trgovino oskrboval z ročnim delom, čevlji vseh vTst iščem. Ponudbe poslati na Marija Težulati, Dobra kuharica stara od 25 do 30 let, dobi takoj službo pri boljši družini na deželi. Plača din 300 mesečno. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dežela«. 19050-1 Mlajšo postrežnico za dopoldan iščem za takojšnji nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Postrežnica za dopoldan«. 18770-1 Modistki Za stalno se sprejmeta dve pomočnici, dobri moči. Salon Mira, Ljubljana Mestni trg 7. A. Uratnik. 18995-1 Pošteno dekle zmožno kuhe in vseh gospodinjskih del, iščem k* mali, boljši družini. NasIov v vseh posl. Jutra. 18994-1 Trgovska pomočnica zanesljiva, poštena, začetnica se sprejme v manufakturno in galanterijsko trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Jesenice, Gosposvetska c. 13, Melhar. 19000-1 Gospodična obvladajoča nemščino, se išče k 6 letnemu fantku k slovenski rodbini v Beograd. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Beograd-. 18578-1 Gospod srednjih let išče za takoj energično maserko (masažistkinja). Ponudbe z zahtevki takoj na ogl. odd. Jutra pod »Energična«;. 18945-1 Slaščičarja dobro izvežbanega pomočnika, sprejmem takoj v službo. Slaščičarna Pretnar, Jesenice. 18990-1 Natakarico sprejmem takoi. Predstavite se osebno. Mestni trg 11, Ljubljana. 18965-1 Katera učiteljica menja za moje mesto na šest-razrednici v lepem kraju, tik železniške postaje, blizu sreskega mesta, ugodne zveze z Mariborom. V poštev pridejo tudi večji kraji na Dolenjskem ob železnici aH avtobusni progi. Naslov v vseh poslov. J ultra. 19054-1 10—15 zidarjev dobro izurjenih za opeko in kamen, takoj sprejme »SI ograd«, Vrtača 9«. 18662-1 Pletiljo izurjeno in vajenko sprejmem za stalno. — P etarna, Slovenska 26, Maribor. 19055-1 Pekovskega pomočnika začetnika, pridnega raz-našalca kruha, sprejmem proti dobri pčači takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19058-1 Mehanik dobra moč za kolesa, šivalne stroje in motorje, se išče za štajersko. Ponudbe na podružnico Jutra, Maribor pod »Samostojen«. 19057-1 Elektromonter vešč vseh del, dobi stalno nameščenje. ETektro-instalacija Pinterič, Maribor, Slovenska ul. 24. 19062-1 Zdravo dekle ea pomoč pri gospodinjstvu, staro 20 do 35 let, sprejme K. Goldschnig, umetni mlin, Fram pri Mariboru. Plača po dogovoru. 19063-1 Več slikarskih in pleskarskih pomočnikov in vajenca sprejme takoj Klezin Kari, Laško. 19044-1 Šiviljske pomočnice samo prvovrstne, sprejme modni salon Rozman Jelka, Cesta 29. okt. 23. 18936-1 Postrežnico za ves dan. ki zna kuhati, se sprejme. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19023-1 Dobrega kovača ali ključavničarja za brušenje pil sprejme pilarna I. Figar, Vošnjakova 12. 18921-1 Krojaškega pomočnika dobrega, sprejmem takoj. Matoh Ignac, Rožna dolina Cesta VII, 30, Ljubljana. 18906-1 Drogiste in drogistinje samo prvovrstne moči, — sprejme drogerija Gregorič, Ljubljana. Ponudbe izključno le pismeno. 18905-1 Brivskega pomočnika sprejme frizerski salon Stane RAPAR, Prešernova ul. 9. 18909-1 Šivilje za pletenine dobe delo. Roškar Josipina, Mestni trg 13. 18087-1 Hlapca za kmečka dela sprejmem takoj. Dovč Ignac, Mala vas 2, p. Ježica, Ljubljana. 19015-1 Deklico ki je vajena kuhinje, ali ima veselje do kuhinje sprejmem. Gostilna Angelca, Ježica, Ljubljana. 19019-1 Pridno dekle vaieno vsega dela in kuhe iščepi za 1. avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »4 osebe«. 19072-1 Frizerska praktikantka dobi mesto v salonu Lju-bica, Aleksandrova 16, — Ljubljana. Hrana in stanovanje v hiši. 19071-1 Trgovski pomočnik se sprejme s 15. avgustom v trgovino z mešanim blagom v industrijskem kraju. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Trgovski pomočnik 669«. 18797-1 Frizerskega pomočnika (co) dobrega in zanesljivega, sprejme takoj Bari Ivan, Slovenj Gradec. 18813-1 Simpatično natakarico lahko začetnica in mlado kuhinjsko pomočnico sprej mem s 1. avgustom. Ponudbe s sliko ali osebno, restavracija »Arko«, Ribnica. 18623-1 Mlajšo služkinjo iščem za manjše gospodinjstvo treh odraslih oseb. Biti mora dobra kuharica, izvežbana v pospravljanju in dr-žanju reda ter snažna in zanesljiva. Pismene ponudbe na Bela Hauser, Ruma. 18631-1 Pekarski pomočnik samostojen delavec sprejme vsako službo zaradi pomanjkanja dela v sedanji službi. Naslov: Ivan Spolar, pekarna Ludvig, Breg pri Ptuju. 18609-1 Gospodično ki obvlada nemščino iščem k 61etnemu fantku k slovenska rod'nr? v Bcogtadu. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Beog>ad«. i 1578-1 Elektromonterja mlajšo moč, zanesljivega, vestnega delavca, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18655-1 Mlajša prodajalka poštena in zanesljiva dobi službo v trgovini z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Potrebna kavcija. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana VII«. 18657-1 Brivski pomočnik mlajši, dober in hiter delavec, dobi takoj stalno služ bo. Plača din 250 mesečno z vso oskrbo v hiši. Briv-nica v gostilni »Amerika«, Celje, Sp. Hudinja št. 13. 18676-1 Fotopomočnica samo v resnici sposobna re-tušerka za negativ in pozi-tiv dobi trajno službo. Ponudbe z oznako plače na Foto Pieser, Maribor, Ve-trinjska 30. t 18758-1 Samostojne kuharice dekleta za vsa hišna dela dobe službo v posredovalnici, Wolfova 20. Predstaviti se osebno. Ženske dobe prenočišče. Sprejemajo se prijave za kuharski tečaj. 18816-1 Korespondentinjo za slovensko in nemško korespondenco iščemo začasno. V primeru sposobnosti tudi za trajno. Zahteva se primerna predizobrazba, lahko tudi začetnica. Ponudbe s kratkim opisom življenja in službovanja na ogl. oddelek Jutra pod »P1 sarniška moč«. 18874-1 Sposobnega poslovodjo in mlajšega vodovodnega instalaterja za montažni oddelek išče delavnica vodovodnih armatur. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Stalno mesto 940*. 18812-1 Polirja za zgradbo ceste sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv«. 18491-1 Ključavničarski pomočnik po možnosti da je tudi vodovodni inštalater se sprejme V poštev pride samo dober delavec. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18784-1 Oskrbnika ki je vešč gostinske obrti za planinski dom na Mrzlici se išče. Za prevzem inventarja je potrebna kavcija 10.000 din. Prijave je poslati do 20. avgusta t. 1. na podružnico SPD v Trbovljah, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Za pismeni odgovor je priložiti znamko. _________ 1S78&-1 Krojaškega pomočnika mlajšega, za male kose, ki ima možnost prakticirati za žensko delo, sprejmem takoj za stalno. Pismene ponudbe na Slokan Franjo, Krapinska 17. Zagreb. 18584-1 Vajenca(ko) in foto-pomočnika(co) sprejme feto-atelje Mavec, šmartinska 4. 18927-1 Directrice za damsko konfekcijo, s strokovno prakso sprejmem takoj pod zelo ugodnimi pogoji. V ponudbi je navesti šolsko izobrazbo, dosedanje delovanje, starost in priložiti sliko. Uglajen nastop in znanje nemškega jezika pogoj ! Mastek, elitna konfekcija, Maribor. 18759-1 Damsko frizerko solidno, pošteno, katera je zmožna vsakega prvovrstnega dela v tej stroki sprejmem. Plača po zmožnosti in spretnosti. Predstaviti se osebno Salon Zakrajšek Anka, Maribor, Stolna ul. 1. 18761-1 Prodajalko z večletno prakso v damski konfekciji sprejmem takoj ali kasneje. V ponudbi je navesti dosedanje delovanje, starost in priložiti sliko. Na event. ponudbe i2 drugih strok se ne bo odgovarjalo. Mastek, elitna konfekcija, Maribor. 18757-1 Gaterist za polnojarmenik se takoj sprejme, prednost daljša praksa. Kari Wesiak, Maribor, Cankarjeva 2. 18756-1 Tamburirarico sprejmem takoj v službo. — Ponudbe poslati na ogl. od-del. Jutra pod »Vestna in spretna«. 18771-1 Ključavničarski pomočmi vesten in vajen dela štedilnikov se takoj sprejme. Košak Janko, splošno ključavničarstvo, St. Rupert, Do lenjsko. 18709-1 Izvežbano pletiljo in šiviljo za pletenine, sprejmem. Čuden, Staretova 14. 18868-1 Korespondentka za nekaj tednov, ev. tudi stalno, dobi službo. Pogoji: perfektno znanje nemščine, stenografije, dober spomin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženirska pisarna«. 18866-1 Samostojno kuharico pošteno in zanesljivo išče večja gostilna v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna 940«. 18871-1 Čevljarski pomočnik zmožen vseh del, dobi takoj mesto. Klavžer, Vošnjakova 4. 18858-1 Tapetniškega pomočnik« starejšega, ali mojstra samca, da bi nadaljeval obrt, iščem. Mora Zmožen mora biti vseh tapetniških del in imeti nekaj kavcije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18553-1 Mlajša natakarica z znanjem nemščine, prikupnega ponašanja se sprejme s 15. avgustom v kolodvorsko restavraoijo. — Pismene ponudbe s priloženo sliko na ogl. odd. del. Jutra pod »Simpatična« 18685-1 Kontoristinjo za trgovsko pisarno, ki je zmožna vseh pisarniških del sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kon-toristinja«. 18681-1 Šiviljsko pomočnico za kostume in plašče se sprejme za stalno. Nastop takoj. Franja Čop, krojačica, Jesenice-Fužine. 18684-1 Preprosto dekle, ki je zmožno nekoliko kuhe ali vsaj šivanja rabimo za gostilno, takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Pošteno, preprosto dekle«. 18694-1 Mehanik — šofer z izpitom, trezen, vešč v popravljanju in sestavljanju dvokoles se sprejme takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18689-1 Frizerko, sposobno, iščem za takoj oz. za 1. avgust. Plačam dobro. Ivan Žižek, frizerski salon, Ljutomer. 18811-1 Učitelja ali učiteljico za glasovir za šolsko leto 1940/41 išče Sokolsko društvo Novo me- St°- 18888-1 Postrežnico pošteno, vajeno vseh hišnih in vrtnih del samo za popoldne iščem. Zglasiti se Rožna dolina c. VII. št. 15.. J8883-1 Postrežnica za dopoldne vsak dan se išče. KorytkoM, 22/11. 18848-1 Dva čevljarska pomočnika sprejme takoj v stalno službo Planine Lojze, Vel. Lašče. 18878-1 Šiviljo izurjeno za tamburiranjc pletenin lahko samo po urah takoi sprejmem. Ljubljana, Predovičeva ul. 14. 18892-1 Kurjač parnega kotla oz. upokojenec, ki bi opravljal tudi dela hišnika dobi službo v manjšem obratu v Radovljici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radovljica«. 18890-1 Mesarski pomočnik samostojen prekajevalec dober v izdelavi raznovrstnih mesnih izdelkov se takoj sprejme. Franc Ocvirk, mesar, Povšetova 38. Ljubljana. 18837-1 Strežnica za dopoldanske ure se išče. Galetova 11. Šiška. 18830-1 Hišnik, vajen vrtnarstva, se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik — vrt- nat<<" _18823-1 Postrežnica pridna m poštena, obenem za pranje perila, se takoj sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra. 18934-1 Vodilno službo dobi, kdor položi kavcijo din 30.000. Vse ostalo pod »Sigurno« na osi. odd. Jutra, Ljubljani. 