8 Oldest Slovene Dsily in Ohio ^st Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni 5^ XXII. __ LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) OCTOBER 5, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 232 'Nka delavska federacija je na svoji t "i'sklenila nadaljevati boj proti CIO & 1 asesinent ostane še za leto dni v veljavi. — Na-PatU na Narodni delavski odbor in na vmešavanje vlade. 2i?AATl'4-oktobra- — te Ameriške delavske ej' ' Se vrši v tem me- sklenila nadaljeva- s Kongresom za unij- c'j0 ter odločila, da j. "adaljnje leto v velja- asesment, sprejet le- Q, 3e CIO organizacija kampanjo v indu- , n Produkcij. strokovnih or- ^<1 tem predložili U; K '"ven, IC130 pritožbe unij- lev v industrijah »,111 gradbenih delav-•%0 ^sti v Eennessee okleniti z Ameri- ^ federacijo kon- trakta za zaprte delavnice. Joseph Ozanic, voditelj Progressive Mine Workers unije, ki spada k Ameriški delavski federaciji, je izjavil, da se 80,000 delavcem, članom njegove unije, ignorira pravica Wagnerjevega zakona s tem, da se sklepa u-nijske kontrakte z Lewisovo u-nijo premogarjev, in sicer po federalnem vmešavanju. Joseph A. Padway, glavni legalni svetovalec Ameriške delavske federacije, je v svojem govoru silno napadel Narodni delavski odbor, češ, da so odvetniki pri tem odboru, sami "mladi fantiči," ki so komaj prišli iz pravne šole. Poljski knez Radziwill je bil na svojem gradu ubit Koncert združenih Sijajen sprejem SILNA BITKA TANKOV V SltlJ GOZDOVIH ZAPADE FWE Poročilo ne pove, ali so ga u- v ^ nedeljo bodo piiiedili zdru , so sprejeli najvišji ... , , vi . ženi mladinski pevski zbori pod bih Rusi ah morda vstaski vodstvom svojega Učitelja Mr. i poljski kmetje. Bil je gemeta velik koncert in slavje | glavar najslavnejše polj-! petletnice svojega obstoja. Pri-ske rodbine. ! četek koncerta, ki se bo vršil v I --i Slovenskem narodnem domu na I COPENHAGEN, Danska, 4. [gt. Clair Ave., bo 0b treh po-i oktobra. — Poljska telegrafska | poldne. agencija poroča, da je bil polj- Na programu tega angleški vojaški poveljniki; misija je deležna največje pozornosti in prijateljstva. Za tanki je nastopila francoska pehota ter izčistila gozd. *5 lJ napoveduje intervencijo Zedinje-nih držav icii Nvi. se privilig-.rana kasta v Rusiji bolj boji J6 kakor katera koli druga vlada na svetu.— a 'nova politika izvira iz strahu pred Hitlerjem in vojno. gO Trockij bil o- ' ki oktobra. med stične stranke tudi v Zedinjenih državah. Danes ni v Evropi niti ne na vsem svetu vlade, ki bi se v se-!ki sporatZT t, 01C"11 danjem trenutku bolj bala revo-^ rum*~ i ,esm?' luciie kakor se je boji privilegi- m o členjen je klinom meseca mom Wki nfeizog'bno sledil novega diplomat- luci;'e « letita 1 - - bo odločen Hril! ^^hodnji teden. NlZ^kdabiMo- pri i ^tirala v korist k ''iji iri0>(!nialnih imperi-3 v ,T^ciji). Stalin ^erip1 no "^popularni a feši v11 Sarno z name-V pQ rernelj pred rizi-Naij ern Pa se je sam % s liTd< da opraviči a in obdržati no-Pfej f)r]0vince. tedaj ,a j® usmerjena st^eriT3, Momenta. da bi sov- foi "sodna "V^na z , ako nem- rana kasta v Sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada se ne smatra za stabilno, revolucije pa so nalezljive bolezni. Hitlerjeva politika ima ofenzivni svetovni značaj. Stalinova politika pa je defenzivna in pro-vincionalna. Hitler hoče zrušiti angleški imperij in pripraviti bazo proti Zedinjenim državam. Stalin pa pomaga Hitlerju, da zadrži njegovo roko preč od vzhoda. Ako se želi, da bo Kremelj iz-premenil svojo politiko, preostane samo ena stvar, in ta je gotova. Potrebno je, da se zada Hitlerju tako silen in odločilen udarec, da se ga bo Stalin prenehal bati. In s ozirom na to se lahko reče, da je najvažnejši ključ bodoče Stalinove politike v Washingtonu. > pakt bo ^t?0 zel0 P0* 'jud- " ^li^akui!-V ^edinjenih V evr, 4 tg*, Njihov* J 8re % h i." "ed se bo-zastor Q(ia ^vroPsko blaz- X , bo j Had,,,. Za vPraša I % th upanja ;a i Vla(lc hi Ame tnirn« stati ob Hi #:2 • CnQ»ti J0 Rima, je pa W? A-ara Pravilno ra-^ i»r6tno, misliti, svetovno vojne. U- ^ V^ 0dločena v Kolenčev pogreb V torek popoldne so našli mr-I tva na njunem domu na 689 E. 160 St. Antona Kolenca, starega 50 let, in njegovo hčerko Rose Marie, staro 9 let. Tragedija se je zgodila radi plina iz peči, ki ni imel odvodne cevi. Tukaj zapušča soprogo Rose, 4 sinove, Antona, Edwarda, Willia-ma, Ernie in hčer Elsie omož. Rob, 2 vnuka in več sorodnikov. Pokojni je bil doma iz Mirne na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Zaposlen je bil v tovarni Apex Electric Co., in je bil član S. M. Zveze št. 3. Pokojna Rose Marie je bila rojena v Clevelandu ter je bila članica mlad. oddelka dr. Mir. št. 142 SNPJ. Skupni pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 152nd St., na Sv. Pavla pokopališče. Težko prizadetim ostalim naše iskreno sožalje. Bodi jima ohranjen blag spomin! Seja pod. št. 3 SMZ ski knez Januž Radziwil, vodja narodne konservativne stranke in glavar najslavnejše poljske plemiške rodbine, ubit na svojem gradu v Olyki, v Volhnyji. On je bil eden najbogatejših ljudi na Poljskem. Prejšnja poročila iz Rumuni-je so javljala, da so Rusi ujeli princa na njegovem gradu v bližini Krzeminieca. Dne 21. septembra je moskovski radio naznanil, da je bil knez Radziwil interniran, češ, da je knez sklenil ostati v svoji deželi kljub porazu poljskih armad. Pokojni princ je bil rojen v Berlinu leta 1880. Kdo je kneza Radziwila ubil, poročilo ne pove. FRANCOZI ZAVZELI 88,000 AKROV NEMŠKEGA OZEMLJA LONDON 4 oktobra — An- s francosko armado v Nem-1 Na zavzetem ozemlju leži naj-gleži hočejo' prekositi Ruse v ciji, 4. oktobra. - Danes se je Imanj petdeset nemških vasi, velikega: prizadevanju za turško zavez-1 vrnila v Borg gozdu bitka medjsto ali več nemških krajev in koncerta bo nad trideset točk, ništvo in vojaško pomoč, zato 'nemškimi in fiancoskimi tanki, .vasi pa je bilo izpraznjenih pre ki jih bodo izvajali skupni mla- so bili deležni člani turške vo-} kjer je bilo mnogo teh jeklenih ; francoskim prodiranjem. dinski zbori. Koncert bo posve- jaške misije, ki so prispeli y I pošasti uničenih in njihovih po-> 4. oktobra. — Nem- cen spoštovanju in ljubezni ma- London, največje pozornosti in ter. i največjih časti. sadk pobitih. Tanki so se več ur obstrelje- Ici so pričeli nocoj z nujnimi od-i pravami vsega razpoložljivega Po izčrpanem programu bo j Turško vojaško misijo, ki jo|va^'1, ^ sicer brez podpirajoče j nemškega vojaštva, topništva prosta zabava in ples. Svirala; vodi general Kiazim Orbay, je j Pe^ote ali j^tal ter se obde- j ^^alstva na zapadno fronto v pričakovanju, da bodo zavezniki odklonili "zadnje konkretne mirovne predloge," ki jih bo kancelar Hitler očrtal v petek TAJINSTVENI UMOR CAMBRIDGE, O., 4. oktobra. — Sinoči je bila tukaj na neki ulici ubita