233. flflllRf.
• UitOaL t torek. 6. oktobra MOL
J. teto.
isftajs voak du svečsr iavsesisi aadslfo Iv sis*aifcw tor velja po ^ Kj ea pol leta 12 K, sa Mit teta S K. aa ta »eoM IK Kdor hodi Ifji lota SO K. (I Na n*rofi>e »ras itf*a90»a rasfcUgaiva aarsčnina sa - »opisi naj 80 lavola EraakevaS. — Rskopssi SO a« vrasaje. —
^t^abISUts tfilofWi Utr I4i
prajossai) oa ponj, »lasa osdnL — I
dajalo aa vso lato 29 K, aa pol lota 18 K, aa eotrt lata 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 a. Za loto 22 K, oa pol lota U K, oa OStrt lata 6 K 90 bt aa en mesec 1 K 90 h, — Za Voosolfo ealo loto se plačuje od petersstopno pom-vrata po 14 b, če se oananila tiska enkrat, po 12 h, če m tiska |e v banovu mlitab it i. — Upravntttva aaj so blagovolilo pošiljati naročnino,
s pošiljanjem na dom za vse leto K. Za vse disojs dežele in Ameriko lopo 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat t J. administrativne stvari
Dpravnistva telefon ŠL 85.
Preobrat v balkanskem vprašanju.
V staroslavneiD mestecu Timovi, v nekdanji prestolnici bolgarskih carjev, se je včeraj proglasil knez Ferdinand za neodvisnega kralja bolgarskega.
Bolgarska kneževina, dosedaj vazalna država turškega sultana, je pretrgala zadnje vezi, ki so jo vezale na Turčijo, ter svečano tudi formalno proklamirala svojo svobodo in neodvisnost, ki jo je faktično uživala že desetletja.
Vest o proglasitvi Bolgarske, je presenetila javnost, dasi se je v političnih in diplomatičnih krogih vedelo, da je bolgarska vlada v zadnjem času z vso resnostjo razmotri-vala to vprašanje in dasi je bilo znano, da je bila okupacija orijentske železnice prvi korak na poti, ki naj vede Bolgarsko, taktično že svobodno, k popolni, tudi formalni in nominalni neodvisnosti od otomaiiskegn carstva.
Vest o proglasitvi Bolgarske za kraljevino, je došla presenetljivo zategadelj, ker se je v javnosti sedanji položaj na Balkanu splošno smatral za najbolj neugoden za takšno akcijo, vrhu tega pa se je splošno sodilo, da je cesar Fran Josip sam ob tej priliki poseta bolgarske vladarske dvojice v Pešti odsvetoval knezu Ferdinandu, naj v danem momentu se ne stori usodepolnega koraka, ki bi lahko povzročil nepregledne komplikacije na Balkanu. Kakor pa so oogodki pokazali, so bile te kalkulacije napačne.
Vse namreč kaže na to, da je bila akcija, da se Bolgarska proglasi za kraljvino, neodvisno od Turčije, dogovorjena med avstro-ogrsko in bolgarsko vlado.
Knez Ferdinand se je proglasil as svobodnega kralja bolgarskega neposredno v trenotku, ko se je vrnil na Bolgarsko s poseta pri cesarju Franu Josipu v Pešti.
Istočasno, ko se je izvršila pod Balkanom proklamacija Bolgarske za kraljevino, je poslal cesar Fr; n Josip vsem vladarjem, ki so podpisali zapisnik berolinske pogodbe, svoje lastnoročno pismo, v katerim jih ob-rešča, da ima Avstro-Ogrska resen namen, svojo suvereniteto raztegniti tudi na okupirani deželi Bosno in Hercegovino.
Slep bi torej moral biti, kdor bi ne videl, da obstoji med dogodki na
Bolgarskem in aneksijo okupiranih pokrajin neka tajna vez.
Seveda ta tihi dogovor med avstro-ogrsko in bolgarsko vlado se bo morda na merodajneni mestu zanikal, vendar ga pa dogodki sami dokazujejo in potrjujejo v vsem obsegu.
Vpraša se sedaj, kako bo ta korak bolgarske in avstro-ogrske vlade vplival na mednarodni politični položaj in na razvoj dogodkov na Balkanu?
Obe državi, Bolgarska in Avstro-Ogrska sta s tem svojim korakom kršili mednarodno pogodbo, sklenjeno na berolinskem kongresu. Po določbah berolinskega kongresa je suveren Bosne in Hercegovine, kakor tudi Bolgarske turški sultan Ab-dul Hamid. S tem, da je Avstro-Ogrska raztegnila svojo suvereniteto na okupirani pokrajini in da se je knez Ferdinand proglasil za edinega suverena Bolgarske, se je kršil mednarodni berolinski dogovor ter se omajal »status quo« na Balkanu.
Turčiji so bile odvzete pravice, ki jih je priznal berolinski kongres. To se je izvršilo enostransko, brez potrebnega privoljenja vseh kompaci-scentov, ki so podpisali berolinski traktat.
Iz tega sledi, da imaTurčija pravico se upreti enostranskemu razve-ljavljenju berolinske pogodbe.
Vprašanje je, če bo to storila ali pa se bo s papirnatim protestom udala v svojo usodo?
Veliki vezir K i a m i 1 paša so je pred par dnevi izrazil, da bi Turčija smatrala proglašenje Bolgarske za neodvisno kraljevino kot casus beli i, kot povod za takojšnjo napoved vojne.
Ako dele mnenje velikega vezirja tudi ostali turški državniki, potem je toliko kakor gotovo, da izbruhne krvava vojna med Turčijo in Bolgarsko.
Iz vesti, ki so dosedaj došle iz Sofije in Carigrada, se še ne da sklepati z absolutno gotovostjo, da se po tridesetih letih zopet začne krvavi ples pod Balkanom.
Takisto pa tudi ni moči vnaprej prorokovati, da se izvrši prevrat na Balkanu povsem mirno, brez vsakega prelivanja krvi.
Ne da se tajiti, da je na Balkanu nagromadenega mnogo smodnika iii da zadošča samo neznatna iskrica, da se vname.
Recimo, da pride do vojne med Turčijo in Bolgarsko. Ali bo mogoče krvavo igro omejiti samo na ti dve
državi? Mednarodni politični položaj je sedaj tak, da je popolnoma izključeno, da bi se v ta konflikt ne zapletla še kakšna druga država.
I n situvacija v Bosni ?
Tu so se razmere v zadnjem času tako poostrile, da bo vest o aneksiji med pretežnim delom prebivalstva povzročila vihar ogorčenja in nevolje. Že vest o sami aneksiji lahko izzove v Bosni krvave nemire. Ako pa med tem še izbruhne vojna med Bolgarsko in Turčijo, je več nego gotovo, da bo v tistem trenotku tudi vsa Bosna in Hercegovina v plamenu, a ne samo to, prav mogoče je tudi, da poseže v tem slučaju tudi Srbija v krvavo borbo, hoteč s tem pomoči svojim bosanskim rojakom.
Na vidiku so torej silne komplikacije.
Vse kaže na to, da se nevarnosti položaja zaveda naša vlada sama. Zato je že tudi ukrenila vse mogoče odredbe, da bo pripravljena za vse slučaje.
Napovedujejo se torej časi krvave vojne, tekla bo zopet dragocena človeška kri za — domovino. Kdo ve, če ne bodo Slovenci prvi poklicani, da dado kri in življenje na žrtvenik ne slovenske, ainpakj — avstrijske domovine?!
Gospodarski e Slovenci*
Z veseljem pozdravljamo Slovenci trgovskega stanu, da se naš narod po tako veleznačilnih dogodkih zadnjih dni vendarle bolj in bolj opri jemlje najvažnejše točke skupnega narodno - gospodarskega načrta, točke, ki mu veleva nekaj, kar se sicer tako enostavno glasi: Narod, podpiraj sam sebe! Velik korak smo ravno v zadnjih dnevih v t*»m oziru storili po vsi Sloveniji, v Ljubljani naši pa bodemo blagodejnih posledic te emancipacije še tekom leta dni lahko na svoje oči opazovali; za danes belježimo le en uspeh, ki smo ga že sedaj dosegli: Neki mladi trgovec, ki si je pred leti ustanovil slovensko trgovino v Ljubljani, nameraval se je v kratkem odtod preseliti, ker se je naveličal opazovati, kako se Slovenci ne morejo odvaditi, zatekati se v sosedne nemške prodajalne. Opustil je svojo namero, ker smo se Slovenci sedaj vendarle jeli zavedati svojih dolžnosti. To je prvi uspeh, ki je gotovo vreden, da ga omenjamo.
Ali kje, kako daleč je še cilj! Dokler zalagamo in razpečavamo izdelke tujenarodnih mlinov, pivovarn in tovarn, ki bi jih prav lahko popolnoma prezirali, toliko Časa o uspehih ne smemo govoriti. Le koder je to res neizogibno, naj zasluži tujec pri nas, sedaj mu pa še vsiljujemo zaslužka, ki bi lahko med domačini ostal.
Da si pojasnimo položaj, treba je temeljito premotriti lastne vrste, sami se moramo korenito poznati! Slovenski trgovci smo si tekom zadnjih desetletij ustanovili pomembnih veletrgovin v vseh branžah, vzornih detajlnih podjetij, ki ravno tako lahko uspešno tekmujejo z vsakim tujim podjetjem. Ali razmerje, z ozirom na število in narodnost prebivalstva, še daleko ni primerno, — če premotrimo nasprotne nam vrste, ki jih je, žal, naš narod dosedaj tako intenzivno jačil, da so se i>ovspeli do take moči. Jedva pet odstotkov vsega prebivalstva kranjske se šteje Nemcev in vendar imajo, oziroma so dosedaj imeli pripadniki tega, nam skozinskoz nasprotnega naroda tako razvita in cvetoča trgovska podjetja v rokah, da bi zadostovala za preskr-bovanje polovice dežele. Program naša točka »Svoji k svojim« nikakor nima namena ali pomena bojkotiranja tujih trgovcev, pač pa si hoče naš narod s tem edinole ustvariti pravično razmerje tudi v trgovsko-kupčijskem ozira, razmerje, kakršno nam po našem številu sodi, — in s tem je tudi Nemcem dano, kar jim po njihovem številu gre. Jadikovanje vsenemških in nemško-židovskih listov, ki bi seveda najraje vzdržali dosedanje razmere, nam torej nikakor ne sme biti na poti, ker se nam gre za pravično ureditev tega nedostatka.
V Ljubljani se bodemo sami poznali, narodnjaki z dežele, ki nas po-sečajo, spoznali nas bodo, če drugače ne, po — napisih. Ljubljanskemu prebivalstvu in posestnikom je torej znano, kje se ima nabaviti vsakdanjih potrebščin; slovenski trgovci ]>o deželi še niso tako na jasnem, katerim veletrgovinam naj naklonijo svoja naročila. Nemškutarski naši trgovci jih znajo namreč kaj dobro prepričati, da so — enega srca, ene krvi! Znani so nam celo ljudje, ki so privatno in kolikor mogoče skrito seveda, naši najbolj zagrizeni narodni nasprotniki, ki slepo prisegajo na vsebino »Grazer Tagblatta«, »Tages-poste« itd. — pisma na odjemalce pa kolkujejo z narodnim kolkom! Ljud-
stvo samo naj torej stoji tako v mestu kakor na deželi vsekdar na straži,
da se nobeden zaslepljenec ne bo zatekal na napačen naslov. Vsak korak v tujo trgovino je naroden greh, ki mora Slovenca peči do dna duše.
Trgovci na deželi se morajo naposled prepričati, da bodo z domačimi liferanti sčasoma boljše vozili kakor s tujimi ali pa vsaj, da se pri slovenskem podjetju lahko ravno tako dobro preskrbe z blagom kakor pri podjetjih, ki jih hoče odslej podpirati, če se ne motimo nemški mi-nister-rojak P r a d e!
Kar se tiče cen že sedaj navajamo, da so se slovenski trgovci ravno z ozirom na izvrsujoco se emancipacijo zavezali, svoje odjemalce v vsakem oziru zadovoljevati; vse druge govorice so smešne in popolnoma neosnovane, posebno pa ta, da so se slo-\enski trgovci med seboj dogovorili, da bodo cene v detajlu zvišali, češ, da Slovenec itak ne sme kupovati pri nemškem trgovcu. Kaj takega je vpričo znane solidnosti slovenskih trgovcev popolnoma izključeno! Skrb veletržeev pa hodi odslej tudi ta, da kolikor je mogoče ne podpirajo pro-ducentov tuje nam narodnosti, kakor se je vsled dosedanje mlačnosti mnogo opazovalo! V zgled si bodo vzeli izvanredno, res občudovanja vredno eneržijo slovenskih konzulu ento v. ter odslej v slučajih, kjer je to le količkaj izvedljivo, podpirali le producente iz naših vrst aH bratske, slovanske narodnosti. Da pri tem z ozirom na narodni blagor ne bodo prepedantično gledali na vsak vinar, je umi j ivo.
Aneksija Bosne in Hercegovine.
Dunaj, 5. oktobra. V odločilni krogih zatrjujejo, da se aneksija Bosne in Hercegovine izvrši v najkrajšem času. Velesile so Bosno in Hercegovini) izročile Avstro-Ogrski absolutno brez vsakršne omejitve upravnih pravic. Avstro-Ogrski >o je vsled tega treba sporazumeti le % Turčijo, in sicer zaradi preklica konvencije iz leta 1879. in da se omogoči našemu vojaštvu prosto gibanje v Sandžaku. Državnopravna in politična pogajanja s Turčijo se baje V najkrajšem času uspešno zaključijo. Iz diplomatičnih krogov poročajo, da je cesar Franc Jožef izročil vsem vladarjem, ki so podpisali berolinsko pogodbo, enako se glaseče lastnoročno pismo o aneksiji Bosne in Heree-
LISTEK.
Pred letom 10(8 na Laškem.
(1. C — č)
I.
Slučaj me je seznanil z rojakom, ki je pred letom 1848. živel kot avstrijski oficir dolgo časa na Laškem, in sicer v Veroni, v Benetkah in v Milanu. Osebno je spoznal takrat vse razmere v severni Italiji in vzlic visoki starosti si je dobro zapomnil mnogo zanimivih stvari. Ker ima že slab vid, čita samo to, kar izberejo zanj dobri znanci. Tudi jaz mu včasih prinesem kako knjigo ali kak list, o katerem menim, da ga utegne zanimati. Tako sem mu pred nekaj časom posodil »Oesterreichische Rundschau«, tiste zvezke namreč, v katerih so bili objavljeni spomini feld-maršala Radeckega o razmerah v Italiji pred letom 1848.