18901-1 Pisarniško moč samostojno v vseh pi sarniških poslih, v slo-vensko-nemški korespondenci in knjigovodstvu, sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani v italno službo. Ponudbe z zahtevki in referencami na oglasni cddeloK pod »Dobra pisarniška moč. 18897-1 Šiviljo za pobiranje petelj na nogavicah sprejmemo. Strojno lahko delo. Izurjene štoparice imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klinika nogavic Ljubljana«. 18898-1 Trgovski pomočnik kolonijalne stroke, vojaščine prost, mlajša agil-na moč, se sprejme za vodstvo bonboniere. Prednost imajo gospodje. ki so v sličnlh strokah delovali. Ponudbe z referencami na ogl. oddelek Jutra pod »Bon-boniera pri glavni pošti«. 18899-1 SluibejsiB Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din, za šifro ali adjanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din Tovariša nad 40 let, ki bi mi pre-skrbel stalno službo uradnice, si želim. Vešča vseh pisarniških del in knjigovodstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelja 39«. 18653-2 Trgovska pomočnica mešane stroke, vajena tudi pisarniških del, ki obvlada deloma nemščino, zanesljiva in poštena, išče primerne namestitve. Ponudbe pod »Vestna in agilna« na ob?., odd. Jutra. 18645-2 Lesni manipulant išče primerne namestitve. Sposoben obrato-vodja ln popolnoma verziran v lesni stroki. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18624-2 Samostojna gospodinja želi mesto gospodinje k samostojnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18800-2 Boliše dekle z gospodinjsko šolo želi mesta k otrokom pri dobri družini. Gre tudi v Beograd. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18643-2 Mlado dekle izučeno kuhanja v Liublja-ni, išče službo v boljši družini v Beogradu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno mlado dekle«. 18644-2 Mlad upokojenec Slovenec. vešč nemščine, italijanščine, madžarščine, želi mesta pomožne pisarniške moči, blagajnika, inka-santa, skladiščnika, ekspedi-terja, nadzorstva, privatnega detektiva, agenta, spremljevalca, dacarja, kino-kavarni-škega-hotelskega, _ letoviščar-skega ali tovarniškega por-tirja, strežnika, oskrbnika ali kaj sličnega. Ponudbe podružnici Jutra, Celje pod: »Sposoben«. 18677-2 vi JERIHA J V „ JUTRU"! Trgovski pomočnik verziran v manufakturni. galanterijski in špecer. stroki, želi premeniti službo. Zmožen voditi podružnico. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko: »Zelo agilen«. 18679-2 Dekle z dežele, pridno in pošteno, ki zna šivati, dobra moč, želi kjerkoli takojšnie namestitve kot natakarica ali sobarica. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Pošteno dekle«. 18675-2 Trgovski pomočnik mešane stroke išče zaposlitve v večji trgovini. Cenjene ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Takoj«. 18673-2 Trgovski pomočnik s prakso v specerijski trgovini, z malo maturo in enoletnim trgovskim tečajem, vešč v pisarniških poslih in aranžira-nju, želi nastopiti službo v manufakturni trgovini. ali a.ično. zaradi izpopolnitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben in točen«. 18853-2 Postrežnica išče zaposlitve za dopoldne. popoldne ali ves dan. Vajena je tudi kuhe. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Poštena 66«. 18834 2 Kmečko dekle vajeno vseh hišnih in pu jskih del, išče službe. Poizve se pri hišniku. Nunska ulica 19. 18815-2 Strojni mehanik išče mesta. Vešč v popravilu in montaži raznih strojev, dober in zanesljiv. Pismene ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Družabnik«. 18780-2 Trgovska sotrudnica verzirana v manufakturi, galanteriji, špeceriji, išče služ be. Ponudbe na podružnico Jutra. Trbovlje pod »Pridna in poštena«. 18786-2 Dekle 20 let stara, želi mesta kot pomočnica gospodinji, ali tudi kot sobarica, najrajši v okolici Vrhnike. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 18492-2 Gospodinja samostojna, varčna, dobra kuharica, išče službe pri samostojnem gospodu ali pri mali družini. Ponudbe na podruž. Jutra, Trbovlje pod »Zvesta«. 18789-2 Gospodična iz dobre družine bi šla na Gorenjsko kot spremljevalka otrok le za hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna in poštena«. 18714-2 Izložbeni aranžer samostojen v vseh strokah želim menjati službo. — Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Samostojen aranžer«. 18753-2 Trgovski pomočnik — šofei mlajša moč iz večje trgovine na deželi, mešane stroke, dober vozač, želi mesto menjati, event. samo kot šofer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18749-2 Trgovska pomočnica z dobrim spričevalom želi namestitve v trgovini z mešanim blagom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18775-2 Šiviljska pomočnica išče primerno zaposlitev je vajena vseh hišnih in gospodinjskih del. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18776-2 Čevljarski prikrojevalec (Herrichter) z mojstrskim iz pitom, vajen tudi na več strojev išče zaposlitev. — Cenjene ponudbe na podružnico Jutra Novo mesto pod »Strokovnjak«. 18766-2 Šofer in mehanik marljiv in pošten, vojaščine prost, z večletno prakso išče mesto pri tovornem ali osebnem avtomobilu. Službo nastopi lahko takoj. — Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Šofer«. 18767-2 Trgovska pomočnica začetnica, poštenih kmečkih staršev išče službo v trgovini z meš. blagom. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ^ 18735-2 Absolventka meščanske in trg. šole prosi primerno namestitev v trgovini ali pisarni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18725-2 Pošteno dekle vešča kuhe, išče mesto v večjem obratu za pomoč gospodinji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. V 18724-2 Absolventka trgovskega tečaja, vešča stenografije in strojepisja išče primerne zaposlitve. Naslov: Gorenjec Marija, Hrušice 21, pošta St. Jani. 183«i-2 Izprašana vzgojiteljica (učenka prof. Molla, Dunaj) sicer v Jugoslaviji z dolgoletno prakso in s »pričevali v negi in vzgoji dojenčkov želi mesta k do-lenčku ali majhnemu otroku. Naslov in ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »No 29«. 18740-2 Trgovski pomori."!: marljiv in pošten, mešane stroke, išče službe v bližini Maribora ali Celja. Vaien vodstva podružnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z garancijo«. 18602-2 Službo gospodinje išče 431etna vdova, zmožna vsakega dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18690-2 Prodajalka dobro izvežbana v trgovini z mešanim blagom, želi primerne zaposlitve za takoj ali pozneje v Ljubljani ali okolici. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Prodajalka«. 18879-2 1000 Din a'l tudi več nagrade dobi oseba, katera preskrbi službo poštenemu delavcu v tovarni, skladišču ali službo banovin-skega cestarja. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18900-2 Natakarica išče službo, stara 28 let, z znanjem italijanskega jezika in z večletno prakso, za ta^ koj ali pozneje. Grem tudi izven Ljubljane. — Ruža Kocian, Barvarska steza 6, Ljubljana. 18911-2 Brivski pomočnik dobra moč, išče mesto. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »27 let«. 18915-2 Primerno zaposlitev išče absolvent srednje šole, star 19 let, pošten, marljiv in lepega vedenja ter zaupljiv, bodisi v tovarni, trgovini kot blagajnik ali pri kakšnem drugem podjetju. Zelo dobro nadarjen v risanju za tehnično stroko. Sprejme tudi mesto kot sluga. Zmožen nemškega, srbohrvatskega ter slovenskega je?ika ter strojepisja. Nastop takoj ali po dogovoru. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dela zmožen«. 18910-2 Natakarica vešča nemščine, zmožna kavcije, želi službo ali vzame gostilno odn. pošten lokal v najem. Ponudbe na Hitti Anica, Ljubljana, Jurčičev trg 3-3. 189962 Tkalski mojster išče sl-užbo. Prav dober za revolver - stroje, dobro vajen vseh vrst bombažnih strojev, stalno prost vojaščine — ju-goslov. državljan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strojnik«. 18950-2 Upokojenec orožnik srednjih let, trezen, zanesljiv, želi službe čuvaja, vratarja, skladiščnika ali karkoli. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Orožnik«. 18983-2 Modna šivilja se priporoča cenj. damam za delo ven ali na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19001-2 Gospodična z malo maturo, išče kakršnokoli zaposlitev, praksa v pisarni. Gre kot blagajničarka ali kot družabnica k osamljeni dami. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ambicija«. 18944-2 Prodajalka mlajša moč, vajena trgovine z meš. blagom, išče primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna prodajalka«. 18968-2 Brivski pomočnik išče službo, razpolaga tudi z aparatom za trajno. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Aparate. 19034-2 Trgovski pomočnik mešane stroke Išče službe za takoj. Zmožen vodstva podružnice. Ponudbe na podružnico Jutra, Celje pod »Fb-šten«. 19046-2 Sluga pisarniški in trgovski ali slično, zaupno mesto z daljšo prakso, vsestransko zmožen, popolnoma zanesljiv, pošten, trezen in vojaščine prost, išče službo kjerkoli. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožen jezikov«. 19075-2 Manufakturist z večletno prakso, vešč nem ščine, zmožen samostojnosti pošten in agilen, orožne vaje odslužil, z dobrimi referencami, vešč isto galanterije, konfekcije. Išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izurjen manufakturist«. 19073-2 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Vajenci (ke) Mesarski vajenec močan, lz dobre kmečke hiše, v starosti do 17 let, se sprejme pri Verdir Janez, Tržič. 18730-44 Vajenca sprejme takoj avtoličar in tapetar. 3urnik Mihael. Celje, Mariborska 15. 18205-44 Učenca v pekarno sprejmem tako). Vsa oskrba v hiši in plača. Beigott, pekarna, Rogaška Slatina. 18637-44 Vajenka poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo abeolventi-nje meščanske šole. Po-iiudbe na ogl. odd. Jutra pod »415« 18857-44 Vajenec se sprejme za mizarsko obrt. Celje, Prešernova ul. 11. 18765-44 Vajenca za kleparsko in inštal. obrt sprejmem takoj. D. čotič, Hrenova ul. 7. Liubljana. 18860-44 Vajenca v trgovino z usnjem sprejmem Pogoi : dober raču-n.ir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18862-44 Frizerska vajenka išče mesto za učenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerka«. 18884-44 Trgovina z meš. blagom v Ljubljani sprejme takoj učenca, ki ima vso oskrbo pri starših. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv 670«. 18841-44 Frizersko vajenko sprejmem takoj. Balenik Viktor, frizer, Tyrševa c, 71. 18929-44 15 leten fant se želi izučiti v trgpvini. Ponudbe pod »Veselje« na ogl. odd. Jutra. 18943-44 Vajenca za mizarsko obrt sprejmemo. Hrana v hiši. Mizarstvo Sava, Miklošičeva cesta. 