s strelom šiber 19-letna Miss Ida Arthur, dočim je bila njena 23-letna sestra Edna ranjena. Sestri sta stali na vogalu neke ulice, ko je mimo privozil neki truk, iz katerega sta počila dva strela. Ida je bila na mestu mdtva, njeno sestro Edno pa so zadele šibre v vrat in v pleča ter jo lažje ranile. Edna ni mogla podati policiji nobenih pojasnil, kdo bi mogel streljati in kakšen naj bi bil motiv tega napada. bosta Jankovicev is Vadnalov , sprejel fcldmaršal lord Bird-1 ^ali š topovi, nameščenimi \ orkester. wood, poveljnik angleških čet v j njihovih stolpičih. Bit ia, v ka- Ker se mladi pevci, njih uči- GalipoUsu tekom svetovne voj- i '-er\80 ^ francoski tanki zma-telj kakor tudi njih starši mno- ne. igoviti, je zanesla Francoze skozi go trudijo in žrtvujejo za po- i Zvečer se je vršila sijajna re-|fozd se onkraj gozda v nem-1 ^ nemškim rajhstagom. dvig slovenske pesmi med naši-i cepcija, ki jo je priredila misi- i ^o dolino reke Mozele. j ••t. ^ v v mi najmlajšimi nosilci slovenske I ji angleška vlada. 88,000 akrov zavzetih j Te ^om pimu nji ve ai glasbene kulture, je dolžnost i Lord Birdwood, ki je star 74 ^ skrajno previdnimi vojnimi j treh dm bo večji del nemške vseh slovensko mislečih ljudi, {let, je smatran v Turčiji kot g-1 ^racijami trgajo Francozi ko-j zračne sile, ki je Ma doslej na da se udeležijo tega mladinske-1 den največjih angleških vojakov, j za koščkom nemškega o- j o js em, pnspe na zapa no ga koncerta in ž njim združene ki so se kdaj borili proti Turči- I momlja ter so na ta način zavzeli; fronto, jer o o o a ci ca a i proslave petletnice obstoja mla-i ji. Zdaj ga smatrajo Turki za v prvem mesecu vojne že 88,000 Hitlerjevi povej, a pncno z dinskih društev. Izborno pred- , svojega velikega prijatelja, zanašanje slovenske pesmi po po- to je tudi lansko leto zastopal sameznih mladinskih zborih je angleško armado pri pogrebu znano in upoštevano, zato ni Kemala paše. dvoma, da bo zdaj duševni uži- i Rečeno je, da so Turki ves čas tek toliko večji, ko nastopijo vsi I sproti in natančno obveščali an-zbori skupno. < jgleško vlado o pogajanjih med Apeliramo na vso slovensko j turškim zunanjim ministrom in javnost, da se tega koncerta j sovjetsko vlado. polnoštevilno udeleži t&r 's tem j - akrov nemškega ozemlja. brezobzirnimi napadi. gmotno in moralno podpre eno izmed najkoristnejših kulturnih ustanov med nami. Slovenec za managerja ŽUPNIK TISO — PREDSEDNIK SLOVAŠKE BRATISLAVA, Slovaška, 4. oktobra. — Danes postaja gotovo, da bo postal monsignor Jožef Tiso, sedanji premier slovaške vlade, v petek predsednik "neodvisne" Slovaške. V Trenčinu se je vršil v ponedeljek kongres slovaške ljudske stranke, in sicer prvi izza smrti župnika Andreja Hlinke LC^j%^za'"ne:dvl: končajo republiko. Kongres je izvo- NEVARNOST TIFUSA V POLJSKI j Zadnji teden je mladi Slovenec William Koss, 17101 Water-I loo Rd., dobil službo managerja | pri Fisher Bros. na 6424 St. j Clair Ave., nasproti Slov. nar. ! doma, kjer je prej vodil John BERLIN, 4. oktobra — "Raz ušivi jen je" poljskega vojaštva, | Brodnik. Mr. Koss je dobro poda se prepreči epidemijo tifusa, j znan v Collinwoodu in je bla-je zdaj najvažnejši problem j gajnik društvo Strugglers, 614 vzhodne armade. i SNPJ. Nemške oblasti pravijo, da so | odkrile pri nekaterih poljskih I Iz jalovi te v Hitlerjevih prizadevanj za mir Neodvisna Poljska z nemškim katoliškim princem na čelu. — Turčija prestaja biti voljno orodje Sovjetske Rusije. Kancelar Hitler stoji danes* ~ " pred razsulom svojih pnzade- čija preprečila Rusiji enega iz-vanj za mir. !med njenih glavnih internacio- Francoski ministrski svet je : nalnih ciljev kontroliranja Dar- regimentih uši, ki so jih pričele nemudoma z vsemi sredstvi odpravljati, da se ne ogrozi še ostalih vojnih ujetnikov. Takoj za nemško armado je prišlo v Poljsko nemško moštvo zdravstvenega urada z napravami za vroče prše ter s shrambami za vroči zrak, v katere gre obleka z ušmi, ki se v teh na- il Trovatore Sedaj je čas, da kupite vstopnice za opero II Trovatore, katero poda "Zarja" 5. novembra v avditoriju S. N. D. Vstopnice se dobijo pri vseh članih zbora in v slaščičarni Mrs. Makovec v S. N. Domu. — Vabi odbor. Izgubljeni zobje V okolici E. 43rd St., je bilo včeraj odredil izvajanje neizprosne ekonomske vojne napram Nemčiji. Istočasno je ministrski svet soglasno odglasoval, da stoji trdno ob strani angleškega kabineta, ki je izjavil, da zavrača vse ponudbe za mir na podlagi Hitlerjevih pogojev. Hitler pa medtem nadaljuje svoje prizadevanje, da prisili Francijo in Anglijo, da priznata razdelitev Poljske in da končata vojno na zapadu. Nacijski voditelji so natančno proučili včerajšnji Chamberlai-nov govor v nižji zbornici ter u-gotovili, da ni v tem govoru ničesar, kar bi moglo podpreti u-panje za skorajšnji mir pod Hitlerjevimi pogoji. Sicer pa ni v Berlinu nobenih znakov, da danel in poti v Sredozemlje. no lil Jožefa Tisa za naslednika Andreju Hlinki. Ker ima slovaška ljudska stranka dominantno pozicijo v Slovaški, je toliko kot gotovo, da. bo Jožef Tiso izvoljen v petek, ko se bodo vršile volitve, soglasno za predsednika slovaške republike. Danes zvečer se vrši redna mesečna seja podružnice št. 3, prostorih ob ga 17:30. Prosi se. da so vsi člani na-komuni- vzoči. i;/ uda-' SMZ v navadnih Sv-,nberske8a l7:30- Prosi se. da s ■ l/rvkM___• I v. Naknadno poročilo , . V včerajšnjem poročilu o volitvah v posameznih vardah smo pomotoma izpustili poročilo iz 28. varde, kjer je kandidiral med drugimi tudi Slovenec Max Traven, ki je dobil 279 glasov. V omenjeni vardi sta prodrla Lucak in McFarland, ki prideta na volitve v novembru. Seja Dram. društvo Anton Verov-šek ima svojo redno mesečno sejo v petek 6. oktobra ob 8. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vsi člani so pro-šeni, da gotovo pridejo. — Tajnica. V bolnišnici S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnici Mrs. Antonia Svigel, 14819 Hale Ave. Zahvala Mr. Rudy Lokar, ki je kandidiral za councilmana v 32. vardi, se prav lepo zahvaljuje vsem, ki so zanj delovali, ga podpirali ter oddali zanj svoje glasove. Njegova želja je, da se vsi Slovenci v 32. vardi strnejo ter pri novemberskih volitvah soglasno glasujejo za slovenskega kandidata Antona Vehovca. Zdaj, ko ni drugega slovenskega kandidata, je po mnenju Mr. Rudy Lokarja dolžnost vseh Slovencev v 32. vardi, da glasujejo za rojaka Vehovca. izgubljeno umetno zobovje. Po-1 namerava Hitler ali kdo drugi šteni najditelj naj ga prinese v urad tega lista. Seja Društvo "Slovan" opozarja člane, da se vrši seja v petek 6. oktobra v Slov. društ. domu. Seja V petek 6. oktobra se bo vršila redna seja soc. kluba št. 49 v čitalnici Slov. del. doma. Člani so prošeni, da se seje udeležijo. Doma iz bolnišnice S Svetkovo ambulanco je bila pripeljena domov Mrs. Anna