V Novi Gorici praznik sveže kulture h ^. ML Renzo Tondo s socialnimi partnerji in lokalnimi upravami o boju s krizo /6 Nespoštljivi goljufi skušali »olupiti« grljanskega župnika Repentabor: transakcija med Jusom Repen in občino Primorski ČETRTEK, 5. FEBRUARJA 2009 Št. 30 (19.429) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Evropa noče več biti podrejena Martin Brecelj V Franciji bodo vsak čas, prvič po drugi svetovni vojni, namestili nemški bataljon. Tako sta napovedala francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel v skupni izjavi, ki sta jo včeraj objavila na spletni strani francoskega dnevnika Le Monde. Evropska voditelja sta ob tem upravičeno izpostavila »zgodovinski pomen tega koraka v francosko-nemškem prijateljstvu«, saj nemški vojaki na francoskih tleh ne morejo ne obuditi spomina na zgodovinski spor med tema na-cijama, iz katerega so se v novejši zgodovini rodile tri krvave vojne, dve od katerih sta dosegli svetovne razsežnosti. Dejstvo, da bo Francija na svojih tleh trajno gostila nemško vojaško enoto, po drugi strani ponovno dokazuje, kako je evropski integracijski proces res uspel, saj so si njegovi pobudniki z Robertom Schumanom na čelu zadali prav ta cilj, da bi namreč omogočili trajno spravo na Stari celini in s tem vzpostavili pogoje za njen preporod. Prav to se danes dogaja. Čedalje bolj notranje spravljena in vsestransko povezana Evropa postaja eden glavnih globalnih akterjev. Če jo je skoraj stoletje trajajoča »državljanska vojna« spravila na kolena, tako da je postala plen v delitvah zunanjih velesil, je danes v stanju, da se dokončno dvigne iz podrejenega položaja, še zlasti ker sta velesili, ki sta jo držali v pesti, ena za drugo zabredli v krizo, Sovjetska zveza že leta 1991, ZDA pa pred nekaj meseci. Zatorej ni čudno, da sta Sarkozy in Merklova v svoji včerajšnji izjavi v Le Mondu ob napovedi namestitve nemškega bataljona na francoskih tleh izrazila tudi zahtevo po temeljiti preureditvi Atlantskega zavezniška, ki je resda predstavljalo učinkovit jez proti širjenju svetovnega komunizma oz. sovjetskega he-gemonizma, a je vseskozi tudi potrjevalo ameriški primat med zahodnimi demokracijami. Francoski predsednik in nemška kanclerka menita, da bi skorajšnja 60-letnica Nata morala nuditi priložnost za oblikovanje »novega strateškega koncepta zveze«. Zavzela sta se za to, da bi prišlo do »resničnega sodelovanja« med Natom in Evropsko unijo, ki naj bi slonelo na »potrebni komplementarnosti«. Drugače rečeno, Evropska unija naj bi postala ne samo gospodarski in politični, ampak tudi vojaški in sploh celovit subjekt na novem svetovnem prizorišču. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,DD € italija - Vlada bo v petek odobrila nov protikrizni sveženj Spodbude za nakup avtov, pohištva in bele tehnike Včeraj pripravljalni sestanek med ključnimi ministri trst-gorica - Vpisovanje za prihodnje šolsko leto Priprave na spremembe Ravnateljici Ksenija Dobrila in Elizabeta Kovic o soočenju z vladnimi ukrepi in večstopenjskih šolah TRST, GORICA - Na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem je v teku vpisovanje za prihodnje šolsko leto, ki bo trajalo do 28. februarja. Starše, ki so se udeležili oz. se udeležujejo informativnih srečanj, zanima, kako se šole pripravljajo na spremembe, ki se napovedujejo v prihodnjem letu. O tem smo se včeraj pogovorili z ravnateljicama Ksenijo Dobrila, ki vodi dolinsko didaktično ravnateljstvo in Nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu, in Elizabeto Kovic, ki vodi didaktično ravnateljstvo v Ul. Brolo in NSŠ Ivana Trinka v Gorici. Obe zagovarjata tudi uvedbo večstopenjskih šol. Na 10. in 16. strani RIM - Vlada bo na svoji petkovi seji odobrila zakonski odlok z novimi ukrepi za premostitev gospodarske krize. Premier Silvio Berlusconi se je včeraj sestal s ključnimi ministri, da bi se dokončno dogovorili o zadevi. Vse kaže, da bo zakonski odlok obsegal finančne spodbude za nakup »zelenih« avtomobilov in za zamenjavo starih onesnažujočih osebnih vozil. Poleg tega pa vlada razmišlja o uvedbi davčnih olajšav za nakup pohištva in bele tehnike, medtem ko se bo po vsej verjetnosti odpovedala navijanju davkov za nakup luksuznih avtomobilov oziroma suvov. V pripravi naj bi bile še podpore za združevanje malih in srednjih podjetij. Na 6. strani Manjšina: Pahor pozdravlja sklep italijanske vlade Na 3. strani Vzhodni Kras: »Ne« proračunu 2008 Na 8. strani Odbornica Seganti v Devinu-Nabrežini Na 9. strani 100. rojstni dan futurizma Na 14. strani Slovenski filmski muzej bodo odprli julija 2010 Na 20. strani ljubljana Kmečka zveza pri Žekšu in Pogačniku LJUBLJANA - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš sta včeraj sprejela predstavnike deželne Kmečke zveze iz Trsta (KZ), ki povezuje slovenske kmete v Furlaniji-Julijski krajini. Deželni predsednik KZ Franc Fa-bec s sodelavci je ministroma predstavil organiziranost in delovanje njihove organizacije ter probleme, s katerimi se slovenski kmetje srečujejo na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini. Na 2. strani videm - Tudi včerajšnji dan je minil v vrtincu polemik Eluana: začetek konca? Dežela: Bolnišnica La Quiete ni ustrezna - Premier Berlusconi napovedal zakonski ukrep VIDEM - V videmski kliniki La Quiete naj bi že danes ali najkasneje jutri začeli postopoma zmanjševati umetno prehranjevanje Eluane Englaro, ženske, ki se že 17 let nahaja v nepovratni komi. Tako je sinoči sporočil nevrolog Carlo Alberto Defanti. Nekaj ur prej je državna podtajnica za zdravstvo Eugenia Roccella zahtevala preklic vsakršnih posegov, ki naj bi privedli žensko v smrt, češ da videmska klinika naj bi ne ustrezala pogojem, ki naj bi jih predvideval odlok milanskega prizivnega sodišča o prekinitvi prehranjevanja Eluane Englaro. Ministrstvo za zdravstvo se je odločilo za ta nadaljnji poskus, potem ko je deželni odbornik za zdravstvo Furlanije-Julijske krajine Vladimir Kosic posegel v Rimu proti kliniki La Quiete. Ministrstvu je odgovoril odvetnik družine Englaro (na sliki Beppino Englaro s fotografijo hčerke) Giuseppe Campeis: dokler bodo na strani zakona, se ne bomo ustavili, je sporočil. Minister za pravosodje Alfano je priznal, da obstaja o tej zadevi »zakonska luknja« in napovedal, da jo bo desnosredin-ska vlada v kratkem zapolnila z novim, ustreznim zakonom. Tudi premier Silvio Berlusconi je napovedal, da vlada namerava poseči. Spet pa se je oglasila Cerkev. Predsednik italijanske škofovske konference Angelo Bagnasco je ponovil, da gre v primeru Eluane Englaro za evtanazijo in da je to »zelo težak in žalosten trenutek za državo.« 17 2 Četrtek, 5. februarja 2009 ALPE-JADRAN / kmetijstvo - Sindikalna organizacija slovenskih kmetov iz Italije v Ljubljani Ministra Pogačnik in Žekš s predstavniki Kmečke zveze Slovenska ministra so seznanili z delovanjem organizacije in položajem slovenskih kmetov v FJK LJUBLJANA - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš sta včeraj sprejela predstavnike deželne Kmečke zveze iz Trsta (KZ), ki povezuje slovenske kmete v Furlaniji-Julijski krajini. Deželni predsednik KZ Franc Fa-bec s sodelavci (srečanja z ministroma so se ob Fabcu udeležili še deželni podpredsednik in predsednik KZ na Goriškem Stanko Radikon, tajnik KZ na Vi-demskem Stefano Predan in deželni tajnik KZ Edi Bukavec) je ministroma predstavil organiziranost in delovanje njihove organizacije ter probleme, s katerimi se slovenski kmetje srečujejo na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini. Sogovorniki so sodelovanje ministrstev z zamejci ocenili kot dobro in se zavzeli za njegovo nadaljevanje, hkrati pa izpostavili osrednji pomen gospodarstva, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo. Zamejski kmetje so kot najbolj pereč problem izpostavili območje Nature 2000, ki po njihovem mnenju predstavlja prikrit mehanizem za izvrševanje pritiskov na slovensko skupnost. Italija je namreč s tem režimom zaščitila sedem odstotkov površin, pri zemlji zamejskih Slovencev pa ta delež znaša kar 75 odstotkov. Težave se pojavljajo tudi v vinogradništvu, zlasti pri dvolastništvu vinogradov. Sicer pa Slovenci z obeh strani meje uspešno sodelujejo pri projektih In-terreg, kar jih opogumlja pri snovanju še bolj zahtevnih povezav. Pri tem so izpostavili zamisel o projektu, ki bi v skupno cono povezoval območje Brd z obeh strani meje. To bi omogočalo enovito nastopanje in s tem še boljše trženje prepoznavnih pridelkov, vina in hrane ter turistične ponudbe tega območja. Ministra sta predstavnikom KZ napovedala, da se bosta v okviru možnosti trudila za ohranjanje finančne pomoči za podporo aktivnostim zamejskih Slovencev. Na temo problematike Nature 2000 so se dogovorili za pripravo temeljite analize in organizacijo posveta, na katerem bodo sodelovali predstavniki vladnih, pokrajinskih in nevladnih organizacij iz Slovenije in Italije. Zaradi dobre prakse in izkušenj na področju projektov čezmejnega sodelovanja so se sogovorniki zavzeli za njihovo širitev, ki pa mora biti bolj sistemska in vključevati vse ravni, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo. Na skupinskem posnetku od leve Edi Bukavec, Franc Fabec, ministra Boštjan Žekš in Milan Pogačnik, Stanko Radikon in Stefano Predan celovec - Slovenska manjšinska koordinacija Razprava o predsedniku zajela tudi organizacije na Koroškem CELOVEC - Razprava, kdo naj bi v bodoče predsedoval Slovenski manjšinski koordinaciji (Slomak), potem ko je Rudi Pavšič zamrznil svojo predsedniško funkcijo, je sedaj zajela tudi politične organizacije koroških Slovencev. Obe krovni organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet (NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO) načelno zagovarjata rotacijo, kakršno predvideva pravilnik gremija, v katerem sodelujejo vse krovne organizacije Slovencev v Italiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, obenem pa izpostavljata, da mesto predsednika v preteklosti ni hotela prevzeti nobena članica tega gremija. Zato je Pavšič tudi po soglasnem sklepu na čelu Slomaka in je njegovo delo bilo tudi neosporavano. Tako predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm kot tudi tajnik Narodnega sveta Marjan Pipp sta včeraj menila, da je javna diskusija o tej temi odveč. Sturm je za- to predlagal, da se člani Slomaka čimprej sestanejo in razrešijo to vprašanje. Ali na ta način, da se Pavšič vnovič potrdi, ali pa da se uveljavi rotacija. V tem primeru se ZSO ogreva za rešitev, da bi predsedniku »velike« slovenske manjšine sledil predsednik, ki pripada »majhni« slovenski manjšini. Z drugimi bededami: če bi prišlo do rotacije, naj bo predsednik iz vrst Slovencev na Madžarskem ali na Hrvaškem. »Vsekakor mora biti predsednik Slomaka integrativna in povezovalna osebnost,« je še dodal Sturm. Tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev pa je za primer, da se izvede rotacija, dejal, da bi NSKS podprl predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoko. »Menim, da bi se lahko strinjali vsi s predstavnikom Sveta slovenskih organizacij in bi Štoka imel tudi podporo vseh,« je še menil Pipp. NSKS sam pa ne bi postavil kandidata, je še pristavil. V razpravo se je vključil tudi predsednik tretje politične organizacije, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), Bernard Sadovnik. Kot že večkrat v preteklosti, je ostro kritiziral sestav Slomaka, ki po njegovem »ne zrcali pluralne organiziranosti koroških Slovencev in Slovenk in tudi ne odgovarja demokratičnim pravilom.« V tem trenutku, tako Sa-dovnik v tiskovni izjavi, »pa se pri Slovenski manjšinski koordinaciji ne postavlja vprašanje predsednika, temveč vprašanje demokratične zrelosti in pluralne organiziranosti.« »Kljub temu, da se je prizadevni in do vseh korektni predsednik Slomaka Rudi Pav-šič zavzemal za vključitev SKS, je Narodni svet koroških Slovencev, ki sicer vedno zahteva enotnost in skupno nastopanje, zaviral z vetom tozadevna pozitivna prizadevanja predsednika Rudija Pavšiča, je še izpostavil še Bernard Sadovnik. Ivan Lukan V Bruslju tehnični sestanek o slovenskih vinjetah BRUSELJ - Na Evropski komisiji v Bruslju je bil včeraj tehnični sestanek o slovenskih vinjetah na ravni ekspertov. Bistvenih odločitev niso sprejeli, komisija ostaja v pričakovanju podrobnega predloga iz Slovenije "previdno optimistična", da se bo našla rešitev. Razpravljali so o podrobnostih vprašanja slovenskih vinjet, zaradi katerih je komisija oktobra lani proti Sloveniji sprožila postopek zaradi kršenja pravnega reda EU. Uvedba vinjet je namreč po njenem mnenju diskriminacija tujcev, ki slovenske avtoceste uporabljajo redkeje kot domačini. Vprašanje vinjet je sicer v Sloveniji v postopku reševanja in vlada odločitve še ni sprejela. Vlada je lani ustanovila medresorsko delovno skupino, ki je že pripravila predlog za financiranje avtocestnih in cestnih programov ter cestninjenje, v okviru katerega bo oblikovano tudi stališče glede sistema vinjet. Slovenija je 1. julija lani na vseh cestninskih cestah uvedla vinjete za osebna vozila, ki naj bi veljale do uvedbe satelitskega sistema ces-tninjenja, ki pa naj ne bi bilo nared pred letom 2010. Ugodne cene vinjet - za polletno je treba odšteti 35, za letno pa 55 evrov - so bile dobra novica za večino Slovencev, EU pa želi vinjete za krajše obdobje. Slovenski duhovnik skoraj brez poškodb preživel trčenje avta z vlakom CELOVEC - Za upokojenega slovenskega duhovnika Franca Hud-la se je srečno končala prometna nesreča pri Pliberku na Koroškem. Ko je hotel s svojim osebnim avtomobilom prečkati železniško progo, so se zaprle zapornice in je ostal na tiru. Regionalni vlak v smeri proti Celovcu je - k sreči - z majhno hitrostjo trčil v avtomobil na tirnicah. 70-letni duhovnik pri trčenju ni dobil vidnih poškodb, vozilu pa je bilo povsem uničeno (I.L.) 2,5 milijona evrov vredni lotko 6 gre v Maribor LJUBLJANA - Glavni dobitek v igri lotko je bil včeraj vendarle izžreban. Lotko 6 v višini 2.572.857 evrov je odšel v Maribor. Prav tako je bil nocoj izžrebana 494.593 evrov vredna sedmica v igri loto. Odšla je v Pivko. Glavni dobitek v lotu plus pa ni bil izžreban, so sporočili iz Loterije Slovenije. Rekordni lotko 6 do pred tem ni bil izžreban v 28 krogih. slovenija- hrvaška - Končno navezani stiki med obema premierjema Pahor napovedal srečanje s Sanaderjem Sestala naj bi se v roku dveh ali treh tednov, šlo pa naj bi za informativno srečanje, da pričakovanja javnosti v obeh ne bi bila previsoka LJUBLJANA, ZAGREB - Premier Borut Pahor je včeraj povedal, da ga je po večtedenskih neuspešnih poskusih navezovanja stikov po telefonu vendarle poklical hrvaški premier Ivo Sanader in da sta se dogovorila za informativno srečanje v dveh do treh tednih. Kot je pojasnil Pahor, sta se s hrvaškim kolegom za srečanje informativnega značaja odločila, da ne bi bila pričakovanja v zvezi z njim previsoka oz. da javnosti v obeh državah ter mednarodna javnost ne bi že od tega prvega srečanja pričakovale rešitve zapleta med državama. Pahor je izrazil zadovoljstvo, da "smo zdaj na točki, ko se je nekaj malega premaknilo v odnosih med obema vladama". Ob tem je izrazil upanje, da izjave ali ravnanja na obeh straneh tega premika v prihodnosti ne bi ogrozili. Iz urada hrvaškega premiera so že potrdili, da je, potem ko je Zagreb prejel slovenski odgovor na hrvaško diplomatsko noto s 23. januarja, Sanader res poklical Pahorja in da sta se dogovorila za srečanje v dveh do treh tednih. Dodali so, da se bodo "o datumu in podrobnostih srečanja dogovorili po diplomatskih poteh". Na srečanju bo beseda gotovo tekla tudi o pobudi Evropske komisije za reševanje slovensko-hrvaškega spora o meji z mediacijo. V LDS so včeraj pobudo Bruslja pozdravili in poudarili, da bi zdaj morala pobudo prevzeti Slovenija ter oblikovati skupino strokovnjakov, ki bi začela pripravljati sporazum o postopku za reševanje spora z mediacijo. Minister za pravosodje Aleš Zalar je v imenu LDS pojasnil, da gre pri mediaciji za področje, kjer je mednarodno pravo zelo razvito. Predlog Evropske komisije je komentiral tudi predsednik republike Danilo Türk. Po njegovem mnenju je ta še vedno dobra rešitev. "Tu smo šele na začetku. V tem trenutku je najpomembnejše, da Hrvaška spozna, da se teh problemov ne da rešiti s pritiski. Rešljivi so z dogovarjanjem," je dejal Türk. Na vprašanje, kako vidi posredovanja "konkretne osebe", kot na primer francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, je Türk dejal, da "pobud ne sme biti preveč naenkrat". "Mi- slim, da je dobro, da se skoncentriramo na tako, ki je res dobro premišljena. Ta, ki jo je dala Evropska komisija, se mi že zdi taka," pravi predsednik republike. Na francoskem veleposlaništvu v Zagrebu so sicer zanikali torkovo poročanje zagrebškega Jutarnjega lista, da je francoski predsednik Nicolas Sarkozy pripravljen biti posrednik v slovensko-hrva-škem sporu glede meje. Na veleposlaništvu so povedali, da "od Francije ni nihče zahteval posredovanja med Hrvaško in Slovenijo". Ob tem so še sporočili, da Francija "popolnoma podpira pobudo Evropske komisije za pomoč" državama. Zunanji minister Samuel Žbogar je medtem podporo Sloveniji nabiral v Evropskem parlamentu. Ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu se je med drugim sešel s predsednikom Evropskega parlamenta Hansom-Gertom Potte-ringom in slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Po pogovorih s Potte-ringom je dejal, da predlog Bruslja "združuje politični in pravni del problema in bi bil zato lahko podlaga za rešitev". "Za nas je predlog Evropske komisije tak, da na njem lahko delamo, zato ne dajemo drugih pobud," je po pogovorih še dejal Žbo-gar. Pöttering pa je dejal, da bi pozdravil politično rešitev, če je možna, po drugi strani pa tudi pravne rešitve ne bi smele biti izključene. "Sem pravnik in verjamem v pravne rešitve," je pojasnil. Predsednik Evropskega parlamenta je poudaril tudi, da bi obe strani morali z dialogom ugotoviti, kakšna bi bila najprimernejša rešitev. "Dialog je vedno zelo pomemben za dogovor," je dejal. Na vprašanje, ali je realno, da bi me-diacija prinesla rešitev glede meje, preden bi Hrvaška letos sklenila pogajanja, pa je Žbogar odgovoril: "Bodimo optimistični. To je zaenkrat edina možnost, ki jo imamo na mizi, ki izgleda realna.". Dodal je, da je slovenska stran pripravljena tudi na dvostranske pogovore, vendar pa trenutno ne kaže, da bi na ta način v pol leta prišli do rešitve. Dvostranski dogovor med državama se sicer zdi najboljša rešitev vpraša- nja meje med Slovenijo in Hrvaško vodji politične skupine socialistov (PES) Martinu Schulzu. "Če bi demokratični državi, članica unije in kandidatka za članstvo, uspeli rešiti ta problem dvostransko, bi bil to dober znak za ostale države v regiji," je prepričan. Premier Pahor pa včeraj ni želel razkriti, ali sta s Sanaderjem govorila tudi o zastoju pri ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato v slovenskem državnem zboru. Je pa glede ratifikacije tega protokola znova izrazil upanje, "da bo prihodnji teden to politično vprašanje, ki je dobilo domačo politično dimenzijo, čeprav je zunanjepolitično in varnostno vprašanje, rešeno". Dogajanje v DZ minuli teden je včeraj komentiral tudi predsednik Danilo Türk. Po njegovi oceni so bili ti dogodki "neprijetna izkušnja". "Ni dobro, da bi tvegali mednarodni ugled, to stanje ne sme trajati," je dejal Türk. "Treba je priti do resne in odgovorne rešitve o vključevanju Hrvaške in Albanije v Nato," je poudaril. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 5. februarja 2009 3 ljubljana - Izjava predsednika slovenske vlade Pahor računa, da bo parlament potrdil vladni ukrep za manjšino Previdnost v slovenski manjšini - V senatu kar štiristo popravkov TRST - Novica, da je italijanska vlada preko Dežele Furlanije-Julijske krajine namenila milijon evrov slovenski manjšini, spremljata zadovoljstvo in previdnost. Zadovoljstvo, da je Rim pokazal razumevanje za finančne težave manjšinskih kulturnih ustanov, previdnost pa, ker mora vladni ukrep še skozi parlamentarno rešeto, najprej v senatu, nato v poslanski zbornici. Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je včeraj izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo vlade v Rimu, ki je slovenski narodni skupnosti v Italiji namenila izredni prispevek v višini milijona evrov. Rim je tako izpolnil dogovor, ki ga je Pahor z italijanskim premierom Silviom Berlusconijem dosegel decembra lani ob robu sestanka Evropske unije v Bruslju. Pahor je na novinarski konferenci po srečanju s predstavniki bančnega sektorja v Ljubljani ocenil, da je predlog, ki ga italijanska vlada sedaj pošilja v parlament, primeren ukrep za to, da se institucije slovenske manjšine ne bi znašle v finančnih težavah. Ob tem je izrazil upanje, da bo predlog v senatu in v poslanski zbornici dobil potrebno politično večino. Odločitev italijanske vlade so posebej pozdravili tudi v Pahorjevi stranki Socialnih demokratov (SD). Poslanec Luka Juri meni, da bo slovenska manjšina, če bo vladni predlog sprejet, v veliki meri rešila svoje finančne težave. Novico iz Rima je med drugimi pozdravil poslanec SDS in predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Ob tem je izrazil upanje, da bo predlog italijanske vlade potrdil tudi italijanski parlament. Petek je v sporočilu za javnost poudaril, da »bi bilo v duhu dobrih odnosov med državama dobro, če bi Italija v prihodnje presegla tovrsten odnos do naše manjšine, ko se ji najprej nekaj vzame in s tem povzroči veliko nezadovoljstvo, nato pa se ji ta denar vrne in se od slovenske skupnosti pričakuje še veliko zadovoljstvo«. V slovenski manjšini so zadovoljni in obenem previdni. »Odlok millepro-roghe« bi morala senatna skupščina oceniti in odobriti že ta teden, zaradi natr-panosti dnevnega reda pa so proučitev ukrepa preložili na prihodnji teden. Do včeraj so senatorji vložili že 400 dopolnil k odloku, ki jih bo predhodno ocenila proračunska komisija, druge pa plenarna skupščina. Desnosredinska vlada, kot znano, razpolaga v senatu s takšno večino, s katero lahko zavrne vse popravke, kar velja tudi za poslansko zbornico. Borut Pahor in Silvio Berlusconi sta se o finančni situaciji naše manjšine pogovarjala v začetku decembra v Bruslju kroma rezija - Po dogodkih na Beneških kulturnih dnevih 22. januarja Zahvala Luigie Negro za podporo in solidarnost REZIJA - Predsednica Kulturnega društva Rozajanski dum Luigia Negro nam je s prošnjo za objavo poslala izjavo, v kateri se zahvaljuje vsem, ki so ji izrekli solidarnost. Izjavo objavljamo v celoti. Po neprijetnem dogodku, do katerega je prišlo 22. januarja na Beneških kulturnih dnevih v Špetru, mi je veliko ljudi, društev in predstavnikov oblasti izrazilo svojo solidarnost in bližino. Prav vsem naj gre moja prisrčna zahvala. Kar se je zgodilo v Špetru, je bila na žalost le zadnja izmed številnih epizod, v katerih smo bili v zadnjih letih žrtve jaz, KD Rozajanski dum in, posredno ali neposredno, tudi drugi ljudje, ki že dolgo vlagajo svoj trud v promocijo rezijanske kulture. Vsak ima pravico, da izrazi svoja prepričanja in ideje, v civilni in demokratični družbi pa mora to storiti s primernim spoštovanjem. Da je rezijanščina eno izmed številnih slovenskih narečij, nisem odločila jaz, KD Rozajanski dum pa tudi ne. To Luigia Negro je bila skupna ugotovitev slavistov. Na tej podlagi je že od ustanovitve dalje delovalo kulturno društvo Rozajanski dum. Tudi besedila, ki nam jih je zapustil naš pobudnik in prvi predsednik, pričajo o tem. Sprejeti ali ne to dejstvo je subjektivna odločitev, vsak naj misli in izraža, kar hoče, a na spoštljiv način. Društvo in kulturni delavci so odločili, da bodo šli po poti kulture in znanja, da bodo sledili učenjakom, predvsem zato, da bi se od njih kaj naučili, saj so bili pre- pričani, da bodo samo tako lahko na najboljši delali v korist vseh. Nesprejemljiv pa je tudi strah, ki se je razširil v zadnjih letih pred zakoni za zaščito slovenske manjšine: ista določila se na primer tako kot v Reziji izvajajo tudi na Trbižu in v Bardu! V teh desetih oziroma osmih letih po sprejetju zakonov št. 482 in 38 so v Reziji stekle številne pobude, glavni akter pa ni bil le Ro-zajanski dum, temveč tudi druga društva, Občina, šola in gospodarstveniki, ki so skrbeli za svoja podjetja. Po zaslugi teh zakonov imamo v dolini še svoje šole! Vse to dokazuje, da zaščitna zakona za slovensko manjšino koristita tudi rezijan-ščini in rezijanski skupnosti. Rezija ne potrebuje vzdušja zaprtosti, nasprotno potrebne so perspektive, priložnosti in pozitiven pristop, da bomo lahko še naprej gradili našo bodočnost. Številni izrazi solidarnosti utrjujejo moje prepričanje, da so bile izbire in pot, ki sem jo ubrala, pravilne. Luigia Negro Levica vabi jutri na javno razpravo v Gorico TRST - V sporočilu za javnost levičarske stranke poudarjajo, da globoka družbena in gospodarska kriza s poskusi ločevanja sindikalnih organizacij in diskriminacijo Cgil ter politične kupčije v parlamentu na koži levice narekujejo razmišljanje o vlogi komunistov in drugih naprednih sil, ki bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Ul. Brass v Gorici. Na javni razpravi, ki je odprta vsem, ki jim je pri srcu usoda levice, bodo sodelovali Giovanni Russo Spena, Fosco Giannini, Pio De Angelis (SKP), Jacopo Venier (SIK) in Elena Ferro (CGIL). »Nov volilni zakon naj ne ovira sodelovanja na krajevni ravni« Volilni zakon za izvolitev italijanskih predstavnikov v evropski parlament predstavlja hudo nevarnost tudi za stabilnost levo-sredinskih zavezništev na ravni krajevnih uprav, saj je Stranka komunistične prenove iz protesta napovedala prekinitev sodelovanja z Demokratsko stranko v številnih občinskih in pokrajinskih upravah, poudarja v tiskovnem sporočili deželni svetnik Igor Gabrovec. »Popolnoma razumem razloge SKP, vendar napačno bi bilo, da bi trenja na vse-državni ravni avtomatično prenesli na krajevni nivo, kjer občinski in pokrajinski upravitelji iz različnih levosredinskih strank odlično sodelujejo« je mnenja deželni svetnik SSk v skupini DS Igor Gabrovec, ki se pri tem sklicuje zlasti na izkušnje skupnega upravljanja v narodno mešanih občinah FJK. Volilni zakon, ki ga je včeraj sprejela poslanska zbornica, uvaja štiriodstotni volilni prag, kar ta trenutek ustreza le dvema največjima italijanskima strankama. Proti tako zastavljenemu zakonu so v Montecitoriu glasovali tudi trije poslanci jezikovnih manjšin Roberto Nicco (Union Voldotaine), Sigfried Brugger (SVP) in Karl Zeller (SVP). Poslanec nemške manjšine Zeller je v zbornici predstavil tudi popravek, ki bi uvajal olajšano izvolitev evropskega parlamentarca narodnih manjšin, popravek pa je bil odklonjen. Izglasovani volilni zakon še vedno kot doslej dopušča volilno povezavo manjšinske liste z vse-državno, ki doseže vstopni prag, kljub temu pa diskriminira vse manjše stranke. percoto - Sredi Furlanije so v soboto podelili 34. nagrade Nonino Lepo je, ko nagrado dvigneš v destilarni ... Na prisrčni slovesnosti je mednarodna žirija podelila 4 nagrade - Osrednje protagonistke pa so bile tudi članice družine Nonino - »Ne jejte salame, ker redi!« PERCOTO - »Presenečeni smo nad nagrado, a obenem zadovoljni, ker smo ugotovili, da nas niste pozabili: družbi lahko očitno tudi koristimo.« S preprostimi in kratkimi besedami, ki običajno zaznamujejo hribovce, se je predstavnik karnijskih »malgarjev« (planšar-jev) zahvalil za nagrado Nonino Risit dAur 2009. In sprožil najbrž najbolj spontan aplavz sobotne slovesnosti, ki se je kot običajno odvijala v industrijski hali družine Nonino v furlanskem Percotu. Zaploskalo mu je okrog tristo ljudi, med katerimi so bili pevka Giovanna Marini, stilist Ottavio Missoni, ekonomist Cesare Romiti, televizijski voditelj Massimo Giletti, novinarji Ivana Vaccari, Gad Lerner in Gianni Mura ter številni predstavniki »visoke družbe«. Med njimi se je z značilno ruto na glavi in v brezrokavniku sprehajal tudi Mauro Corona, svojevrsten umetnik in hribovec, ki je zapiso-valko teh vrstic med uvodnim bifejem nagovoril s stavkom: Ne jejte salame, ker redi! Glede na to, da se je med pogrnjenimi mizami pomikal s steklenico črnega vina v rokah, bi mu najbrž lahko odvrnila, da je tudi prekomerno pitje zdravju škodljivo ... a sem se le nasmehnila. Kakorkoli že: tudi letošnja podelitev nagrad Nonino je ponudila zanimivo zmes mondenosti, ustvarjalnosti in družbene angažiranosti, v kateri je blestel predvsem ženski del družine Nonino. »Pater familias« Benito je kot običajno zamahnil le s sekiro in zarezal v ogromen »torrone«, medtem ko so gospa Giano-la, njune tri hčerke in nekatere vnukinje aktivno sodelovale pri nagrajevanju, pred- stavile nagrajence in prebrale utemeljitve žirije, ki ji je predsedoval pisatelj in no-belovec sir Vidiadhar Surajprasad Na-ipaul. Osrednjo nagrado Nonino 2009 je tako dvignila ekonomistka in sociologinja Silvia Perez-Vitoria, ki je v svojem obširnem raziskovalnem delu osvetlila kmečko vprašanje, in nagrado kajpak po- svetila milijonom kmetov po vsem svetu. Mednarodno nagrado Nonino 2009 si je zagotovila dvaintridesetletna šarmant-na afriška pisateljica Chimamandi Ngo-zi Adichie za svoje romane o nigerijski državljanski vojni. Nagrado Risit dAur so kot rečeno prejeli planšarji iz Karnije, nagrado No- nino za »učitelja našega časa« pa angleški zgodovinar Hugh Thomas, ki je večino svojega življenja posvetil preučevanju španske zgodovine in v svojem najobšir-nejšem delu analiziral zloglasno trgovino s sužnji. Ter na odru priznal, da je posebno prijetno, če lahko nagrado dvigneš v destilarni ... (pd) 4 Četrtek, 5. februarja 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Presenečenj polno potovanje Jo2e Pirjevec To potovanje je polno presenečenj. Najprej srečam na letališču Marco Polo mlado Tržačanko, ki jo poznam samo na videz. Približa se mi, se predstavi in pove, da je njenemu očetu všeč naslov moje zadnje knjige. Beseda da besedo in že sva zapletena v pogovor o deželi, kamor sva oba namenjena. Jaz v Ke-ralo na jugu Indije, ona v Kalkuto v Asram, kjer je nekaj časa živel in delal Mahatma Gandhi. S prijetnim začudenjem se zavem, da imam opravka z dekletom, kakršnih je malo. Od tistih, ki jih potovalna žilica žene po svetu odkrivat ljudi in dežele, pa tudi iskat samega sebe. S skromnimi sredstvi, tako rekoč brez prtljage, zato pa z veliko radovednostjo in prilagodljivostjo. Lepo je, da imamo takšne mlade ljudi. Stopim v letalo in že me čaka drugo presenečenje. Komaj vzletimo nas pozdravi kape-tan, neki Igor, in to v slovenščini, s katero se ne moreta kosati njegova italijanščina in angleščina. Očitno je, da je v mednarodni posadki, ki upravlja letalo Arabskih Emiratov, na najodgovornejšem mestu naš človek. Tretje presenečenje je v Dubaju, kjer sem sklenil prespati med enim in drugim letom. Pred nekaj tedni sem v Stockholmu razpravljal s kolegom, katere so katedrale našega časa. Za bližnjo preteklost ni bilo dvoma: to so bile banke, železniške postaje in gledališča. Po kitajski izkušnji pa sem prepričan, da so danes simbolne stavbe trenutka letališča. In moram reči, da me je letališče v Dubaju potrdilo v tej veri: ogromne, razkošno opremljene hale, v glavni celo slap, ki žubori preko razgibane površine deset metrov visoke stene iz črnega kamna. Dubaj sem naslednji dan odkrival kot napoved jutrišnjega sveta. Mogočni nebotičniki drznih oblik, bogastvo, v katerem za zanemarjeno pročelje ni več prostora, kičasta arhitektura, ki postavlja grški tempelj ob sta-roegiptovsko palačo - vse v imenu trgovine in potrošništva. Od vsepovsod ljudje, ki iščejo zaslužka v tem izobilju, v katerem domačini nočejo več delati, kjer ne plačujejo davkov in kjer država skrbi za vse: od šolnin za otroke, do zdravstvenega zavarovanja za stare. Kljub vsemu pa moram reci, da me je Dubaj tudi prestrašil zaradi konflikta, ki sem ga zaznal med vero v Alaha in njegovega preroka Mohameda, pogosto poudarjeno, in očitno začaranostjo od materialnih dobrin, ki jih ne manjka. Arabski Emirati so v primežu arhaične družbene ureditve fevdalnega tipa in najrazvitejše tehnologije, pri čemer je vprašljivo koliko časa bodo kos pritisku, ki so mu podvrženi. Nekaj vsekakor vem: v Dubaju ne bi hotel živeti. Na pot sem vzel malo biblioteko, ker si ne morem privoščiti, da bi tudi med počitnicami ne delal. V teh dneh sem prebral dve knjigi, ki sta bili vsaka zase spet presenečenje. Gre za zgodovinsko raziskavo "Making Trieste Italian, 1918-1954" (Narediti Trst italijanski, 19181945), ki jo je napisala Maura Hametz, in za antropološko delo izpod peresa Pamele Ballinger, naslovljeno "History in Exile. Memory and Identity at the Border of the Balkans" (Zgodovina v ekzilu. Spomin in identiteta na meji Balkana). Obe mladi raziskovalki sta se soočali z vprašanjem italijansko-slovenskih odnosov v našem prostoru, kot so se oblikovali v 20. stoletju in sta prikazali žalostno stanje, v katerem so, brez dlake na jeziku. Ne čudim se, da nobena od obeh knjig ni znana v Trstu in ni bila prevedena v italijanščino. Zadoščenje, ki ga čutim, ko ugotavljam, da tudi tuji opazovalci kritično ocenjujejo razmere pri nas, kali samo eno dejstvo. To, da se Ballinger in Hametz nista toliko potrudili, da bi izčrpneje preštudirali našo zgodovinopisje. Jezikovna pa tudi psihološka pregrada nas očitno še vedno zapira v geto, pri čemer je vendar vprašljivo, kako se je mogoče ukvarjati z zgodovino Primorske oziroma Julijske Benečije brez vsaj osnovnega znanja slovenščine. Hiba, o kateri govorim, je posebej opazna v delu Maure Hametz, ki pozna od slovenskih avtorjev samo Beblerja, Gabrovška in Gregorina. Prvi je objavil brošuro, ki jo omenja, leta 1947 v francoščini, drugi med drugo svetovno vojno v angleščini, tretji pa po prvi svetovni vojni tudi v francoščini. Od sodobnih Slovencev avtorica omenja samo Maria Suba-na , njegovo znano gostilno, razpeto med avstrijsko in madžarsko kuhinjo, in njegove slavne palačinke. Pač v potrditev teze, da se "ita-lijanizacija" Trsta ni povsem posrečila. Z vsem spoštovanjem do prijatelja Subana in njegove imenitne postrežbe - nekoliko premalo. VREME OB KONCU TEDNA Atlantska vremenska faza se še ni iztekla Darko Bradassi_ Najpogostejše vprašanje v zvezi z vremenom, ki si ga mnogi v teh dneh zastavljajo, je prav gotovo povezano s padavinami: kdaj se bo končalo deževno vreme in kdaj lahko pravzaprav pričakujemo dolgotrajnejše izboljšanje. Odgovor ni ravno najbolj spodbuden, zdajšnja dolgotrajnejša mokra vremenska faza se še ni iztekla. Ze dalj časa prevladuje atlantsko vreme, proti nam nemoteno pritekajo vlažni in razmeroma nestanovitni zahodni tokovi, od časa do časa pa doseže večji del Evrope tudi severnoatlantski zrak. Tedaj so poslabšanja izrazitejša. Dejstvo je, da so tokovi nekako razporejeni od zahoda proti vzhodu, vmes ni kakih dolgotrajnejših (gre le za občasne izjeme) anticiklonskih pregrad, zato je celotno težišče vremenskega dogajanja povečini nad Atlantskim oceanom. Jugozahodni tokovi nam bodo prinašali vlažen zrak, vendar danes ne bo v naši bližini izrazitejših vremenskih motenj. Najbrž bo ravno današnji dan še najbolj suh v tem koncu tedna, čeprav pridevnik suh, ni ravno najbolj primeren. Večjih padavin ne pričakujemo, ozračje pa bo vseeno vlažno. Tu pa tam se bo lahko pojavljalo rahlo rosenje, ponekod rahle padavine. Količine pa kakorkoli danes bodo skromne. Do izrazitejšega poslabšanja bo prišlo v prihodnjih