Te dni sem zopet obiskal svojega znanca, kajti navzlic veliki razliki v starosti se jako rad z njim pomenkujem. Vrnil mi je posojene zvezke imenovane revije in z ozirom na zadnje krvave dogodke v naši matuški Ljubljani, dejal kratko, a pomembno:
Ljubljanski dogodki pričajo, da so avstriski birokrat je in generali dandanes še ravno tako kratkovidni in nepreudarni, kakor so bili pred 60 leti. Kar se je zdaj zgodilo v Ljubljani, me živo spominja na neštevilne doživljaje v Italiji.«
Seveda je to vzbudilo mojo radovednost v največji meri. Kaj pa vemo Slovenci o dogodkih na Italijanskem pred letom 1848., oziroma 1859. in 1866.? Kvečjemu to, da so bili Italijani nehvaležni puntarji, ki so krvavo plačevali dobrote avstrijskega režima. Tako so nas učili v šolah in tako čitamo v vseh knjigah, ki so nam dostopne in to nam je ostalo v spominu toliko laglje, ker so nam vsem stari vojaki, ki so službovali na Italijanskem, vcepili vsakovrstnih predsodkov in napačnih naziranj. Ta mnenja so postala splošna last naroda, v teh mnenjih živi narod še dandanes in nihče ne pomisli, da so bili slovenski vojaki samo orodje avstrijske uprave in v vojašnicah toliko laglje preparirani v tem smislu, ker so bili popolnoma neizobraženi in niso imeli nobenega pojma ne o narodnostnih, ne o političnih, ne o socialnih stremljenjih svojega časa.
Moj sivolasi znanec mi je o občnem položaju v Italiji pred letom 1848. povedal toliko, da zamorem navesti samo najinteresantnejše stvari. »Italijansko gibanje proti Avstri-
ji,« mi je rekel, »je bilo dolgo let omejeno skoro samo na plemstvo in na inteligenco. Masa naroda ni imela nič smisla za to gibanje. Sicer so se različni emisar j i na vso moč trudili, da bi ljudstvo vzbudili iz letargije, ali uspehi so bili malenkostni. Italijan je sicer rojen zarotnik in revolucionar, se obče misli, a to velja le bolj za ljudi iz južne Italije. Lombar-di in Benečani so dosti mirnejši, so trezni in delavni ljudje in nimajo onih nagnenj, kakor njih južni rojaki. Ko bi bila Avstrija modre je in previdneje postopala, bi morda še danes gospodarila v severni Italiji.
Avstrija je sama pognala Italijane v roke zarotnikov in revolucionarjev. Pomisliti je treba, da je bila tedaj Avstrija še vse drugačna policijska in militaristiška država, kakor je dandanes. Metternichov sistem je bil sistem krutega zatiranja, ki ga še suženjski narod težko prenaša, kaj šele živi in temperamentni Italijani. Kakor po vseh deželah avstrijskih, tako so tudi v Italiji le težko in s pritajenim srdom prenašali avstrijski absolutizem in tiranstvo vojaštva in policije, a prenašali so to, dokler se ni začelo tako krvavo preganjanje in neznosno šikaniranje, da je bilo ljudem res obupati. Kdor je količkaj nacionalno čutil, temu je bila policija neprestano za petami in mučila in preganjala ga je, da mu je bilo zblazneti.
A to strašno stanje se je še poostrilo, ko so začeli zasledovati »Karbon ar je«. Teh zarotnikov je bilo v začetku italijanskega gibanja prav malo. Pridruževali so se jim samo eksaltirani ljudje in nihče jih ni smatral za resne. Avstrijska policija pa je v svojem smešnem strahu preti temi ljudmi začela trpinčiti vse prebivalstvo na brezprimeren način. Odprla je denuncijantstvu vrata na, stežaj. Nihče ni bil varen, naj je bil še tako nedolžen. Gorje, če so se štirje prijatelji sešli na kako večerjo v zasebni hiši. Tedne in mesece so morali prebiti v ječi da so dokazali svojo nedolžnost. Tudi obsodb je kar deževalo. Ena je bila krutejša od drugih. Grofica Rocca je bila štiri mesece v ječi, ker je po neki prijateljski večerji rekla, da je avstrijska uprava kruta in krivična. Lahko si je torej misliti, kako strašna je bila usoda tistih, ki so bili res zapleteni v kako zaroto ali so imeli kake zveze s Karbonarji. Ječa, najhujša ječa in vešala so bila sredstva, s katerimi je avstrijska uprava kaznovala take ljudi.
Ta krivičnost, ki so jo ljudje bridko občutili, ta krutost, s katero so kaznovali vsak najmanjši pregre-šek, je v ljudeh vzbudil silno sovraštvo zoper državno upravo in njene organe. In kaj bi ne, ko so odlične dame polagali na klopi in jih kaznovali z bat imun i za malenkostne žalitve ka-
kega uradnikii ali vojaka, ko so ob-čespoštovane može metali za nič v ječo in ko so bile obsodbe na smrt ta-korekoč vsakdanja stvar.
Taki dogodki, kakor zadnjič v Ljubljani, so postali leta 1848. precej JKigosti. Ljudstvo je v svoji nevolji dostikrat ponoči pobilo okna kakim uradnikom ali generalom. Kakor zadnjič v Ljubljani, je vojaštvo točno streljalo, in če so bili tudi različni nedolžni ljudje ubiti ali ranjeni — zadoščenja ni pravni čut prebivalstva nikdar dobil. Ljudstvo je bilo brezpravno in naj se mu je storila od korumpiranih in podkupljivih funkcionarjev še tolika krivica, moralo je vse požreti in pretrpeti. Pravice ni bilo, in to je v največji meri pomagalo, da se je naposled ljudstvo navzelo smrtnega sovraštva do Avstrije.«
Moj znanec mi je v pojasnilo teh svojih navedb navedel nebroj konkretnih slučajev, zanimivih, pretresljivih in vnebovpijočih. Ne bom jih navajal, saj bi bilo to preobširno in saj nimam namena, spisati tu zgodovino italijanskega rissorgimenta, marveč samo povedati, kar mi je pravil nekdanji avstrijski oficir o razmerju med prebivalstvom in vojaštvom v Italiji pred letom 1848.
(Dalje prihodnji«.)
Bolg
irovine kot trdnem, neodložljivem sklepu naše monarhije. Ker pa hoće naša monarhija, da se ta svetovni dogodek izvrši kolikor mogoče s privoljenjem Turčije, dobi Turčija najbrže kompezacijo s tem, da Avstro-Ogrska umakne svoje posadke iz sandžaka Novi pazar.
B u d i m p e š t a , 5. oktobra. Odločitev glede Bosne je že padla. Baron Aehrenthal je dobil že v sobotni avdijenci pri cesarju odločitev. Priklopljenje Bosne in Hercegovine se proglasi že prihodnje dni. S proklamacijo se naznani sklep vladarja, da raztegne na Bosno in Hercegovino svojo popolno suvereniteto ter velja tudi za te dve deželi glede presto-lonasledstva enaka pravica, kakor za avstro-ogrsko monarhijo.
Pariz, 5. oktobra. Vse francosko časopisje razpravlja o lastnoročnem pismu, ki ga je poslal cesar Franc Jožef predsedniku Fallieresu. Časopisje je v tem edino, da je vsled tega nastala totalna kriza, ki jo bo morala preskušati in urediti cela Evropa. Francija je v tej stvari Avstro-Ogrski naklonjena. Druga stvar pa je, ali ne bodo tudi druge državi', kakor Srbija, Grška in Italija prišle s svojimi zahtevami.
P e t r o g r a d , 5. oktobra. O aneksiji Bosne in Hereeegovine sta razpravljala ministra I z v o 1 j s k i in A e h r e n t h a 1 že pri zadnjem sestanku. Dogodek se potemtakem izvrši v popolnem sporazumi jenju velesil, posebno Rusije.
Zagreb, 5. oktobra. Zagrebški časopisi poročajo, da je dobil 1 3. v o j ukaz, naj bo pripravljen za odhod v Bosno in Hercegovino. Vojaštvo 13. voja nadomesti na Hrvaškem 7. voj.
Sarajevo, 5. oktobra. »Sara-jevoer Tagblatt« naznanja v posebni izdaji, da je aneksija Bosne in Hercegovine gotova stvar ter se proglasi že v nekaterih urah.
Carigrad, 5. oktobra. Neki dunajski dopisnik je vprašal velikega vezirja Kiamil pašo, ali se vrše kaka pogajanja zaradi Bosne in Heroego-vine: „Aneksija Bosne in Hercegovine bi se mogla izvršiti le s kršenjem berolinske pogodbe, česar pa ni misliti. Ako pa se izvede revizija berolinske pogodbe, bi Turčija seveda zahtevala vrnitev Bosne in H er cego vine.u
arija — neodvisna kraljevina.
Navdušenje na Bolgarskem.
Sofija, 5. oktobra. Mesto Trnova, kjer se je izvršila proklamacija, je bilo na to že pripravljeno ter so meščani celo noč poprej krasili hiše in ulice. Manifest se je prečital po slovesni maši ob 11. uri dopoldne. Takoj se je vest bliskoma raznesla po celi deželi ter izzvala nepopisno navdušenje. Vse oblasti so takoj ukrenile vse potrebno, da se dogodek čim sijajneje proslavi. Na javnih prostorih v Sofiji so igrale celo popoldne štiri vojaške godbe. Dve bateriji sta streljali iz topov. Jutri se opravijo po celi deželi svečane maše. Na vojaškem vežbališču se vrši jutri parada cele ga r niz i je. Vsi uradi praznujejo. Šole ostanejo tri dni zaprte.
Mobiliziranje na Bolgarskem?
B e 1 g r a d , 5. oktobra. Privatnim potom došle vesti pravijo, da so na Bolgarskem pripravljeni na skrajne posledice. Dasi je bilo že dosedaj pod orožjem 40.000 rezervistov, poklicali so jih še 65.000. Baje ima dežela že 190.000 vojakov pod orožjem. V slučaju vojske se bolgarska armada zviša na 380.000. K temu številu še pride 110.000 rezervistov. Kakor hitro se napove vojska, preide bolgarska armada v ofenzivo, zasede Adrianopel ter odkoraka proti Carigradu (?).
Mobiliziranje na Turškem.
Carigrad, 5. oktobra. Šest konjeniških polkov je dobilo ukaz, ua takoj odrinejo na bolgarsko mejo, kjer je že sedaj 14 kavalerijskih polkov. Odločitev pade v današnjem ministrskem svetu.. V turški armadi je razburjenje zelo veliko. Proti Drino-polju in Solunu odhajajo neprestano vozovi z orožjem in streljivom.
Ali bo vojska?
Dunaj, 5. oktobra. Še včeraj je rekel veliki vezir Kiamil paša nekemu dunajskemu dopisniku, da je popolnoma neresnično, da bi vsled napetosti med Bolgarijo in Turčijo nastala vojska ali da bi le padlo ministrstvo.
Berolin, 5. oktobra. Iz Carigrada se poroča, da Turčija takoj napove vojsko. V začetku vojske pač pričakuje poraze, toda končno le mora silna (1) turška armada zadušiti majhno bolgarsko vojsko.
Carigrad, 5. oktobra. Še preden se je proglasila Bolgarska za neodvisno, je rekel odločilni turški državnik, da Turčija ne bo nikdar pritrdila, da bi se Bolgarija proglasila za neodvisno in tudi ne aneksiji Bo-
sne in Hereeegovine. Mogoče je, da bo Turčija odgovorila Bolgariji z vojsko. Turčija sicer ne želi vojske, toda ako bo prisiljena, jo sprejme z mirno vestjo.
V diplomatičnih krogih še vedno upajo, da se bo mogoče izogniti vojski. Posebno Anglija se trudi, da se ohrani mir ter je vsled tega tudi na vse načine skušala preprečiti, da bi se Bolgarija ne proglasila za neodvisno kraljestvo.
Kako sodijo Mladoturki.
Carigrad, 5. oktobra. Najne-prijetneje je presenetila proglasitev neodvisne Bolgarije Mladoturke. Boje se, da pridejo vsled tega zopet na površje Staroturki a absolutistično vlado. Sioer pa so Mladoturki prepričani, da neodvisna Bolgarija ne pomeni za Turško posebne izgube. Sedanje razmerje se s tem pojasni in Turkom bo v bodoče mogoče bolje zajeziti bolgarske aspiracije v Maoe-doniji. Boje pa se Mladoturki in z njo tudi Angleži, da se sultanova avtoriteta ojači, najsi izteče vojska za Turško ugodno ali neugodno. Ako se namreč sultanu posreči, da spravi revolucionarna voja, 2. in 3. pred sovražnika, v Carigrad pa novo vojaštvo iz Male Azije, je prav lahko mogoče, da pride zopet na krmilo staroturška vlada. Za vse odgovornega delajo velikega vezirja, ki je izzval znano afero z Greš ovom, vsled česar se je Bolgarija proglasila za neodvisno.
Kako sodl|o na Angleškem?
London, 5. oktobra. Angleška admirali teta je dobila ukaz, naj zbere vse srednjemorsko brodovje pri Malti ter čaka tam nadaljnih ukazov. Angleško časopisje očita Bolgariji in Avstro-Ogrski, da sta prekršili bero-linsko pogodbo ter napovedujejo najhujše posledice za svetovni mir. Splošno se pričakuje, da bodete Anglija in Francija proti obema protestirali. Rusija bo baje zopet razvila vprašanje o Dardanelah. ter zahtevala novo konferenco za revizijo berolinske pogodbe.
Bolgarska armada.
Belgrad, 5. oktobra. Bolgarska armada ima v mirnem Času 62.000 vojakov in 6200 konj, v vojnem Času pa 190.000 vojakov in 40.000 konj. V mirnem Času je pehota razdeljena le v 36 polkov, a v slučaju vojne se vsak polk pomnoži aa dva bataljona in sto t ni j o trena. Namesto 9 artilerijskih polkov v mirnem Času, stopi v slučaju vojne 16 polkov po devet baterij, nadalje 18 baterij gorske ar-tilerije in 24 stotnij trdnjavske arti-lerije. Število 11 kavalerijskih polkov se sicer za časa vojske ne spremeni, toda polki se pomnože od 3 na 5 švadronov. Istotako se Število ženije (9 bataljonov), železničarjev (2 bataljona) in pontonov (1 bataljon) zvila v vojski le glede moštva. Končno pa ima Bolgarija tudi vojno brodovje, obstoječe iz 11 parnikov, 1 Šolske ladje, 6 torpedovk in 6 jadrenio.
Politični položaj.
Praga, 5. oktobra. Zveza čeških deželnih poslancev je imela danes sejo ter je izdala komunike, da odklanja vladno namero, da bi se narodna vprašanja izročila parlamentni spravni komisiji. Nadalje se je konstatiralo, da je nemška obstrukcija pod raznimi pretvezami naperjena le proti volilni reformi. — Glede potovanja ministrskega predsednika v Prago so češki in nemški politiki uverjeni, da bo imelo potovanje le informativni namen, ker na pomirjenje obeh narodnosti v deželnem zboru niti misliti ni. — Govori se, da je minister Prade obnovil demisijo.