Zorko, 890 East 137 St. Prijateljice jo lahko obiščejo. Plesna zabava Dobro poznani orkester mladih fantov "Sunny Ray" priredi ples v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. v petek 6. oktobra. Udeležencem se nudi lep zabavni večer v splošnem, i-grajo izborno, karkoli si poželi mladina kot tudi starejši. Preskrbljeno bo tudi za lačne in žejne. Želeti je, da pripoznamo delo naše tu rojene mladine in ji po možnosti pomagamo k boljšemu uspehu. Vabimo vse prijatelje in znance ter ljubitelje lepe godbe. Dobrodošli v petek večer. Pričetek ob S. uri zvečer, vstopnina 25c. Balincarska tekma V nedeljo popoldne se vrši pr- slediti Chamberlainovi sugesti- ^ javna balincarska tekma v ji, ki gre za tem, da naj seda nja nemška vlada odstopi, pa se bodo kmalu našle poti za sklenitev miru. Neodvisna Poljska Poročila iz Rima naznanjajo, da utegne Nemčija vzpostaviti "neodvisno Poljsko" z Varšavo novih balincarskih prostorih Slovenskega delavpkega doma na Waterloo Rd. Tekma se vrši med ženskimi odseki Slov. nar. domov, tekmovanje so pa organizirale članice ženskega odseka SDD. Tekmovanje za nagrade se prične ob 1. uri popoldne. PONOVNO POSTOPANJE PROTI KOMUNISTIČNIM POSLANCEM PARIZ, 4. oktobra. — Fran- nad sedemdeset poslancev, ki so kot glavnim mestom. Taka Polj- zvečer pa se bo serviralo tudi o-ska bi bila pod zaščito Nemčije j kusni golaž za večerjo v novem ter bi imela izhod na morje sko- j bar roomu avditorija; tudi dozi Gdynijo, ki bi bila seveda j hra godba za ples bo pri roki. cosko časopisje zahteva, da pod-vzame vlada takojšnjo akcijo proti 43 poslancem francoskega državnega zbora, bivšim članom razpuščene komunistične stranke, ki so svetovali vladi, naj se nikar ne prenagli in naj nikar kratkomalo ne zavrne nemških mirovnih overtur, na katere je francoska vlada odgovorila z odločnim "ne!" Ko je bila francoska komunistična stranka razpuščena, je bili člani te stranke, ustanovilo novo stranko v francoski zbornici, kateri so dali ime Francoska delavsko - kmečka stranka. Zahteve po akciji napram tem poslancem vodi časopis Le Matin. Popoldanski časopis Intra-sigeant pravi pod zaglavjem; "Agenti sovražnika," da so ti poslanci pripravljeni pasti v dvojno past, ki jim jo je nastavila koalicija vzhoda. pod nemško kontrolo. Ako ne bi bil noben Poljak pripravljen sprejeti predsedništva nad tako Poljsko, bi jo Nemčija proglasila za svoj protektorat ter ji dala za vladarja kakega nemškega katoliškega princa. Nemčija u-pa, da bi tako Poljsko s katoliškim nominalnim glavarjem priznali v Vatikanu. Na Balkanu namerava Rusija ustanoviti zračno letalsko zvezo med Moskvo in Sofijo v Bolgariji. Turčija se je pričela nekam upirati Rusiji. Nevtralni viri v Moskvi poročajo, da je Rusija u-pala pripraviti Turčijo, da sled- Ta tekma bo brezdvomno zanimiva, ker udarile se bodo samo ženske za prvenstvo v ba-lincarskem športu. Samostojna "Zarja" Vabi vse člane in članice, kakor tudi vse prijatelje in delavce "Zarje", da se udeležijo privatne zabave, katera se vrši v soboto zvečer 14. oktobra v S. N. D. v spodnji dvorani. Ravno tako prosimo Marijo Zakraj-šek, da se udeleži te zabave in | da pripelje s seboj ostale redi-teljice (ushers). Razprodaja Pri Kovic Hardware, 17218 Grovewood Ave., imajo veliko nja opusti misel na svojo na-! razprodajo od 5. do 15. okto-meravano zvezo z Anglijo in j bra. Imajo mnogih stvari na Francijo, kar pa ji ni uspelo, razprodaji po zelo znižanih ce-Kakor stoji stvar danes, je Tur- nah. 2 ^ ENXKOPKSVKOST 5. oktot'ra UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI )! aaBoeMMPMHMmammHMM** ***#*&**********«* »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by IU», AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznačalcu v Clevelandu, ea celo leto.................................$5.50 ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl ea celo leto.................$6.00 «a 6 mesecev....................$3.25: za 3 mesece......................$2.00 Zrn Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50 ma 8 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države: ■a celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Bntered as Second Class Matter April 26th, itflS at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POŠTA PETLETNICA SLOVENSKE KULTURNE MLADINE Petletnica v našem življenju le ob koncertih posameznih in danes črpa moči za obstoj osta lih zborov odraslih Slovencev; ali kulturnem delovanju ni končno tako velika doba — za otroke, osobito na kulturnem polju, je pa to velik, nepozaben mejnik! Pet let je odkar so se u-stanovili Skupni mladinski pevski zbori! Pet let nam žvrgole in vračajo tisto otroško in na- POTREBA INTELIGENCE V STROKOV- p«,« XTT i \ I>/1 A xt i r/ a z 11 y* trdo pot za bodočnost slovenske iN 1 UKUAJN l/iALlJ 1 pesmi v Ameriki. Iz njih vrst se Vsako gibanje, posebno pa še naše strokovno, ki temelji na jasnem programu, z jasnimi cilji, naslanjajoč | ^t bo prišla tista sila, sg Hči prastare pravice človeka, ki ^ svojim delom vse bo vzdržala slovensko ustvarja, se poti in umira na polju dela, od katerega pesem med nami! zavisi ves napredek, kultura, znanje in civilizacija, mora Truda in dela je bilo veliko, imeti organizacijo, čije ustroj lahko premaga vse ovire Mnogo jih je, katerih imena ne prirojenih ali priučenih slabosti članstva, da na ta način bodo nikjer zapisana — njihovo ^ delo m krona pa so ti skupni omogoči pristop vsakomui, kdor iz idealizma m prepriča- mladinski zbori. Vsak nastop je nja o potrebi boja za socialne pravice hoče, da pojača ^ njim tiho pripoznanje, da so in našo razredno skupnost. I delajo za našo slovensko pesem Zato nam je predvsem potrebna tudi inteligenca v,in kulturo, vsaka pesem je njim naših strokovnih organizacijah. itiho pripoznanje in cvetka na Osredotočena mora biti ta inteligenca v strokovnem' Ponosnih slovenskih prsih, ši-. .. . i ... i roka je plast teh tihih, marlji- pokretu v odboru vsake strokovne organizacije. in požrtvovalnih delavce\ Skušnje zadnjih let uče, da bi ez inteligence v v od- za ustanovitev in vzdržavanj stvu organizacije ne gre. Vzgledov imamo dovolj. Bil je teh mladinskih zborov. Prijate čas, ko so organizacije rastle kot gobe po dežju. V njih ijev je veliko, in to je zdrave je primanjkovalo inteligence in razpaslo se je prostaško, znamenje, kajti dokler bonu obrekovanje namišljenega nasprotnika. To je pač šlo res ™el1 ^ slovensko pesem .... v iti , . . ... ,. . i in naso mladino m jih podpiral toliko časa, dokler so krivci pntirali organizacijo na rob e svojem kultI11.nem udejstv0 propada m se je zadušila v demagogiji, ki so jo zganjali vanj11 to|iko časa b„ nJill delo njeni funkcijonarji. I piodonosno, toliko časa bo dd- Taka usoda čaka vsako organizacijo in odbor, ki, "^TkaLrtoTe ta petlet- gradi na taki podlagi. Ako