dneh, ko se bo našim krajem približalo novo globoko ci-klonsko območje, ki se trenutno zadržuje med Biskajskim zalivom in Britanskim otočjem. Gre za globoko ciklonsko območje, ki vsebuje v višjih plasteh razmeroma hladen zrak. Našim krajem se bo približalo že jutri, njegov vpliv pa bo najizrazitejši v soboto. Od nedelje, ko se bo postopno začelo umikati, bo začel pritekati hladnejši zrak. V nedeljo zvečer bo predvidoma zapihala šibka do zmerna burja. V višjih slojih je ozračje trenutno nekoliko toplejše od dolgoletnih meritev, izvzamemo lahko le najnižje prizemne sloje, ki so nekako v normalnosti. Radiosonda iz Campofor-mida pri Vidmu je včeraj opoldne namerila ničlo v prostem ozračju na višini 1621 metrov, na višini 1333 metrov +1,6 stopinje Celzija, na višini 2875 metrov -6,9 stopinje Celzija in na višini 5430 metrov -22,7 stopinje Celzija. Včeraj čez dan se je temperatura marsikje v nižinskem pasu ter ob morju povzpela preko meje 10 stopinj Celzija. V začetku tedna je v Kanalski dolini ter v dolini Rezije močno snežilo. Na Trbižu je snežna odeja visoka poldrugi meter, v Reziji pa občutno presega višino pol metra. Tako zasnežene zime bodisi v Kanalski dolini kot v dolini Rezije, kar velja za celoten gorski svet v Furlaniji Julijski krajini že veliko let ne pomnijo. Danes bo zmerno do pretežno oblačno in vlažno, občasno bo lahko padlo nekaj kapelj dežja. Jutri se bo od zahoda vreme poslabšalo. Čez dan se bodo začele pojavljati padavine, ki se bodo zvečer in v noči na soboto okrepile. Največ jih bo v Karnijskih in Julijskih Alpah in predalpah, najmanj pa predvidoma, vsaj sprva, ob morju. Toplo bo, meja sneženja bo nad okrog 1200-1400 metrov. V soboto bo oblačno in deževno, predvsem v gorah bodo padavine močne. V nedeljo se bo nadaljevalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, količine bodo manjše, predvidoma bo tudi nekaj več spremenljivosti. Ohladilo se bo, proti večeru bo zapihala šibka do zmerna burja. Na sliki (foto Luigia Negro): stavba, v kateri imata med drugim sedež Zveza slovenskih kulturnih društev in operativni sedež Rozajanski dum v Reziji je bila v zadnjih dneh prekrita s snegom prejeli smo - Malo za šalo, malo zares Povprečni bralec našega dnevnika V nečem smo si vsi bralci Primorskega dnevnika enaki. Definitivno. Bralci Primorskega zjutraj vstanemo. Sicer tudi ostali zemljani zjutraj vstanejo, a to je trenutno nepomembno. Po vstajanju se pri nas bralcih že začenjajo ustvarjati razlike. Nekateri gredo najprej v kopalnico na minus dva deci, drugi v kuhinjo, da si nalijejo svežega soka. Najzvestej-ši, ki so ponavadi tudi naročniki, si nadenejo haljo ali trenerko, največkrat kar čez pižamo, in jo mahnejo pred duri, da prevzamejo svež Primorski dnevnik. Ugotovljeno je, da večina naročnikov usklajuje uro vstajanja s prihodom kolporterja. Nerodno je čakati in vsako minuto pokukati skozi okno, če je ra-znašalec že prišel mimo. Če in ko ta iz katerega koli razloga zamuja, je že prava drama in dan se prične ob zajtrku obogatenim s slabo voljo. Žal ima kolporter vsak dan pred sabo dolgo pot in ne uspe dostaviti prav vsakemu naročniku svežega dnevnika še pred njegovim odhodom v službo. Taki naročniki so največkrat zafrustrirani, če le niso upokojenci, ki si lahko privoščijo prvo listanje dnevnika tudi ob 9. ali 10 uri. Obstajajo bralci, ki so tako neučakani, da vstajajo že ob 5. uri in tečejo v trafiko, da si kupijo dnevnik še pred prihodom raznašalca. So tudi taki, kipo-trpijo, saj vedo, da bodo lahko brezplačno prelistali dnevnik v knjižnici, ustanovi, društvu ali šoli, kjer si ga zadnji bralec lahko celo vzame domov (največkrat postrežnik). Nekateri se prisilijo, da v teku dneva dnevnik prelistajo ali preberejo v gostilni ali kavarni - ti so tisti, ki jih skrbi, kaj bo rekel sosed, če bo videl, da so naročeni na Primorski. Za nekatere pa je strošek dnevnika previsok in ga zato berejo le občasno, ko se jim ponudi priložnost. Skoraj z gotovostjo si upam trditi, da ne obstajajo ne naročniki ne bralci Primorskega, ki dnevnika ne berejo ali vsaj prelistajo. Do tu smo že ugotovili nekaj razlik med bralci. Toda največje razlike pridejo do izraza šele, ko leti, največkrat ob skodelici kave in pecivu, začnejo listati dnevnik. Takrat se razlike razbohotijo in se nji- hovo število nevarno približa skupnemu številu bralcev. Ker bi bila analiza, ki bi obdelala prav vse razlike nedvomno preobsežna se bom omejil le na tiste profile, ki se mi zdijo najbolj reprezentativni: Profil a: (nevtralen) prelista dnevnik od prve strani dalje, površno prebere naslove in se zaustavi le ob tistih, ki ga posebno privlačijo, nato prebere še del ali celo ves članek. Občasno, zvečer vzame ponovno dnevnik v roke in ob pregledu sporeda TV programov, med eno ekonomsko propagandno prekinitvijo (reklamo) in drugo prebere še kakšen krajši članek, mnenjski prispevek ali pismo bralcev. Profil b: (nevtralen, mlajši) prelista dnevnik od zadnje strani proti prvi. Prebere športne strani, ob petkih Klopa in bežno prelista vse ostale strani do prve. Zaustavi se le, če opazi članek, ki piše o domačem vaškem društvu ali ob reklami za nov pub. Nikoli ne prezre oglasov, ki najavljajo otvoritve osmic. Profil c: (upokojenec) prebere prav vse! Štirikrat prebere članek o nastopu svojega vnuka. Babice lahko tudi izrežejo slikico, da jo pokažejo prijateljicam na naslednji upokojenski večerji. Profil č: (ljubitelj morja in vseh oblik jadranja) podrobno si naštudira vremensko napoved. Profil d: (ljubiteljski kulturni delavec) prebere vse članke ki obravnavajo njegovo interesno dejavnost. Posebno pozorno prebere članek o pobudi, ki jo je pravkar organiziral ali pri kateri je sodeloval. Obstaja nevarnost, da preskromna ocena prizadene njegovo zagnanost in aktivnost - tega se novinarji prav dobro zavedajo. Profil e: (zainteresirani, aktivni kulturno-po-litični delavec); veliko večino bralcev, ki spadajo v to kategorijo lahko razdelimo v dve podskupini, in sicer v podskupino R in podskupino B. Obstajajo sicer tudi zelo redki zainteresirani, aktivni kulturno-politični delavci, ki se ne uvrščajo v ti dve podskupini, a so statistično nepomembni. Profil e-R: običajno začne brati dnevnik od prve strani dalje. Identificira članke, ki opisujejo dejavnost njegove interesne skupine e-R. Jih bežno prebere, saj se je sej in pobud udeležil in že ve, o čem se je razpravljalo. Če je sam poslal uredništvu kakšen prispevek, ko je ta objavljen, ga natančno in pazljivo prebere, da kontrolira, če je uredništvo kaj izpustilo oziroma, če so se prikradle kakšne napake. Nato pregleda in natančno prebere vse članke, ki obravnavajo interesno skupino e-B. Preveri, da v dnevniku prevladujejo članki in slike, ki obravnavajo njegovo interesno skupino. Glede na rezultat se mu samodejno uravna razpoloženje, ki ga bo spremljalo cel dan. Zaskrbi ga, ko kakšna pobuda ali dejavnost skupine e-R ni bila medijsko pokrita. Ne da bi se vprašal o preobremenjenosti novinarjev, se ob prvi priložnosti pritoži odgovornemu uredniku, da dnevnik ne pokriva dovolj dosledno dejavnosti v manjšini. Profil e-B: tudi on začne brati dnevnik od prve strani dalje. Ugotovi, da je kot po navadi vsebina preveč e-R naravnana. Ugotovi, da je bilo od 35. prispevkov, ki jih je njegova interesna skupina poslala v objavo dejansko objavljenih le 9 in od teh je bilo 6 skrajšanih. Nato se reakcije posameznikov iz profila e-B razlikujejo: nekdo pri priči vzame v naročje prenosnik in napiše uredniku protestno e-mail sporočilo, ki nikakor ni za objavo. Drugi se omeji na prijazen telefonski poziv, kjer izrazi svoje začudenje. Tretji počaka do prve priložnosti, ko se lahko osebno potoži. Večina pa se sprijazni, da drugače ne more biti. Vsekakor vsak sklene, da bo neustrašno nadaljeval s pošiljanjem prispevkov, ki bodo podrobno in obširno opisali prav vsako, še tako nepomembno dejavnost ali pobudo, ki povprečnega bralca Primorskega dnevnika prav nič ne zanima. To so v širokih obrisih profili, v katere lahko vključimo skoraj vse naročnike in bralce Primorskega dnevnika. Nekateri so lahko vključeni v več skupin na enkrat, drugi so lahko danes v eni skupini ju- tri spet v drugi. Edino dve skupini sta taki, da noben bralec ali naročnik ne more biti vključen istočasno v obe: to sta skupini e-R in e-B. Pravijo, da se je pred časom našel en naročnik, ki je skušal to narediti, a zgleda, da mu operacija ni uspela in se je spremenila le v sicer bolj redek pojav prehoda iz skupine eR v skupino e-B. Tudi obratni prehodi so bolj redki. Ob upoštevanju vsega tega morajo nesrečni, nesebični in neutrudljivi novinarji z odgovornim urednikom na čelu vsak dan napolniti bele strani in pri tem paziti, da bodo, kar se da, vse bralce (nepa nujno tudi člane-naročnike) zadovoljili, nobenega prizadeli in kar je najpomembnejše, da se ne bodo nobenemu preveč zamerili. Res nezavidljivo poslanstvo, sizifovo delo. Ob vsem trudu, ki ga neutrudljivi novinarji z odgovornim urednikom na čelu vsak dan (razen ob nedeljah) prelivajo na bele strani, upoštevajoč zgornja načela in kar se da "objektivnost", se zgodi, da kakšna izdaja dnevnika izpade dolgočasna in nezanimiva, a k sreči se najdejo takrat pisma uredništvu ali še neobjavljeni prispevki, ki poživijo izdajo in pokvarijo razpoloženje kakšnemu od zgoraj opisanih profilov, ne da bi bila ogrožena dnevnikova "objektivnost". V vsej zgodbi je poglavitnega pomena to, da kljub vsemu zgoraj (šaljivo) napisanemu naš dnevnik vsak dan izhaja in nas obvešča o utripu naše skupnosti. Odgovorni urednik in novinarji pa se zavedajo, da je Primorski dnevnik nepogrešljiv člen naše skupnosti in da njihova ni samo služba, je poslanstvo, ki ga morajo dan za dnem uresničevati. Morali bi le tu pa tam s kančkom hrabrosti, upoštevajoč želje in pričakovanja članov, naročnikov in bralcev, večkrat izraziti svoja mnenja in prepričanja. Tudi če bodo zgrešili, jih ne bo nihče križal. V skrajnem slučaju, če bodo preveč vztrajali, jih bo direktor le odslovil. Lev O. P.S. V vsaki šali je tudi kanček resnice. / MNENJA, RUBRIKE_Četrtek, 5. februarja 2009 5 PISMA UREDNIŠTVU Usoda slovenske šole Dragi Duško! Ne vem, če si v svojem torkovem uvodniku mislil tudi name, ko si ciljal na tiste naše predstavnike javnega življenja, ki jim je bolj pri srcu lastna politična promocija kot dejanska usoda slovenske šole. Upam pa, da mi vsaj priznaš, da sem kljub kritikam in utemeljenim razmišljanjem na račun odločitve o vertikalizaciji, ki se mi zdi še vedno prenagljena, nisem nikogar postavljal na sramotilni oder. Vendar me Tvoje pisanje spodbuja, da mimo vertikalizacije, o kateri ne bom in ne bi več spregovoril, poudarim nekaj drugega, kar se meni zdi velikanski nesporazum, ki je v naših razpravah o šolstvu prisoten in verjetno prispeva k dodatnemu burjenju duhov, prav zaradi »izvirnega« greha: razpravljamo o naši, o slovenski, o manjšinski šoli in se uvrščamo med potencialne protagoniste posodabljanja slovenske šole, pri tem pa hkrati pozabljamo, do se pogovarjamo o državnem ustroju, ki se ravna na osnovi čedalje slabših zakonov in predpisov, začenši od uveljavitve tako razvpite šolske avtonomije, ki je v Italiji omogočila le dejstvo, da država odtlej veliko prihrani na proračunu za izobraževanje in je ravnatelje čez noč spremenila v menežerje, čeprav se večina slednjih ni izrecno šolala in pripravljala za to. Hočem reči, da to, kar imamo več od ostalih je le nekaj posvetovalnih organov, ki o določenih zadevah lahko izreče posvetovalno (niti ne obvezujoče mnenje). Za vse ostalo imamo na voljo tista sredstva, ki v dobrem (veliko več) kot v slabem (veliko manj), pogojujejo življenje šolskega sistema v Italiji. Edina prava specifičnost (in to je tudi vse) naše šole je potek pouka v slovenščini. Politika, krovni organizaciji, manjšina v celoti ne more nekoliko drugače posegati v šolski sistem, lahko le izreka mnenja in izvaja vsedržavne smernice, tako kot ostale šole z italijanskim učnim jezikom. Zaradi vsega navedenega se mi zdi zares malce pretirano, da so napred-njaki sedaj tisti na strani vertikalizaci-je in nazadnjaki vsi ostali. O tem vprašanju se je doslej govorilo le med šolniki in tistimi, ki so dolžnostno zraven pri šolski problematiki. Gre za organizacijski model, ki po svoje ni niti slab niti dober, je lahko le nekoliko bolj ali manj ustrezen glede na okoliščine. Zato in tudi ker me podedovani čut »razredne pripadnosti« vedno sili v to, da se sprašujem predvsem komu je nekaj lahko koristno, se mi zdi dokaj čudno, da tudi sam zamenjuješ nek delen in fragmentaren poseg, ki zadeva dva primera v tržaški pokrajini in za katerega je predlagatelj funkcionar tržaške Občine s tem, kako naj bi izgledala celovita organizacijska in vsebinska podoba naše šole. Sam sem na primer prepričan, da glede na obstoječo stvarnost, je verjetno neustrezen tudi obstoječi model šole s slovenskim učnim jezikom in da bi bilo nemara veliko bolje če bi svoje energije in polemične naravnanosti raje preusmerili v razpravo o vsebinskih problemih »naših« šol. Dogaja se namreč, da je čedalje več otrok, ki obiskujejo in zapuščajo prvostopenjsko slovensko šolo z neustreznim znanjem slovenščine, in to je po mojem mnenju sedaj in v prihodnjih nekaj letih naš največji problem, če že vsi soglašamo, da moramo skrbi za jezik posvetiti čimvečjo pozornost. Samo, lepo vas prosim, ne prodajajte mi večstopenjskega inštituta za korak naprej, ker nam v tem trenutku in danih razmerah rešuje edinole problem nekritih ravnateljskih mest. Havala za pozornost in brez zamere Igor Kocijančič Solidarnost s predsednikom SSO (1) Zbirni narodni stranki Enotna lista in Slovenska skupnost izražata polno solidarnost do predsednika Sveta slovenskih organizacij dr. Draga Štoka ter ocenjujeta kot neutemeljene vse napade, ki sta jih bila deležna on in kro- vna organizacija, kateri predseduje. Pri tem EL in SSk menita, da je današnje zaostrovanje v popolno škodo slovenski narodni skupnosti v Italiji. Predsedniku Štoki, EL in SSk priznavata, da je znal vzpostaviti pravilno razmerje med obema slovenskima krovnima organizacijama v Italiji, saj je prav ovrednotenje sodelovanja na ravni civilne družbe temelj, na katerim je potrebno graditi prihodnost naših narodnih skupnosti, ki živijo v sosednjih državah republike Slovenije. Posebno je to obvezna predhodnica, če imamo na vidiku združevanje. Predvsem pa gre predsedniku SSO-ja priznanje, da je in še vedno zagovarja nujo, da poteka, ob sodelovanju na ravni civilne družbe, tudi uveljavljanje politične enotnosti na osnovi modela narodne zbirne stranke. EL in SSk želita podčrtati pomembna prizadevanja predsednika SSO Štoke na zadnjem zasedanju Slo-maka v Novi Gorici, ko je odločno zagovarjal prisotnost obeh zbirnih političnih strank v Svetu za Slovence v zamejstvu, kot je to določila prejšnja vlada in potrdil sedanji minister Žekš. Pri tem je seveda bila popolnoma neumestna in nerazumljiva zahteva sedanjega predsednika Slomaka, da se EL in SSk izključita iz tega pomembnega vladnega telesa, kar bi znatno ošibilo njegovo težo in vlogo. Enotna lista in Slovenska skupnost želita še poudariti pozitivno in odprto držo, ki jo je predsednik Štoka zmeraj dokazal do obeh narodnih političnih strank ter vedno zagovarjal pomembnost njunega poslanstva pri uveljavljanju narodne enotnosti na politični ravni. Prav ta je osnova, preko katere bo bistveno lažje doseči kvalitetnejše sodelovanje tudi na ravni civilne družbe. Vladimir Smrtnik, predsednik Enotne liste, Celovec Damijan Terpin, tajnik Slovenske skupnosti, Trst Solidarnost s predsednikom SSO (2) Trije pokrajinski predsedniki Sveta slovenskih organizacij za Trst, Gorico in Benečijo izražamo polno solidarnost predsedniku Dragu Štoka ob prejšnjih in sedanjih kritikah ter napadih, ki se vrstijo v teh dneh. Dejstvo je, da so ta pisanja neutemeljena in gredo mimo bistva izjav, ki jih je predsednik SSOja izrekel na zasedanju deželnega sveta krovne organizacije. Ob tem pa želimo poudariti, da so to početja, ki v tem trenutku škodijo položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Predsednik SSO Štoka je primerno zastavil delovanje krovne organizacije in ga utemeljil na sodelovanju z SKGZ, ob tem pa poudaril potrebo po enotnem političnem nastopanju. Prepričani smo, da je to predlog, ki slovenski narodni skupnosti lahko odločilno pripomore kljubovanju zahtevam časa. Trije pokrajinski predsedniki podpiramo tudi zahtevo po rotaciji predsednika v Slomaku, kar pa ne predstavlja kritiko do sedanjega predsedovanja, temveč konkretno uveljavljanje strukturne demokratičnosti. Določila ustanovne listine Slomaka, ki predsedniški mandat omejujejo bi se morale spoštovati, ne glede na to kdo zaseda položaj predsednika v Slomaku. Prav to bi tudi omogočilo, da bi prišla bolj do izraza vsaka posamezna narodna skupnost, ki je sedaj zastopana v Slomaku. Igor Švab, SSO Trst Walter Bandelj, SSO Gorica Giorgio Banchig, SSO Čedad Eno je kakovostno šolstvo, drugo delovna mesta Besede uporabljene kot orožje, real-socialistično mobiliziranje mas, ki ti v izlivu čustvenega naboja rečejo: bravo, lepo si povedal, prav imaš... ti si naš! Take občutke imam, ko v PD prebiram stališča o slovenskem šolstvu v Italiji. Celo doma je neznosno, če izhajaš iz družine, ki je tesno povezana s slovensko šolo. Napetost je na takem nivoju, da se doma sploh več ne govori o drugem in da zaradi čustvenega naboja mislimo s srcem in ne več z racionalno pa- metjo. Situacijo, kateri smo priča, je najbolje analiziral v svojem uvodniku novinar Ivan Žerjal, nekje je zmanjkalo pogovarjanja, analize in sinteze pogledov ter mnenj. Zmanjkalo je sestajanja, kjer si vsi za zaprtimi vrati nalijemo čistega vina in se pogledamo v oči, kjer iz naših ust govori racio, ne pa patos. Za zaprtimi vrati pa zato, ker se pred odprtimi kot kaže ne da, saj si pred javnostjo spet dajo vsi gor masko in govorijo to, kar se jim bolj splača, v osebnem omejenem interesu in ne nujno to, kar bi bilo perspektivno za celotno manjšino in ta prostor. Odgovornost politike je izravnavati pot proti cilju, ki ga hočemo doseči. Najprej pa je potrebna identifikacija skupnega cilja. Prepričan sem, da tudi v tem nismo enotni. Za nekatere je cilj razvoj modela in njegova prilagoditev modernim časom, tudi če to zahteva racionalizacijo. Za druge pa je cilj ohranjanje pozicij na okopih pod vsako ceno, tudi s sklicevanjem na pravne inštrumente, ki izhajajo iz sredine prejšnjega stoletja in niso bili zapisani za družbo, ki jo poznamo danes. V različnost naših ciljev sem se prepričal, ko sem v enem prispevku k razpravi prebral, da kakovost ne more biti niti opravičilo, kaj pa glavni in edini cilj, kot je po mojem mnenju, ko razpravljamo o šolstvu. V razpravo, kaj je bolje, če je to racionalizacija ali ne, se ne bom spuščal, stališče Demokratske stranke, v kateri se udejstvujem, je bilo že objavljeno in stojim prepričano za njim. Dodam le to, da če bi imel čarobno palico, ki bi ustvarjala šole in bi imel magični termometer, ki meri kakovost, bi po tipično profesorski metodologiji ocenjevanja, raje imel eno samo šolo za 10 kot dve za 7. Slovenske šole ne bodo dobre zato, ker so naše, bodo dobre le, če bodo kvalitetne, ta je bila ena izmed redkih pripomb, ki se mi zdijo pravilne. Po izpostavitvi vizije in poti s strani politike ter ostalih faktorjev slovenske narodne skupnosti, je na vrsti stroka, ki mora povedati, kako do tega cilja. Stroka je tista, ki dobro pozna realne tehnične vozle in ki jih je sposobna najbolje razvozlati. Pri tem me skrbi, ko ravno iz strokovnih vrst prebiram mnenja nabita z emocijo, s pristopom, ki je daleč od strokovnega, ki govori o grobovih in prednikih, ki se obračajo v njih. To ni racionalni pristop. Dokler si bomo govorili s srcem, bomo le dodajali napetost, zrahljali medsebojne odnose in odnose do našega okolja. Cilj bo lahko diskreditiranje in blatenje bližnjega ali populistično nastopanje, ne pa reševanje konkretno nastavljenega vprašanja: kako urejena šolska mreža je najbolj primerna za slovensko manjšino v Italiji? Edino, kar potrebujemo je pomiritev strasti in sesti za skupno mizo, saj več glav razmišlja bolje kot ena sama. Naslednje leto nas pričakuje reforma višjih šol. Kakovostni model bomo nastavili le, če bomo sposobni preko svojih interesov in iz lastnih vrtičkov. Potrebujemo globalni pogled na deželno slovensko šolstvo. Identificirati bomo morali smeri, ki jih potrebujemo in ovrednotiti potencial, ki ga imajo te smeri. Mimo izvedljivosti, sem prepričan, da ne bo najboljša izbira imeti povsod vse smeri. Preskočiti iz svojega vrtička pa po mojem pomeni biti sposobni nečesa takega: poučujem fiziko na eni naših višjih srednjih šol. Izredno vesel bi bil trenutka, ko bi me, po ključu meritornosti, nadomestil profesor, ki je v poučevanju fizike boljši od mene, res, zelo vesel. Le da bi bil boljši! Braniti slovensko šolo v Italiji ni vedno tesno povezano z obrambo svojega delavnega mesta. To pomeni razmišljati kakovostno, vse ostalo ni več patos, je že pa-tetika. David Peterin, (pripadnik skupine šolnikov z enoletno delovno pogodbo, ki se mu bodo vrata v šolo zaprla »v fris«) Predlog Primer barkovljanske šole je še enkrat potrdil počasnost naše manjšine, ki se ne vede kot celota, a katere reakcije so razkropljene na inicijativo posameznikov. Ta problem, ki je po mojem ta glavni, je tudi vzrok vsem (ali vsaj večini) ostalim (neodločnost,...). Kako odpraviti razkropljenost in ustvariti kohezijo? Rešitev je v pravilno izbranem mehanizmu, ki v svojem ustroju to zagotavlja. Veliko ljudi govori o novoizvoljenem predsedniku onkraj Atlantika, in o tem, kako bi kaj takega potrebovali tudi mi. Poudariti pa moramo, da je njegov prihod v veliki meri sad mehanizma, ki je to omogočil (t.j. možnosti, da ljudje izberejo koga hočejo, da jim vlada). Moramo našo rešitev pričakovati z neba, ali si jo bomo ustvarili sami? Izkoristimo manjšini zelo naklonjeno slovensko vlado, jo prosimo pri tem za pomoč, in si organizirajmo tudi v naši sredi mehanizem, podoben tistemu, ki je omogočil preobrat onkraj velike luže (pa ne samo tam). Ali obstaja nevarnost, da nas bi ob takem izbiranju lahko potem italijani "šteli"? No, pa se organizirajmo tako, da nas ne bodo mogli. Saj je to naša interna stvar, ne njihova. (Npr. lastnega bančnega računa tudi ne kažemo tujcem, kaj ne?) Če se v Kocbekovi Tovarišiji tako lepo bere kako je partizanski agitprop deloval sredi gozdov v barakah, Nemci pa tega še povohali niso, bomo že znali dobiti kaj podobnega. (Npr. izvolitev poslancev po "okrožjih", ka-keršnihkoli že, in nato njihove posledične volitve zastopnikov manjšine.) Po kakšnem kriteriju naj bi se določilo kdo ima pravico voliti? Kot prvo bi rekel, da bo skoraj vsak kriterij bolj demokratičen od trenutnega (neobstoječega). Konkretneje, po mojem bi lahko imel volilno pravico vsakdo, ki je obiskoval npr. vsaj tri leta slovenske šole, in kdorkoli je dal otroke v slovensko šolo. Volilni seznami so tako za prvi primer kar Izvestja, v drugem pa seznami staršev na šolah. Doda se lahko še kratek seznam izjem (vključitvenih in iz-ključitvenih). Če bodo kaki italijansko govoreči oz. tuji starši tako tudi imeli volilno pravico, nič hudega, saj tudi na npr. italijanskih državnih volitvah volijo Kitajci ali Indijci, ki imajo italijansko državljanstvo (pa tudi kak Slovenec...). Morda pa, glede na njihovo odločitev (večkrat korajžno in radodarno, saj si je ne vsakdo upa narediti), imajo taki starši do tega tudi pravico. Kot "okrožja" izberimo npr. kar šole same, bližnje sedeže kakih športnih ali kulturnih društev pa uporabimo kot volišča. Skrutinatorje bomo že našli po poti. (Ali pa bi morda volili po internetu?) Zberimo potrebno korajžo, do letošnjega junija 2009 se zmenimo za kriterije, za naslednji januar 2010 pa or-ganizirajmo skupno izbiro ("volitve") zamejskega zastopstva. Kak mlad in talentiran zamejski voditelj bo nato iz nečesa zasnovanega na tako zdravih temeljih demokratične notranje-zamejske diskusije ter interne kompeticije, v katero bomo VSI lahko soudeleženi, gotovo skočil na dan. Ne samo, pri vodenju bo nato točno vedel ZAKAJ je bil izbran, in KAJ mora storiti ob takih primerih kot je bil npr. ta barkovljanske šole, ali podobnih. Se morda opravičevati, ali pa se morda vesti na pol diplomatsko, ali pa se trdno postaviti za našo stvar. Odločitev bo vsekakor (zaradi kriterija po katerem je bil izbran) že v osnovi bolj naša, kot njegova. Mehanizem je tu. Če ima kdo drug kak boljši predlog, ga bom z veseljem prebral ali slišal. V obratnem primeru pa je že Sherlock Holmes trdil, da ko smo izločili vse nemogoče možnosti, mora tista ki preostaja, naj bo še tako neverjetna ali čudna, biti ta prava rešitev problema. Iztok Bajc PS: O tej tematiki (sistematični in od ljudi legitimirani organiziranosti naše manjšine) premišljujem že vrsto let ter sem zmeraj bil trdno prepričan v njeno temeljno pravilnost. (I.B.) Dogajanje v Miljah Spoštovano uredništvo! Zadovoljen sem, da odbornik in blagajnik Društva Slovencev miljske občine Samo Ferluge in predsednica Mirna Viola končujeta »polemiko o dogajanju v Miljah«, čeprav z moje strani ni bilo polemike, temveč le dobronamer- na kritika društvu, katere član sem tudi sam. Tudi kritike bi ne izrekel, če bi oba s takšno vnemo in ažurnostjo, s kakršno sta se odzvala na moje besede, odgovorila Grizonovim izjavam o dvojezičnih tablah. Morda pa bi njuno pisanje navsezadnje lahko pripomoglo, da se tudi v samem društvu razjasni odnos do mene kot občinskega svetnika. Navezal bi se na besede Mirne Viole, ki se sprašuje, če izvajam to, za kar mi je dalo preferenco 99 ljudi na zadnjih občinskih volitvah. Verjetno bi prejel kak glas več, če bi med volilno kampanjo na domove ne prihajala pisma, na katerih je bil med drugimi tudi žig Društva Slovencev miljske občine in s katerimi so vabili volivce, naj svojo preferenco oddajo drugemu slovenskemu kandidatu. Hvalevredno je, da se društvo zavzema za izvolitev slovenskih kandidatov, manj hvalevredno pa je, da se opredeljuje samo za enega izmed njih! Glede vprašanja, ali res izvajam to, za kar so mi volivci izrazili zaupanje, pa sodbo rade volje prepustim njim samim: že dolga leta me poznajo in mi na vsakih volitvah zaupajo. Njihov glas mi je omogočil, da sem bil med tistimi občinskimi svetovalci, ki so prejeli največ preferenc. Kritična beseda, čeprav javna, je po mojem mnenju lahko le spodbuda za še boljše sodelovanje v korist naše skupnosti, še zlasti če sodelovanje sloni na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Danilo Šavron, miljski občinski svetnik Ana Blatnik in njene zasluge Najprej po tej poti želim gospe Ani Blatnik (Koroška Slovenka Ana Blatnik, svetnica v zveznem svetu na Dunaju) v novi funkciji - predsednica koroških socialdemokratskih žensk - veliko moči, dobrih živcev in mnogo podpornikov in podpornic v njenih prizadevanjih za slovensko manjšino in ženske. Te moje javne čestitke so tudi reakcija na poročilo(?) vašega dopisnika I. Lukana. Njegov članek (Ana Blatnik nova predsednica koroških socialdemokratskih žena, PD 29. 01. 2009) se mi zdi kar precej polemičen in zelo ozek. Gospo Trannacherjevo tudi jaz poznam kot političarko, ki je zelo naklonjena slovenski manjšini. Toda treba je oceniti oziroma meriti ljudi (in tudi politike) ne samo po enem dejanju. Tako kot gospo Trannacherjevo naj ne bi merili samo po tem, da pri prihodnjih volitvah na Koroškem kandidira na listi Wiedenbauer, zvezno svetnico Ano Blatnik ne merimo samo po tem, da je leta 2004 glasovala za koalicijo socialistične stranke z Haiderjevim BZO. Gospa Ana Blatnik, koroška Slovenka, je spregovorila v zveznem svetu na Dunaju slovensko, se vedno zavzemala za interese slovenskih ustanov in društev, pomagala na mnogih področjih kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev in Slovenk. Zato se mi zdi, da takšno poročanje - posebno zadnji odstavek - pri bralcih/bralkah, ki koroške politične scene in tudi slovenske manjšine ne poznajo dobro, ustvarja napačno sliko o delovanju Ane Blatnik. Trudi Wieser-Moschitz Pika na - Kanarin Čestitke novima upraviteljicama Bara na Opčinah! Upajmo, da sta res preimenovali Bar v svojo prvotno obliko »Kanarin«, kot piše v članku dne 30.1.2009, saj so ga bivši slovenski??! upravitelji preimenovali v »edino pravo« italijansko obliko »Al Canarino«. Bar je bil od vedno - Kanarin!! (Mogoče pa takrat nismo imeli se zaščite??) Lep pozdrav Jan Vouk 6 Četrtek, 5. februarja 2009 GOSPODARSTVO kriza - Tondo z odborniki na protikriznem vrhu s socialnimi partnerji in lokalnimi upravami Dinamična zaščita sistema in priprava novih strategij Dežela pripravlja takojšnje posege in varčuje za nujne potrebe prebivalstva in podjetij VIDEM - V razmerah svetovne gospodarske krize, ki kaže drugačne kritične točke od dosedanjih kriz in ki jih je zaznati tudi v Furlaniji-Julijski krajini, je treba »odgovarjati na nov in drugačen način, s ciljem dinamične zaščite našega sistema, ki se bo sposobna odzivati na postopne spremembe, v katere smo vključeni«, je dejal predsednik Dežele FJK Renzo Tondo na včerajšnjem srečanju s predstavniki deželnih podjetnikov, sindikatov in lokalnih uprav v Vidmu. Protikrizno omizje na videmskem sedežu deželne uprave je potrdilo, da je treba »omejiti škodo zaradi krize in delati na tem, da bo mogoče v boljših časih vzpostaviti nove razvojne strategije«. Tondo je namreč prepričan, da ne bi bilo kredibilno, če bi že danes določili neko zanesljivo strategijo za prihodnost, saj se napovedi in scenariji na ekonomskem področju neprestano spreminjajo ali celo spreobračajo. V zameno je treba sprostiti vso sposobnost javnih uprav in zasebnega podjetništva za podporo lokalnega sistema in podjetij, tudi majhnih, ki se lahko borijo s krizo tako, da zastavijo temelje za nadaljnji razvoj, je poudaril. »Za to, da bi izšli močnejši iz sedanjega položaja in da bi se v prihodnjem popolnoma spremenjenem sistemu znašli,« je po Tondovi oceni potrebno znati uporabljati socialne blažilce, uvesti zelo pozorno kreditno politiko, ki bo usmerjena v ino-viranje, izvajati strogo politiko krčenja neproduktivne javne porabe in razvijati močno kohezijo, ki bo okrepila solidarno dimenzijo deželne skupnosti. Predsednik je nato podal pregled dejavnosti svoje uprave v funkciji naštetih točk, pri čemer je izpostavil, da je bila odločitev o omejevanju zadolženosti ob lanskem proračunskem rebalansu več kot primerna in danes omogoča ohranjanje finančne trdnosti deželnega javnega sistema, ki tako lažje ukrepa v podporo podjetij in sploh gospodarstva prek skrbne politike investicijske porabe. Tondo se je odzval tudi na pričakovanja gospodarstva po odpravljanju birokracije in poenostavljanju postopkov, ko je napovedal prenovo javne uprave, da bo ta učinkoviteje in hitreje odgovarjala na potrebe državljanov in podjetij v tej občutljivi fazi. »Kdor dela v javnem sektorju mora glede na jamstva, ki jih to prinaša, biti solidaren z ostalim delom skupnosti in zagotavljati najboljše možne storitve,« je opozoril predsednik Dežele, ki je po koncu razprave izrazil zadovoljstvo z uspehom omizja in še posebej pohvalil zelo konstruktiven prispevek deželnega sekretarja sindikata UIL Luce Visentina, ki je govoril tudi v imenu Cgil in Cisl. Renzo Tondo na videmskem protikriznem vrhu s socialnimi partnerji in lokalnimi upravami eu - Komisija sprejela Zeleno knjigo Bruselj prenavlja politiko prometnih infrastruktur BRUSELJ - Evropska komisija namerava prenoviti podobo čezevropskih transportnih mrež. V politiki za uresničitev teh infrastruktur je po mnenju Bruslja potrebno upoštevati kljubovanje podnebnim spremembam, nujnost novih povezav z državami, ki mejijo na EU, in z ostalim svetom, kot tudi impulz, ki jih lahko mreže prispevajo h gospodarskemu in družbenemu razvoju. Te ugotovitve so vsebovane v Zeleni knjigi, sprejeti na predlog podpredsednika Evropske komisije in komisarja za transport Antonia Tajanija. »Preizkusiti je treba nove ideje za preusmeritev in racionalizacijo naših politik in za potrditev naših prizadevanj, da začnemo delati za dokončanje mrež,« je izjavil Tajani. C dokumentu je izpostavljena nujnost uporabe vseh načinov prevoza, pri čemer naj bi imel prednost inteligentni in v celoti intermodalni transport, zasnovan na novih tehnologijah. Za prevoz blaga naj bi ustrezno razvili prista- niške infrastrukture, integrirali železniške koridorje in ovrednotili potencialnost letalskega prevoza blaga. Hkrati namerava Evropska komisija prenoviti tudi službo potniškega prevoza, začenši z integracijo med letalskim in železniškim sistemom oziroma med sistemi prodaje vozovnic. Zelena knjiga Evropske komisije o čezevropskih mrežah bo osnova za začetek razprave z državami članicami povezave, medtem ko Evropski parlament pripravlja lastno poročilo o prihodnosti transportnih mrež, ki naj bi ga predvidoma sprejeli na plenarnem zasedanju skupščine v aprilu. Evropska komisija je te dni predstavila tudi predloge za financiranje energetskih projektov s ciljem izboljšanja energetske varnosti po krizi z ruskim plinom. Projekte naj bi financirali s 5 milijardami evrov neporabljenih sredstev za kmetijstvo, izboljšali pa naj bi notranjo energetsko povezanost v EU in zmanjšali odvisnost od ruskega plina. zavarovanje - Prvi obračun za 2008 Generali s 4-odstotno rastjo zbranih premij MILAN - Zavarovalni koncern Generali je lani zbraa za 67,4 milijarde evrov premij, kar je 4,1 odstotka več kot v letu 2007, je zapisano v tiskovni noti o ravnokar zaključenem preliminarnem poročilu o lanskem poslovanju zavarovalne skupine. Veja življenjskega zavarovanja je dosegla 3,3-odstotno rast na 45,9 milijarde evrov, medtem ko je škodno zavarovanje doseglo 5,8-odstotno rast na 21,5 milijarde evrov. Nova produkcija v obliki ekvivalentnih letnih premij se je povečala za štiri odstotke na 4,7 milijarde evrov. Družba krilatega leva je lani po prvih obračunih dosegla večjo rast kot so napovedovali analitiki, ki so pričakovali stabilni letni izid ali celo rahlo znižanje rezultatov glede na predlanske. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu zavarovalnice, podatki o gibanju premij potrjujejo »razvojno sposobnost skupine v letu, ko so tudi zavarovalniški trgi začeli plačevati učinke go-spodarsko-finančne krize izrednega dosega. Elementa, ki sta omogočila, da se je tudi lanska poslovna doba končala z rastjo, sta bila večja geografska diversifikacija in multikanalna strategija distribucije, ki je še posebno učinkovala po lastniških kanalih.