Delegacijsko zasedanje.
Dunaj, 5. oktobra. Delegacijsko zasedanje bo trajalo le par dni po 8. t. m., nakar se prekine za cel teden. Po konstituiranju se dožene le proračun ministrstva zunanjih del v odseku. Minister baron Aehrental bo imel svoj ekspoze v petek 9. t. m., nakar se začne debata, ki pa jo upajo končati že v ponedeljek. Potem sledi odmor do 20. t. m. zaradi zasedanja deželnih zborov.
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi. Tudi zagorski Slovenci se zgražamo nad nemško soldatesko. Ob uri pogreba nedolžnih slovenskih žrtev je zvonilo v zadnji pozdiav tudi v naši farni cerkvi. Ljudem, posebno ženskam, se je storilo tako milo, da so ob zvokih zvonov glasno plakali, čuli so se pa tudi ogorčeni klici proti vladi in Nemcem ter vojaštvu. Zavedni Slovenci so si dali svečano obljubo, da bodejo iz vaj al i strogo geslo »svoji k svojim«, trgovce pa poživljamo, da bodo odjemalcem solidno postregli in vsaj s tako ceno, kot jo imajo nemčurji, ker le na ta način je mogoče ukrotiti slovenskega denarja in krvi lačno nem-štvo. Slovenske rojake, ki podpirajo
kazinote in »Sudmarkovce«, si bomo zapomnili. Naj nikar ne mislijo, da jim bo prizanešeno. Kako naklonjeno je Slovencem rudniško ravnateljstvo in sploh uradništvo, kažejo že napisi. V restavraciji so edinole v blaženi nemščini, a v »Herrenzim-merju« se nahaja pušica za šul vere i n. V prvem nadstropju te rudniške hiše je šulferajnska šola, katero obiskujejo večinoma otroci slovenskih staršev, v ko jo jih lovijo nemški uradniki. Slovenci, obrtniki, delavci, podpirajte to uradniško kazino, saj igra pred njo za gospodo večkrat od vas plačana rudniška godba. Ko bi se ti veleumi malo bolj brigali za premogokop in pustili svojo »nemški most do Adrije« ter politiko, bi ne bile razmere v premogo-kopu take, da morajo ubogi trpini delati pri temperaturi 40 do 52°.V tej zadevi imate vi učeni gospodje važno polje za tuhtati, ker sicer se zna rešiti vaš »Alldeutschland« v znamenju ognja in svetlih krone. Rojaki, prezirajte tudi tiste talmi Slovence, ki vam ponujajo moko in, vino in so s pomočjo renegata Mi-chelčiča posetili letošnjo »Herbst-messe« v nam tako sovražnem nemškem Gradcu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. oktobra.
— Zopet zaplemba  Že 41 let
izhaja „Slovenski Narod". V teh letih je prestal huda preganjanja in zatiranja. Bdi so časi, ko je vlada napenjala vse sile, da bi list uničila, vedoČ, da bi s tem zadala slovenski stvari strahovit udarec. Z neštevilnimi konfiskacijami je vlada poskušala list materijalno oškodovati in zbegati njegove naročnike in odjemalce. Toda v v srh 41 letih, kar izhaja „S1. Narodu, se nam kaj taoega ni primerilo kakor včeraj. Snočnja Številka našega lista je bila zaplenjena zaradi ponižne notice o nemškem gledališču v Ljubljani. Sioer ni bilo v tej notici ne ene be-sedioe, ki bi se mogla tolmačiti kot hujskanje zoper Nemce ali vojaštvo, a konfiscirali so nas vendar. Napravili smo takoj drugo izdajo. Med tiskanjem druge izdaje so nas vnovič obiskali vladni funkcij on ar j i in so nam konfiscirali še drugo izdajo. Ena in ista številka našega lista je bila dvakrat konfiscirana. Druga konfiskacija je bila odrejena zaradi Članka, ki smo ga ponatisnili' iz „Gorenjoa". Ker je „Go-renjec" izšel v. soboto in smo ga mi dobili po pošti kakor običajno v nedeljo, pač ni verjetno, da bi bil konfisciran. Kar je snoči nas zadelo, to je pač praktioiral Khuen-Hedervary na Hrvaškem, pri nas v Cislitvanski pa se Še ni zgodilo, da bi bila ena in ista številka kakega lista dvakrat konfiscirana, čisto gotovo je, da bi bili lahko takrat, ko so odredili konfiskacijo zaradi notice o nemškem gledališču, konfiscirali tudi iz „Gorenjca" posneti članek. Zakaj se to ni zgodilo ? Zakaj so najprej zasegli na drugi strani lista nat snjeno notico in potem šele na prvi strani natisnjeni članek? Ne verjamemo, da bi bil to slučaj, nego zdi se nam, da je bilo to namenoma storjeno. Če pa misli vlada, da nas bo z neprestanimi konfiskacijami in z veliko škodo, ki nam jo provzroča, nagnala v kozji rog, s e ljuto moti. Prestali smo že različne perseauoije in prestali bomo tudi to, ker nismo odvisni od vladne milosti ali nemilosti, nego edino od zavednosti slovenskega občinstva. To nam je ostalo zvesto v dobah najhujšega preganjanja in se nam tudi zdaj ne izneveri.
— Iz Kamnika se nam piše: V noči na 4. t. m. je neznan zlikovec zažgal razobešeno cesarsko zastavo. Zastopstvo mestne občine kamniške je odposlalo vladi izjavo, v kateri obsoja z največjim ogorčenjem ta pobalinski čin, ki gotovo nikomur ne koristi, pač pa utegne Kamniku napraviti neprecenljivo škodo, ker bodo naši narodni nasprotniki ta brezvestni čin posameznika nesramno izkoriščali proti oelemu kamniškemu meščanstvu. Župan je dal razglasiti tudi poziv na vse hišne gospodarje in delodajalce, da zabranijo vsako p o tikanje nezrele mladine v noči po mestu, da se preneha z brezmiselnim in kažnjivim razbijanjem tuje lastnine in da se takoj vrne stari red in mir. Zdaj, ko miruje Ljubljana, ni povoda niti k resnim demonstracijam. Ponočna »junaštva" nekojih fantičev pa so zmiraj prav velika, obžalovanja vredna neumnost.
— Občinski odbor ▼ Velikih
Laidab je tudi sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje sožalje nad nedolžno prelito krvjo 20. septembra v Ljubljani; hkratu pa tudi svoje ogorčenje nad postopanjem vojaštva. Iz občinsko blagajne se je dovolilo 25 K in iz blagajne vaškega odseka 10 K za žrtve. Potom okrožnioe je za isti namen nabralo županstvo 74 K 80 v.
— Trgoval — pomori Proti slovenskim trgovcem so engažirali tudi
informacijske pisarne na Dunaju in drugje. Te pisarne so že začele dajati neugodna kreditna poročila o slovenskih trgovcih. Poročila pisaren se seveda opirajo na poročila njihovih ljubljanskih zaupnikov. Tiražni „Kaffee-hausschnufnerji" seveda čez slovenskega trgovca kolikor le mogoče neugodno poročajo, pisarne Še iz svojega nekaj dodajo in — slovenski trgovec je skoro na robu propada Neki uglednejši slovenski trgovec glasom pred nekaj dnevi dobljene informacije baje sploh — ne obstoji! Slovenski trgovci, posvetite informacijam večjo pozornost. Izkoriščajte pa sedaj kredit kolikor možno malo, da razni individuji ne bodo zamogii sedaj škodovati kreditu slovenskih trgovcev. Obračajte se v prvi vrsti na slovanske industrijce in gro-s i s t e.
— Cenzura Je čimdalje strožja.
Kamniški ,Naš listu je bil dvakrat zaporedoma zaplenjen. Tudi zadnjo številko .Slovenske gospodinjeu je vlada zaplenila. Toda doČim se prvikrat uvodnik v „Našem listu" „Krst in preporod" ter notica „Ljubljan-čankam v album" nista konfiscirala, se je to zgodilo osem dni pozneje in so torej konfiskaciji zapadli Članki, ki so pred enim tedaom še našli milost strogega cenzorja pri deželni vladi. S takim ravnanjem se hoče ubiti vse slovensko časopisje.
— Glede  ljubljanskih izgredov
je priobčila praška »Politik« (sedaj »Union«) sledeči dopis: »Slavno uredništvo! Ravnokar čitam vaše poročilo, ki vam ga je poslal državni poslanec Neumann o dogodkih v Ljubljani. Ker nisem Ceh, mi gotovo nihče ne more očitati pristranosti, da sem bil nad tendiciozniini poročili enega dela nemškega časopisja zelo presenečen, ker so ta poročila naravnost izmišljena ter pač nimajo drugega namena, kakor ščuvati proti slovenskemu narodu. Prišel sem v Ljubljano dne 23. septembra, kjer sem se nastanil, kakor navadno, v hotlu »Union«, ki je slovenske klerikalne stranke, (pripominjam, da sem 2id). Kakor vedno, pozdravili so me uslužno v nemškem jeziku; v restav-rantu sem dobil kakor navadno dvojezične jedilne liste; slovenski gostje, ki so sedeli pri sosednji mizi, so mi vljudno odzdravili po nemško. Istotako vljudno se je postopalo v kavarni. Moji slovenski odjemalci, ki sem jih obiskal, so bili ravno tako vljudni kakor vedno — pripomnim izrecno, da ne znam besedice ne slovensko ne češko (potemtakem ne zaslužiš tolike vljudnosti pri slovenskih od-jemacih!) in zvečer sem se šel s svojim znancem sprehajat po ljubljanskih ulicah, kjer sva seveda govorila nemško. Na svoje veliko začudenje sem čital drugi dan v grnški »Tagespošti«, da se v Ljubljani ne sme noben Nemec pokazati na ulicah, da so vsi ti iz strahu doma, vse gostilne in kavarne so prazne, da je vsak nemško govoreči takoj napaden in slične roparske bajke. Vse laž in sleparstvo od začetka do konca. Huj-skarija s premišljenim namenom. Bil sem do 28. septembra v Ljubljani in ako bi ne bilo na hišah črnih zastav v znak sožalja po obema mla-denčema, ki sta bila ustreljena v hrbet, bi človek razen zaslepi j ni 11 nemških časopisov ničesar nenavadnega ne opazil. Za odstranitev nemških napisov je zadostna opravičba v ptujskih napadih na Slovence. Z velespoštovanjem B. L.« Dasi ta nemški Žid brezdvoinuo ni zastavil svojega kopja za Slovence brez sebičnih namenov, vendar mu moramo priznati, da ima več moralnega poštenja, kakor vsa nemško-nacionalna gospoda.
— Za »uboge ljubljanske Nemce« nabirajo zdaj po Avstriji in Nemčiji. Ker slikajo položaj ljubljanskih Nemcev in nemčurjev kol obupen, upajo, da pri znani nemški >;bewahrtcn(icmeinbiirgschaft« spravijo kar milijone skupaj! Posebno »Sudmarka« se je zavzela za te reveže in poslala na ves nemški narod oklic, v katerem ga roti za podporo zatiranemu nemštvu ljubljanskemu. Obenem prosi »Sudmarka« vse nemške poslance, naj zahtevajo za Ljubljano »Siihne«. Temeljito je treba kaznovati časopisje, ki »hujskač ljudstvo, mesto Ljubljano naj se pa prisili, da poplača »den schwerhe-schadigten« vso škodo. — Kakor znano, so mestne občine Ptuj, Celje in Maribor doslej poplačale Slovencem vso škodo, ki jim jo je napravila nemška fakinaža ob raznih prilikah!
— Sv. Lucija ob Soči. Tukajšnje starejšinstvo je v svoji seji dne 4. t. m. sprejelo enoglasno sledečo resolucijo: Občinsko starejšinstvo pri Sv. Luciji ob Soči se pridružuje drugim slovenskim občinam naše domovine ter izreka svoje globoko obžalovanje in ogorčenje, da se je dne 20. septembra t. 1. brez vsake potrebe streljalo na avstrijske državljane ter najodločneje protestuje proti rabi orožja in nasilstva proti nam Slovencem!  V spomin  narodnih žr-
tev daruje 20 K družbi sv. Cirila iQ Metoda.
— Anarhistična smrtna obsod-ba. »Deutsche Wacht« si je naročila anarhistično smrtno obsodbo proti samemu sebi in jo zdaj priobčuje v obskurnem lističu z velikimi črkami. Človeka mora biti res kar strah. Urednika bo raztrgala 18 cm močna in 30 cm dolga d i nam i t u a patrona, celjski »Deutsches Haus« pa zleti v nedeljo popoldne v zrak s pomočjo električnega toka. Kdo bi mislil, da imajo Nemci res tako hude sovražni, ke! Pravi anarhizem! Ubogi Nemci. Čuva jih na tisoče bajonetov in sabelj, na tisoče vojakov in orožnikov, pa se jim še hlače tresejo!
— Razglednice z razbitimi šipami kazine izda, kakor poročajo nemški listi, nemški »šulferajn«. Kazino je po razbitju šip 18. septembra hitel fotografirati fotograf F r 6 h . 1 i c h , ki dobiva tudi kot pleskar in sobni slikar pri Slovencih lepe zaslužke !
— Nova ponemčevalnica. V Vojniku pri Celju ustanovi nemški šulferajn otroški vrtec. Namenjen bo seveda za slovenske otroke, da se jim vcepi že v zorni mladosti sovraštvo do rodne matere in njenega jezika.
— Iz Judendorfa na Štajerskem smo dobili prav zanimivo poročilo o vojaških novincih pešpolkn št. 27. Ti pridejo v Ljubljano s prav — lepimi nameni zoper Slovence.
— »Oesterreichisch - miga r i. sche Herreszeitung« se sedaj ]>.» Ljubljani razpošilja. Da ta list, o katerem prej nismo vedeli, da životari, Ljubljani nasproti ne pozna pravice, ni treba posebej zagotavljati. Ta koterija misli, da davkoplačevalec aa svetu ni nič in da je vojak, dasi živi od davkoplačevalca, vse. S takimi ljudmi, ki menijo, da sedi tudi bog oče v uniformi avstrijskega generala na svojem prestolu, ni mogoče pametno govoriti. V omenjeni »Herreszeitung« čitamo: Geradezu widerli<-li ist aber der Kultus, der mit so tief bedauernswerten Opfern der von Pobel verubteh und anfangs von den Behorden nachsichtig geduldetca Exzessen getrieben wird. Dieser Kultus, der Krains beriihmten Ge-lehrten und Helden Vega und Zeho-vin versagt blieb, ist in seinen Spi-tzen natiirlich gegen das Militar jrc-richtct, dass sich sehvveren Insnlten jeder Art preisgegeben sieht, und zahneknirsehend z\var aber Russer lich ruhig, auch diese Krankung hin-nimmt, im Bewusstsein gehorsam er-i'ullter Pflicht.« Ali je vredno nu tako kaj odgovarjati? Ne!