je organizacija se tako dobro nica ^^večena so doprinesle zgrajena, pa jo dobi v roko odbor s tako moralno kvalifi- največ žrtev, ali tiha ljubezen kacijo, ki znači popolno pomanjkanje inteligence, je or- do otrok je šla preko vseh za ganizacija zgubljena. V prvem redu se pokaže inteligenca Prek in dela, topila se je od ra- vodstva organizacije, če o napakah svojega članstva do- dostl ob vsakem nastopu, kot I le sama mati zamore ko shsi brohotno diskutira, jih z lastnim vzgledom odpravlja, i svoje in druge otroke v zbrani skupnih zborov. Vlil je vanje mehkobo svoje slovansko-ljube-če duše, vlil je vanje tisto tiho, razumevajoče ljubezen do o-trok v taki meri, da so nam u-spehi pokazali po kateri strani jo moramo zaviti ako hočemo biti v skladu in prijateljstvu z našo naraščajočo mladino. Strog je bil z njimi in pošten in zato so ga vzljubili in vlili v svoje pesmi vse kar so imeli. Njemu torej gre največje pri poznanje, da naša mladina go j in poje še danes našo lepo slo vensko pesem! In v nedeljo 8. oktobra bomo imeli vsi skupaj lepo in izredne priliko jih zopet slišati v skupnem koncertu, nekako preko dvesto otrok! Program bo bo gat in ker je dosti originalnega kar se ni še spelo v Clevelandu se je pa v Pittsburghu, je vsem dana prilika da slišijo večino ti stih pesmi in druge. Pesmi bodo v slovenskem, hrvatskem, češ-'cem in srbskem jeziku. Vst irez not in jih bo kakih tride set. Mislil sem jih našteti pa jih je res preveč za odmerjen prostor. Ako jih želite slišati v svojem lajlepšem koncertu po pet-let-.em trudapolnem delu, pridite /si — Materin dan bo za naše matere — in praznujte z njimi vred to pomembno obletnico in s tem boste sami pridobili na u-žitku, otrokom pa dali poguma naj še naprej gojijo in pojejo vam ljubljeno pesem. Mi vsi smo poklicani, da jih posetimo v Slovenskem Narodnem domu v nedeljo popoldne ob treh in s tem napravimo narodni praznik ob tej petletnici posvečeni slovenskim materam! Za skupne mladinske pevske spod sodnik, J. Strašen in njegov štab. še celo čuvaj Dremač je prisegel, da ga ni krsta ki bi l^mu ugasnil njegovo lanterno. Vse bo živahno in čuječe. — Zraven se bo zažingala tista stara: "En hribček bom kupil" Torej člani društva in ostalo občinstvo, vsi ste prijazno vabljeni na to redko in pomembno prireditev, katera se bo zopet vprizorila v dvorani Jugoslovanskega delavskega narodnega doma v West Parku. Za postrežbo bo tudi vsestransko preskrbljeno. Ne pozabite datum: v soboto 7. oktobra. Za odbor društva Delavec, št. 257 SNPJ, John Križmančič kaže širojcogrudnost napram članstvu in strogo sodi vsem | slovenski pesmi. Takrat pride javnim in tajnim nasprotnikom organizacije. Inteligenčno : Slovenec do veljave in polnega vodstvo organizacije mora vsakega člana in naj si bo to ; čuta in v Ameriki je tak pošten zbore kdorkoli, pozvati na razgovor, kakor hitro zazna za deja- j čut slovenskega srca in radosti nja, ki bi utegnila škodovati organizaciji ali ugledu funk- :nekaj nepopisnega — ker kon-. m i -t . , . , ,1 . .cem konca smo po jeziku le se cijonarjev. Takemu članu je treba predociti skodljivost ^jci _ sl0Venci! njegovega početja in ga prepričati, da je njegovo početje I Ne morem gi kajt da bi ne po. Škodljivo zanj in za organizacijo. 1 vedal svoje mnenje, da ako bi ne Odboru organizacije mora biti vsak član enak. Odbor !imeli brtc"e lzbi^e "^umorne = J , iga pevovodja g. Louis Semeta, mora spostovati sleherno zaslugo člana, pa naj bo ze ta da bi bržkone taki zbori ^ ob- velika ali mala, ker je vse doprinešeno na žrtvenik skup-1 gtajali več. Pri stvari ni bilo za nosti, na žrtvenik borbe za moč in ugled organizacij^, dosti, da se je dobilo kompe- Odbor organzacije mora iskati iz lastne srede, iz vrst tentnega pevovodja, potrebno jt članov, svoje svetovalce, katerih mnenje v korist in na-.bil0 več ljubezen do cloven-, , . , v. ^ ' ske pesmi in otrok, pravo sta- ptedek organizacije mora vedno upoštevati. Se mnogo je ^ slovensko , nalog, ki jih mora vršiti odbor organizacije, ce noče ^ ^ potrpežljivost. Poi utoniti v morju zavisti, demagogije, klečeplaztva in poli- p0 nepotrebi mu ni bila gladka, tične nemorale, ki jo sreča vam o v današnjih časih v vsem ovire so prihajale od tistih vrst javnem življenju in ki je nalezljiva kot vsaka druga odkoder bi jih človek najjnanj kužna bolezen. ' i pričakoval. Tudi to je bilo do- , bro, saj spoznali ?'tiu se kdo Vsak strokovni odbor, ki ga ne vodi idealizem do je res za slovensko pesem in organizacije, ki ga ne odlikuje vsaj majhno razumsko kulturo, kdo res deiuje za vse-nadpovprečje, kaj kmalu zabrede ravno v tiste kalne iranski napredek iste, in kdo vode, katei ih bi se moral najbolj varovati. '= Tukaj je treba omeniti največjo zablodo odbora, ki ker je bila dobra mera možato- pravijo. Ce pa bo pri trgatvi kaj vsled pomanjkanja vsake inteligence sovraži vsakega ti v njem je vae grenkobe pre-1 narobe, če se pojavijo v vino-člana, ki s svojo inteligenco, kulturo in znanjem nad- kiiljuje posamezne člane stiokoxnega odboia. Taksna ^ on je skiadatelj marsikatere na kazen in povrh pa še špeh-vodstva so največje zlo in poguba za organizacijo. 1 O se lepe melodije, katere so done- kamra. Za to bodo skrbeli go- prej ali slej maščuje, ker ta temna zabloda okuži tako 1----------'----- posameznika kot celoto. To vzbudi v organizaciji najnižje j cesa, ki zapušča žalostne razvaline, kakor nas uči pre-instinkte osebnega obrekovanja, ki rodi nezaupanje in ' tek lost. - , > *%(!# Joseph A. Siskovich, preds. Vinska trgatev Cleveland — West Park, O. — Približno 17 let je že minilo, odkar je društvo "Delavec", št. 257 SNPJ imelo svojo vinsko trgatev v naši naselbini. Mno-je rasih starih viničarjev ni več med nami, več jih krije tudi % črna zemlja. Kar pa nas je še ostalo starih z našim mladim naraščajem, ™io se namenili, da se podamo ccpet po tolikem času v naš stari vinograd, v soboto 7. oktobra. Vinograd leži na lepem hribčku na McGowan in West 130 St. ter je lepo in bogato obložen s sladkim grozdjem. Viničarji in viničarke se prav lepo pripravljajo za ta pomemben dan ter likajo in snažijo svoje krasne narodne noše. Vse bo šlo kakor po vrvici. blatenje posameznika ali skupin, ki so mogoče največ žrtvovale za organizacijo. Člani takšnega odbora ne iščejo nasvetov v organizaciji, pač pa jim je dobrodošel vsakdo, ki ima še tako Ti problemi so važni za vse organizacije. Treba je slediti inteligentnim nagnjenjem človeka. Popolnoma pokvarjene elemente je treba izločiti, kakor se izloči gnil sad od zdravega, da se ne okuži. bujno domišljijo v obrekovanju in zna uganjati demago-1 Strpljivost, odkritosrčnost in srčna kultura naj vodi gijo. Takšni odbori se tudi radi dičijo s pavovim perjem odbore in članstvo. Odpravijo se naj vse skrivalnice v in si laste zasluge drugil) za svoje. To so ljudje, ki