f.-

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
aro

4
List slovenskih delavcev v cLAmeriki
Entjsked as Sbcond-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Conoress of March 3 1879.
Štev. 25.
NEW YORK, v soboto, 30. januvarija, 1904,
Leto XI.
V San Domingo.
Parniki ne smejo priti v Monte Christi.
L& '	-
Morales pripozutn.
General Deschamps ie vedno ne miruje.
Cape Haj ien, Hayti, 29. jan. Do-miniška topničarka "Presidente" dospela je semkaj in kapitan je naprosil tukajšnjo vlado, da mu da potrebno streljivo. Predsednik Nord kapitanu ni odgovoril. Na to je topnicarka "Presidente" odpljula v Monte Christi, kamor bode pljul tudi trgovski parnik "Schaumburg", kteremu pa ne bodo pustili v luko.
Semkaj 90 dospela poročila o generalu Deschampsu, zavezniku Jimineza, kteri je potoval z ameriško kri-žarko "Hartford" v Guantanamo, Cuba. Desehamps poroča, da je odposlal v San Domingo mno^o strelji-va in da se bode vse polno pristašev Jimineza napotilo nazaj v San Da-mingo. V Monte Christi je dospel Leopoldo Espaillat. bivši vojni minister, kteri je sedaj pristaš Jimineza.
Washington, 29. jan. General Sanchez, kterega je vlada dominiškega predsednika Moralesa poslala v Wash ington kot poslanika, se je dalj časa posvetoval z pomožnim državnim tajnikom Loomisom, kteremu je zatrdil, da bode nova vlada poravnala vse zahteve Zjed. držav. Ameriški poslanik Powell je Moralesovo vlado faktično pripoznal, in pripoznanje bodo tukaj brezdvomno potrdili, ako je le Mora-lesova vlada zmožna tudi vladati.
1.
Škipetari bodo pomoriti vse inozemske častnike.
Tako trdi štambnlska viada.
Porta bi rada s tem preprečila prihod evropskih Častnikov v Macedonijo.
Carigrad, 30. jan. Porta je naznanila ruskemu in avstrijskemu poslaniku, da je macedonski odbor sklenil z Škipetari pogodbo, vsled ktere bodo Škipetari proti plačilu pomorili vse inozemske častnike in uradnike, kteri bodo prišli v Turčijo kot vodje uprave in orožnistva v Maeedoniji, kakor to zahtevajo reformni predlogi.
Radi tega prosi porta, naj inozemski uradniki ne nosijo inozemskih uniform, ker bi bili radi tega vedno v smrtne j nevarnosti.
Solun, 30. jan. Vojni minister odposlal je sedem bataljonov vojaštva iz Monastira v Ištip in druge kraje ob bolgarske j meji.
Mir na 1st mu.
Washington, 29. jan. Iz Paname se poroča, da nase vojne ladije marljivo kriiarijo ob pt.namskem obrežju, do-čim izdelujejo častniki popolne vojaške zemljevide. Zdravstveno stanje na ladij ah je povoljno.
General Reyes ie sporočil coiombij-skemu poslaniku Herraau. da bode v soboto odpotoval s pa mikom "Valencia" v Barranquillo in od tam v B1 j goto. Kaj namerava sedaj storiti Colombia, še ni znano.
Caracas, Venezuela, 29. jan. Mr. William W. Russell, tajnik tukajšnjega ameriškega poslaništva, je bil imenovan poslanikom za Zjedinjene države kot naslednik William Buch-anana.
0 položaja na Filipinih.
Washington, 29. jan. Governer Taft, kteri postane v ponedeljek naslednik vojnega tajnika Roota, dobiva sedaj iz vseh krajev republike čestitke radi njegovega imenovanja tajnikom vojnega oddelka.
Taft zelo rad govori o Filipinih, ktere je on najboljše opravljal. "Položaj na otočju je sedaj boljši, nego je bil kedaj popreje za časa ameriške administracije in boljši nego v vsej dobi španske uprave, trgovski svet na Filipinih sedaj najnujneje potrebuje železnice, tako, da bode promet z notranjimi pokrajinami mogoč. Upati je, da bodo Američani pričeli s tem podjetjem. Ako se pa to ne zgodi potem bodo b* lgijski in angleški kapitalisti gradili potrebne železnice. Ameriški kapitalisti sedaj še nimajo mnogo skušenj na daljnem iztoku in so radi tega zelo previdni. Železnic* n~~ Te pa ne grade samo na otoku Luzonu, kajti večina otokov je dovolj velika, da bi se na njih izplačale že leznice. Železnice bi gospodarsko stanje otočja povečale najmanj za 50 odstotkov.
"Ljudsko štetje na Filipinih", nadaljuje Taft, "bode v jeseni končano in ako ostane vse tako mirno, kakor sedaj, razpisali bodo na Filipinih vo litve v postavodajo, ktera bode zajed no z ameriškimi oblastmi tvorila oto ško vlado. Sedanja komisija bode via dala še poldrugo leto in potem upam. da bodo razmere na otočju postale take, da se bodo z ara ogli domačini sami vladati."
Z ozirom na tamošnje vojaštvo ktero šteje 15,000 mož, pravi Taft da bodo število možtva v kratkem znižali na jedno tretjino.
Tajnik Root in governer Taft se bodeta te dni še mnogo posvetovala Oba sta včeraj obedovala ▼ bele j hiši. Taftov nametanik na Filipimih bode J-uke F
Grozilna" pisma.
Pisale! zahtevajo od Southern Pacific železnice $10,000.
San Francisco, Cal., 29. jan. Ravnateljstvo Southern Pacific železnice je dobilo grozilna pisma, s kterimi zahteva odpošiljatelj $10,000 in preti razdejanjem železniške lastnine z pomočjo dinainita. Železniška družba je takoj najela več detektivov, kteri so pronašli, da je pet možkih v Fresno, Cal., sumljivih zarote. .
Roparica v možkej obleki.
Millers. S. D.. 29. ajn. Tukaj so za prli gospodično Hattie Pilcherjevo, plošno priljubljeno in lepo učiteljico ktera je obdolžena. da je zajedno z nekim roparjem preoblečena v možku jbleko, po noči napadla neeega kler-ka v Collinsovej lekarni, kjer sta klerka onesvestila in mu skušaht zeti denar. Naslednji dan se je dognalo, da je bila gospodična Pileher-jeva obstreljena na plečih, radi česar so jo zaprli.
Roparski napad.
San Jose, Cal., 29. jan. Roparji so napadli blagajnika D. A. Pohlmana, od Federated Trades Council coun-tyja Santa Clara, Roparji so Pohlmana smrtno ranili in mu odvzeli $230.
Velik požar v Tncatanu.
Progresso, Mexico, 29. jan. V trgovskem delu mesta nastal je velikanski požar, kteri je napravil za $2,-000,000 škode, predno so ga omejili.
Kako je požar nastal, ni znanp. Mestni del, kteri je zgorel, obstoji večinoma iz nizkih, po jedno do dva nadstropja visokih prodajalnic. Tudi mestni trg, v kterem so prodajali živila, kakor v vseh malih mestih, je popolnoma razdejan.
Marmorasta metsna hiša je v ruševinah. Magistrat velja $450,000, tržna dvorana $250,000, kolodvor družbe Consolidated Railway of Yucatan $300,000 itd. Skoraj polovico ško de bodo morale poravnati evropske zavarovalne družbe.
Panika t gledišču.
St. Louis, Mo., 29. jan. Le malo je manjkalo, da ni bilo v tukajšnjem' Havlinovem gledišče na stotine ljudi usmrtenih in ranjenih. Med pred stavo "Why Women Sin", zlomil se je neki sedež v zadnjih vrstah balkona. Neka prestrašena ženska je pričela kričati: "ogenj" in to je zadostovalo, da je v vsem arditoriju zavladala panika. Ljudje so takoj pohiteli k izhodom in vsakdo je kričal "ogenj!". Več žensk je popadalo na tla in več je bilo nevarno janjenih. Pet ranjenih so odvedli v bolnico. K sreči so pa poslovodja gledališča, W Garen zajedno z igralci pomirili ljudstvo, na kar so nadaljevali z predstavo.
Iz Avstrije.
Grof Gyulai se je poročil s hčerko dunajskega čevljarja.
Senzacija t dunajskih iu budiiii-peštanskili "višjih" krogih.
Proti nevarnosti požara v dunajskih glediščih.
Dunaj, 30. jan. Dunajski in pe-štanski "boljši" krogi so izven sebe radi romana, kteri je v Avstriji le redka pojava. Tukaj se namreč ljudje-še vedno ločijo po kastah, kakor v starodavnem Egiptu in radi tega si ljudje, kteri nosijo malo boljšo obleko — čerav o za njo krojaču še dolgujejo — in kteri znajo, delati izvrstne mohamedanske poklone mislijo na so več, nego priprosti delavci ali celo — kmetje. Da se pa tudi v "višjih" krogih najde tu pa tam človek, ki ima še zdravo pamet, dokazal je strmečemu svetu grof Štefan Gyulai de Maros-Nemeth es Nadasko, kteri ni hotel ljubiti mnogoštevilne "grofice" in plemkinje" in ki se je raje zaljubil v 201etno priprosto "podanico" Jeli-savo Koloč-jo, hčerko preprostega in revnega dunajskega čevljarja. Z svojo izvoljenko se je sedaj na tihem oženil na svojem posestvu na Ogrskem
Grof je star 29 let in po kronicah zelo bogat. Nejgova soproga je zelo lepa in je morala radi svoje lepote že kot 13letno dekletce ostaviti šolo, ker so se vsi učitelji v njo zaljubili. Njen oče, kteri se je s "kneftro" in "dreto" borno preživljal v dunajskem predmestju Hernals, je sedaj radi sreče svoje hčerke rešen vseh skrbi.
Sorodniki grofa so radi njegove plebejske poroke sicer izven sebe, toda Gyulai Isztvan de Maros-Ne-meth es Nadasko, je popolnoma neodvisen in se ne briga za kričanje svojih dolgo imenskih sorodnikov.
Dunaj. 30. jan. Tukaj so pričeli energično z delom, da preprečijo v glediščih požare. Okrajno zastopništvo mestnega dela Josefstadt je sklenilo predlagati vla<ii, da popolnoma zapre gledališče v Josefstadtu.
Nadalje bodo tudi zaprli Karlovo gledišče in veliko dvorano glasbenega društva.