— Nemška nestrpnost V nedeljo 26. septembra zahteva nemščine popolnoma nezmožna mladenka iz Spodnje Koroške zase in tovariŠico na glavnem kolodvoru v Celovcu vozni listek do PodrožČice. Na ponovno zahtevo po voznem listku v slovenskem jeziku (ker drugače ni znala), jo „frajlioa" pri blagajni odslovi. Slučajno navzoči prijatelj mladenk se zavzame za njiju, kar smatra došli „šef*4 za — „heoarijo" (!!). Fant takemu govoričenju odločno protestira in opozarja mirne krvi na posledice takega odpravljanja strank na postaji, kamor prihaja brez števila slovenskih, potnikov Sirovo mu ukaže železniški vratar: „Sohwei-gen Sie! — Hier ist k. k. Staats-bahn!" — Med tem je ravno prišel na vrsto ter po nemški zahtevi dobil za prijateljici vozna listka. Vedno še dobrohotno opomni blagajničarioi, nsj si zapomni „PodrožČioo" za „Ro-senbachu, da se domaČim, slovenskim potnikom ne bodo delale uradne krivice. Tedaj vzkipi gospod šef tako, da grozi z — aretiranjem, v čemur ga vratar krepko podpira. — Pamet bi Človeku obstala ob taki znoreli nemškonaoionalni gonji urad-ništva. Javno vprašamo o. kr. železniško upravo, kdo bi povrnil škodo mladenkam, ki sta bili na nujnem potu, če bi vsled uradniške nezmožnosti bi i zamudili vlak? Kako pride to, da nastavlja ali tako nezmožne ali pa tako zagrizene uslužbence, ki si par slovenskih postajnih imen po slovenski zemlji ne morejo ali pa nočejo zapomniti? Ali hoče ukreniti potrebno, da se bo 8 slovenskimi strsnkami tudi spodobno, — po človeško postopalo in se jim ne bodo delale nalašč zapreke in se jim brez povoda grozilo, jih policiji oddajati? Ah hoče zamenjati zastareli sistem poslovanja s strankami s pravičnejšim? Kdaj hoče svojih uradnikov igranje s slovensko P0*?"" pežljivostjo vendar enkrat preprečiti ?
— Is marnberakega okraja.
Zloglasna „Marburgeroau je prinesla v št. 119 z dne 3. t. m. pod naslovom: „Geplanter Oberfall auf Hohenmau-tenu tendenci j ozno vest, da so 29. p. m; Slovenci z našega okraja nameravali Mutčane napasti in jim zdrobiti vsa šipe (baje v vračilo za Ptuj in Mari; bor). Dotični nemški dopis je vseskozi na nsjnesramnejši in nsj podiejši način zlagan, in nuna nobenega drugega namena, kakor prav po pobalisko ara-
(Dalje v prilogi.)
1. Priloga »Slovenskemu Narode" št 233, dne 6. oktobra 1908.
motiti in izzivati naš prepohlevni slovenski narod. Evo v sledečem, kako zlobno znajo naši dični Nemoi zavijati golo resnico. Torek, 29. p. m , popoldne je bil pri g. Hrenu, vodju slov. šole na Muti, popolnoma nedolžen prijateljski sestanek, pri katerem je bilo z otroci vred navzočih ravno 10 oseb. Plašljivo so nas opazovali Nemoi, ko smo prihajali in se zopet razšli proti mraku. Naenkrat jo pogrunta neko bistro Človeče, da imamo najbrž kako vojno posvetovanje, kako bi Mutčanom o priliki posvetili z bati-nami (katere ti sioer res zaslužijo za njihova neprestana obrekovanja); drugi si kar zmisli še k temu, da v Vuze-nioi čaka okoli 200 „halbwuohsigu fantov, ki mislijo še tisti večer planiti po Nemcih. Bliskoma se Širi ta vest od ust do ust in kmalu jo izve seveda tudi naš ljubljeni gospod Erber, ki takoj zbobna vse svoje kovače in jih razpostavi po&trgu, da zabvanijo sovražnikom pot (nekaterim slovenskim delavoem je baje tedaj g. Erber celo zagrozil, da je na mestu spodi iz službe, če ga ne ubogajo; svoje blago pa je vedno rad ponujal Slovanom in še ponuja; kje je tu doslednost?!). Tudi orožnike pozovejo na pomoč; pri „Draxlerju" pa si ostali bojeviti Germani napivajo korajžo. Toda bliža se polnoč, zlodejev pa le še vedno ni; ura bije ena, dve . . zunaj ostane vse mirno in tiho. Tudi v gostilni se ohladi sedaj polagoma navdušenje; nekaterim najbrž od alkohola, drugim pa se menda začne svitati, da je mogoče le prebujna domišljija kakega nervoznega pristaša provzroČila to splošno razburjenost. Eden za drugim jo pobriše tihoma domov in v najkrajšem času je nDraxleru zopet prazen. Naslednji dan pa zvejo iz Vuzenioe, da tam sploh ni bilo ne duha ne sluha o kakem nameravanem napadu na Mutčane; vsekakor se drzne „Marburgeroa" lagati; da je skrivaj Čakalo 200 kmečkih fantov! Ni li to vrhunec zlobnosti? Mari Nemci identifikujejo vrhunec svoje „kultura" z vrhuncem zlobnosti napram drugim narodnostim? Sedanje pravne razmere saj kažejo na to.
-- Politično društvo ,.Naprej" V Celin je priredilo v nedeljo jako lepo uspel shod, ki se ga je udeležilo nad 200 naj odličnejših mož in posestnikov iz Celja in okolice. Poslušali so z velikim zanimanjem referat dr. Božiča o deželni volilni reformi in govor dr. Kukovca o dogodkih zadnjih dni v spodnješta-jerskih mestih. Soglasno sta bili sprejeti sledeči dve resoluciji: Na javnem shodu v „Narodnem domuu v Celju zbrani Slovenci celjskega okraja najostreje obsojamo surovosti, ki so se iz nemške strani zgodile zadnje tedne zoper Slovence v Celju, Ptuju, Mariboru in Ljubljani. Glohoko obžalujemo, da so se v spodnještajerskih avtonomnih mestih mogli vršiti največji izgredi, ne da bi javna oblast skrbela za varnost življenja in premoženja slovenskega prebivalstva. Izrekamo največje ogorčenje avstrijski vladi, ki se je izkazala kot sramotno slabotna in brezbrižna Izražamo popolno nezaupanje policijski oblasti mest Celja, Ptuja in Maribora ter vztrajamo pri odločni zahtevi, da se policijavteh mestih p o drž a vi. Dokler pa ni od pristojnih strani varstva in pomoči za Slovence, sklenemo z vso močjo delati za okrepite v SI oven cev na gospodarskem polju in popolno neodvisnost od nem-škegameščanstva. Ravnopravnost slovenskegajezika v vseh uradih in v vsi javnosti bo-demo vsled zadnjih dogodkov z vso silo zahtevali. — Slovenci, zbrani na javnem shodu v „Narodnem domu" v Celju odločno izjavljajo, da vztrajajo pri svoji zahtevi po splošni, direktni, enaki in tajni volilni pravici za dež. zbor štajerski. Za vsak slučaj, naj si se izvede volilna reforma za deželni zbor na tem temelju interesnega zastopstva in kurijalnega sistema, pa zahtevajo, da se po novem volilnem redu zasigura na Slovence po njih številu pripadajoče število poslancev, posebej da se število poslancev kmečke kurije zviša za najmanj dva poslanca, da se da Slovencem zastopstvo v kuriji mest in trgov, in da se število slovenskih mandatov za splošno kurijo pomnoži. 31ovenci pozivamo vlado in pričakujemo od nje, da se zavzame za naše pravične zahteve, ker bi sicer morali njo odgovorno storiti za vse krivice, ki bi se nam storile — slovenske poslance pa pozivamo, da ne sodelujejo pri nobeni volilni preosnovi, ki bi ne ustrezala našim potrebam in zahtevam, temveč jo na vse načine preprečijo.
— Izzivanje „Kranjske stavbne
dražbe". Na Kodeilijevem, kjer gradi „Kranjska stavbna družba" po naročilu mestne občine novo vojaško preskrbovališče, so odstranili dosedanji dvojezični napis ter pritrdili samo-nemškega.
— Mernika gledališka predstava v senci bajonetov. Snoči se je otvorilo nemško gledališče. Vlada, ki vidi sedaj povsodi strahove, je seve zopet pričakovala demonstracije. V to avrho je dala zastražiti po orožnikih in vojakih vse gledališče. Zunaj je mrgolelo orožnikov, v gledališču pa so bili skriti detektivi in zopet orožniki. Razume se, da na kako demonstracijo nihče ni misi il. Zato so bile tudi vse varnostne odredbe odveč. Gledališče je bilo malodane prazno. Z detektivi in policijskimi uradniki je bilo v celem navzočih pri predstavi 220 oseb.
— Vljudno vprašanje na policijsko oblast Vsled določitve, da morajo biti ob 11. zaprte gostilne in kavarne imajo ogromno škodo pred vsem kava mar j i, saj je znano, da dobe kavarne goste šele potem, ko se gostilne zapro. Tudi policijski oblasti bi bilo treba, da vpošteva to dejstvo. Pravično bi torej bilo, da se dovoli kavarnam, da se zapro vsaj eno uro kasneje kakor gostilne, ako se jih neče namenoma materialno oškodovati. Pa še nekaj! Policijska ura naj bo za vse enaka. Nedopustno je namreč, ako se slovenskega obrtnika gostilničarja ali kavarn ar j a tako ob določeni uri z oboroženo silo sili, da zapro svoje lokale, dočim se v kazini in pri Friedlu svobodno servira še ob 12  in kasneje.
— Kolibo Je vreden slovenski pozdrav. Pred nekaj dnevi je prišla kupovat v neko galanterijsko trgovino Nemka. Mlajši na3tavljeneo, ki je bil ravno navzoč, ni poznal kupo-valke ter jo je pozdravil slovenski: „klanjam se milostiva". Gotovo je ta ponižen slovenski pozdrav zbodel milostivo Nemko, ker ni imela nujnej-šega opravila, kakor da je šla k šefu in se pritožila: Sie haben sehr unge-bildete Leute, die nicht einmal grussen koanen. Šef (nemški seveda) se je potem spravil nad svoje revne slovenske sotrudnike, ki se ubijajo čez 11 ur na dan za revno plačo, ter jih je ozmerjal in pred tujimi potniki imenoval „ungesohliefene Bauern".
— Tvrdka Mihael Kastner pri kateri komandira iz Nemčije priseljeni celo Nemoem antipatični Elbert, ima zastopstvo vina in sicer od neke ža-libog po Kranjskem že precej upe-ljane zagrizene italijanske tvrdke Giovani Martisa Carbonaio v Kopru.
— G;riški deželni zbor ima danes ob 5. pop. svojo šesto sejo. Obstrukoija v goriškem deželnem zboru še ne poneha, kakor kaže dnevni red.
— Za tabor na Veliki Otavi
na Goriškem, ki se ima vršiti 18. t. m, je zavladalo med goriškimi Slovenci veliko zanimanje. Delajo se velike priprave, da bo tabor kar naj-impozantnejši. Izmed onih vrlih mož, ki so podpisali pred 40 leti oklic za tabor na Veliki Otavi, živijo še J o-sip Živec, posestnik v Skopem na Krasu, Andrej Kocijančič, veleposestnik v Pcdgori pri Gorici in Andrej Žnidaršič, duhovnik v I i r dih. Izmed govornikov sta živa še dr. Vošnjak in prej omenjeni Živec.
— Občinske volitve v Vrtojbi na Goriškem so se vršile v znamenju sporazumljenja med strankami. Za župana je izvoljen Franc pl. Lokateli, prvi podžupan je Danijel M a r a ž, drugi Ivan Mermo-lja, tretji Henrik BatistiČ.
— Osebne vesti. Notarski kandidat g. IvoŠorli v Gorici odide za notarskega substituta v Podgrad v Istri. — Notarski kandidat gospod Tomo Šorli je zapustil Komen ter vstopil vstopil v pisarno g. notarja Lokarja v Ajdovščini.
— Učiteljske spremembe na Štajerskem. Nadučitelja sta postala Ferdinand Spranger iz Št. Ilja v Veržeju in Anton Glaser od št. Janža na Vini gori v RemŠniku. Definitivni učitelji, oziroma učiteljice so postali v Kapeli pri Brežicah dosedanji začasni učitelj od Sv. Petra pod Sv. Gorami Fr. Vadnel; v Srom-ljah dosedanja suplentinja v Hrastniku Antonija Daneu; v Zdolah dosedanja ondotna začasna učiteljioa Ljudmila Š i r o e 1 j; v Spitaliču začasni učitelj v Čadramu Ivan Keržič, v Vurberku ondotna suplentinja Ivana Lešnik. Učitelj na Ponikvi Tomaž Grah in učiteljioa Antonija Likar v Skalah sta na lastno prošnjo upokojena, in sioer prvi stalno, druga pa začasno. Učiteljici v PiŠeoah Rozi Proskar se je dovolilo, da se poroči z ondotnim učiteljem Jos. Bohi n o e m.
Iz gledališke pisarne. Danes v torek se ponavlja prvič Puccini-jeva opera „Madame Butterflyu, ki je pri vsej kritiki in pri vsej publiki dosegla popoln uspeh. — V č e trte k se igra prvič znameniti narodni igrokaz iz katalonskega življenja „V dolini", spisal Angelo Guimera, slovenski priredil prof. R. Perušek. Dejanje se vrši ob vznožju Pirenej v katalonski vasi in sioer v mlinu bogatega Sebastijana, ki avtokratsko gospodari z Življenjem in častjo svo-
jih hlapcev in dekel. Vlogo kmeti-škega tirana Sebastijana igra g. D r a-gutinovič, deklo Marto gospa Z. Borštnikova, kožarja Manelika g. H. Nučič, pastirja Tomaža g. Toplak in deklo Nuri gdč. Kav oka. — Opereta pripravlja „ValČkov Čar", opera pa „Samsona in Dalilo".
Dražbi Sv. Cirila In Metoda je nakazalo županstvo v Nabrežini kot jubilejni dar K 100. Gotovo dobi in zlasti namenu primerno darilo, ki je vsega posnemanja vredno.
Dražbi sv. Cirila In Metoda
je poslal g. Radivoj TuŠak, učitelj v Polzeli, 47 K. Gdč. Štefka Jerše in ga. Marica Blaž sta nabrali za dr. Žerjavove „šnajtfedre" 20 K 60 v, mesto venoa na grob žrtvam tudi 20 kron 50 v. Od bobna „Mladih vojakov" je ostalo 5 K, darovali so jih družbi mozirski otroci. Dekleta pa so dale 1 K od dekliške igre. Hvala!