tavajo ! organizaciji, če je to kdaj potrebno, potem je to dan-v nižinah duševnih občutkov, ter se ne morejo povzpeti k danes, ko se vsaka lahkomiselno zavržena ali izgubljena spoznanju, seveda niti ne poznajo svojih nalog. V svojem' sila desetkrat pogreša, ko je vsako nizkotno strast treba i-amoljubju zatajijo vsakogar, ki se jim zdi napoti in dvakrat iztrebiti, da se očuva enotnost organizacije, da stavljajo lastno ugodje nad koristi splošnosti. ! se očuva visoko duševno ravan v organizaciji, ki je edino Kakor so inteligentni strokovni odbori koncentrirana, orožje proti zablodam in obrekovalnim poskusom, ki zašila vsake enotne, duhovno močne organizacije, tako je strupljajo in končno upropastijo organizacijo. Duh zaved-odbor z nizkimi instinkti in duševnim obzorjem največje nosti in odkritosrčnosti ter visoka srčna kultura naj vlada zlo za organizacijo. Tu je prva kal razkrojevalnega pro-, v organizaciji, to je inteligenca. — "D.P." Novice iz Ljubljane Euclid, O. — Zvedla sem nekaj novega od naših Progresivnih iz Euclida. No, pa da ne bo katerega preveč skrbelo, kakšna novica je to? Veste, Progresivne Slovenke, krožek št. 3. priredijo Card Party, in to v petek 6. oktobra ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. No, sedaj šele izveste pravo novico in ta je, da ne bo nobene . etopnine za plačati. Pa pomislite če ni res to nekaj novega. Torej vsi ljubitelji Card Party in pa prijatelji Progresivnih Slovenk, pridite gotovo in nikar ne zamudite te redke prilike, ki vam jo nudijo Progresivne ravno sedaj. Seveda, v imenu Progresivnih Slovenk, krožka št. 3, povabim tudi naše sosedne Progresivne in sicer krožek št. 1, iz Collin-wooda in krožka štev, 2 in 6. iz St. Clairja. Pridite vse, ker več ko nas bo, tembolje se bomo zabavale. Kar se pa tiče postrežbe, je oa že vsakemu znano, da Progresivne so vedno prvovrstne. Sem tudi slišala, da bodo pri mizah dobro postregle s kro-Telčki, kifelčki in tudi s sladkim kofetkom. Pri bari bodo tudi prav prijazne natakarice in bodo imele bele predpasnike. Oh, pa še nekaj. Veste, mnogim dobro poznana ga. Rozi Zdešar bo darovala en lepo darilo, da bo lahko vesel, kateri ga bo dobil. Za srbeče podplate bosta pa pripravljena dva godca in bosta igrala tako, da tudi če imate turščico v čevljih, vas ne bo nič tiščalo. Še enkrat vam kličem: pridite v velikem številu, ne bo vam žal! Pa pozdrav vsem čitateljem tega lista. Članica Progresivnih Slovenk, krožek št. 3, Louise Krashec snidemo ? Kar pred cerkvijo, po maši. Ko pridemo do prve gostilne, se že zasliši harmonika. Tukaj bo treba kar eno zaplesati, ker se je začelo veselje mladih fantov in deklet, ki je trajalo pozno v noč. Ker pa tega nismo pozabili, bomo pa tudi mi Ljubljančani enkrat naredili v tej lepi naši novi deželi, čeravno smo že malo bolj v letih, bomo pa dali našim mlajšim priložnost in starejši bomo pa udarili po štruk-Ijih in krofih, ko se nam obetajo kako dobri da bodo in flet-kani. Smo že vzorec videli. Vprašal sem pa Jim Rotterja, kakšna bo pa kaj godba? O, godba bo !Crista Janeza m V Ljubljani je ju star polkovnik' ^ žene, ne družine, denarja in odslu%^ ki J6 pa fina, kar nalašč za žegnanje. Biti mora najmanj 15 harmonik. To bo pa res nekaj strašnega. Dekleta se že tudi pogovarjajo, kako bodo pušeljce pripenjale. Pa kar nas je tistih, ki jih imamo že malo več na pu-klu, ne porajtamo dosti za pu-šeljc, glavno je, da bo štrifklov zadosti. Ta stvar se bo pa vršila 15. oktobra celi dan. Zatorej dragi rojaki, od blizu in daleč, ste vsi prav vljudno vabljeni. Saj veste, čimveč nas bo, večje veselje bo. Ne smemo pa pozabiti na našega strica Plevnika in njegovo soprogo, maršala Svetka in njegovo soprogo in pa teta Ljubljanska, bi želeli jih enkrat videti vse skupaj. Torej na svidenje! Frank Rupert France iz Ljubljane vojno njegov služal koli je bila zunaj mraz, sneg in je #' 10^ koli vogalov, je 101 ali ob treh zjutrajz" ... - pol penzijoniranega r besedami; — Gosp' korno meldam, da vizijonar rekli, da prevzeti komando Jj lom, ker se sovr? Ija na napad. planil iz postelje, takrat se mu je glavi, da je vse fl so sedaj drugač"1 *"V. — pojdi divizij0" r- Mladinski koncert! Cleveland, O. — V nedeljo, 8. oktobra se bodo strnili glasovi naših malih iz vsega širnega Clevelanda, v mogočni manifestaciji slovenske pesmi, ob praznovanju pete obletnice obstoja mladinskih pevskih zboroV, ko Tinlus nn S. str.) HIGHWAY ENEMY M"? I f THE STOP SIGN PASSER ohm1 $i 15 le reci, naj me v 1 ^ jaz sem že dve le — Nato je zlezel1 bro zadelal, se sladko zaspal. POGOvNcmc°t CHICAGO, 3' Zvezni maršali so kaz kongresnika _ predsednika kon? ^ ra o neameriški1 , .J t.. sinoči vdrli v ^ M nistične stranke v j gi j Maršali so izj^v : bili v glavnem 5 ^ uslužbencev, ki se ^ pojaviti pred čik8^^ ki preiskuje nea je' nosti. Uslužbenk1-1 y Ije naročeno, na^^ boj strankine d0 bili ob času PrelS i ni v blagajni. PKODl KCIJA tednu i u stotkov najvišje z cijske sile. V te' obrat ^ te 's: Obrat tekočem nov se je odstotkov, BELGIJA SE BOJI NEMŠKE INVA2 V Ljubljano gremo Euclid, O. — V resnici so se lam pričeli dolgi jesenski večeri, samo ne vemo kaj bi poželi. Kar se tiče naših časopisov smo hitro gotovi, zato pa noramo kar začeti pisati, čeravno nismo sposobni, pa nam bodo že uredniki oprostili, ker irugače nimamo kaj brati. Sedaj, ko so se pričele naše mreditve od znotraj, ne bo dru-jega kakor vabilo eden druge-ja na raznovrstne predstave. Pri nas v Eudidu smo se pa )brnili na naš starokrajski obi-;aj. Brez dvoma se še vsak dobro ipominja, kako je bilo, ko smo praznovali žegnanje s štruklji, ieravno je že precejšnjo število et preteklo, spomine pa imamo 3e vedno dobre. Ko so se priče-a žegnanja, zdaj v eni in zdaj v drugi fari ali podružnici. Dekleta se vedno povpraševale, ali gremo kaj na žegnanje? Ja, kje pa bo, kje v Kašlem ? Na zajca bomo pa ja šli! Dobro, pa gremo. Kje pa se ,11 Na gornji sliki sta belgijski kralj Leopoit .Ji jlgijski general Van den Bergen, ki razpral' belgija škem položaju Belgije. *>• oktobra, 1939. BNAKOERAKMQ3® STRAN S PROBLEMIjlSELJENCA Vprašanje: Prišel sem neza-Onito v Združene države mese-'a ^bruarja 1923. Že mnogo let cakatn na priliko, da bi uredil svoje bivanje in postal ameriški favljan. Ali je res, da mi je » dana priložnost to stvar . urediti? • Odgovor: Res je. Kongres je ončno sprejel dodatek k zako-je dajal inozemcem, ki ^ Prišli pred 3. junijem 1921, rp avico takozvane registracije. a pravica je bila sedaj raz-Mena na vse one, ki so prišli ^ julijem 1924, pa ni ni-, e§a zapiska o njihovem za-®nitena prihodu v svrho stal-Sa bivanja. Predsednik je pod-.Ja novi zakon dne 7. avgusta bay6 Za^on takoj stopil v ve-L Da se stvar uredi, kaja .'n02ernec ali inozemka do-v 7a,^ bedeče: 1) Daje prišel vo za državljanstvo. Na srečo se je to dogodilo le v redkih slučajih, ali stališče teh sodnikov služi za svarilo onim, ki brez potrebe odlagajo natural!