« V Italiji je koncern dosegel še večjo rast, za 4,6 odstotka (1534 milijonov), medtem je bila prodaja nove produkcije življenjskega zavarovanja na tujih trgih vredna 3207 milijonov evrov, kar je za 3,7 odstotka več kot v letu 2007. Najbolj se je dejavnost povečala v Nemčiji, za 21,3 odstotka, v vzhodni Evropi pa je dosegla 6,4 odstotka. Do 5,7-odstotnega upada je prišlo v Franciji, kar je posledica teže produktov z visoko finančno stopnjo, ki je značilna za zavarovalne portfelje na tamkajšnjem trgu. Na področju škodnega zavarovanja je bila boljša dejavnost v neavtomobilskem sektorju (+4,5 odstotka), medtem ko je trg avtomobilskega zavarovanja utrpel učinke drastičnega znižanja novih registracij vozil in visoke konkurence na področju tarif (+1,2 odstotka). V Italiji je bilo področje škodnega zavarovanja lani razmeroma stabilno (-0,4 odstotka), če izvzamemo avtomobilsko zavarovanje pa je prišlo do 1,8-odstotne rasti. sejmi - Od 6. do 9. marca v Trstu Izredno zanimanje za 3. sejem Olio Capitale TRST - Tretja izvedba sejma Olio Capitale - Salon tipičnega in kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja, ki bo na tržaškem sejmišču od 6. do 9. marca, je doživela dobesedni naval razstavljalcev. Predstavili se bodo na štiri tisoč kvadratnih metrih površine, kar je tisoč metrov več kot ob prejšnji izvedbi, protagonisti pa bodo najboljše nacionalne in tuje produkcije tega žlahtnega olja. Dogodek, ki ga prireja tržaška sejemska družba Fiera Trieste Spa s sodelovanjem združenja oljčnih mest As-sociazione nazionale citta delTolio, bo tudi letos obogatilo veliko spremnih prireditev. Vse večja kultura uživanja in uporabe oljčnega olja privablja v Trst številne gostince iz Italije in tujine, ki bodo sodelovali na seminarjih, posvetih in degusta-cijah. Če bodo gostinci lahko izostrili svoje poznavanje različnih vrst olja in prišli v neposreden stik s proizvajalci, bodo imeli obiskovalci sejma priložnost, da poskusijo in si kupijo primerke najboljše domače in tuje produkcije oljčnega olja. Na tržaški sejemski razstavi bodo sodelovali proizvajalci iz Lacija, Ka- EVRO 1,2818 $ -0,24 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 04.02. 03.02. ameriški dolar japonski jen 1,2818 114,28 8 7598 1,2849 115,02 8,7891 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 46,5270 62 2570 46,5075 62,1890 II lUlJjKa 1 ULilJCI danska krona r\ritancKi ti mt 7,4514 0,89010 7,4530 0,90290 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,6693 8,8920 10,7506 9,0390 1 1UI VCjKa 1S.I Ul 1C1 češka krona 28,380 1,4896 28,398 1,4898 JVILOIJKI 11 al 1K estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 298,50 15,6466 299,25 1 1 IC1UACU3K1 IUI II 1 L poljski zlot 4,6740 1,5928 4,5495 1,6058 KC11 IOUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi 2,0006 1,9558 2,0113 1,9558 UUlUal JM ICV romunski lev II1Y*\\/<:K i ifac 4,3050 3,4528 4,3065 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,7020 2,9618 0,7014 2,9841 Ul a ¿.lil j M l Cal islandska krona ti ircKa lira 290,00 2,1074 290,00 21138 LUIJKCI IIIO hrvaška kuna 7,3872 7,4047 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 4. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,445 1,23563 1,77375 2,08875 libor (eur) 1,705 2,05125 2,145 2,2375 libor (chf) 0,315 0,52167 0,65833 0,96 euribor (eur) 1,711 2,053 2,143 2,236 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.665,76 € +130,12 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. februarja 2009 eu - Zasedanje AERB Nastaja mreža obmejnih regij Evropske unije TRST - Evropske obmejne regije bodo vzpostavile stalno mrežo za zagon globalnega gospodarstva in v ta namen ovrednotile inovativnost, raziskovanje in razvoj, kar bodo uresničevale prek skupnih ciljev oziroma sinergičnih projektov. Odločitev o aktiviranju tega tesnega medregijskega sodelovanja je bila sprejeta na mednarodnem forumu Evropskega združenja obmejnih regij (AERB), katerega podpredsednik je predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. Sklepni dokument zasedanja, ki je bilo v španskem mestu Vigo, je sad dela, ki se je lanskega aprila začelo na tržaškem zasedanju AERB. Na prihodnjem sestanku izvršnega odbora združenja evropskih obmejnih regij bodo določili kapilarne sektorje poseganja v okviru treh makropodročij (inovativnost, raziskovanje in razvoj), pri čemer bodo posebno pozornost posvetili nano-tehnologiji in okolju prijaznemu raziskovanju v funkciji oživljanja trenutno zaradi krize najbolj prizadetih industrijskih panog. labrije, Abrucov, Molizeja, Mark, Li-gurije, Toskane, Sicilije, Apulije, Sardinije, Veneta, Piemonta, Umbrije, Emilije-Romagne, Kampanje in seveda Furlanije-Julijske krajine, kot pri prejšnjih izvedbah pa se jim bodo pridružili tudi proizvajalci iz Slovenije in Hrvaške. Glavni cilj sejma Olio Capitale je omogočiti čim širšemu krogu občinstva in gostincev spoznati ekstra deviško oljčno olje in njegove značilnosti. Trst je v tej vlogi idealni sedež kot stičišče z novo Evropo, vse bolj dovzetno za ni-šno ponudbo visoko kakovostnega olja. V tej smeri je bilo letos vzpostavljeno sodelovanje z drugo revijo olja, Sirena d'oro (Zlata sirena), ki bo potekala od 27. februarja v Sorrentu. Ekstradeviško olje, ki bo nagrajeno na tem dogodku, bodo potem predstavili na tržaškem Olio Capitale, na katerem bodo imeli proizvajalci priložnost za poslovna srečanja s kupci iz Avstrije, Finske, Nemčije, Norveške, Poljske, Češke, Slovaške, Romunije, Švedske, Madžarske in ZDA. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,49 IMTTIDCI IDDDA 0 3C +0,35 KRKA 1 1 IKA KOPER 54,49 24 10 -3,41 +1,79 -1 67 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 161,84 +1,72 TELEKOM SLOVENIJE 259,97 125,83 -0,79 +1,03 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 57,00 AERODROM LJUBLJANA 27,01 DELO PRODAJA - CTni +2,47 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 T) QQ ±A7Q NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 9,27 -0,43 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 48,42 12,87 +1,09 +2,96 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 246,40 +2,43 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 73,00 16,00 -2,67 MILANSKI BORZNI TRG i 4. februarja 2009 MIB 30: +2,07 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,390 5,295 11 49 +4,43 +4,54 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,21 1 06 +2,50 +2,18 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,94 +0,09 +0,45 +0 15 EDISON ENEL ENI 0,97 4,69 1717 +3,99 +1 96 FIAT FINMECCANICA 4,38 12 32 +8,54 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,20 1 94 +2,67 +1,38 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,34 1451 +2,97 +0,43 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 10,96 +0,69 -0,72 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,78 7,07 1 32 +0,40 +1,00 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,23 +2,24 +2,04 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,64 12,57 +3,82 +6,80 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,09 4,08 1 04 -0,55 +0,93 +1 56 TENARIS TERNA 8,03 +7,00 -0 10 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,43 0,37 918 -2,48 UNICREDIT 1,33 +0,33 +1,77 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 40,27 $ -0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.839,92 899,12 +0,83 +0,99 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.656,93 964,36 +2,22 +0,73 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.536,40 520,83 +0,33 -1 07 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 238,98 1.964,06 +1,03 -0,79 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.566,23 -2,97 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.956,66 1.515 05 -1,51 -0,08 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 832,23 843,769 4.492,79 -0,75 +1,79 +2,69 +1 54 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.228,60 4.228,60 3.068,99 1.737,99 +2,90 +2,85 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 749,4 2.297,73 -0,43 +2,35 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex Mubaj 8.038,94 1.707,39 13.063,89 2.107,75 9.201,85 +2,73 -0,26 +2,25 +2,27 +0,57 / ITALIJA Četrtek, 5. februarja 2009 7 gospodarska kriza - Včeraj pripravljalni sestanek med ključnimi ministri Vlada bo v petek odobrila nov protikrizni sveženj Poleg spodbud za zamenjavo avtomobilov davčne olajšave za nakup pohištva in bele tehnike RIM - Kdor bo zamenjal star avtomobil, ki ustreza okoljevarstvenim standardom euro 0, 1 ali 2, oziroma je bil registriran do 31. decembra 1999, z avtomobilom s standardoma euro 4 ali 5, bo prejel 1.000 evrov spodbude, poleg tega pa bo za tri leta oproščen plačevanja avtomobilskega davka. Kdor bo kupil »zelene« avtomobile, se pravi na plin, elektriko ali vodik, pa bo prejel 2.000 evrov spodbude namesto dosedanjih 1.500. Kdor bo zamenjal motorno kolo, ki ustreza okoljevarstvenima standardoma euro 0 ali 1, z motornim kolesom s standardom euro 3, bo prejel 300 evrov spodbude. To naj bi predvideval zakonski odlok z ukrepi za premostitev gospodarske krize, ki ga bo vlada predvidoma odobrila na svoji petkovi seji. Zadevo so včeraj obravnavali v Palači Grazioli v Rimu ministrski predsednik Silvio Berlusconi, podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta ter ministri za gospodarstvo Giulio Tremonti, za produktivne dejavnosti Claudio Scajola, za delo Maurizio Sacconi, za okolje Stefania Pre-stigiacomo, za reforme Roberto Calderoli in za dežele Raffaele Fitto. Sicer pa odlok ne bo obsegal le spodbud za oživitev avtomobilske industrije. Vlada namreč razmišlja o uvedbi davčnih olajšav za nakup pohištva in bele tehnike. Kaže, da kdor bo obnovil svoje stanovanje, bo pri plačevanju davka na osebne dohodke IRPEF lahko odbil 20 odstotkov stroškov za nakup pohištva, in to za največ 10.000 evrov. Podobna olajšava naj bi veljala za belo tehniko. Po poročanju tiskovne agencija ANSA naj bi vlada za zdaj ne razmišljala o povišanju davkov na luksuzne avtomobile oziroma na suve, pripravljala pa naj bi davčne olajšave za združevanje malih in srednje velikih podjetij. Kot rečeno, gre za ukrepe, ki so še v pripravi. Minister Scajola je dejal, da so nekatere informacije, ki so pronicnile z včerajšnjega sestanka v javnost, netočne. Slika bo pač dokončno jasna šele v petek. Sicer pa je sam premier Berlusconi včeraj med nastopom v neki televizijski oddaji napovedal, da bo vlada čez nekaj dni sprejela ukrepe za oživitev strateških sektorjev, kot sta avtomobilska industrija in industrija bele tehnike. Ukrepi v pripravi pa so že predmet kritičnega ocenjevanja. Tako je predstavnik Zelenih Paolo Cento dejal, da se z okoljskega vidika obeta veliko razočaranje. Italijanski protikrizni ukrepi naj bi se bistveno razlikovali od tistih, ki jih npr. predvideva sti-mulacijski paket ameriškega predsednika Obame in ki bodo po njegovih besedah res pripomogli k razvoju »zelene« ekonomije. Predsednik vlade Silvio Berlusconi prihaja na včerajšnji sestanek v Palači Grazioli, svoji zasebni rimski rezidenci ansa senat - Varnost Vlada trikrat preglasovana RIM - Med obravnavo zakonskega predloga o javni varnosti je bila včeraj vlada v senatu trikrat preglasovana. S pomočjo prostih strelcev iz vrst vladne večine so bili namreč sprejeti trije popravki Demokratske stranke. Tako bodo nezakoniti priseljenci lahko zadržani v centrih za identifikacijo največ 60 dni, in ne 18 mesecev, kot je predlagala vlada. Poleg tega je obveljalo stališče opozicije glede pravice do združevanja družinskih članov priseljencev, v nasprotju z vladnim mnenjem pa priseljencem ne bo mogoče preklicati dovoljenja o bivanju v Italiji zaradi raznih kazenskih prekrškov. Kaže, da so z opozicijo glasovali tisti senatorji iz vrst vladne večine, ki nasprotujejo kse-nofobnim stališčem Severne lige. Zakonski predlog naj bi senat dokončno odobril danes. politika - Sporno stališče Poslanci desne sredine hočejo razpustiti občinski svet v Neaplju RIM - Poslanska zbornica bi morala preveriti možnost prisilne razpustitve neapeljskega občinskega sveta in posledične odstavitve županje Rose Russo Iervolino. To je smisel stališča, ki ga je zbornica včeraj sprejela na predlog nekaterih poslancev Ljudstva svobode in Severne lige. Poslanci Demokratske stranke in Italije vrednot so pred glasovanjem iz protesta zapustili sejno dvorano, proti predlogu desne sredine pa se je opredelila tudi vlada. Parlament namreč nima nobenih pristojnosti ne samo za razpustitev neapeljskega, a niti drugih občinskih svetov po državi. Takšno odločitev lahko sprejmejo le vlada oziroma posamezne prefekture, ki morajo za takšen korak seveda imeti utemeljene razloge. V vsakem primeru ne more biti to parlament, kot ugotavljajo pravni izvedenci, ki negativno ocenjujejo včerajšnje stališče poslanske zbornice. Neapeljska županja Iervolinova se grenko čudi, da nekateri poslanci sploh ne poznajo ustavnega prava in pravil politične igre. Včerajšnje stališče poslanske zbornice zato ocenjuje kot pravno in politično nesprejemljivo. Predlagatelj tega spornega stališča Ame-deo Laboccetta pa je prepričan, »da se je za Neapelj včeraj pravzaprav pričelo svetlejše upravno in politično obdobje«. parlament - Komisija za nadziranje RAI Sergio Zavoli novi predsednik rim - Zaradi obsežnega arhiva s telefonskimi podatki Genchija preiskujejo Sum zlorabe položaja in vdiranja v zasebnost - Bivši De Magistrisov svetovalec in mož sodnice iz Sovodenj zavrača očitke RIM - Bivši svetovalec javnega tožilca Luigija De Magistrisa Gioacchino Genchi je osumljen zlorabe uradnega položaja in vdiranja v zasebnost. Na seznam preiskovanih oseb ga je vpisalo javno tožilstvo v Rimu. Ukrep zadeva obsežen arhiv podatkov o telefonskem prometu, ki naj bi ga sestavil Genchi. Telefonskih prisluškovanj ni, saj v arhivu ni vsebin pogovorov. Rimski tožilci pregledujejo gradivo preiskav Why Not in Po-seidone. Obe preiskavi je v Catanzaru svoj čas vodil De Magistris, Genchi pa je bil njegov osebni svetovalec. De Magistrisa so pozneje premestili, kar je v krogih sodstva (in medijih) dvignilo mnogo prahu. Kopije fasciklov bo rimsko tožilstvo posredovalo tudi parlamentarnemu odboru za varnost republike Copasir, na zahtevo predsednika odbora Francesca Rutellija. Slednji je v prejšnjih dneh poslušal tako De Magistrisa kot Genchija. Iz Catanzara je potovala v Rim dokumentacija s 570 tisoč zabeleženimi telefonskimi stiki, kar naj bi predstavljalo le del celotnega arhiva. V registru telefonskih pogovorov izstopajo številke nekaterih članov parlamenta in funkcionarjev obveščevalnih služb. Tožilci bodo morali preveriti, ali je Genchi res kršil pravila zasebnosti. Gioacchino Genchi je 48-letni sicilski odvetnik in funkcionar policije. Poročen je s Sovodenjko Tanjo Hmeljak, ki je že več let sodnica v Palermu. Včeraj je Genchi v svojem spletnem dnevniku napovedal, da bo nocoj gost televizijske oddaje Annozero, v kateri naj bi pojasnil svojo vlogo v zadevi. »Blati me, kdor se boji resnice v preiskavi iz Catanzara. Ko bi z neumnostmi na moj račun lahko napihnili balon, bi ta že priletel na Mars!« je zapisal Genchi. Gioacchino Genchi ansa Senator in dolgoletni novinar RAI Sergio Zavoli ansa RIM - Ena izmed »neskončnih« političnih zgodb se je vendarle končala. Parlamentarna komisija za nadziranje radio-televizijske ustanove RAI ima od včeraj novega predsednika: mesto, ki ga je še pred nedavnim zasedal Riccardo Villari, bo odslej pripadalo senatorju Demokratske stranke in bivšemu novinarju Sergiu Za-voliju. Sicer je Zavolijevo ime že pred meseci prišlo v javnost kot edina možna alternativa Villariju, ki je bil kot predstavnik iz vrst opozicije izvoljen z glasovi desne sredine. Takrat so Zavolijevo imenovanje podprli tako Demokratska stranka kot Ljudstvo svobode, včeraj pa je zanj glasovalo 34 od skupnih 38 komisarjev (4 glasovnice so bile bele, Italija vrednot se je glasovanja vzdržala). Predsednika senata in poslanske zbornice Renato Schifani in Gianfranco Fini sta pred dvema tednoma razpustila parlamentarno komisijo, potem ko je odstopila večina njenih članov zaradi sporne izvolitve predsednika. 85-letni novinar Sergio Zavoli je svoje imenovanje ocenil kot pozitiven korak naprej, kot ukrep, ki bo trezno in umirjeno zapolnil sramotno vrzel iz preteklih časov. »Dovolj je besedičenja. Sam predstavljam skupen politični glas in živ dokaz, da lahko parlament reši svoje težave, če se za to res zavzame,«je Zavoli komentiral. Svojega neodobravanja pa ni skrival lider radikalcev Marco Pannella, ki je Zavolija primerjal okrasku, lutki v rokah tistih, ki vodijo napad na ustavo.« Kralj privatnih klinik Angelucci za zapahi »Kralj privatnih klinik«, predsednik Fundacije San Raffaele in založnik dnevnikov Libero ter Il Riformista, rimski podjetnik Giampaolo Angelucci je od včeraj v hišnem priporu. V primežu preiskave karabinjerskega oddelka Nas se je znašlo skupno 17 lastnikov oziroma uslužbencev privatnih zdravstvenih struktur ter funkcionarjev Dežele Lacij in tamkajšnje deželne zdravstvene ustanove, ki jih dolžijo združevanja v kriminalne namene. V obdobju 2005-2007 naj bi namreč izvedli več goljufij (lažne fakture) na račun državnega zdravstvenega sistema za skupnih 170 milijonov evrov. Med aretiranimi je tudi Giampaolov oče, senator Ljudstva svobode Antonio Angelucci. Oba sta se izrekla za nedolžna. Vsedržavna kampanja proti pretirani debelosti RIM - Vsak dan v Italiji umre 156 ljudi zaradi pretirane debelosti, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa je pretirana debelost prava nadloga, saj naj bi stala 1 odstotek bruto domačega proizvoda. Takšne in podobne podatke so nanizali na tiskovni konferenci, na kateri so včeraj predstavili vsedržavno kampanjo proti preveliki telesni teži. Pri pobudi sodelujejo Višji zdravstveni zavod, Zavod San Raffele Pisana iz Rima, Italijansko društvo proti pretirani debelosti ter podjetje Acaya, ki je specializirano za zdravstvene simulacije. Kampanja se bo pričela 13. t. m. v Rimu in se bo odvijala pred hipermarketi Ipercoop po vsej državi. Specialisti bodo na voljo zainteresiranim za preglede in nasvete. Pobudniki računajo, da bodo na tak način tudi osnovali podatkovno banko. V kampanji bo sodelovalo 200 zdravnikov in 100 bolničarjev. Povečanje dojk bo mladoletnicam prepovedano RIM - Po podatkih ministrstva za zdravstvo si v Italiji vse več mladoletnic želi povečati dojke s kirurškim posegom. Toda takšni posegi so rizični in predmet pogostih kritik v stroki. Zato so se na ministrstvu odločili, da bodo povečanje dojk mladoletnicam prepovedali. Tako je povedala državna pod-tajnica za zdravstvo Francesca Martini, ko je včeraj sodelovala na predstavitvi raziskave s področja plastične kirurgije. Martinijeva je povedala, da bo zakonski ukrep širše narave, saj bo obsegal tudi druga določila s področja plastične kirurgije. 8 Četrtek, 5. februarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Vzhodni Kras zavrnil občinski proračun 2009 Mestna uprava popolnoma spregledala prioritetne potrebe krajevnega prebivalstva Negativno mnenje občinskemu proračunu je bilo pričakovano. Neizbežno. Skromne postavke o predvidenih javnih delih v letošnjem in v naslednjih dveh letih ter bridka izkušnja z lansko bero občinskih posegov so dejansko »prisilili« vzhodnokraški rajonski svet k zavrnitvi občinskega finančnega dokumenta 2009. Po več kot štiriurni seji je proti proračunu glasovalo osem svetnikov levosredin-ske večine Demokratske stranke, Slovenske skupnosti in Stranke komunistične prenove, »za« trije svetniki desno-sredinske opozicije. Bilanco je predstavil občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ra-vida. Zelo izčrpno in jasno, tehnično neoporečno, kot je to storil že pretekli teden na seji zahodnokraškega rajonskega sveta. Zaškripalo pa je, ko se je po obravnavi splošnih postavk, lotil javnih del, ki jih namerava občinska uprava opraviti na ozemlju vzhodnega Krasa. Letos je na programu vsega šest javnih del (podroben pregled v priloženi tabeli) za skupnih milijon 680 tisoč 420 evrov. Ob teh posegih sta sicer v proračunu omenjena še gradnja nomadskega kampa (584 tisoč evrov) in pesjaka (milijon 20 tisoč evrov), a tržaški župan Roberto Dipiazza je že napovedal, da kampa pri Padričah ne bo, za pesjak pa še ni bila določena lokacija. Predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič je takoj postavil proračunske številke na realna tla. Omenil je primer lanskega proračuna. V njem je tržaška občinska uprava predvidela, da bo v letu 2008 opravila na območju vzhodnega Krasa niz posegov v skupini vrednosti milijona 663 tisoč 249 evrov. V resnici je opravila le dva manjša posega: dokončala je nekatera urbanizacijska dela na Op-činah in v Trebčah za skupnih 37.829 evrov. To je le pičla, skromna, sramotna 2,5 odstotka (!) tega, kar je napovedovala v proračunu. Načelnik Demokratske stranke Uroš Koren je odbornika spomnil, da je mestna uprava popolnoma prezrla resnične potrebe rajonskega ozemlja, ki jih je sosvet posredoval občini jeseni. V dokumentu je izpostavil tri prioritetna dela. Prvič: ureditev kanalizacije na Opčinah, ki bi jo morali po zakonu dokončati do leta 2005, a jo že sedem let prelagajo iz leta v leto in Torkove seje vzhodnokraškega rajonskega sveta se je udeležil tudi tržaški občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ravida (drugi z desne), ob njem rajonski predsednik Marko Milkovič kroma T* jir je niso še začeli. Drugič: ureditev novega sedeža socio-zdravstvenega okraja, na katerega krajani čakajo že najmanj deset let. Prejšnja leta je odbor župana Dipiazze predvidel poseg, vreden 980 tisoč evrov, letos je postavka izginila s seznama javnih del. Tretjič: rajonski svet se je zavzel za ureditev dotrajanih šolskih poslopij in gradnjo novih. Omenil je nove jasli in vrtec v Bazovici, za katera je desnosre-dinska uprava leta 2006 predvidela prispevek 2 milijonov 325 tisoč evrov, poseg pa je v letošnjem proračunu »zdrknil« v leto 2011 z nižjim zneskom (milijon 900 tisoč evrov). Podobno je z obnovo šolskega poslopja nižje srednje šole Kosovel-Tommasini na Opčinah. Leta 2003 je bil za poseg predviden prispevek 3 milijonov in pol, v letošnjem proračunu je bilo delo preloženo na prihodnje leto, a s pol milijona nižjim prispevkom. Koren se je obregnil tudi ob zapostavljanje slovenske prisotnosti v predstavitvi finančnega dokumenta (»V 290 straneh je morda slovenska skupnost omenjena le enkrat ali dvakrat...«). Odbornik Ravida je odgovoril, da »ne zaznava teh nasprotij«. Ko pa je svetnik Slovenske skupnosti Marko De Luisa pose- gel v slovenščini, ga je prekinil ter izrazil svoje »obžalovanje«. De Luisa je le pozdravil v materinem jeziku, »ker je to moja pravica, in prav zato je na seji tudi prisoten prevajalec«, potem pa je v jeziku, ki ga Ravida razume, iznesel svoje pomisleke k proračunu (na vzhodnem in zahodnem Krasu ni sekcije slovenskih jasli, v dokumentu vidna dvojezičnost ni omenjena, čeprav je zakonsko predvidena). Svetniki leve sredine so opozorili še na nekatere druge »luknje« v občinskem proračunu, kot so ovrednotenje kraškega ozemlja, ureditev vaških jeder, sodelovanje s slovenskim zaledjem. Odbornik je odvrnil, da je njegova vloga pri izbiri javnih del omejena, zagotovil je, da se bodo dela na kanalizaciji letos vendarle začela in da bo druge zadeve preštudiral. Zagotovilu navkljub je rajonski svet proračunski dokument zavrnil. M.K. Javna dela na Vzhodnem Krasu v letu 2009 Krožišče na Opčinah (Dunajska cesta in Proseška ulica) 300.000 € Opčine, kanalizacija 1. del 400.000 € Gropada, program kmetijskega razvoja 310.000 € Opčine, parkirišče Ater 170.420 € Trebče, sintetična prevleka na igrišču malega nogometa 250.000 € Opčine, pokritje kotalkališča Poleta 250.000 € Skupno 1.680.420 € COL - Včeraj v dvorani občinskega sveta politika SKP zelo kritična do leve sredine kroma »Kako lahko še naprej sodelujemo z Demokratsko stranko, ki hoče uničiti ne samo SKP, temveč vso italijansko levico,« se v teh urah sprašuje marsikateri član Stranke komunistične prenove. Jabolko spora so nova pravila za evropske volitve, ki za Strasbourg določajo 4-odstotni vstopni prag, seveda če bo parlament uzakonil dogovor med desno sredino in Demokratsko stranko. Pokrajinski tajnik Komunistične prenove Igor Kocijančič pravi, da takšen evropski volilni zakon zna imeti posledice tudi na tržaške uprave, kjer je SKP član politične večine. To se dogaja v Dolini, Miljah in v pokrajinski upravi. Odborniki iz vrst SKP se iz protesta ne bodo udeležili prihodnjih sej teh lokalnih uprav, kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih in mesecih pa je težko napovedati. V igri je predvsem usoda dolinske občinske uprave, kjer bodo v začetku junija volitve. »Ker se zavedamo resnosti položaja, smo vse župane in tudi predsednico Pokrajine pozvali, naj se javno opredelijo proti evropskemu volilnemu zakonu, ki močno prizadene pluralizem v našem okolju,« pravi Kocijančič. SKP je v tem trenutku vsekakor polno angažiran v kampanji za včlanjevanje, s katero skuša stranka obrniti negativne trende iz prejšnjih let. Odhod pristašev Ni-kija Vendole vsaj pri nas ni povzročil večjih pretresov, glede evropskih volitev pa razmišljajo, da bi na liste SKP sprejeli tajnika SIK Oli-viera Diliberta in njegove pristaše. Repentabor: podpis transakcije z jusom Jus Repen in repentabrska občina sta se dogovorila o upravljanju srenjskega premoženja - Stisk rok predsednika jusarjev Ravbarja in župana Križmana Krepak stisk rok, kot se pač med Kraševci spodobi, je podkrepil včerajšnji podpis zunajsodne poravnave spora med Jusom Repen in Občino Repentabor. Župan Aleksij Križman in predsednik domačih jusarjev Milan Ravbar sta po skoraj osemnajstih letih prizadevanj in pogajanj v transakcij zakoličila, kaj je jusarsko, in kaj občinsko. Pomembnega dogodka v dvorani občinskega sveta sta se udeležila vrhova jusa in občine v popolni sestavi: ob predsedniku Ravbarju še tajnik Walter Milič in blagajnik Ivan Škabar na jusarski strani, ob županu Križmanu še podžupan Marko Pisani, odbornica Nives Guštin in odbornik Alberto Zenič na občinski. Vsebina transakcije je občanom že dobro znana. Na začetku lanskega decembra je dokument osvojila skupščina Jusa Repen, konec istega meseca pa jo je odobril še repentabrski občinski odbor. Srenjsko premoženje zadeva več kot 2 milijona kvadratnih metrov zemljišč in številne nepremičnine. Jus Repen bo - kot priznani pravni subjekt - upravljal zemljišča in dve nepremičnini: garažo pri Bubničevem domu v Repnu in balinarsko stezo pod Rupo. Ostale srenjske nepremičnine bo še nadalje upravljala občina: županstvo, šolsko poslopje, poslopje otroškega vrtca, nogometno igrišče, telovadnico, Bubničev dom in parkirišče pri stari šoli. V primeru, ko bi tem nepremičninam spremenili namembnost, bi prešlo upravljanje v roke Jusu Repen. Transakcija nadalje predvideva ustanovitev nove postavke na občini. Na to postavko bo Jus Repen prenesel sredstva, ki jih je iztržil od leta 2001 dalje z oddajo v najem kamnoloma Petrovica, občina pa bo vložila sredstva, ki jih je pridobila pred leti s prodajo nekaterih zemljišč. Na tej postavki bo nekaj več kot 165 tisoč evrov; služili bodo za posege na domačem območju, za potrebe jusa, za popravilo sedežev ali za druge podobne posege. M.K. Rokovanje ob podpisu transakcije (z leve): Walter Milič, Ivan Škabar, Marko Pisani, Milan Ravbar, Aleksij Križman, Nives Guštin in Alberto Zenič kroma / ITALIJA Četrtek, 5. februarja 2009 9 devinsko-nabrežinska občina - Obisk deželne odbornice Severne lige Segantijeva pri Retu o razvoju Devina-Nabrežine Razgovor na županstvu in ogled številnih krajev v občini Razvoj občine, načrtovanje in razvoj kmetijstva, turistične pobude, pa tudi namestitev dvojezičnih tabel in smerokazov so bili v ospredju včerajšnjega obiska deželne odbornice za ozemeljsko načrtovanje, krajevne avtonomije in varnost Federice Seganti v devinsko-nabrežinski občini. Predstavnico deželne vlade so na županstvu v Nabrežini sprejeli župan Giorgio Ret, podžupan Massimo Romita in odbornica za finance Tjaša Švara, srečanje pa je bilo razdeljeno v dva dela. Vsebinskemu pogovoru na županstvu je sledil ogled številnih krajev v občini, da se je odborni-ca na lastne oči seznanila s tem, kar v občini pripravljajo in načrtujejo. Župan Ret je uvodoma izpostavil, da »doživlja občina velik razvoj« in izrecno omenil dela na območju nekdanjega hotela Europa in v Sesljanskem zalivu ter turistične perspektive Parka Ti-mave in nove možnosti, ki jih predstavlja padec meje. Čezmejni pretok delovne sile se krepi, prav tako sodelovanje s komensko občino. Ret si s komenskim kolego Urošem Slamičem prizadeva za celovito prostorsko načrtovanje za enovit krajinski in gospodarski razvoj tega obmejnega območja. Devinsko-nabrežinski župan je izrecno podčrtal velik gospodarski razvoj kraškega območja. Kmetom je treba pomagati, saj opravljajo izredno delo za ohranjanje ozemlja, in podpirati njihova prizadevanja za kvalitetno proizvodnjo. Kamnolomi so razpoznavni znak občine. Ret je omenil povezovanje s sežansko in zgoniško občino, pa tudi z Bolgarijo, kjer imajo kamnolome, podobne nabrežinskim, in se zavzemajo za plodno sodelovanje. Obnovljeni strelski jarki iz prve svetovne vojne, Park Timave, Sesljanski zaliv, urejeni Botanjek in območje nekdanjega hotela Europa naj bi bili vabljivi za turiste. Po drugi strani pa bi morali posvetiti primerno pozornost zgodovinskim jedrom kraških vasi. Župan je sporočil, da je bila perimetracija vasi končno opravljena, v kratkem naj bi stekla poimenovanja ulic in cest; začelo se bo v Vižovljah. Namestitev dvojezičnih tabel in smerokazov je za dvojezično občino nujna, je poudaril Ret, potrebna pa bodo primerna sredstva. Nato je župan pihnil na dušo deželni odbornici za varnost: v občini so že namestili dve videokameri (pri sesljanskem križišču in v Sesljanskem zalivu). Občina je tudi prejela deželna prispevka za varnostne ukrepe, vsega kakih 90 tisoč evrov. Srečanje na županstvu v Nabrežini (z leve): podžupan Massimo Romita, deželna odbornica Federica Seganti, župan Giorgio Ret, občinska odbornica za finance Tjaša Švara kroma Segantijeva je s svoje strani priznala, da je kraško območje zaradi številnih omejevalnih ukrepov in predpisov eno najbolj »problematičnih« v deželi. Sporočila je, da deželni uradi obravnavajo načrt za pristanišče v Se-sljanu in obljubila poseg pri deželnem odborniku za kmetijstvo Claudiu Vio-linu (Severna Liga) za pripravo načrta za kmetijski razvoj. Glede varnosti je omenila projekt o varni obali, ki ga pripravlja pristaniško poveljstvo. Presenečena je bila, ker občina ni posredovala denarnih zahtev. Ret je izkoristil priložnost in zaprosil za prispevek za namestitev dvojezičnih tabel in smerokazov ter za gradnjo zidka, ki naj bi zavaroval Ribiško naselje pred poplavami. Pogovoru na županstvu je sledil obisk: deželna odbornica in občinski upravitelji so si ogledali rimske kamnolome, območje Grmade s strelskimi jarki, ustje Timave (od koder bodo morali odstraniti kakih 300 bomb, ki so jih tja odvrgli Angleži preden so zapustili Svobodno tržaško ozemlje), parkirišče v središču Sesljana, muzej dinozavra Bo-tanjek, obnovo nekdanjega hotela Europa in kraške vasi, potrebne zgodovinske obnove. M.K. »Dobro jutro« odbornice Seganti Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je ob začetku včerajšnjega srečanja z deželno odborni-co Federico Seganti pozdravil tudi v slovenščini: »Dober dan«. Pa mu je odbornica Severne lige prav tako v slovenščini odzdravila: »Dobro jutro!« In že se je med des-nosredinskima upraviteljema začela slovenska jezikovna »pravda« o jutranjem in dopoldanskem pozdravljanju. Ret: »Dobro jutro pravijo v slovenščini tja do 9. ure zjutraj, kvečjemu do 9. in pol.« Ura je bila takrat že 9.40. Po tej razlagi naj bi torej župan pravilno pozdravil s svojim »Dober dan«. Odbornica Seganti mu je oponirala lastno družinsko izkušnjo: »Moj mali Alberto pozdravi z "Dobro jutro", ko ga zjutrajpri-peljem v vrtec.« Fantek iz povsem italijanske družine od lanskega januarja obiskuje slovenski otroški vrtec na Proseku. Po preselitvi v slovensko vas se je namreč družina odločila, da vpiše otroka v slovensko sekcijo, čeprav v vrtcu deluje tudi italijanska. V dobrem letu so vzgojiteljice in drugi malčki naučili malega Alberta že kopico slovenskih besed, da se zna že dobro izražati v slovenščini. To svoje jezikovno znanje pa je začel posredovati tudi družini. Mamica Federica je devin-sko-nabrežinskim upraviteljem pojasnila, kako: »Alberto je še majhen, ne zna brati. Ko so pred časom vzgojiteljice izročile malčkom otroške knjižice, da bi jim starši doma prebrali pravljice, sem mu začela sama prebirati, kar je pisalo. Seveda sem slabo brala, se slabo izražala, ker ne poznam slovenskega jezika, pa se mi je začel Alberto smejati in popravljati slovenske besede, da so izzvenele tako, kot jih je bil slišal v vrtcu.« Preprost, lep dokaz, da se starši tudi od otrok lahko veliko naučijo. M.K. Selitev uradov drugega zdravstvenega okraja Administrativni uradi drugega zdravstvenega okraja (distretto 2) se bodo od danes preselili s sedeža v Ul. Stuparich 1 v poslopje v Ul. Farneto 3 (tretje nadstropje, sobi 327 in 328). Odprti bodo od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Klepet v nemščini Kulturno združenje Friedrich Schiller prireja danes v Ul. Coroneo 15 (2. nadstropje) ob 18. uri srečanje oziroma tradicionalni klepet o aktualnih temah v nemškem jeziku. Vstop je prost, informacije na elektronskem naslovu nored@tis-calinet.it. Srečanje z besedo Danes se v Domu glasbe (Ul. Ca-pitelli 3) začenjajo aktivnosti Doma besede. Nevladna organizacija Le buone pratike bo pod vodstvom tržaškega pisatelja Pina Rovereda prirejala srečanja oz. delavnice in debate s srednješolci, da bi jih uvedla v pisanje, branje in uporabljanje besede nasploh. Prvo srečanje bo danes ob 16.30 (do 18.30). Anita Sain o Kugyju Literarni krožek Furlanije-Julijske krajine vabi jutri ob 17.30 na tradicionalno srečanje z umetnostjo in kulturo. Na sedežu Pro Senectute v Ul. Valdirivo 11 bo pesnica Anita Sain spregovorila o Juliusu Ku-gyju, pesniku gora. Srečanje bo vodila pesnica Rosanna Puppi. Z orodjem v Romunijo Na bivšem mejnem prehodu Fer-netiči so zapornice izginile, policijske kontrole pa se občasno nadaljujejo. V torek zvečer je italijanska mejna policija pregledala potnike romunskega linijskega avtobusa, ki vozi iz daljnega sicilske-ga Trapanija v Bukarešto. Med potniki sta bila tudi romunska brata D. M. in A. M., stara 59 in 43 let. Ob sebi sta imela razno gradbeno orodje, ki je bilo ukradeno. Dvojica ga je izmaknila rojaku, ki živi v okolici Palerma. Policija je orodje zasegla, dvojico pa ovadila na prostosti. Prehitro skozi predor Veliko vozil šviga prehitro skozi novi kraški predor pri Padričah. Tržaški mestni redarji so v januarju zasačili kar 159 prehitrih vozil in odvzeli 32 vozniških dovoljenj, nekega dne pa so v nekaj urah naložili rekordnih 12 glob. grljan - Miramarski karabinjerji preprečili goljufijo v cerkvi sv. Evfemije in Tekle Župniki tarča zlonamernih restavratorjev Dvojica terjala od duhovnika 18.900 evrov za pozlatitev kelihov, monštranc in svečnikov: ocenjena vrednost dela znaša največ 500 evrov - Pogosta vrsta goljufije Grljanski župnik Giuseppe Colombo je jeseni iskal osebo, ki bi restavrirala keli-he, monštrance in ostale obredne predmete v cerkvi sv. Evfemije in Tekle (cerkev stoji ob cesti, ki vodi z Obalne ceste na grljan-sko obalo). Našel ni nikogar, saj obrtnikov, ki bi se ukvarjali s tovrstnimi posegi, ni veliko. Zato je bil toliko bolj zadovoljen in presenečen, ko ga je po telefonu poklical specialist za cerkvena restavratorska dela. Toda zadeva se je v naslednjih dneh prelevila v pravo nočno moro, saj sta samozvana trži-ška obrtnika po opravljenem delu od njega zahtevala astronomski znesek 18.900 evrov. Pozneje se je duhovnik obrnil na karabi-njerje, ki so zlonamerneža presenetili kar v cerkvi in ju prijavili. Sodni izvedenci pa so ugotovili, da je bilo njuno delo vredno največ 500 evrov. »Po prvem telefonskem pogovoru sta me obrtnika obiskala v cerkvi in si ogledala predmete, ki so bili v bližini oltarja,« je pripovedoval gospod Giuseppe. Gosta sta kar pobrala monštrance, relikviarije, kadilnico, pet kelihov in šest svečnikov. Preden bi predmete odnesla, sta župniku narekovala kraj- še besedilo pogodbe. »Besedilo je bilo splošno in dvoumno, zato sem se ujel v past. Pogodba je omenjala znesek 750 evrov: jaz sem bil prepričan, da je to skupna vsota za restavratorsko delo, pozneje pa sta mi onadva razlagala, da je to cena za poseg na vsakem posameznem predmetu!