Odtfski podob Sv. Cirila in Metodaf prav okusno izdelani, so na razpolago v družbeni pisarni. Želeti je, da jih priporočajo posebno gg. učitelji in kateheti ljudskih šol učencem, ki naj z njimi zaznamujejo svoje šolske knjige. Naj torej ne manjka na nobeni učni knjigi odtisk podob slovanskih blagovestnikov, enako bi bilo primerno za molitvenike. Cena enega odtiska 10 v.
Politično in izobraževalno društvo za Dvorski okraj v Ljubljani vabi svoje člane na vsakomesečni sestanek, ki se bo to pot vršil v go-tilni g. Fr. Oblaka na Tržaški cesti „pri F r a n o e 1 jnuu d a n e s, 6. oktobra t. 1., ob 8. uri zvečer.
Koslerjevo pivo. Restavracija „Novi svet" (restavrater g. Mrak) je tudi odpovedal Koslerjevo pivo in že osem rini toči Auerjevo. Tudi naznanja, da prenaredi svoje poletno keglišČe v zimsko, da tudi v tem pogledu ustreže gostom.
,»Društvo slov. profesorjev11 priredi v soboto dne 10. oktobra ob 7. uri zvečer prijateljski sestanek v restavracijskih prostorih ljublj. „Na-rodnega doma." Želeti je, da se ga gg. tovariši udeleže v čim večjem številu, ker se bomo razgovarjali o važnih stvareh. Zlasti vabi odbor vse gospode, ki so funkcionarji v poedinih odsekih.
Iz zaplotniške dražbe. Ukaz:
Mi, knez in predsedniŠtvo vesoljnega zaplotniŠtva naznanjamo: Naš vrli zaplotnik Štefan je v bržonu. Zadržite se mirno, da nam ne n ako pije te skrbi za Vaše zdravje in čilost. Maščujte se s tem, da bodete vrli za plotniki in da boste marljivo zbirali za našo ljubljenko „Ciril in Metodovo" družbo. Nadalje ukazujemo: Vsak skrbi v svojem okrožju za mir in narodno zavednost. V vednost: Iz zaplotniške blagajne smo v podporo žrtvam nakazali K 50. Dano v drugi sedmini momenta narodnega preporoda v naši knežji p res to lic i hotel Seidel. V Ljubljani, prvega zaplot-niškega leta. — Ata I., knez zaplotniŠtva.
Strokovna z teza tobačnih delavk in delavcev v LJubljani je priredila v nedeljo zvečer v areni Narodnega doma svojo prvo veliko vinsko trgatev. Kmalu po napovedani uri je dospel z godbo na Čelu v areno oče župan z občinskim odborom, vi-ničarji in viničarkami, policaji, jetni-Čarjem in nočnim Čuvajem s „popolnoma celo" laterno. Ko se je dalo raznim „tatioam in tatovomu nazna-nje, da sme vsakdo krasti v vinogradu, samo da se ne sme dati ujeti, se je tatvina začela. Marsikdo, ki je bil v „tatinski stroki" že dovolj iz-vežban, je kmalu nanosi 1 v svojo „domovino" dovolj sočnega grozdja, jabolk itd., kdor pa je bil nespreten in se je dal ujeti po kaki brdki vini-čarki ali krepkem viničarju, je pač moral Šteti svoje „groše". Kdor pa tega ni hotel, sta ga pa prijela dva „policaja", in vandral je v »špeh-kamrou. V vinogradu je bilo torej mnogo veselega vrvenja, posebno, ker je pomagal tudi godec s svojim mehom delati „drenj*. Za zabavo je bilo tudi skrbljeno s šaljivo pošto. Kakor smo opazili, ni bilo od vodstva tobačne tovarne nikogar na trgatvi, a to pa najbrž zato, ker je delavstvo vabilo le v svojih krogih na domačo zabavo, ki ni bila prirejena v velikem stilu, temveč popolnoma domaČe. Prireditev je uspela drugače v vsem prav dobro, edinole nekoliko večje udeležbe bi bilo še želeti.
Zadruga mizarjev LJubljana, Sp. Slika, Vič In Moste . naznanja vsem članom in nečlanom kakor tudi tovarniškim podjetnikom tega obrta, da se bode vršila prva preizkušnja pomagaloev dne 2. novembra tega leta v prostorih o. kr. ume t obrt. Šole v Ljubljani. K tej preizkušnji pripusti se vsak vajeneo ali pomočnik, kateri je dovršil ali v kratkem dovrši postavno učno dobo. V zmislu preizku-ševalnega reda za pomagaloe §§ 3 in 4 treba je priložiti lastnoročno pisani prošnji na zadrugo: 1.) učno spričevalo učnega gospodarja; 2) ako je bil izprašaneo dolžan obiskovati obrtno nadaljevalno šolo, šolska spričevala;
3) ako je izprašaneo že kot pomočnik služboval, delavska spričevala. Vsak izpraševaneo članov zadruge plača pred preizkušnjo načelstvu zadruge pristojbino v znesku 8 kron, katera se vrne le tedaj, ako izpraševaneo najmanj tri dni pred preizkušnjo od nje odstopi, ali se ga pa k nji ne pripusti. Vsi drugi izpraše vanoi plačajo pristojbino v znesku 15 kron. Vsa tozadevna pojasnila daje t. č. načelnik zadruge g. Ferdo Primožič, Hilšerjeve ulice 5. Opomba: Opozarja se posebno starejše mizarske pomočnike, kateri nameravajo samostojni postati, da se podvržejo preizkušnji pomagaloev, ker po § 14 obrtnega reda bodo morali doprinesti spričevalo o prestani preizkušnji za po-magalce.
Ustanove za revne železničarje, njih vdove in sirote. Iz dohodkov naslednjih ustanov razdelile se bodo podpore v zmislu dotičnih ustanovnih listin; razpisane so ustanove: avstrijskega pomožnega fonda za železničarje, Mat. vitez pi. Scho-nerjeva za avstr. železničarje, Moriz baron Konigswarterjeva, ustanova za avstr. železniške invalide, Ferdinand Linderjeva, S. Hahnnova, Friderik Avgust Birkova za vdove in sirote, Josip Dorrekova in Franc Riesnerjeva ustanova. Prošnje morajo biti opremljene ali z uradnim uboštvenim spričevalom, ali pa s potrdilom ljubljanskega postajenačelnika, da je prosilec podpore vreden in do zdaj neprenehoma res ubožen. Nasloviti je prošnje prvih četvero ustanov na dotični ku-ratorij, zadnjih pet pa na upravno (administrativno) ravnateljstvo na Du* naju. Podrobnih podatkov izvedeti je pri postajenačelništvu ali pa pri tajništvu ljubljanske postaje.
Novice iz Trbovelj. Dne 28 kimavca ponoči je bil ujet nevarni vlo-mileo in tat, vojaški begunec, Peter Radelj. Legitimiral se je kot Kočevar. Star je 25 let in v občino Studenec okr. Krško pristojen. Mož je bil pred dvema letoma radi velikih vlomov in tatvin, storjenih po Kranjskem in Štajerskem v Trbovljah aretovan. Ker je bil takrat tudi vojaški begunec, je bil izročen vojaškemu sodišču v Gradcu in bil tam kaznovan na dve leti ječe. Ko je svojo kazen dostal, poslali so ga dne 18 kimavca t. 1. k domobranskemu polku v Celje, toda mož je že drugega dne v svoji vojaški obleki zopet pobegnil od vojakov. Dne 28 kimovca t. 1. okrog 4. zjutraj vtihotapil se je v stanovanje oziroma spalnico g. Volkarja, krčmarja na Vodah pri Trbovljah in odnesel 80— 90 kron denarja. Kdo da bi bil storilec, se ni popolnoma nič vedelo, ker mlajša hčerka g. Volkarja ni dotičnega tatu nič poznala, akoravno ga je videla ko je iz sobe po tatvini odhajal. Volkar je naznanil oeio stvar orožnikom, nakar sta se takoj podala orožnika Fr. Kočar in Franc Pasterk neznanega tatu iskat Iskala sta ga oel dan, toda zaman. Vsa utrujena sta nekako poizvedel a, da je v Hrastniku neki ne znani mesarski pomočnik, in da ima veliko denarja in da plačuje za pijačo kolikor hoče kdo piti. Imenovana orožnika se takoj podasta na pot v Hrastnik in pogodila sta jo prav. V gostilni g. BirtiČa v Hrastniku je sedel dobre volje poprej imenovani mesarski pomočnik z imenom Peter Radelj, prav Kočevar, ki je pred par dnevi od vojakov ušel in vojaško obleko neznano kam spravil in civilno zopet neznano kje dobil. Tatu in begunca so zopet vojaški oblasti izročili.
Od c. kr pleterne v Radovljici se nam piše: Ženski tečaj na tej v strokovno šolo povzdignjeni pletarski šoli je pričel. — Udeležmki tega pouka morejo vstopiti vsaki dan. Za učiteljico na ženskem tečaju je pozvana gospa Franja Pati-kova. Učenke morajo dopolniti 14. leto in dovršiti ljudsko šolo. Doprinesti jim je spričevalo ljudske šole in spričevalo nravnosti. — Vodstvo pietarske šole v Radovljioi je vpeljalo ženski tečaj v namenu, da se priuči domače ženstvo v pletarskih strokah, kakršne izdelke dobivamo dosedaj skoro izključno iz Nemčije, za katere izdelke gre v Nemčijo brez potrebe na stptisoče avstrijskega denarja. Naj bi slovenski starši ne zamudili lepe prilike ter dali svoje v to sposobne hčere učit se ženskega pletarstva, s katerim si bodo služile dokaj lepih novoev. — Obenem naznanja vodstvo c. kr. pleterne, da se vsi njeni izdelki prodajajo v Radovljici v hiši na Glavnem trgu poleg novega spomenika. Kdor si želi omisliti kakršnih koli pletarskih izdelkov, se zamore ondi oglasiti.
Požar. Dne 29. septembra t. 1. zgorelo je posestniku JuvanČiČu v Radulji, občina Šmarjeta vse. Zgorelo mu je tudi 13 prašičev in ves pridelek, kolikor ga je imel že pod streho. Zažgali so otrooi. Revež ni bil zavarovan. Velika nevarnost je bila za vas na kupu stoječo, ki obstoji večinoma iz samih lesenih in s slamo kritih poslopij. A k sreči se je rešilo vse. Kakor pred tednom v Goriški vasi, tako je pritekla tudi tu požarna bramba iz Škocija v najkrajšem času
na pomoč. Žal pa ni mogla pričeti z rešilnim delom brizgalne, ker ji primanjkovala oevi, dasi jih je imela s
seboj do 400 m. Šele ko je prihitela tudi požarna bramba iz Bele cerkve, moglo se je pričeti z gašenjem tako, da je Škooijanska brizgalna napajala
večjo posodo, iz katere je vodo rabila Belooerkovška za gašenje. Tako je prav. Le v slogi je moč. Skupno se jima je posrečilo rešiti, kar se je rešiti dalo; glavno pa je, da se je zabranilo razširjenje ognja. Vsa čast jima! Pri tem si ne moremo kaj, da ne bi se ozrli še posebno na Škooi-jansko požarno brambo. Dasi je par let takorekoč spala, oživila je zadnji čas zopet k vstrajnemu delu. Vzrok bo menda ta, da je prišla v druge zvedenejše in skrbnejŠe roke. Le škoda je, da se mora boriti veliko z gmotnimi sredstvi. Tudi pri omenjenih požarih je trpela Škodo, ker ji je pri gašenju v Radulji popokalo več oevi vsled prehudega vodnega pritiska. Voda se je morala namreč goniti do 400 m daleč iz doline v breg. Da se jo ohrani v pričetem vestnem in koristnem delovanju, priporočali bi tem potom, da se jo prizadete zavarovalnice kakor: „Slavija", „Vza-jemna", „Phonix" in „Francosko -ogrska", katere je ravno zdaj obva-ro/ala občutne škode, spomnijo s kako denarno nagrado ali podporo. To bi ji pripomoglo, da spravi pokvarjeno orodje v red in si nabavi najpotrebnejše novo, da bo mogla v sla-čaju nesreče zopet uspešno delovati v prid posestnikov in zavarovalnine. Upamo, da te besede najdejo velikodušnega odmeva.
Krasno Jabolčno cvetje nam
je poslal g. A. P e t r o v e o, naduČi-telj v Jaršah. Hvala.
Meteor je padel 5. t. m. ob V43. v smeri iznad Škofe Loke proti severu. Pri padcu se je na tleh posvetilo, kakor Če bi kdo žarek vrgel. Svetla Črta je minevala od juga.
Prememba posesti, iz Kiiier-jeve konkurzne mase v Kranju je kupil g. Anton Adamič, trgovec v Kranju hišo na glavnem trgu za 24 000 K, vilo ob državni oesti Kranj Ljubelj pa profesor g. F ran o Komatar za 8000 K.
Veliko ljudsko slavje bo dne
11. t. m. v Lescah pri „Kristovu". To slavje bo pravi narodni semenj. Kar bo prebitka, je namenjen ranjencem 20. septembra.
Nova posojilnica. Ustanovila se je „Kmečka posojilnica v Begunjah pri Cerknioi".
Velik požar. V Črnem vrhu nad Idrijo je v četrtek zvečer pogorelo 13 hiš in gospodarskih poslopij. Škode je 100000 K.
„Učiteljsko društvo za celjski Okra)" ima v nedeljo, dne 11. o k t. ob 10. predpoldne v okoliški Šoli v Celju izvanredni svoj zbor. Na dnevnem redu: Razgovor o volitvi učiteljskega zastopnika za okrajni šolski svet Celje okolica. Želeti je obilne udeležbe.
Napačni duhovnik pred sodiščem. Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil dne 2. t. m. 211etni bivši jezuitski gojeneo iz Ogrske Oskar Szegh, ki je sleparil in kradel po župnišČih v brežiškem okraju se izdajal za duhovnika ter tudi maše val. Obsojen je bil v štiriletno ječo.
Ob stre lil Je pri celjskem gradu posestnik Sebastijan Selišek 16-letnega Ivana Tratnika, ker je v njegovem gozdu nabiral divji kostanj. Ves streJ mu je šel v stegno. Tratnik je težko ranjen.
. Vlak Je povozil in usmrtil v Celju 601etno beračioo Uršo Cmok iz Št. Jurja ob južni železnici.
Zgorel Je v Mariboru 21etni Josip Sinič. Bil je brez nadzorstva.
Nepošten trgovski pomočnik.