- zarana vežbala. Naslovnik konzularne službe, vznemirjan po objestni neblagoglasnosti bojevniških pihal, si je nataknil uradni kroj in krenil k najvišjemu zacijo. Kar se vas tiče, vam sve- - častniku, poveljniku tistega kra-tujemo, da takoj vložite prošnjo j ja. za prvi papir in v dveh letih za- j "Ekscelenca," — mu je rekel prosite za naturalizacijo. po kitajsko, saj je po vsej od- Vprašanje: Neka ženska je i goji znal ta jezik — "junaki, prišla sem nezakonito 1. 1929, se i katerim je dana izredna čast, tu poročila 1. 1930 in ima otro- j biti pod vašim poveljstvom, dro-ka, tukaj rojenega. Ali bi mogli bolijo slednjo noč ubrane sekiri- deportirati jo? Odgovor: Ker ima tukaj moža in otroka, bržkone ne bi jo deportirali. Oblast pa bi ji dala ce, ki družno z žabjim zborom v mlaki zibljejo spanje meni in moji skromni družini. Navzlic velikemu čaru, kakršnega ima rok, naj odputuje v inozemstvo,,za naša neotesana ušesa ta po- , . ^Uzene države pred dnem |to ^24; 2) da je po svo- Cov fr^0^u neprenehoma sta- fia a v Združenih državah; 3) oseba dobrega moralnega ^aja: 4) da ni podvržen de-y01tacii; r v . ... tiSLn . J • — Za prošnje sluzi ,kov> Form 659. Treba ti-fPSlat-0 izPolniti v dopisu in jo staj: 1 '^bližji priseljeniški po-(lverr|Z iney Ordrom za $10 in Vh! !otoSrafijama. 1925 aSarije' Prišel sem ^užene države le 2^-° 26110' sicer zakonito, ali, ^Casno na obisk. Radi zme-ostaj ^aziner v Evropi pa sem kjer naj se pobriga za priseljeniško vizo. Ako je mož ameriški državljan, bo mogla iti v to svrho v Canado. Naj se obrne na Foreign Language Information Service, 222 - 4th Ave., New York City, ki bo ji dal potrebne podrobne informacije. — FLIS. Kitajska vljudnost Čong King je mesto ob gornjem Jang Tseju, kamor so se iz Nankinga preselili nekateri kitajski ministri. Konzulat neke "prizadete države" je stal blizu vojašnice, katere trobentaška šola se je že davno pred oboroženim sporom vsak dan ob treh lagodarila žabe, mi dela takšno radost, ki jo tudi jaz brez pomišljanja primerjam z naslado, kakršno mi povzroča vaš glas. Vaša Svetlost pa ve bolje ko kdorkoli, da čistoča zraka ob treh zjutraj deloma še slajša zvok trobent. Zategadelj mi še na koncu pameti ni, da bi spremenil uro vežbanja in s takim ravnanjem utegnil zmanjšati naslado Vaši Svetlosti, sebi pa pri-trgati veselje, videti vas še ke-daj." nočna godba, se čutimo tako nevredni izredne pozornosti, da si drznem namigniti Vaši Svetlosti, naj ukaže trobentaški šoli' studebaker poroča, da je 21,- 33 MILIJONOV UČENCEV Prošli teden je 33 milijonov mladih Amerikancev zavzelo svoja mesta v šolskih klopeh. Zvezni komisar za vzgojo John kasneje pričenjati svoje vaje: tako ne bomo po nevrednem izkoriščali njenih neprecenljivih dobrot." Po teh besedah se je konzul priklonil in čakal. "Ekscelenca," — je odvrnil general — "nobene reči ne bi poslušal z večjim veseljem, ka- 750,000 učencev vstopilo v o-snovne šole, 7,200,000 v sredne šole in 1,400,000 v kolegije in univerze. Urednikova pošta (Dalje z S. strani) bodo podali bogat program v kršne ste pravkar izustili o "ti- avditoriju Slov. nar. doma na grih", katerim poveljevati je dana čast meni nevrednemu. Vaše globoko spoštovanje njihovega daru, ki ga brez oklevanja stavite na višino brezprimernega petja, s kakršnim je narava ob- St. Clair Ave. Ob praznovanju obletnice si vselej prikličemo v spomin nastanek skupin in njih razvoj. Kot film, se vrste spomini na koncertne nastope, drugega za , aJ- Dobro zaslužim in kje ^ nikdar na relifu. Ne- C da je bil v kon-k-oiii 2.a^0nski predlog, ki bi j \j 'nozemcem, ki so tukaj | !%e uredijo svoje bi- j <^a morejo postati I 'G'1!1 Nm ru^ M, pred 1. julijem vizo za priseljeni- • ^ biij ^a stvar bi bila, J'4 Ravnokar je sprejet %, J Olnogoča legaliziranje m So prišli pred tem Ali je res, da Zakon, ki določa rc- :etiih ,Vseh inozemcev drži Bil ali tem avah? je tak predlog v kongres ni nič pogjedu. Enaki 'v^ija iSylvaniji je bila re- v"1 Se Sr,0zemcev vza^on1e' I te, Nani!aLtam uveljavlja. .7%li V Vselil sem se v k ^ v-1'1.,3911' oženil se. k ' Da SVoje otroke, .1S6rn nikoli za amc- S OHtf _&e3K /' zasledujete VOJN POTEK rp sem ^"^VO. Končno xr'^ naturalizacij-j I 'tat 0šni sodišča od cb-1 tonih ^ 'tanovali. Kaj .i ■T ki so dolga! 1T3 v ne cal c- j odklev. jaj-)! Zasledovanje poteka vojne — čitanje časopisov, revij, knjig — vse to nalaga nova bremena na oči vsakega dobro informiranega človeka. Obilo čitanja bo gotovo povzročilo utrujenje oči, kar je vašim1 očem škodljivo in zelo možno tudi vašemu zdravju, razen če imate protekcijo vid ohranjujoče svetilke. fy v/ ?-xy: h 2a h, 1Kl odkla \:a,n U^oc 'Realizacijo aU.i ■l>' »e >""1 tukaj do'- X ,liz«i'ii,a<;bl1 P0'irie"i %. Xrexj Nek:iteri 80:1-i'ie, Nsi| lzrazili mnenj 1. ''^ki konstituciji ^80 dobro gradi- II 4$ .xx-f", DO URO povprav- /|0 # WB2 C'«irAw. atxxxxsoeSI Luč preuredi vašo stanovanjsko sobo Gotov ste lahko, da imate pravo razsvetljavo potom svetlobne preureditve vaše stanovanjske sobe z modernimi I. E. S. VID OHRANJUJOČIMI SVETILKAMI. Vid ohranjujoča svetilka, podnih ali namiznih modelov, daje oboje, direktno in indirektno luč, pravilno pronicanje svetlobe brez škodljivega blešča in sence. Milijoni rabijo vid ohranjujoče svetilke za čitanje in druge natančne naloge. So najbolj priljubljene svetilke na trgu in ne stanejo nič več. Cene se lirično zelo nizko. Oglejte si priročne 1940 modela vid ohranjujoče svetilke v trgovinah SEDAJ. VAe ZUcbUcal Jlecufue VID JE NEPRECENLJIV LUČ JE POCENI drugim, ki so se vršili po vseh tukajšnjih narodnih domovih in drugje; veseli ob uspešnih prireditvah in dvorani polni navdušenega občinstva — zopet težki, od omalovaževanja potrebe te važne kulturne ustanove. Vseskozi pa so živo utisnjeni v teh spominih obrazi požrtvovalnih sotrudnikov, ki so ves čas zvesto stali ob strani mladinskih zborov in njih učitelja in jim utirali pot, ki je sedaj dospela do pete obletnice, po kateri je šlo čez tisoč otrok, ki je v njih danes ukoreninjena ljubezen in lepota do najlepšega kar imamo — do slovenske pesmi! '^SOABZ OSJUBl 9C UI9SA O[I0By e®E da je bila ta vsekakor najučinkovitejša in v skrajnem času zamišljena in porojena misija, ki je postala v clevelandskem kulturnem življenju tako mogočen pojav, da je dosegel njen odmev že druge države. V dokaz temu bo na nedeljskem koncertu izstavljena trofeja, dar Pennsylvanskih rojakov u-čitelju Mr. L. Šemetu v priznanje za njegovo delo ob priliki nepozabnega pittsburškega koncerta. V nedeljo je torej dan naših malih. Upati je, da bo občinstvo napolnilo dvorano in prisostvovalo enemu najpomembnejših koncertov predvajanih to sezo- ;no. Za združene pevske mladnske zbore, Josephine Petrič. SOVJETI DELIJO ZEMLJO