1 IS M BEL
GOTOVE i
denarje najceneje ko ~ pri F. SAKSERTU Greenwich St.. {JewYoek.
Kafri so se pridružili upornim Herrerom.
Razni boji med domačini in germanskimi barbari v Afriki.
Nemci se ne morejo dolgo upirati zamorcem.
Berolin, 30. ajn. Poveljnik nemške topničarke "Habicht". kapitan Ste-chov (pravi Nemec), ktera ej vsidra-na pred Swakopmundom v nemškej jugozapadnej Afriki, dobil je poročilo od poročnika Cilova, poveljnika posadke v Okahandiji, 80 milj daleč od morja, da so se do sedaj tudi Kafri pridružili vstaškim Herrerom, kteri sedaj oblegajo Okahandijo. .
Vesti o združenju obeh narodov proti divjim nemškim vsiljivcem, so tukaj obudile splošno bojazen.
Poročnik Cilov (pravi Nemec) br-zojavlja preko Karibiba iz Okahan-dije-" Po ljutem boju sem zasedel Okahandijo dne 15. jan. Pričakujem topove iz "Habichta". Prosim za divizijo topništva. Čete iz Windhoeke, ktere so hitele nam na pomoč, so morale bežati. Osem vojakov mrtvih," Kasneji brzojav se glasi: "Včeraj, dne 20. jan. vršil se je boj med Waldayu in Okasiae. Nemci zgubili štiri mrtve in ranjene. Domačini so razdejali tudi vse mostove.
KosciuSko ali Pnlaski i
Washington, 2l>. jan. Predsednik Roosevelt je priporočil kongresu, naj sprejme skrajno patriotično ponudbo poljske osrednje organizacije glede zgradbe spomenika kakemu poljskemu rodoljubu v Washingtor.u. Mesto prvotno nameravanega spomenika Pulaskemu, bodo postavili v Wash-ingtonu spomenik Kosciusku. Spomenik bode stal na Lafayette Square.
Postala bi rada vojak.
Chicago, 111., 30. jan. Dvaindvajsetletna May Bondellova iz Terre Haute, Ind., bi rada sledila svojemu ljubčeku, , kteri je vojak pri šotni j i •T od 20. polka. Ona je zvedela, da bo sotnija v kratkem oupotovala na Filipine in misel, da s bode morala od svojega dragega ločiti, je bila neznosna. Radi tega se ej hitro preoblekla možko obleko, pustila si odrezati svoje lase in postala lep mladenič. Tako oblečena je prišla k nabornej komisiji v Fort Sheridanu.. kjer je prosila, naj jo vzamejo k vojakom. Ko jej je pa narednik, kteri jo je do-padliivo gledal, dejal, naj se sleče za zdravniško preiskavo, pričela je May jokati in je tako izdala svoj spol. Njen dragi bode potoval brez nje na Filipine.
Pridobivanje koka.
Scottdale, Pa., 29. jan. Tekom mi-nolega tedna pričelo je nad 1500 peči za žganje koka poslovati, tako da se ej pridelek pomnožil za 8000 ton. Prihodnji teden bodo pridelek še povečali.
Neodvisna zveza tesarjev.
Mraz na canadskih jezerih.
Chicago, HI., 30. jan. Mornarji na velicih jezerih se bodo letos priučili vožnji po Severnem ledenem morju, kajti njihovi tovariši ob tečaju ne trpe toliko, kakor mornarji jezerskih parnikov.
Prvič po dolzih letih je Michigan-sko jezero popolnoma zamrznjeno in parniki morajo pred seboj lomiti led. Izredni mraz je prouzročil. da so tudi razni ledu prosti prostori med ledeniki zamrznili, dočim je jezero druga leta običajno na sredi ledu prosto.
Na raznih krajih ob zapadnem obrežju so ledeniki ogromni in segajo po 40 čevljev globoko v vodo in potem še 40 čevljev nad vodo. Led je porušil že mnogo parnikov.
Povprečna toplota v decembru je bila 8 stopinj nižja, nego druga leta. Samo leta 1876 je bilo še bolj mraz, nego letos.
Ledeniki pri New Foundlandu.
St. John's, N. F., 29. jan. Severno obrežje New Foundlanda je obdano z velikanskimi ledeniki, kteri se razprostirajo skoraj do srede oceana. Takozvane Grand Banks so obdane z ledom. Danes je razsajal tukaj strašen blizzard. Železniški in parniški promet je popolnoma vstavljen. Toplomer kaže v mnozih krajih 60 stopinj pod ničlo.
Ruska^bančna podružnica v San Francisco.
San Francisco, Cal., 30. jan. Tukaj bodo v kratkem otvorili filijalko ru-sko-kitajske banke. Državni komisarji so v to že privolili. Rusko-kitaj-ska banka je ustanovljena po ruskih zakonih z delniško glavnico v znesku $7,500,000, ktera svota je popolnoma uplačana. Predstdnik banke je knez H. Uhtomski.
Poulična železnica v Manili.
San Francisco. Cal., 30. jan. Danes je odpotoval v Manilo Richard T. Laffin, kteri je imenovan prometnim vodjem poulične železnice v Manili. Poulično železnico so zgradili z svoto $4,000,000. Kasneje bodo železnico povečali v vsa okoličanska mesta in vasi.
Za prvotni promet v Manili, so naročili v Pittsburgu le 100 voz. Premog za promet bodo dobivali iz Japonske in Avstralije. Proge poulične železnice v Manili so dolge 40 milj.
Štrajk organista in pevcev.
Orange, N. J., 29. jan. Ker so v
Chicago, HI., 29. jan. Tukajšnji glavni stan United Brotherhood of ^ tukajšnjej nemškej cerkvi napravili Carpenters, razposlal je vsem lokalnim unijam poziv, naj potom glasovanja rešijo vprašanje, naj se li imenovana organizacija loči od American Federation of Labor in postane • neodvisna organizacija.
Mir je še mogoč.
Ruski odgovor bode za Japonee povoljen.
0 odgovora se zve Se le prihodnji teden. — Baske koncesije.
Japonci so streljali na Ruse.
Petrograd, 30. jan. Ruski odgovor na japonsko noto bode Japonce gotovo zadovoljil. Dasiravno o odgovoru ni mogoče nič natančnega zvedeti, je vendar gotovo, da je Rusija Japon-skej še v nadaljnih točkah popustila in da bode Anglija na Japonskem delovala na to. da Japonci sprejmo odgovor kot povoljen.
Petrograd, 30. jan. Uradoma ae zatrjuje, da bode Rusija še le drugi teden odgovorila japonskej vladi, kajti odgovor mora biti skrbno izdelan. V ostalem se mora pa tudi podkralj Aleksijev o odgovoru izraziti, predno ga dajo čaru v potrdilo. Kljub miroljubnosti Rusije se je pa vendarle bati, da bode japonska vlada radi bo-jaželjnosti Japoncev prisiljena pričeti z vojsko.
Z ozirom na položaj na iztoku se je neki višji ruski uradnik izrazil: "Naravno, da mi ne moremo vojske preprečiti; Rusija aicer namerava storiti vse, da nudi Japonskej stalni mir toda kljub temu so gotove meje, ktere tudi mi ne smemo prekoračiti. V Koreji smo dovolili Japoncem vse, kar so želeli in tudi v Mandžuriji smo pri-poznali pogodbene pravice Japonske in druzih vlasti. Ako toraj Japonska kljub temu želi vojsko, potem mora ves svet vedeti, da so Japonci sami krivi posledicam vojske."
Chefoo, Kitajska, 30- jan. Inozemci kteri so potovali početkom tega tedna skozi tukajšnje mesto, so trdili, da so japonske vojne ladije blizo Chemulpo streljale na ruski parnik "Argun", s kterim so potniki pljuli iz Nagasaki v Daljni. Parnik k sreči ni bil zadet.
Tokio, 30. jan. Japonci so radi tega tako nestrpni, ker sedaj v oči-gled blažajoče se vojske njihova trgovina hitro nazaduje. Ako pride do vojske, bodo Japonci najpreje skušali razdejati rusko železnico. V to svrho morajo polsati vojaštvo v Korejo. Ja-ponksa ne more več, kot 160,000 mož izkrcati in toliko vojakov zamore Rusija vsaki.čas poslati proti Japoncem, kteri bodo najbrže v 24 ali 48 urah na vse kraje bežali.
Washiogtonske novosti.
O indijanskej deputaciji.
Washington, 29. jan. Kakor smo že včeraj poročali, doBpela. je semkaj deputacija najbogatejšega indijanskega rodu v Zjed. državah, Ozagov. Deputacijo vodi glavar Jim Bigheart (Veliko srce). Ozagi hočejo z vlado skleniti pogodbo, vsled ktere naj bi se denar rodu kakor tudi zemljišča razdelila med posameznike izmed Osa-gov. Njihova velikanska zemljišča nahajajo se v teritoriju Oklahoma.
V konferenci, ktera se je vršila včeraj popoludne, prišel je le glavar, kajti ostali Indijanci so se zgubili v neko gostilno in le glavar jc imel še dovolj moči za pot do vladinega poslopja. Vai ostali os bili še v oblasti whiskeya.
Indijancev iz rodu Ozagov imamo le še 1833. Ker so avoječasno prodali svoja zemljišča v Kansasu za $8,640,-000, so zelo bogati in vrhu tega imajo v Oklahomi še 1,750,196 oralov ve liko zemljišče. Ako sedaj dobe denar in še zemljišča, dobi vsaki Indijanec po $4671 gotovega denarja in vrhu tega še zemljišče, ktero vsako bode veliko 847 oral. Sedaj donaša v državnem zakladu naloženi indijanski denar po pet odstotkov obresti in Indijanci dobivajo najemščino za svoja zemljišča, ktera so dali v najem živi norejeem. Delo je Ozagom takorekoČ nepoznano, kajti oni žive takorekoč od obresti. Vendar pa njihovi dohodki niso dovolj veliki za nabavo potrebnega žganja, radi česar hočejo, da se jim izplača tudi kapital, v kar je pa potreben poseben zakon.
Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja glede voznih, cen francoskih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Torku. Vožna s železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakega zadržka.
PARNIKI, kteri v kratkem odplju-jejo v HAVRE, so sledeči:
Poštni parnik LA CHAMPAGNE, odpljuje dne 4. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo osem dni.