V Mariboru je trgovski pomočnik Rajmund Dimnik pri trgovcu Martinzu kradel in prodajal blago svojega gospodarja. Ž njim vred so zaprli tudi sprevodnika Hermana Petzka in J. Pahiča iz Beljaka ter Petzkovo ženo Ido, ki so prišli v Maribor, da prevzemo ukradeno blago.
Samomor huzarja. V Radgoni
se je neki huzarski četovodja zabodel s sabljo v trebuh in umrl za strašno rano. Bil je na sumu, da je umoril huzarskega stražmeštra. Ko so ga gnali kot aretiranoa, je ušel, iztrgal nekemu vojaku sabljo in zbežal. Patrulja se je zapodila za njim in ko si četovodja ni mogel nikamor več pomagati, se je usmrtil.
Nemške fantazije. Graški listi poročajo gorostasno budalost, da so hoteli slovenski rudarji iz Lankovica napasti in demolirati mesto Voitsberg ter se je le pomnoženemu orožništvu posrečilo zadržati tako nesrečo. Namen takim lažem je prozoren.
Najdebelejša zakonska. Na letošnjem graškem jesenskem sejmu je vzbujalo v nedeljo teden veliko zanimanje odlikovanje najtežjega zakonskega para. Nagrado sta dobila mesar Sohumv in njegova Žena, ki tehtata skupaj 227 kg. Vidi se, da se mesarjem ne godi slabo.
Bok io predkladanje popiso-valnih pol šolske matice poteče
10. t. m., nakar še enkrat opozarjamo hišne gospodarje ali njih namestnike. Pole se oddajajo v mestnem z glasovalnem uradu.
l- Poročil 80 Je v Kamniku v nedeljo dne 4. t. m. gosp. dr. Viktor Jeločnik iz Wollersdorfa pri Dunaju s gospioo Frido Martinčičevo. Čestitamo!
Zavedni slovenski fantje. V vojake potrjeni fantje iz Poljanske doline so prišli danes v Ljubljano, da nastopijo vojaško službo. Vsi so si pripeli slovenske trobojnioe na suknjič. Oni iz Žiro v so imeli na tro-bojnici napis Žiri. Obnašali so se skozinskoz dostojno kot omikanoi; nihče izmed njih ni bil pijan. Tako je prav, to je lepo!
Vojaški begun. Iz Gorice je pobegnil vojak Anton Sive od 47. polka ter se javil pri kvesturi v Vidmu, kjer so ga do nadaljnih informacij obdržali v zaporu.
Zastrupila se le v Trstu <>8-
letna Demetrija CabiČar, mati respioijenta finančne straže. Vzrok samomora ni znan.
Nesreča V Prvačini je neki Al. Stanič Čistil nov sod z živim apnom in vodo. Sod je razpoČil in puh je moža smrtno nevarno ranil. Moč je bila taka, da je doge vrglo s tako silo kvišku,  da je streho raztrgalo.
Iz Zagorja so pripeljali včeraj delavca Jožefa Rundla, ker ga je njegov sodelavec Škerjanec v prepiru obstrelil. V životu ima tri kroglje
Maček in kamen. V soboto se
je neki služkinji hišni maček tako zameril, da je izrekla nad njim smrtno obsodbo. Navezala mu je kamen na vrat in ga nesla v Ljubljanico ter gledala, kako se bode boril z valovi. Hrabri muo pa je premagal vse težave in prilezel na breg. Trikrat ga je vrgla služkinja nazaj in trikrat se je muo rešil smrti. Ko je hotela pa kruta služkinja ubogo žival še Četrtič vreči v vodo, je prišel k prizoru poklican uradni mož ter zaukazal, da se mačku odveze kamen z vrata. Muc je potem veselo skakljal domov, služkinja pa se je jezna povrnila v kuhinjo. Oblastvo jo bode poučilo, da se mačka ne sme tako kaznovati, pa če tudi odnese klobaso.
V znamenju noža. V nedeljo je pred uršulinskim samostanom trčil s kolesom čevljarski mojster Anton Brecelj, stanujoč na Žabjaku št. 1 v drugega kolesarja. Ko sta bila s koles, je neznaneo začel Breolja obde-lavati z nožem in mu zadal 7 težkih ran. Poškodovanec je dobil na osrednji policijski stražnici prvo pomoč, potem so ga pa na zdravnikovo odredbo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Junaka noža je policija kmalu izsledila v osebi kletnega hlapca Avgusta Stolekarja, rodom iz Braslovč pri Celju in ga vtaknila v zapor.
Oboroten tat. V soboto zvečer je 19letni Elija Manjovolič iz Hrvatskega ukradel v Orehkovi trgovini v Kolodvorskih ulicah 9 K vreden suknjič ter ga takoj skrivaj oddal svojemu tovarišu. Ko je Orehek to opazil, je poklical stražnika, ki je Manj ovo-liča aretoval. Fant je pri sebi imel tudi „Buldoggtt-samokres in 28 patron.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Macedoncev in 48 Hrvatov. 94 Domžalk se je odpeljalo na Dunaj delat slamnike, 14 Hrvatov je šlo pa v Krem s.
Izgubljeno in najdeno. Urednikova soproga Ana Mosarjeva je izgubila rjavo Žensko ročno torbico in ključ. — Zasebnica Julijana Turk je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela dva 5 K tolarja in nekaj drobiža. — Kontorist Anton Jeglič je izgubil prost bankovec za 20 K. — Gospa Antonija Deuova je v Latter-manovem drevoredu na klopi pozabila orno svilnato ogrnjačo, \redno 150 K. — Našla je gospa Detterjeva rumeno usnjato ročno torbico. — Šolska učenka Vida Štritofova je našla črno svilnato ruto. — Poddesetnik 27. peš« polka je našel v Metelkovih ulicah večjo vsoto denarja. — Našla se je pred Zalaznikovo prodajalno na Mestnem trgu pozlačena ženska ura z dvema obeskoma. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi v trgovini Lozar.
Demonstracije pred sodiščem,
IX. Sodnik sodni svetnik Potrato, zapisnikar O h m- Janu-sohowsky, javni obtožitelj držav, pravdnika substitut dr. Kremžar, branitelj dr. Savn i k.
Predmet: demonstracije v Šiški: razbita okna na šulferajnski šoli.
Obtožencev je deset, šest „na prostih nogah," štirje pa v zaporu deželnega sodišča. Cela zadeva je bila izpočetka pri deželnem sodišču, katero jo je pa, koncem konca uvidevši, da vendar ne gre za zločin, temveč le za prestopek, odstopilo okrajnemu sodišču. Včeraj popoldne bi bili torej morali   stati Josip Bertoncelj,
Vinko Oblak, Leopold Luoik in Adoli Hostnik pred okrajnim sodnikom, ali deželno sodišče je imelo toliko opravka, da je pač odstopilo tožbo proti obtoženoem okrajnemu sodišču, pozabilo pa tudi obenem oddati obtožence iz zapora dež. sodišča v zapor okrajnega sodišča. Bilo je treba dolgega posredovanja, predao se je stvar uredila. Poleg teh štirih, ki so bili v zaporu, so še obtoženi: Valentin Jenko,Franc Sevšek, Janez in Frano Mitteregger, Jakob Levstek in FranoKaste-lio. Navzoči so samo oni Štirje.
V noči dne 27. na 28. septembra so bila na šulfjrajnski šoli v Šiški pobita okna. Orožništvo je približno do dveh ponoči patruliralo po Šiški, ko pa je videlo, da je vse mirno, ie šlo domov. Oez kake pol ure pa šo bila okna pobita. Orožništvo je bilo takoj pokonou, šlo na cesto ter aretiralo na cesti stoječe in hodeče fante. Štiri so oddali dež. sodišču.
Bertonoelj izpove, da je bil zvečer v Št. Vidu, odkoder je prišel že tako pozno v Šiško, da ni v družbi z drugimi tovariši več dobil pri Kan-kertu pijače, ker je bila že policijska ura. Bilo je na cesti tedaj Še več drugih ljudi. On je stal z dvema tovarišema pri cerkvi, ko so ga aretirali. Ni videl, da bi bil kdo metal kamenje na Šulferajnsko šolo, niti ni bil sam udeležen. Ravno tako izpove tudi Oblak. Luoik je bil tudi v Št. Vidu in je nazaj grede zgrešil pot ter prišel pred orožniško stanovanje, kjer so ga aretirali. Hostnik je stal pred Kankertom, ko so ga aretirali. V predpreiskavi je navedel imena še drugih fantov, ki so bili tedaj na cesti, ali videl ni nikogar, da bi bil metal kamenje, in sam tudi ni metal.
Državni pravdnik Bertonolju: Vi ste in^li rev/!ver pri sebi, ko se Vas je aretiralo.
Bertonoelj: Ga imam zmirom če sem zvečer zunaj, ker je sedaj nevarno biti brez njega.
Sodnik: Ali imate orožni list?
Bertonoelj: Ne!
Sodnik ga pouči, da bi ga moral imeti in da bo kaznovan, ker ga ni imel.
Državni pravdnik: Ovadba orožništva navaja, da so bili vsi obdolženci udeleženi pri razbijanju oken na Šulverajnski šoli ter jih obenem tudi navaja kot priče drugega proti drugemu. Potrebno je, da se povabi vse obdolžence k razpravi in tudi orožnike ko^ priče, namreč one orožnike, ki so jih aretirali.
Dr. Š a u n i k se priključi predlogu drž. pravdnika, nakar proglasi sodnik sklep, da se obravnava preloži, da se zaslišijo vsi obtoženi skupaj in priče, in obenem proglasi sklep, da se obteženi v smislu § 191 k. pr. z. izpuste iz zapora, ko so obljubili, da dotlej, dokler se njihova kazenska zadeva ne konča, ne zapuste svojega dosedanjega bivališča.
Po končani obravnavi je bilo zopet raznega pomišljanja zaradi izpustitve obtožencev v svobodo Okrajno sodišče jih je s svojim sklepom oprostilo zapora, a deželno sodišče mu obtožencev Še ni izročilo. Kaj sedaj ? JetniČar prosi sodnika za „listekM, da se izkaže ž njim pri vodstvu jetniŠnioe, sodnik ga mu ne da, ker to ni njegova stvar. Izrekel je svoj sklep in to zadostuje. Koncem konoa so jih izpustili tudi brez „listka". Saj so vendar bili drugi obtoženci cel čas prosti, dočim so ti štirje bili v zaporu od 28. sept. zjutraj, pa do 5. oktobra zvečer, torej osem dni. Na šulferajnski Šoli je konstatirano škode 25 KI
Nemško časništvo je dobilo novega poročevalca, nekega visokoŠoloa Riz zija. Menda so se vendar razni dosedanji nemški pravni praktikant] e pri o. kr. deželnem sodišču, ki so doslej opravljali poročevalsko službo za lažnjive graške in dunajske nemške Časopise, nekoliko zbali svojega „le-pegau dela. Morda!
Telefonska m brzojavno poročila.
Odložitev mandata v delegacijah. Dunaj,   6.   oktobra. Krščansko-socialni poslanec Schraffl je odložil svoj mandat v delegacijah.
Evropski kongres v Parizu.
Pariz, G. oktobra. Francoska vlada bo predlagala, da se evropski kongres, tičoč se ureditve balkanskega vprašanja, skliče v P a-r i z.
Cesarjevo pismo kralju Edvardu.
London, 6. oktobra. Avstrijski poslanik na angleškem dvoru, grof Mensdorff, jc danes izročil kralju Edvardu cesarjevo svojeročno pismo glede aneksije Bosne.
Revizija bencinske pogodbe.
Petrograd, 0. oktobra. Ruska vlada bo takoj zahtevala revizijo be-rolinskega trakta in da se nemudoma skliče kongres vseh evropskih velesil, da se dogovore o končni rešitvi balkanskega vprašanja.
Časnikarji v ministrstvu zunanjih dal.
DuaJi 6. oktobra. Za danes ob
6. uri zvečer so zastopniki dunajskih listov povabljeni v ministrstvo zunanjih del, kjer jih bodo informirali o vsebini oesarjevih svojeročnih pisem na vladarje, ki so podpisali berolinski traktat. Obenem se jim bodo dala podrobna obvestila o aneksiji Bosne in Heroegovine. V pre-stolnem govoru v delegacijah se bo o aneksiji govorilo kakor o stvari, ki je že zdavna izvedena.
Avstro Ogrska na mobilizuja. Dunaj 6. okt. „Fremdenblatt" dementuje vse vesti, da bi se mislilo na mobilizacijo avstrijske armade. Temu dementiju seveda nihče ne verjame.
Casarjev manifest.
Dunaj, 6. oktobra. Uradni listi na Dunaju in v Pešti priobčijo jutri cesarjev manifest na prebivalstvo, v katerem se neznanja aneksija Bosne in Hercegovine. Takšen manifest je izdal cesar na prebivalstvo 1. 1877., ko je naznanil, da avstrijska armada zasede Bosno in Hercegovino. V manifestu se bo naglašalo, da sta odslej Bosna in Hercegovina neločljiva dela avstro-ogrske monarhije, ter poudarjalo, da se bo deželna samouprava razširila in izpopolnila administracija.
Mobilizacija? Dunaj, 6. oktobra. „Neues Wiener Tagblattu javlja, da so vojaške oblasti ukrenile za vse slučaje najobsežnejše odredbe. 13. vojni kor v Zagrebu in
7. vojni kor v TemeŠvaru sta pripravljena, da se takoj napotita v Bosno.
Grška zasede Kreto.
Atene, 6. oktobra. Grška vlada je sklenila proglasiti neodvisnost otoka Krete od Turčije in ga aneksirati.
Manifest „carja bolgarskega". Sofija, 6. oktobra. Včeraj je izšel manifest kneza Ferdinanda, sedaj ncarja vsebolgarskega". Manifest je zelo kratek. V manifestu se poudarja, da je Bolgarsko osvobodil ruski narod izpod turškega jarma, da je Bolgarija že 30 let dejansko uživala svobodo in da je sedaj napočil čas, da tudi formalno i a na zunaj dokumentira svojo neodvisnost s tem, da se proglasi za kraljevino. Manifest se končuje z nado, da bodo velevlasti odobrile preglasitev Bolgarske za svobodno kraljevino.
Ovacije bolgarskemu kraljeviču. Sofija^ B. oktobra. SnoČi je navdušena množica manifestirala pred stanovanjem prestolonaslednika Bo risa: Kraljevič je prišel na balkon se zahvaljevat za ovaoije Svoj govor je končal z besedami: „Moj oče je izvedel s pomočjo bolgarskega naroda veliko delo. Naj živi bolgarski narod".
Cesarjeva svojeročna pisma na ministra.
Dunaj, 6. oktobra. Jutrišnji uradni listi priobčijo: 1. oesarjevo svojeročno pismo na ministra zunanjih del barona Aehrenthala; 2. svojeročno pismo na skupnega finančnega ministra in upravitelja Bosne, barona Buriana; 3. svojeročni pismi na ministrskega predsednika bar. B e o k a in dr. Wekerleja.