Sovjetske oblasti v novo o-kupiranem poljskem ozemlju so začele deliti zemljo, ki je doslej pripadala raznim plemičem in veleposestnikom, med kme-tiško prebivalstvo. Začelo se je s posestvom princa Mihaela Radzivilla, sorodnika Hohen-zollerncev, o katerem je bilo par dni prej poročano, da je bil aretiran pod obtožbo, da je skušal organizirati gverilsko vojno proti sovjetskim četam. THE MAY GO'S Jesenska razprodaja blaga Posebnosti v najfinejših tkananih, barvah in vzorcih, v finem novem blagu, za popoldne, za ves dan, za trgovino ali večerne obleke - ob velikih prihrankih, REGULARNO 1.25 DO 1.98 RAYONS ® 1.25Rayon Faille Alpaca Weaves... # 1.39 Pin-Striped Alpaca Rayon...... #1.39Celanese Rayon Slipper Satin... e 1.59 Rich Jacquard Brocade Rayon.. e 1.98 Matelasse Rayon, Rich Patterns. @ 1.98 Black Novelty Matelasse Rayon. Regularno 1.00 Novelty Black Acetate Rayons črno... zmeraj a q lepo; povzroča OVC vedno vitkost, yard vedno pripravno za. kakoršnokoli obleko. V lepih novih jesenskih barvah v najfinejših tkananih. Regularno 59c Printed 'Sylvaspun' Rayons Lepi, tkan rajon, O O*" ki se lepo pere w ^ C per f e k t n o, za yard šolo ali športne obleke. V lepih novih barvah in vzorcih. Posebno! "Jitterspun" rayon 28c Tkan rajon, v srebrnem tonu, v jesenskih barvah. yard Lepo za šolske obleke, krila, suknje ali bluze. In se lahko pere. The May Company ... Fabrics ... Fourth Floor THE MAY COMPANY in obrtniki Sedaj je čas, da si naročite vaše koledarje za | # Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue ETKAN 4 ENXEDPRAVNDST 5. oktobra i VERIDICUS 32 VERA IN LJUBEZEN GOSPODA SVEIUNA Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih Grčarjevi žive zelo udobno. S A zdaj sem se umaknil v svo-seboj imajo kuharico, Micika je i jo krsto — ne slišim, ne vidim le še gospodinja in tovarišica ničesar več — de še mislim na gospejina; gospa Glowacka pa ; doživljaje, ki so za mano kakor nahaja vsaj nekaj utehe med te- lepe sanje . . . Počasi oblede mi tremi mladimi veselimi ljud- tudi ti spomini, se skrčijo, uve-mi, ki skrbe zanjo kakor za ne, končno umro ... In jaz najljubšo "tetko". bom, kakor večina mojih tova- Tako jo tudi kličejo. Miciko j rišev, le še živa mumija. pa so prekrstili v Minko, češ, da' Sedeli smo na vrtu ali smo se je tako mestneje in umestneje.; izprehajali med visokim žitom, Bliskoma sta minili dve uri. preko bujno cvetočih in vonja-Ko sem se nato vozil "domov",' čih travnikov. Hodili smo na se mi je zdelo, kakor da me no- hribček sv. Lenarta, sedeli pred si jo peroti. Kako srečni so in kako se ljubijo! Minka jim je kakor sestra. Obljubiti sem jim moral, da pridem še. Grčar pa mi je zažu-gal, da pride v celico pome, ako-me ne bo . . . O, če bi slutil, kaj se vrši v moji duši!--Usoda, goni me kamorkoli! Ne upiram se več, nego plavam, plavam . . Ne, nič več ne pojdem tja. Blaznost je, misliti, da me more struja čuvstev, ki me nosi, izkrcati v srečni luki. Čaka naju le poguba, obup, sramota in smrt. Jaz ne morem ničesar nuditi njej — ona ne more biti nič meni. V dveh svetovih živiva, ki se ne smeta in ne moreta združiti. Samo muka je, kar počenjava, samo greh, kar se godi med nama. Zato ne pojdem več tja. Izgovorim se, da sem bolan in se ne premaknem iz cele. Malodane vsak dan sem bil v Logu. Boril sem se sam s seboj, smešil sem se, si očital, da se ve-dem kakor zelen dijaček, dopovedoval sem si, da sem jim gotovo nadležen, da morajo sumiti, kaj me goni neprestano v njih družbo, da se zgražajo nad zaljubljenim redovnikom in se mu smejejo . . . Zaman. Kar sem sklenil zjutraj, sem pozabil vsako popoldne. Poslednjič grem, sem si dejal, po slovo. Vedel se bom mirno in hladno, z ničimer se ne izdam . . . Minki pa pokažem, da je niti ne vidim več, da ni nobena misel več pri nji. Naj me pozabi! In celo naravnost ji rečem, naj se omoži. Potem bo konec njenega in mojega nemira. Tako sem razmišljal dan na dan . . . delal sem se junaka resignacije — toda,, ah, srce mi je krvacelo in zaječal sem: "Nikoli te ne pozabi ona! nikoli ne pozabiš ti nje!" — In sem šel zopet tja. In bil sem teh štirinajst dni skoraj vsako popoldne pri nji. Včasih par ur — včasih jedva | nekaj trenutkov. A vselej sem bil srečen, ako sem jo le videl in sem govoril ž njo nekaj besed. Kakor blisk je švigal ta čas mi- i mo. Kakar bi bil za trenutek pogledal iz grobne teme v solnč-ni svet, se mi zdi. starodavno cerkvico, obdano s trdnim ozidjem, in zrli preko dolin in hribov. Včasih pa so me spremljali po ovinkih proti samostanu. Gospa Glowacka hoče poslušati vedno znova, kako mi je njen pokojni Ivan razlagal svoje neznosno hrepenenje po materi, kako me je prosil cigarete, dasi je še jedva dihal, in kako smo ga našli nekega jutra mrtvega, z obrazom brez sledu kake bolesti. — Izdihnil je pač speč, kakor ugasne dogorela sveča. Pripovedovati ji moram vse vedno znova, vsako malenkost. Hvaležna mi je in neutola-žena je, da sem moral zaradi nje trpeti, ko sem storil vendar samo svojo človeško dolžnost. . Navadno se gospa opira na Minkino roko, jaz pa korakam ob nji. Grčar stopa s svojo žen-ko pred nami. Oba se trudita, da bi spravila gospo na druge, ve-selejše misli. Često se jima to tudi posreči. Grčar mi pripoveduje o očetu, ki je zdrav, dasi še slabot-nejši, o bratu Jožefu, ki radosten pričakuje novega potomca, o Janezku, ki je prav marljiv učenec, a bratu Tonetu, ki ima že lastno obrt in dobiva vedno večji ugled. In Minka mi pripoveduje o novicah v Zalesju: — Bralno 'društvo cvete, prireja javne veselice s koncerti in gledališkimi predstavami, Ramovš | je predsednik in njegova žena Manica je v društvu ne le vrla pevka, nego poleg Prekove gospe tudi najboljša diletantka. Župnik Zdražba je postal častni kanonik in živi, odkar je poslanec, s svojo sestrično vedno v Ljubljani. Bogat je, po katoliških podjetjih se uveljavlja njegov praktični duh, trde klobuke in elegantne suknje nosi ter je baje neugnan ponočnjak . . . Tako kramljamo, jaz stopam ob Minki in sem srečen. Dnevi mi niso več enolični in samotni. In kadar se vračam v celo, ne najdem besed, da se Bogu dovolj zahvalim za vse, kar doživljam . . . Potem pa se spomnim naenkrat! Minkinega pogleda, v katerem je toliko brezupne žalosti, in srce mi poka . . Ah, da... vse naše veselje je prisiljeno. Pod radostno površino kljuje in grize črv zavesti: "Nemožno — nikoli! Zaman — zaman!"