18952-44 Vajenca sprejmem v fotografsko obrt. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19041-44 Trgov, vajenca z oskrbo pri starših, sprejme v delikateso in špece-rijo Ivan Pezdir, Gradišče štev. 3. 19080-44 Za popravni izpit iz vseh predmetov srednje šole instruiram po zmerni ceni. Uspeh zajamčen. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«. 18715-4 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krajevne zastopnike sposobne ln agilne sprejme zavarovalnica »SAVA«. — Ljubljana. Sf-Petra cesta 2. 16900-5 Tri zastopnike sprejmem za prodajo prvovrstnih čokoladnih garnitur. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajen zaslužek«. 18785-5 Trgovski zastopnik dobro vpeljan v Ljubljani in okolici, ki stalno obiskuje trgovine z meš. blagom, bi poleg svojega prevzel še kako zastripstvo dobre tvrd-ke. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Dober potnik«. 18997-5 Zaslužek Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prevoz gramoza s tovornim avtomobilom, večjo množino na razdaljo 5 km oddam avtopodjetni-štvu. Ponudbe na podružnico Jutra, Trbovlje pod šif.: »Transport«. 18790-3 Prevoz s tovornim avtom Ljubljana—Zagreb 3-5_ vagona cementnih plošč iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »333«. 18877-3 Pouk Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11. pritličje. Informacije dopoldne. 18597-4 Diplomiran filozof francoskega jezika, ln-štruira za ponavljalne izpite zanesljivo ln uspešno. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »15dln« 18818-4 Prihodnji prikrojevalni tečaj za vsa damska oblačila se bo vršil od 1. do 24. avgusta 1940. Vsa tozadevna pojasnila dobite na oblastveno dovoljeni krojni šoli Teodor Kune Ljubljana, Aleksandrova cesta 5/II. Za pismen odgovor priložite znamko! 19052-4 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šport DKW avto se po nizki ceni proda. Informacije šusteršič, Frankopanska 21. 18779-6 Otroške vozičke igrače ln kolesa kupujte na vogalu Miklošičeve in Tavčarieva pri tvrdki ST. REBOLJ 113-6 Proda se: Polstabilna lokomobila Lanz 45/70 P. S. maks. pritisk 10 atm., oerevna površina 20.2 k v. m Cepilna žaga 700 mm, 800 mm, s krogličnimi ležaji. Tračna žas^a Panbard & Leva^ser, Pariš 1100. velikost mize 1400X1230 rrm. Cepilna žaga Kirchner, Leipzig, premer kolesa 1200 mm, dovod lesa avtomatično z 2 z»bča-stlma in 2 gladkima valjema, krogličnimi ležaji. Vagoneti, razmak koles 76 cm Informacije daje Ivo 2:ic, Josipdol pri Ogulinu. 18354-6 Rolete vseh vrst, kupujete najceneje dokler je še stara zaloga pri izdelovalnici rolet Ludvik Perme, Ljubljana, Cesta v mestni log 15. 17521-6 50 vrtnih železnih stolov prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh posloval- nicah Jutra. 18804-6 Poceni prodam veliko Wertheim blagajno, eleganten voz (na pnevmatiko), škropilno brizgalno na kolesa, 4 omare in malo omaro za led. Pekarna Ludvig, Breg pri Ptuju. 18608-6 Otroški voziček globok, moderen, malo rabljen prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18651-6 Močan voz na štiri peresa in oljnate osi, malo rabljen, prodam. Voz je zelo pripraven za sejmarje z ma nufakturo ali slično. Poizve se v gostilni »Stara pošta«. Domžale. 18849-6 Moško zlato uro točno, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18870-6 Kako bo končal napad na Anglijo? Kdaj bo konec voine? Kdo bo zmagal? Kupite »Prerokovanja Nostradamusova« v trafikah in knjigarnah ali pišite na naslov: J. Goleč, Maribor, poštni predal 32 ter priložite din 12.— v znamkah. 18755-6 Športni voziček zadnji model — naprodaj. Jesih, Koroška 18 — fon-dove hiše. 18727-6 Žimo novo poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žima«. 1869816 Preprogo Ucoraj novo 3-40 X 2.80 pi-rotsko po ugodni ceni prodam. Koroščeva 1, Moste, Lj ubljana. 18707-6 Poceni prodamo: staro opeko, okna, vrata, traverze, kuhinjske in straniščne školjke, vodni rezervoar, železni štedilnik, krop kovinaste plošče za izolacije nasipni material, Jesenkova ul. 2. 18885-6 Kompletno ponikljarijo prodam. Kupim pa male ozkotirne tračnice. Ponudbe na ogl. od.d. Jutra pod »Tračnice«. 18917-6 Orodje za mehanika se proda.. Naslov v VBeh poslov. Jutra. 18931-6 Kmečko opremo obstoječo iz mize, 4 stolov in klopi, vse novo, ngodno prodam. Cigaletova 3/II. n. desno. 19066-6 Pohištvo in klavir, vse prvovrstno, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2&84-Č Otroške vozičke najlepše modele ugodna kupite pri »Tehnik«, J. BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. Prodaja tudi n« obroke! 18918-6 Ugodno prodam več vinskih finih sodov, male, velike pumpe, fU-terje. gostilniški gramofon, športni fini biljard, tesnila (Dichtung) ln drug materijal. Poizve se Rahne, Moste. 19029-8 Polnojarmenik Pini Kov 18 eol, v dobre« stanju, piodam takoj. Vprašanja ns ogl. odd. Jutr* riod šifro »Pini Koy«. 18959-6 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco, mizo, stole ia vet? drugih sličnih stvari. Ogleda se lahko vsak dan od pol 1. do pol 3. ure. Šimenc, Krakovska ul. 29. 18974-6 Kotel skoro nov, ognjišče z dvojno rešetko. Primeren za kuhanje mila, firneža, loja, masti, olja, marmelade itd. ugodno proda »Metalia«. Gosposvetska 16, tel. 32-88. 18969-6 Vrata, okno in stopnice se proda, tiskarna Grafika, Resi jeva c. 4. 18988-8 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Plinski rišo dobro ohranjen kupim. Naslov pustiti v ogl. oddelku Jutra pod šifro »Plinski« 18743-7 Staro gumo in stare zračnice kupuje po najvišji ceni DKW zastopstvo I. Lovše, Celovška c. 93. 18621-7 Gumi plašče nove ali dobro ohranjene kupi J. Majaron. Borovnica. 18559-9 Močne vreče (Bombay Quebracho) nekaj tisoč komadov kupim. Ponudbe na Interreklam Zagreb. M.isarvkova 28 pod »Vreče P-6303«. 18147-7 Starinske slike porcelan, pohištvo itd., kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, LJubljana. 18728-7 Jeklenke za plin kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500«. 18814-7 Kleparji pozor! Kupim aparat za preizkušnjo strelovodov, ročno orodje in dobro moško kolo. Ponudbe z ceno na Žibert, Radeč« pri Zid. mostu. 18796-? Rabljene čevlje moške obleke, perilo in stare cunje kupujem in pro-dajem. Klavžer, Vošnjakova 4. 18856-7 Moške stare obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Alojzij Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 18842* Štedilnik železen (miza) kupim. Ponudbe na ogl. oddeL Jutra pod šifro »Dobro ohranjen«. 19014-7 Tricikelj dobro ohranjen, trgovski pult ln stalaže kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Trgovina«. 18947-7 Buteljke in vsakovrstne steklenice la drugo kupi »Metalia«, Gosposvetska 16, telefon 32-88. 18970-7. Vinske sode dobro ohranjene od 50 do 200 litrov, kupim. Ponudbe na Pečnik, Lepodvorska S. Ljubljana VII. 18961-9! Voziček za prevažanje sladoleda kupim. Ponudbe a navedbo cene na Slavko Zupančič, Lafiko. 19045-7 Ročno črpalko za vodnjak, rabljeno, kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Glofoo-čina 25 m«. 19030-7 Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanj® naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa vsakovrstna, naj nove Ji« izdelave, v krasnih barvah po nizkih cenah pri »Triglavc, Resi Jeva 16. 19016-tt Damsko in moško kota najboljše znamke, popolnoma novo, za izredno nizko ceno naprodaj. , Sv. Petra c. 85, dvori-tgte, 1803341 Prispela pošiljka I koles ▼ Tseh barvah! Prodaja tudi na obroke! »Tehnik«. J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. 18919-11 Najboljša češka kolesa ES-KA dobite pri znani tvrdkl Ivan Jax ln sin, Tyrše-va 36. 19020-11 Kolesa malo rabljena, moška, dam-ska :n športna, prodam. — Dolenjska cesta 7. 19070-11 Oblačila BL-oeaa 1 Din, davek. 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. več oblek naprodaj v Linhartovi ulici 3, dvorišče. Ogled vsak delavnik od 1.—2. ure. 19078-1} Beseda 1 Din, davek 3 Dm, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio poceii prodam. Vprašati: Kožna dolina c. III. št. 12. 18680-9 Radio Orion 4+1 dobro ohranjen, poceni prodam. Poizve se Dobovšek Ivan, Stcžice 150, Ljubljana. 19011-9 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Veterinarsko enciklopedijo Stang und \Virto-: Tier-heilkunde imd Tierzucht dO knjig 1932). prodam. Eebek, Večna pot 37. 18872-8 »Kronika slovenskih mest« stare letnike, kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Kronika«. 18925 8 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo Za stanovanja, trgovske opreme in botele dobite na-h.treje v največji zalog: Pohištva Spalnice masivne. politirane m pleskane. Spalnice že od din 260C Omare .....55C Postelje.....22C Kuhinjske oprave . 90C Kuhinjske kredence . 525 Otr< ške rnsrelje . . 320 Žični vložki . . . 10C Modroci .... 26C Spreiemnmo naročila pc predloženih načrtih. Sprej memo rudi v račun smrekov ic bukov les, event. ga tudi kupimo Se priporočamo! »SAVA« mizarstvo Predjam.-.iiti Zagreb, Preradovičeva '.1 18634-19 Tigovino z meš. blagom v mestu na odlični toči-prodam. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »Zlata jama«. 18678-19 Zagrebško menzo najprometnejšega središča in trgovskega prometa, izvrstno idočo, s 150 najboljšimi abonenti. prodamo z velikim komfortnim inventarjem, finimi prostori, letnim hladnim vrtom, vpeljanim telefonom resnemu kupcu po solidni ceni. — Poslovnica: Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144 18806-19 Parna pekarna in mlekarna se odda takoj ali pozneje v najem. _ Oba lokala dobro vpeljana in na prometnem kraju. Vprašati: Rožna dolina c. II. št. 14. 18721-19 Lokal pripraven za špecer., manu-fakturo in železnino in stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje z vsemi pritiklinami v bližini postaje Polzela-Bra-slovče takoj oddam. Kuhat Anton, Polzela št. 32. Savinj ska dolina. 18674-19 Točilni paviljon na veseličnem prostoru velesejma, velik in dobro urejen z vso opravo naprodaj. Naslov v viseh poslovalnicah Jutra. 18875-19 špecerijska trgovina v centru Celja se zaradi selitve ugodno proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18763-19 Gostilna se odda takoj na prometnem kraju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18851-19 Stavbeni svet I Visokopritlično hišo še nedokončano prodam bli- Pekarijo in dva lokala manjša za obrtnike ali brivnico, oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 18903-13 Lokal vzamem v najem v strogem centru Maribora. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra v Ljubljani pod »Maribor 1940«. 19004-19 Lokal s pritiklinami, centrum Ljubljane, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno« . 