Brziparnik LA LORRAINE, z 22 tisoč konj. sil., odpljuje dne 11. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni.
Poštni parnik LA BKETAGNE, odpljuje 18. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 8 dni.
Brziparnik LA TOURAINE, z 20 tisoč konj. sil., odpljuje dne 25. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni. ►Opozarjamo torej vse ono SLOVENCE in HRVATE v mestu Cleveland, O., in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O., in one iz druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prisedši v New York se ne snidete z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 C o r t -1 a n d t ter nam naznanite na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vslužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeliati in ne dajte čekov od kovčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le vNew Yorku, ker tako es obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pomoč, toda prepozno!
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York, N. Y.
na koru okraske, kteri ao zatemnili ves oder, pričeli so organist in njegove pevke ter pevci štrajkati. Orga-
Novi petrolejski vrelci.
Dallas, Texas, 29. jan. Iz Beau-
nist Mr. Egner, je igral v cerkvi že monta se poroča, da so na vrtali tam-20 let Nemci sedaj nimajo godbe in kaj novi vrelec petroleja, ktero brisga petja,	_______fciOO Čevljev viaoko fc
Razni požari.
Unionville, Conn., 29. jan. Danes je zgorelo poslopje, v kterem je bila nastanjena Upson Nut Co. Škoda znaša i >100,000 in se pokrije s zavarovalnino.
Buffalo, N. Y, 29. jan. Hiša A. J. Eli asa, na vogalu Linwood Ave. in Bryant St., je zgorela^ z vso vsebino. Rodbina se je rešila. Škoda: $75,000.
Chicago, HI., 29. jan. Skladišče žita <?d tvrdke R. E. Pratt & Co., na 75. ulici in Western Are., je zgorelo. Škoda znaša $75,000.
Mala poročila.
—	J. H. Heilo, bivši blagajnik ca-rinarskega urada v S L. Paulu, Minn., kterega so tožili radi poneverjenjt* vladinega denarja v znesku $1500, je bil oproščen.
—	Ker je dne 28. dec. umoril svojo taščo gospo Elizabeto Lawrence, je Grand Jury v Bridgeportu, Conn., obtožilo Josipa Eardleya.
—	V Bridgeportu, Conn., je spoznalo sodišče Petra Kellyja krivim umora druzega reda, ker je v oktobru m. L zastrupil svojo soprogo, da bi si na ta način prilastil njeno imetje.'
Potrebne ostroge. .
Tudi najboljšega konja je treba včasih nekoliko zboeti z ostrogami, kar mu dokaže, da je pod nadzorstvom in da mora vršiti svojo dol-žnos.t V nasprotnem slučaju pa postane tudi najboljši konj len. Toda ali ne velja to tudi za na9? Tudi mi potrebujemo bodritelja, kteri nas opozarja na naše dolžnosti proti Tiam samim in proti našej družbi. Mi imamo dolžnosti z ozirom na dobrodelnost, potem javne in družbinske dolžnosti. Vse to pa zahteva od nas boljše moči v duševnem in telesnem ozira, radi Česar čestokrat naši živci nečejo vršiti svojih dolžnosti. Radi tega je potrebna pomoč. Trinerjev American Elixir grenkega vina. To zdravilo nam je dala narava sama. To je čisto vino iz grozdja in želišč. Vino je po-speševatelj narave in zelišča so zdravila.
Pri želodčnih boleznih, v slučaju slabe krvi itd., je to najboljše zdravilo. To bode podelilo truplu zopet naravno razpoloženje. Dobiti je v vseh lekarnah in izdelovalen Jo«. Tri-ner, 799 South Afthlind« Ave„ Chi HL ... ...
Glas Naroda1
li«t ibratfkih daliroer i Undnik:	Editor:
ZHAOOSLAV VALJA VEO. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York Oily.
Na meje!
Na leto Tel j a list ta Ameriko ..$3—,
„ pal leta............U0,
Za Errepo za. vse leto . . . $4.60 " " " pol leta ... SJM " a	četrt leta . . 1.76
V Evropo pašiljamo list skupno dve številki.
"Glaa Naroda" izhaja vsaki dan iz vnmši nedelj in praznikav.
"GLAS NARODA"
(„Voi#e of the People")
luted every day, except Sunday and
Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za o*lase de 10 vrstic se plača K cm tov.
Dopisi brez podpisa in oeobnesti •a na natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati pa Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov proeime, da se nam tudi prejšnje ki valiiče naznani, da hitreje najd< naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite aaeiov:
"GLAS NARODAV '
100 Greenwich St.. New York. Gftr — Telefon 87»6 Oortlandt. —
Se aekoliko o peonsyl-vanskej katastrofi.
2.
O razsvetljavi v rovih moramo še navesti, da so moderni rudniki dandanašnji opremljeni z električnimi iarnicami, ktere nikakor ne morejo provzrcčiti razstrelbe plinov.
Take naprave pa v rovu Karwick niso imeli. Čemu ne? Odgovor je prav lahek: oljnate svetilke sc ceneje neko električna naprava. Ako bi imeli tako napravo, bi 9edaj premo »carjem ne zamoffli očitati, da so "zaradi odprte svetilke usmrtili sami sebe."
* * •
Katastrofa v rovu Harwick pa tudi dokazuje, kako nizko cenijo kapitalisti in njihova glasila življenje delavcev — in l:ako visoka je cena njihovega življenja.
Kadi razstrelbe je bilo usmrtenih 184 ljudi. Pri rešilnih delih je bil usmrten tu■:i iniener in kapitalist Selwyn Al. Taylor.
Z večjim številom premogarjev kteri so cd .1 prostovoljno na rešitev in, kteri so prosili: pustite meni rov, odšel je pod zemljo tudi Taylor. Ta njegov čin je hvalevreden, dasi-ravno ni več storil, nego vsaki drugi delavec, kteri s^ je pridružil prostovoljcem prostovoljno.
Sedaj pa si oglejmo poročila kapitalističnega časopisja o smrti tega moža. Njemu je posvetilo skoraj toliko slave, kakor vsem ostalim 18i mrtvim. Oasopisje jednoglasno obža luje Taylorjevo smrt. Newyorska "Sun*' celo trdir "Najvažnejše življenje, ktero je bilo zgubljeno, je ono Selwen Af. Taylorja. Gospoda krog - ''Sun", — vprašajte vendar vdove in nesrečne sirote onih 18C mrtvih de laveev, ktero življenje med mrtveci je bilo za nje najvažnejše.—
xn vzrok, da kapitalistično easopi sje slavi onega Taylorja? Evo, Tay lor je bil milijonar.
Potem — za ime umrlega mili jonarja ve sedaj ves svet, a imena ostalih 183 mrtvih so svetu nepoznana, nihče ne ve, kedo so oni, mi vemo le toliko, da so jih klicali po števil kah! Kapitalist je vse, delavec je ni Sa! —
a a a
Razmotrivanja o katastrofi zamogli " bi ie razširiti na mnogo iztisov "Gla sa Naroda", Toda končajmo z končno pripombo.
Uradniki premogove družbe, ktera j« laatnica nesrečnega rova. skušajo sedaj zvaliti vso odgovornost na ponesrečenega inženerja Taylorja, kte H? ara inače vse hvali in slavi. Sedaj tsdijo, da je on ukazal, naj ventilacij ske naprave delujejo le z polovično mačjo, ker v rovu ni plina.
Mogoče je temu tako, mogoče tudi ne, kajti mrtvi Taylor sedaj lahko £pva žive krivce. Dejstvo je, da so tov radnjikrat preiskali v decembru in inšpektor je takrat odredil razne koristne odredbe, za ktere se pa ni ni-zmenil in o kterih delavci niso
ničesar vedeli.
Nam se dozdeva, da so ravnatelji rova vas zakrivili.
Kedo pa so ti ravnatelji ? Poslovo-»a rova je Sheetz in on trdi, da — ve, kedo so ravnatelji družbe. On j&iti ne ve — pri kom služi svoj kruh.
li toraj prav, ako nazivlja-"masrečo" v rovu Harwick, zlo-k
(Dopis s Kranjskega.)
Zadnji dogodki na Koroškem so vzbujali opravičeno ogorčenje po vsem Slovenskem; zakaj narod, ki ob vsaki priliki povzdiguje svojo nemško kili turo v deveta nebesa, odreka Slovencem one primitivne pravice, kterih se poslužuje končno vsak nem-ško-koroški cigan, ako se mora braniti pred slovenskim sodnikom.
Po teh dogodkih se je moralo sleherno slovensko srce napolniti z gnevom in zaničevanjem do njih. ki so voditelji tega naroda. Česar nam je bilo polno srce, to so jJovedali javno in odločno na prostestnem shodu slovenski pravniki.
In kakšna je morala teh koroških dogodkov? Zdi se mi, da so za nas Slovence v marsikakem oziru zelo poučni. Pokazalo se je, da sta nemštvo in vlada jedno in isto. Lahko smo se pa tudi uverili, da bo Slovenec še le takrat jednakopraven avstrijski državljan, kadar bode imel moč za obrambo svoje "stare pravde".
Zadnja leta slovenskega političnega življenja na Koroškem so bila doba narodnih porazov in nevspehov. Skoraj vsako poročilo iz 'tužnega Ko-rotana' se je zaklicalo z besedami: "Morituri vos salutant!" Ko je čital ta žalostna poročila, kdo še ni obupa-val nad koroškimi Slovenci ?!
In kar čez noč so se naše prednje straže osokolile — čez noč je vsklilo novo narodno žavljenje! Odkod ta nepričakovana spomlad? Tako je začudeno vpraševal marsikdo na Slovenskem. Ni nam treba dolgo ugibati, .ako pomislimo, da je bilo na Koroškem še mnogo rodoljubja, morda celo več, nego pri nas na Kranjskem. Ali manjkalo je narodnih, inteligentnih mož, ki bi umeli s spretno roko voditi in združevati narodno in čuv-stvujočo množico. Samo nekaj narodno odločnih in razumnih mož je posedlo v narodno življenje, — in vse je oživelo. S kratka : Koroškim Slovenjem je primanjkovalo posvetne inteligence in te jim primanjkuje še danes. Natanko se še spominjam, kako ie pred leti zaslužen voditelj koroških Slovencev tožil, da se vse premalo stori za narodni naraščaj na Koroškem. Povdarjal je, da utegne imeti a nedostatek že v dogledni dobi resne nasledke. Toda glas njegov je bil ilas vpijočega v puščavi, in tista doba je že prišla z vsemi svojimi nasledki.