« je bil osupel župnik. Dvojica je za opravljeno delo zahtevala nič manj kot 18.900 evrov. Duhovnik ju je debelo pogledal. Dobro je vedel, da predmeti niso veliko vredni, saj so v glavnem iz pločevine. Ko sta gosta nestrpno terjala denar, je župnik razumel, da ga hočeta prinesti okoli. Kljub temu pa jima je izročil ček v višini tri tisoč evrov. »To je vse, kar imam na bančnem računu,« jima je dejal in ju odslovil. V naslednjih dneh je ugotovil, da sedež njunega podjetja (dala sta mu vizitko z naslovom »Ul. Timau 9, Tržič«) ne obstaja. Ko sta se goljufa spet oglasila, se je domenil za nov sestanek, takoj zatem pa obvestil miramarske karabinjerje. Slednji so sredi decembra pripravili goljufoma zasedo v cerkvi. Prijavili so ju zaradi poskusa goljufije, zasegli omenjeni ček in župniku po- vrnili obredne predmete. Vest je prišla v javnost šele včeraj, ker je tržaški javni tožilec čakal na izid ekspertize na kelihih, svečnikih in ostalih predmetih. Izvedenci so ocenili, da je delo (pozlatitev in posrebritev s sintetičnimi materiali) vredno največ 500 evrov. V zasedo sta padla 38-letni C. L. in 72-letni S. L., oba iz okolice Trevisa. Prvi je osumljen tudi goljufij v župnijah Monclas-sico pri Trentu in San Quintino di Gossolengo pri Piacenzi (julija 2007 in januarja 2008). Duhovnik Giuseppe Colombo, ki svari vse ostale župnike, naj ne bodo naivni, opozarja, da je v istem obdobju prejel še dve sumljivi ponudbi iz Padove in Portogruara. Poveljnik miramarskih karabinjerjev Nicola Ciarella in poveljnik karabinjerjev iz Ul. Hermet Stefano Brighi sta razložila, da se tovrstne goljufije ciklično ponavljajo, in sicer v časovnem razmiku dveh ali treh let. Karabinjerji pozivajo vse župnike, naj bodo pri naročanju podobnih obrtniških posegov pozorni na predlagano ceno in naj s pomočjo sil javnega reda najprej preverijo, ali podjetje res obstaja. (af) Karabinjerji si ogledujejo obredne predmete v grljanski cerkvi kroma 10 Četrtek, 5. februarja 2009 TRST / šolstvo - Ksenija Dobrila vodi dolinsko didaktično ravnateljstvo in NSŠ Sv. Cirila in Metoda »Pred starše stopamo z določeno mero negotovosti« Priprave na spremembe v prihodnjem šolskem letu - Večstopenjske šole so ustrezen sistem za potrebe sodobnega šolstva S ponedeljkom se je na didaktičnih ravnateljstvih in nižjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem začelo vpisovanje za prihodnje šolsko leto 2009/2010, ki bo prineslo vrsto novosti zaradi vladnih sprememb na področju šolstva. S tem v zvezi potekajo v tem času tudi številna informativna srečanja. Tako srečanje je potekalo tudi včeraj popoldne na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Dolini, kjer smo se z didaktično ravnateljico Ksenijo Dobrila, ki vodi tudi Nižjo srednjo šolo pri Sv. Ivanu, pogovorili o pripravah na spremembe, pa tudi o pogledih na uvajanje slovenskih večstopenjskih šol na Tržaškem. Kako ste na Didaktičnem ravnateljstvu Dolina organizirali vzgoj-no-izobraževalno ponudbo za prihodnje šolsko leto upoštevajoč spremembe, ki se pripravljajo na področju šolstva? Preden smo zavzeli katerekoli ukrepe ali spremembe za prihodnje šolsko leto, smo se morali podvizati, da jih sprejmemo za letošnje šolsko leto, kajti ko je bilo leto že v teku, smo bili seznanjeni, da moramo uvesti drug način ocenjevanja, takega, kot smo ga poznali pred 80. leti prejšnjega stoletja. To je bil velik vsebinski preskok, morali smo delati na tem, izdelati kriterije, se soočiti s strokovno literaturo. Časa je bilo izredno malo, kajti pouk je bil že v teku in to nam je vzelo precej energij in moči. Sproti smo seveda spremljali tudi vse spremembe, ki jih vlada vnaša v šolstvo in kar se tiče organizacije v naslednjem šolskem letu smo seveda razmišljali, katera bi bila najboljša oblika. Na dolinskem didaktičnem ravnateljstvu imamo sicer posebno situacijo, kajti te šole so, z izjemo Osnovne šole Prežihovega Voranca v Dolini, celodnevne in bodo take tudi v prihodnje. Za OŠ Voranc pa smo se zamislili, kako naj bi v prihodnjem letu ta šola delovala, v kolikor že deset let deluje s podaljšanim bivanjem 39 ur tedensko. Prehod na navadni urnik, ki bi zaobjemal od 27 do 30 ur, nam je predstavljal korak nazaj. To so nam potrdili tudi predstavniki staršev, kajti sklicali smo razširjeni medrazredni svet. Na tem sestanku so se starši izrazili, da bi bila šola s 24, 27 in tudi 30 urami pravzaprav neustrezna za potrebe družin in so se izrazili za celodnevno šolo. Seveda bomo ta predlog naslovili na Deželni šolski urad, ne vemo pa, če bo to sprejeto, kajti vse bo odvisno od števila učnih moči, ki bo dodeljeno v kadrovskem seznamu za našo deželo in posledično za pokrajino in potem za slovenske šole. Torej nimate še jasne predstave, koliko učnih moči boste imeli na razpolago za prihodnje šolsko leto? Ne in v tem trenutku si upam trditi, da nihče, noben šolski upravitelj, noben ravnatelj nima tega podatka. Zato stopamo pred starše z določeno mero negotovosti, kajti to, kar moramo ponuditi, je osnovni model 24 ali 27 ur in lahko opozorimo starše, da je izbira lahko tudi model 30 oz. 40 ur pod pogojem - tako piše v besedilu okrožnice - da bo ravnateljstvo prejelo zadostno število učnih moči v kadrovskem seznamu. Tako v tem trenutku staršem ne moremo ničesar obljubiti, lahko pa predlagamo, kar bi potrebovali, v upanju, da lahko to uresničimo. Celodnevni model je sicer znan in utečen, doživel bo tudi nekaj sprememb, kajti ukinjene bodo soprisotnosti, se pravi, da bo prišlo do krčenja učnih moči na vsaki celodnevni šoli, vsaj tako predvidevamo. Kar se tiče pa t.i. navadne šole, bomo starše usmerili v to, kar so se odločili njihovi predstavniki, in sicer za opcijo 40 ur, drugače se bo potem vsaka družina opredelila tako, kot ji bo najbolj odgovarjalo. Pripravili smo tudi vpisno polo, kjer so nanizane vse opcije. Torej v bistvu vi ne morete niti reči staršem, kaj jim konkretnega ponujate za prihodnje šolsko leto, a jim lahko pokažete, kaj ste delali do zdaj. Tako, in ker smo skušali že proa-ktivno delovati, smo že pripravili sklep, kako naj bi prihodnje leto delovala cela šola, kajti lahko se zgodi tudi to, da pride do absurda, da bodo vsi razredi od drugega do petega delovali po modelu 27 ali 30 ur in prvi razred po modelu celodnevne šole 40 ur, kar bi pravzaprav pahnilo šolo v kaos. Se nekatere dejavnosti, ki jih na Vašem ravnateljstvu izvajate že nekaj let, nadaljujejo? Da, mi smo šola, ki ima bogato dodatno ponudbo. Jaz mislim, da bomo večji del teh projektnih dejavnosti izpeljali tudi v naslednjem šolskem letu, kajti so že tako zakoreninjene in utečene v predmetniku, da jih bomo uspeli udejanjiti ne glede na število učnih moči. Mislim tu na dolgoletno tradicijo bralne značke, nato na okolj-sko vzgojo oz. projekt Ekonavade, prometno vzgojo... Kar se tiče vrtcev, so tudi spremembe, a manjše? Tu bi rekla tako: tresla se je gora, rodila se je miš. Kazalo je, da bo vlada vsilila model 25 ur, to se pravi otroški vrtec samo v jutranjih urah, kar pa za nas ne pride v poštev, saj so od vsega nastanka državnih otroških vrtcev leta 1977 ti vrtci delovali zjutraj in popoldne, se pravi 40 ur in več. V naši realnosti vrtci delujejo približno 43 ur tedensko, ker imamo zgodnejši prihod ob 7.30 in potem se zaključujejo vsi okrog 16., tudi nekaj po 16. uri. To je potreba staršev, sodobne družbe, odstop od tega bi pomenil nekaj drugega, gotovo ne otroški vrtec, kot ga poznamo v že utečeni situaciji, to bi bilo nekaj takega kot jutranje varstvo. Vi ste tudi ravnateljica Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda. Reforma bo v prihodnjem letu zajela tudi nižje srednje šole. Kako se pripravljate na tem področju, je nekaj podobnega kot za didaktično ravnateljstvo, ali je boljše oz. slabše? Tu beležimo tudi spremembe, a ne tako izrazite kot na osnovni šoli. Tu so spremembe samo delno sistemske. Predmetnik, ki je do zdaj obsegal 32 obveznih in šest izbirnih ur, bo po novem predvideval 34 obveznih ur. Na šoli z glasbeno smerjo (gre za oddelek NSŠ Sv. Cirila in Metoda, ki deluje pri Sv. Ivanu, op.p.) bosta še dodatni uri pouka glasbenega instrumenta, torej ponovno 36 ur. Bistvenih premikov ni, znotraj predmetnika pa so, kajti nekaj pridobijo na času t.i. vzgoje (športna, glasbena, likovna), pride pa do redukcije jezikovnega pouka in to bodisi pri Ravnateljica Ksenija Dobrila: Večstopenjski sistem je veliko boljši kot ta razdrobljenost po stopnjah kroma slovenščini, kar zna dolgoročno imeti neprijetne posledice na slovenski šoli, kot pri pouku italijanščine. Dejansko bo prišlo tu tudi do krčenja stolic profesorjev slovenščine. Spremembe v predmetniku so še v teku, kajti to izhaja iz nekega osnutka zakonskega besedila, ki ni še odobreno, ampak bo v veljavi že v naslednjem šolskem letu. Ta nenavaden način upravljanja nas je nekoliko iztiril, ker smo bili vajeni planiranja: od izida uradnega besedila do uvedbe sprememb je po navadi minilo nekaj časa, toliko da se je šola lahko prilagodila in pripravila, medtem ko to delamo nekje v teku, in zato prave razprave v zvezi s tem ni bilo. Na Deželnem šolskem uradu so tudi pripravili prilagojen osnutek predmetnika, kajti naša šola potrebuje prilagojen pristop, ker imamo pač predmet več, italijanščino kot jezik okolja. To smo sprejeli in to bomo udejanjili v naslednjem šolskem letu. Edina prilagoditev je ohranitev ponudbe pouka glasbenega instrumenta na katinarskem oddelku, ki pa bo to kot dodatni predmet zunaj obveznega predmetnika kot razširitev izobraževalne ponudbe. Pri Sv. Ivanu pa poučujemo štiri instrumente: klavir, harmoniko, kitaro in prečno flavto. V Deželni komisiji za slovenske šole ste dali pozitivno mnenje o osnutku Deželnega šolskega urada o predmetniku slovenskih nižjih srednjih šol, kjer je možnost koriščenja dveh ur drugega tujega jezika, če ni rednega profesorja, da se okrepi pouk slovenskega oz. italijanskega jezika. Je to na Vaši šoli možno ali ne? Glejte, v tržaški pokrajini na vseh nižjih srednjih šolah to zaenkrat ne bo še možno, kajti na kadrovskem seznamu za te šole so osebe, ki ohranjajo sto-lico nemškega jezika. Vodite tako didaktično ravnateljstvo kot nižjo srednjo šolo. Vodite dve administraciji, dva ločena projekta. Kaj pomeni to za eno osebo? Poglejte, mislim, da je samo po sebi umevno, da je to precej zahtevno, terja veliko organizacijo, veliko materialnega dela v smislu časovnega dela v uradu, pa tudi potem na domu, kjer človek planira, piše, sestavlja različna besedila. To pomeni, da ti tisti del življenja, ki je namenjen delu, postane predominanten, kajti delo je zahtevno, ne moreš se mu odtegniti in se posvečaš delu tudi na račun prostega časa, ki ga dejansko ni. Delo je sicer pestro, zelo zanimivo, ima tudi svoj čar, dejansko pa je izredno zahtevno in preplavi človeka, tako da mu odtegne sile in moči, da bi se posvečal drugim stvarem. Mislim, da je to tudi razlog, da je odločanja za ravnateljevanje zelo malo, kajti ljudje, ki delajo v šolstvu in pobliže vidijo, kako nam tempo narekuje delo, večkrat dobro premislijo, preden se odločijo za tak tip dela. V mojem primeru je to že veliko let, že v prvem letu sem nastopila službo v Dolini, spomladi enkrat aprila sem dobila še Sv. Jakob. To navežem tudi na vprašanje o ustanavljanju večstopenjskih šol, o katerem se je razvnela razprava. Kako gledate na ta aspekt? Poglejte, v dani situaciji mislim, da je večstopenjsko šolstvo ustrezen sistem za potrebe sodobnega šolstva, ki so se spremenile, niso več take, kot so bile leta 1945 ali leta 1954, ko se je pisal Londonski sporazum. V družbi smo beležili ogromne spremembe in šolstvo iz tega ni izvzeto. To je bodisi z didaktičnega kot vzgojnega vidika dober sistem, kajti šolniki, ki pokrivajo vso to razvojno dobo, imajo možnost, da beležijo in spremljajo razvoj otroka od vstopa v otroški vrtec do vstopa v višjo srednjo šolo. Jaz mislim, da se skupno načrtovanje, planiranje, skupna vizija šole na tak način bolje udejanjajo. Seveda, eno je sistem, drugo je izvajanje tega sistema: vse je prepuščeno človeku, volji, viziji, energiji, ki jih vlaga v to delo. Ni sistem že sam po sebi porok za kakovost: sistem, je lahko dobra podlaga za kakovost modela. Jaz mislim, da so večstopenjske šole dober vzgojni model: ni skok v neznano, kajti ga zelo dobro poznamo iz izkušenj in stikov, ki jih gojimo v Sloveniji, kjer je že vsa povojna leta predominanten sistem. Tak sistem pozna najmanj osem do devet držav v Evropi, tudi tiste države, ki so na samem vrhu lestvice v vseh preizkusih znanja (npr. Finska, Švedska, Danska). Tudi Italija je stopila v to že leta 1999, ko je bil minister Berlinguer. Od takrat je vsaj v severnem delu Italije večina šol prestopila v ta večstopenjski model šole, ki je imel različne uspehe, seveda odvisno od oseb, ki ga pač izvajajo in delajo. Tu je potrebno veliko sinergije, veliko dobre volje, veliko sodelovanja in če to je, mislim, da je tak sistem veliko boljši kot ta razdrobljenost po stopnjah. Ivan Žerjal Glede dolinske osnovne šole Voranc so se starši odločili za model celodnevnega pouka kroma katinara OŠ Milčinski: projekt staršev Pridi z nami Združenje staršev Osnovne šole Frana Milčinskega s Katina-re predstavlja nov projekt Pridi z nami. Projekt zaobjema vrsto ekskurzij in izletov, ki bodo na programu ob sobotah oz. vikendih, namenjen pa je osnovnošolcem (lahko se nam pridružijo tudi srednješolci). Na programu imamo sprehode po mestu in okolici, obisk mestnih muzejev in kulturnih znamenitosti. Otroci bodo imeli možnost spoznati svoje mesto in se v njem znajti. Poslužili se bomo tudi mestnega prevoza, saj ugotavljamo, da se otroci premalo vozijo z avtobusi in imajo težave z orientacijo. Prvi sprehod po mestnih ulicah bo na sporedu 14. februarja. Ogledali si bomo staro mestno jedro, sprehodili se bomo do gradu sv. Justa in še marsikaj... V okviru tega projekta pa organiziramo 21. in 22. februarja dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, kjer si bomo ogledali osrednjo pustno povorko in Kurente v ptujskem prazničnem okolju. Predstavil se nam bo Kurent ter nam razkazal in predstavil skrivnosti ptujske maske, z njim bomo spregovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Kaj še čakaš: »Pridi z nami!« Informacije o naših pobudah dobite pod Šolskimi vestmi. Za prijave in informacije sem vam na voljo do 6. februarja na 320-2717508 Tanja ali fran-milcinski@gmail.com. / ITALIJA Četrtek, 5. februarja 2009 99 opčine - Sobotni večer v Bambičevi galeriji Srečanje ob Prešernu z domačimi ustvarjalci Odprtj'e razstave Mateja Sussija je obogatil pester kulturni program Bambičeva galerija je z Goriško Mohorjevo priredila v soboto Srečanje ob Prešernu. Številno občinstvo sta v literarni in likovni del uvedla harmonikar Aleksander Ipa-vec in saksofonist Piero Purini ter popestrila večer s svojimi bogatimi variacijami na temo Piazzolovih skladb, Makedonske šote in Katzo-ve Dancing of the souls. Vtis o njunem izvajanju dobite na http://www.skladmitjacuk.org. V pozdravnem nagovoru je Jelka Cvelbar opomnila na Prešerna kot povezovalca kulture vseh Slovencev znotraj in zunaj meja matice in spodbujevalca zavesti o dragocenosti slovenske kulturne dediščine. Ob sveže učinkujočih slikah razstave Zimska idila Mateja Sussi-ja, ki same intenzivno nagovarjajo obiskovalca, je likovna kritičarka Magda Jevnikar zavestno podčrtala le bistveno: natančnost risarske osnove, zračnost barv in mehke prehode, povezane v rahlo in čustveno celoto. Pozorno opazovanjem pokrajine in potrpežljivo slikanje ter počasno, včasih naporno nizanje sproži pripoved, slikar ujame trenutno vzdušje, verno prenese na papir naravne svetlobne učinke skozi prizmo lastnega enkratnega doživljanja. V Sussijevi zimski pokrajini izražajo barve hladno ujetost v poledenelo, a vedno zanimivo ozračje, ki je razgibano, nikoli dolgočasno, predvidljivo ali banalno ... Matej Sussi je odkril v akvarelu svojo priljubljeno likovno tehniko. Rodil se je v Trstu (1972), po maturi na liceju F. Prešeren je v Rimu dokončal študije na višji šoli za industrijsko oblikovanje in na šoli za animirane filme. Sodeluje tudi s skupino Vile&Vampi pri humorističnih stripih in vinjetah. Kot grafični oblikovalec je zaposlen v Trstu, kjer vodi likovni krožek Slovenskega kulturnega kluba. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah in od leta 2004 nastopa tudi samostojno. Nova književna dela Zore Tavčar, zlasti zadnjo pesniško zbirko Ža-renje (1947-1977), ki je izšla pri Goriški Mohorjevi, sta ob živi besedi iz Žarenja in zbirke črtic Kroži, kroži galeb (Celjska Mohorjeva, 2008), ki sta jo temperamentno podala Alek-sij in Maša Pregarc, predstavila Marko Tavčar za GM in prof. Tatjana Rojc. Žarenje je naslov drobne knji- Sobotnega večera v Bambičevi galeriji so se udeležile tudi (z leve) Tatjana Rojc, Zora Tavčar in Magda Jevnikar kroma žice, ki je ob izteku leta 2008 izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, z uvodno besedo pesnika in pisatelja Franceta Pibernika; fotografija na naslovnici je delo Petra Cvelbarja. Gre za zbirko, nekakšno antologijo pesniškega ustvarjanja Zore Tavčar, ki je po svojem literarnem in kulturnem delovanju dobro poznana tako v naših zamejskih krogih kot v Sloveniji, saj je njena življenjska pot razpeta med rodno Loko pri Zidanem mostu in Trstom ali bolje Opčinami, kjer si je z možem Alojzem Rebulo ustvarila družino. Možu tudi posveča to knjigo v zahvalo za »pol stoletja ljubezni«, in tudi pesmi, ki so v njej zbrane, obsegajo razpon, ki gre časovno od leta 1947 do leta 2007. V prvem delu z naslovom Žarenje, po katerem je zbirka dobila ime, so novejše pesmi, nastale v zadnjem obdobju: v njih se ljubezenska in krajinarska tematika zlivata v refleksijo zrelih življenjskih izkušenj. V drugem delu Iz mlajših dni pa sega njena ustvarjalnost v motive iz zasavske pokrajine in tržaškega krasa in obale, prežete z ljubezensko tematiko. Kulturno bogati in spodbudni večer je obiskovalce zadržal do poznega v prijetnem kramljanju. Obisk razstave je mogoč do 20. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter 17. in 19. uro. (jec) Odprtje mestnega muzeja istrske, reške in dalmatinske kulture Jutri bodo ob 18. uri slovesno predali namenu nov sedež mestnega muzeja istrske, reške in dalmatinske kulture v večji stavbi v Ul. Torino 8. Palačo, katere lastnik je Občina Trst in kjer je bil nekoč sedež zdravstvenega urada, je pod nadzorom arhitekta Giorgia Bernija obnovil deželni inštitut za istrsko, reško in dalmatinsko kulturo. Podjetje Go.Co Trieste je poskrbelo za arhitektonsko in strukturno obnovo palače, ki je bila pravzaprav zapuščena. Uredili so primeren fotovoltaičen sistem, ki bi korenito prispeval pri energetskem varčevanju. Poslopje zaobjema štiri nadstropja za skupnih 4500 kvadratnih metrov (2500 kv.metrov salonov oz. razstavnih dvoran, ob knjižnici in uradih). Cappella Underground ob visokem jubileju Zgodovinski kinoklub Cappella Underground praznuje letos visoki jubilej, 40 let delovanja. Pomembno obletnico bodo obeležili s filmskimi dogodki skozi vse leto. Prvo izmed srečanj bo 7. in 8. marca (in ne februarja, kot smo napačno zapisali), ko bo v gledališču Miela 40-urni filmski maraton. županstvo - Obisk dijakov srednje šole Lionello Stock Župan Dipiazza čestital mladim za zmago na natečaju o šoahu Včeraj dopoldne je tržaški župan Roberto Dipiazza sprejel 3D razred tržaške nižje srednje šole Lionello Stock. Dijaki so namreč zmagali državni natečaj, ki ga je razpisalo ministrstvo za šolstvo »I giovani ricordano la Shoah« (Mladi se spominjajo na šoah) in je potekal pod pokroviteljstvom predsednika republike. Posebno žirijo so takrat mladi Tržačani prepričali s kratkometražnim filmom II buio e oltre, ki se začenja ravno na Velikem trgu, kjer so se rodili rasni zakoni, se nadaljuje v Rižarni in zaobjame tudi rojstvo italijanske ustave leta 1948. Nagrado so jim izročili na uradni slovesnosti ob dnevu spomina, se pravi 27. januarja v Rimu, kjer je bil osrednji govornik pisatelj Claudio Magris. Župan je včeraj dijakom in njihovim profesorjem srčno čestital in jim izročil spominsko plaketo z mestnim grbom. križ - Občni zbor društva v Domu Alberta Sirka Senčne in sončne plati delovanja SKD Vesna Precejšnje težave z obnovo društvenih prostorov - Domači ženski zbor je ostal brez pevovodje V soboto je v društvenih prostorih doma A.Sirka v Križu potekal občni zbor SKD Vesna, na katerem so med drugim obnovili društveni odbor. Prva je spregovorila bivša predsednica Kati Košuta, ki je lani odstopila, a je kljub temu predsedovala občnemu zboru. V svojem govoru se je zahvalila občinstvu, ki se je tudi tokrat odzvalo vabilu društva. Nato pa je na kratko obnovila delovanje društva ter se zahvalila odbornikom za opravljeno delo in vztrajnost ter neutrudljivost, ki so jih vedno dokazali. Prebrala je tudi poročilo voditeljic Mladih glasbenih ustvarjalcev, Jane Drasič in Ivane Sulini, ki sta na kratko predstavili delovanje njunih gojencev v minulem letu. Košutova je del poročila posvetila tudi težavam, s katerimi se sooča društvo. Na prvem mestu so finančne težave, ki onemogočijo popravilo in ureditev društvenih prostorov, v katerih potekajo vse dejavnosti. Stanje društvenega poslopja se žal iz leta v leto slabša in za enkrat ni rešitve. Druga težava je v tem, da je ženski pevski zbor Vesna brez pevovodje, število pevk pa se čedalje zmanjšuje. Tajnik Ivo Lachi je nato podrobneje orisal delovanje društva v zadnjih dveh letih. Poudaril je predvsem poletno delovanje v minulih sezonah, in sicer izvedbi Kriškega tedna 2007 in 2008. Omenil je tudi sodelovanje društva z ostalimi vaškimi organizacijami pri poletnem vaškem kulturnem in rekreacijskem življenju. Na sporedu je bilo še blagajniško poročilo. Blagajnik Saša Košuta je predstavil društveno bilanco ter podal finančno stanje društva s podrobno navedenimi prejemki in izdatki. Občni zbor se je zaključil z potrditvijo kandidatne liste odbornikov. »Dulcis in fundo« je prišel na vrsto praznik včlanjevanja. Iz foyerja se je občinstvo, skupaj z odborniki, pomaknilo v glavno društveno dvorano, kjer jih je čakala družabnost. Na oder pa je stopila glasbena skupina, ki jo vodi Aljoša Sak-sida, ki je prisotne razveselila in zabavala. Praznik je vključeval tudi srečolov, katerega srečni nagrajenci bodo lahko šli v kino, na ogled gledališke predstave ali pa po nakupe v knjigarno. (Nik. F.) Predsedstvo občnege zbora SKD Vesna: Ivo Lachi, Kati in Saša Košuta kroma 1 2 Četrtek, 5. februarja 2009 TRST nšk - Iz oči Predstavlja se mlada ustvarjalka, univerzitetna študentka Neža Milič Narodna in študijska knjižnica je med redkimi tržaškimi ustanovami, ki omogočajo mladim likovnim talentom, da jih širša javnost spozna in preko njihovega pogleda uzre prenovljeni ustvarjalni utrip nove generacije zazrte v bodočnost. Pomenljivo je tudi dejstvo, da gre za knjižnico in ne galerijo, saj postaja umetnost vse bolj neraz-družljivi del vsakdanjosti in je njena sporočilnost vse bolj vezana na kontekst, zato je toliko bolj potrebno, da se umetnost približuje ljudem v javnih prostorih, kot je knjižnica. V teku je razstava mlade univerzitetne študentke Neže Milič z zgovornim naslovom Iz oči. Ustvarjanje ji pomeni predvsem razkrivanje občutkov in sproščanje domišljijskih pogledov vse do srečanja z očmi sočloveka. Če se torej osnovni navdih rojeva iz intimnega sozvočja in notranje zbranosti prav preko ustvarjalnega procesa in likovne sporočilnosti, postane nato slikarska interpretacija neke vrste dialog in želja po soočanju z okoljem. Neža Milič je maturirala na družboslovnem liceju Slomšek v Trstu in študira na fakulteti za vede o okolju. Ima vsestranko osebnost, saj poje v zboru, pleše, pomaga v domačem agriturizmu in ji tudi slikarska izpoved veliko pomeni. Njene slike so že na prvi pogled živahne, kompozicijsko dinamično zasnovane, z bogato paleto barv, ki žarijo in so prežete z optimizmom. Eksponati so nastali v zadnjem letu in odsevajo poglobljeno delo na izbrano tematiko, dela so stilno enovita z močnim vidnim nabojem in izkazujejo obenem dinamičen razvoj v interpretaciji, kar je sad prirojenega talenta, velikega veselja do ustvarjanja in discipline dela. Mlada ustvarjalka pred svojimi deli kroma Ljubezen Neže Milič se kaže v izbiri študija ekologije, a tudi v njenih slikarskih delih, čeprav neposredno, zasledimo organski pristop v prikazu, ki je prežet z isto življenjsko energijo, ki jo občutimo v stiku z naravnim okoljem. Njen močen likovni temperament pa se ne zadovoljuje zgolj z odslikavanjem zunanjega sveta, čeprav sta ji narava in figura zelo blizu, te podobe nadgrajuje z grafičnimi posegi in domišljijskimi prikazi. Izbira motiva oči nedvomno razkriva hkrati željo po opazovanju, spoznavanju, odkrivanju in obvladovanju sveta; naslov razstave se pa glasi »Iz oči«, kar nam pripoveduje o ogledalu duše, saj oči ne znajo lagati in odražajo pristnost. Ko srečamo pogled drugega, presežemo zgloj zunanji stik karn nam omogoča globlje sočutje. Na razstavi je nekaj študijskih portretov z ogljem ali pastelom, ki so bolj klasično zasnovani, vendar že pri izrisu ozadja opažamo bolj osebno interpretacijo, ki že namiguje na prehod iz realnega v surrealni, domišljijski svet. Likovna pripoved se dalje razpleta po asociacijah, ob navdihu, ki izhaja vselej iz stika z okoljem. Postopoma se rojeva potreba po uporabi različnih izraznih sredstev, ki se bistveno dopolnjujejo: pastelu se tako pridruži akvarel in lepljenka. Likovno sporočilo postaja vse bolj kompleksno in dodelano. Vzporedno Neža Milič poglablja tudi vsebinski vidik, z oblikovnega vidika pa opažamo vse večjo sposobnost sinteze, stilizacije oblik in osebnejšega izraza, ki se nagiblje k abstrakciji. S slikarskimi deli Neže Milič je v knjižnici zasijalo sonce, ki s svojo toplino ustvarja prijetno razpoloženje. Jasna Merku Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 5. februarja 2009 AGATA Sonce vzide ob 7.21 zatone ob 17.17 -Dolžina dneva 9.56 - Luna vzide ob 12.11 in zatone ob 3.59 Jutri, PETEK, 6. februarja 2009 PAVEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,6 stopinje C, zračni tlak 998,7 mb raste, veter 4 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. februarja 2009 Trg Obedan 2 (040 364928), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Obedan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s pred- hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Italians«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«. CINECITY - 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Operazione Valchiria«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Revolutionary Road«; 18.00, 20.00, 22.00 »II Dubbio«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Italians«; 16.00, 21.30 »Defiance - I giorni del corag-gio«; 15.45, 18.45, 21.45 »Australia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro della terra«; 16.00 »Beverly Hills Chihuahua«; 19.00 »Sette anime«. FELLINI - 17.00 »Viaggio al centro della terra«; 18.30, 20.15, 22.00 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.30, 21.10 »Australia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 20.20 »Sirotišnica«; 16.00, 18.10 »Bolt 3D«; 17.00, 19.00, 21.00 »Podzemlje: Upor lika-nov«; 16.10, 18.50, 21.30 »Gomora«. NAZIONALE - Dvorana 1: 14.15, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valc-hiria«; Dvorana 2: 15.00, 16.30 »Beverly Hills Chihuahua«; 20.15, 22.15 »Sette anime«; Dvorana 3: 14.15, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; 20.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 4: 18.00 »Defiance - I gior-ni del coraggio«; 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Body of Lies«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Re-volutionary Road«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.10 »Italians«; Dvorana 4: 17.45, 19.50, 22.00 »Il dubbio«; Dvorana 5: 18.00 »Viaggio al centro della terra«; 20.30 »Australia«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za š.l. 2009/10 danes, 5. februarja, ob 17.30 na sedežu ravnateljstva v ul. L. Frau-sin 12. V vseh otroških vrtcih bodo dnevi odprtih vrat v februarju vsak ponedeljek in sredo od 11. do 12. ure. RAVNATELJ D.S.Š. IVANA CANKARJA v Trstu sporoča, da bo informativno srečanje za starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred nižje srednje šole danes, 5. februarja, ob 18.30 na sedežu šole, Ul. Frausin, 12. UČITELJICE OŠ VIRGILA ŠČEKA V NABREŽINI vabijo starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred, na informativno srečanje, ki bo danes, 5. februarja, ob 16. uri na sedežu šole. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI na Katinari vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na »teden odprtih vrat«, ki se bo odvijal do petka, 6. februarja, v šolskih prostorih. Program dejavnosti: danes, 5. februarja, od 8.30 do 10. ure krožek folklore in petek, 6. februarja od 8.30 do 10. ure s svinčnikom in papirjem. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira 21. in 22. februarja dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, ki bi ga združili z ogledom pustne povorke in druženjem s KURENTI - vključno z obiskom v garderobi kurentov, kjer bi se z njimi pogovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Za prijave in informacije sem vam na voljo do 6. februarja na 3202717508 Tanja ali franmilcinski@gmail.com. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 9. in ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure in v soboto, 7. ter v soboto, 14. februarja od 8. do 13. ure. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA STANKA GRUDNA iz Šempolaja vabi starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 17. uri v šolskih prostorih. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Bar-kovljah in v Lonjerju. Dan odprtih vrat v Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) je v petek, 6. februarja, od 10. do 12. ure. UČITELJICE OŠ F.S.FINŽGARJA v Bar-kovljah, vabijo starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri, ki bosta v sredo, 11. februarja, ob 18. uri na sedežu pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri na sedežu na Katinari - Reška cesta 511. Vljudno vabimo starše pe-tošolcev, da se srečanj udeležijo. UČITELJI OŠ JOSIPA JURČIČA v De-vinu sporočamo, da bo informativno srečanje in dan odprtih vrat za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred v sredo, 11. februarja, ob 15.30 na sedežu šole. DTTZG »ŽIGA ZOIS« vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat. Profesorji in dijaki zavoda bodo na razpolago za informacije o šolskem vzgojno-izobraževalnem načrtu in o življenju na šoli v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure in v soboto, 14. februarja, od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas na sedežu (Vrdelska cesta 13/2) za trgovski oddelek in na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7) za geometrski oddelek. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA -/ vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri na sedežu šole informativni sestanek za starše učencev, ki obiskujejo peti razred osnovnih šol. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Mavrica Milje -9. februarja, ob 16.30; OV Miškolin Boršt - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec Boljunec - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička Dolina - 11. februarja ob 16. uri; OV Palčica Ri-cmanje - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Venturi-ni« Boljunec - 10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ P: To-mažič (Trebče) danes, 5. februarja, od 15. do 16. ure; OŠ Kajuh/Trubar (Bazovica) 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OV A. Čok (Opčine) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Štoka (Prosek) 10. februarja od 11. do 12. ure; OV J. Košuta (Križ) 9. februarja od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. S Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Polda-novec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. H Čestitke Danes slavi 75. rojstni dan naš dolgoletni podpredsednik in odbornik DUILIO VECCHIET. Vse najboljše ter sreče in zdravja mu želi SKD Rovte-Kolonkovec. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040228594. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel.: 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570. / TRST Četrtek, S. februarja 2009 1 B abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letniti njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Porte, Lara Komar in Miranda Caharija. Predstava, M je estetsko in igralsko prebojna Jedobro zadela tudi svojo spravno tarčo Februar MALA DVORANASSG: PETEK, 6. februar - 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) SOBOTA, 7.februar-20.30 (z italijanskimi nadnapisi) NEDELJA, 8. februar-16.00 ČETRTEK, 12. februar-19.30 (z italijanskimi nadnapisi) OSTALE PONOVITVE: četrtek,26.marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. ■ II 11 II III !!■■■ Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE 13 Obvestila POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 348-8012454. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladika vabi v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na srečanje s tržaškim pisateljem Pinom Ro-veredom. Sodeluje prevajalka Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Roveredovo delo Mandami a dire -Sporoči mi (Mladika, 2008). RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 5. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). CCYJ- Kulturni krožek Yoga Jnanakan-da: tečaj »Zdravje s travami in hrano« z dr. Francescom Furlanom v petek, 6. februarja, ob 20. uri na ulici Mazzini št. 30, 5. nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 329-2233309. OBČINA DOLINA v imenu Odborništva za Šolstvo in Socialo obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za Šolstvo in na spletni strani www.co-mune.san-dorligo-della-valle.ts.it na razpolago obrazec-prošnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2008/09. Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v OŠ, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko enakovredno ekonomsko stanje ne sme presegati 15.493,71 evrov. Prošnja mora biti predložena do 6. februarja do 12. ure. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi vse člane in podporne člane na redni občni zbor, ki se bo odvijal v petek, 6. februarja, v sejni dvorani občine Dolina z naslednjim urnikom: ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Vsi vabljeni! KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini. Za ples bo igral »Duo Melody«. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 7. februarja, v Ljudskem domu v Trebčah ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »Kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER: v nedeljo, 8. februarja, bo center odprt od 10. do 15. ure. Vstop prost. Kdor želi bo lahko ob tej priložnosti brezplačno dobil novo publikacijo »Camminaboschi.fvg«. Za informaci- info@teaterssg.it - www.teaterssg.it je lahko pokličete na tel. št. 0403778677. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA, ki ga organizira društvo Noe', bo potekal v soboto 7. in v nedeljo, 8. februarja, v Šempolaju. Za informacije pokličite na tel. št. 349-8419497. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da ima »občinski odpad« v Boljuncu sledeči urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Telefon: 328-7235479. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 9. februarja, v Peterlinovo dvorano na otvoritev letošnje razstave Umetnikov za Karitas, ki so se udeležili kolonije na Sinjem vrhu. Govorila bosta Jožica Ličen, ki je odgovorna za koprski Karitas, in kulturni urednik Radia Ognjišče Jože Bartol. Začetek ob 19. uri. IZVOLJENI PREDSTAVNIKI leve sredine za Občino Devin-Nabrežina vabijo v ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 na srečanje z občani, ki bo v gostilni v Medjevasi. SKD VIGRED IN COŠ STANKO GRUDEN vabita v ponedeljek, 9. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na večer »Kultura je: ljubezen do kraškega kamna«. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje, člane, ljubitelje fotografije in videos-nemanja na večer posvečen fotosne-malcu Giorgiu Gravi, ki nam bo prikazal izbor svojih najlepših filmov od leta 1963 (v beločrni tehniki) do danes (v digitalni tehniki). Večer se bo odvijal v sredo, 11. februarja, v Gregorčičevi dvorani v ul. San Francesco 20, od 20.30 dalje. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. PROMEMORIA - društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma, krožek SKP Jure Canciani - Škedenj, KD Ivan Grbec - Škedenj, Dom Jakob Ukmar, Škedenjski ljudski krožek Fa-lisca, Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, sv. Ane in Kolonkovca in Slovenska Skupnost-Škedenjska sekcija vabijo na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe -revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revizio-nizem in amnezije Republike). Pobuda bo v petek, 13. februarja ob 18.30 Svet slovenskih organizacij. Slovenska kulturno gospodarska zveza in Glasbena matica vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture ...IN ČUJEM TE; KLAVIR IGRA... POSVEČENO STOTI OBLETNICI GLASBENE MATICE V TRSTU Scenarij: Tatjana Roje Izvirna glasba: Aleksander Ipavec Režiser: Gregor Geč V nedeljo, 8. februarja ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu V torek, 10. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu V četrtek, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici v Ljudskem domu »Zora Perello« v Škednju (Trst), uvedla jo bosta raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. Zapel bo ŽPZ »Ivan Grbec« pod vodstvom Marjetke Po-povski. SKD BARKJOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja srečanje s profesorjem Borisom Pahorjem v soboto, 14. februarja, ob 20.30. SLOMEDIA.IT vabi na gala Valentinov večer, ki bo v sugestivnem kraškem hramu v soboto, 14. februarja, z večerjo in slovensko ljudsko plesno glasbo. Rezervacije in info: 345-6161806 -do 12. februarja. Prijetno presenečenje! BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja, na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. PUST BAZOVICA: vabimo maškere žive in vesele, da bodo na povorki plesale in pele. Pridi tudi ti. Za informacije: lipa@email.it ali na tel. št.: 3470410542. ZSŠD sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.30-19.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 0 Prireditve ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja v petek, 6. februarja, ob 20. uri pri KD Ivan Grbec (Škedenjska ul. 124) konferenco na temo »Geometrija tem-plarjev - Osnutki konstruktorjev«, predaval bo dr. Michele Codogno. Vstop je prost. SKP KROŽEK OBČINE DOLINA prireja v petek, 6. februarja, ob 20.30 v prostorih gledališča v Boljuncu predava- nje o emigraciji s profesorjema A. R. Becce in F. Sossi. KD KRAŠKI DOM vabi ob Dnevu slovenske kulture v soboto, 7. februarja, ob 19.30, v Kulturni dom na Colu, na ogled dokumentarnega filma »Edi Šelhaus - Bil sem zraven« v režiji Jurija Grudna. SKD IGO GRUDEN, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN ZSKD vabijo, ob Dnevu slovenske kulture, na predstavitev knjige Adija Daneva »Belkan-to« v soboto, 7. februarja, ob 20.30 v kulturnem domu Nabrežini; knjigo bo predstavil Janko Ban. Sodelujejo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček in Mešani mladinski pevski zbor Trst. V SOBOTO, 7. FEBRUARJA, ob 20.30 bo v dvorani Igo Gruden v Nabrežini predstavitev knjige Adija Daneva »Bel-kanto«. Ob prisotnosti avtorja bodo nastopili pevski zbori: Igo Gruden pod vodstvom Mikele Šimac, Kraški slav-ček pod vodstvom Mirka Ferlana, Mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot, ki bodo izvajali tudi skladbe Adija Daneva. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Hrpelje - Dom Kulture v soboto, 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Nabrežina, Brkinska godba 2000; Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. PREŠERNO SKUPAJ 2009: SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa in SKD Tabor prirejajo v soboto, 7. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu na Colu dokumentarni film »Edi Šel-haus - Bil sem zraven«; v nedeljo, 8 februarja, ob 17. uri v Srenjski hiši v Gro-čani »Kulturni utrinki iz Brkinov«. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo 2009 »Kulturni utrinki iz Brkinov«. Nastopila bosta Moški pevski zbor Slavnik iz Hrpelj-Kozine in pesnica ter zbirateljica brkinskega ljudskega ustnega izročila Slavka Cetin-Čufar. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj«. Vljudno vabljeni! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu v nedeljo, 8. februarja, ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 9. februarja, na Prešernovo proslavo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, ob 20.30. Na večeru bo podelitev nagrad 37. literarnega natečaja revije Mladika in podelitev priznanj Mladi oder 2008. Slavnostni govornik: Mitja Ozbič. Poje Moška skupina Sv. Jernej z Opčin, ki jo vodi Mirko Ferlan. Sodelujejo re-citatorji Radijskega odra. DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Roberte Busechian »Mutatio«. Predstavil jo bo Matej Susič. Na odprtju bo nastopala s trobento Živa Komar. Odprtje razstave bo 12. februarja ob 18. uri. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila -akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. 0 Mali oglasi IŠČEM psa istrski gonič, odrasel in iz-vežban za divje prašiče, s pedigrejem in iste pasme dva mlada (samčka in samičko). Tel.: 340-3040211. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva mala psička, majhne rasti, črno bele barve. Tel.: 347-9579810. ODDAM V NAJEM 53 kv. m. veliko stanovanje, udobno opremljeno, v centru Sežane (garaža, klet, dvigalo). Cena 470 evrov na mesec. Za informacije tel. št. 335 5949911 (v večernih urah). PODARIM dva fotelja rjavo-rdeče barve v zelo dobrem stanju. Tel. 040 -208989. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica. Lokacija dela v okolici Bazovice ali Katinare. Klicati na tel.: 040-200930 (klicati v večernih urah). PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE na Opčinah. Tel. 348-6121772. PRODAM KOPAČICO znamke casorzo z vsemi priključki. Tel. 040-231984. PRODAM land rover, freelander, 2.0 xe-di, letnik 6/99, prevoženih 158.000 km, število vrat 5, disel, 4 kolesni pogon, srebrna kovinska barva, servovolan, abs, alu platišča, strešne sani, tonira-na stekla, klima, strešno električno okno, prvi lastnik, v odličnem stanju, cena 7.000,00 evrov. Tel.: 347-6853813. STANOVANJE NA OPČINAH dajem v najem, v sodobni in prenovljeni stavbi, približno 100 kv. m., dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica, shramba in parkirno mesto. Klicati na št.: 040-214309 ali 3332130947. ZANESLJIVA GOSPA nudi delo kot hišna pomočnica, likanje, pospravljanje, ter nego starejšim osebam 24 ur na 24 (medicinska sestra). Poklicati na tel.: 347-8601614. 5 Poslovni oglasi dimo v najem/prodajo prostore različnih površin. Tel.: 348-2812360 Prispevki V spomin na mamo Darko Subani vd. Riolino daruje hči Magda z družino 70,00 evrov za zgoniško cerkev, 70,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Zgo-niku, 70,00 evrov za MePZ Rdeča Zvezda Devin, 70,00 evrov za MPZ Rdeča Zvezda in 70,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na dragega moža in očeta Lu-cijana Volka darujejo Neva, Tea, Pavel in Sandi 150,00 evrov za Center za rakasta obolenja (AIRC). Popravek: V spomin na Maria Pieria daruje Marija Semolič 25,00 evrov za SŠKD Timava Medjavas Štivan. V spomin na dragega Maria Danielija darujeta Ado in Kati 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na dragega Mariota Danielija darujejo soletniki 130,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na dragega Mariota Danieli-ja darujeta Anica in Luciano Bukavec 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na dobrega soseda Marjota darujeta Maja in Neva 50,00 evrov za ŠD Kontovel. Zadnji pozdrav dragi ZDENKI, Bernardu, Simonu in Fabianu iskreno sožalje Dina, Andrej, Suzi in Roby OBRTNA CONA "ZGONIK" nu 1 4 Četrtek, 5. februarja 2009 KULTURA / umetnost - Avantgardno gibanje je ustanovil Filippo Tommaso Marinetti Futurizem praznuje danes 100. rojstni dan Pogovor s prof. Darjo Betocchi - V italijanski književnosti ni bilo vidnejših rezultatov Danes mineva sto let, kar je Fi-lippo Tommaso Marinetti objavil svoj futuristični manifest. Večina priročnikov navaja kot »rojstni dan« futuriz-ma 20. februar 1909, ko je manifest objavil pariški dnevnik Le Figaro, raziskovalci pa so že pred leti ugotovili, da je manifest prvotno objavil časopis Gazzetta dellEmilia. Obletnici bodo v Italiji posvetili več razstav (v Benetkah, Bologni, Milanu, Rimu), profesorico italijanske književnosti in prevajalko Darjo Betocchi pa smo prosili, če nam predstavi to avantgardno gibanje. »Tudi futurizem je bil sad krize, ki je zahodno civilizacijo zajela na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Jezik se je nekaterim ustvarjalcem zdel nezadosten, z njim ni bilo več mogoče izražati vse kompleksnejše realnosti, zato so začeli uvajati elemente, ki so bili jeziku dotlej tuji.« V čem se razlikuje od ostalih avantgard? Za italijanske literarne kritike velja, da je bil futurizem prvo gibanje, ki je hotelo zaobjeti celoten spekter izraznih sredstev: ob literaturi tudi likovno umetnost, glasbo, arhitekturo itd.. Futurizem je želel izraziti neko ideološko vizijo sveta, v prvi vrsti kult modernosti in tehnologije; v tem vidim marsikateri paralelizem s sedanjostjo. Filippo Tommaso Marinetti je v enem svojih številnih manifestov zapisal, da kroma je tehnologija globoko spremenila per-cepcijo sveta, zato potrebujemo novo poezijo. Tako, ki bo opevala hitrost, pogum, napredek, ropot. In tu je futurizmu »spodrsnilo« V Italiji je to gibanje poveličevalo kult nasilja in vojne, zato se je kasneje spečalo s fašizmom. Čeprav je izhajal iz iste slogovne revolucije, pa je na primer ruski futurizem dosegel ravno nasprotni učinek. Velimir Hleb-nikov se je želel vrniti k univerzalnosti govora: ustvaril je povsem izmišljen jezik, tako imenovani zaumni jezik, s pomočjo katerega naj bi človeštvo premostilo vse konflikte. Kje je italijanski futurizem dosegel najvidnejše uspehe? V literaturi prav gotovo ne, zelo pozitivna pa se mi zdi izkušnja likovnih umetnikov. Nekateri so se zelo uveljavili, na primer Giacomo Balla in Letalska slika Tullia Cralija Umberto Boccioni. Goričan Tullio Crali pa se je izkazal na novem področju, ki mu pravimo aeropittura: slikarji so začeli na svet gledati iz ptičje perspektive, točneje skozi pilotove oči. Marsikaj inovativnega se je rodilo tudi na glasbenem področju. Skla- datelj Luigi Russolo je izumil posebno glasbilo »intonarumori«, s katerim je povzročal razne hrupne zvoke in posnemal tramvaje, stroje, avtomobilske motorje. Trdil je namreč, da je klasična glasba že podarila izredne užitke, zato je napočil čas novih zvokov in emocij ... (pd) trst - Martha Argerich za Koncertno društvo Nepozaben koncertni večer Izredna pianistka je oder delila z dvema kolegoma, bolj umirjenim Walterjem Delahuntom in mlajšim Gabrielejem Baldoccijem Blagor umetnikom, katerih poustvarjalni ogenj z leti ne ugaša, temveč se vedno znova obnavlja kot arabski feniks. V ožji krog teh izbrancev nedvomno sodi Martha Argerich. Anagrafski podatki so skoraj neverjetni: pianistka je v Trstu prvič nastopila l.1957, kot nas je pred začetkom koncerta spomnil tajnik Koncertnega društva Nello Gonzini, v tistem magičnem letu, ko je kot šestnajstletno dekle po vrsti osvojila prvo nagrado na dveh najprestižnejših mednarodnih tekmovanjih, v Bocnu in Ženevi. Iz rodne Argentine, kjer se je začela igrati s klavirjem kot triletna deklica, nato pa študirala z italijanskim mojstrom Vincenzom Sca-ramuzzo, je svoje znanje nadgradila v Evropi z mojstri kot Friedrich Gulda in Arturo Benedetti Michelangeli, svoje triumfe pa je zaokrožila l.1965 z zmago na natečaju Chopin v Varšavi. Še vedno očarljiva gospa je s svojim talentom žela najvišja priznanja na petdesetletni umetniški poti, vzporedno pa je imela tudi zelo bogato zasebno življenje, kar ni dano vsem, ki se odločijo za tako zahteven poklic. Skrivnost njenega uspeha lahko iščemo v izrazu njenega obraza, ki izžareva poustvarjalno naslado in absolutno predanost trenutku, in v njeni igri, ki ne želi prikrivati zelo temperamentne osebnosti, temveč se sprošča in bogati ob notranjih impulzih. Prava legenda sodobnega pianizma je tudi tržaški nastop spremenila v enkratno doživetje, čeprav je oder delila z dvema kolegoma, bolj umirjenim Walterjem Delahuntom in mlajšim, prekipevajočim fantom, ki je bil tudi njen učenec, Gabriele Bal-docci. Umetnica je večkrat izjavila, da ji je občutek samote na odru zoprn, zato že več let najraje nastopa v komornih zasedbah, kljub družbi dveh partnerjev pa je od vsega začetka zablestela kot nesporna protago-nistka. V Mozartovi Sonati v D-duru K 381 je ob De-lahuntu igrala spodnji glas, a v igri so takoj izstopali njeni naelektreni okraski, šopke not zna pianistka oblikovati s posebnim dotikom in okusom, ravno tako zna vtisniti pomen in globino spremljevalnim akordom. Moška dvojica je nato dopadljivo zaigrala pet Brahmsovih Madžarskih plesov, višek prvega dela koncerta pa je bil Concertino za dva klavirja v a-molu op.94 Dmitrija Šostakoviča, kjer je pianistka sprostila svojo osupljivo energijo in povedla svojega partnerja, pa tudi del občinstva, v naslade polnokrvnega muziciranja. Sergej Rahmaninov je odprl drugi del koncerta s Suito št.1 op.5 za dva klavirja, kjer je dama prepustila glavno vlogo mlademu Baldocciju, s svojimi posegi pa je znala vtisniti smisel tudi najbolj puhlim domislicam ruskega skladatelja. Moška dvojica se je nato posvetila Suiti št.2 op.23 Antona Arenskega, ki je Slovita Martha Argerich (v sredi) na tržaškem koncertu služila kot sprostitev pred zadnjo, zelo pričakovano točko: kdor je kdaj slišal Argerichine interpretacije Ra-vela, je že vnaprej užival ob bohotenju magmatične glasbene materije, ki raste iz globin in le postopoma pridobiva obličje iznakaženega, skoraj pohotnega, de-kadenčno nostalgičnega valčka, ki se le občasno oglaša kot sladka reminiscenca zlate dunajske dobe. Težko je opisati občutke, ki jih vzbuja očarljiva Martha: nekaj prvinskega, a obenem izredno premišljenega, pretanjenega, se iz njene duše in telesa pretaka na klavir, naj bodo mehko zasanjane fraze ali silovit glissando, kot bi želela razpraskati klaviaturo, glasbene ideje so izklesane v skoraj otipljivi obliki in poslušalca prepričajo o resnici in živosti interpretacije. Po zvočni apo-teozi La Valse je občinstvo izrazilo svoje navdušenje z dolgimi aplavzi in vzkliki, ki so priklicali kar tri dodatke: simetrija je razdelila tri izvajalce na tri duete, najprej biserček iz Ravelove Ma mere l'oye, odlomek Lai-deronnette, Princesse des Pagodes, ki ga je Marta Argerich čudovito zaigrala z Baldoccijem, nato moška dvojica z Brahmsovim Madžarskim plesom, nazadnje izredno radodarna in razigrana dama ter Delahunt v tropskih ritmih Brasileire iz Scaramouche Dariusa Mil-hauda. Nepozabno. Katja Kralj Odstopil Rugelj direktor FSF Samo Rugelj se je odločil, da ne bo več direktor Festivala slovenskega filma, zato je konec januarja skupaj z ekipo odstopil. Rugelj se je položaju odpovedal zaradi neprimerne organizacijske oblike festivala in slabe finančne podpore, je sporočila Renate Štrucl. Glede na to, da organizacijska oblika festivala slovenskega filma tudi v letu 2009 ostaja nespremenjena in da proračun festivala ostaja enak se je Rugelj odločil, da ne bo več ostal na čelu festivala. Rugelj se ne strinja, da je direktor festivala zgolj sopodpisnik izvajalskih pogodb, zaradi česar finančna sredstva upravlja le posredno, kar prinaša mnoge operativne težave. Nekdanji direktor je ugotovil, da skupaj z lansko organizacijsko ekipo 12. festivala slovenskega filma ne more izpeljati na višjem oziroma tudi ne na vsaj enakem nivoju kot lani. Rugelj, ki je festival direktorsko vodil le lani, je zato skladno s pogodbo sklenjeno s Filmskim skladom RS z direktorskega mesta odstopil. (STA) Slovenija na Berlinalu prisotna samo na filmski tržnici Slovenija v uradnem programu mednarodnega filmskega festivala v Berlinu letos nima nobenega aduta. No, bo pa v nemški prestolnici v času festivala vendarle pokazala nekaj dosežkov na tržnici evropskega filma (European Film Market). Filmski sklad RS se bo s Čehi, Slovaki, Madžari in Poljaki predstavil pod skupno znamko CEC (Central European Ci-nema).Filmski sklad bo festivalskim selektorjem, kupcem in novinarjem nudil informacije o slovenskem filmu. Nerina Kocjančič, vodja promocije in trženja na skladu, je sporočila, da bodo na sejemskih projekcijah predstavili Prehod, celovečerni prvenec Borisa Palčiča, premierno predstavljen na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, ki na domača platna prihaja spomladi. Predstavili bodo še delo Otroci, drugi celovečerni film Vlada Škafarja, ki je imel mednarodno premiero na pravkar minulem festivalu v Rotterdamu, ter dokumentarno uspešnico Dar fur-Vojna za vodo režiserjev Toma Križnarja in Maje Weiss, ki se je ravno tako uspešno predstavil decembra 2008 v Amsterdamu. (STA) Literarna veda V zbirki Studia litteraria, ki izhaja pod okriljem Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Založbe ZRC, je izšel zbornik Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk ter monografija Vite Žerjal Pavlin Lirski cikel v slovenski poeziji 19. in 20. stoletja. Zbornik, ki sta ga uredila Darko Dolinar in Marko Juvan, prinaša referate 14 domačih in desetih tujih strokovnjakov, ki so združili svoje moči na simpoziju o utemeljitelju slovenske primerjalne književnosti Antonu Ocvirku. Prvi del zbornika se posveča Ocvir-kovemu znanstvenemu opusu, drugi del pa teme nadgrajuje z razgrnitvijo današnjih splošnih dilem literarne vede. Lirski cikel v slovenski poeziji 19. in 20. stoletja Žerjal Pavlinove prvič celovito obravnava zadano temo z li-terarnozgodovinskih, teoretskih in lingvističnih vidikov. Cikel je pesnikom omogočil, da so s spajanjem besedil v višjo pomensko in kompozicijsko enoto razvili večjo pomensko kompleksnost in dinamiko. Večna referenca je seveda Prešeren, po katerem so se zgledovali mnogi, tudi Gregor Strniša, je povedala avtorica. »History and Poetics of Intertextua-lity« nosi naslov delo Marka Juvana, ki je izšlo pri ameriški založbi Purdue University Press. Gre za prevod In-tertekstualnosti, študije, ki je leta 2000 izšla v Literarnem leksikonu. Juvan je delo za potrebe drugačnega, ameriškega kulturnega konteksta nekoliko priredil in razširil. (STA) / AVTOMOBILI Četrtek, 5. februarja 2009 15 citroen - Označujejo ga velike zasteklene površine Tudi C3 dobil različico picasso z veliko notranjega prostora Velik prtljažnik in prilagodljiva notranjost Citroenova mala limuzina C3 ima že kar nekaj let, tako da so jo morali na neki način pomladiti, v skladu s svojo politiko pa so novo različico imenovali kar picasso. Avto, za katerega so si izmislili novo definicijo, »space box«, je res dokaj škatlaste oblike, nekoliko staromodni, robovi pa so zaobljeni, Kar vso zadevo nekoliko omili in da vse skupaj pravzaprav niti ne izpade tako škatlasto. Če bi hoteli iskati neko podobnost z obstoječimi modeli, bi najbrž najprej pomislili na Daihatsujevo materio. C3 picasso je prikupnega videza, predvsem zaradi nežnih in oblih potez karoserije, ki spredaj spominja na berlinga z žarometi C4 picassa, še najbolj pa v oči pade izbočen prednji del, vključno s prednjo šipo. Prednja šipa je razdeljena na tri dele, ali povedano drugače - stebriček A je razdeljen na dva dela. Učinek je dobro opazen - od zunaj je nenavaden (in nemoteč), od znotraj pa je zorni kot precej večji in vidljivost odlična. Citroenovci za C3 picassa pravijo, da bo združil dve vrsti ljudi: tiste, ki prisegajo na iPod, in druge, ki se jim zdi stari Volkswagnov kombi iz hipijevskih šestdesetih let edini pravi avtomobil. A obenem ne podcenjujejo neposrednih tekmecev, zato so 4,08 metra dolgi avtomobil zasnovali tako, da lahko zanj trdijo, da ima največji in najbolj uporaben ter prilagodljiv prtljažnik, da je znotraj najbolj prostoren in najbolj prilagodljiv, da ima najboljšo vidljivost naokrog (seveda predvsem naprej), da ima najboljši položaj za vožnjo in da tudi v užitku v vožnji ne zaostaja za tekmeci. Notranja prostornost pa je res nenavadna, kabina pa je zelo svetla, še zlasti v tistih modelih, ki imajo veliko stekleno streho. C3 picasso ima dva dizelska in dva bencinska motorja. Vsi imajo petstopenjski ročni menjalnik, čeprav bi se 1600-kubičnemu turbodizlu (109 KM) šeststopenjski menjalnik res prilegel. Šibkejši Hdi ima 90 KM. Druga dva motorja sta bencinska s prostornino 1,4 oziroma 1,6 litra, ki izhajata iz sodelovanja z BMW. Cena vstopnega bencinskega modela znaša 11.700 evrov, ustreznega turbodizla (90 KM) pa 16.550 evrov. Najdražji je 120-konjski Hdi, ki velja 20.750 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer C3 picasso bi s svojo staromodno obliko lahko privabil marsikaterega kupca tehnika Dieslov motor presegel stoletje Obdobje dizelskih motorjev se je začelo konec devetnajstega stoletja, ko so iskali gospodarni motor na notranje izgorevanje, ki bi nadomestil predvsem parne lokomotive. Tedaj še neznani mladi inženir Rudolf Diesel si je zamislil motor, v katerem bi zrak v motorju tako zgostili in segreli, da bi se v valj vbrizgano gorivo brez vžigalne svečke vžgalo samo od sebe. Dieslu je poskus uspel in svoj izum je 23. februarja 1893 potrdil s patentom, pa čeprav do tedaj ni izdelane še niti ene natančne konstrukcijske skice. S patentom v torbi se je podal k proizvajalcem motorjev in priložnost dobil v tovarni strojev v Augsburgu, današnjem MAN-u. Spomladi 1897 je bil motor končno pripravljen in v hali A 11 strojne tovarne so ga prvič tudi zagnali. V prvem dizelskem motorju je namesto plinskega olja izgoreval tedaj bolj razširjeni svetilni petrolej. Novi motor je imel moč 16,5 kW (22 KM), dosegel pa je največ 172 vrtljajev na minuto. Bolj pomemben je bil 25-odstotni izkoristek goriva, kar je pomenilo, da se je za pogon motorja izkoristila kar četrtina v gorivu »shranjene« energije. Danes ni to nič posebnega, tedaj pa je pomenilo rekord, ki ga niso dosegle niti parne lokomotive z 10-odstotnim izkoristkom niti Ottov motor. Rudolf Diesel z izkoriščanjem svojega izuma ni imel sreče, saj se je zmotil pri investicijah in se leta 1913 znašel v finančnih težavah. Septembra 1913 je med potovanjem iz Antwerpna v Anglijo padel z ladje in utonil. Evropski proizvajalci na psu Prodaja novih avtomobilov v Evropi se je v letu 2008 znižala za 7,8 odstotka na 14,71 milijona vozil, je sporočilo Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev in dodalo, da je to največji padec prodaje v zadnjih 15 letih. Najbolj se je prodaja zmanjšala v Španiji, in sicer za kar 28,1% na 1,16 milijona vozil, sledita pa Italija s 13,4-odstotnim padcem (2,16 milijona vozil) ter V. Britanija z 11,3-od-stotnim padcem (2,13 milijona vozil). Napovedujejo, da se bo prodaja letos še zmanjševala. nissan Nov SUV na posodo od Mitsubishija KIX bo prišel tudi k nam, če ne bo prej »kiksnil« automotoretro - Letos 27. izvedba Prihodnji teden bodo v Turinu na ogled oldtimerji Za sedaj še ne vemo, če bo kdaj prišel v Evropo, na Japonskem pa so je že naprodaj v vseh Nissanovih podužnicah. Gre za majhen SUV, ki so ga poimenovali KIX. Če ne bo »kiksnil« že takoj v deželi Vzhajajočega sonca, ga bomo najbrž slej ko prej videli tudi pri nas. Seveda se japonci skli- cujejo na ameriški izvor besede »kicks« in na »x« kot neznanko v matematiki. Kot pravi Nissanovo sporočilo, je KIX dokaj prostorno vozilo, ki pa nima nič odvečnega. Njegovo zunanjost označujejo vertikalne linije, masivni odbijači v isti barvi kot karoserija, ki je na voljo v 6 barvah. V no- tranjosti prevladuje črna barva, videz pa naj bi bil še kar športen. Sedeži so prevlečeni s črno in modro tkanino in povsem prilagodljivi potrebam potnikov, ki imajo na razpolago tudi veliko odlagalnih prostorov. Poganja ga 4-valjni bencinski motor s turbino in intercoolerjem, ki mu daje dovolj prožnosti in moči tako za vožnjo v mestnem prometu, kot na ovinkastih gorskih poteh. O zunanjih merah ni podatkov, zagotavljajo pa, da ima veliko me-dosno razdaljo in da je zelo okreten. Pogon je dvokolesni, lahko pa zelo enostavno vključimo štirikolesnega. Nissanu dobavlja novo vozilo Mitsubishi, operacija pa je videti dokaj nerazumljiva, saj ima Nissan odlična lastna terenska vozila in SUV, kot je qashqai, da omenimo samo zadnjega iz vrste. Zakaj so čutili potrebo, da med svoje vrste vrinejo še Mitsubishijevo vozilo, ni prav jasno. Čeprav je Nissan že dolgo let vezan na francoski Renault, ga je sedanja gospodarska kriza močno prizadela. Zadnja poročila govorijo o primanjkljaju milijarde dolarjev za lansko leto. V Turinu bo od 13. do 15. februarja razstava oldtimerjev, Automotoretro 2009, ki bo letos že 27. po vrsti. Med številnimi lepotci iz prejšnjih časov bo na ogled tudi 7 bugattijev, med katerimi izstopa dvosed iz leta 1923, ki se je imenoval »tank« in ki ga vidimo na zgornji sliki. Tisti, ki jih zanimajo vojaška vozila, bodo tudi prišli na svoj račun, saj si bodo lahko ogledali vozila italijanske vojske za časa napada na Rusijo iz druge svetovne vojne. 1 6 Četrtek, 5. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Pogovor z Elizabeto Kovic, ravnateljico v ulici Brolo in na nižji srednji šoli Ivan Trinko Reforma prinaša novosti, »vertikalizacija ni kaprica« V vrtcih in osnovnih šolah izražajo starši preference glede urnikov - S šolsko populacijo narašča tudi prostorska stiska V pričakovanju na zeleno luč vlade dežele FJK, ki se mora izreči o predlogu spojitve slovenskega didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo in šole Ivan Trinko, se goriški vrtci, osnovne šole in nižja srednja šola s slovenskim učnim jezikom pripravljajo na novo šolsko leto. V ponedeljek so se začela vpisovanja, še pred tem pa so bili starši seznanjeni z novostmi, ki jih bo reforma uvedla od septembra. O tem smo se pogovorili z Elizabeto Kovic, ravnateljico v ulici Brolo in na šoli Trinko. Začnimo pri vrtcih. Katere spremembe prinaša reforma? Novost je v tem, da starši ob vpisu izrazijo preferenco glede urnika, ki bo lahko obsegal 25, 40 ali 50 ur. Na podlagi dolgoletne izkušnje smo prepričani, da dosedanji 40-urni pouk najbolje odgovarja otrokovim potrebam in njegovi pripravi na osnovno šolo, tudi z vidika gradnje osebnosti. V primeru, da bi se večina staršev izrazila za 50-urni pouk, bi podaljšali popoldanski urnik, po vsej verjetnosti pa bi ponovno uvedli tudi sobotno delo. Primorani pa bi bili ohraniti sedanje število dveh vzgojiteljic na sekcijo, kar bi onemogočalo njuno soprisotnost v razredu. Le-ta je zelo pomembna pri delu z visokim številom otrok, saj omogoča, da jim vzgojiteljice sledijo. Vrtec bi s podaljšanjem urnika tvegal, da postane bolj varstvena kot pa vzgojna ustanova. Starši, ki so doslej vpisali otroke, so vsi izbrali 40-urni pouk, točne podatke pa bomo imeli ob koncu februarja. Kaj pa osnovne šole? Tudi v tem primeru bodo starši izrazili preferenco v zvezi z dolžino urnika. V prvem razredu je možnih 24, 27, 30 ali 40 ur tedensko, v ostalih štirih razredih pa 27, 30 ali 40 ur. Doslej smo jih imeli nekaj manj kot 30, opcija 40 ur pa je zelo težko izvedljiva. Pogoj za celodnevni pouk je namreč razpolaganje s primernimi strukturami, kot je menza. Dvomim, da bodo občine lahko odgovorile na to potrebo v tako kratkem času. Obenem so tudi starši pokazali malo zanimanja za celodnevni pouk, saj imajo učenci že obilo izvenšolskih dejavnosti. Kar se pa tiče uvedbe enega samega učitelja za posamezen razred, nimamo še jasnih navodil, saj se še vedno opiramo na osnutke pravilnikov. Po vsej verjetnosti pa enega samega učitelja, tudi v primeru 24-urne opcije, ne bo: imeli bomo »prevalentnega« učitelja, ki bo kril višje število ur. V prvih dneh Vpisi v vrtce in šole še do 28. februarja Vpisovanje v slovenske vrtce in šole na ozemlju goriške pokrajine poteka do 28. februarja. Na ravnateljstvu v ulici Brolo vpisujejo v vrtce in v prvi razred osnovne šole od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30; ob torkih in sredah sprejemajo vpise tudi med 15. in 17. uro. Uradi Večstopenjske šole Doberdob, kjer bodo starši lahko vpisali otroke v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo, so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi med 15. in 16. uro. Starši petošol-cev, ki nameravajo vpisati otroka v šolo Trinko, bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za prve razrede višjih srednjih šol pa dobijo starši na nižjih srednjih šolah. vpisovanj se je vsekakor največ staršev izreklo za 27-urno varianto, ki predvideva en popoldanski povratek in prosto soboto. Bodo te spremembe privedle do krčenja delovnih mest? Nekaj manj jih zaradi ukinitve sopri-sotnosti žal bo, vendar ne med učitelji, ki so v staležu, pač pa med suplenti. V kolikšni meri še ne vemo, saj čakamo na pravilnike, ob tem pa bo organik odvisen tudi od števila vpisov. Z učnim osebjem soglašamo, da bo v primeru, ko bi pravilniki to omogočali, za kakovost pouka pomembna ohranitev modularnega sistema, ki predvideva vsaj dva učitelja na dva razreda. Novost za učno osebje bo tudi obvezno izpopolnjevanje v angleškem jeziku, ki ga bodo morali čez nekaj let poučevati razredni učitelji. Kaj čaka nižjo srednjo šolo? Največja sprememba zadeva predmetnik. Ohranili bomo 34 ur pouka na teden, drugi tuj jezik, ki je bil doslej izbirni, pa bo postal kurikularni. Le v prvem razredu bodo otroci imeli možnost, da bodo namesto dveh ur nemščine sledili petim uram angleščine ali pa utrjevanju slovenščine oz. Elizabeta Kovic med svojimi dijaki na nižji srednji šoli Ivan Trinko bumbaca italijanščine. Tudi na nižji srednji šoli bo od števila vpisov odvisno število suplentov. Dejstvo pa je, da je ministrstvo še dodatno okrnilo denar za plačevanje suplentov. Populacija slovenskih šol v Gorici že nekaj let narašča po zaslugi kakovostne ponudbe. Šola Trinko ima 162 učencev, ravnateljstvo šole Brolo pa okrog 535 otrok. Razveseljiv podatek pa pomeni tudi pomanjkanje prostorov. Na šoli Trinko nimamo teh težav, problem pa je občuten v vrtcih, kjer bi glede na povpraševanje potrebovali dodatne sekcije. Lani bi četrto sekcijo lahko dobil vrtec v ulici Brolo, s prostorsko stisko pa se spopadajo tudi drugje. To pravzaprav ni le problem slovenskih, pač pa tudi italijanskih vrtcev. S kolegi smo odbornico Romanovo opozorili, naj začne občina sistematsko razmišljati, kako bi ojačila vsaj nekatere vrtce. Manj zadovoljni pa smo s poslopji naših osnovnih šol, čeprav so bile pred leti vsaj delno obnovljene. Potreba po popravilih je vidna v Pevmi, Štandrežu in predvsem na Plešivem. Tu je prostorska stiska najbolj pereča. Kar se pa tiče šole Župančič v Gorici, smo za- dovoljni, ker je občina začela s postopkom za ureditev pritlične hale. Tudi v primeru, da bi s prihodnjim letom dobili paralelko v prvem razredu in s tem sedem razredov, bi si lahko pomagali. Upoštevati je ne nazadnje treba, da bi v primeru vertikalizacije lahko izselili ravnateljstvo v poslopje šole Trinko, pri čemer bi pridobili nove prostore. Vi ste bili od vsega začetka med zagovorniki vertikalizacije... To ni ideja, ki se je porodila danes. Z bivšo ravnateljico Miroslavo Braini sva se že v prejšnjih letih pogovarjali o potrebi po posodobitvi šolskega sistema. Rada se spominjam prispodobe, ki jo je pred nedavnim uporabil predsednik zavodnega sveta šole Trinko Marko Marinčič: šola je kot kajakaš, ki se spušča po rečnih brzicah in je primo-rana, da vesla. Prav je, da se pri tem sooča tudi s teritorijem in družbo. Zato zelo cenim prizadevanje krovnih organizacij SKGZ in SSO, ki sta priredili na to temo več srečanj in pripomogli, da je marsikdo razumel, da spojitev dveh ravnateljstev ni kaprica, pač pa da spada v sodobno vizijo šolstva. (Ale) zdravstvo »Generalna direktorica naj odstopi« Bernardo De Santis, svetnik liste Progetto Gorizia v goriškem občinskem svetu, čaka na odstop generalne direktorice goriškega zdravstvenega podjetja. »Minilo je že več dni od srečanja med deželnim odbornikom za zdravstvo in starši, ki so pri karabi-njerjih vložili prijavo zaradi poraznega stanja telovadnice zdravstvenega podjetja, kjer njihovi otroci opravljajo rehabilitacijo. Kljub temu še ni prišlo do odstopa generalne direktorice. Ni bila namreč kos svojim dolžnostim in nosi glavno odgovornost tako pred javnostjo kot pred institucijami, ki so jo imenovale. Vedno je izstopala zaradi molka in ne-razpoložljivosti. Angažiranje prefek-tinje in nato deželnega odbornika jo je prisililo k soočanju s starši, ki bi ga morala sama iskati, v resnici pa se mu je izogibala,« navaja De Santis in ocenjuje, da je kakorkoli - ali je bila seznanjena s položajem telovadnice ali pa ne - »dokazala svojo neprimernost in pomanjkanje občutljivosti, njeno neukrepanje pa je povzročilo okrni-tev te nenadomestljive storitve«. Občinski svetnik trdi, da je generalna direktorica vseskozi odgovarjala z molkom na zahteve ljudi in institucij ter da je zdravstveno podjetje odtujila od njegovega teritorija. Sprašuje tudi, ali so bili funkcionarji, ki so soodgovorni za položaj telovadnice, primerno opozorjeni ali kaznovani tako po disciplinski kot tudi po finančni plati. Generalni direktorici nalaga obenem odgovornost za zamude in pomanjkljivosti nove bolnišnice. »K temu gre dodati, da ni dosegla vseh ciljev, h katerim jo je obvezovala delovna pogodba. Zaradi vsega tega bi morala odstopiti,« zaključuje De Santis. gorica - Mobilizacija črpalkarjev Tondo jih bo sprejel, a nadaljujejo protest Predsednik deželne vlade Ren-zo Tondo se bo v torek, 10. februarja, v Vidmu srečal z goriškimi črpal-karji, ki se zgolj z najavo srečanja ne zadovoljijo in zaradi tega nadaljujejo svojo protestno mobilizacijo. Danes se bodo upravitelji petnajstih bencinskih servisov iz Gorice zbrali pred županstvom, saj jim obljube in lepe besede niso dovolj, pač pa zahtevajo konkretna dejanja in pisana zagotovila. »Protestni shod pred občino se bo začel ob 8.30; do 13. ure bomo na svojo stisko opozarjali sredi cestišča, nato pa se bo naša manifestacija nadaljevala na pločniku pred županstvom. Vztrajali bomo popoldne in tudi ponoči, dokler ne bomo videli črno na belem, da bodo upravitelji uresničili naše zahteve po izenačitvi cene goriva s slovensko in po ustanovitvi nove proste cone za Gorico,« razlaga v imenu črpalkarjev Giorgia Drufuca. Po njenih besedah se bodo današnjega protestnega shoda ude- ležili tudi upravitelji bencinskih servisov iz drugih občin goriške pokrajine, ki so doživeli nekoliko manjši upad prodaje goriva. »V občinah, ki so bolj oddaljene od državne meje od Gorice, se je količina natočenega goriva znižala med 25 in 40 odstotkov,« poudarja Drufuca in za primerjavo pojasnjuje, da se je v Gorici prodaja goriva znižala za kar 60 odstotkov. Na srečanju med črpalkarji in Tondom, ki bo na sporedu prihodnji torek, bo prisoten tudi goriški župan Ettore Romoli, ki se je ravno včeraj v Trstu sestal s predsednikom deželne vlade; Tondo in Romoli sta se namreč udeležila okrogle mize o gospodarski krizi, ob robu katere sta skupaj s pristojno deželno odbornico Sandro Savino spregovorila tudi o težavah goriških črpalkarjev. Tondo je po včerajšnjem srečanju z Romolijem napovedal, da se bo v torek s črpalkar-ji pogovoril o gorivu po znižani ceni in o prosti coni. gorica - Bandelj (SSO) obiskal Agencijo za prihodke O šumnikih odloča Rim »Krajevni uradi davčne uprave so pripravljeni na dvojezičnost, a čakajo na ustrezni sistem tiskanja črk« gorica - Julijan Čavdek (SSk) »Zataknilo se je ravno v rimski centrali« Predsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško Walter Bandelj je obiskal goriško izpostavo davčne uprave, zato da bi se seznanil s postopkom za pravilno zapisovanje slovenskih imen in priimkov na zdravstvenih izkaznicah in izkaznicah z davčno kodo. Pristojnega funkcionarja je opozoril na zagotovila goriške prefektinje, ki je pred dnevi sporočila, da je tehnična ovira premoščena, in ga vprašal, kdaj bodo izdajali omenjene dokumente s šumniki vred. Povedali so mu, da se je zaključil upravni postopek na deželni ravni in da je sedaj na vrsti centralni urad v Rimu. Treba bo predvsem usposobiti informatski sistem za tiskanje šumnikov. Po navedbah goriškega funkcionarja so krajevni davčni uradi že opravili vse potrebno, kar zadeva pravilno zapisovanje slovenskih črk in dvojezičnost, sedaj pa čakajo, da jih rimska centrala opremi z ustreznim sistemom. Bandelj napoveduje, da se bo v ta namen srečal tudi z novim direktorjem goriške izpostave Agencije za prihodke, čigar prihod je napovedan v kratkem. »V imenu pokrajinskega tajništva stranke Slovenske skupnosti izražam zadovoljstvo za uspešen poseg goriške pre-fektinje glede uporabe šumnikov na zdravstvenih izkaznicah in na karticah z davčno kodo. Sedaj pričakujemo, da bo to šlo čimprej v konkretno izvedbo in da bodo slovenska imena in priimki zapisani v pravilni obliki, kot to predvideva zakonodaja,« pravi Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk, in dodaja: »Ob tem želim podčrtati, da je SSk, preko svojega takratnega deželnega svetnika Mirka Špacapana, že leta 2006 opozorila na problem šumnikov na zdravstvenih izkaznicah in podobnih doku- mentih. Tedaj je tudi bila sprožena pobuda vračanja zdravstvenih izkaznic, na katerih sta bila ime in priimek zapisana v napačni obliki. Zbranih je bilo lepo število izkaznic, kar je bil dokaz, da je problem močno občuten. O tem sta bila takrat obveščena tudi pristojni deželni odbornik in predsednik deželne vlade Riccardo Illy. Že tedaj pa je bilo jasno, da je glavna težava pri centralnem davčnem uradu v Rimu. V imenu SSk izražam iskreno upanje, da smo na podlagi zagotovil goriške prefekture sedaj resnično blizu rešitve in da bo kočljivi problem pravilnega pisanja slovenskih imen in priimkov dokončno rešen.« / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 5. februarja 2009 17 nova gorica - Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku Domača ustvarjalnost in združevalna sila Košuta: Nam bo vendarle uspelo združiti Prešernov »rod Slovenš'ne cele? Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v novogoriški mestni občini je bila sveža, drugačna, oplemenitena z mednarodnim in čezmejnim pečatom, naravnost radostna in prežeta s ponosom za dosežke domačih ustvarjalcev. Tradicija du-hamornih februarskih proslav je bila le spomin. Kar se je v torek dogajalo na odru no-vogoriškega Kulturnega doma je hkrati nagovarjalo razum in srce. V enem samem zamahu je organizatorjem pri mestni občini uspelo zgledno poteptati mejo, skozi izbrano besedo, ples in Prešernove verze uresničiti slovensko-polj-sko-italijansko bratstvo ter v dvorano zvabiti tudi publiko, ki je takšne prireditve že skoraj odpisala. Program slovenskega kulturnega praznika so zaupali italijanskemu režiserju, Lucu Quaii iz Trsta, v odličnem plesnem ansamblu centra Terpsihora, ki je k poezij telesnega giba pritegnil plesalce iz vse Goriške, sta nastopila Tržačanka Daša Grgič in Poljak Michal Rynia, ples je s Prešernovimi verzi prepletala Lara Komar, igralka Slovenskega stalnega gledališča, »zamejec« oziroma »predmejec« je bil tudi slavnostni govornik, Miran Košuta. K besedi ga je povabila Martina Kodelja, ki je povezovala večer. Košutov govor je bil prežet z združevalno silo: »Nam bo v zdaj schengensko brezmejni Evropi vendarle uspelo združiti Prešernov "rod Slovenš'ne cele", pogledati skozi kulturna očala tudi onkraj Rožne doline, Ljubelja ali Dolge vasi, vključiti rojake sosednjih pokrajin v nacionalno enost in končno le pretopiti doslejšnjo politično flosku-lo skupnega slovenskega kulturnega prostora v živo stvarnost, meso in kri?... Lahko bi staknili moči in glave, pokopali stare zamere, presegli - denimo koprsko-novogoriško zdraharstvo, obšli prestolniške nevoščljivo-sti in kulturno zedinili Primorsko v novo čez-mejno deželo, ki bi se v skupni Evropi raztezala - rojaško prešerna - tudi do obronkov Rezije ali miljskih obal. Lahko bi si - naj zasanjam - ob mrku koprske Lipe in životar-jenju tržaških, goriških ali beneških knjigo-filov omislili trdnejšo, poklicno primorsko založbo. Lahko bi še tesneje povezali tukajšnja in tamkajšnja gledališča v širšo, odmevnej-šo Talijino mrežo, uskladili repertoarje in se tako na primer izognili hkratnemu samostojnemu uprizarjanju istega Strindberga v / 1 p Plesalca iz centra Terpsihora na novogoriški slovesnosti bumbaca treh sosednjih primorskih teatrih. Lahko bi si univerze Kopra, Nove Gorice, Trsta, Gorice in Vidma nehale nič kaj akademsko puliti študente in bi namesto kurjeslepe, brezobzirne konkurence uveljavile veliko bolj plodno, resorno profilirano mednarodno sodelovanje. Lahko bi, skratka, neprimerno bolj ubrano, racionalno in donosno načrtovali skupno kulturno prihodnost primorskega koščka evropske zemlje. In ko bi takšnim harmonijam prisluhnil onkraj navidez padle me- je še danes večkrat nacionalistično prezabu-bljeni italijanski sosed, bi lahko iz Gorice in Nove Gorice zraslo eno samo mesto in bi Primorska res postala živa, svobodna, brezmejno zelena poljana, takšna, kakršno je svoj-čas izsanjal na Poti v Tolmin njen najbolj spevni aojd, nepozabni Ciril Kosmač: 'Vsa ta zemeljska in nebesna pokrajina je zbujala... občutek tako močne in nepojmljive sreče... kako lepo je živeti... Živeti!... Vedeti, da za tvojim hrbtom teče Bača, da se na levi Idrijca nova gorica - V Hitu Namesto dobička osem milijonov evrov izgube? Nadzorni svet družbe Hit bo predvidoma v prihodnjih tednih obravnaval poslovanje v letu 2008, ko je novo-goriška igralniška družba načrtovala 5,4 milijona evrov neto dobička, a je po neuradnih informacijah zabeležila osem milijonov evrov izgube. V Hitu informacij ne dajejo. »Nadzorni svet še ni obravnaval poslovanja za leto 2008, zato informacij o tem ne dajemo. Dokler nadzorniki ne obravnavajo poslovanja, teh informacij ne bo,« je včeraj povedal vodja korporativnega komuniciranja v Hitu Tilen Majnardi. Po njegovih besedah naj bi se nadzorni svet predvidoma sestal v prihodnjih tednih, neuradno pa je mogoče slišati, da bo seja nadzornikov že prihodnji teden. Kot je znano, je Hitova uprava v letu 2008 načrtovala za 5,4 milijona evrov čistega dobička. Poslovni načrt je sicer sprva predvideval izgubo, a ga je vodstvo novogori-ške igralniške družbe na zahtevo nadzornikov popravilo. Ob polletju so v Hitu zabeležili tri milijone evrov izgube, a naj bi poslovanje izboljšali tudi s prodajo neključnih naložb. Tako so nadzorniki konec septembra pogojno soglašali z že prej večkrat predlagano prodajo dela navadnih delnic Abanke Vipa, pridobljenih v zadnji dokapitalizaciji - Hit je sicer 6,5-odstotni lastnik banke -, in odsvojitvi kapitalske naložbe v družbi Daimond, kjer ima Hit okoli 37-odstotni delež. Predsednik uprave Hita Niko Trošt je tedaj dejal, da bi s prodajo lahko iztržili najmanj 10 milijonov evrov. »Ko so nadzorniki podali pogojno soglasje, je bilo to že brezpredmetno. Ker so cene zaradi finančne in gospodarske krize padle, dezinvestiranje ni bilo več poslovno racionalno,« je odločitev za preložitev prodaje pojasnil Majnardi. Sicer pa se v zadnjih tednih v medijih pojavlja vse več namigovanj, da naj bi zamenjali upravo Hita, česar v no-vogoriški družbi ne komentirajo. »Uprava se ne spušča na raven govoric, sploh pa upravo imenuje nadzorni svet,« je v zvezi s tem povedal Tilen Majnardi. (Sta) gorica - Med ulicama Oberdan in Roma Zaprli križišče Podjetje Luci Costruzioni mora ponovno tlakovati cesto - Dela bodo trajala približno 40 dni Že pretlakovano križišče ob Travniku bodo morali spet tlakovati; včeraj so se ljudje zadrževali in si ogledovali gradbišče bumbaca Včeraj zjutraj so prometu zaprli križišče med ulicama Oberdan in Roma v Gorici, ki ga bo moralo tržaško podjetje Luci Costruzioni na novo tlakovati s kockami iz peščenjaka. Vožnjo po tamkajšnjem križišču ob Travniku so po približno enoletnem zaprtju ponovno omogočili junija lani, po nekaj mesecih so se ploščice začele odlepljati, nastale luknje pa so krpali s peskom. Včeraj so z bagrom odstranili večji del kamnitih ploščic, ki jih bodo v nekaj dneh nadomestili. Na gradbeno podjetje se je seveda usul naval kritik, češ da so bila gradbena dela površno izvedena. Podjetje Luci Costruzioni se je vseka- kor obvezalo, da bo za popravilo poskrbelo brez dodatnih stroškov za občino. »Ploščice so se odlepile zato, ker so tamkajšnji odsek pretlakovali pred varianto k načrtu. Prva verzija je predvidevala ožje fuge med ploščicami, ki pa niso omogočale lepilni smoli, da bi pritrdila kamen na podlago iz peska in cementa,« je povedal arhitekt goriške občine Diego Kuzmin, ki ocenjuje, da bodo dela zaključena že prede koncem tedna. »Do odprtja križišča pa bo minilo vsaj štirideset dni, saj se morajo ploščice dobro sedimentirati, preden bodo vozila lahko ponovno peljala po njih,« je dodal arhitekt. tržič vali po globoki soteski, da je pred tabo Soča, tako čudovita reka, da ji ni para na vsem svetu... " So sanje o takšni Primorski, o takšni slovenski kulturi, ki bi kakor Gregorčičeva zelenobodra Soča brdko, sodobno sveže napajala bodočnost domačih livad in žuborela prek sosednjega ustja v "oceansko morje" sveta, nemara utopija? Najbrž, bi veleval "pesimizem razuma". A danes je dovoljeno sanjati. Pa čeprav za huškavi hip. Danes si po vseh prestanih skušnjah Slovenci lahko vendarle privoščimo sredi svobodno zedinjene Evrope ščepec tistega "optimizma volje", ki ga je v zasužnjenem letu 1932 zmogel iz fašistične ječe Antonio Gramsci ali malo zatem na smrt obsojeni Pinko Tomažič. Da lahko o svoji Primorski, o svoji slovenski ustvarjalnosti vsaj enkrat, vsaj tokrat veselo zapojemo: Vstala kultura si v novo življenje, / z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!« Da je bila novogoriška slovesnost praznik žive kulture, je bila nato zasluga plesnega centra Terpsihora iz Šempetra-Vrtojbe, ki daje mero dosežkom domače ustvarjalnosti. Začeli so pred osmimi leti, iz leta v leto jih je več in postaja njihov plesni korak izrazitejši in natančnejši. Njihova umetnost giba ni ujeta v občinske meje, ambicije so višje, zato pa dosegajo rezultate in nabirajo priznanja na mednarodnih odrih. Njihov nastop v Kulturnem domu je Martina Kodelja pospremila z besedami: »Čustva vzbujajo gib v našem telesu, gibanje telesa določa misli našega bivanja, besede in poezija so vzgib naših razmišljanj. Pesnike in plesalce veže isti poklic: spreminjanje in prepletanje čustev. Nalijmo si iz Prešernove čaše čustev in plesa.« Ob županu Mirku Brulcu ter podžupanih Darinki Kozinc in Vojku Fonu so med gosti večera izstopali podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, upokojeni konzul Jože Šušmelj in predstavniki organizacij Slovencev v Italiji, opazna pa je tudi bila skupina Tržačanov. Mirka Križnič, ki je bila pri mestni občini koordinatorka prireditve, meni, da »s takšno proslavo Nova Gorica dokazuje svojo vlogo regijskega središča«. Župan Brulc izpostavlja visoko raven plesalcev, ki so na domačem odru potrdili svoj mednarodni sloves, o Košutovem nagovoru pa pravi, da je »znal tenkočutno združiti ves slovenski prostor«. (ide) prenove »stavkajo« Cristiana Morsolin altran »Desna sredina naj bo brez skrbi. Odborniki Stranke komunistične prenove se v teh dneh vzdržijo od zasedanj odborov, vendar z vedno enako vnemo rešujejo težave, za katere so pristojni.« Cristiana Morsolin, občinska odbornica v Tržiču, s temi besedami odgovarja občinskemu svetniku in koordinatorju stranke Forza Italia Giuseppeju Nicoli-ju, ki se je v prejšnjih dneh spraševal, kako bo državna protestna mobilizacija upraviteljev iz vrst Stranke komunistične prenove vplivala na delovanje tržiške občine in drugih uprav v goriški pokrajini. Kot drugod po Italiji se namreč tudi na Tržiškem nadaljuje »stavka« upraviteljev iz vrst Stranke komunistične prenove, ki se do nadaljnjega ne bodo udeležili zasedanj pokrajinskih in občinskih odborov in svetov. Predstavniki SKP protestirajo proti spremembi volilnega zakona za evropske volitve, ki uvaja 4-odsto-tni prag in torej postavlja pod vprašaj izvolitev kandidatov levičarskih strank. Stranka komunistične prenove ima v goriški pokrajini vsega skupaj tri odbornike. Licia Morsolin opravlja odbor-niško funkcijo na pokrajini, medtem ko sta Cristiana Morsolin in Diego Gratton občinska odbornika v Tržiču oz. Škoc-janu. V njihovem imenu razloge protesta pojasnjuje pokrajinski tajnik SKP Alessandro Saullo in opozorja na trenja, ki na državni ravni zaznamujejo odnos med Komunistično prenovo in Demokratsko stranko. Po Saullovem mnenju vodja DS Walter Veltroni ni izbral poti dialoga z levico, ki je po drugi strani pre-potreben ravno v goriški pokrajini. »V naših krajih ne potrebujemo novih delitev, ampak moramo skrbno negovati pozitivne izkušnje levosredinskih uprav. Uresničitvi predvolilnih obljub je treba zato dati prednost pred vsakršno obliko protesta,« pravi Saullo. Da so odnosi med Demokratsko stranko in SKP napeti tudi v goriški pokrajini, dokazujeta nedavna odstopa pokrajinskega odbornika Marina Visintina in občinskega odbornika iz Štarancana Vincenza Incarnata. Visintin je odstopil zaradi vpletenosti v proces o smrti delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu v tržiški ladjedelnici, medtem ko je Incarnato (SKP) zapustil odbor štarancanskega župana Lorenza Presota zaradi odločitve o gradnji termoelektrarne na biomaso v Bistriniji. Odnosi med SKP in DS so bili v Štaran-canu že dalj časa napeti, priprava načrta za centralo pa jih je še dodatno poslabšala. Zaradi spora med SKP in DS gre pričakovati, da se bosta na letošnjih občinskih volitvah v Štarancanu stranki predstavili vsaka s svojo listo. Razcep ne bi smel preprečiti zmage županskega kandidata Demokratske stranke, ki ima v Štarancanu večino volivcev, vendar lahko negativno vpliva na razmere na pokrajinski ravni, kjer je enotnost leve sredine še kako potrebna. Zelo ostro se je medtem včeraj odzval na protestno mobilizacijo SKP tržiški občinski svetnik stranke Forza Italia Giorgio Pacor. »Cristina Morso-lin in njena mama (pokrajinska odbor-nica Licia Morsolin, op.p.) se ne odpravljata na delo, ne glede na to pa prejemata visoko plačo. Potem ko je DS volila za izbris SKP, se bosta odbornici vrnili na delo,« se sprašuje Pacor. Cristiana Morsolin mu na daljavo odgovarja, da je bila za odbornico imenovana, ker je bila petnajst let aktivna v trži-škem strankinem krožku. Sorodstvene vezi zato niso imele nikakršnega vpliva na njen prevzem odborniške funkcije. 18 Četrtek, 5. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / isonzo soča - Reportaža v novi številki »časopisa na meji« Goriško mestno središče v klavrnem zatonu V Raštelu je zaprtih 21 od 49 trgovin, javna poslopja v razsulu - Stasi o italijanskem nacionalizmu »Goriško mestno središče je v klavrnem zatonu. Trgovine zapirajo ena za drugo, številna javna poslopja so v razsulu, uprava nima nikakršnega razvojnega projekta, s katerim bi mestu vrnila življenje.« V zadnji številki časopisa na meji Isonzo-Soča je po besedah njegovega urednika Daria Stasija velika pozornost posvečena hudi krizi goriškega trgovskega sektorja. »V Raštelu je zaprtih 21 od 49 trgovin, spuščene rolete so vedno pogostejše tudi v Gosposki ulici, ki je nekoč veljala za sprehajališče goriških gospodov,« opozarja Stasi in poudarja, da je za krizo v veliki meri odgovorna tudi uprava župana Etto-reja Romolija. »Prvemu občanu smo že lani januarja predlagali podpis pakta za Gorico, v okviru katerega bi trgovci in podjetniki skupaj z upravitelji pripravili strateški načrt za razvoj mesta. Župan je na srečanju z Andreo Bellavitejem, ki je potekalo aprila v KB Centru, poudaril, da mu izraz pakt za Gorico ni všeč in je zato predlagal sklic goriških generalnih stanov. Seveda, katero je ime omizja, nima nikakršnega pomena, veliko bolj pomembno bi bilo, da bi ga župan sploh sklical,« poudarja Stasi in opozarja, da so že večkrat prosili župana za srečanje, vendar niso še prejeli nobenega odgovora. »Romoli je pred časom napovedal, da bo opravil popis zgodovinskih poslopij. Sprašujemo se, čemu to služi? Ko bo pre-štel zgodovinska poslopja, kaj bo z njimi počel,« se nadalje sprašuje Stasi, ki razlaga, da sta za krizo trgovskega sektorja kriva kratkovidnost desnosredinskih upraviteljev in še predvsem njihovo odklanjanje čezmej-nega sodelovanja. »Podžupan Fabio Gentile se je pred dnevi proslavil z izjavo, da je med socialno ogroženimi družinami razdelil bone po 25 evrov, ki jih bodo Gori-čani potrosili v Italiji, in torej ne bodo nosili novega denarja v novogoriško Qlandio,« pravi Stasi, sodelavec revije Isonzo-Soča Dario Ledri pa dodaja, da podžupanove besede kažejo na zasidranost v preteklost, to se pravi v obdobje, ko je mesto živelo v svojem zaprtem gospodarskem sistemu brez nikakršnih stikov s sosedi. »Podobno kot upravitelji bi se morali otresti preteklosti in spominov tudi trgovci. Štacunarske trgovine kavbojk niso več donosne, saj si kup- ci želijo večje in kakovostnejše ponudbe,« poudarja Stasi in našteva še druge članke zadnje številke revije Isonzo-Soča, ki so posebno zanimivi. »Pisali smo o zgodovinskem rušenju mejnih objektov, o karavani radovednih po protestantskih sledeh v Gorici in o drugih izletih, ki smo jih priredili, o renesančnem slikarju Marcellu Fogo-linu, o reformatorju in očetu slovenske pisane besede Primožu Trubarju, o Zdrav-ščinah, o komunistih v Gorici in še o marsičem,« pojasnjuje Stasi in opozarja, da je poleg vsega omenjenega Diego Kuzmin pisal o zapuščeni tovarni tobaka na drevoredu 20. septembra; poslopje so zgradili po drugi svetovni vojni in je zaprto že več deset let. Po Kuzminovem mnenju je opuščena tovarna tipičen primer nepotrebnega trošenja javnega denarja, saj so poslopje pred leti delno obnovili in vanj za obdobje nekaj mesecev vselili registrski urad, ki je bil zatem premeščen na korzo Italia. Daljši članek je ne nazadnje posvečen italijanskemu nacionalizmu iz obdobja po drugi svetovni vojni; v zapisu Stasi razmišlja o kulturni in politični klimi, ki je zaznamovala - in še zaznamuje - Gorico. Stasi opozarja na protislovenske izpade iz leta 1947, hkrati pa tudi na nacionalistično obarvana pisma, ki jih vedno isti posamezniki redno pošiljajo na italijanske dnevnike. (dr) Dario Stasi (zgoraj, drugi z leve) med predstavitvijo nove številke revije Isonzo Soča, naprodaj zaprta trgovina na Travniku (spodaj) bumbaca V Krminu ranjen mopedist V torek zvečer je v Krminu prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil ranjen mopedist. Okrog 19.30 je po ulici Brazzano v smeri proti Bračanu peljal avtomobil citroen picasso, v katerem je sedel 51-le-tni Krminčan G.B. Voznik je na križišču z ulico Novaria zavil levo, pri tem pa ni opazil, da je po ulici Novaria pripeljal 20-letni L.V. z mopedom znamke piaggio. Avtomobil in moped sta trčila, mladenič pa je obležal. Na kraju so posredovali ka-rabinjerji iz gradišča in osebje službe 118, ki je 20-letnika odpeljalo v goriško bolnišnico. V nesreči si je mladenič zlomil nogo. Nova centrala v Tržiču V Tržiču bodo zgradili termično centralo na biomase. Centrala bo manjša od tiste, ki jo načrtujejo v Bistrigni, kljub temu pa njena gradnja vznemirja občinskega svetnika skupine Rosa Bianca Giuliana Antonacija. Le-ta je že lani avgusta predstavil interpelacijo na to temo, včeraj pa je vložil še drugo. V njej zahteva pojasnila o tem, ali ima družba Tersal, ki namerava centralo zgraditi, vsa potrebna dovoljenja. Goriški nočni avtobusi Goriški občinski odbor je na včerajšnjem zasedanju sprejel sklep, s katerim ponovno poverja pokrajinskemu prevoznemu podjetju APT upravljanje nočnih mestnih avtobusov; temu namenja občina 38 tisoč evrov. Ob redni nočni progi, ki povezuje goriško železniško postajo in trg Medaglie d'oro, bodo predvidene tudi tri izredne proge, ki jih bo šofer prevozil le na prošnjo potnikov. Grajski sedež za Pro Loco Z današnjim dnem deluje v Števerjanu sedež združenja Pro Loco. Uredili so ga v prostorih gradu Formentini ob glavnem vaškem trgu, odprt pa bo od srede do nedelje med 9. in 17. uro; za informacije sta na voljo tel. 0481-884274 in elektronska pošta (info@castelloformentini.com). Predsednik združenja, odvetnik Michele Formentini, napoveduje, da bo tamkajšnji Book Shop prodajal 26 knjig in publikacij o preteklosti Števerjana. Za milijon evrov dobitkov V Hitovih novogoriških igralniško-za-baviščnih centrih Park in Perla so na igralnih avtomatih v januarju podelili za milijonov evrov dobitkov. Sreča se je najbolj nasmehnila italijanskemu gostu, ki je domov odšel bogatejši za skoraj 284.000 evrov. gorica - Prefektinja Maria Augusta Marrosu v spremstvu direktorja Transmedie obiskala Hišo filma Lepotni poseg na kinodvorani Kinemax bo zaprt med 9. in 13. marcem - Uresničevanje mediateke še vedno stoji, poimenovali jo bodo po Ugu Casiraghiju Waltritschev načrt za mediateko (levo), prefektinja v projekcijski kabini Kinemaxa (desno), ob gostji Giuseppe Longo, Remigio Gabellini in Ivo Mauri bumbaca Amidei, Remigiom Gabellinijem, pospremil prefektinjo najprej na Kinoatelje, nato v Ki-nemax, v prostore univerzitetne smeri DAMS in v laboratorij CREA. Odgovorni za mediateko univerzitetne smeri DAMS Silvio Celli je Marrosuvi orisal projekt nove pokrajinske mediateke, ki naj bi že letos začela delovati v prostorih bivše trgovine s pohištvom Fine Homewear pod kinodvorano Kinemax. Kot smo že večkrat poročali, se se s podporo goriške pokrajine zavzeli Kinoatelje, univerzitetna smer Dams, družba Transmedia in društvo Amidei. Ustanovitev mediateke, ki bo dostopna vsem, je spodbudila FJK z zakonom, ki predvideva za njeno delovanje triletni prispevek v znesku 70.000 evrov letno. Me-diateka v Hiši filma se bo tako pridružila tistim, ki so z deželno pomočjo nastale v Por-denonu, Trstu in Vidmu. Zasluge, da je pro- Vzporedno z gradbenimi deli na Travniku se na »restyling« pripravlja tudi Hiša filma. Novico, da bodo zaradi obnovitvenega posega med 9. in 13. marcem zaprli goriški Kinemax, je včeraj sporočil direktor družbe Transmedia Giuseppe Longo, ki je v Hišo filma povabil goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu. »Kino bo zaprt od ponedeljka do petka. "Lepotnemu posegu" bo podvržena vhodna veža, kjer je pult, v dvorani 3 pa bomo namestili nove sedeže. Dvorano 2 bomo opremili, da bo primerna za simpozije, obnovili pa bomo tudi razsvetljavo; skupno bo v prenovo vloženih okrog 40.000 evrov. Za poseg smo se odločili tudi zato, ker bo letos spomladi pri nas potekala Spring School, nato še filmska nagrada Col-lio in festival Sergio Amidei,« je povedal Longo, ki je s predstavnikom združenja jekt shodil, nosi tudi finančna družba KB 1909, ki bo poskrbela za posodobitev obnovo prostorov in napeljav. »Imenovala se bo Mediateca.Go - Ugo Casiraghi. Ob knjigah, s katerimi razpolagata smer Dams in Kinoatelje, bomo namreč podedovali tudi Casiraghijev knjižni fond na temo filma, ki ga upravlja državna knjižnica v Gorici. Skupno bomo že ob odprtju lahko razpolagali s približno 10.000 knjigami, fond pa bomo s časom okrepili. Isto velja za dvd-je, ki jih že danes imamo okrog 7.000,« je povedal Celli in pojasnil, da bo pokrajinska mediateka razpolagala tudi z italijanskimi, slovenskimi in tujimi časopisi ter filmskimi revijami. Longo je poudaril, da bo ustanova delovala dvojezično in da bo odprta tudi do slovenskega prostora. »Cilj je, da bi bila me-diateka delovala cel dan, enkrat tedensko pa bi urnik želeli podaljšati do 23. ure. Imeli bomo dva stalna uslužbenca, izposoja knjig in filmov bo brezplačna. Obiskovalci bodo mo- rali imeti izkaznico, ki bo uporabna v vseh deželnih mediatekah,« je zagotovil Celli. V sodobno opremljenih prostorih mediateke, ki jih je načrtoval arhitekt Dimitri Wal-tritsch, bo tudi več računalnikov s priključkom na internet. Prostori, v katerih bo me-diateka delovala, merijo približno 400 kv. metrov, v njej pa bo prostora za okrog 50.000 knjig in dvd-jev. »Začetek del zavira le gradbišče na Travniku in v predoru Bombi,« je še povedal Celli. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 5. februarja 2009 19 števerjan - Briški grič in Skupina 75 Prešernova proslava s predajo sedeža Prešernova proslava ni samo trenutek, ko se spomnimo na velikana slovenske poezije, temveč je tudi priložnost, da se posvetimo kulturnemu utripu in ustvarjalnosti našega društva, naše organizacije, naše skupnosti. Ta utrip je lahko zelo raznolik in se kaže v neštetih oblikah: na noge lahko postavimo gledališko igro, ustanovimo ali okrepimo pevski zbor, pripravimo razstavo domačih ustvarjalcev, se izkažemo na glasbenem, likovnem, ali literarnem področju, in še in še. S ponosom lahko proslavimo tudi nove pridobitve, ki se kažejo v odprtju ali posodobitvi društvenih sedežev, razstavnih prostorov, predavalnic, oz. dvoran za prireditve. Nekaj podobnega se bo zgodilo jutri, 6. februarja, na Bukovju v Šte-verjanu, ko bosta dan slovenske kulture skupaj proslavili društvi Briški grič in fotoklub Skupina 75. Ob recitalu, govoru in slovenski pesmi, ki sodijo na podobne proslave, bodo na Bukovju tudi uradno predali namenu novi sedež in nove razstavne prostore fotokluba Skupina 75. Kot smo že poročali, je neuradno odprtje sedeža bilo že decembra lani, pri društvu pa so si želeli, da bo »uradni žegen« dogodka izrečen na Prešernovi proslavi. Na jutrišnji prireditvi bo na programu slavnostni govor, ki ga bo imel deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič, s harmoniko bo nastopila gojenka Glasbene matice Silvia Lepore, za recital priložnostnih poezij bosta poskrbela mlada domačina Jasmina Kovic in Jurij Klanjšček, pevsko kuliso pa bodo prispevali člani vokalne skupine Sraka. Z jutrišnjim dnem dalje bodo novi razstavni prostori na Bukovju poimenovani Galerija 75. (vip) GORICA KINEMA »Apaga y vamonos« oz. Ugasni in gremo Po dokumentarcu Marca Bechisa »La terra degli uomini rossi« (Dežela rdečih ljudi) izpred dveh tednov, bo Gorica Kinema ponovno obravnavala tragedijo južnoameriških in-diosov. Danes ob 17.45 in ob 20.45 bo namreč v goriškem Kinemaxu na ogled film Manela Mayola »Apaga y vamonos« (Ugasni in gremo), dokumentarec o uporu čilskega plemena Mapuche proti moderni, a nič manj nasilni obliki kolonizacije. Čile, 1997: družba Endesa načrtuje gradnjo hidroelektričnega jezu (tretjega največjega na svetu) na reki Biobio, kjer je pleme Mapuche ustavilo španske kolonizatorje. Potem ko so se domorodci v preteklosti uspešno ubranili pred Španci in Inki, sedaj podlegajo globalnemu kapitalizmu. Dokumentarec se zgleduje po Mic-haelu Mooreju s spajanjem intervjujev (na katere pa multinacionalke niso pristale), arhivskega materiala in pogleda na lepoto teritorija, ki spominja na Herzoga; vsemu temu katalonski režiser doda ščepec ironije. Film je žel odobravanje na več kot 50 festivalih in prejel vrsto nagrad. Projekcija Mayolovega filma zaznamuje začetek sodelovanja med Ki-noateljejem in turinskim društvom Docume, ki se ukvarja z distribucijo dokumentarcev na družbene teme. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v petek in soboto, 6. in 7. februarja, ob 20.45 gledališka predstava Cesareja Lievija »La badante«; v torek, 10. februarja, ob 20.45 bo koncert violončelista Stevena Isserlisa in pini-sta Ollija Mustonena; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v petek, 6. februarja, ob 20.45 bo glasbena predstava »The Sisters«; nastopila bo Theresa Thomason; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. GLEDALIŠKA PREDSTAVA »I GOR-MITI« bo v gledališču Verdi v Gorici v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri; pred-prodaja pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro. GLEDALIŠKA SKUPINA QUEI DE SCALA SANTA bo v nedeljo, 8. februarja, ob 16. uri v gledališču San Ni-colo v ul. 1. Maggio v Tržiču nastopila s komedijo »L'ultima casa de Scala santa«. NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici: danes, 5. februarja, bo ob 20. uri nagrajevanje natečaja Mladi oder. Nastopila bo otroška dramska skupina SKPD F.B. Sedej z igrico Naočniki. V petek, 13. februarja, bo ob 20.30 gledališka predstava Kaj bodo rekli ljudje Bransilava Nušica v režiji Jožeta Hrovata v izvedbi dram- skega odseka PD Štandrež. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v petek, 20. februarja, ob 21. uri predstava »I ponti di Madison County« (nastopajo Paola Quatrini in Ray Lovelock); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo danes, 5. februarja, tretja premiera gledališke sezone Odjuga, krstna uprizoritev dramskega prvenca Neskončni šteti dnevi Andreja E. Skubica. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 7. februarja, ob 16.30 bo predstava »La leg-genda di coniglio Volante« skupine De Bastiani/Puche; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Italians«. Dvorana 3: 17.45 »Beverly Hills Chihuahua«; 20.00 - 22.10 »Milk«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Operazione Valchiria«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Revolutionary Road«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Ita-lians«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il dubbio«. Dvorana 5: 18.00 »Viaggio al centro della terra«; 20.30 »Australia«. Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 v okviru niza »Across the border 2009« koncert skupine Antidotum Tarantulae iz Apulje; informacije na tel. 048133288. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja v soboto, 14. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert Ensembla Mvsica Prattica; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 6. februarja, ob 20.45 bo nastopil The Terem Quartet iz St. Peterburga; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. M Izleti 23 Obvestila SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 8. februarja nadaljevali smučarski tečaji na Zlebeh (Nevejsko Sedlo) po ustaljenem urniku. Avtobus odpotuje ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte in-fo_karnival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pu-stovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v nedeljo, 8. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmske-ga parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v sodelovanju z ribiškim društvom Vipava v nedeljo, 15. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Vipave. Zbirališče bo na parkirišču občinske telovadnice v Sovodnjah ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prvačini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. KD SOVODNJE organizira tečaj obrezovanja sadnega drevja. Prvo srečanje bo danes, 5. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, drugo bo v soboto, 7. febuarja, v popoldanskih urah in bo namenjeno vaji na terenu (cena je 15 evrov, 10 evrov za člane društva); informacije in vpisovanje na DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena, v nedeljo, 8. marca, izlet v Vicen-zo za ogled pomembnih kulturnozgodovinskih zgradb in spomenikov ter romarske poti Berico. Vpisujejo Sa-verij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Dragica V. (0481882183), Ana K. (0481-78061), Ema B. (0481-21361). POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE |SKR|V| SMEMt NA USfrt VSEH Niz veseloiger ljubiteljskih odrov 15. februarja, ob 20.00 - Natečaj Mladi oder - nagrajevanje Otroška dramska skupina SKPD F.B. Sedej Naočniki - Otroška igrica - Režija: Kristina Corsi Petek, 13. februarja, ob 20.30 - Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Branislav Nušič - Kaj bodo rekli ljudje - Režija: Jože Hrova\ Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici DANES, tel. 349-3666161 (Erik, v večernih urah) ali 329-5963950 (Anja). ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. AKCIJO CEPLJENJA LISIC je zdravstveno podjetje izvedlo na območju vseh občin goriške pokrajine. Po gozdovih in poljih so nastavili 4.700 vab s cepivom, ki ni nevarno za domače in divje živali, ljudje pa se vab ne smejo nikakor dotikati. Če pride cepivo v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati in ga umiti z milom ter se nemudoma odpraviti na oddelek za prvo pomoč goriške ali tržiške bolnišnice. Ob poteh in stezah, kjer so vabe nameščene, so postavle-ni rdeči letaki z informativnim obvestilom. Do 9. februarja mora biti gibanje psov in mačk omejeno. Pse, ki se bodo prosto sprehajali po območjih s cepivom, bodo prepeljali v goriški pesjak. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu nadaljujejo glasbena srečanja Odraščajmo z glasbo vsako sredo med 16. in 17. uro za otroke od 3. do 4. leta starosti, med 17. in 18. uro za otroke od 5. do 7. leta starosti; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA -ŠTANDREŽ vabi ob spominu Lurške Matere Božje k vsakoletni Marijanski procesiji v župnijski cerkvi v Štandre-žu v nedeljo, 8. februarja, ob 19. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Sovodenj prireja sestanek sekcije SSk iz Sovodenj v torek, 10. februarja, ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Rupa-Peč pod cerkvijo v Rupi. Na dnevnem redu bodo politično poročilo in stanje na občini Sovodnje, pregled in predlogi za občinski proračun za leto 2009, predlogi, možnosti in priprava na občinske volitve 6. in 7. junija, razno. Prireditve O VLOGI KOMUNISTOV IN LEVICE bo v petek, 6. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v ul. Brass v Gorici javna razprava, na kateri bodo sodelovali Giovanni Russo Spena, Fosco Giannini, Pio De Angelis (SKP), Jaco-po Venier (SIK) in Elena Ferro (CGIL). Razprava je odprta vsem, ki jim je pri srcu usoda levice. KD DANICA vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri v dvorani KC Danica na Vrhu. Po kratkem uvodu otrok društvene animacijske skupine bo na odru nastopila dramska skupina Opatje selo s komedijo Roditeljski sestanek. KD SABOTIN iz Štmavra prireja letos prvič tridnevno praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: v petek, 6. februarja, v večernih urah skupini The Maff show in Simplex; v soboto, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v petek, 6. februarja, ob 10.30 predstavitev publikacije »L'ecosistema fluviale nel Collio Goriziano - ambiente, territorio, paesaggio«, ki jo je uredila Sonia Kucler. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na Predavanja 2009, ki bodo potekala v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici: 10. februarja ob 20.30 bo predaval Bernard Spazzapan na temo starih in novih odvisnosti v iskanju sreče, 17. februarja ob 20.30 bo predavanje Vilme in Danija Siterja z naslovom Je družina še vrednota in 3. marca bo Marija Merljak govorila o hrani za jasne in modre misli; informacije na tel. 0481-536455. TRINKOV KOLEDAR 2009 bodo predstavili v petek, 13. februarja, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. Predstavitev zbornika in srečanje z beneškimi ter rezijanskimi kulturnimi delavci prirejajo SKGZ, ZSKD in knjižnica Damir Feigel. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo danes, 5. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige pisatelja Giannija Spizza »Passioni della cattivita« in v petek, 6. februarja, ob 18. uri predstavitev eseja civilizacij in literatur v angleškem jeziku z naslovom »Scorci improvvisi di orizzonti«. Publikacijo bo predstavil urednik Mario Faraone z nekaterimi avtorji, povezovala bo Renata Kodilja. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri v okviru male Prešernove proslave koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto. Prireditev prirejajo v skupnem sodelovanju Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič, Kulturna zadruga Maja, Kulturni dom Gorica in Športno združenje Dom Gorica; vstop prost. Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO prostor oglašeno B, ES, AS prodam za 1.600 evrov; tel. 335-5387249. Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Federico Paulin (iz Trsta) v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču. DANES V FARI: 10.00, Giuseppe Ciam-pa s pokopališča v cerkev in na pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Stefania Strgar vd. Drius (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. Ob boleči izgubi drage mame ELDE VISINTIN izražajo svojemu podpredsedniku Brunu Orettiju in družini občuteno sožalje predsednica in odborniki AŠKD Kremenjak Ob izgubi dragega brata, svaka in strica LOJZETA RADETIČA izrekajo iskreno sožalje svojcem predsednica in odborniki AŠKD Kremenjak 2 0 Četrtek, 5. februarja 2009 PRIMORSKA divača - Včeraj podpisali pogodbo o prenovi Škrateljnove domačije Muzej slovenskih filmskih igralcev bo odprt julija 2010 Dela v nekdanji furmanski gostilni se bodo začela v kratkem - Zunanjost ostaja v izvirni podobi Dan odprtih vrat v Kobilarni Lipica / DIVAČA - Na borjaču Škrateljnove domačije v Divači bodo v kratkem zabrneli gradbeni stroji in pričeli s prenovo dela nekdanje furmanske gostilne v muzej slovenskih filmskih igralcev. Po osmih mesecih, od kar so podpisali donatorsko pogodbo s skladom Norveškega finančnega mehanizma, so včeraj na občini podpisali še pogodbo z izvajalcem gradbenih del. »Projekt je star 14 let, začela pa sta ga nekdanji direktor Slovenske Kinoteke Silvan Furlan in nekdanji župan občine Divača Rajko Vojtkovszky, danes že oba pokojna,« je povedal sedanji župan Matija Potokar. Težko pričakovana prenova, ki bo nekdanji hlev in hram - stavbo, v kateri je bila gostilna, so prenovili že pred leti - spremenila v muzej in večnamensko dvorano, se bo pričela v kratkem, kot je povedal direktor izvajalca del Kraškega zidarja Radoš Lipa-nje. Prenovo naj bi zaključili sredi leta 2010. Po predračunu je prenova stavb z opremo vred ocenjena na 1,580 milijona evrov, pri čemer je 85 odstotkov denarja donirala norveška vlada, 230 tisoč ministrstvo za kulturo, ki ga je včeraj zastopala ministrica Majda Širca, ostalo pa občina Divača. Gradbena dela bodo stala 1,86 milijona evrov. Projekt so pod vodstvom profesorja Vojteha Ravnikarja že leta 2002 izdelali takrat še študenti, danes pa že arhitekti Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič in Teja Sa-velli. »Škrateljnovo domačijo je zelo načel zob časa in ohranila se je pravzaprav samo rojstna hiša Ite Rine. Ker gre za državno pomemben kulturno zgodovinski spomenik, bo v prenovi šlo za strogo rekonstrukcijo obstoječega. Ohranilo se bo historično lupino, v katero bomo vstavili nov program. Pri prenovi bodo uporabili kraški kamen, les in opeko v modernem jeziku.« V nekdanji štali s senikom bo muzej, v svinjskem hlebu manjši bar z letnim vrtom in sanitarijami za invalide, v hramu s skednjem pa multimedijska dvorana, v kateri bodo prirejali razne delavnice, seminarje, prireditve, srečanja in poletne šole. V pritličju Škra-teljnove hiše bo informacijska pisarna. Zunanji prostor med štalo in hramom bo namenjen prireditvam na prostem, borjač pa bo v funkciji družabnega prostora. V nadstropju hiše pa se bo ohranila stalna zbirka v spomina na prvo slovensko filmsko zvezdo Ito Rino, ki so jo postavili leta 1988. »Zelo se veselim tega projekta, ki smo ga pričeli s to razstavo in ga nadaljujemo z vsakoletnim poklonom kateremu od slovenskih filmskih igralcev. To bo prvi muzej slovenskih filmskih igralcev,« je povedala kustosinja v Slovenski Kinoteki Lilijana Ne-dic. Irena Cunja Od leve direktor podjetja Kraški zidar Radoš Upanje, ministrica za kulturo Majda Širca in župan Divače Matija Potokar b. macarol LIPICA - Poleg tradicionalnih Dne-vov kobilarne, ki so navadno v začetku oktobra, letos prvič v lipiški kobilarni uvajajo tudi Zimski dan odprtih vrat KL, ki bo vsako leto na kulturni dan 8. februarja. Poudarek je na kulturi, kulturni dediščini in Lipici kot kulturnem spomeniku. Tako v nedeljo organizirajo vodene oglede kobilarne, razne tematske ogledi (prvi stik z lipicancem, ogled galerije Avgusta Černigoja in Hamiltonove zbirke, ogled muzejske zbirke kočij, širši ogled posestva Lipica ...). Za najmlajše bodo na voljo jahanje s poniji ter ustvarjalne in grafične delavnice. Obiskovalci se bodo lahko popeljali s kočijo, si pogledali, kako se podkuje konje ter degustirali figove dobrote domačije Butul iz Manžana. Ob 13.uri bodo predstavili novo knjigo Naši konji avtorice Jane Vejnovič, uro kasneje pa bo premiera filma o Avgustu Černigoju z naslovom Avgust Černigoj - Svoboda poučevanj. Film je nastal kot raziskovalna naloga pri predmetu Osnove vizualnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtor filma je skupina študentov komunikologi-je (Tina Cavnik, Matevž Brec, Andreja Drevenšek, Sibila Mesarič in Ni-ka Trbižan), mentor pri izdelavi naloge je bil doc. dr. Klement Pod-nar.Vstop na prireditve je prost, več pa si lahko zainteresirani ogledajo na in-ternetni strani www.lipica.org. (O.K.) kras - Stanovanjska gradnja v Divači, Sežani in Komnu Vsi cen ne bodo zniževali Najbolj intenzivno gradijo v Divači - V Komnu za individualno gradnjo prodali le eno parcelo SEŽANA - Po občinskih sre- diščih Divača, Sežana in Komen je intenzivnost stanovanjskih gradenj različna. Po načrtu županstva naj bi v Divači v prihodnjih nekaj letih postavili 400 novih stanovanj in število prebivalstva povečali še za enkrat toliko. Največ se gradi ob cesti za Lokev, večstanovanjska hiša raste ob pošti v središču kraja, na novo se odpira gradbišče za občinsko stavbo. Nasproti RTP-eja ob cesti za Sežano pa že stoji 19 vrstnih hiš, ki jih je postavilo novogoriško gradbeno podjetje Asbau. »Za 165 kvadratnih metrov bivalnih površin, dve parkirni mesti in vrt za hišo je treba odšteti 170 tisoč evrov,« je povedal lastnik Se-nad Dunic. »Deset hiš smo že prodali Ljubljančanom in Tržačanom, ostale pa nameravamo zaradi finančne krize ponudili trgu po deset ali 15 odstotkov nižji ceni. Morda se bomo odločili tudi za oddajo v najem. Problem je v tem, da ban- Robert Rogič ke ne dajejo kreditov, ljudje se ne odločajo za nakup.« V Civilni iniciativi Kras, ki kritično spremlja dogajanje v prostoru, so do takšnih intenzivnih posegov kritični. »Vsi tisti, ki mislijo, da so številna gradbišča razvoj, so v zmoti. Ti ljudje - gre za politike -niso vizionarji, ampak mislijo samo za en mandat, to pa je za prihodnost Krasa zelo slabo,« je povedal Robert Rogič. »Z novimi priselitvami pada kakovost življenja tudi za prebival- Uroš Slamič ce, ki v prostoru že živijo. Vsi ti veliki kompleksi znotraj urbanih središč namreč ne upoštevajo klasičnih urbanističnih kriterijev. Ta so določala, da mora na določeno število prebivalcev priti kulturni dom, pošta, otroška igrišča, odprte površine za športne dejavnosti, pokopališča, ... Sedaj pa se gradi vse-povprek. Zato bo po naših ocenah nujno prišlo do konflikta in upajmo, da zaradi priseljencev od drugod, ta ne bo temeljil na nacionalni ravni.« V Sežani se na leto v povpreč- škocjanske jame - Ob svetovnem dnevu mokrišč Slovenski minister za okolje Erjavec odprl avtomatsko vodomerno postajo ŠKOCJAN - V podzemnem mo-krišču Parka Škocjanske jame so z otvoritvijo avtomatske vodomerne postaje Škocjan na Reki počastili 2. februar - svetovni dan mokrišč, 10-letnico vpisa Škocjanskih jam v seznam mokrišč svetovnega pomena Ramsar in 5. obletnico delovanja projekta mreže šol. Avtomatsko vodomerno postajo sta v družbi ministra za okolje in prostor Karla Erjavca odprla direktor Parka Škocjanskih jam Albin Debevec in direktor Agencije za okolje Silvo Žlebir. Na tiskovni konferenci pa je minister Erjavec spregovoril o pomembnosti ohranjanja mokrišč v celotnem sistemu porečja v luči letošnjega slogana. Tri slovenska mo-krišča svetovnega pomena pa so predstavili še upravljavec mokrišča Cerkniško jezero Valentin Schein, namestnik direktorja krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovic in direktor Parka Škocjanske jame Albin Debevec , medtem ko je nacionalna koordinatorka Ramsarske konvencije v Sloveniji z Ministrstva za okolje in prostor Gordana Beltram predstavila vpis novih osmih slovenskih mokrišč v Ramsar- Od leve Albin Debevec, Silvo Žlebir in Karl Erjavec o. knez sko konvencijo. Ob tej priložnosti so izdali tudi plakat in zloženko s sloganom ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč »Mo-krišča nas povezujejo«. »Mokrišča so območja, v katerih se naravno akumulira in zadržuje voda. Ram-sarska konvencija jih združuje v tri skupine: obalna in morska, celinska in antropo-gena.V Sloveniji zavzemajo mokrišča 5 odstotkov ozemlja. S primerno trajnostno ra- bo naravnih virov in prostorskim načrtovanjem lahko zagotovimo obstoj mokrišč skupaj z njihovimi funkcijami. V 158. državah pogodbenicah Ramsarske konvencije, podpisane 2.2.1971, je letos že 1828 mednarodno pomembnih mokrišč. V Sloveniji imamo na tem seznamu Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero,« je med drugim poudaril Erjavec in zaključil s povabilom, da se pozanimajmo, sodelujemo in ohranjajmo mokrišča, saj s tem prispevamo k njihovi preudarni rabi. Med 189 vodomernimi postajami površinskih voda Slovenije predstavlja nova postaja v Škocjanu eno izmed 45 merilnih mest, s katerih se posredujejo podatki v omrežje Agencije RS za okolje v realnem času. S te postaje se posredujejo hidrološki podatki o gladini in temperaturi vode v časovnem razmiku 10 minut. Hidrološka analiza trendov vodnih količin za porečje Reke izkazuje upadanje srednjih letnih pretokov, kar nas navaja k skrbi za količinsko in kakovostno stanje voda, zlasti v sušnih mesecih leta. Olga Knez ju proda od 30 do 35 stanovanj. V mestu največ gradi Kraški zidar (KZ), ki je že prodal stanovanja na Lenivcu in štiri od devetih družinski hiš v Lehtah. Velikosti 532 kvadratnih metrov, od tega je od 184 do 230 metrov bivalnih površin, stanejo od 267 do 271 tisoč evrov. »Kupci so Kraševci in okoličani, pa tudi zamejci, ki jih v Sežano privabijo nižji stroški vzdrževanja,« je povedal vodja sektorja za inženiring pri KZ Vladimir Mljač. »Redki - vsaj stanovanj v bloku - so kupci iz notranjosti države. V kratkem načrtujemo pričetek gradnje še dveh stanovanjskih blokov v središču mesta v bližini naše poslovne stavbe. Stanovanja prodajamo tudi v Ljubljani in na Op-činah, cen pa ne bomo zniževali.« V Komnu je občina že dvakrat objavila razpis za prodajo gradbenih zemljišč na južnem delu kraja, pa so za gradnjo družinske hiše uspeli prodati le eno parcelo. Sedem drugih je šlo za namene komasacije, tako da je prostih še 17 zemljišč. Občina bo območje še letos komunalno opremila, je povedal župan Uroš Slamič. »To od nas zahteva tudi občinski Odlok o komunalnem prispevku. Projekti in gradbeno dovoljenje so pripravljeni, denar pa bomo še pridobili.« Dovozna pot, priključki ter vodovodno in komunalno omrežje naj bi po ocenah stalo 1,2 milijona evrov, od tega načrtujejo 760 tisoč pridobiti iz evropskega sklada za regionalni razvoj, preostali denar pa skozi komunalni prispevek. »V prostorskih aktih občine smo določili, da bomo Ko-men-jug komunalno opremili in tako omogočili interesentom, predvsem občanom, da bi lahko gradili individualne hiše. Da je bil odziv na dva razpisa nizek, nas ne moti, važno je, da imamo na voljo zemljišča, ki jih lahko ponudimo trgu v vsakem trenutku.« V kratkem bodo objavili še javni poziv za gradnjo stanovanjskega bloka v središču kraja. Odločili so se za javno-zasebno partnerstvo, zasebniku pa bodo podelili stavbno pravico. Novih zazidalnih površin pa v županstvu ne načrtujejo več, ker bo na omenjenih lokacijah dovolj prostora za prihodnji dve desetletji. (I. C.) / ITALIJA Četrtek, 5. februarja 2009 21 evropa - Skupna izjava francoskega predsednika in nemške kanclerke Sarkozy in Merklova za »resnično sodelovanje« Evropske unije in Nata Na francoskih tleh bodo prvič po drugi svetovni vojni namestili nemški bataljon PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel sta v skupnem prispevku za spletno stran francoskega časnika Le Monde pozvala k "resničnemu sodelovanju" med EU in zvezo Nato. Ob tem sta obžalovala nezadostno strateško partnerstvo med povezavama. "Po najinem mnenju strateško partnerstvo med Natom in EU ni doseglo pričakovane ravni, in sicer zaradi razhajanj med nekaterimi državami," sta med drugim zapisala Sarkozy in Merklova, ki povoda za omenjeno razmišljanje po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nista navedla. Merklova in Sarkozy se bosta se-šla v soboto na varnostni konferenci v Munchnu, 3. in 4. aprila pa bosta na obeh bregovih Rena, v francoskem Strasbourgu oz. nemškem Kehlu, gostila vrh ob 60. obletnici zveze Nato. Od tega vrha pričakujeta "začetek prizadevanj za nov strateški koncept", v tej luči pa sta se v prispevku za Le Monde tudi zavzela za resnično sodelovanje med EU in Natom, ki bo utemeljeno na potrebni komplementarnosti. Francoski predsednik in nemška kanclerka sta za francoski časnik pojasnila, da njun namen ni "na novo izumiti temeljnih načel" zveze Nato, temveč "razpravljati brez omejitev z namenom podati nove usmeritve in na verodostojen način preoblikovati zavezništvo". "Danes ni nobena država sama zmožna rešiti problemov sveta," sta poudarila Sarkozy in Merklova. Pri tem sta izrazila prepričanje v "interes, da se iz evropske izgradnje in atlantskega partnerstva naredi dve plati ene varnostne politike". Voditelja Nemčije in Francije sta tudi priporočila "globalni pristop" pri reševanju kriz, pri čemer pa sta ocenila, da mora ta poleg čisto vojaških vprašanj upoštevati tudi svetovne finančne razmere, energetsko oskrbo in vprašanje migracij. Izpostavila sta tudi, da po mnenju Francije in Nemčije Evropa spričo trenutnih izzivov potrebuje ZDA, kot ZDA potrebujejo močnega evropskega partnerja. V prispevku sta sicer Merklova in Sarkozy tudi sporočila, da bodo na francoskih tleh prvič po drugi svetovni vojni v kratkem namestili nemški bataljon. "Francija bo na svojih tleh trajno gostila nemško enoto," sta zapisala voditelja in pri tem izpostavila "zgodovinski pomen tega koraka v francosko-nemškem prijateljstvu". Več sto nemških vojakov bo služilo v francosko-nemški brigadi, ki so jo ustanovili leta 1989. Brigada trenutno šteje 2300 francoskih in 2800 nemških vojakov, ki so drug ob drugem nameščeni na jugozahodu Nemčije. Po pričakovanjih bi lahko Sarkozy in Merklova ta konec tedna v Munchnu razkrila podrobnosti dogovora o namestitvi nemških vojakov v Franciji, kot je na primer, kje točno bodo nameščeni. Nemški tednik Spiegel je minulih teden poročal, da bodo 500 nemških vojakov namestili v obmejnem mestu Colmar, medtem ko so francoski mediji kot morebitna oporišča omenjali Strasbourg, Metz ali Bitche. Francosko-nemško brigado sta v znak krepitve vojaškega sodelovanja med sovražnicama iz druge svetovne vojne ustanovila nekdanji francoski predsednik Francois Mitterrand in nemški kancler Helmut Kohl. V francoskem Strasbourgu so sicer nameščeni nemški častniki, ki delujejo v Natovi misiji Eurocorps, a vse od druge svetovne vojne na francoskih tleh še ni bila nameščena nemška vojaška enota. (STA) Angela Merkel in Nicolas Sarkozy arhiv katoliška cerkev - Po nastopu nemške kanclerke Merklove Vatikan pozval Williamsona k preklicu izjav o holokavstu VATIKAN - Vatikan je britanskega škofa Richarda Williamsona včeraj pozval k javnemu preklicu svojih izjav glede ho-lokavsta, če želi biti popolnoma rehabilitiran kot katoliški škof. Williamson je z zanikanjem holokavsta povzročil razburjenje med Judi, kritiko pa si je zaradi njegove rehabilitacije kljub tovrstnim izjavam prislužil tudi Vatikan. Kot so še sporočili s Svetega sedeža, papež Benedikt XVI. v času odločitve za preklic izključitve štirih škofov, ki jih je leta 1988 posvetil odpadniški francoski škof Marcel Lefebvre, ni vedel za stališče Wil-liamsona glede holokavsta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Britanski škof Williamson je v svetu sprožil številne kritike z zanikanjem, da so bile v nemških koncentracijskih taboriščih plinske celice in da so nacisti med drugo svetovno vojno pokončali šest milijonov Judov. Williamson je za švedsko televizijo dejal, da je bilo v koncentracijskih taboriščih ubitih zgolj od 200.000 do 300.000 Judov. Williamson se je že opravičil papežu Benediktu XVI. in izrazil obžalovanje za te- Papež Benedikt XVI. žave, ki jih je povzročil z zanikanjem ho-lokavsta. V pismu Vatikanu je svoje izjave še označil kot nepremišljene. Na njegove izjave se je papež nemudoma odzval z izrazom solidarnosti z Judi in z besedami, da holokavsta ne sme nihče zanikati. A to ni prepričalo nemške kanclerke Angele Merkel, ki je v torek dejala, da izjava Vatikana ni bila dovolj jasna, in obenem pozvala Vatikan, naj jasno izjavi, da ne sme biti zanikanja holokavsta. Njeno kritično stališče do Vatikana je včeraj podprl tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Spor zaradi Williamsonovih izjav je medtem že pripeljal do odpovedi udeležbe glavnega izraelskega rabinata na mar-čevskem srečanju s katoliškimi predstavniki v Rimu, do katerega naj bi prišlo pred papeževim za maj predvidenim obiskom Izraela, ki pa se sedaj po pisanju francoske tiskovne agencije AFP morda sploh ne bo odvil po urniku. Na papeževo odločitev o rehabilitaciji Williamsona se je včeraj odzvalo tudi izraelsko zunanje ministrstvo, ki je sporočilo, da Izrael na odločitev Vatikana gleda "z obžalovanjem in zaskrbljenostjo". Kot so dodali, rehabilitacija Williamsona žali vsakega Juda in "ponižuje spomin na vse žrtve holokavsta". (STA) Obama: Zamočil sem NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je v torek v pogovoru za televizijo NBC sprejel odgovornost za odstop Toma Daschlea od kandidature za zdravstvenega ministra in dejal: "Zamočil sem." Daschle je bil že tretji kandidat za visok položaj v novi ameriški administraciji, ki je imel v preteklosti težave s plačevanjem davkov. Obama je prevzel nase krivdo z besedami, da gre za ljudi, ki jih je sam izbral. Priznal je, da je jezen, vendar jezen sam nase, ker je nenamerno poslal sporočilo, da obstajata dve vrsti pravil glede plačevanja davkov. Ena so pravila za navadne ljudi, druga pa za izbrance. Poleg Daschlea je v torek od kandidature za nov položaj nadzornice proračunske porabe odstopila tudi Nancy Killefer, ki pred leti prav tako ni plačala davkov za svojo gospodinjsko pomočnico. Položaj pa je kljub podobnim težavam zasedel finančni minister Timothy Geith-ner, ki bo vodil ministrstvo pristojno tudi za zvezno davkarijo. Češki parlament preložil izrek o Lizbonski pogodbi PRAGA - Češki parlament je včeraj glasovanje o ratifikaciji Lizbon-ske pogodbe preložil na 17. februar. Češka je edina članice unije, ki se še ni izrekla o novi pogodbi, ki naj bi zagotovila bolj učinkovito delovanje 27-članske povezave. Preložitev glasovanja o pogodbi je predlagal premier Mirek Topola-nek, ki sicer v prvi polovici leta predseduje EU, in sicer zato, da bi imela ustrezna parlamentarna telesa dovolj časa, da pripravijo poseben amandma, s katerim bi preprečili vsakršen prenos pristojnosti s Prage na Bruselj brez soglasja parlamenta. Peterle ob dnevu boja proti raku organiziral koncert STRASBOURG - Evropski poslanec Lojze Peterle je včeraj ob svetovnem dnevu boja proti raku v Evropskem parlamentu v Strasbourgu organiziral jazz koncert. V nagovoru je poudaril pomen glasbe v terapevtske namene ter izpostavil, da glasba lahko tudi uspešno simbolizira "delo v politiki, kjer morata vladati harmonija in odprtost za doseganje kompromisov". V Evropskem parlamentu je Peterle znan borec boja proti raku kot so-predsedujoči foruma Evropski poslanci v boju proti raku, ki ga je pred štirimi leti tudi soustanovil. Forum danes vključuje skoraj 70 evropskih poslancev iz vseh političnih skupin parlamenta. (STA) Palestinski predsednik na obisku Mahmud Abas: Ne bom dovolil da bi Palestinci ostali razdeljeni STRASBOURG - Palestinski predsednik Mahmud Abas je včeraj v nastopu na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejal, da ostaja zavezan spravi s palestinskim gibanjem Hamas in poudaril, da ne bo dovolil, da bi Palestinci ostali razdeljeni. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je prizadevanja za spravo med Palestinci pozdravil. "Zelimo spravo med Palestinci, s katero bi premagali delitve," je poudaril palestinski predsednik in dodal, da so vrata za vlado narodne enotnosti s Hamasom še vedno odprta. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je ob tem pozdravil prizadevanja za spravo med Palestinci, ki jih vodi večinoma Egipt. "Samo palestinska vlada narodne enotnosti bo sposobna zagotavljati nujno potrebno enotnost palestinskega ljudstva," je prepričan Pöttering. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo taka vlada spoštovala temeljna načela mirovnega procesa, se odpovedala nasilju in se pogajala z Izraelom. "Evropska unija je pripravljena sodelovati s tako vlado," je še zatrdil predsednik Evropskega parlamenta. Palestinski predsednik pa je pozval Evropsko unijo, naj na palestinska ozemlja napoti svoje si- le, ki bi zaščitile Palestince. "Izraelu je treba preprečiti, da bi nadaljeval svojo uničevalno politiko," je ob tem pojasnil Abas. Po njegovih besedah mora mednarodna skupnost izpolniti svojo "pravno, politično in moralno zavezo" in poskrbeti za "ustrezno zaščito" Palestincev. Izraelu je ob tem očital, da je bila 22-dne-vna izraelska vojaška ofenziva na območju Gaze "uničevalna vojna", obenem pa izraelske oblasti po njegovih besedah vodijo tudi "vojno naseljevanja v Jeruzalemu in na Zahodnem bregu". "Izrael ne bi smel biti nad človekovimi pravicami," je bil odločen palestinski predsednik. Dejal je še, da Izrael želi preprečiti oblikovanje neodvisne palestinske države. Palestinski predsednik je judovski državi tudi znova očital, da je med ofenzivo v Gazi uporabil fosforjeve bombe. Predsednik Evropskega parlamenta HansGert Pöttering je ob nastopu Abasa izpostavil željo parlamenta, da bi se bližnjevzhodni mirovni proces po dogodkih na območju Gaze nadaljeval. "Pozivamo k čimprejšnji obnovitvi mirovnih pogajanj, saj izraelsko-palestinskega konflikta ni moč rešiti z vojaškimi sredstvi," je dejal Pöttering. Napovedal je še, da bo med 15. in 17. marcem na obisku na Bližnjem vzhodu. (STA) Mahmud Abas v Evropskem parlamentu ansa češka - Obama nejasen Poslanci preložili glasovanje • VB V V« — o ameriškem ščitu PRAGA - Češki poslanci so včeraj za nedoločen čas preložili glasovanje o postavitvi radarske baze na češkem ozemlju v okviru ameriškega protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, za katerega si je prizadeval prejšnji ameriški predsednik George Bush, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Koalicijski Zeleni menijo, da je podpora projektu s strani nove ameriške administracije Baracka Oba-me nejasna, zato so skupaj z levosredinsko opozicijo zbrali sto glasov za preložitev glasovanja v spodnjem domu parlamenta. Senat je postavitev radarske baze že podprl. "Počakal bom na mnenje ameriške administracije. Pomembno je stališče kongresa in v tem pogledu imamo še vedno čas," je po glasovanju povedal premier Mirek Topolanek, ki podpira postavitev ščita. Po javnomnenjskih raziskavah dve tretjini Čehov nasprotujeta postavitvi radarske baze na češkem ozemlju, ki bi skupaj s prestreznimi raketami na Poljskem tvorila sporni protiraketni ščit. Ameriški načrti so kljub zagotovilom, da je ščit namenjen zaščiti pred malopridnimi državami, kot je Iran, razjezili Rusijo. Moskva je zato zagrozila, da bo v Kaliningradu namestila rakete vrste iskander. (STA) 2 2 Četrtek, 5. februarja 2009 PRIREDITVE / ssg - Zaljubljeni v smrt ponovno na tržaškem odru Več novih ponovitev Predstava o Danici Tomažič in Stanku Vuku bo na sporedu do 29. marca - Obvezna rezervacija Koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča in kulturnega zavoda Novi ZATO. Zaljubljeni v smrt je v večplastni režijski zamisli Sama M. Strelca krstila na začetku januarja meseca Malo dvorano, kjer se bodo ponovitve odvijale do konca marca meseca. Tekst Tamare Matevc o senčnem trenutku tržaške zgodovine kot je umor zakoncev Danice Tomažič in Stanka Vuka je z močjo preiskujočega pogleda na tržaško slovensko družbo v preteklosti in sedanjosti vzbudil med gledalci zanimivo debato. Tema in njeno obravnavanje kot tudi sporočilna postavitev so do sedaj privabili v prostore nove Male dvorane vedno številno publiko in so bili deležni dobrega sprejema s strani kritikov. V vlogi Eme Tomažič, Danice Tomažič in Stanka Vuka igrajo dobitnica Borštnikovega prstana Miranda Caharija, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek, Primož Forte interpretira dvojno vlogo Pinka Tomažiča in vrtnarja Angela, Lara Komar pa je služkinja Rina. Ta konec tedna bo na vrsti nov sklop ponovitev in sicer v petek in soboto zvečer z italijanskimi nad-napisi in v nedeljo popoldne z varstvom otrok. Ponovitve z italijanskimi nadnapisi bodo na sporedu tudi v četrtek, 12. februarja, ob 19.30, v četrtek, 26. marca, ob 19.30, v petek, 27. marca, ob 20.30 in v soboto, 28. marca, ob 20.30. Zadnja ponovitev bo na sporedu v nedeljo, 29. marca, ob 16.uri. Zaradi manjšega števila razpoložljivih sedežev je tudi za abonente obvezna predhodna rezervacija vstopnic pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča (zelena številka 800 214302). Sobotna ponovitev je že razprodana. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ DAN SLOVENSKE KULTURE »...in čujem te; klavir igra...«, / Posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Scenarij - Tatjana Rojc, izvirna glasba - Aleksander Ipavec, režiser -Gregor Geč. V nedeljo, 8. februarja ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. TRST Slovensko stalno gledališče MALA DVORANA Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-le-tnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: jutri, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.30 (z italijanskimi nad-napisi), v nedeljo, 8. ob 16.00, v četrtek, 12. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapi-si),v četrtek, 26. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), v petek, 27. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 28. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) ter v nedeljo, 29. februarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Joseph Conrad: »LAgente segreto« / Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Alice Arcuri, Gianluca Gobbi. Urnik: danes, 5. ob 16.00 in 20.30, jutri, 6. in v soboto, 7. ob 20.30 ter v nedeljo, 8. februarja ob 16.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. ob 16.30, v torek, 17. ob 16.30, v sredo, 18., v četrtek, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 5. februarja ob 20.00 / V okviru niza "Iskrivi smeh na ustih vseh" bo nastop otroške dramske skupine Društva F: B. Sedej iz Števerjana z igro »Naočniki« v režiji Kristine Corsi. Podeli- tev nagrad Mladi oder. V petek, 13. februarja ob 20.30 / V okviru niza "Iskrivi smeh na ustih vseh" bo nastop dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež s komedijo Branislava Nušica: »Kaj bodo rekli ljudje...?« v režiji Jožeta Hrovata. TRŽIČ Občinska dvorana Jutri, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.45 / »La badante«, CTB Teatro Stabile di Brescia, tekst in režija Cesare Lievi. Nastopajo: Ludovica Modugno, Emanuele Carucci Viterbi, Leonardo De Colle, Paola Di Meglio in Giusep-pina Turra. V petek, 13. februarja ob 20.45 / Valeria Raimondi in Enrico Castellani: »Made in Italy«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 6. februarja ob 20.00 / Špas teater Mengeš: »Hrup za odrom«. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Danes, 5. februarja ob 20.00 / Andrej E. Skubic: »Neskončni šteti dnevi«, krstna uprizoritev. Režiser Matjaž Latin. OTLICA NAD AJDOVŠČINO Kulturni dom V nedeljo, 8. februarja ob 17.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 5. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Jutri, 6. februarja ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Tri sestre«. Gostuje Slovaško narodno gledališče Bratislava. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 9. februarja ob 19.30 / Terry Johnson: »Diplomiranec«. Go- ska zadeva«, (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V ponedeljek, 9. in v torek, 10. februarja ob 17.00 / J. Austin - J.Jory: »Prevzetnost in pristranost«.Romanti-čna komedija v režiji Z. Šedelbauerja. V sredo, 11. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V petek, 13. februarja ob 11.00 / W. Allen: »Bog«, (komedija), režija in priredba Gašper Tič. Cankarjev dom Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: od jutri, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00, Dvorana Duše Počkaj / Koncept in režija: Irena Tomažin. Ustvarjalca in izvajalca: Primož Bezjak in Irena Tomažin. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana de Banfield - Tripcovich »Tetraktys« / Baletna predstava na Haendlejevo glasbo. Urnik: danes, 5. februarja ob 10.30 in jutri, 6. februarja ob 10.30 in 21.00. GORICA Kulturni dom Jutri, 6. februarja ob 19.00 / »Mala Prešernova proslava 2009«, koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto. Vstop prost. V torek, 10. februarja ob 20.45 / "Across the border 2009", koncert »An-tidotum Tarantualae« iz Apulije - po-klon kantavtorju Matteju Salvatoreju. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 10. februarja ob 20.45 / Steven Isserlis - violončelo in Olli Mustonen - klavir. ZONCOLAN Apres-ski V soboto, 7. in v nedeljo, 8. februarja od 12.00 do 15.00 / Koncert skupine »3 prašički«. SLOVENIJA stuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 18.00, v četrtek, 12. ob 17.00 in v soboto, 14. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oreste-ja«. Mala drama Danes, 5. februarja ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. Jutri, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 10. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 5. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 19.30, v četrtek, 12. ob 20.00 in v soboto, 14. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V petek, 13. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Mala scena Danes, 5. februarja ob 18.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina »Hagada«. Jutri, 6. februarja ob 19.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. V soboto, 7. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V torek, 10. in v sredo, 11. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 12. februarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 13. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 14. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče Danes, 5. februarja ob 17.00 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. Jutri, 6. in v soboto, 7. februarja ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družin- SEZANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku: Jure Tori - harmonika in Ewald Oberlaitner - kontrabas. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letni-ci glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. V sredo, 11. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Iveta Apkalna - orgle. V četrtek, 12. in v petek, 13. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ari Rasilainen. Solistka: Hisako Kava-mura - klavir. Šentjakobsko gledališče V soboto, 14. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Peterlinova dvorana, (Ul. Donizetti 3): do 9. februarja je odprta razstava »Od linotypa do računalnika«. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Galerija Rettori Tribbio 2: do 13. februarja bo pod naslovom »Un intimita preziosa« razstavljal slikar Tiziano Lombardini. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 16. februarja je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyorgy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Karacsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Ko-vacs Ferenc (Madžarska). Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). Državna knjižnica, (Ul. Mameli): v ponedeljek, 9. februarja, ob 12. uri odprtje fotografske razstave udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; na ogled bo do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. _SLOVENIJA_ HRPELJE Kulturni dom: do 9. februarja je razstava slik likovnega krožka Hrpelje - Kozina, ki deluje v okviru Društva likovnih pedagogov Primorja. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: od jutri, 6. februarja bo na ogled likovna razstava Marjana Miklavca. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. NOVA GORICA Kulturni dom: jutri, 6. februarja, ob 19. uri bo odprtje fotografske razstave Rajka Bizjaka Zvezdni prah - inkarna-cija. Umetnika bo predstavi Vladimir P. Štefanec. Razstava bo na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). CERKNO Cerkljanski muzej: od danes, 5. februarja do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Porezna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. w / ITALIJA Četrtek, 5. februarja 2009 111 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it alpsko smučanje - Moški superveleslalom na SP v Franciji Dieder Cuche najhitrejši, Peter Fill pa s prvim odličjem Na tretjem mestu Svindal - Slovenci pod pričakovanji - Favoriti razočarali, Bode Miller šele 12. nogomet Juventus v pokalnem polfinalu Juventus - Napoli 4:3 po 11-m (0:0) JUVENTUS: Manninger, Gry-gera, Mellberg, Legrottaglie, De Ce-glie (Molinaro), Marchionni, Sisso-ko, Poulsen, Giovinco (Nedved), Ia-quinta (Trezeguet), Del Piero. Trener: Ranieri. NAPOLI: Navarro, Santacro-ce, Cannavaro, Contini, Montervi-no (Vitale), Pazienza, Gargano, Hamšik, Aronica (Bogliacino), Za-layeta (Denis), Lavezzi. Trener: Reja. TURIN - Regularni del četrt-finalnega srečanja državnega pokala se je končal brez zadetkov, čeprav sta ekipi igrali napadalno in sodnik je Juventusu razveljavil (upravičeno) dva gola. Tudi v podaljških gledalci v Turinu niso videli zadetkov, tako da so zadnjega polfinalista, določile enajstmetrovke. Bolj natančni so bili nogometaši Juventusa (zgrešila sta Sissoko in Nedved, pri Napoliju pa Lavezzi, Contini in Gargano), ki bodo 4. marca igrali proti Sampodrii (ostali polfinalni par je Inter - Lazio) CONI za milejšo kazen RIM - Italijanski olimpijski komite (CONI) se je s pismom podpore svetovni protidopinški agenciji (WAD A) zavzel za nogometaša Davideja Possanzinija in Danieleja Manninija. Oba sta dobila enoletno prepoved nastopanja, ker sta za nekaj minut zamudila na do-pinško kontrolo. CONI meni, da je kazen pretirana. Mednarodno športno razsodišče iz Lozane je Manni-niju in Possanziniju izreklo enoletno prepoved nastopanja, ker sta decembra 2007 po tekmi Brescia Calcio - Chievo Verona prepozno prišla na dopinško kontrolo. KOŠARKA - Izidi 2. kroga 2. dela evrolige: CSKA - Ciboa 87:61, Unicaja - Panathinaikos 69:81, Partizan - Lottomatica Roma 84:76; Montepaschi Siena - Fenerbahce Ulker 87:79. Izidi moškega smuka Vrstni red: 1. Didier Cuche (Švi) 1:19,41 min. (hitrost 80,24km/h), 2. Peter Fill (Ita) 1:20,40 +0,99, 3. Ak-sel Lund Svindal (Nor) 1:20,43 +1,02, 4. Christof Innerhofer (Ita) 1:20,48 +1,07, 5. Benjamin Raich (Avt) 1:20,56 +1,15, 6. John Kucera (Kan) 1:21,07 +1,66, 7. Marco Büchel (Lie) 1:21,09 +1,68, 8. Didier Defago (švi) 1:21,10 +1,69, 9. Carlo Janka (Švi) 1:21,19 +1,78, 10. Klaus Kröll (Avt) 1:21,20 +1,79, 14. Werner Heel (Ita) 1:21.88 +1,80, 15. Stefan Thanei (Ita) 1:21.89 +1,81,16. Aleš Gorza (Slo) 1:21,99 +2,58. 25. Andrej Jerman (Slo) 1:23,52 +4,11. odstopil: Rok Perko (Slo). Jutri ženska superkombi-nacija, ob 11.00 in 14.00: nastopile bodo »azzurre«: Merichetti, Schnarf, Stuffer, (N. Fanchini) in Slovenke: Maze, Robnik, Ferk in Brodnik. »Azzurro« Peter Fill je Italiji priboril prvo kolajno na letošnjem svetovnem prvenstvu. To je 44. kolajna, ki jo je osvojila italijanska smučarska reprezentanca, 25. za alpske smučarje. Fill je doslej v svetovnem pokalu že devetkrat stopil na zmagovalni oder ansa VAL D'ISERE - Uvodno moško preizkušnjo na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru je dobil Švicar Didier Cuche. 34-let-nik je izjemno odpeljal moški supervele-slalom in tako posegel po prvi zlati kolajni na SP v karieri. Na cilj je prismučal kar z 99 stotinkami prednosti. To je bilo tudi prvo zlato odličje po 20 letih za Švico v tej disciplini na SP. Zadnji Švicar, ki je slavil na SP v tej disciplini, je bil Martin Hangl leta 1989 v ameriškem Vailu. Moški superveleslalom pa je osrečil tudi italijanski tabor: Peter Fill je vknjižil prvo kolajno na letošnjem svetovnem prvenstvu za Italijo (tudi prvo v karieri na SP). Srebra se je »azzurro« posebno veselil: »Bil sem prepričan, da lahko dosežem dober rezultat. Startal sem s polno paro, smučal sem agresivno tudi na spodnjem delu proge, kjer sem najbrž preveč tvegal. Kljub temu pa se je izšlo,« je povedal Fill. Bronast je bil Norvežan Aksel Lund Svindal, ki je prišel do prve kolajne v tej disciplini na SP. Ob Fillu je dobro nastopil tudi drugi »azzurro« Innerhoffer, ki je bil na koncu četrti. Slovenski tabor pa ni izpolnil viso- kih pričakovanj. Najboljši slovenski smu-kač 30-letni Tržičan Andrej Jerman je bil 25. Za najboljšim Švicarjem je zaostal 4,11 sekunde. Tudi 28-letni Črnjan Aleš Gorza ni izkoristil svojega superveleslalom-skega znanja v celoti, saj si je na progi nabral preveč zaostanka (+2,58), da bi se lahko veselil boljše uvrstitve od 16. mesta. Rok Perko pa je odstopil. »To zlato kolajno posvečam Danielu Albrechtu. Upam, da bo čim prej ozdravel. Tukaj bi lahko veliko dosegel,« je dejal nov svetovni prvak v superveleslalomu Cuche, ki je sicer na tekmah svetovnega pokala že osemkrat zmagal, lani se je veselil malega kristalnega globusa v smuku, srebro v su-perveleslalomu pa je osvojil na OI v Naga-nu leta 1998. Najvišje je na SP pred včerajšnjo zmago bil tretji, in sicer pred dvema letoma v Aareju v veleslalomu. Včerajšnji superveleslalom so izvedli na zelo ledeni in tehnično zahtevni progi Bellevarde. Trenutno najboljši v skupnem superveleslalomskem seštevku v svetovnem pokalu Avstrijec Hermann Maier je včeraj izpadel iz petnajsterice. Nekaj je imel pri tem tudi bronhitis. Švicar Didier Defago, dvojni zmagovalec prestižnih smukov v Wengnu in Kitzbuhlu, pa ni upravičil slovesa favorita. Francosko drsališče je terjalo tudi svoj davek. Tako sta odstopila Američaan Ted Ligety in Marco Sullivan. Neuspeh pa je zaokrožil ameriški as, štirikratni svetovni prvak in najboljši smučar minule sezone v svetovnem pokalu, Bode Miller, ki je na progo šel z bolečinami v gležnju ter je bil na koncu 12. Močne bolečine v hrbtu so pestile tudi Hrvata Ivico IKosteliča, ki se je naposled odpovedal nastopu. Naslednja tekma na sporedu alpskih smučarjev bo sobotni smuk, jutri pa se bodo dekleta pomerila v superkombinaciji. Včeraj je bil na vrsti trening ženskega smuka. Švedska smučarka Jessica Lin-dell-Vikarby, ki je pred dnevi zmagala na superveleslalomu v Cortini, si je pretrgala križne vezi. Zanjo je sezona že končana. Trening se je slabo končal tudi za nemško zvezdnico Mario Riesch, ki pa ni utrpela hujših poškodb. Prireditelji so naposled sporočili, da bodo žensko smukaško progo nekoliko spremenili. Prestavili bodo vsaj ena vratca, kjer so imele tekmovalke na treningu največ težav, ter nekoliko ublažili dva skoka. APrimorski ~ dnevnik italija-svedska Ugodne cene za tekmo v Trstu TRST - Za sredino prijateljsko nogometno tekmo državnih reprezentanc do 21. leta starosti med Italijo in Švedsko bodo mladim članom tržaških nogometnih društev in učencem tržaških šol razdelili tri tisoč brezplačnih vstopnic. Vsekakor cene vstopnic ne bodo visoke. Za stransko tribuno Furlan boste lahko kupili vstopnico za tri evre, za tribuno Colaussi pa bo treba odšteti pet evrov. Tekma na tržaškem Roccu se bo začela ob 21. uri. EURO 2011 - Včeraj so izžrebali kvalifikacijske skupine za nastop na mladinskem (U21) EP leta 2011, ki bo na Danskem. Casiraghijeva Italija se bo v skupini 3 pomerila z Wallesom, Madžarsko, Bosno in Hercegovino ter Luksemburgom. Slovenija pa bo v skupini 8 igrala proti Franciji, Ukrajini, Belgiji in Malti. KRIZA - Potem ko sta se iz relija že umaknili avtomobilski hiši Suzuki in Subaru, je to storil še Mitsubishi. Pri japonskem podjetju (zmagali so na zadnjih sedmih izvedbah relija Dakar) namreč predvidevajo, da bodo letošnjo bilanco zaključili z izgubo 500 milijonov evrov. NESTEROVIČ - Dolgoletni ka-petan slovenske košarkarske izbrane vrste Radoslav Nesterovič je potrdil, kar je napovedal že lani poleti, da nepreklicno končuje reprezentančno kariero. ITALIJAN ZA ŠPANIJO - Italijanski strokovnjak Sergio Scariolo je postal novi selektor košarkarjev Španije. Aktualne svetovne prvake bo prvič vodil na EP na Poljskem, kjer se bo v predtekmovalni skupini C 9. septembra srečal tudi s Slovenijo. SLOVENIJA - Slovenska nogometna reprezentanca bo v sredo igrala prijateljsko tekmo z Belgijo. Med povabljenci je prvič Dominic Maroh, v izbrano vrsto pa se vrača Dalibor Ste-vanovič. V Belgijo bodo odpotovali vratarja Samir Handanovič (Udinese) in Jasmin Handanovič (Mantova) ter napadalec Zlatko Dedič (Frosinone). PHELPS - Potem ko se je ameriški plavalni superzvezdnik Michael Phepls spozabil in si privoščil kajenje marihuane, je že dobil odpustke MOKa in plavalne zveze FINA, ki občuduje njegovo zmožnost javnega priznanja napake. HOKEJ NA LEDU - Kvalifikacije za ZOI Vancouver 2010, danes: Slovenija - Avstrija, Italija - Ukrajina. odbojka - Zaradi finančne krize napovedali znižanje plač igralcev A1 in A2-lige »Krčenja ne bomo sprejeli!« Mania: »Ukrepi le zaradi tistih klubov, ki ne plačujejo redno igralcev, ne pa zaradi krize«- Černic: »Najhuje za igralce z večletnimi pogodbami, jaz lahko grem v tujino« Potem ko je finančna kriza pokazala zobe v motociklizmu, avtomobilizmu in na drugih športnih področjih, je sedaj zajela tudi odbojkarski svet. Odbojkarska klubska zveza je zato predlagala, da bi zaradi perečih finančnih težav znižala plače igralcem za 15 %. Krčenje bi zajelo vse od-bojkarje A1-lige, ki prejmejo več kot 30.000 evrov, in vse igralce A2-lige, ki zaslužijo več kot 20.000 evrov. V Forliju je v ponedeljek stekel prvi sestanek med kapetani vseh ekip in odbojkarsko klubsko zvezo, naslednji teden pa bi se morali pogajalci sestati še enkrat. Krčenje (naj) bi torej zajelo tudi naše odbojkarje, ki igrajo v A1 in A2-ligi. Za mnenje smo zato povprašali Lorisa Maniaja (Montic-hiari, A1), Mateja Černica (Martina Franca, A1) in Aljošo Orla (Crema, A2). Da-mirja Kosmino (Loreto, A2) pa nismo uspeli kontaktirati. »Najprej so napovedali 30 odstotno krčenje, naposled pa so predlagali 15 odstotno,« je pojasnil Loris Mania in dodal: »Nihče od igralcev ni pripravljen sprejeti tega ukrepa. Niti naši agenti ga ne bodo sprejeli, saj bi se tudi njim zmanjšale plače. Vsak igralec mora namreč agentu plačevati določeno vsoto, ki se bi zaradi krčenja igralčevih plač namreč zmanjšala. Težave pa po mojem mnenju niso povezane s finančno krizo. Krčenje plač so predlagali tisti klubi, ki so v finančnih težavah in ne plačujejo redno igralcev. Pri Montichiari-ju sploh ne občutimo krize: predsednik je zagotovil, da nas bo redno plačeval. Noče namreč, da bi se zaradi zamujanj igralci zatekli k odvetnikom in torej tožili klub.« Tudi Matej Černic, ki se je po triletnem nastopanju v tujini vrnil v italijansko Matej Černic A1-ligo, se ne strinja z napovedanim krčenjem: »Ni pravilno, saj kriza ni nastopila pred kratkim, ampak ima globlje korenine. Klubi so se pač zavzeli, da bodo igralce plačevali in zato imajo določene odgovornosti. Ni pravično, da ne bi držali obljub - torej da ne bi izplačali celotne vsote, ki so jo obljubili na začetku sezone. Najhujše pa se godi prav gotovo tistim igralcem, ki so podpisali večletne pogodbe. Jaz, na primer, ki sem podpisal le enoletno pogodbo, bom naslednje leto že prost in lahko grem v tujino. Vsekakor pa se sedaj še pogajajo in menim, da letos krčenje ne bo sprejeto,« je po- jasnil Černic. Goriški odbojkar pravi, da če bodo krčili plače, bodo igralci odgovorili s protestom - ne bodo stopili na igrišče. Tudi Aljoša Orel ni pripravljen sprejeti krčenja: »Raje se odpravim v tujino,« je odločno odgovoril. Vsekakor pa je povedal, da bi krčenje plač za 15 % sprejel le v primeru, če bi prišlo do sprememb pri pogodbah: »Sedaj smo vsi igralci A1 in A2-lige amaterji, ne pa profesionalci. Le v primeru, da bi nam zagotovili, da postanemo profesionalci in s tem tudi več jamstev, bi bil pripravljen sprejeti znižanje,« je še pojasnil Orel. (V.S.) 24 Četrtek, 5. februarja 2009 ŠPORT / hokej na rolerjih - Obračun Poleta ZKB Kwins po 1. delu Al-lige »Za uvrstitev v končnico potrebujemo več samozavesti« Pozitivna točka so mladi igralci - Aleš Fajdiga drugi najboljši strelec prvenstva - Vse bolj profesionalni Hokejisti Poleta ZKB Kwins so v soboto zaključili prvi del prvenstva. S štirimi zmagami, petimi porazi in enim remijem so trenutno na 6. mestu, ki že vodi v končnico prvenstva (pravico do nastopa v play-offu ima prvih osem ekip). Za oceno prvega dela prvenstva smo povprašali trenerja Acija Ferjaniča. »Načeloma sem z izidom po prvem delu prvenstva zadovoljen. Edinole proti Foriju bi lahko vknjižili vsaj točko (po-letovci so izgubili 3:4 op. a.). S prvou-vrščenimi, predvsem Edero, Asiagom in Vicenzo pa se ne moremo enakovredno kosati: vsi trije klubi vlagajo v igralski kader velike vsote denarja. Kljub temu pa sem z našimi nastopi proti vodilnim silam prvenstva zadovoljen,« je ocenil trener Ferjanič. Kdo izmed nasprotnikov vas je najbolj presenetil? Zdi se mi, da večjih presenečenj letos ni. Razočaral pa je predvsem Arezzo, ki se je v prejšnjih sezonah vedno boril za četrto ali peto mesto, letos pa je za nami na 8. mestu. Drugi del prvenstva se začne že v soboto. Kaj mora Polet izboljšati v naslednjih krogih? Opažam, da je gibanje po igrišču že boljše. Za uvrstitev v končnico, kar ostaja primarni cilj, pa potrebujejo igralci še več samozavesti. Šesto mesto res vodi v končnico, ampak se do konca prvenstva lestvica lahko še spremeni. Pravkar se končujejo prvenstva hokeja na ledu, tako da se bodo nekatere ekipe najbrž okrepile. Kaj še potrebujete za uvrstitev v končnico? Vsaj tri zmage, verjamem pa, da lahko dosežemo več. Računam, da bomo premagali zadnje tri uvrščene ekipe, ki so razred zase, in proti Arezzu, ki ima na le- A1-LIGA LESTVICA Edera Trst 10 9 1 0 e9:24 28 Asiago Vipers 10 8 1 1 77:2S 2S Diavoli Vicenza 10 8 0 2 S4:29 24 Civitavecchia 10 e 1 S S9:S8 19 Milano 24 Q. 10 e 0 4 4S:S9 18 Polet ZKB Kwins10 4 1 S 49:42 13 Libertas Forli 10 4 1 S S4:47 1S Lions Arezzo 10 4 0 e S7:4e 12 Ferrara Hockey 10 4 0 e S7:4e 7 Montebelluna 10 4 0 e 22:74 1 Draghi Torino 10 0 1 9 20:e8 1 PRIHODNJI KROG (v soboto) Ferrara - Lions, Pirati - Asiago, Draghi - Montebelluna, Polet ZKB Kwins - HC Milano 24 Quanta, Libertas - Diavoli, Edera bo prosta. Polet ZKB Kwins bo z drugim delom prvenstva začel že v soboto. Na Pikelcu bodo gostili Milano 24 Quanta. Derbi proti tržaški Ederi bo na vrsti v soboto 28. februarja v Trstu kroma stvici točko manj. Proti slednjim bomo imeli prednost domačega igrišča. Ali vas je med poletovci kdo posebno presenetil? Omenil bi predvsem mlade igralce, ki se odlično vključujejo v prvo ekipo. Resno trkajo na vrata starejšim igralcev: nimajo še izkušenj, ampak so hitri, Najboljši strelci (legenda: ime, klub, št. golov, št. odigranih tekem in povprečje golov na tekmo) 1. S. Roman (Civitavecchia) 24 10 2,4 2. A. Fajdiga (Polet) 21 10 2,1 3. S. Nahtigal (Arezzo) 17 10 1,7 4. Z. Kucera (Civitavecchia) 1S 10 1,S 5. C. Mantese (Asiago) 14 8 1,7S 6. S. Zerdin (Edera) 14 10 1,4 7. S. Frigo (Asiago) 13 10 1,3 8. M. Stevanoni (Vicenza) 13 10 1,3 9. L. Roffo (Vicenza) 12 10 1,2 10. J. P. Trinetti (Edera) 12 10 1,2 11. R. Simšič (Edera) 11 10 1,1 12. S. Giacche (Ferrara) 11 10 1,1 13. M. Valbusa (Vicenza) 9 9 1 14. B. Kos (Edera) 9 10 0,9 15. C. Zagni (Milano 24) 9 10 0,9 agresivni in imajo veliko željo po dokazovanju, kar vpliva tudi na doseganje dobrih rezultatov. Prav zato jih vsakič vključujem v postavo, da si naberejo iz-kušenje. V naslednjih sezonah resno računam nanje. Kaj pa ostali? Nikakor se ne cenijo dovolj. Večkrat se pogovarjamo, jih spodbujam in ponavljam, da sploh niso slabši od ostalih. Nimajo dovolj samozavesti, kar je najbrž posledica prejšnjih sezon, ko smo vsakič ciljali v uvrstitev v končnico, naposled pa se nam načrti niso uresničili. Med posamezniki je na skupni lestvici vseh napadalcev Aleš Fajdiga na drugem mestu ... Tako je. Aleš ve, kako se zadene gol. Ne vem, če bi bili tako visoko na lestvici, če ga ne bi bilo. Izredno pozitivno deluje tudi na ekipo in sploh ni sebičen. Sedaj, ko ga čvrsto branijo, podaja nesebično ostalim. Glede na lanske rezultate je letošnje 6. mesto po prvem delu prvenstva vsekakor boljše ... Lani smo lovili točke predvsem v zadnjem delu prvenstva. Letos pa je vzdušje v ekipi drugačno: že na začetku sezono smo se z igralci pogovorili. Spremenili smo sistem treniranja, domače tekme pa posnamemo in jih nato skupaj analiziramo. To nam omogoča, da smo s taktičnega vidika napredovali. Rekel bi, da smo letos bolj profesionalni. Šesto mesto na lestvici pa vsekakor pozitivno vpliva na igralce. V minulih sezonah je decembra in januarja vedno nastopila kriza, predvsem udeležba na treningih je bila slaba. Letos pa je boljše. Po prvem delu vodi Edera s tremi točkami naskoka pred Asiagom in štirimi pred Vicenzo. Je »scudetto« torej že oddan? Osebno stavim na Asiago, ki deluje bolj kompaktno. Asiago je prava ekipa in so mi nasploh bolj simpatični. V boj za vrh bi se lahko vmešala tudi Vicenza, ki se je letos okrepila. Mogoče bi se morala igralski kader okrepiti še s kakim igralcem in vratarjem. Veronika Sossa šah - Nova Gorica Na turnirju HIT Open tudi Pino Lakovič NOVA GORICA - Prizadevni šahovski organizatorji iz Nove Gorice so pod glavnim pokroviteljem HIT Nova Gorica in pokroviteljev Nove KBM ter Mestne občine Nova Gorica v dvorani zabaviščnega centra Perla, pripravili tradicionalni 14. HIT Open - mednarodni šahovski turnir, ki se bo zaključil v nedeljo. V A in B skupini tekmuje 91 šahistov iz sedmih držav. V A skupini je bilo med 25 udeleženci le 7 velemojstrov in 5 mednarodnih mojstrov, kar potrjuje da je letošnji turnir skromen tako po udeležbi in tudi kvaliteti. Žal tokrat v borbo ne bodo posegli tudi najboljši primorski šahisti in šahist-ke. Med udeleženci ni novega velemojstra Jureta Boriška iz Nove Gorice, ki bo letos tudi zamenjal klubske barve in okrepil šahiste iz Maribora. Tudi mednarodni mojster Jure Škoberne iz Tolmina se je odzval vabilu avstrijskega ligaša v Gradcu in ga ne bo na turnirju. Med šahistka-mi pogrešamo nastop domačih ve-lemojstric Jane Krivec in Ane Srebr-nič. Med udeleženci A skupine je tudi slovenski mojster Pino Lakovič iz Gorice, ki je tudi najstarejši udeleženec turnirja. Po odigranih 3. kolih je v A skupini v vodstvu hrvaški velemojster Mladen Palac, ki ima 3 točke, na 2.3. mestu sta prvi favorit in že večkratni zmagovalec Hitovih turnirjev velemojster Duško Pavasovič in FIDE mojster Jure Zorko 2,5 točk. Prijetno je presenetil mladi slovenski FIDE mojster Peter Kokol iz Maribora, ki je v 1. kolu premagal srbskega velemojstra Nikola Sedlaka, v 2. kolu hrvaškega velemojstra Miša Cebala. Mojster Lakovič je v tretjem kolu izgubil proti mlademu mojstru Marku Srebrniču iz Nove Gorice in ima po treh kolih 1 točko. Silvo Kovač ODBOJKA Prva zmaga Bora Bor K.o.Ala - Altura 3:0 (25:19, 25:19:25:16) BOR: Pozzo, Rabak, Giannot-ti, Furioso, Zonch, Costantini. TRENER: Kalc. V prvem krogu mešanega prvenstva U13 so odbojkarice Bora premagale nasprotnika kljub okrnjeni postavi. Prevladale so predvsem zaradi učinkovitejših servisov in igre na mreži. Altura se je sicer domačim igralkam dobro upirala v polju, tako da je bila tekma bolj izenačena, kot kažejo izidi posameznih nizov. namizni tenis - Po odločilni tekmi v moški C2-ligi Krasu ni uspel preboj v končnico Bole igral izvrstno, Fabiani pa uvodno srečanje pod pričakovanji - V D1-ligi zmaga kljub spremenjeni postavi - Zadnja tekma v ženski C-ligi Moška C2-liga Nedeljska tekma v C2-ligi je odločala o tem, kdo se bo uvrstil v deželni playoff. Tekma je bila vse do končnice neodločena, zmaga pa je naposled romala v Videm. Krasovi fantje so se srčno borili, da bi dosegli začrtani cilj in se uvrstili v nadaljnjo fazo, ki odloča o napredovanju v višjo ligo, a načrta niso izpolnili. Edi Bole je bil sicer enkraten in premagal dva povsem enakovredna tekmeca z učinkovitimi napadi in obrambo. Nekoliko pod pričakovanji pa je zaigral Tom Fabiani, ki je zablestel le v zadnji tekmi, ko je prikazal boljšo igro, a vseeno klonil proti Filipasu. Na začetku ni bil dovolj ogret za njegovo zahtevnejšo obrambno igro. Poraz je še toliko bolj boleč, ker je na nasprotni strani nepričakovano stopil za mizo trener Marino Filipas in zamenjal slabšo igralko Gubiani. Proti Krasu je slednji odigral edino prvenstveno tekmo. Kras - Rangers Udine Edelweiss 4:5 Gianni Rotella - Garofalo 3:0 (3,3,3); Tom Fabiani - Petrani 0:3 (7,9,6); Edi Bole - Miani 3:0 (12,10,9); Gianni Rotella -Petrani 0:3 (5,8,9); Edi Bole - Filipas 3:0 (9,11,9); Tom Fabiani - Miani 1:3 (9,8,12,6); Edi Bole - Petrani 1:3 (6,7,11,3); Gianni Rotella - Miani 3:1 (12,6,6,12); Tom Fabiani - Filipas 0:3 (6,10,11). Moška D1-liga Na domačih tleh je Kras kljub spremenjeni in okrnjeni postavi prepričljivo zmagal. Bolnega Ridolfija je zamenjal Si-mionato, Sonjo Doljak pa Elisa Rotella. Oba sta uspešno branila barve našega društva in prispevala h končni zmagi. Tehnično najzanimivejša je bila tekma med Simonejem Giorgijem in Populinom, ki se je končala šele po zelo izenačenem boju. Oba sta izvajala lepe napade in »kontra-spine« z obeh strani mize. Prijetno je presenetil tudi odnos Elise Rotella, ki se je brez strahu podala v napad in premikala za mizo tako kot še nikoli. Njena nasprotnica Livera je trenutno ena boljših tretjekategornic v Italiji in je svojo vrednost potrdila z edino nedeljsko zmago gostov. Kras - Azzurra 5:1 Simionato - Populin 3:1 (-6,5,4,7); Simone Giorgi - Bressan L. 3:0 (5,6,8); Eli- sa Rotella - Livera 0:3 (9,6,9); Simone Giorgi - Populin 3:2 (-7,8,10,-9,7); Guido Simionato - Livera 3:1 (6,-9,9,10); Elisa Rotella - Bressan L. 3:0 (9,6,7). Ženska C-liga V Zgoniku so mlajša dekleta igrala zadnjo prvenstveno tekmo in pokazala, da se lahko upirajo tudi bolj izkušenim posameznicam. Pohvaliti gre ekipo v celoti, saj so Krasova dekleta dala vse od sebe in pokazala trenutno tehnično vrednost. Konec koncev nastop v tej deželni ligi zanje pomeni le nabiranje izkušenj in igranje na primernem tehnično-taktičnem nivoju. Na tekmi so se preizkusile vse igralke, kar je omogočilo trenerjem, da so ocenili tehnično raven, pa tudi zato, da so ugotovili, kako se posameznice odzovejo na športne stresne situacije. Kras - D'Aronco Gemona 2:3 Katarina Milič - Moro 1:3 (-6,9,3,6); Claudia Micolaucich - Gubiani 3:0 (6,10,7); Milič Dana/Claudia Micolaucich - Moro/Gubiani 1:3 (-9,8,6,5); Micolau-cich - 1:3 (14,12,-3,8); Katarina Milič -Gubiani 3:0 (15,5,3). (M.M.) Edi Bole je v odločilni temi za uvrstitev v končnico prvenstva v C2-ligi igral izvrstno in premagal enakovredna tekmeca kroma / ŠPORT Četrtek, 5. februarja 2009 25 nogomet - Zaostali tekmi 2. amaterske lige Primorje končno zmagalo Nepričakovan spodrsljaj Brega V Bregovem taboru razočarani nad sojenjem - Za Primorje zlata vredne točke v boju za obstanek Breg - Ruda 1:2 (0:1) BREGOV STRELEC: Degrassi v 80. min. BREG: Barbato, Gustini, Degrassi, Apollonio, Gargiuolo, Medda, Coppola, Gellini (German), Isaia (Poljšak), Pernorio, Cer-melj. TRENER: Vitulič. IZKLJUČEN: Coppola. Po treh zaporednih zmagah je Breg v sinočnjem zaostalem srečanju v Žavljah doživel pravo hladno prho. Varovanci trenerja Davorja Vituliča so nepričakovano izgubili proti predzadnjeuvrščeni Rudi, ki je v Žavljah le dvakrat streljala proti Barbatovim vratom. V Bregovem taboru so bili po tekmi ogorčeni in zelo jezni na sodnika. »Že v prvem polčasu je sodnik izključil Coppolo, medtem ko igralce Rude ni kaznoval niti z rumenim kartonom. Spregledal pa je tudi enajstmetrovko v našo korist. Skratka, tokrat je bilo sojenje res pod vsako kritiko,« je bil po tekmi besen spremljevalec Brega Lorenzo Zupin. Gostje so povedli že v prvem polčasu (okrog 30. minute). V drugem delu je Ruda dosegla še drugi gol, Degrassi pa je častni zadetek dosegel deset minut pred koncem tekme. Romana - Primorje 0:1 (0:0) STRELEVC: Fratnik v 76. min. PRIMORJE: Busan, Brajnik (Candotti), Ferro, Cheber, Merlak, Tommasi, J. Čok (Mania), Pipan, Fratnik, Makivič, Paoletič (Sar-doč). TRENER: Gulič. Primorje je končno prebilo led. Po treh mesecih (zadnjič so zmagali proti Beglianu s 3:1 lanskega 2. novembra) so se Prosečani v zaostalem srečanju prvega dela prvenstva zasluženo veselili zmage. V prvem polčasu so zaigrali prepričljivo in imeli kar tri čiste priložnosti, ki pa jih niso izkoristili: dvakrat s Paoletičem, enkrat pa s Fratnikom. Tudi nasprotniki so bili v zadnjem delu prvega polčasa aktivni pred golom, a brez uspeha. Ekipi sta tako v slačilnice odšli z neodločenim izidom. Igra v drugem polčasu pa je bila bolj umirjena: nastopilo je nekaj utrujenosti, blatno igrišče pa je obema ekipama povzročalo kar nekaj težav. Golu nasprotnikov se je naposled prvo približalo Primorje v 74. minuti z Manio (v 67. minuti je zamenjal Čoka), izid pa je zapečatil Fratnik le dve minuti pozneje. Cheber mu je iz leve uspešno podal, Fratnik pa zaključil akcijo. Prvi Napadalec Primorja David Fratnik (levo) in Bregov branilec Lorenzo Degrassi (desno) sta tokrat zatresla nasprotnikove kroma nogomet Zmaga najmlajših Juventine Pro Romans - Juventina 1:4 (1:0) STRELCI ZA JUVENTINO: Mergim Gashi 3 in Luka Marko-vič. JUVENTINA: Nazzaro, Ter-čič, Paulin, Furlan, Fedel, Bytyci, Esposito (Agbetiafa), Zorzut, M. Gashi, Markovič, C. Gashi. TRENER: Cecotti. Varovanci trenerja Franca Cecottija v prvem polčasu niso igrali dobro. »Predvsem na začetku nas ni bilo na igrišču in gostitelji, ki so zadnji na lestvici, so zasluženo povedli,« je dejal trener Juventine Franco Cecotti. V drugem delu pa se je slika na igrišču popolnoma spremenila. Reakcija Cecottijevih varovancev je bila hitra in učinkovita. Že v 1. minuti drugega dela so gostje izenačili z Mergijem Gashijem, štiri minute kasneje pa še povedli z istim igralcem, ki je dosegel še četrti zadetek. Tretji gol pa je dal Luka Markovič. Trener Cecotti je bil po tekmi zadovoljen: »Fantje so v drugem delu igrali kot prerojeni.« Juventina bo v nedeljo v Podgori gostila Pro Gorizio. □ Obvestila strel je vratar gostiteljev uspešno branil, odbito žogo pa je Fratnik poslal v gol. V zadnjih 15. minutah je Romana skušala spreobrniti končni izid, a ji ni uspelo. Vrstni red: Fogliano 42, Zaule 33, Por-petto 32, Opicina, Esperia 30, Breg 29, Fiu-micello, Zarja Gaja 24, Castions, Chiarbola 23, Primorje 20, Romana 17, Ruda 16, Villa, Be-gliano 15, Torre 11. PROMOCIJSKA LIGA - Zaostala tekma: Virtus Corno - Lignano 1:1. Vrstni red: Kras 45, Corno 34, Lignano 33, Cervi-gnano 32 itd. 3. AL: Mladost danes v Trstu Doberdobska Mladost bo nocoj ob 20.30 v Trstu (pri Svetem Sergiju) igrala zaostalo tekmo proti tržaški ekipi CGS, ki ima deset točk več na lestvici (32). Zaslužen poraz sovodenjskih ljubiteljev, kriva je bila predvsem slaba pripravljenost Turriaco - Sovodnje 1:0 (1:0) LJUBITELJI SOVODNJE: Devetak, Peteani, Bellini, Pahor, Černic (Fi-gelj), Florenin, Korsic (Cotič), Cescutti, Visintin (Mihalj), Fajt (Tomšič), Fer-foglia. Sovodenjski ljubitelji so v soboto potegnili krajši konec tudi proti pe-pelki prvenstva in to povsem zasluženo. Ekipa je igrala nezbrano že od začetka tekme in na dan je prišla se enkrat slaba kondicija, ki zadnje čase pogojuje nastope plavo-belih. Posledica je bila grda tekma z redkimi priložnostmi za gol na obeh frontah. Domačini so vsekakor vseeno pokazali nekaj več in tudi dosegli edini zadetek, ki jim je prinesel tri dragocene točke. V soboto bo v Sovodnjah nastopila solidna ekipa Chioprisa. Vrstni red: Pieris 41, Mossa 35, Leon Bianco 33, Moraro 26, Chiopris in Fossalon 25, Sovodnje 23,Porpet in Villesse 15, Staranzano 14, Cervigna-no 13, Turriaco 12, Domio 11, Fincantieri 9. SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi člane, da čimprej poskrbijo za vpis za sobotno tekmo, v Forni di So-pra, veljavna za 4. Primorski smučarski pokal in 5. Pokal Alternativa Sport. Istočasno obveščamo člane, da sprejemamo prijave za vpis na zamejsko smučarsko prvenstvo - 28. Pokal ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 15. februarja 2009, v Forni di So-pra. Prijavite se najkasneje do petka, 13. februarja, do 14. ure na tel. št.: 040213518, 348-7730389 ali 040-220718. ZSŠDI sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. PLANINSKI SVET Film o bolivijskem šesttisočaku Ljubitelji gora in popotovanj so si lahko pred nekaj dnevi v dvorani višješolskega zavoda Galileo Galile v Gorici ogledali skoraj dve uri trajajoči film o znamenitostih Bolivije in vzponu na skoraj šest tisoč petsto metrov visoko goro Nevado Illimani. Organizator večera na katerem se je zbralo lepo število ljudi je bil goriški CAI, ki je v lanskem letu praznoval 125. obletnico ustanovitve goriške sekcije. Film sta uvodoma predstavila sama planinca Alessandro Simonazzi doma iz Mariana del Friuli in Andrea Olivieri iz Gorice. Slednji je tudi prijatelj in sopotnik planincev Slovenskega planinskega društva iz Gorice in Planinske družine Benečija. Gre za video zapis zrežiran in posnet v klasični metodi dnevnika o skoraj mesec dni dolgem potovanju po Boliviji in Peruju, kjer sta si fanta med julijem in avgustom lanskega leta ogledala številne naravne znamenitosti in kulturne spomenike začenši z arheološkim najdiščem in-kovskega mesta Machu Picchu. Antična civilizacija Inkov, potomcev sonca, je propadla, ko je postala del španskega imperija. Tehnično je film kljub uporabi ne povsem profesionalnih kamer tehnično dovršen, z velikim poudarkom na pokrajinske vedute, z živimi kontrasti barv in širokoko-tnimi kadri. Zanimivi so posnetki iz gorske verige Cordillera Real, ki se razprostira na meji med Perujem in Bolivijo ob jezeru Titicaca. Sam vzpon na ugasli in z večnim ledom prekriti ognjenik je potekal v precej kaotičnih razmerah saj sta morala planinca zaradi poslabšanja vremenskih razmer vzpon nenehno odlašati. Na vrh gore sta stopila le dva dni pred datumom določenim za povratek domov. Seveda jim je pravočasna vrnitev na letališče uspela tudi zaradi logistike in bolivijskega prometnega sistema, ki je kljub grožnjam z vse-državno stavko zdržal. Naslednja projekcija filma bo v četrtek, 12. februarja ob 20.30 v seminarski dvorani nižje srednje šole (ulica Roma/9) v Marianu del Friuli. (VaS) SPDT po tržaški okolici Pred spomenikom v Trebčah se je zbrala v nedeljo, 1. februarja 2009 ob 9.00 uri zjutraj skupina planincev, vaščanov in posameznikov iz bližjih vasi (51), ki so si želeli spet obiskati kraje in poti, ki so jih uporabljali nekoč sami, oziroma njihovi predniki. Kljub snegu, ki je že prekril vaški trg smo se podali proti Kalu in tu počakali na zamudnike. Z odprtimi dežniki smo se nato napotili proti Frankovcu. Sneg je že pobelil travnike in gmajne in dodal kraškemu svetu še poseben pravljični čar. Učitelj Bruno je ves čas udeležence seznanjal z zgodovino teh krajev in govoril o ljudeh, ki so to zemljo obdelovali. Ogledali smo si »kraško hiško«, ki je kljub času dobro ohranjena in je prekrita s teraso, poraščeno z makom in kamniti mejnik, ki pravi, da je tu meja med trebenski-mi in gropajskimi lastninami. Pot po gozdu je bila prijetna. Ko smo prišli do meje je nehalo snežiti. Prišli smo tako do Smodnišnice, ki je delovala do konca druge svetovne vojne in je bilo to strogo zastraženo vojaško območje. Poleg vojaških objektov je bilo tu preko deset delavnic orožja (večjih podzemskih jarkov prekritih s ploščami in zemljo) in za- radi varnosti med seboj oddaljenih. Po ogledu smodnišnice smo se napotili, po visoki zasneženi travi do bližnje Golokratne jame. To je 120m globokega in 100m dolgega kraškega brezna, ogled katerega ti vzbuja istočasno strah in občudovanje tega enkratnega kraškega pojava. Po krajšem postanku za malico smo pot nadaljevali po stari poti, ki povezuje Bazovico s Sežano, nekoč imenovano Cesarska pot in nato zavili desno proti Gropadi. Ob poti smo si ogledali ogromne stene in veliki hrast. Prišli smo tako do zapuščenih mejnih stražarnic in vojašnic in nato v Gropado. Po ogledu vasi in vaškega kala smo se podali po stari poti spet v Trebče, h Kalu. Tu nas je Li-vio presenetil z zakusko in domačim vinom. Spet je začelo snežiti. To je bil lep, drugačen izlet. Ga-zenje po snegu je gotovo pripomoglo, da se ni nihče zgubil, saj so bile stopinje enkraten smerokaz. Udeleženci izleta pa so dokazali, da z veselim in prijateljskim vzdušjem pripomo-reš k uspehu pohoda ob vsakem vremenu. Najlepša zahvala vsem in predvsem Brunotu za obogatitev kulturne plati izleta. (V.K.) 26 Četrtek, 5. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 1000 grAdec -3/8 TOLMEČ O 2/9 TRBIŽ O -1/4 O 0/4 KRANJSKA G. CELOVEC O -2/6 TRŽIČ 1/6 o 0/6 S. GRADEC CELJE 1-10 O MARIBOR o 0/11 PTUJ O O PORDENON 4/9 ČEDAD O VIDEM O 4/9 3/10 - o KRANJ 6/10 O N. GORICA 5/9 LJUBLJANA 3/7 N. MESTO 3-10 TRST 8/12 O 3/5 ZAGREB 2/12 •S DCI KOČEVJE V . O* ČRNOMELJ REKA 7/11 PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES' Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. „„ATENE " A - -15/18 Po vsej deželi bo prevladovalo delno oblačno do povsem oblačno vreme. Ponekod se bo pojavljal rahel dež. Nad okrog 1000 m nadmorske višine bo rahlo snežilo. Padavine bodo najbolj verjetne v predalpskem svetu. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo pretežno oblačno, ponekod bo rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah lahko megla. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do 12 stopinj C. 1010 ^Z jugozahoda bodo danes prešli vlažni tokovi, katerim sledita fronti, prva bo prišla v petek in naslednja v soboto. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17 Dolžina dneva 9.56 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.11 in zatone ob 3.59 A Nad zahodno polovico Evrope je obsežno ciklonsko območje. Frontalna motnja se zadržuje nad zahodno Evropo. Z jugozahodnimi višinskimi vetrovi doteka nad naše kraje vlažen in razmeroma topel zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.25 najnižje 5 cm ob 6.03 najvišje -33 cm, ob 13.40 najnižje -51 cm, ob 20.45 najvišje 26 cm. Jutri: ob 1.46 najnižje -2 cm, ob 7.15 najvišje 39 cm ob 14.22 najnižje -61 cm, ob 21.16 najvišje 34 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................800 Piancavallo..........400 Vogel.................350 Forni di Sopra........300 Kranjska Gora........165 Zoncolan............320 Krvavec..............300 Trbiž..................250 Cerkno...............200 Na Žlebeh...........500 Rogla.................200 Mokrine..............350 Mariborsko Pohorje . 190 Podklošter...........225 Civetta...............260 Bad Kleinkirchheim . 180 grAdec -2/10 TOLMEČ O 5/11 xTH VV-' CELOVEC mfe 0 0/6 TRBIŽ O 0/3 o 1/5 KRANJSKA G. /v>0 1/7 S. GRAD ,-n VIDEM O (¡fy^ 6/12 O PORDENON 7/11 TRŽIČ ^ 3/10 O KRANJ CELJE 3/12 O MARIBOR O 2/11 PTUJ O ČEDAD O 7/11 ox LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 5/10^ N. MESTO 5/11 8S?CA 0 7/11 POSTOJNA U O 8/12 ^ '-----------O 4/6 ^Rsi^V SKOC0VJE 9/14 000.1. VhfciliiiM. >00 l.1,1 nr, b.lijrv! HV.7 (ii-hi-, o&iviri lj.-. i m:*. J :h1. j i iii^ni i. I IVI. (.'(ufipuikr. S-V lin||.vin^in, |i£ AKL 1^! AikII.i [■■■'£ Vil. VG KAJ t:hL TV TirNtR. «alfe ril:, mrirek ^raKni i-viniki. tyr*a: trn, pjMiKi¡¿- 5 let* 159,99 M J. hvljo hkliHi » ] I jli-rHu Kjof^r. -1-MJm H OKREPČEVALNICA ŠALARA in ^OKREPČEVALNICA LUCIJA Vongpnglska «r SE/«, tvl.: + 3fl& 5 «3 6M1 Ob^l3 143, M.; +3Bi 5 671 67&5 vam nudita: - tople malice po iibranih receptih naših non, že od 3,80 EL^ * dnevna menii kosila po 6^0 EUR. - vsak dan., od 16.00 do 18.30 - POZNO KOSILO po 4,80 EUR, RESTAVRACIJA BELI KRIŽ Bslokriika $6 tri.: -+386 S 671 6723 S čudovitim razgledom na Tržaški zaliv in s Triglavom v ozadju. ■ pester izbor sezonsko obarvanih jedi, ■ ribje in mesne spedalitete, - menu kosila po 8.00 EUR, - tradicionalna nedeljska kosila že za 12,00 EUR. Vse do 1,3.2009 lahko s predložitvijo tega ogiasa v zgoraj 10% omenjenih gostinskih lokalih izkoristite popust na jedi. Va bij en i v: M ereator C e nt&r Koper. * c1 mar P i i ha smer Pula Dobtsh« cesta 1 s. 6000 Koper-Tel.: -39^5 60 36 S30 Odpiralni ¿bj: od po*itdiljka do pofta; od $.00 do JE.M ura mhrti: (hd a.ftfl rfo 21 .fjfl ur