19008-19 T Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno in restavracijo z mesarijo, tudi dobro-idoči hotel na prometnem kraju, iščem v najem za takoj ali po dogovoru. Posedujem vse pravice. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 340«. 18810-17 Kinodvorano gostilno s kegljiščem. 8 tujskimi sobami, gostilniškim vrtom oddam v najem, črešnar, Maribor. Kneza Koclja 2. 19061-17 Trgovino z mešanim blagom, dobro uvedeno, z vsem inventarjem in skladišči na Jesenicah, v središču ob glavni cesti, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na prometu«. 19077-17 parcela v Kranju ugodno naprodaj. Informacije, telefon 3187 od 10. do 12. In od 4. do 6. vire. 18736-20 Parcelo 1292 kv. m ob Vodnikovi cesti v Sp. šiški prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 18560-20 Enostanovanjska vila v Celju z vrtom, 20 minut od kolodvora, se odda s 1. septembrom v najem. Ing. Godec, Polule 52, Celje. 18550-20 Parcelo v sestavu za vile v okolici Bežigrada, Dravelj ali šiške v površini 600 do 1000 kv. metrov kupim proti gotovini. Ponudbe Je poslati na ogl. oddelek Jutra pod »Parcela za vile«. 18163-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nova vila enonadstropna, moderna, z velikim vrtom, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18744-20 Za vilo na deželi v bližini Ljubljane sprejmem za hišnika zakonski par. ki se razume na nego vrta. Upokojenci imajo prednost Ponudbe pod »'Velik vrt« na ogl. ^dd. Jutra. 18560 20 Posestvo v Banja Luki se proda. Sestoji lz 33 000 kv. m prvorazredne zemlje, nove zgradbe s stanovanjem z vsemi pritiklinami ln s čelom na glavno cesto pri mestni mitnici. Po sestvo je zelo Drimerno za zgradbo tvornice ln sličnih podjetij. Je v bližini železniške postaje in električne centra le. Vsa podrobna pojasnila pošlle Pehim Dumi-šič, Sarajevo, St. Sinde-liča 3/II. 19129-20 Moderna vila komfortno zidana, z velikim vrtom, pod šmarno goro, se proda od nosno zamenja za primeren objekt v LJubljani. Ponudbe na pl samo dr. A. Smoleta Ljubljana, Dalmatinova ul. 5. 18659 20 Dve posestvi v bližini Laškega prodam za 20 tisoč ln za 70 tisoč dinarjev. Poizve se v gostilni Pačnlk, Laško. 18802-20 Parcelo 630 kvadratnih metrov na najlepšem mestu blizu Bohinjskega jezera prodam. — Vprašati Marija Odar, Stu-dor št. 24, Bohinj. 18568-20 Zemljišče 4420 kv. m, posajeno s sadnim drevjem v Celju naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18204-20 Hiša pod vrednostno ceno naprodaj. Cesta v Zeleni log 5. pri Cesti dveh cesarjev. 18686-20 Enodružinsko hišico prodam. Cesta v Mestni log št. 69. Cena po dogovoru. 18633-20 Hišo z vrtom ni njivo, elektriko, vodo in stanovanjem z vsemi pritiklinami ob državni cesti poceni prodam. Gostilna Janžekovič, Šmarjeta pri Celju. 18672-20 Hiša z lepim sadnim vrtom, vodovodom, elektriko vse ograjeno, blizu cerkve v letoviškem kraju ca Gorenlskem poceni naprodaj. Naslov v vs<-h poslovalnicah Jutra. 16855-20 Hišo večstanovanjsko, donosno, pripravno za vse, prodam za din 190.000. Potrebno din 90.000, drugo hipoteka. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18794-20 Hiša tri sobe, dve kuhinji, jedilna shramba, elektrika, pitna voda, 820 m2 vrta, v bližini Celja se proda za din 68.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18773-20 Proda se parcela v St. Vidu nad Ljubljano. Poizve se: Vič 54. za šolo. 18745-20 Posestvo s pritiklinami, obstoječe iz vinograda, sadonosnika, gozda, njiv in travnikov, 10. minut od kolodvora prostovoljno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18737-20 Malo posestvo v Vrhku 20. Tržišče, Dolenjsko, poceni prodam. Podrobne podatke daje: Marija Horvat, Gornji Bukovac Remete (pri Zagrebu). 18738-20 Več hiš in parcel v mestu in na deželi prodaja REALITET-NA PISARNA »ADAMIČ«, Ljubljana, Gosposvetska c. vis-a-vis »Slamiča«. 18863-20 Posestvo — gostilni.! 34 oralov njiv, senožeti, gozda na Zdihovem. pri Kočevju prodam. Zelo lep zdrav kraj. Košir Hilda, Št. Rupert, Dolenjsko. 18641-20 Stavbno parcelo za enonadstropnico v Ko-leziji prodam. Pojasnila daje Novak, Cesta ▼ Mestni log 58. 18831-20 Stanovanjsko hišo novejšo do din 150.000 kupim brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim—plačam«. y 18809-20 »Realiteta« posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile, parcele, posestva, gozdove itd.) je samo v Ljubljani, Prešernova 54/1. nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Posluje hitro in solidno. Vse informacije so brezplačne. Prepričajte set 18904-20 4-stanovanjska hiša z velikim vrtom, lepa, solnčna lega, naprodaj. Cena 125.000 din. Vič 134. Cesta na Brdo, — LJubljana. 19025-20 Parcele na prodaj v Št. Vidu poleg škofijskega zavoda sv. Stanislava ob držav, cesti in v Vižmariih. Vižmarje 78. na sproti Mizarske zadruge. 18697-20 Enodružinsko hišo novo v Št. Vidu nad Ljubljano zamenjam. Ima vrt, vodovod, elektriko, vrednost 180.000 din, za hišo z večjim vrtom v predmestju Ljub liane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »180.000«. 16399-20 Parcela za zidavo štirinadstropne hiše naprodaj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro »V mestu«. 19068-20 Stavbna narcela 500 kv. m solnčna lega, — blizu Tyrševe ceste, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19067-20 Malo hišo 7 večjim vrtom v predmestju Ljubljane, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »150.000 din«. 18700-20 Hišo kupim pripravno za trgovino ali pekarno za ceno do 150.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. Posredovalci izključeni. 18692-20 Hišo z vrtom in malim vinogradom tik železniške postaje Semič prodam. Krasen razgled. — Cena nizka. Brez posredovanja. Kovač Franc, Semič. 18887.-20 zu kolodvora Vižmarje. Poizvedbe pri Ivanu Benetku, Pod klancem. 18847-20 Gozd smrekov ca 16.000 m2 v rasti 35 let v Kamniku se proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18832-20 Kupim hišo v LJubljani, aH kmečko posestvo v okolici. Prevzem hipoteke zažieljen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blejska Dobrava«. 18895-20 Parcelo ob podaljšani Linhartovi ulici, 746 kv. m prodam. Ponudbe pod »Vogalna« na ogl. odd. Jutra. 18954-20 Osemstanovanjska hiša za bagatelno ceno din 180.000 naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 18940 20 Stavbno parcelo 638 kv. m, v Rožni dolini c. XXI. prodam. — štrakl Tržaška cesta pofeg št. 115. 18948-20 Stavbeni parceli v Zgornii šiški in Vižmariih prodam. — Poizve se: Vižmarje 117. 18956-20 Hišo z velikim sadnim vrtom. 10 km od Ljubljane v prijaznem kraju, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18973-2C šeststanovanjsko hišo prodam. Dober donos, 15 minut od pošte. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15 minut«. 18972-20 V sredini mesta prodam parcelo za večnadstropno hišo. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod šifro »Več nadstropij«. 18971-20 V Celju poceni prodam parcelo 1453 kv. m z novo wee-kend hišico /soba. kuhinja in pritikline) masivno zidano in pripravno tudi za bivanje čez zimo. krasna sončna lega. 15 minut od centra. Informacije daje: Froh-lich. Celje. Samostanska ulica. 19047-20 3-stanovanjsko hišo oovejšo, še 10 let davčna olajšava, prodam. Vodovod, elektrika, kanalizacija ln hipoteka. V bližini bolnice ln tramvaja. Cena 140.000 din. Kralj, Jernejeva 29. Šiška. 19033-20 Parcelo v št. Vidu blizu tramvajske proge, prodam. Poizve se Celovška C. 43., MRavec. 18768-20 Takoj prodam v Mariboru, Studenci. Kralj Matjaževa ulica, parcelo 801 kv. m. s stavbenim materialom. Pekre. konec Hostijeve ul. ograjeno parcelo 1091 kv. m in novo prestavno leseno hišico. V LJubljani, Jurčkova pot travnik s šupo 5600 kv. m. pripravno za vrtnarja šuštaršlč Leopold. Maribor, Watova ul. 3. 19059-20 Stavbna parcela nanrodaj v Šiški. Elektrika in vodovod. Ugod na prilika. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19036-20 Enodružinska hiša 7, velikim vrtom nanro-daj takoj. Studenci. Maribor, Hrenova 6. 19060-20 Trisob. stanovanje s kopalnico v centru, visokopritlično se odda s 1. novembrom ali tudi prej. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 18881-21 Enosob. stanovanje oddam s 15. avgustom. Beograjska 22. za bežigrajsko gimnazijo. 18843-21 Tri- ali štirisobno stanovanje lepo, prenovljeno ob Tivoliju, oddam takoj solidni stranki. Levstikova 2. 18896-21 Enonadstropen hotel lep. restavracija, tujske gobe. garaže, moderno nohištvo, razen testa leo trgovski lokal. 780 000 din, event. zamenjava z dobičkanosno hišo v Llubljani. Mariboru. Lepa kavarna s hišo. stanovanjem din 450.000. Lepa vir.osrradna p~«e stva in grajšMne. Za odgovor din 3 znamko. Posredovalca Rapid, Maribor. Gosposka 28. 19056-20 Hiša v Celju z gostilno in vrtom, pripravnim za stavbišče, pri kolodvoru, naprodaj za ceno din 280.000, od tega din 43.000 hipoteke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19049-20 Več stavbnih parcel v Celju prodam. — Pojasnila daje Prevolnik, Polule It. 7. Celje. l£048-20 Lepo gozdno posestvo w Dravski dolini, blizu le-leznice okrog 90 oralov * hišnim io gospodarskim poslopjem, velikim sadovnjakom ter najmanj 6.000 kub. m smrekovega lesa za sečnjo, ugodno naprodaj. — 'prašati pod šifro »Gozd« ri podružnici Jutra Mari-or. 19051-20 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisob. stanovanje kabinetom, komfortno, sončno, v novi stavbi, oddam s 15. avgustom ali 1. septembrom, na Mirju, tramv. postaja Stan in dom. Cena din 900. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18531-21 Trisob. stanovalce skupno kopalnico oddam za november ali februar odrasli stalni stranki. Din 650.— Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Sv. Krištof«. 18591-21 Enosob. stanovanje v novi hiši oddam dvema odraslima osebama. Št. Vid št. 43 pri Ljubljani. 18782-21 Dvosob. stanovanje parketirano v bližini Magistrata oddam za 600 din me sečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18869-21 Trisob. stanovanje komfortno, oddamo za takoj na »Iliriji«. Poiasnila daje realitetna pisarna Adamič. Gosposvetska cesta vis-a-vis »Slamiča«. 18864-21 Dvosob. stanovanje sončno v pritličju se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18821-21 Dvosob. stanovanje se odda s 1. avgustom. — Josip Dolinšek, Ižanska c. 46. 18889-21 Enosob. stanovanje podpritlično, s pritiklinami in vrtom oddam 1. septembra za ca 250 din. Milčin-skega ul. 64, Sp. Šiška. 18924-21 Komfortno 4-sobno stanovanje sončno oddam v centru Bežigrada. Ponudbe pod ogl. cdd. Jutra pod »Kopalnica«. 19043-21 Trisobno stanovanje komfortno v centru, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 19065-21 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosobno stanovanje kjerkoli, tudi zunaj me sta, iščem za september. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno«. 