Kakšen je danes položaj na Koro-kem, to vemo vsi in protestirali smo udi že... Toda. ali naj ostane pri tem?
Rojaki! Ako nam je težki položaj koroških Slovencev jasen, in ako vemo, da pred vsem potrebuje narodne inteligence, neodpustljiv naroden greh je, če jim ne pomagamo, da si vzgoje narodnega razuinništva. Ta ie jedna najnujnejših in najvažnejših nalog, ki nam jo narekuje narodno euvstvo.
Vse naše interpelacije meče vlada v koš in naše proteste pozabljajo hitro; narodni naraščaj pa. kterega lahko v kratki dobi vzgojimo koroškim Slovencem, bi bil živ, reelen protest,
kterim bi morala računati vsaka vlada I
V tem prepričanju mora vsaki Slo ^nec z veseljem pordraviti v Gradcu zasnovani stalni komite, ki si je postavil nalogo, da obrača pozornost i prid koroškim Slovencem in da, trka joč na slovenska, slovanska srca, pomaga zbirati "narodni sklad za koroške visokošolce". Iz tega sklada naj bi s« oodpirali koroški pravniki, teh-uiki, agronomi itd. in drugi nadarjeni dijaki, ki se zavežejo, da se na-stanajo med koroškimi Slovenci in da bodo tam delovali za narodno stvar.
Cuje se, da je započeta akcija našla odmeva tudi na Dunaju, kjer sc snuje .ednak komite. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi Slovenci posnemali Graške rodoljube. Ako stori vsak svojo narodno dolžnost v tem oziru, tedaj bomo že v petih letih lahko videli lepe vspehe svojega delovanja. A zdaj vsi na krov, vsi na delo! Geslo vsakega Slovenca bodi: "Na meje!"
Madjarske sanje.
Madjari so narod, ki je še na precej nitki stopinji kulture, čeprav si domišljajo, da so zelo kulturen narod. Domišljajo si. da ima madjarski narod nekako kulturno misijo na svetu,
Kurz.
Za 100 kron avatr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kranjsko slovensko katoliško
VABILO
pa mislijo v tej svoji namišljeni veli- k blagoslovljenju društvenega oltarja sv. Cirila in Metoda rdne tebruarja 1904-v Johnstownu, Pa.,
v hrvatsko-slovenski cerkvi sv. Roka
(Cambria City) na vogalu 8. Ave. in Chestnut ulicc.
Med Slovani in Italijani
O tem predmetu izvaja praška "Politik": V svojem zaslepljenju so irre dentisti Primorja gluhi in slepi. Oni kar nič ne vidijo, kako država po v spešuje germanizacijo v Primorju i fondi, kakor ne v nobeni drugi neme-ški deželi. V Primorju kjer je glasom ljudskega štetja od leta 1900 334 152 Italijanov, 212.978 Sleovncev, 143.602 Hrvata ter — 19.454 Nemcev, obstoje trije nemški gimnaziji, dve nemški realki, dočim se morajo Italijani in Hrvatje zadovoljevati vsaki z enim gimnazijem. Poleg tega vzdržuje država 6 nemških ljudskih «01 in daja subvencijo 8000 kron za "nemški jezikovni pouk", to se pravi: za ponemčevanje učencev. Razun vsega tega obstoji na učiteljiščih, ki so pretežno nemška, 6 nemških pripravljalnih razredov.Od nemških ljudskih ol jih spada na Trst nič manje nego tri. Vsega tega tržaški Italijani ne vidijo. Njihovo glasilo "Piccolo" mirno dopuščr germanizacijo, zato pa čšuva proti Slovanom kakor sovražnikom Italijanov, ker poslednjim da so prvi odvzeli vrsto občin.
V resnici pa gre tu le za slovanske občine, ki so imele začasno in umetno italijansko večino v zas'.opstvu. Ali kdor noč« ilUati, ta bo občutil i
ki veljavi, da jih je sam Bog postavil, da širijo "madjarsko" kulturo (to so se menda naučili od Nemcev!) po balkanskem poluotoku, oziroma da razžirijo madjarski imperij od Karpatov pa tam doli do jadranskega moria (katerega že imenujejo "magv-ar tenger") in do Soluna. Ze smo se privadili poslušati take utopične be-dastoee od fanatikov a la Košut, Bartha itd.; pa se na nje niti ozirali nismo, ker se nam je zdelo prene-umno, da bi reagirali na prismodari je takih šovinistov. Ali sedaj izgleda stvar malo bolj interesantna (resna ne — Bog obvari!) ker se takega mnenja kažejo tudi odlični madjarski učenjaki in celo ogrski vladni krogi. "Magyar Hirlap" je namreč dosti resen list in glasilo liberalne, torej vladajoče stranke. V tem listu pa je izi-šel članek, madjarskega učenjaka Straussa, ki priča, kako se je mega-lomanija zajela v vse kroge. Straussu so dobro znane balkanske razmere, ker je dolgo časa živel med balkanskimi narodi. On se bavi z madjarsko balkansko politiko. In tudi on se postavlja popolnoma na stališče mad-iarsk:h fanatikov, ki so trdno prepričani, da se madjarska država raztegne od Karpatov do Jadranskega in Egejskega morja !
Kaj naj bi človek na to rekel? — Ali na Ogrskem res ni niti enega pametnega moža več, ali kaj <! Najbrže bo tako. ker ako se učenjaki — kakor-ien je imenovani Strauss — udajajo ako neumnim — ne: blaznim sanjam kako mora misliti šele madjarski pri-•jrosti narod, ki sam ne more presojati, ampak si lepo ustvarja misli -voje inteligence?!
Mi ne omenjamo tega morda zato, ker smatramo za možno, da bi Madjari res zavladali v naših jugosl. pokrajinah — Bog obvari. — ker preneum-ue so te madjarske sanje, katerim je usojeno, da ostanejo vedno le prazne sanje, pa naj bo tudi na žalost "kulturnih" in "vitežkih" Arpadovih si-aov. Madjari so premajhni in presla->i in prenekulturni, da bi mogli izvesti take velikanske načrte. Miomenja-no to samo radi tega. da se vidi s kakimi megalomani se morajo boriti, naši bratje Hrvatje in Srbi! In pa zato, ker nam ta madjarska nadutost nokazuje kako malo samozavesti imamo Jugoslovani v sebi. Kajti njim so dani pogoji, da postanemo kedaj zelo, močni, pa smo vendar v svojih postu-latih zelo, ponižni in na uveljavljanju istih prestrahopetni.
Evropejske in druge Yesti.
Poznanje, nem. Poljska, 30. jan (Jrof Brudzevo Mielzynsky je nedav no javno obdolžil grofa Ivana Bnin-skega goljufa pri igri, , na kar ga je slednji tožil radi žaljenja. Danes je prof Mielzjnsky nastopil pri sodi šeu dokaz resnice. Obravnavo so preložili na kasnejšo dobo.
Petrograd, 30. jan. Car je podelil ministru notranjih zadev Plehveju in governerju T verske gubernije posebna pooblastila z ozirom na lokalne uradnike v Tveru, ker so slednji pro-tivladnega mišljenja. Valada je namreč opazila, da tverska uprava simpa-tizira z nasprotniki sedanjega reda. Lokalne oblasti so imenovale take učitelje, kteri so v službi agitirali proti vladi. Sedaj bodeta minister in governer sama imenovala one uradnike, kteri so bili sedaj odvisni od volitev.
Paris, 30. jan. Tukaj so radi žepne tatvine aretirali Američana John Milla, Patrick Kurberja in njegovo soprogo. Tatovi so kradli v vseh večjih evropskih mestih .
Toulouse, Francija, 30. jan. Francoska križarka "Sullj*" je odpljula proti Kitajskej.
Rognonas, Bouches du Rhone. Francija, 30. jan. V kavarni hotela de France pripetila se je razstrelba plina. Sest osob je bilo usmrtenih in 14 ranjenih. Hotel je deloma razdjan. V kavarni je bilo več gostov, kteri so igrali, ko so zapazili, da nekje uhaja plin. Mme. Martin je prižgala svečo in odšla gledati v kuhinjo. Toda je-dva je odprla vrata, že se je pripetila razstrelba. Gospei je razstrelba odtrgala glavo. Njen oče, soprog in hčerka so bili na mestu usmrteni. Truplo necega gosta je vrgla razstrelba preko ulice.
Queenstown, 30. jan. Parnik "Lu-cania", dospel je semkaj iz New Yor-ka, toda radi viharja moral je pljuti dalje v Liverpool, ne da bi se tukaj zkreali potniki.
Lima, Peru, 29. jan. Dne 3. februarja se snide peruanski kongres k izrednem zasedanju, da odobri razne finančne preustrojbe.
Monrovia. Liberia, 30. jan Dne 4. lan. ie bil inauguriran novi predsednik tukajšnje zamorske republike, imenom Barclay. On je obljubil, da bode njegova dolžnost čuvati svobodno trgovino v <zapadn«j Afriki,
Vabijo se vsa tukajšnja slovenska im hrvatska družtva. Zbirališče: v dvorani pod cerkvijo ob	uri
dopoludne. Vabijo se tudi vsi druž-tveniki sv. Cirila in Metoda, stanujoči izven Johnstowna, da se te slavnosti polnoštevilno udeleže. Vsak, koji bi se ne udeležil, plačati mu bode po družtvu določeno kazen.	Odbor.
HOTEL MUOHITZ,
FOREST CITY,>A.
PARNA KURJAVA, ELEK TRIČNA RAZSVETLJAVA, FINE PIJAČE, SMOTRE, IMPOR-TIRANI LIKERJI IN PIVO PRVEGA REDA.
MARTIN MUCH1TZ,
LASTNIK.
Telephone 2486— 79 St.
Dr. Josip Vilimek,
2SI E. 72d St.,
New York.
O rd i n i r a: od S. do 9. ure dop.; od i. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer.
Govori slovenski!
svete Bariiare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 ▼ PennsjlranJJl.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zjxab, P. O. Box 547, Forest City. Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pi L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOB:
Josip Bttcoteli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Goeenc, P. O. Box 669, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli mL, P. O. Box 591, Forest City, Pa , Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: F«r*st City, Pa.
John Telbaa, P. O. Bo* 60?,
Društveno glasilo je "Glas Naroda**
Dr. L. H. HERBERT,
duuajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
Indionapolis, Ind.