Otvoritev Dardanel.
Dunaj 6. oktobra. „Neue Freie Presseu javlja iz Pefcrograda, da bo Rusija nemudoma zahtevala od turške vlade otvoritev Dardanel.
Demonstracije v Bslgradu.
Belgrad 6. oktobra. SnoČi so bile na Gledališkem trgu velike demonstracije. Množica je štela več tisoč ljudi. Ljudstvo je šlo pred turško poslaništvo, kjer je prišlo do burnih demonstracij proti Avstriji. Na balkonu stoječemu turškemu poslaniku je prirejala množica navdušene ovaoije. Vojna bo I
Belgrad 6. oktobra. Srbski minister zunanjih del dr. Milovano-vić se je v intervievu z nekim Časnikarjem izrazil, da je prepričan, da bo prišlo do vojne med Turčijo in Bolgarsko.
Velesile proti aneksiji. Pariz 6. oktobra. Francija, Anglija in Rusija bodo zahtevale, da se skliče radi rešitve balkanskega vprašanja konferenca vseh evropskih velesil. Rusija Avstro Ogrski ni dala dovoljenja, da bi smela anektirati Bosno. Tudi Francija in Anglija obsojata aneksijo Bosne in Heroegovine po Avstro-Ogrski in bosta vse storili, da se ta nakana avstrijske diplomacije ne posreči.
V Srbiji vre!
Belgrad 6. oktobra. Kralj Peter je odpotoval k vojaškim vajam v notranjost Srbije. Vsa javnost je silno razburjena radi vesti o aneksiji Bosne in Heroegovine. „Politika*1 zahteva, naj se nemudoma mobi 1 i z u j e vsa srbska armada, ki naj takoj prekorači Drino in vdere v Bosno.
Belgrad 6. oktobra. Vsi listi pišejo z največjim ogorčenjem proti
aneksiji Bosne in Heroegovine po Avstriji. Vsi časopisi zahtevajo enodušno takojšnjo mobilizacijo armade in napoved vojne Avstro-Ogrski. Na Srbskem vse vre in bati se je težkih posledio.
Dvorni svetnik dr. Lammasoh.
Dunaj, 6. oktobra. „Reiohpost" javlja, da je sodeloval pri koncepciji oesarjevih lastnoročnih pisem na evropske vladarje glede aneksije Bosne dvorni svetnik dr. Lammasch. Cesarju ga je baje priporočil sam prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Vojne ne bo.
Carigrad, 6. oktobra. V turških vladnih krogih se sodi, da bodo trez-nejši elementi v javnosti dobili premoč, in da bodo preprečili vojno med Bolgarsko in Turčijo.
Pariz, 6. oktobra. Franoozka vlada bo posredovala med Turčijo in Bolgarsko, da prepreči vojno.
Carigrad 6. okt. Visok turški dostojanstvenik se je izrazil, da do vojne z Bolgarsko sicer ne pride, pač pa da bo vse ministrstvo demisijoni-ralo. Ako pridejo na krmilo zopet re-akcijonaroi, je mogoče, da bodo takoj napovedali Bolgarski v ojno.
Carigrad 6. okt. Turška vlada je ukazala delno mobilizacijo armade.
Demanti bolgarske mobilizacije.
Sofija 6. oktobra. Uradno se razglaša, da vlada doslej še ni ukazala splošne mobilizaje armade. Drugi viri pa zatrjujejo, da je mobilizacija v celem obsegu že izvedena.
Proklamacija aneksije v Bosni.
Sarajevo 6. oktobra. Proklamacija o aneksiji Bosne in Hercegovine se po vaej deželi razglasi pojutrišnjem.
Srbija naj žrtvuje vse!
Belgrad, 6. oktobra. Ministrski svet kakor tudi poslanski klubi so imeli včeraj sejo, ki je trajala pozno v noč. Na seji se je razpravljalo samo o bosanskem vprašanju in o aneksiji Bosne po Avstro-Ogerski. Po slanoi vseh strank so vladi izročili spomenico, v kateri jo pozivajo, naj žrtvuje vse, da prepreči grozečo aneksijo bratskih dežela po Avstro-Ogrski. Srbska armada je že popolnoma pripravljena na vojno.
Belgradf 6 oktobra. S kraljevim ukazom so poklicani pod zastavo vsi rezervniki.
Sultan in car Ferdinand.
Carigrad 6. oktobra. Ministrski svet je imel sejo vso noč. Ob desetih je došla na sultana brzojavka, s katero Ferdinand Bolgarski sultana obvešča, da se je proglasil za neodvisnega carja vseh Bolgarov.
oultan je izročil brzojavko mini-nistrskemu svetu. Taje v Serijo sporočil, da se s priglasitvijo Bolgarske za kraljevino krši berolinski traktat in da vsled tega ne more priznati kneza Ferdinanda za svobodnega carja bolgarskega.
Darila*
7. Izkaz za spomenik fn žrtve
20. septembra 1908«   Dne 5. oktoara 1908   došli   so   podpisanemu blagajniku „Združenega narodnega   odbora" sledeči prispevki:   Ivo Brez,   Anton   Trebše in Miha Malnič iz Serpenice zbirka serpeniš-kih narodnjakov in narodnjakinj za pomoč ranjencem 50 K,  Terezina Svetec, notarjeva   soproga v Litiji   zbirka slovenskega ženstva iz Litije   in   Šmartna za oskrbo ranjencev 85 92 K,  Marija Kupljen, prometnega   uradnika   soproga na Bohinjski Bistrici   (Gorenjsko)   zbirka železničarjev in drugih za oskrbo žrtev 33 80 K, Karel Braun, predsednik strokovne organizacije v Divači nabral na železničarskem plesnem venčku za spomenik ljubljanskih žrtev 10 kron, Matevž Lončar, trgovec z lesom v Tržiču za ranjence 10 K,   Anton Aškerc, arhivar v Ljubljani za spomenik in oskrbo ranjencev 20 K,   Adolf Petrin, parno mizarstvo v Ljubljani za spomenik in ranjene žrtve  20 K, županstvo v Krškem na Kranjskem  prispevek inženirja Rezača za ranjence 8 K, dr.  Fran IlešiČ,  c. kr. profesor   v   Ljubljani   za   preskrbo žrtev 3 K, J. Dolenec   iz   Sopotnice pri Skorji Loki   dar  Sopotničanov za oskrbo žrtev 2 K, Edvard Schlegel s soprogo   v Ljubljani za žrtve 5 K,   „Zaplotniki v hotelu „Seidl v Ljubljani  v podporo  žrtvam 50 kron,  upravništvo   ,Edinostiu   v  Trstu v listu dne 1. oktobra 1908 izkazane zbirke (zbirka   pri   predstavi  čitalnice  pri Sv. Ivanu,    dar   Openk   in   dar uredništva osrednje banke) za ranjence 20 K, mladeniči iz  Kosez nad Ljubljano z željo, da bi jih posnemale mladenke iz Kosez nabrali za nedolžne   žrtve   nemške kulture 5*40 K, Ivan  Vertačnik,   pek.  mojster v Ljubljani   na  Karlovski   cesti št  30 za žrtve 10 K, Marija Verša, delavčeva žena iz Prošeka št. 8, katere  mož Ivan Verša je radi demonstracij v kazenski preiskavi za žrtve 2 K,  J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani za ranjence 100 K, Marija Jur-jevčič iz  Ljubljane  (Zelena jama št. 89) od  rodbine   Jurjevčič   v veseli   družbi v jDolenjem   Logatcu za ranjence nabranih 1'69 K, L. Mikusch iz Ljubljane za spo-
menik in žrtve 20 K, dar novomeških d.jakov za spomenik 19 K, pisateljica Zofka K veder Jelovškova iz Zagreba zbirka milih bratov* Hrvatov v Zagrebu za spomenik in žrtve 195 K, osobje tvrdke Lavoslav Schwentner v Ljubljani 8 K, Lavo Cvetnič, upokojeni poštni svetnik v Ljubljani za žrtve in spomenik 10 K, Leopoldina W61fling-Pletersky, trgovka v Ljubljani za žrtve 5 K, Fran Pleterskv, trgovec v Ljubljani 5 K, Fran Čuden, trgovec in posestnik v Ljubljani (prvi prispevek) 10 K, upravništvo „ Slovenskega Naroda" v Ljubljani a) zbirka za spomenik (imena darovalcev že izkazana v „S1. Narodu" dne 26. sept. 30. sept. in 3. okt 1908) 878 43 K b) zbirka za žrtve (imena darovalcev izkazana že v „SIov. Naredu" dne 30. sept. in 3. okt. 1908! 191926 K. Skupaj 3506 50 K. Vsem darovalcem in osobito bratom Hrvatom naj-iskrenejša zahvala! V Ljubljani dne 6. okt. 1908.  Dr. Alojzij  Kokalj s. r. blagajnik
Natronskl vrelec ,,VitaM. Moč za delo
naj bo duševno ali telesno, dohaja od želodca. Ta važni del organizma zahteva velike paznosti in negovanja. Zakaj moteno delovanje želodca in čreves povzroča slabo prebavo in pomanjkljivo slast do jedi. Kdor vsak dan med jedjo ali po jedi pije kupico vrelca »Vita«, ne bo nikdar tožil o želodčnih ali prebavnih težkočah. Slastna voda »Vita« je povrhu še tudi jako dobro užitna, zbuja delovanje želodca ter je velikega učinka ob čezmerni sečni kislini, protinu in diabetes. Vrelec »Vita« se dobiva povsod.
_SUI na vodo. topi sečno kislino.
Prirodni natron* kotiti o n&k i vrelec proti sečni Mislit* l,protinu, sečnemu toku, ielod-či^im in črevesnim k tarom, bolesnim n* mehur/u ln ledieah. — Naprodaj povsod, ▼
137i 6
VITA
Heteorolositno poročilo,
VUina nad morjem SO«. Srednji araenl tlak 786-9
o
jO O
Cas opazovanj«
Stanje barometra v mm
So i a>
B ff
i t;
Vetrovi
5.
6 ■
9. zv.
7. zj. 2. pop.
736 7
742-0 7430
139
114
159
si. jug
i si. svzh. sr. jvzh.
Ntb»
jasno
oblačno del. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 14 4 lorm 12 2\ Padavina v 24 urah 0 0 mm
Josip Podrekar, c. kr. cenilni nadzornik v. p., naznanja v lastnem in v imenu svojih hčera, gospa Jo-sipine Stischnig, Hermenegilde Palchl, Marije O lob in Avguste Scb.roder prežalostno vest, da je njeg&va nad vse ljubljena hči, ozir. sestra, svakinja in te*a, gospodična
Ana Podrekar
učiteljica
po dolgem, mukepolnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, 5. oktobra ob 4. popoldne mirno preminila, vdana v božjo voljo.
Pogreb bo v sredo, 7. oktobra ob 4 74 popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 23 na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se truplo drage pokojnice položi v rodbinsko grobnico.
Sv. zadušne maše se bodo služile v četrtek, 8. t. m. v trnovski farni cerkvi. 3587
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, 6. oktobra 1908.
Lično, majhno obliko
voznega reda
veljavnega od L oktobra 1908 do 1- maja 1909 je izdal ter prodaja Fr. Iglic, Mestni trg it. 11. 3590-1
Jako dobro ohranjena
uniforma
za enoletnega prostovoljca le naprodaj.
Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 3575 1
Kontoristinja
a večletnim dobrim izpriČevalom ieli
premeni ti službo v kako trgovsko
ali notarsko pisarno.   3577—1 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Išče se
enska
kot gospodinja, stara 30—40 let, vešča kuhanja sa delavoe. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pod ,,Gospo-dinja" poste restante, Begunje pri Lescah. ■3586-1
Radi preselitve se oen6 proda
▼ Viimarjih it. 61
e  gospodarskim poslopjem   in velikim ograjenim vrtom, pripravna aa vsako obrt. 3507—3 Pojasnila daje posestnik ravnotam.
Kadi preseJ
tiišn
Briushejn snv~ pomočniKa
sprejme takoj Paskal Domlano-brivec ▼ LJubljani, Dunajska cesta it 6, 3555-3
Klavir
lipske tvrdke, dobro ohranjen, z angleško mehaniko in navzkrižnimi strunami se ceno proda.
Več se izve v Gosposkih ulicah štev, 3, I. nadstr. desno. 3588
rabi 500 K pOSOjtla za razširjenje
obrti. Prosi, kdor bi bil tako dober ter dal to posojilo proti odplačevanju v mesečnih obrokih,! ali jamčil za to. Ponudbe pod „Svoji k svojim"
hitro 1 na upravništvo „81ov. Narod".
3589-1
0 Kateri gospodO f ali dama i
bi hotela prijazno   omagati mlademu uradniku  s   3*000  K posojila proti dobri intabulaciji. Ima v nem-curskem kraju posestvo, malo zadolženo in rabi denar že 12. oktobra t I.   Posestvo je v lepem mestu Koroške  in bi onemu,  ki bi pomagal, v zahvalo dal v poletnih mesecih prostorno stanovanje v prvem nadstropju  z  razgledom  na trg, kjer stoji hiša. Poleg tega bi obrestoval. Ker je to v nemčurskem gnezdu, je pomoč velikega pomena, da bi ne bil prisiljen prodati. Posojilo bi vrnil lahko v poldrugem letu.
Ponudbe na „Pomoć št. 17" poste re-stante Laški trg, Štajersko. 3579
Jar^MatavkaJUa^naVd
Generalni
3585
zastopnik
za Kranjsko
se išče za starorenomirano zavarovalnico proti tiksni plači in proviziji. Samo strokovnjaki, ki lahko dokažejo dobre uspehe, so v besedi ,iu pisavi smožni slovenščine ter v slovenskih krogih dobro uvedeni, se sprejmo. Ponudbe pod ,,F F- 6505" na Kudolfa Mosse, Dunaj, I, Seilerstatte 2.
TTTTTTTTTT
Proti žlezam, škrofljem
malokrvnosti, angl. bolezni, kožnim izpuščajem, vratnim, pljučnim boleznim, duš-Ijivemu in oslovskemu kašlju, revmatizmu, protinu, za ojačenje malokrvnih, slabotnih, v razvitku In pri učenju zaostalih otrok priporočam zdravljenje z   3580—1
Lahuseno ribjim oljem
„Jodella"
Najboljše, najuspešnejše, najpriljubljenejše ribje Olje. Se lahko zauživa in prenaša. Najboljši čas za zdravljenje z njim od avgusta do maja. Kupujte samo originalni zavitek K 3'50 in 7"— s pat. varstvenim imenom „Jodella". Vse drugo zavrnite kot nepristno.
Edini   izdelovalec   lekarnar  VI Mj r — Ijalmaieu v Bremenu — Vedno sveže v vseh lekarnah v Ljubljani.