18742-21a Udobno garsonijero aH enosobno, ne preveč odročno stanovanje. Iščem za 1. avgust. Ponudbe pod »Samec srednji hlet« na ogl. oddelek Jutra. 18668-21a Trisobno stanovanje išče družina 4 odraslih oseb za 1. november sredi mesta ali v bliž nji okolici. Ponudbe prxJ »Hranilnlčnl knli-govodja«. 18563-21 a Dvosob. stanovanje i kopalnico v novi hiši blizu centra išče mala stranka brez otrok. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod šifro: >K< »kopalnica, lepo«. 18814-211 Stanovanje štirisobno. komfortno iščemo za takoj. Ponudbe na roalitetno pisarno ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska c. 7. 18891-21a Dvosob. stanovanje v centru iščem. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Lepo, suho«. 18838-21a Dvo- ali enosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami event. s kopalnico išče starejši gospa sama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toč na plačnica 940«. 18824-21a Vdova poštena plačnica, lžče snažno sobo s kuhinjo. Ponudbe pod »Okoli župnije Marijinega oznanjenja« na ogl. odd. Jutra. 18933-21a Boljša gospa samostojna. Išče enosob-no stanovanje s kabinetom, Najraje na Mirju-Prulah ali v Trnovem. Ponudbe pod »Snažnost« na ogl. odd. Jutra. 18946-21a Dvosobno stanovanje s kopalnico iščem za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«. 18951 -21a Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. ""**"" Sobo lepo ln zračno, s posebnim vhodom, v strogem centru, opremljena za eno ali dve osebi, oddam. Naslov v vseh nosi. Jutra. 18702 23 Dvema gospodoma ali zakoncema oddam ▼ centru lepo, sončno, zračno sobo na Aleksandrovi cesti, z dobro domačo hrano, souporabo kopalnice za I. avgust. Cena za osebo 850 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18654-23 Opremljeno sobo lepo, sončno oddam dvema osebama. Na ogled ves dan. Naslov: Riharjeva c. št. 3. podaljšek Groharjeve (Mir-ie). 18318-23 Opremljeno sobo svetlo in zračno, oddam eni ali 2 solidnima boljšima osebama za čas počitnic ali za stalno. Lahko souporaba kuhinje. Istotam se odda tudi majhna sobica gospodični. Kopalnica. Štross-mayerjeva 4/1. desno. Nasproti Poljanske gimnazije. 18781-23 Sobo oddam. Friškovec 4. 18783-23 Opremljeno sobo s kopalnico v centru za din 300 mesečno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18716-23 Pvosob. stanovanje išče štiričlanska družina za 1. september aH oktober v Trnovem ali v bližini šole na Prulah. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 767« 18613-21a Trisobno stanovanje s kabinetom in kopalnico v blžlni centra Išče mirna stranka sa november ali preje. Pon-.id be: Braraa. Tyrševa 34. tel. 22-36. 18818-21a Enosob. stanovanje s kabinetom za oktober iščem najraje v okolici Sv. Petra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonca brez otrok«. 18854 »a Stanovanje velike sobe ln kuhinje z vrtičkom za takoj ali pozneje išče kjerkoli v Ljubljani dobra stalna stranka. Ponudbe pod »Plačam 3—6 mesecev v naprej« na ogl. odd. Jutra«. 18617-21a Trisob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami iščem za takoj a'i pozneje okoli sv. Petra ali sv. Jožefa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka«. 18880-21a Opremljeno sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom, souporabo kopalnice in centralno kurjavo, oddam takoj. Wolfova ul. Mayerjeva hiša. Poizve se pri hišniku. 18713-23 Sobo sončno, čisto, oddam boljšemu gospodu, Maribor, Vildenrajnerjeva 16, vrata 5 18762-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice v bližini glavnega kolodvora oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18850-23 Prazno sobo oddam. Močnikova ul 3. 18703-23 Opremljeno sobo sončno, z lepim razgledom takoj poceni oddam v novi vili. Večna pot 10. Pod-rožnik. 18886-23 Sobica s štedilnikom se takoj odda ženski osebi. Gasilska 10. Šiška. 18817-23 Opremljeno sobo t posebnim vhodom^oddam s 1. avgustom. Rožna ul. 31. (Sv. Jakob). 18845-23 Prazno sobo v kateri se lahko postavi štedilnik, odam eni ali dvema osebama po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18923-23 Opremljeno sobo lepo oddat.. Karlovška 20/1, Rodošek. 18907-23 Sobo lepo. opremljeno z eno ali dvema posteljama, vhod s stopnjišča. ugodno oddam. Istotam se sprejme scetanovaica. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19026-23 Opremljeno sobo oddam eni ali več osebam s 1. avgustom. — Trnovo, Cerkvena 21.. I. 14. 19002-23 Sobo opremljeno, zračno, čisto, s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Naslov na ogl. odd. Jutra. 19007-23 Lepo solnčno sobo z uporabo kopalnice oddam takoj ali pozneje. Marmon-tova ul. 35, Mirje. 18962-23 Prazno sobo in kabinet opremljen oddam. Lakotence št. 4. zraven šole v Zg. Šiški. 18846-23 Soba se takoj odda za 260 din. Streliška 22. 18833-23 Sobo oddam čez dan odsotni go spodični. Mestni trg 7/III 18829-23 Soba s hrano se odda za din 600, Karlovška c. 28. 18928-23 Sobo z vso oskrbo Išče mlajši uradnik. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Center«. 18942-23 V centru oddam takoj lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice, samo stalnemu, solidnemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19005-23 Veliko dvorano za kako društvo ali lah ko pisarno ln skladišče takoj oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18992 23 Lepo sobo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam gospodični. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18993 23 Dve prazni sobi tekoča voda. plin, odda dr. Jemec, Tobačna ul. 6, telefon 3494. 18986-23 Sobo z dvema posteljama, s posebnim vhodom, oddam. — Mestni trg 5/1. 18980-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, takoi od-d^m. Trstenjakova ul. 1, II. levo. 18989-23 Sobo oddam tako) eni osebi. — Poizve se v Jaršah 72, pri Ljubljani. 18964-23 Prazno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam posamezni osebi takoj. Mestni trg 17. Informacije med 11. in 14. uro pri hišniku, III. nadstr. 18963-23 Solnčno sobo zračno, s posebnim vho dom, v centru, oddam eni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 19031-23 Opremljeno sobo odam 1. avgusta. Poizve se Linhartova 26 med 15. in 16. uro. 19076-23 Lepo sobo opremljeno, z dvema posteljama, separiran vhod, v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19064-23 Vsaka beseda 50 par, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din Oskrbo za 14-letnega srednješolca iščemo v Ljubljani. Najraje pri družini profesorja. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gimnazija«. 18635-23a Popolno oskrbo s konverzacijo v tujih jezikih iščem za svoji ^ dve hčerki, osmo in tretiešolko v bližini ženske realne gimnazije. Posteljnina lastna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra vzgoja«. 18640-23a Stanovanje s hran* za dva dijaka višješolca^ iščem po možnosti v bližini bežigrajske gimnazije. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Notranjca«. 18604-23a Gospod s stalno službo išče opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje — Vrtača«. 18893-23a Soba b polebnlm vhodom, se odda. Vidovdanska 1. 18902-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddani boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 189.14-23 Prazno sobo s pritiklinami ali sobo s kuhinjo iščem za dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazno«. 19042 23a Gospodična išče sobo. najraje s hrano, za 15. avgust ali september v bližini sodišča. Ponudbe pod »čista soba« na ogl. odd. Jutra. 19040-23a Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Boljše dijakinje sprejmem v dobro oskrbo. Na razpolago klavir, kopalnica in pomoč pri učenju. Ferenčak, Beethovnova ul. 2, III. nadstr. 18922-22 Dragocenosti Beseda 1 Din, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po nsgvišjih cenah CERNE - julevir Ljubljana, Wolfova ulica VFffmTTmrn Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potujem v Beograd Prevzamem vse privatne in službene posle, takoj proti mali povrnitvi vožnje. C. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Beograd 200«. 18867-31 wvV)Ve-<... ».'"»J«'-1, ■ Izgubljeno Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izgubila sem starinsko brošo na poti k Sv. Duhu nad Polževim. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja naj jo vrne proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18325-!® Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba drv Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljub'jani, cesta 29. oktobra štev. 24-1. nroda na javni dražbi dne 8. avgusta t. 1. v Kočevju ca 947 prm bukovih, drv izdelanih v revirju Pod-stenice. Pojasnila, T^ogo-jl in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi, pri sum. upravi razlaščenih gozdov v Ko čevju in revirnem vodju v Podster.icah, pošta Toplice na Dolenjskem. 18051-32 Dne 31. t. m. se s pričetkom cb pol 9. uri dopoldne v Ljub jani VII., Jarnejeva 14. vrši prostovoljna javna dražba premične (pohištvo, obleka, posoda itd.) zapuščine pok. Rojina Marije (I O 481-40). — Dr. Krevl Josip 1. r., javni notar kot sodni poverjenik. 18930-32 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavirsko harmoniko z 48 basi, dobro ohranjeno, prodam in kupim isto z 80—90 basi. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Harmonika«. 18787-26 Pianino prodam za 1000 din. Ogled v Štcpanji vasi 154. 18908-26 Kromatično harmoniko v najboljšem stanju, z 90 basi, prodam za malo ceno. Dobovšek Ivan, Ježica. Stožice, Ljub ja-na. 19018 26 Klavir zelo dobro ohranjen, malo rabljen, ugodno naprodaj. Pojasnila šu-bičeva ul. 3-1. 18991-26 Klavir dobro ohranjen, poceni proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška. 18967-26 mm. Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Špringer-špani jeli 8 tednov stari, z rodovnikom, naprodaj. Bar-bič. Medvode. 18373 27 Pavov (parček) 4Ietni prodam. — Konig, Kožarje 116. Obč. Dobrova. 18840-27 Nemški ovčarji 8 tednov stari, s prvovrstnim rodovnikom, se takoj prodajo. Naslov v vseh posl. Jutra. 18935-27 Koker Španjol psička. 3 meseca stara, izredno lepa, se poceni proda. A"oin Vreček, Ljubljana 7, Medvedova ul. 30. 19035-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanle naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sveže hruške špingle, slive, jabolka, košare 12 kg din 60.— franko razpošilja po pošti G. Drechsler, Tuzla. 18739 33 Rdečega vina 20 hI dobrega, lanskega pridelka, prodam. Ivan Kene, posestnik, Pišeče 94 (Slop-no). 18712-33 Kislo zelje, repo novo, po najnižji ceni nudi vsako množino Homan, Sv. Petra cesta 81. tel. 35-39. 