New Phone: 4449.
TeKa zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (21mc)
Rojakom v Clevelandu, O., in okolici priporočam moj
setloom.,
1776 St. Clair St, Cleveland, Ohio,
tik bančne podružnice g. Fr. Sakserja.
Vedno bodem točil sveže pivo, izvrstna domača in importirana vina, fini whiskey in likere; prodajam dobre smodke, ter na razpolago sveži prigrizek.
Slovenci v Clevelandu, O., se radi jajo v moji gostilni in vedno je najti zabavo. V obilen poset se priporoča
GAŠPER KORČE.
1776 St. Clair St.. Cleveland. O. (10-12-04-vd)
Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporo cam v obilea obisk
S3.l00Zl,
v kte rem vedno točim sveže Schlitz Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter proda jam dobre smodke. S spoštovanjem
JOS. DEMSHAR, Rock Springs. Wyo
Lepo nrejena
SLOVENSKA GOSTILNA
v Ely, Minn.,
v kteri vedno točim izvrstno plTO, fino rina in whiskey, prodajam tudi domače in importirane smodke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje t staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakser iein v New Torku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z veleštovanjem
ITAN G0VŽE.
L ^ i f ^ A A
Zakaj trpite?
Zakaj se mučite, ko zamorete lahko in hitro ozdraviti ? Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravljeni. Ker nam prostor ne]Jdopušča, priobčimo samo n«Lcolilco pisem, iz kterih lahko posnamete, da je
prof E. Collins najboljši zdravnik.
Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam
Vsak dan dobi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem.
Zahvalna pisma :
Gospa Anna Obešter piic: Velecenjeni prof. Collins: —
Zelo bi mi bilo ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala Bogu. Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu. Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anna Obešter, 374 Apple St.
Pottstown, Pa.
znano trpel sem dolgo časa blizo 1 leta' na bolezni v grlu, šumenje v u-šesah in posluh zgubil sem. Zdravniki, na katere sem se obrnil, obe-čali so mi, da me ozdravijo, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sem bil za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu m Vam do cela zdrav Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčneje in bilježim z veleštovanjem Mato Zugežič, Box 123 Eellefonte, Pa.
Vsakdo mora pripoznati
da najboljša priporočila za zdravnika so zahvalna pisma od bolnikov, in baŠ bolniki se imajo zahvaliti g. prof. dr. E. C. Col-linsu, da so sedaj zdravi in srečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins posluje že mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno pri boleznih, ko drugi zdravniki že več niso mogli pomagati in bolniku odvzeli \ se upanje. Prof. Collins trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti in njegovo prepričan je je, da zamore človek umreti zaradi velik* starosti, ali pa Tsled oslabenja. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na'bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena, takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosti, pre-hlajenja, na prsah, želodcu pljučah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti?
Ne prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite se na tega zdravnika s polnim zaupanjem. Bodite si svestf, da Tam bode gotovo pomagal.
Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure.
Ta bolezen prouzroČuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi.
Bolezen na ledicah ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih.
Njegov način ozdraviti reumatizem je
neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na stran ženejo, njegov način zdravljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih muk in boh čm Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. Collinsa, naj mil takoj piše in dobro opiše svoju bolezen.
Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi z dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem na v dilu ravnati. Pozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite ?-e takoj ra prof. dr. Collinsa. Naslov tega čislanega ia znamenitega zdravnika je:
Prof. dr. E. G. Collins
1

¥
fr
i
►
i
>

140 West, 34 St., New York City.
Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne. V*torek a	in p«t«k do 8. ure zve£«r.
i t. w.M jjl m. ~r '_w_vjsjc:	w




r
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI :
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg. Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS* NARODA".
Drobnosti.
ti o a p- Frank S a k s e t je letos zopet bolan in sicer že ti dni. V postelj ga je položilo vnetje mrene na rebrih, a temu je sledil običajni rrumatizem in protin. Poslednji teden se mu ie bolezen 11a dobro obrnila in je upati, da kmalu okreva. Gospod Sak*er namerava po okrevanju odpotovati pod milejše podnebje v Italijo in potem za nekaj časa v staro domu vino.
V Ameriko se j® odpeljalo dne
14. jan. po noči z južnega kolodvora v Ljubljani 8 izseljencev.
F m r 1. je dne 14. jan. zjutraj obče spoštovani Ljubljanski meščan Jak. Naglas, hišni posestnik in tovarnar l">hištva v starost: 86 let.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pr. ljubljanskem deželnem
sodišču. M ilia Pravhar, posestnika sin v Voklem, jc 15. listopada m. 1. zvečer pred Žerovnikovo gostilno brez povoda napadel občinskega slugo, Janeza Brezarja, in ga nekaj opraskal. Takoj potem je udaril hlapca Krajni-ka na čelo, poseslnika Franceta Ku-ralta pa poškodoval z nožem. Obsojen je bil na 7 mesecev ječe. — Jožef Premk, posestnik v Obršu, je 25. vinotoka m. 1. pretepel svojega očeta, dne. 28. istega meseca pa Polono Ora-žem brcal z nogo v koleno in jo večkrat udaril, razbijal je tudi s sekiro po njenih hišnih durih; 30. vinotoka je pa Franca Stražarja sunil v prsa. da je padel, Franceta Klopčiča pa vdaril z metlo no glavi in ? kolom po hrbtu. Obsojen je bil na dva meseca ječe. —Laški zidar Anton Tura v Bohinjski Bistrici je v tatinski družbi v potoku Bistrica po lastnem priz: anju lovil postrvi. Lov ie last graščaka Adolfa Muhra. Sodišče ga je obsodilo na 3 tedne težke ječe. — Tesar Jožef Turšič je v Kranjski gori v Alojzij Klofutarjevi hiši 23 kiraov ca m. 1. zvečer v temi padel čez r«eza-grajene stopnice, ki vodijo v klet in se tako pobil, da je drugi dan umrl. Sodišče je oprostilo Klofutaria pre-greška zoper varnost življenja, ker je preje Turšiča svaril, naj ne hodi na -odstrešje spat. dokler mu on ne posveti z lučjo, kar je pa TuršiČ odklonil, češ, da so mu hišne razmere itak dovolj znane. — Anton Kosenina sedlarski pomočnik, je udaril zvečer 11. listopada m. 1. s stolovo nogo Matevža Babica v Keršičevi hiši v Spod. Šiški po glavi. Izgovarja se s silo-branom, češ, da ga je Babic preje napadel s kladivom. Obsojen je bil na 4 tedne ječe. — Ivana Vršnik, pasti-rica pri Mihi Koselu v Zadragi, je vzela svojemu gospodarju iz zaklenjenega predalnika meseca listopada m. 1. 7 K in 7. grudna 20 K gotovine. Dekli Mariji Sajovic je vzela tri svilnate rute, vredne 16 K. žepno uro, vredno 12 K in nekaj drugih rečij. Kakor gospodar Kosel trdi, mu je tatinska pastarica izmaknila gotovo 273 K v času, kar je bila pri njem v službi. " Sodišče je malo tatico obsodilo na 3 mesece težke ječe.
Ponesrečil je v Scnožecah 77 letni župnikl4. jan. Nace Okorn. Peljal se je k pogrebu nekega dečka v Sinadole. Med potjo se je splašil konj župnik je padel iz voza in se tako težko poškodoval na glavi, da je breza-veslen obležal.
Patrijarhalni nazori. V Eggenbergu pri Gradcu živi 42 letni kovač Ilainy, kateremu je leta 1898. umrla žena, rojena Antonija Safo-žik ter mu na smrtni postelji priporočila, naj po njeni smrti poroči njeno nezakonsko hčer Matildo Safožnik, ki je bila takrat 16 let stara. Ker pa je taka zak nska zveza po državnem zakoniku prepovedana, živela sta očim in pastorka v "domačem" zakonu, v katerem se jima je rodil leta J901. in 1903. po eden otrok. Hainu
je bil obsojen po § 132. III. kaz zak.
v šestmesečno ječo.
Zavoženo graško mestno gospodarstvo bodo morali v prvi vrsti občutiti delavci. Mestni očetje so imela "blag" namen, sredi zime odpustiti celo vrsto delavcev, da se na ta način prihrani nekoliko za nepokrit primankljaj. Le odločnemu posredovanju socialno demokratičnih občinskih svetovalcev Resla in Pon-gratza se itnao delavci zahvaliti, da niso sredi zime stali z družinami na cesti brez kruha in zaslužka. Vendar pa je izjavil župan dr. Graff, da se spomlad brezpogojno odpusti del mestnih delavcev, ker se mora pri proračunu — Štediti.
Samomori. V Pulju se je uste-)il vojak 87. polka Ivan Krajšek iz Trbovelj. 11a Pragerskem pa orožnik Glančnik, rodom iz Savinjske doline.
nastopi v Shakespearovi drami '"Romeo in Julija". — Reški "Novi List" ie bil na Hrvatskem zaplenjen radi dr. Hinkovičevega članka "Pravosodni otrovnici". ki se nanaša na razpravo " roti dr. Potočnjaku.