-- Zato: konec! Nikoli več pojdem tja. Blede cvetke mojem grobu so dorasle . . bom jih zalival. Ne smem! smem! ne na ne Ne sem Nisem šel tja in vendar bil tam! Samo dva dneva sem vzdržal. Potem mi je postalo v celi neznosno. Boril sem se sam s seboj, skušal sem čitati, igrati na klavirju, šel sem na kor in or-glal, potem sem begal po vrtu in drevoredu . . . zaman, gnalo me je iz samostana z neodoljivo silo. Izprehodim se, sem si dejal, izprehodim do utrujenosti, kakor mi je svetoval prijatelj Benedikt. Pa prav v nasprotno stran krenem, sem sklenil. In sem odšel res proti sever-ju namesto proti jugu. V dveh urah pa sem že stal pred cerkvijo sv. Lenarta in zrl nizdol na Log. Z očmi sem iskal vilo in vrt ob nji; na vrtu sem videl le rdeči dežnik in pletene stole pod njim. Toda nikogar ni bilo na vrtu. Samo od daleč videti njo, sem želel, videti njene kretnje, čeprav ne razločiti njenega obraza. A ni je bilo nikjer. Hudo mi je bilo. Posloviti sem se hotel od nje v duhu in potem pisati Grčarju, da ne smem in ne morem priti nikoli več. Dolžnosti ne smem zanemarjati in svojega miru si ne dam kaliti. Redovnik sem in nočem se izpostavljati očitanju, da se posvet-nostim še vedno nisem odtrgal. Sestavil sem si že celo vrsto razlogov, ki mi branijo, da bi še nadalje prihajal v njegovo družbo. Celo uro sem strmel navzdol na vilo — čakal, a nikogar nisem dočakal. In končno sem odšel po bližnjici proti domu. U-miril sem se in prav všeč mi je bilo, da se vračam, ne da bi jo videl. Kam sem vendar zašel? Mar res nimam več svobodne volje? Ali ni sramota, da sem odhajal proti severju, a se zdaj vračam vendarle od juga ? Smešno, zeleno, deško! — Bodi konec! Mora biti konec! Mora — čeprav mi poči srce! Hitel sem po cesti proti samostanu. Naenkrat je zalajal velik pes . . . pritekel je k meni — se mi dobrikajoč vzpel s prednjima nogama prav do ramen: spoznal sem Kastorja, krasno dogo gospe Glowacke. "Odkod, Kastor?" sem ga vprašal in gladil po sivi dlaki. A že sem zagledal damo, ki je nedaleč proč sedela sama na zloženih brunih tik ob cesti. In srce mi je radostno zadrhtelo: bila je Minka! Hitel sem k nji. Vihar čuvstev je zadivjal po meni, ko mi je ponudila roko in me pogledala vsa zardela, a očividno prav tako srečna. "Tako sami?" sem vprašal. "Kastor mi je dober varuh. Grč ar jeva sta se odpeljala z vozom v B., kjer se hoče menda gospa K. zavarovati za visoko vsoto. Gospa Glowacka je nekaj bolehna. Tako sem šla sama na izprehod." Počasi se je že mračilo. Večerni vetre je mršil njene lase, da so ji krožili v kodrih po čelu in okoli ušes. V logu nad cesto je prepeval kos in po travnikih so cvrčali črički. Ozrl sem se na desno in levo: nikjer žive duše. Sama sva. Kaj vem, kako se je zgodilo? Hipoma sem sedel tik nje, jo zgrabil za roko in se ji zazrl globoko v oči. In potem sem govoril. Ne, moje ustnice so govorile same. Kaj? Ne vem. Vem le to, da sem ji povedal, da moram misliti neprestano nanjo, da sem nesrečen, ako je ne vidim vsak dan, da sem pač blazen, ker se zavedam, kaj sem. a si vendar ne morem pomagati. Povedal sem ji, da sem sklenil, da ne pridem nikoli več v njeno bližino, da se zakopljem v samostan in zatrem šiloma svoja čuvstva, da pa me je srce prignalo na begu pred samim seboj vendarle prav v njeno bližino. "In zdaj sem srečen, a hkra-tu strašno nesrečen," sem dejal in sam Bog ve kaj še... "Gospod Janko!" je šepetala. "Gospod Janko!" še enkrat in zajokala. "Kako strašno trpim vso to dobo, odkar vas ni bilo več . . . Kako grozno mi je, ko vas gledam! In nobene poti — nobene pomoči! Najraje bi umrla ..." In zajokala je znova. "Igrača usode sem," je nato pripovedovala. "Čemu sem vas morala spoznati v Zalesju, čemu vas ne morem pozabiti? Uničujem lastno življenje, a vam ne morem pomagati! Brezupnost prej, sedaj in do smrti!" Pritisnil sem jo k sebi in je-čal še sam: "Brezupnost! Sama nesreča in žalost, dasi bi bila lahko tako srečna!" "O, da bi ne bili katoliški duhovnik - redovnik!" je dejala. "Vem . . . poznam vas in sebe — bila bi lahko popolnoma srečna!" Hipoma je vstala, me prijela za desnico in jo stisnila: 1 "Tudi gospod DrobniČ jeZP 1 spo Tinko popolnoma sreče11 in niti poročena nista!" . Drobnič! Pred duhom stal nekdanji tovariš. PosM sem ga videl na vlaku, ko se vračal s Klinarjevega J greba v Podgori. V se je vozil, ko je vrgel s se lar in duhovniški stan, k izvoljenki in v nov poklic- I ži in reši se!" mi je dejal Drobnič — prav iste mi jih je govoril v sloV smrt bolni Klinar. j K Zdrznil sem se. Kajti linka je zdaj dejala Gospod Janko, bežite 1,1 m t" sel "Moj Bog! Minka, ti i bi bilo to mogoče?" 86111 j tal. "Ako me ljubite . • • je vse mogoče!" je dejal3 me ljubite?" '] Sa( k Kaj se je zgodilo P0 vem . . . — — A bil sem blažen, ^ stopal domov. Minka, preprosta Bezlajeva % k k me je s svojo žensko ^ rešila dvakrat pogube, , zdaj že tretjič odprla o*01 ljubljeno deželo . • • i kakšen neodločnež in , je poleg nje čuvstven ^ (Dalje sledi- Po S -r ►SSSOS3S3£3tSS3S3tSSS£SS3MS3SSCSS3S3C*St3S3CX36SSSS3S3SSS5£3SSS365t3S5S30S383SSS3SJ£3S3SS£3CS8SS56'^ You ask your ExpERT your taxes...Ht5 a POPOLNOMA NOV Thorir Prodaja na nizke mesečne You ask your Bookseller about your reading •' HE'S AN EXPER1 X Išče se stanovanje Mirna družina, treh odraslih oseb išče stanovanje štirih sob y Collinwoodu. Kdor ima, naj zglasi pri tajniku Slov. del. se doma na Waterloo Rd. ali pokliče KEnmore 1216. naj August Hollander 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske panike; POŠILJA denar v staro domovino točno In po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander Ima v ta logi tudi Jugoslovanske znamke. t$XX36St36a6MOeX$XX$XS$3«$XXXXXS6$XXX$X36X363t3e3eX3836^ HtaoesaoBeexi ) GROZDJE Kakor vsako leto tako imam tudi letos prav lepo grozdje. Prodajam ga na tone ali pa mošt na sode. Grozdje lahko vidite ako pridite na Davis Rd., Perry, Ohio. KRIST MANDEL 15704 WATERLOO RD. RELEASE GreelntWdUwfVdluci $ I TRPEŽEN ZA TEŽKO RABO DRŽI 8 FUNTOV PERILA Acme Hardware 7002 St. Clair Ave. ENdicott ^3ei6$%XXX$3tXXXX3tXX36XXXSM$$3t3eXXXX$X3t3t3S3t$3tX3a63£XX36XS63tX$%. _ u LEwBLEMif.fnK* 1.64 86c He knows why you'll DOUBLE YOUR ENJOYMENT w it h this fine Bourbon! Your bartender will tell you that TEN HIGH is distill® under doubly careful control in the world's largest dist' ery. He knows that Hiram Walker's painstaking whiskc) making methods mean doubly rich, doubly satisfy10® flavor, free of "Rough Edges." WORTH THE FEW CENTS MORE PER DRlN^ ... DOUBLES YOUR ENJOYMENT! Ask your bartender—for "Double Your Enjoyment. H® know you want TEN HIGH, the bourbon that's an American favorite! Hiram Walker & Sons Inc., Peoria. TEN HIGH QUART PINT Code No. Code No. 171-A 17l-r STRAIGHT BOURBON WHISKEY 90 PROOF in S f»$X$%XXX$$XXXXXXXXXXXSMS3aoeXXXX$XXX$X$$XXXXX^^ ________:--------------- :$$3e$xxsx$$$xxx$x$s^106X$$*atxxKX*:86$xxs^^ Združeni Mladinski Pevski Zbori Vas prijazno vabijo na KONCERT in SLAVLJE ob 3. uri popoldne v Slov. Nar. , ---------—----- —v — domu na St. Clair Avenue pet-letnega obstoja V NEDELJO, 8. OKTOBRA Na programu je nad 30 točk in vse točke ^ ^ vajali skupni zbori. Koncert bo posvečen v VSEM MATERAM. Zvečer se bo vršila prosta zabava in ple8 Jankovic in Vadnalov orkestra. >: srwesiro. .........."1