18913-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stružnico železno 700/100 mm rabljeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18920-29 Pletilni stroj flah, št. 10, 80—100 cm širine, dobro ohranjen, kupim. Roškar, Mestni trg 17. 19028-29 Entel stroj za pletenine kupim. Cenj. ponudbe na »Sekc-teks«, Gcsposvetska c. 6t. 3. 19003-29 Stroji znamke JAX so najboljši. Rabljem stroji vedno na zalogi. Ivan Jax in sin, Tvrševa 36. 19021-29 Vse rabljene pisalne stroje razprodamo po ugodni ceni. popolnoma urejeni brezhibni stroii Underwood, Re-mington, Ideal, Royal itd. Torpedo, Miklošičeva c. 18 18982-29 Sodno ločen star 39 let, tkalec, iščem poznanja s preprosto žensko, ki bi imela nekoliko dohodkov ali gotovine kot pomoč h gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Mirno življenje«. 19006-25 Vdovec srednjih let, brez ctrok. posestnik, v stalni službi, že: i poročiti kmečko žensko z nekaj gotovine. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Jesenice«. 18993-25 Katera gospodična lepa in temperamentna do 35 let, z neomadeževano preteklostio, bi si želela resnega poznanstva, oziroma bi želela poročiti se z ena kim gospodom, plemenitih nazorov, 31 let starim, dobro situiranim, z mesečna plačo din 3.000 in premoženjem v vrednosti nad din 100.000. Diskrecija častna stvar. Samo resne in neano-nimne ponudbe, če mogoče s sliko proti vrnitvi na ogl. • odd. Jutra v Ljubljani pod Anker šivalni stroji Za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje z 2 iglama. Že malo rabljene krojaške, čevljarske in z dolgim čolničkom, od 300 din naprej: TRIGLAV, Res-ljeva 16. 19017-29 Vsaka beseda 2 Din, da-Vsaka beseda 7 Din, davek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din, K. B. S. Vrni se vse dobro. 18795-2' Družbo simpatične, izobražene dame — kolesarke išče, akademik. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Tovarištvo«. 18865-24 Temperamenten mladevr ieli znanja z damo brez predsodkov, Pnudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Temperament«. 18546-24 »Srčna kultura«. 19069-25 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kratkočasna i korisna urica izvolite dignuti list. 18839-24 Mlada blondinka poštena, temperamentna, začasno bivajoča na Rabu, išče tem potom znanja z istotakim gospodom. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod šifro »Slovenka«. 19074-24 Vsaka beseda 2 Din. davek 3 Din. sa dajanje naslova 5 Tin. najmanjši znesek 20 Din, Rrdi ženitve in povečave lastnega velikega gostilniškega in preka-jevalnega obrata želim poročiti skrbno do 34 let staro dekie primerne naobraz-be in dote. Življenjepis z sliko na ogl. odd. Jutra pod »Slovenija«. Strogo diskretno. 18594-25 Vdovec s stalno in dobro službo želi znanja z gospodično staro od 24 do 32 let Ponudbe s sliko in polnim naslovom na podružnico Jutra Jesenice pod »Srečen z.->kr.n«. 18683-25 Vdovec profesionist. želi poročiti vdovo ali dekle, staro od 26 do 35 let, ki te dobra gospodinja. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Resna 26 do 35«. 18752-25 Usoda ljudi Znameniti grafolog F. T. Karmah, se je odločil izdelati Vam horoskop. Nte-gova priznana sposobnost videti prihodntost v življenju drugih, ne glede na raz daljo, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko do-sežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni. trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne tadikujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje. Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen naslov in rojstne podatke, ter v naprej 30,— dm za knjigo »Naš život in okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah, Žalec. 170 SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZLATO kupuje p-> najvišjih cenah JOS. ESERLE, Lijub jana, Tyrševa 2 palača hotela »Slon« brezplačen pouk ' igranju! Zahteva/re brezolaife'* Gospodična 34 let mirne narave, čiste preteklosti z majhno doto in nekaj opreme, radi smrti staršev osamljena si želi lastnega doma in spoznati solidnega resnornislečega in dobrosrčnega gospoda od 3_4 do 56 let s sigurno eksistenco v svrho ženitbe. — Ponudbe na podružnico Jutra Mnribor pod »Mirna bodočnost«. 18760-25 Gostilničar star 29 let lepe postave poroči gospodično s kapitalom od 60.000 din prikupne zunanjosti, neoporečne preteklosti. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Simpatična in prikupna«. 18774-25 Gospod star 45 let, trgovsko na-obražen s 50.000 din gotovine želi poročiti gospodično ali vdovo, katera poseduje listno hišo z dobro idočo trgovino ali gostilno. Fonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečen zakon«. 18772-25 ienEL-HEROLD MARJBORi. ,o, rvOrniC6 gJasb/t Pariz v juniju in juliju V beograjski »Politiki« nadaljuje njen pariški dopisnik Svetislav Petrovič, ki se nahaja sedaj v Vichyu, opis življenja v francoski prestolnici med nemško ofenzivo. Po njegovem opisu so se Parižani pričeli zavedati, nevarnosti, v kateri so se znašli, šele po 3. juniju, ko je bil veliki napad nemških letal. Od tega dne je stalno naraščal tok pariških beguncev v notranjost države. Po 3. juniju so napadala nemška letala samo cilje v okolici prestolnice. Poškodovala so več ali manj razne naselbine v okolici pariških letališč, večjih industrijskih podjetij in pa okoli važnih prometnih križišč. Parižani so bili v ogromni večini do zadnjega trenutka globoko prepričani, da Parizu ne preti nobena nevarnost. Do prodora na Sommi nihče ni resno mislil, da bi lahko postal Pariz pozornica vojnih operacij. In še po prodoru na Sommi je bila večina Parižanov uverjenih, da bo francoska vojska ustavila prodirajoče nemške kolone, kakor leta 1914. Ta čudovita vera v francosko vojsko se je pričela kolebati šele po 9. juniju, ko so prodrle prve nemške izvidnice že preko Seine in se približale mestu na 60 km. Medtem so državni uradi kar preko noči zapuščali Pariz in se selili na jug. Preko noči so izginila tudi posamezna mini~*rstva. Tako je bil Petrovič še 9. junija zvečer v velikih prostorih informacijskega ministrstva, kjer so mu zatrjevali, da na kako evakuacijo Pariza ni misliti. Ko je prišel v ponedeljek 19 junija zjutraj zopet v ministrstvo, ni bile nikjer več žive duše. Prav tako nenadoma se je preselilo tudi jugoslovensko poslaništvo. V Parizu je teklo življenje medtem povsem mirno dalje. Vse trgovine so poslovale. Podzemeljska železnica in tramvaj sta redno vozila. Cestni pometači so čistili naprej ulice in mestni vrtnarji urejali parke. V nedeljo 10 junija se ie smatrala mi- OKAMA MAZILO iz zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih. volku, turih m vnetjih itd za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu Siajih in hrastah na temenu. za razpokane prsne bradavice Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah. KlISEJE ENO VECBABVNE 'ItHOGlAHKA SV. PET^A NASIP 23 REGENERATOR PROTI SIVIM LASEM. Dobi ~seT vseh strokovnih trgovinah! Sa£i)i Za premogovnik Holmec pri Prevaljah Iščem© rudarskega (jamskega) paznika absolventa nižje rudarske šole, ki ima že nekaj let prakse. — Prošnje s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanji službi in z navedbo zahtevane plače je poslati na naslov: Rudarska združba Bohemija, rudnik Pečovnik pri Celju. PRI OSLABITVI ŽIVCEV se uporablja fiziološki ekstrakt »Ka-le-fluid« On pojačava delo vseh žlez. Jača živčni sistem in krepi organizem. Vsakdo dobi zastonj detajlno literaturo. — Zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. »Ka-le-fluid« se dobi v lekarnah. S. br. 5300/32. je nogavic MBBBBBB—i | ZA VSlAKO PE1LIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri Preskerftia, Sv. PETRA C. 14 V vsej državi vpeljan zastopnik tvornice čevljev prevzame še kot soartikel zastopstvo nogavic ali copat. — Cenj. ponudbe pod »Agilen potnik« na ogl. odd. »Jutra«. Kupim l@kom®bilo cirka 12 HP, na kolesih prevozljivo, dobro ohranjeno. Ponudbe pod šifro »Lokomobila 12 HP« na oglasni oddelek »Jutra«. 5697 posamezno din 4.— » > > > » » > > » > > > mesečna naročnina din 75.— ŽE NEKOLIKO MESCEV PRIHAJAJO redno vsak dan opoldne vodilni dunajski in graški dnevniki v Zagreb in Ljubljano kakor tudi v ostala mesta podeželja. Tudi drugi časniki iz rajha prihajajo zdaj z avionom prej. SVOJO VREDNOST nemški listi in časopisi dokazujejo. — Opozarjamo Vas na niže navedeni cenik DELA GOVORE Berliner Borsenzeitung (2 izdaji) Berliner Lokalanzeiger..... Berliner Nachtausgabe..... Das Zvvolf Uhr Blatt ..... Deutsche Allgemeine Zeitung . . . Frankfurter Zeitung...... Miinchner Neueste Nachrichten . . Der Neue Tag . ...... Das Kleine Blatt, Wien . . . . . Ulustrierte Kronenzeitung .... Neues Wiener Tageblatt ..... Volkischer Beobachter, dunajska izdaja Tagespost, Graz, ^dlljskfšt. '. '. '. V naročnino je všteta tudi dostava na dom. Berlinske, hamburške, kolnske, mun-chenske in dunajske ILLUSTRIERTE ZEITUNGEN stanejo sedaj samo po 4.— din številka. 3.—; > » » 43.— 3.—; » > > -- 3.—; » » » -- 3.—; » > » 61.— 3.—; > > > 75.— 3.—; » > » 60.— 3.—; » > » 60.— 1.50; » » » 25.— 1.50; » » » 25.— 3.—; » » > 60.— 3.—; » > > 60,— 1.50; 2.—; > » » 40.— Opozarjamo Vas na novi časopis SIGNAL in tedenski list DAS REICH ilustrirani Listi se lahko dobe in naroče v knjigarnah, kioskih in pri ostalih prodajalcih časopisov. mlina z vodno močjo v mestu Ljubljana-Vič (lastnik Edvard Mesesnel, Vič) v obratu, s številnimi nepremičninami, hišo, skladiščem, travniki, gozdovi, njivami in stavbnimi parcelami, SE PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI pri sodišču v Ljubljani, soba št. 116, ob 9. uri dne 6. avgusta 1940. Cenilna vrednost 1,680.000.— din. Prodaja se bo vršila po skupinah. Najnižji ponudniki so din 123.000.—, din 591.000.—, din 62.000.—, din 68.000.—, din 35.000.—. Ugodna prilika za nakup. ne zamudite! Informacije daje dr. L U K M A N, odvetnik — LJUBLJANA — GRADIŠČE. Uspešne oglaševanje le v »Jutru« oior avtomobilist! Velika razprodala avto«um za osebne avtomooile. poizve se pri OPEL zastoPstvo š o 1 m a n, Celje} telefon 241. ,?KUBO" BRZOPARILNIKI z bakrenim ali z jeklenim v ognju pocinkanim kotlom, KOTLI za ŽGANJEKUHO vseh sistemov in velikosti. Pralni kotli. Asbest, FILTRI za VINO. Tovarniške naprave. Kotle za sirarne in mlekarne. Vsa popravila izvršujemo hitro in najceneje. — Priporoča se: BOŽIČ IVAN „K O T L A R K A" KUK IVAN kotlarstvo in kleparstvo — LJUBLJANA — ključavničarstvo Tyrševa c. (Dunajska) št. 35 (bivše Strojne tovarne). Telefon 37-93 Continental Gospodična čedne zunanjosti poštena želi dopisovati z boljšim gospodom od 38 do 50 let. Ločenci izključeni. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šif.: »Harmonija 77«. 