Hrvatske male novice—
Vsenemški list na Hrvatskem. V Rumi v Slavoniji je jel letos izhajati nemški tednik, ki javno propagira vsenemške tendence. Kakor se torej kaže, je Nemcem tudi na Hrvatskem že zrasel greben, da si upajo že javno naglašati, da tudi Hrvatska že spada v nemško interesno sfero. Upamo, da !>odo Hrvatje začasa stopili tem pre-šernežem odločno na prste ter jih poučili, da na Hrvatskem ni mesta za taka pustolovstva. — Impozanten hrvatski ljudski shod. V Velikem Gr-djevcu je bil dne 14. jan. ljudski shod kterega je sklicala stranka prava in kterega se je udeležilo 30,000 ljudi — Hrvatov in Srbov. Na shodu so govorili St. Radič, dr. Grahovac in dr. Roje. Shod se je izrekel za financijel-110 samostojnost in nza sporazummed Srbi. — Zaupni shod v Vučevcih z Nemci. Neki Mitrovič je sklical v Vučevcih v Sriemu zaupni shod Nemcev, da zondira, kako stališče nameravajo zavzeti Nemci napram opozi-eijonalnim zahtevam. Naznanil jim je tudi, da se namerava ustanoviti opoz. nemški list za Slavonijo, pisan v hrvatskem duhu. Kaj so Mitroviču Pšenici odgovorili, se ne poroča. — Iz sabora izključeni poslanci dr. Božo Vinkovič, Grga Tuškan in dr. A. Harambašič se jutri zopet vrnejo v sabor, ker je potekla doba, za ktero so bili izključeni. — Dinamitni atentat. V Orijovcu se je 13. t. m. razpo-čila na oknu spalne sobe lekarnarja Dragotina Lepotiča dinamitna bomba, ki pa je samo razbila šipe, poškodovala zid in le neznatno ranila Le-potičevo ženo. Atentat je najbrže izvršil bivši Lepotičev knjigovodja So-rič, ki je bil odpuščen iz službe in pri kterem so tudi našli nekaj dinamit-nih patronov. — Demonstracije v Zagrebu. Dne 13. jan. zvečer so bile zopet demonstracije pred madjarskim kazinom v Preradovičevih ulicah in pred uredništvom "Narodnih Novin" Zbrala se je precej velika množica, ki je burno klicala "Abzug Madjaroni!" in metala kamenje v okna. Demonstrant je so pobili mnogo oken, zlasti v hiši, kjer so nastanjene "Narodne Novine". Ko je policija došla na lice mesta, so se demonstrant je že razšli da ni imela prilike intervenirati. -— Gledišče so zatvorili vVaraždinu baje zato, ker je nevaren radi požara. Gledal išče se je pred kratkim docela na novo adaptiralo, napravili so se izhodi za silo, upeljala električna razsvetljava, kar je stalo okolu 20,000 kron. Gledališče stoji popolnoma na samem in je po mnenju strokovnjakov docela dobro urejeno za slučaj požara. Navzlic temu je policija odredila zatvo-ritev. Govori se, da niso bili oziri na varnost merodajni. Najhujše je prizadeta gledališka družba pod ravnateljstvom Ciriea. Proti zatvoritvi se je vložila pritožba in nadejati se je, da se ji ugodi. — Gdč. Rueckova v Zagrebu. Heroinja slovenskega gledališča. gdč. Rueckova, gostuje sedaj v Zagrebu — baje na angažma. Sinoči je nastopila v vlogi Klare v Ohnetovem "Fulinarju"; prihodnjič
— t J r o f Khue n-II e d e r v a r v Imenovanje bivšega hrvatskega bana in ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena za ministra na kraljevem dvoru je zagotovljeno ter se izvrši takoj, ko se grof Khuen vrne s svojega egiptskega izleta; vsekakor prevzame nove posle že v mesecu februarju.
— Dogodki v Maeedoniji. Izšel je sultanov ukaz. da se mora prezenčno stanje vnekterih vojih podvojiti. Turška vlada hoče v naglici zgraditi železnico Damask-Meka. V ta namen se pogaja z ameriškim jeklenim trustom, ki bi dal gradivo za 300 milijonov frankov.
Bolgarska vlada išče v Parizu posojila 45 milijonov frankov v pokritje stroškov, ki jih je imela zadnjih 10 mesecev z oboroževanjem in mobili-zovanjem.
Poljski notranji uradni jezik v Galiciji. Poljski listi z zadovoljstvom pozdravljajo vladno odredbo, da se ima pri državnih pravdništvih v Galiciji rabiti kot notranji uradni jezik poljščina, in izražajo nado, da se bo poljski jezik določil kot uradni jezik tudi za orožništvo, železnice in poŠto.
— Kadar bode Rusi 5 a imela
opravka v Aziji----Tukajšnji polofi-
cijozni list priobčuje velezanimiv dopis iz dunajskih vladnih krogov, ki daje globok vpogled v avstrijsko politiko. V dopisu se naglasa, da bi even-tuvalna rusko-japonska vojna močno vplivala tudi na razvoj političnih od-nošajev na Balkanu. Uvaževati je namreč treba, da bi .se Turčija čim bi čutila, da ima prostejše roke. takoj uprla macedonskim reformam. Dasi ie treba priznati, da bi Rusija ti.di v tem slučaju imela dovolj moči, da uveljavi svoj upljiv na razvoj balkanskega vprašanja, vendar se tudi lahko računa z evcntuelnostjo, da bi se izvršitev reform onemogočila, ki.r bi provzročilo, da bi znova buknila ma-cedonskn vstaja in bi ves Balkan postal jedno jedino bojno ognjišče;. An-irleŠka si živo želi. da bi vzplamtela vstaja v Maeedoniji prav v času. ko bi Rusija imela polne roke del: na laljnem iztoku. V tem slučaju pa bi bila Avstro-Ogrska v jako neprijetni situvaeiji in v nemali zadregi. (Je bi ji le količkaj bilo mogoče, ignda bi vlogo pozvanega opazovalca, u. ažu ioč. da bi balkanskim narodom močno koristilo, da bi se jim spustilo nekoliko krvi. Koliko so torej vreelna zagotovila avstrijskih eliplomatov. da hoče Avstrija slovanski raji na Turškem poma ati ako namerava vkljub dogovoru z Rusijo iz leta 1S97 in le-tos predlaganim reformam dovrliti, da se balkanskim narodom pušča kri, čim se bode Rusija zapletla \ vojno z Japonsko?
Razne male novice. —
Zopet nezadovoljen zakon v vladarski rodbini. Vojvoda Filip Orleanski, ki je poročen že osem let z nadvojvodi-njo Marijo Dorotejo, hčerjo nadvojvode Jožefa, se hoče ločiti od svoje žene ter poročiti z avstrijsko aristo-kratinjo Tito Metternich. Obrnil se je že v Rim za papeževo dovoljenje, er se sklicuje na to, da je zakon brez otrok ter da je bil prisiljen poročiti nadvojvodinjo Dorotejo. Voditelji stranke francoskih rojalistov mu ta korak odločno otlsvetujejo, a tudi cesar Frane Jožef posreduje v ta namen. — Sprevodniki — zločinci. V Varšavi so dne 14. jan. aretovali vse sprevodnike došlega vlaka. Sprevodniki so namreč zvabili neko deklico v prazen voz, jo posilili ter vrgli skozi okno, da je obležala mrtva. — Aretiran bankir. Lastnik ene najstarejših dunajskih bank. Avgust Koerner, je napovedal konkurz. V blagajni se je našlo samo 1200 K. dočim znašajo pasiva po površnem računu nad 400.000 K. Ker je utemeljen sum. da je bankir poneveril tudi tuje vloge, so ga zaorli. Koerner je star 66 let ter je imel banko v isti ulici že 30 let. Njegovi klijenti so bili iz Štajerske in Gorenje Avstrije. — Čudna naredba državno-železniške uprave. Uprava drž. železnic je izdala vsem svojim vslužbencem ukaz, da morajo do 30. junija t. 1. vse svoje dolgove poravnati ter ne smejo potem delati nika-kih dolgov na novo. Kdor tega ne stori, zapade največji strogosti. — Obsojen sodnik. V Lipskem je bil sodnik dr. Friessen obsojen v trimesečno ječo, ker seje dvobojeval s svojim svakom, Karlowitzem. — Nemška ladija se je potopila pri Coreu-bionu na španskem obrežju. Utonilo je osem mož. — V treh dneh iz Evrope v Ameriko. Londonski inžener Peter Thorley si je dal patentovati svojo iznajdbo, ki bo pomenila velikanski napredek , ako se obistini. Po njegovi iznajdbi bi se porabila le os-minka premoga pri napravi para, pri tem pa zvišala intenzivno gonilo. Iz Evrope v Ameriko bi s tako kurjavo prispel parnik v treh dneh. — Štrajk zdrdvnikov. Zdravniki celega Tren-tina so imeli v Tridentu shod ter sklenili jednoglasno. da začnejo štrajkatij ako se jim ne dovoli cela vrsta stavljenih zahtev. — Umrl je na Dunaju t vseučilišča! profesor medicinskega
oddelka dr. Konrad Clar, bivši topli-
ški zdravnik v Gleiehenbergu. — Nezgoda v šoli. V ljudski šoli v Char-lottenburgu je delal učitelj poskuse z elektriko in žvepleno kislino Pr tem se je žveplena kislina vnela in razletela. Učitelj in 15 učencev je dobilo hude opekline. — Gleelališče so zaprli v Welsu, ker se je skazalo, da bi lahko nastal v njem požar. — Demonstracija pri sodišču. V Przemyslu se je začela včeraj obravnava zoper IS so-cijalnih demokratov zaradi demonstracij. Vsled neke žaljive opazke predsednika je vseh pet zagovornikov odložilo svoje funkcije. Obravnava se je morala preložiti. — Župnika ustrelil. Pri. lovu v Zobotki na Gali-škem je po neprevidnosti graščak vitez Zlosnicki ustrelil domačega župnika Chozemskega. — Cela rodbina znorela. V Berolinu so odvedli v blaz-nico celo rodbino, obstoječo iz dveh bratov uradnikov, sestre in dekle. Vsi štirje so istočasno znoreli. — Najdražja znamk®. Na javni dražbi v Londonu je kupil princ ValeSki redko 2krajcarsko marko "Mauritius" za 1450 funtov šterlingov. —»Škof Ka-rol Rimely, bivši učitelj pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, je umrl v svojem gradu Garam Szent Kereszt 79 let star. — Siromaštvo ruskih dijakov. Nad 400 slušateljev peterbur-škega vseučilišča je moralo vstaviti nadaljne študije, ker niso mogli plačati šolnine.
BOLNIKI,
fci so se zaupljivo obrnili na UNIVERSAL MKDICIAL INSTITUTE,
C u j t e i 11 s t r m i t e ! Na ljubljanski cestni železnici poganja nem-štvo najbujnejše cvetove. Vse notranje uradovanje je nemško, predstojniki Nemci, uslužbenci, odvisni od njih, postajajo nemčurji, narodnost slovenska jim je deveta briga. Ali bo slovenska Ljubljana mirno gledala v svoji sredi ponemčevanje domačih ljudi ?!
Kretaiije parnikov.
V New York so dospeli:
Pri nz Adalbert, jan. iz Genove. Corinthian, 29. jan. iz Glasgowa z 117 potniki.
Dospeti imajo:
Cevic iz Liverpoola. Germanic iz Liverpoola. Arabia iz Hamburga. Belgravia iz Hamburga. Etruria iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. La Chanpagne iz Havre. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Finland iz Antwerpena.
Frankfurt iz Bremena.