Terezija Dular
šivilja
na Emonski cesti 10
se priporoča oenj. damam za obila naročila, zagotavljajoč solidoo in oeno --delo ter točno postrežbo.-
Sprejema tudi
učenke.
Za lesno trgovino
M lite mlad Slovenec, ki je še delal v tej stroki in ima nekaj zmožnosti pri tem poslu ter je vajen pomagati tudi sam pri delu. 3569-2
Dopisi naj se pošiljajo pod „11. O." na uprav. „Slov. Naroda".
Učence
2 kolarska in 3 kovaške
sprejme tako) pod ugodnimi pogoji Franc Stare, izdelovatelj vozov v
3496-5
Več dobrih
pomočnikov
sprejme v trajno delo Jos Bojlna,
krojaški mojster v Selenburgovih ulicah št. 5. 3556-2
Zaboje
še rabljene, v vsaki velikosti in množini, hupi J. Bazboršak v Smart-nean pri Litiji, kamor naj se stavijo ponudbe. 3382—4
Sprejme m takoj lznrlen
ključar
(Masohinenschlosser) mlajfia moč v tovarni za lop (Leimfabrik) v LJubljani. 8574-2
Mesorskesn pomočnika
in
2 učenca 2
sprejme takoj Ivana Košontna, mesar.  LJubljana, Kolodvorske
ulica it. 6. 34C6-u
Prirodna arseno-železzia voda
BOITOEGUO
posebno uspešna ter za slabokrvnost, kotne/ iivčne in ženske bolezni zdravniško driporočena.  Domače zdravljenje (pitno zdravljenje) pripravno za vsak letni čas.
Naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah z zdravilnimi vodami.     3/80 5
jfiarije Terezije cesta 1
fr. Stupica
Valvazorjev trg št. 6
trgovec z železnino v tjubljani
za jesenski in zimski čas
svojo dobro preskrbljeno zalogo slamoreznic, mlinov za grozdje in |sadje, čistilnih strojev za žito, mlatilnic in vratih
Peči in štedilniki najboljšega sestava, Jino pozlačeni nagrobni krizi, kotli za žganje in klajo, pumpe in cevi, kakor vse kovine in poljsko orodje se dobi po najnižjih cenah le pri zgoraj imenovanem.
3583-1
Assicurazioni Generali o Trstu
ustanovljena lota 1831.
Jamstveni  zakladi  znašajo   nad  323 milijonov kron
489 9 Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
Vloiilo se je ponudb . • za zavarovano vsoto . . . Ugotovljenih polic je bilo . za zavarovano vsoto . . . Naznanjene škode znašajo .
meseca septem. 1908
1605 K 11,193 387-78
1288 K 9,814.444-10 K     496.158 75
od 1 Januarja 1908
14860 K 114,729.69748
12720 K 99,106.844-53 B 6,885.093-20
—
Pft7AP I ^"poročam slav. občinstvu svojo TfftVAf f 0201 •   ogromno zalogo umetno izdelanih •
nagrobnih spomenikov
iz vsakovrstnega trpežnega marmorja in granita«
Zaradi prenapolnjene zaloge prodajam sedsj
I
30°|o ceneje nego doslej
m sicer
tu
nagrobne spomenike od 10 X naprej cementne nagrobne okvire več vrst od 5 X naprej.
Pri vsah delih jamčim za popolno trpainost.
Prevzemam tudi naročila slik za spomenike po jako nizkih cenah.
S spoštovanjem 3355—7
FR. KUNOVAR
poleg novega pokopališča pri Sv. Krita v LJubljani.
•i
O. kr. avstrijske    f||    državne železnloe,
Izvleček iz voznega reda.
Valja van od 1. oktobra 1906. leta.
ta LfuM|aao las. zaLi
/•os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorica,
d. \ žčiTrst c. kr. drž. žeL, Beljak čea Po-drocjco, Celovec, Prago. 7-07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoifovo, Straža-Topllce, Kočevje.
9- 28 predpeldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čes Podrožčico) Celovec, Prago.
ii*38 »redpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žel, Trs drž. iet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
1- oo »opoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-
suplje, Rudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje. S-40  »opoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.
Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak,
(čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7*iO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje 7*30 zveOar. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico)
Celovec, Praga.
10- 40 penooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica dri. SeL, Trst dri. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Osno« Iz LJubljana dri. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- oo (••pridno. Osebni vlak v Kamnik 7'iO rvooer. Osebni vlak v Kamnik 10-50 penoOl. Osebni vlak v Kamnik. rs»*
v0 nedeljah In praanudb do 31. oktobra.)
Prihod v L|nbl|ano Jas. ieLi
6 06 zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka hal.
žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsu, .Tržiča. 8*34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straae-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. u-22 pred poldne. Osebni vlak  Iz Praga,
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčics
In Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne.  Osebni vlak  Iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, 4-13 popoldne.  Osebni vlak li Beljaka
luž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čas
Podrožčico) Gorica dri. žel. Trsta drl.
žet Jesenic, Tržiča
e-OO zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenlc.
8 37 zv©6or. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-40 iveder. Osebni vlak iz Beljaka Jui žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podrožčico) Trsta dri. zel. Gorico dri. sol. Jesenic, Tržiča.
n-oo ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tratr dri. žel. Gorice dri. žel., Jesenic
v L|ublji
e-48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10-59 prodpoldno. Osebni vlak la Kamnito 6 io zveOer. Osebni vlak iz Kamnika. 9-59 ponoOi. Osebni vlak 1» Kamnik« m
ob nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
(Odhodi In prihodi so označeni v iroon|« ovropejakam času.)
C. kr. rsvaateijstfo ariavalh železnic v Trstu
Pozor!
Usojam si naznaniti, da je vse moje perilo, katerega imam v prodajalni, samo domaČ in ne Izdelek dunajskih tovarn. Za izdelovanje porabljam samo zanesljivo dobre kakovosti in bodem v prihodnje gledal na to, da svojim cenjenim odjemalcem v vsakem oziru še bolje ustrežena, kakor dosedaj, posebno z nizkimi In stalnimi cenami, katere so na vsakem komadu razvidne. — Priporočam nevestam bale od priproste do najfinejše vrste, gospem telesno, posteljno In namizno perilo, gospodom pa srajce, hlače, robce 1.1, d. — Naročeno perilo se v kratkem času Izvrši. 3414—4
Z vel 68 pošt o van jem
Anton Šare.
F)©td „Ilirija" u Ljubljani
Kolodvorske ulice.
S minute ođ Južnega kolodtora. — Telefon mt. 188.
Podpisana dovoljuje si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da so vsi restavracijski prostori hotela »Ilirija« popolnoma prenovljeni, ter da je pred vsem za točno In solidno postrežbo čest tih gostov preskrbljeno.
Priporoča se priznano dobra kuhinja ter najboljea pristna domača in tuja vina. Izborno vedno sveže delniško in plzenako pivo. Vina v buteljkah vseh vrst. 3484—3
SJ8JT* Sprejema se opoldanski In večerni abonement na hrano. ~~8jSj8j
Slavna narodna društva, korporacije, klubi, plesne družbe se opozarjajo na pripravne salonske prostore za prireditve zborovanj, veselic, družbinakih večerov, banketov, ženitvanj itd.
Potujočemu občinstvu so na razpolago ndobno urejene, najelegant-nejše soba za tujce. - Zmerne cene. — Solidna postrežba. Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča
Marija Novak,
hotelirka*
Otvoritev trgovine.
Dovoljujem si slav. občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem v popolnoma prenovljenih prostorih v hiši gospe
J. Košiček,  Florijanske ulice 17
otvoril 26. t. m. trgovino s špecerijskim in mešanim blagom.
Slavno občinstvo zagotavljam, da bodem vodil trgovino na naj-solidnejši podlagi, ter se bodem potrudil vedno s svežim blagom ter z nizkimi cenami v vsakem oziru kar najbolje postreči.
Priporočajoč ae za obilni obisk beležim z odličnim spoštovanjem
3489-3 Jos. Boltar.
podružnico v spueto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico«ceioocn.
HUndM •* »,«H9.o«». Stritarjev« attM itov. 2. ■kmmot.i
= •prejema vlog« nO knjl&ioe in M tohoOl *»6nn ter jih obrestuje od dne vlogo po
4
1LO
Kupuj* in pafodatjm ^avdnoaitnsi papljpjav wth virat po hiiilaptiiavm kn»gn»
WUN
Ustanovllena leta 1854.
Prva 5omaca slovenska pivovarna
jevih
fttov. 210.
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje
G. AUER*"" dedičev
f/jubljana  Volj ove ulice štev. 12 fjubljana
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
Učenca
za pekarijo 3552-2
sprejme Juri Ravnik Bledu.
Delež
narodnega, dobro vpeljanega podjetja, ki nese 10%  čistega dobička, se
proda zaradi družinskih razmer.
Pojasnila v uprav. „Slovenskoga Naroda". 52*6 10
t VW v f v m m m — — ~ -
Trgovsko - obrtna zadruga v £jitbljatii
registrovana zadruga'z omejenim jamstvom.
Zadružni prostori: Sodaljsk* ulles It«*. 3, v hiši dr. plrca:
Snrolesaa: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge . Eskomptlra trgovske do dne dviga po tV/fc rentni davek plača banka sama. I Preakrbujo vnovčenj«
ltira trgovske menice.
(Preskrbuje   vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na
čekovno knjižico. j najcaznice.__ Mio o
Dalo posolila s proti menici, na vrednostne papirje, na zadružne | Vsa pojasnila so dobijo bodisi nztmeno ali pismeno v
deleže, na blago, na knjižne terjatve, na hipoteke. ■ zadružni pisarni.
Uradne ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure* popoldan od 3. do 5. ure.
./VVV
Koncesija
za gostilno "/»/.•i01
Izve se na Martinovi cesti it 38 v LJubljani. 3510—3
Lepn hlio
pripravna za obrtnike, z delavnicami, skladišči, velikim vrtom itd., tik juž. kolodvora v Maribora« so takoj
3525-2
Naslov v uprav. nSlov. Naroda*
Ansitfkem sKludišču oblek'
O. Bernalovič y Ljubljani. MUtBl frg JlW. 5.
25.000 komadov 1
najnovejše jesenske in zimske konfekcije ~
za gospode, dame, dečke, deklice in otroko
Prodaja na debelo z znatnim popustom.
Št. 1272.
3551-2
30 let star, srednje in lepe zunanjosti, uradnik v Tr tu, so teli seznaniti s poltenim, in izobraženim 24 do 301etnim dekletom, s katero bi trajno dopisoval v slovenščini. - Ponudbe pod pravim naslovom in ako mogoče tudi s sliko, ki se takoj vrne, je pošiljati pod „Nova domovina" na uprav. »Slovenskega Naroda«, 3502—3
2 kleparska pomočnika
aprolmo takoj Simon Hogro« kleparski mojster v Cerknici, podrai-niea v Postojni. 3550-3
3584
Opr. št. E 2409/8/2.
itltip zdravnika, umske sode
Služba distriktnega zdravnika v trgu Sevnica na Štajerskem se razpisuje za nameičenje. Stalne etne plače 1000 K. ZaŽeljena pojasnila zastran drugih dohodkov podaja rado voljno župan v Sevnici.
Prosilci za to službo naj blagovolijo svoje prošnje, obložene z dokazom zahtevkov po § 15. postave od 23. junija 1892, dež. zak. za Štajersko št. 35, vložiti do
10. novembra t. I.
pri sanit. distriktnem odboru (županstvu) v Sevnici.
dne 29. septembra 1908.
Načelnik: M Starki.
Preselitev. FRANK SAKSElt Co. GLAS NARODA"
3581—1
se nahaja od sedaj naprej
v lastni hiši 82 žgfiž S |S
To je tik Pennsvlvanla železnice, postaja Cortlandt St Station ali dober blok od Baltimore * Obio železnice.
ravnokar od vina izpraznjene, močne, dobro ohranjene, 35 komadov sodov
iz kostanjevega lesa po 500 do 700 litrov, 60 komadov SOdOV iz hrastovega lesa po 200 do 800 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa po 800 ? do 2000 litrov, 20 ko-idov sodov iz hrastovega lesa po 2000 do 4000 litrov, od katerih se en del nahaja v Ljubljani, drugi pa na poti v Ljubljano, odda po pri« merni nizki ceni tvrdka
. Rosner $c Ko.
v Ljubljani
pol* g Koslerjevo pivovarno
edino narodna tvrtfto
Jtljonz Breznik
Xj^-u.Pijana, G3-rac3.i&£e 11
(blizu nunske cerkve).     2402 14
prodaja In Jzpoaoja lslsrvlrje pr-% okrutnih duesjs« lam tsortsla naj-
oosWjo
i
i
7vrdka
Zajtrkovalna soba
T. MENCINGER
Sv. Petra cesta 37   Ljubljana     Resljeva cesta 3
priporoča razen svoje špecerijske trgovine tudi zalogo
vsakovrstnih vedno svežih delikates kakor i
šampanjca, konjaka, likerjev, najfinejšega jamajskega ruma, čaja, dalje vsakovrstnih
najfinejših Vin v steklenicah kakor tudi mesa in konzerv vseh vrst in znamk. —
Najfinejše aixer olje. 3682-1 prijazna vinarna je p. n. občinstvu na razpolago. Vsak dan sveže dunajske klobasice;
^v^v^v^v^^
Izdajatelj in odgovorni urednik Rasto P u s t o s 1 e m š e k.
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjani vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča
o blagoulaanostl in trpetnosrJ mojih pla-nlnov, klaviriev in narmonllev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. Svojfi   Met svoJIn.!
Za krasno knjigo,
Gregorčičeve
Poezije,
katero je ravnokar izdala Mohorjeva družba, sem priredil
elegantne platnice
za nizko ceno 60 v., s poŠto 70 vin Priporočam se za vsakovrstna knjigo v eSka in galanterijska dela
Iv. Bodoč, LJubljano.
8544-2
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 17. septembra 1908, opravilna Stev. E 2409,8/2: so prodado
dne 8. oktobra 1908
v LJubljani, Morilo Terezijo cesta št 11 na javni draibi
vina, kis, sodi, 2 decimalni tehtnici, 2 ročna vozička, 2 težka vozova, sobna oprava itd,
Beči se smejo ogledati dne 8. oktobra 1908 v času med 9-—Vi 10 uro dopoldne v navedeš i hiši.
C. kr. ohrolno sodnim v Ljubljani, oddelek U„
dne 17. oktobra 1908
tvjogy_ji-jj-^-^s .»-c-- --J---- , ----
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4° 0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti pladnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega
zervnega zaklada mestna občina ljubljanska i vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnib  otrok ln va-
rovancev.
3499-6
Denarne vloge se sprejemajo po pošti in potom - c. kr. poštne hranilnice. _
granitne knjižic« se sprejemajo kot flolov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
8