18711-25 Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo otmeno, vestno, diskretno in uspešno. Prvovrstne rodbinske zveze v meščanskih, posestniških, trgovskih, industrijskih, uradniških, oficirskih in ostalih intelektualnih krogih. Informacije proti nakazilu 10 din v znamkah: »REZOR«, Zagreb, pošta 3- 18807-25 Brivski mojster mlad, želi poročiti dobro frizerko Le resne ponudbe na 07". odd. Jutra pod »Zadovolj noet«. 18985-25 na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT LJUBLJANA, Prešernova ulica 44 MARIBOR, Vetrinjska ulica 30 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno !*ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolikajiica PIL AKNA Ivan Figar Ljubljana * Stalna zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpiia) in rašpel Vošnjakova nI. 12 Telefon 39-42 * Prvovrstna izdelava ln konkurenčne cene. Pri večjem naročilu primeren popust. Prevzamemo tudi stare pile v nakup. ZAHVALA Vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in spremili mojega brata Josipa Bantana uradnika SUZOR-ja k večnemu počitku, iskrena hvala. Posebno hvalo smo dolžni g. Kerkoču, ki mu je, v bolezni osamljenemu, vedno stal ob strani, g. Fajgelju. ki mu je ob grobu spregovoril v slovo, pevcem za žalostinke ter predstojništvu in uradništvu SUZOR-ja, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. HRASTNIK, 28. julija 1940 Dobra naložba denarja - Ugodna prilika Ing. BRUNO BANTAN in ostalo sorodstvo V najlepšem predelu vil v Zagrebu zelo poceni naprodaj stavbna zemljišča za vile — posestvo — prekrasen dominirajoč položaj na majhnem hribčku 20 minut peš od Iličkega trga ob glavni cesti, do 20.000 kv. metrov. Interesenti naj se javijo pri Fr. Kovačič, Zagreb, Trg kralja Petra 5. t Umrl nam je soprog, oče, tast Zagorc Matej ČINOV. DRŽ. ŽEL. V POKOJU Kdorkoli ga je res poznal — ohranil mu bo časten spomin. . „„.,.. , „_ Pogreb bo v nedeljo, 28. julija 1940 ob 15. uri, Žale. Ljubljana, Maribor, Zagreb, 27. julija 1940. sel na vkorakanie Nemcev v Pariz kot izdajstvo. V ponedeljek so oa že vsi Parižani govorili o vkorakanju Nemcev. Pariz je bil takrat že na zapadu in vzhodu obkoljen od nemških motoriziranih kolon. Svoboden je bil samo še izhod proti jugu. Kljub temu oa ie v ponedeliek prevladovalo prepričanje, da bo francoska voiska branila Pariz in da se bodo po njegovih ulicah razvijale naiboli krvave borbe. V predmestjih so mrzlično gradili barikade proti tankom po varšavskem vzorcu. Naenkrat ie bilo vse to preklicano. V Parizu ie ostala vsa policija, ki se ie javila na službo Nemcem ko so vkorakali v mesto. * »Neue Zurcher Zeitung« obiavlia naslednje poročilo o položaiu v Parizu: »Medtem ko izkazuie Vichv dvakratni obisk v primeri s prejšnjim rekordnim obiskom, nudi Pariz, kakor poroča »Temps«. sliko prazneea mesta v avgustovskih dneh mirne dobe. Brez avtomobilskega prometa so ulice že tako in tako kot izumrle Le v onih trgovinskih delih mesta, kier nakupujejo Nemci, ie bila od vsega začetka največja živahnost. Tcda po vrnitvi uradnikov. bančnih nastavljencev in neštetih evakuirancev se mesto v gotovih urah vedno boli oživlja. Zjutraj lahko opazite pred trgovinami dolge vrste eospodini. Gledališča in kinematografi so spet začeli delovati. Nemške vojaške kapele igrajo oo dvakrat na teden. Vojaška zasedba ima zelo diskreten značaj. Postopanje vo-iakov ie v celoti popolnoma korektno. Parižani ne prideio sicer preveč v stike z Nemci. Kakor poprej, moraio tudi sedaj izražati svoje želje le na magistratu, na prefekturi ali policijskem komisarijatu. Največja težava ie v oskrbi mesta z življenjskimi potrebščinami. Seinska prefek-tura razviia neutrudliivo delavnost v tem smislu, a pomagajo ii Pri tem nemške vo-iaške oblasti. Izložbena okna trgovin so spet boli napolnjena. Na tržnicah izvaia-io nemški kontrolni organi naistrožie nadzorstvo nad cenami in eksemolarično kaznuiejo sleherno neutemeljeno višanje cen. Cene so se v zadnjih treh mescih le malo spremenile. Raznoloženie Parižanov. ki bi ga lahko označili kot dolgočasje in zaskrbljenost za svojce, se ie po vzpostavitvi poštnega prometa zelo dvignilo.« Živi mrtvec iz Sombora Sombor. 27. julija Tragedija mrtvega človeka, ki ie hotel živeti... To ie Franjo Le. simpatičen 501etni mož. o katerem so trdili, da je padel v svetovni vojni. Ko oa so že skoraj pozabili nanj. se je naenkrat pojavil v Som-boru. Prišel ie iz Rusije leta 1922 na veliko presenečenje svojih sester in svoie žene. Deset let nato se je zgodilo nekaj usodnega, senzacionalnega za Frania in njegove domače. Več kakor sedem let ie s stoičnim mirom molčaL potem pa ni mogel več. čutil je neodcljivo potrebo da bi na ves glas vsemu svetu zaklical: »Jaz živim! Jaz sem Franio Le!« Takšna ie njegova zgodba: Rojen ie v Somboru. Tu se ie izučil sitarstva. ali medtem ie bil soboslikar. mizar, kuhar itd. Do vojne ie lahko živel, potem oa so se začele nezgode Leta 1914 so ga poslali s solunske fronte na rusko, kjer je bil ranjen v glavo. Sedem let je živel v Harkovu. njegova žena se je oo vojni vdrugič poročila in tako ie ko se je leta 1922 vrnil domov, našel svoi dom opustošen. Čez nekai let se ie seznanil v Somboru z Marijo Leskačevo in io vzljubil. Ker oa ie bila Marija tuia državljanka. bi morala zapustiti našo državo Te-dai ie Le sklenil, da se poroči Pa ie na svojo nesrečo izvedel, da ie mrtev že zdavnaj so ga bili izbrisali iz spiska živih. Gledal se svoi smrtni list.. Le ie predal stvar advokatu, toda do danes, temu ie že šest let. ni dosegel ničesar. Morda bi mogel priti na drug način do svoie pravice do živlienia. ali tedai bi moral razrušiti drugi zakon svoie žene. In tega ni maral. Pred šestimi leti se ie celo obrnil na ministrstvo, toda . . . »Ziv sem. imam dolžnosti, plačam davek! Pravic pa nimam nikakršnih, ker sem mrtev, mrtev na papirju!« Huiša ©3 samega Martina Krpana Trebnje, 27. julija Mica je pa hujša v svojem poslu, kakor je bil sam Martin Krpan, ki je v onih lepih starih časih tihotapske romantike tovori I in prodajal po Notranjskem sol in je opeharil celo cesarja Jožefa, ki ga je vprašal, kaj prenaša. Seveda je cesar ust tedaj verjela, da je imel Krpan na svoji kobilici naložene le brusilne kamne in gobo Verjela je. pa je bilo vse v redu. Da, takrat so še kaj verjeli besedam, a danes med tomaževske-mi ljudmi z besedo ne epraviš ničesar več. To je spoznala na svojih tihotapskih potih tudi Marija G iz okolice Št. Vida, ki ji orožnik kar ni hotel %'erjeti, da prenaša in tovori po Dolenjskem le prašek proti mrčesu, čeprav je ženica zatrjevala: '»Če je v teh škatlicah saharin, je pa tudi krav-jek surovo maslo. Naj kar jezik požrem, če lažem!« Morda bi tako odločnim besedam v Krpanovih časih dunajska cesaroet verjela, orožnik se pa kar ni dal ugnati. Nič niso pomagale vse prošnje m ves izdatni besedni zaklad dolenjske potovke. Morala se je ženica podvreči pregledu, kjer so ji temeljito izprašali grešno tihotapsko dušo. Seveda se je ob tej priliki izkazalo, da ne prodaja praška za pokončavanje mrčesa, temveč — saharin Pri preiskavi so našli pri njej še 40 škatlic, zvezanih na vrvici okoli samega trebuha Pa tudi nekaj kresil-nih kamenčkov so dcb<:i pri njej in ni čudno. da je preiskovalni organ presenečen nad toliko drznostjo tihotapke Mice vzkliknil: »Ta je pa res hujša kakor sam Martin Krpan!« Grenke bodo posledice te sladke robe, ker tihotapka visoke denarne globe, ki jo čaka. ne bo zmogla in bo morala pač v luknjo. Dolenjske »kofetarice« in rabniki kre-silnih kamenčkov bodo zaman pričakovali svojo dobaviteljico. Naročniki ,Jutra* so zavarovani za 10.000 Din. cM najvažnejše.. ? Treba je vzeti s seboj. • • AMERIŠKO GUMASTO SPECIi&LITETO (ČITA7"O-KE!) ALCOSO odlična britvica za britje Trgovski samopomoči v Mariboru izrekam zahvalo za točno in izdatno izplačilo podpore po moji umrli materi VOGT MARIJI. Usojam si predvsem trgovcem in obrtnikom toplo priporočati pristop k tej humanitarni ustanovi. Slatina Radenci, dne 26. julija 1940. VOGT EMIL, s. r., sin L3FSICI JESENSKI SEJEM 1940 od 25« do 29* avgusta 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s. za Ljubljano: Ing. G. ToNNIES, Tyrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK. Gosposka ul. 25, tel. 20-97. JESENSKI DUNAJSKI VELESEJEM1940 OD 1. DO 8. SEPTEMBRA Navzlic vojni je Dunajski velesejem pomembno povečan — prostorno z novimi zgradbami, vsebinsko pa s pridobitvijo novih skupin razstavljalcev. Posebno bo zastopana nemška industrija avtomobilov. Mednarodni značaj daje Dunajskemu velesejmu posebno močno sodelovanje inozemstva, posebno pa vseh držav jugovzhodne Evrope, Jugoslavije, Madžarske, Rumunije, nadalje Slovaške itd. VIZUM ZA POTOVANJE Obiskovalcem Dunajskega velesejma bo izdan brezplačen vstopni vizum. Potrebno je, da zastopnik Dunajskega velesejma — ki je pristojen za kraj, kjer interesent stalno živi — predlaga, da se lahko izda vizum. Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1940. Poznejše prijave se bodo sprejemale v mejah možnosti in bodo tudi vezane s posebnimi stroški. UGODNOSTI ZA POTOVANJE Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebno sejmsko legitimacijo, glasečo se na njihovo ime, in popust za potovanje, in sicer: na nemških državnih železnicah 60%, na jugoslovanskih državnih železnicah pa 50% pri povratku od normalne tarife. NATANČNEJŠA OBVESTILA dajejo: Častni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino ln banovino Hrvatsko: direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Ilica 9, tel. 2d-307, ter generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: H. Pfannenstill, Beograd, Bosanska 29, tel. 30-881. Ravijen. Klabund Ravijen: Thompson Majerjeva, Zgodbe hres groze Psotr-Ras&utin Črna voina Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.- Rudarska balada CESTA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 veliko dvodelno izložbeno okno, velikost 400 x 275 x 90 cm, notranja stena je sestavljena iz 12 steklenih delov in 2 veliki izložbeni okni, velikost 128 x 275 x 40 cm, notranje stene sestavljene iz 4 steklenih oken UGODNO NAPRODAJ Poizve in ogleda se jih še montirana pri I : lelovalnici slovenskih in švicarskih vezenin, družbi z o. z. na Bledu, poleg glavne pošte. IŠČEMO izvežbane PLESKARJE za stavbna dela, vagone in lokomotive. — Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevami plače naj se pošljejo pod šifro »Tvornica vagona« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Krajevne zastopnike solidne in marljive IŠČE star, renomiran zavod. — Ponudbe potom Propagande d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, poštni predal 472 pod »Mjesni zastupnik«. Krapinske toplice — zdravijo z gotovim uspehom revmo, pro-tin, ishias, ženske bolezni itd. Odprto od rede aprila do srede oktobra. Za časa )red- in posezone znatni popusti! Nizke •ene in pavšalne kure. železniška postaja 3abok-Krapinske Toplice; odtod zveza z avtobusom. Informacije in prospekti na zahtevo preko uprave kopališča in vseh potniških uradov. ZAGREB. N1KOLICEVA10 '•:'">' 'ZAHTEVAJTE'BRESPlAfHfCENltf Upravni odbor osješkega oficirskega doma A JE V NAJEM svojo domsko restavracijo z okoli 80 abonenti — počenši s 1. septembrom 1940., ki je v zvezi s pravico držanja buffeta na letnem dravskem kopališču. Pogoji za izdajanje v najem se lahko vidijo pri upravi doma ali pa dobe na pismeno zahtevo po pošti proti plačilu 10.