Odpljuli bo :
Zeeland 30. jan. v Antwerpen. Philadelphia 30. jan. v Southampton. Neckar 30. jan. v Genovo. Graf Waldersee 30. jan. v Hamburg. Ethiopia 30. jan v Glasgow.
Odpljuli kodo:
Rotterdam, 2. febr. v Rotterdam. Auguste Viktoria 2. febr. v Hamburg Main 2. febr. v Bremen. Majestic 3. febr. v Liverpool La Champagne 4. febr. v Havre. Prinz Adalbert 4. febr. v Genovo. Numidian 4. febr. v Glasgow. Etruria, 6. febr. v Liverpool. St. Louis 6. febr. v Southampton.
„ , .	South Bend, Ind., 10. aprila,
v elecenjeni gospod profesor!
Pet let sem trpel vsled tajnih boleanij, zaprtja in kroničnega let oka. Mnogi zdravniki so me zdravili, izdal s«m nebroj denarja za sdravnike in zdravila, toda vse zastonj. Končno obrnil sam se na vas zavod in po vpo-labi samo enega zabojčka po Expressu mi poslanih zdravil, sem oadravel; verujte mi, da vam bodem za to vedno hvaležen.	Peter Skorja.
„, „ .	San Jose, California, 3. maja 1903.
Spoštovani gospod doktor!
Dolgo časa mučilo ma je trganje po udih. Mnogi zdravniki so nad mojim kroničnim revmatizmonx obupali. Našel sem ljubo zdravje šele vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem.	Jakob Urbaa.
.	Copper Cliff, Ontario, Canada.
Blagorodni gospod!
S svojimi 28. leti pričel sem izgubljati lase in brke, ter sem v teku dveh let rabil vedno patentirana zdravila, vode in mazila, toda brezvape-šno. Se le ko sem začul glas o vašem zavodu, pisal sem vam ter dobil po Expressu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi oelo pospešujejo rast istih. Izčistil sem si tudi kri temi zdravili. M. Pehar.
Kakor razvidite ie zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Expressu odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov-veščakov, kterfli vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov došli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemu zdravniku veščaku, v Čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO— BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. -AKO ZGUBiTE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE — SP0LSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBCEVANIU — AKO STE NERVOZNI — AKO NfiPRAVILNo PREBAVLJATE. - IMATE ASTMO, KAŠLJATE. - NE ČUTITE. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, Itd , itd.
Ste li blizo ali daleč, same ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode ves v tem zavodu se nahajajoči zbor zdravnikov.
Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vaš slučaj ne sprejme in se vam to kratkim potom naznani, da ne mečete brezkoristno vašega denarja. Ako ste pa ozdravljivi in profesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi, Ja morate takoj s zdravljenjem pričet:. pripravil vam bo potrebna-zdravila. Zavod vam jih bode po Expressu takoj odposlal v kte-rikoli kraj Zjedinjenih držav, Kanade ali Mehike. Le ta po Ekspresu vam poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez ozira na itak slepo ceno, kajti ona vas bodo gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker nas zavod ni zavod za "v Boga ime".
Ako ste blizu, pridite osobno, ako ste daleč proč, pišite v vašem materinem jeziku, prejeli boste v istem jeaiku i odgovor in navodila.
Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,
NEW TOEK.
Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
KJE STA t
F. Rogelj, po domače Pave in F. S k u b i c, oba doma Le Trebinja. Z Skubicom smo bili skupaj pred 5 leti v New Mexici, a. z Rogljem pred 12 leti v Clevelandu, O. Za njun naslov bi rad zvedel F. Rogelj, P. O. Al-dridge, Mont.	(2fi-l 1-2)
SLOVENEC
zmožen podučevati petje, godbo. in dramatiko ter voditi dramatične igre, priporoča se slovenskim in hrvatskim društvam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uredništvo "Glas Naroda" pod "Slovenec".
SLOVENSKI FOTOGRAF
se priporoča vsem cenjenim rojakom v Clevelandu, O., za obilni obisk z zagotovilom lepega dela in primernimi cenami.
Ako kdo želi, pridem tudi na dom, ker naj se mi blagovoli ustmeno ali z dopisnico naznaniti.
I. B a j e c, fotograf, 81 Dana St., Cleveland, O. (blizo bIov. farne cerkve sv. Vida.)
F. G-. Tassotti,
108 Meserole St., Brooklyn Borough.
New York, N. Y.
dopisnik g. F. Sakserja v New Yorfcu
Pošilja denarje v
— :STARO DOMOVINO:—
hitro, zanesljivo, po dnevnem kurru; zamenjuje avstrijski denar, preakrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjed. državjah. Sprejema naročnike in naročnico za "Glas Naroda".
oroča se Brooklynakim Sloven cjn in jamči hitro in solidno po-stre
Z Ailičnim spoštovanjem
GAŠPER KORČE
1776 St. Olair St.. Cleveland, O..
Tolmač pri sodiščih. Ako se kdo ponesreČiv tovarni izposluje odškodnino. Muje načelo je z rojaki pošteno postopati in varovati brezvestnežev.
Sloyenska-Amerika&aki
...K O I« S D A R...
za leto 1904
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont. Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave.,
Pueblo, Colo.	_
Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street,
Omaha, Neb. Marko Sodia, Created Butte, Colo. Math. Kumo. 1001 Main Street, La
Salle, 111.. Fr. Kerzi&nik, Rock Springs, Wyo. Math. Grahek, 430 7th St., Caivmet. Mich.
Fr. Gabrenja. 519 Power St., John
stown, Pa. John Govže, Ely, Minn. Josip Gorišek, 5136 Bubby SU Pitta
burg. Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitc. Frontenac. Kana. Mihael Klobučar. 116 7th SU Calumet, Mich. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St.
Joliet, IlL John Rusa, 432 So. Sta Fee Ave..
Pueblo, Colo. I. Sustaršič, 1208 N. Center St.. Joliet. HL
F. G. T
a s a o 11 i,

"GLAS NARODA**
prodaja po 1 tent tterilko:
Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakser. 1778 St. Clair St.. Cleveland, Ohio.
Chas. Derganc, 215 N. Congress St.. Kenoaha, Wia.
John Sustaršič. 1208 N. Centre St., Joliet. IlL
Frank Gabrenj** Sl§ Power St., Johna town. Fa.
Ako šeli kdo
cdo rojakov
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu"f
617 So. Center Ave., blizu 19. tdice, kjer točim pristno uležano „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodoSeli Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo vačkrat počastiti s svojim obiskom!
lYXohor Mladič.
617 So. Center At., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephones 172a Morgan.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo cv. Alojzija št. 81. J. S. K. J. ▼ Brad-docku. Pa., ima svoje redne mesečno seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rnnlrin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1108 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Materi Ki kil, podpredsednikom. 854 Cherry Alley. Braddock, Pa.; Jaxob Knez, L tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, H tajnikom, Lin hard, Pa.; Alojaij Hor* vat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Iv* Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jo«. Pero, Ivan Z gone, Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da ▼ najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok, ker inače jih mora društvo suspendirati.
Društraiki acitirajta v Mml
prid dru-ODBOB.
4 mw» M.
D X 7T se' ako potuies ▼ 8t«ro
r A/il domovino, kupi tiket za parobrod pri f. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod aH mu pa iz newyorSke postaje tele- , foairej * Številko 3795 Cortlandt, ae atevcasko zaoeniš " "

/



T »i steX-
Ko so zvonovi plakati...
(Dalje.)
Kmalu potem se je razredil na dvorišče doltf izprevod. Deea s kumico amo stali pri oknu ter gledali, kako nam bodo odpeljali varihinjo... Videli smo:prvi možje s križem so bili ie zunaj na cesti, ob hiši pa so se zadnje žene spravljale v red. Glasno so molile.
Med zadnjimi je bila sosedova Ne ia. Ker me je imela zelo rada, sem upal, da me pusti 3 seboj. Zato sem naglo zbežal proti durim in črez vežo na stopnice.
"Tetica. naj grem tudi jaz z Vami," poprosim Nežo.
"UH, dete, prehladih se! Saj si čisto tenko oblečen. In kaj bi mati rekli l Le idi nazaj v sobo I"
AA že me je držala za roko kumica Janžekovička, in moral 9cm res v sobo. Lojze in Tonček sta sedela pri oknu ter s solzuimi očmi gledala na dvorišče. Glasno nista plakala. To me je žalostilo, ker sem menil, da Mice nista imela rada. Nisem moral spet k njima, legel sem na klop ob peči, glavo naslonil na roko ter plakal. A plač me je utrujeval, solze so tekle počasneje, malone zaspal bi.
Hipoma pa se mi zazdi, da slišim zvonjenje. Vstanem, pohitim k oknu, a ne k tistemu, ki sta sedela pri njem brata, ter ga naglo odprem. Res, pri fari so že zvonili. Glas zvonov je otožno drhtel pu hladnem jutranjem vz-duhu...
''Zapri vendar okno, zunaj je mrz-zlo!" me je karala kumica, A zaprl sem le zunanje, sicer bi zvonove preslabo slišal.
Dolgo sem jih poslušal. Dozdevalo so mi je, da še nikdar niso plokali tako žalobno. Nekje globoko v duši so mi zveneli glasovi slične žalosti.
In prvikrat sem začel jasneje ume-vati ono bol, ki sem jo že tolikokrat slišal tožiti iz glflsov zvonov, ko so zvonili trudnim popotnikom v slovo na ono pot, ki se ne vrnejo po njej nikoli več.
♦ • •
Nekam po Veliki noči naslednega leta je z »olel Jožek, moj mlajši bratec. Nekega jutra je tožil, da se mu v glavi vrti in da ga boli grlo. Ostal je v postelji.
Povsem jasno se spominjem prvega dne bratčeve bolezni. Vsi so odšli nekam po opravkih in ostala sva sama v aobi. Nekaj časa sva še govorila. A Jožek je odgovarjal le nakratko, zato sem nazadnje tudi jaz umolknil. Tiho sem sedel na klopi pri peči ter listal knjigo z živo barvanimi slikami.
V sobi jo bilo tiho. Le ura na steni je tikala enakomerno in uspavajoče.
Postalo mi je pusto in dolgočasno. Knjigo sem odložil, se naslonil na steno ter se zagledal na posteljo in na malega bolnika. Solnee je v širokem pasu padalo ravno na posteljo. Polagoma tiho in kakor boječe je ležal pas vedno više po bolniku, tja gor po rokah. počivajočih na rdeči odeji, tja proti mali, okrogli bradici. Že je objemal vrat, moleč izpod odeje; oprezno, kakor tipaje se je pomikal na bi ado, na mehka usteca, gor na goreča lica in na potno čelo. Žarki so trepetali na licu bolnikovem, kakor bi ga poljubljali.
In nenadoma sem se spomnil nekega druzega obraza, ki sem ga še pred nedavnim gledal istotako v luči in svetlobi, d asi ne solnčni. Spomnil sem se jutra, ko sem se prikradel v zadnjo sobo in tam splezal na skrinjo, odko dcr sem videl mrtvi obraz pestunjin, oblit s sojem mrtvaške sveče in kakor oškropljen od debelih potnih kapljic, svetlikajočih se liki jutranja rosa na voščenem, resnem obrazu starkinem.
Gledal sem bolnika — krog mene pa je bilo vse tiho, le ura je tikala enakomerno uspavajoče in neumorno. Kakor orio jutro, se me je tudi sedaj lotevala težka žalost. Nekak strah me je ovladal, da si skoro niti dihati nisem upal. Tudi ozreti se nisem upal: venomer sem gledal le bolnega bratca. Dozdevalo se mi jet da ne diha *eč. Od nekod mi je priletela težka misel ter se mi je zajedla globoko v arce: "Umrl je... mrtev je."
Od strahu in groze eam zdrhtel. Skočil sem sklopi, planil k postelji, zagrabil roko bratčevo ter ihte za-klical: "Jožek!"
Nanaglem je odprl oči ter me zavzeto pogledal. Ničesar ni izpregovo-ril, le njegov pogled me je nekaj vprašal
"Menil sem, da si umrl", sem šepetal, nevajen zakrivati ali pretvarjati misli... "A dale nisi."
In božal sem mu roko.. . Bratec se je za hip nasmehnil. Spominjam se, kako žaloben in bolesten je bil ta nasmeh. In kakor bi »a moje besede ne-eesar opomnile, se je takoj spet zresnil ter se zagledal v strop. Bilo mi je neizrečerio težko, ko sem ga videl teko resnega in zamišljenega.
"Kmalo boš spet zdrav, Jožek", sem ga tolažil.
Proti večeru je prišel zdravnik. Mudil se je precej dolgo, a ka jje s stariši govoril, tega nisem Isišal, ker so nas deco poslali v drugo sobo. Ko je odhajal, ga je oče spremil do cest«, kjer je čakal voz.
ftitfr Mri tTiiirfiTimfiTWfr
Ko sem ju slišal odhajati, sem Šel iz sobe v vežo. Postal sem na pragu ter gledal za nijma. Zdravnik je sel na voz, oče pa se je vrnil. Videl sem, kako stopa čez dvorišče počasi, s Trudnimi koraki in z globoko na prsi sklonjeno glavo. Ni prišel v hi^o. ampak zavil je za vrt.
Iz sobe je prišla mati. Ne vem, ali me je opazila ali ne: zmenila se ni za mene. Šla je v kuhinjo ter zaprla duri za seboj. Iz kuhinje sem zaslišal pridušeno plakanje----
Drugi dan je prišla materina mati ter me je vzela s seboj. "Doma imajo sedaj z Jožkom dovolj posla, pa poj-deš k nam služit", je menila dobra starka, ki smo jo vsi otroci izredno ljubili. Meni se je stvar dozdevala sicer lualo čudna. A "ker je bilo pri babici vedno dovoli jabolk in orehov in suhih češpelj, se nisem posebno branil "iti v službo".
A že med potjo mi je bilo težko in obžaloval sem, da sem tako lehkomi-selno zapustil dom in bolnega bratca. Tudi na domu babičinem se nisem umiril.
"Kaj pa, če Jožek umre, mene pa ne bode doma" — sem tožil starki.
"Ne bo umrl ne. Le miren bodi in lepo pri nas ostani, da še ti ne zbo-liš."
Drugi dan je babica spet šla k Jožku. A jaz sem zvedel to šele, ko se je vrnila.
Odšla je že, --»den esm se zbudil. Ko sem vstal in sem vprašal po njei, so mi rekli, da je 51 a v cerkev. To me ie povsem zadovoljilo in mirno sem čakal, kdaj se vrne.
Po zajutrku sem sedel na podstenje pred kletjo in čakal. Slo je žena jed-najst, ko zasliŠim za kletjo glas babi-čin, ki se je pogovarjala s sosedo.
"...Ste bili pri maši?"
"Pri maši. In nazaj grede sem še malo pogledala k hčeri v Grm.
"Kako pa je danes z Jožkom ž"
"Vedno slabeje mu prihaja. Mati je vsa zbegana. Moj Bog, dete se vsakemu smili, a pomagati mu ne moremo."
"N emara pa vendar le prebole." "Bog daj l"
Na prsi mi je leglo breme in v očeh me je nekaj zaščemelc.
"Vedno mu prihaja slabeje" — mi ie šumelo v glavi; vsaka beseda mi je kakor dvobrušen nož rezala v srce.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
svetovni, prenovljeni
i*
SIDRO

Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
SAilO: 25CL. In 50ct. v vseh lekarnah ali pri
P. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rbjakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50 ct. ^al., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem g& ne manj kot 48 do 50 galon.
~~ Naročilom je priložiti denar.
Math. Grahek,
<501—1203 0or. Mosa in Santa Fee Ar«. PUEBLO, COLORADO,
priporoča slovenskemu in hrvatske aan občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr 3te, kakor tudi svojo bogato zaloga
pcerijsfcega blaga
in železnine v zalogi ima tudi Tri jerjevo grenko vino.
Pošiljam denarje v start domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik.
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih! odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knj-ige:
Fino vezane z imitacijo solnove kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo:
Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza, $1.20. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c, Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct.
Druge knjige:
Dru^a nemška slovnica 80 ct.
Hitri računar 40 ct.
Mali katekizem 10 c t.
Veliki katekizem 30 ct.
Četrto berilo za ljudske šole 50 ct.
Prešernove poezije, vezane 75 centov.
brolirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pregovori 30 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezame 90 ct Narodne pripovedke I, in II. zvezek
po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 «t.
Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 cL Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 et Princ Evgenij 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mokikanec 20 ct. Jama nad Dobruso 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Mirko Poštenjakovič 20 et. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 at. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid celega sveta 25 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijsk« zgodovine 25 ct.
Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Opomba: Ne naročajte v prejšnjih listih objavljene knjige, ker go poSle, ker z istimi «ačasno ne moremo po-
streči.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
ZA LETO 1904
X. LETNIK
IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO
"G U AS NAROD A**
CENA 25 CENTOV
CENA 25 CENTOV
Vsebina: Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi podatki. — Leto 1904. — Na poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New Yorku, s tremi slikami. — Srečka Smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami. — Poskušnja. — Gospod Dlesk. — Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. — ,,A11 right!" — Vehkomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — SmeS-
nice. — Oznanila.
Koledar je primerno darilo za novo leto v staro domovino prijateljem. Dobiti je :
v New Yorku:	Greenwich St.
v Clevelandu: 1778 St. Jlair St.
V
~~ I)
(1 I)
Svira vse vrste glasbe. '-.C Učenje kacega inštrumenta nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
PišiteTpo brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev *i komad; $10 ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat
Povsem novi prcces. Mnogo bolj trpežei, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PH0N0GRAPHIC0-, 93 SSFSšSr&Sr*- |
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu mož i z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin GeršiiSu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Oolo
Telefon: 439 Union.
CF* Govori se v vseh slovanskih jezikih, '^'i Priporoča se rojaki ax drugim bratom Slovanom	Martin Geršic, lastil
Hallo, rojaki!
•lovencem naznanjam, da sem kupil
S-A-X^OOH^T
od gospoda J. Stublerja
\r Duluth^ Minn., 2217 W. Superior Si,
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar t staro domoTino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po Suni ah. Rojake Slovence in Hrvate, l^eri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem.
SŠ spoštovanjem -	(31 jI)
Josip Scharabon.
BABI
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Saitsebjtj. Pokliči številko 3705 Cortland in govori slovensko.
Ccmpagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-SVIC0-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI FARNIKI SO l na dva vijaka------------------ 12.000 too,
•5.000 konjakih mH. «5-000 „ ti li-OOO	M	I*
16.000 II M
9.000	„	o
9.000 ,, n 9.000 „ n
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne.
Parniki odpljujejo ii priit&niiča Stv 42 North River, ob Morton StrMft:
,,La Lorraine",
frLa Savoie", ,, „ „ ...........................12.000
fifLa Touraine'', „ - „ ,, ...............................10.000
5,L'Aquitaine", „ „ ,, .......................10.000
,,La Bretagne"..................................................................8.000
,La Champagne",........................................8.000
, La Gascogne",.........................................................8.000
La Champagne *La Lorraine
La Bretagne •La Touraine
La Champagne
4. feb. 1904. 11. feb. 1904 18. feb. 1904. 25. feb. 1904. 3. marca 1904.
*La Lorraine
La Bietagne
^ftvoie La Champagne •La Touraine
10. marca 1904. 17. marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904. 7. apr. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
filtra* igeieij*: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLAND-A KII IS k A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in RGTTERDAMOM preko
BouIogfie-sur-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton.	vijakom, 10,500 ton.
RYNDAM. parnik z dvojnim vija
kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
ROTTERDAM, parnik s dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najeeneja vožnja do ali od vseh krajev juŽDe AvBtj^je^
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfttratae. / BRNO, si Krona.
parniki odpljujejo: Iz ROTIERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo
ob 10. nri zjutraj.
HOLLAND-AMERICA LINE.
39 Broadway, SEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
red star line
(j^ekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda'*)
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, + + + * * * * * * Philadelphia in Antwerpenom

Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton
KR00NLAND.......... 12760tm
FINNLAND............ 12760ton.
Pri cenah za inedkrovje so vpoštet« vse potrebščine, dobra brana, najboljša postrežba.
Pot čez Ant^erpen je jedna najkrajših in najprijetnejSih z« potnike Iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, PrimoHe. Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri
dopoludne od pomola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street._Iz PHELA
DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St!
Glede vpražanj ali kupovanja vožnjih listkov a« je obrniti na:
Office, 23 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pin* n*. ST. LOUI3. _ 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO ^ ali na njene zastopnike.	'