— din. Ponudbe z vsemi dokumenti morajo biti v zapečateni kuverti tf'upravi doma najkasneje do 12. ure 19. avgusta 1940. leta. UPRAVA. MOŠKI! Pri spolni nesposoDnosti, prt spol' labosti ni hormonske poskusite pilule »HORMO-SEKS« Dobivajo se t vseh lekarnah. 30 piiul 84 din, 100 pilul 217 din, 30(i pUul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HOSMO-SEKS oilule! Po pošti diskretno razpošilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VISIT« iagreb, Langov trg 3. _ Ogl. reg S. br. 5640-3b Zaradi velikih prometnih težav, je iz Amerike prispela po devetih mesecih večja količina ))T £ P L I N A(( edinstvenega preparata za ČIŠČENJE IN PREPREČENJE KOTLOVCA (Kesselstein) v vseh mogočih parnih kotlih, lokomobilah, v Dieselovih motorjih in na sesalni plin, traktorjih, valjih, mlatilnicah, avtobusih, avtomobilih in v vseh objektih ki se napajajo z apneno, odnosno trdo vodo. »TEPALIN« je preiskušen in priporoča se od Inšpekcije parnih kotlov in Državnega zavoda za povzdigo industrije, od obrtništva in samoupravnih uradov, ker je pokazal stoodstotni uspeh. — Prospekte in navodila pošilja gen. zastopstvo »HOBBY A. R.«, Beograd, Uskočka 5, tel. 23-013. Zahvala Trgovski samopomoči v Mariboru izrekam iskreno zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po moji umrli materi MATJAŠEC MARIJI. Pri tej priliki si dovoljujem posebno trgovskim krogom priporočati, da pristopijo k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje. Beltinci, dne 27. julija 1940. REŠEK ROZALIJA s. r., hčerka KllUJt ENO VEČBARVNE JOfiOGKAtlKA SV PETKA NASIP 23 žganjarna ZAJC — Zgornja šiška naznanja cenjenim gostom, da kljub splošni draginji nudi še vedno stare nizke cene za domače žganje, špirit, konjak, vermouth, kakor tudi za izborna dalmatinska, štajerska in šumeča vina. Prepričajte se ! Ta \UL1 UlCFNn kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, Aj4m YV rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje. ESZ&aSBBBBBBm. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! hladilne naprave, motorje in vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča Jugosl. elektr. d. d. BftOWN BOVEIU ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob nenadni smrti dragega JU LET: Telefon 24-42 LJUBLJANA Tyrševa cesta 12 Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovska 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26 izrekli sožalje, ki ste nam s tolažilnimi besedami in dejanji v bridkih urah prišli na pomoč, ki ste z venci in šopki in z udeležbo pri pogrebu izkazali pokojniku spoštovanje, govornikoma g. dr. ing. Kasalu in g. Tratarju za iskrene besede ob odprtem grobu, pevskemu društvu »Cankar« za ganljivi žalostinki izrekamo najtoplejšo zahvalo. Ne najdemo dovolj besedi v hvaležnost reševalni ekspediciji, ki je pod vodstvom dr. Mihe Potočnika in Jože Copa v nevarnosti za lastno življenje prenesla pokojnikovo truplo v dolino. Iskrena hvala gosp. dr. Joži Vilfanu, pokojnikovemu šefu in tovarišu, za bratovsko skrb in pomoč v času nesreče in žalosti. Rožna dolina, 27. julija 1940. Rodbina GABROVŠEK »IICHEL ZfiVACO: 175 iiOiUAN. Izpodbujal se je k veselosti. Ponavljal si je. da bo čez nekaj minut videl Leonoro, ako ni odpotovala. Kakšna ovira bi mogla nastopiti? Hkratu pa ga je davila mrka žalost, ki ji je zaman iskal izvira. Njegov korak je postajal čedalje počasnejši. ^ »Utrujen sem,« je mislil sam pri sebi. »Nič Čudno, da me po takšni strašni noči obhaja slabost. A to slabost telesa in duha bom premagal. Odpočijem se, kadar bo Leonora zunaj nevarnosti.« Zavedal se je, da ne more nobena slabost potlačiti njegove radosti. Toda nekaj v njegovi duši se je upiralo vsakemu koraku, ki ga je storil naprej. Na zapuščenem kraju Tempelske ulice je za trenutek obstal, si obrisal mrzli znoj, ki mu je pokrival čelo, ter prisluhnil burnemu razbijanju svojega srca. »Nekega dne,« je pomislil sam pri sebi, »ko sem jezdil po perigorških goljavah proti Parizu, sem brez vzroka obrnil konja in krenil proti samotni, zapuščeni gostilni. Res je, da se tega nisem kesal, kajti v gostilni me je čakala sreča, da sem smel ponuditi Leonori pomoč svojega ostrega rapirja. Toda zakaj sem brez vzroka obrnil Parizu hrbet, ko sem mislil samo na to, da bi prej ko mogoče dospel v prestolnico? In zakaj me ta mah nekaj sili, naj se ustavim, ko me na vsem svetu nikamor tolikanj ne vleče kakor v Arronški dvorec?« »V Vrvarsko ulico Bog ne daj hoditi,« je rekel hlasten, razločen glas. Klotar se je zdrznil, vzdignil oci in zagledal člo- veka, ki je stal tri korake od njega ter se mu vneto, veselo priklanjal. »Bel-Argent!« »Nihče drug, gospod! In Belcebub naj me nabode na svoj najdaljši raženj, ako nisem presrečen, da vas vidim živega.« »Zakaj praviš, naj ne hodim v Vrvarsko ulico?« ie vročično vprašal Ponthus. »Jaz?« je osuplo vzkliknil Bel-Argent. »Ti!« je odvrnil Klotar ves iz sebe. »Zakaj tako praviš?« »Tako mi Luciferjevih rog in parkljev! Strela naj me ubije, gospod, če niste sami tako rekli!« »Jaz da sem rekel?« »I, menda. Toda, na mojo dušo, vaš glas je bil podoben glasu spečega človeka, ki v sanjah govori. Jaz mislim, narobe, da je treba iti v Vrvarsko ulico, ko vas v Arronškem dvorcu pričakujejo.« Trudnost, ki je ohramljala Ponthusa, je pri tisti priči izginila. Nit, ki ga je za trenutek spajala z nečim neznanim, je bila pretrgana. Življenje se je v obliki radosti hipoma vrnilo vanj, kakor bi svetloba zalila temno sobo. »Pojdiva,« je dejal. »Pojdiva v Arronški dvorec.« Bel-Argentova navzočnost mu je bila dokaz, da Leonora ni odpotovala. Nobena reč na svetu ga ni mogla udržati, da ne bi bil pohitel v Arronški dvorec. Bel-Argent je čakal, kdaj ga bo vprašal za pojasnilo, ko pa vprašanja ni bilo, je sam od sebe začel govoriti. »Gospod,« je rekel spotoma, »ko so rokovnjači opravili svoj posel v Sekirni ulici, sem si dejal, da vas bo treba iskati na Dvoru čudežev, ako ste vobče še živi. Napotil sem se torej v tisto stran, in ko sem jo ubiral nazaj, poročat gospodični de Ulloa o vsem, kar sem videl, sem vas mahoma zagledal živega pred seboj. Šel sem za vami, z namenom, da vas ogovorim, kakor hitro prideva na pripraven kraj.« »Bel-Argent,« je vprašal Klotar, »zakaj nisi sno-či odpotoval?« »Rogač vseh rogače v naj se mi obesi za pete, gospod, če nisem storil vsega, da bi ustregel vašemu naročilu. Toda žlahtna gospodična se je branila odriniti, vrag naj me vzame, ako lažem. Trdila je, da vas mora počakati, zakaj vaša prva pot, kakor hitro boste svobodni, bo v Arronški dvorec.« »Stopiva, stopiva!« je rekel Klotar in pospešil korake. Srce mu je poskakovalo v prsih. »Da; gospod, ko bi le imel Jakominove bingole, da bi vas dohajal. In davi, ko se je odpravila v Louvre...« »V Louvre!...« »I seveda. Tedaj mi je ukazala, naj grem v Se-kirno ulico gledat in poslušat, kaj se godi, toda prepovedala mi je, da bi se dal ubiti. Takšna je čista resnica. In po tem takem ji boste lahko sami poročali namesto mene, gospod.« »Torej nisi več videl gospodične de Ulloa, odkar je šla v Louvre?« »Seveda ne.« »In kaj je s potno kočijo?« »Ta čaka v dvorcu, na svojem mestu. Moj konj in vaš konj takisto. Samo ukazali boste, pa odrinemo.« Prišla sta v Vrvarsko ulico, prav do ovinka, odkoder se je razločno videla ograja okrog Arron-škega dvorca. »Sam Beg vas pošilja, častiti Bel-Argent!...« Človek, ki se je dotlej skrival v kotu za živo mejo, jima je stopil na pot. »Oho,« je dejal Bel-Argent, »to je eden izmed pobožnih romarjev, ki ju je gospodična de Ulloa gostoljubno sprejela.« »Da, častiti Bel-Argent. Prav ta plemenita in olaga gospodična vam po meni pošilja glas, da počakajte ...« Ponthus je bil prebledel. Nesreča je bila v zraku. Takšna tesnoba ga je davila za grlo, da ni mogel izpregovoriti. »Počakam naj?« je vzkliknil Bel-Argent. »Da počakajte svojega gospodarja, gospoda Pont-hušlkega, je rekla: in kakor gitro ga zagledate...« »Evo ga,« je rekel Bel-Argent. »To je gospod Ponthuški.« Romar je čudno hlipnil in se globoko priklonil, rekoč: »Bog bodi zahvaljen! Torej ste rešeni, vaša svetlost!« »Govorite, romar,« je kriknil Klotar. »Kaj se godi?« »Poglejte, vaša svetlost! Ozrite se proti ograji Arronškega dvorca!« »Stražniki!« je vzkliknil Bel-Argent in strahovito zaklel. »Bežati morava!« Klotar se je ozrl proti ograji in razločno spoznal stražnike — tiste, ki jih je bil po kraljevem ukazu postavil gospod de Bervieux, da bi zadržali Leonoro v dvorcu, dokler ne bo upornik prijet. Ves razburjen je zgrabil romarja za komolec: »Kaj se je zgodilo z gospodično de Ulloa? Govorite, tako vam Boga!« »Nič hudega, vaša svetlost! Nič hudega! Pobožna gospodična je mogla neovirano* zapustiti dvorec. Evo kaj se je zgodilo: blaga gospodična se je vrnila iz Louvra, kjer je, po tistih nekaj besedah, ki sem jih slišal iz njenih ust, govorila s kraljem...« »Naprej! Naprej...« NE ŠPEKULIRAMO ŽUJEMO CENE LETNI OBUT DELATI - HOČEMO TUDI SEDAJ POCENI PRODAJATI PRVA SKUPINA 10 RAZLIČNIH VRST DRUGA SKUPINA 5 RAZLIČNIH VRST ss 39 TRETJA SKUPINA1 6 RAZLIČNIH VRST ČETRTA SKUPINA PETA SKUPINA 9 RAZLIČNIH VRST ŠESTA SKUPTNA 5 RAZLIČNIH VRST Pridite Prepričajte se sami ''t v ~"V< ^ 1 l'." ,J" - ' .; * } i vi • .. rvv*-^' v*.-- i ' - . * ~.V ,,". % 1 : ^ & ^ . ' t > .. . • 'V*** f 1 % ' r * -v _ , ;*-. • ., ■ hčerke ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prerani izgubi naše ljubljene in nepozabne se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, gosp. in gospej dr. šumanovi, ki sta nam ob teh bridkih urah stala ob strani in nam lajšala težko bol. Nadalje se najlepše zahvaljujemo gdč. Anici Brišnlkovi, ki se je ob odprtem grobu, z v srce segaj očimi besedami poslovila od naše predrage Tee. Prav prisrčna zahvala teharskemu pevskemu zboru, celjski železničarski godbi, delavski godbi iz Apnenika za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja, s katerim so zasuli njen prerani grob, ter vsem, ki 93 jo kropili in jo prišli od blizu in daleč spremljat na njeni zadnji poti. CELJE, dne 28. julija 1940« Žalujoča rodbina IVO ČATER-jeva Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja za konzorcij »Jutra« Staako Virant, — Za Narodno tiskarno <*, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni dal je odgovoren Alppi Novak. — Ya| j Ljubljani,